WASHINGTON, D,C,
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
^OL. xxxn. — LETO xxxn.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER IS," 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 204
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile v zvečer pri Mr. in Mrs. August Korach mL, 1554 E. 47 St., 11^ pustile v spomin zalo cerkico-prvorojenko. Mati in se dobro počutita v St. bolnišnici. Tako sta* po-®^ala Mr. in Mrs. August Ko-St. iz E. 74 St., drugič sta-oče in stara mama v teku tedna, Mrs. Margaret ^ulbokas iz 1552 E. 47 St., je P®- postala tretjič stara mama. čestitamo!
DomaČe vesti
^Ozdravi
Pozdrave iz New Smyrna ®ach, Pla., kamor so se pre-^®lili pred kratkim, pošiljajo 'Vsi Clevelandčani Mr. in Mrs. ohn Peterka ter Mr. in Mrs. itikovec vsem prijateljem in kancem.
^2 Johnstowna, Pa., kamor podale na proslavo 15-let-"ice Progresivnih Slovenk, po-^favljajo Mrs. Cecilia Subel, Ivanka Shiffrer ter Mrs. . Ivanusch, ki poročajo, da ^ bila proslava sijajen uspeh.
Vijolice na vrtu
Gusti Zupančič iz 20120 iller Ave. poroča, da vsled le-in toplega jesenskega vre-ima na svojem vrtu le-vijolice, ki so začele zopet ^^®teti. (Ali jih bo za šopek, ^Usti?) '
obisku
Iz Pittsburgha, Pa., je prišla ^ obisk Mrs. Margaret Grošel, p, je svoječasno živela tu v ®velandu. Nahaja se pri sinu 7'iolphu na E. 226 St. Dobro-«ošla!
KAMPANJA COMMUNITY CHESTA
^ ^







. .f.:«;v^%v/ii:*xi..
Včeraj, 17. oktobra, se je začela kampanja Community Che-sta za širši Cleveland, ki bo do 27. oktobra.
V zvezi s kampanjo objavljamo gornjo sliko stare ženice, ki smehljajoč se gleda staro sliko iz davne, davne preteklosti. Ta slika vzbuja v njej spomine iz mladostnih let. Toda ženica, ki je srečna s svojimi spomini, živi sama v domu, ki je po zaslugi Community Chesta b i 1 zgrajen za stare ljudi.
Nekoč boste mogoče tudi Vi potrebovali pomoč. Ne boste že-
leli biti v napotje drugim.
Kaj lahko storite? S samo $10 obljubljenega prispevka lahko imate šest dni vzdrževanja v domu za starce. Pa tudi če tega ne potrebujete, lahko pomagate drugim.
V teku kampanje boste vprašani za prispevek. Darujte po svoji moči! S tem, boste storili ne samo plemenito delo za druge, ki so v potrebi, pač pa boste mogoče tudi sami deležni usluge 101 agencij Red Feather, od katerih je osem njih, ki skrbijo za stare ljudi.
J^eriški jezuiti
službi tita,
^vi mlada fronta
^ ^RAGA, 17. okt. — Ceškoslo-^®ki časopis "Mlada Fronta" je objavil članek, v katerem da katoliški jezuitski red borbo proti socializmu v ®dni Evropi in da so trije vo-. ; ameriški prelati voditelji
^ gibanja.'
. ^ voditelje so imenovani: j^P^stolski nuncij v Beogradu ^ škof Joseph Patrick Hurley, ^ožni škof v Philadelphiji Jo-r, McCormick Carroll in škof ^Ugh.
ie	Fronta" pravi, da so
Sg '^'tski voditelji pomagali, da Je "Tita spravilo v imperiali-tabor."
j^JPapeški nuncij v Beogradu V„,. y je bil.nedavno od strani odlikovan za izredne za katoliško cerkev).
j^J^^ARja za podpore ' ^Ravi lausche
Q^OLUMBUS, O., 17, okt.— i^j^' ^^i'ank J. Lausche je danes da država nima več de-za podpiranje potrebnih ^ alcev v mestih in občinah, je priznal, da se je osei), ki potrebujejo po-«' P'^ecej zvišalo.
^ zadnjem zasedanju za-bfg ^j^e zbornice je bilo odo-'okai° »ladaljnih $6,000,000 za uprave. Lokalni uradniki ^orali računati le s tem Ce ^ da krijejo naraščajo-'^ebe," je rekel guverner.

Ljudstvo Francije bo živelo v bedi
NEW YORKrlT. okt.—Načelnik Misije za Francijo znane organizacije CARE, Daniel Benedict, je včeraj izjavil, da bo najmanj 2,000,000 Francozov imelo v prihodnji zimi le $10 do $20 mesečnih dohodkov.
Benedict se je zadnji teden vrnil iz Francije. Povedal je, da francoska vlada pripravlja posebne karte za najbolj potrebne Francoze, ki bodo imeli pravico na znižano voznino na pouličnih železnicah in mogoče dobili tudi davčne izjeme, toda vprašanje njihove prehrane s tem ne bo rešeno.
Siromašne sloje je posebno hudo prizadela devaluacija franka. Dočim je pred vojno dolar veljal le 40 do 42 frankov, se je njegova vrednost sedaj zvišala na 350 frankov.
Mr. Benedict je dalje povedal, da je v Franciji zelo težko dobiti dostojno hrano. Čeprav se je produkcija zvišala za 15 do 20 odstotkov, je hrana zelo draga. Posebno primanjkuje francoskim otrokom mleka, ker kmetje zaradi pomanjkanja krme, koljejo govejo živino.
Načelnik organizacije CARE je apeliral, naj se pošlje v Francijo čimveč paketov, s katerimi se bo vsaj nekoliko omililo obupni položaj francoskega ljudstva.
Titova vlada je odgovorila Rumuniji
BEOGRAD, 16. okt. — Jugoslovansko zunanje ministrstvo je včeraj odgovorilo na rumun-sko noto z dne 1. oktobra, s katero je bila razveljavljena pogodba o zavezništvu in prijateljstvu, ki sta jo podpisala obe državi. V odgovoru je med ostalim rečeno, da je rumunska vlada z razveljavi jen jem pogodbe potrdila svoje sodelovanje pri zaroti, ki jo proti Jugoslaviji pripravlja Sovjetska zveza.
Jugoslovanska nota je bila izročena rumunski ambasadi v Beogradu. Rumunska vlada je tudi napadena zaradi števila sovražnih dejanj, kršitve sporazuma o plovbi po Donavi in izzivalnih poletov rumunskih letal nad jugoslovanskim ozemljem.
"Razveljavljenje pogodbe ni presenetilo' Jugoslavije, ker je rumunska vlada že itak s svojimi sovražnimi dejanji iz te pogodbe stvorila le kos papirja," je izjavilo jugoslovansko zunanje ministrstvo.
KONGRES SE BO RAZŠEL V SREDO
WASHINGTON, 17. okt.—Demokratični voditelji v kongresu so izjavili, da bo kongres končal z zasedanjem verjetno že v sredo, če do takrat ne bo sporazuma glede zakonskih predlog za vojaške izdatke in podpore farmarjem.
Angleži imajo komunistične čete na meji Hong Konga
HONG KONG, 17. okt. — Kitajske komunistične čete so se danes razmestile na severni meji angleške kolonije Hong Kong pri mestu Sumčun, kjer jih deli le 30 čevljev dol;; most.
Komunistične čete se nahajajo pod poveljst 'om gen. Mu Ting-tanga. Pričakovalo se je, da bodo prišle de, meje že koncem zadnjega tedna, toda zamudile so se, ker se je na tem področju nahajalo kakšnih 20,000 nacionalističnih vojakov, ki so z ladjami zbežali na jug Kitajske.
V Hong Kongu so Angleži zbrali 40,000 vojakov. To kolonijo smatrajo zapadne sile za svojo zadnjo postojanko na Kitajskem.
Medtem pa begunci, ki prihajajo s področja Cantona pravijo, da je del nacionalistične vlade zbežal na otok Formozo, ne pa v Cungčin, za katerega se je smatralo, da bo nova začasna prestolnica nacionalistov. Toda s druge strani so se komunistične čete izkrcale na otoku Amoy, ki se nahaja nasproti Formozi.
MUSSOLINIJEV NEČAK ZAHTEVA POSLOPJE
RIM, 17. okt.—Rimski časopisi so danes sporočili, da je Vito Mussolini, nečak bivšega fašističnega diktatorja, prišel v Milan, kjer zahteva, naj se mu izroči ogromno poslopje časopisa "Popolo d'ltalia," ki ga urejeval zadnja leta pred porazom fašizma.
Baje ima Vito Mussolini dovoljenje, da lahko poslopje kupi od sedanjega lastnika Ricarda Cel-la. Slednjemu je fašistični diktator Mussolini prodal to poslopje leta 1943 za okrog $1,250,-000, kar je le majhen del njegove vrednosti.
Separatna mirovna pogodba z vlado vzhodne Nemčije?
BERLIN, 17. okt.—Zanesljivi nemški viri pravijo, da je Sovjetska zveza obljubila separatno mirovno pogodbo novoustanovljeni vzhodno-nemški republiki. Baje bo pogodba podpisana v teku treh mesecev.
Isti viri pravijo, da je priznanje vzhodno-nemške republike s strani Sovjetske zveze odstranilo ovire za sklenitev mirovne pogodbe, katere osnutek že pripravljajo nemški voditelji. Pričakuje se tudi, da bodo novo nemško državo priznale tudi ostale vzhodno-evropske države.
Nemci bodo poslali v Moskvo čudi svojo diplomatično misijo, kateri bo načeloval komunist Rudolf Appelt. Sovjetsko zvezo pa bo zastopal G. M. Puškin, ki je bil imenovan za sovjetskega ambasadorja v Berlinu.
Zapadni opazovalci se bojijo, da je nova sovjetska poteza v zvezi s poskusi, da se 65,000,000 Nemcev dobi na stran Sovjetske zveze.

ILSE KOCK IZROČENA NEMŠKI SODNIJI
LANDSBERG, 17. okt.—Ameriške oblasti so danes izročile Nemcem zloglasno "buchen-waldsko vlačugo" lise Koch.
Frau Koch je bi! i obsojena na štiri leta zapora, ker je trpinčila in morila jetnike v koncentra-cojskem taborišču Buchenwald. Kot so izjavile priče, je Koch izdelovala iz kože jetnikov senčnike za svetilke, ročne torbice in platnice za knjige.
Prvotno je zloglasna sadistki-nja bila obsojena na dosmrtni zapor, toda ameriški vojaški guverner gen. Lucius D. Clay ji je znižal kazno na štiri leta zapora. Ta odlok je izzval splošne proteste tako v Zedinjenih državah kot v inozemstvu.
Kochova je v zaporu rodila nezakonskega sina, ki je bil izročen neki dobrodelni ustanovi. Nemška sodnija pripravlja proti njej novo obravnavo.
NACIONALISTI SO PODPRLI KOMUNISTE
ČUNGČIN, 16. okt.—Privatna poročila pravijo, da so kitajske komunistične čete brez vsakega odpora zavzele Canton, ker so se jim priključile dve nacionalistični armadi. Nacionalistični poveljnik Yu Han-mou je baje bil v zvezah s komunisti še predno so slednji prišli do Cantona.
Medtem pa sile Ljudske armade naglo napredujejo proti novi nacionalistični prestolnici Čung-činu. Opazovalci menijo, da bo usoda čungčina, ki je le dva dni glavno mesto nacionalistične Kitajske, verjetno odločena v prihodnjih dnevih. •
INDIJA BO NEVTRALNA PRAVI NEHRU
NEW YORK, 15. okt,—Indijski ministrski predsednik Pandit Nehru je danes izjavil, da Indija,ne želi biti navezana ne na vzhod in ne na zapad, kar se tiče političnih trenj med velikimi silami. Pristavil je, da Indijci po 400 let angleške vladavine ne želijo imeti nobenih obvez napram kateri koli sili.
Nehru bo ostal v Zedinjenih državah tri tedne z namenom, da se seznani z Ameriko in ojači prijateljske zveze med obema deželama.
Belgrajska "Borba o obravnavi proti Trajči Kostovu
BEOGRAD, 16. okt.—Včerajšnja "Borba" je objavila članek v zvezi z obravnavo proti bivšemu zastopniku bolgarskega ministrskega predsednika Trajči Kostovu. V članku je rečeno, da bo obravnava v Sofiji podobna nedavni obravnavi v Budimpešti, ko je bil obsojen na smrt bivši madžarski zunanji minister Laszlo Rajk.
"Borba" zagotavlja, da bo glavni cilj obravnave proti Kostovu bil, da se opraviči proti-demokratsko politiko bolgarske vlade, politiko, ki je deželo spravila na rob ekonomskega poloma. Dalje je soglasno z "Borbo" tudi namen, da se ustvari paniko med navadnim ljudstvom in ga ustraši, da bi tako opustilo opozicijo proti vladi. Tretji cilj pa je, da se razbije naraščajoče gibanje proti Kominformi s strani komunistov v vzhodno-evrop-skih državah.
Soglasno z belgrajskim časopisom se je obravnava proti Kostovu enkrat preložila, kakor tudi parlamentarne volitve.
"Borba" pravi, da so Jugoslovani vedno smatrali Kostova za agenta gestapa in vohuna impe-rialistov. O tem so celo obvestili bolgarske voditelje, ki> pa so kljub temu postavili Kostova na pozicijo, ki je bila najvišja po poziciji Dimitrova.
GRJKI PARTIZANI PRAVIJO, DA SO ODNEHALI S CIVILNO VOJNO
ATENE, 17. okt.—Radio postaja "Svobodna Grčija" je danes naznanila, da so se grški partizani prenehali boriti v civilni vojni, toda bodo ohranili orožje.
Monarhistični vojni minister
Kanellopoulos pa je izjavil, da je naznanilo grških partizanov brezpomembno, ker da je z njim le potrjeno, da so doživeli totalni poraz.
"Gerilska armada bo ostala nedotaknjena, močna in čuječa," so izjavili voditelji grških partizanov. "Mi nismo položili orožja. Mi smo samo končali s krvolit-jem v Grčiji."
Grški monarhistični uradniki in ameriški armadni opazovalci pravijo, da se radio postaja "Svobodna Grčija" nahaja ne-haja nekje v bližini Bukarešta, v Rumuniji.
Borbe so baje ustavljene le začasno
V Grčijo se je podala posebna Komisija Združenih narodov, ki bo sestavila poročilo o borbah. V svojih prejšnjih poročilih je komisija obtožila Albanijo, Jugoslavijo in Bolgarijo, da aktivno podpirajo grške gerilce. Le v zadnjem poročilu je" komisija priznala, da je Jugoslavija umaknila to podporo, ko se je spor med njenim vodstvom in Kominformo zaostril.
Pri organizaciji Združenih narodov so se v zvezi s civilno vojno v Grčiji vršila dolga pogajanja, katerih namen je bil, da se upostavi mir v deželi in prisili Albanijo in Bolgarijo, da bi prenehali podpirati partizane.
Medtem pa časnikarska agencija Ceteka poroča iz Prage, da so grški partizani prenehali z borbami, ker bo v Grčijo prišla posebna komisija Združenih narodov, ki bo na priporočilo Sovjetske zveze skušala na miren način urediti vprašanje Grčije.
Jo Davidson je poln občudovanja za maršala Tita
BEOGRAD, 16. okt. — Znani ameriški kipar in osebni prijatelj bivšega podpredsednika Henry A. Wallacea, Jo Davidson, je danes podprl jugoslovansko vlado v sporu s Kominformo.
Davidson je* podal izjavo za časopis "Yugoslav Fortnightly," ki je tiskan v angleškem jeziku.
Davidson, ki je v Beogradu izdelal kip maršala Tita, se je podal na potovanje po raznih krajih Jugoslavije. Rekel je, da zelo občuduje Tita in jugoslovansko ljudstvo.
"To občudovanje je celo večje, če se vpošteva borbo za obstoj proti vsem zunanjim poskusom, da vas se uniči in razdvoji," je dejal v svoji izjavi Davidson.
MLADENIČ USTRELIL 10 LET STAREGA BRATA
LOS ANGELES, 17. okt.— Richard Manning Elliott, star 15 let, je danes bil aretiran, ker je ustrelil svojega 10 let starega brata Roberta.
Do tragedije je prišlo, ko sta brata na televizijskem aparatu gledala neki "western" film. Richard je izjavil, da je ranil svojega brata, ko mu je pokazal revolver, ki se je po nesreči sprožil, Pristavil je, da brata ni mogel gledati in mu je zato z drugim strelom v glavo končal življenje.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnosti"
SPOLNE PERVERZNOSTI MED DIJAKINJAMI
BELVIDERE, 111., 15. okt.— Policija je danes polovila skupino moških, ki so za več kot 10 dijakinj srednje šole v starosti 13 do 15 let prirejali spolne orgije v sobah hotelov in v svojih avtih.
Oblasti niso podale natančnih podatkov o škandalu in ne imena vmešanih. Ve se, da je poleg 14 moških bilo aretirano več kot 10 mladenk.
Moški bodo obtoženi radi posi\ Ijevanja in nedostojnega obnašanja z mladimi učenkami. Večinoma so aretirani moški stari okrog 20 let, najstarejši pa je star 34 let.
GREEN ZAVRGEL PREDLOG ZA PODPIRANJE STAVKE
WASHINGTON, 17. okt.— Predsednik AFL William Green je danes zavrgel predlog Johna L. Lewisa, da se ustanovi sklad v znesku $2,500,000 za financiranje stavke CIO unije delavcev uposlenih v jekleni industriji.
Čeprav je Green zavrgel predlog, ni s tem izključil možnost, da posamezne unije AFL prispevajo denar za financiranje stavke.
BEGUNCI PRIHAJAJO
WASHINGTON, 17. okt. —V torek bo v new-yorško pristani šče priplula ladja "General Black," ki bo pripeljal nadalj-835 beguncev iz Evrope.
Od te skupine beguncev jih je 30, ki se bodo naselili v Ohiju.
KITAJSKI KOMUNIST O VZHODNI NEMČIJI
BERLIN, 17. okt. — Voditelj kitajskih komunistov Mao Tse-tung je danes poslal pozdravno pismo predsedniku vzhodne Nemčije Wilhelmu Piecku, v katerem je med ostalim izjavil, da ustanovitev nove nemške ljudske republike predstavlja "osnovno spremembo v nemški zgodovini."
Mao je zagotovil, da se "nemško in kitajsko ljudstvo bori v skupni fronti proti zapadnim imperialistom."
"Ustanovitev vaše vlade pomeni odločilen poraz kriminalne politike, ki jo vlada Zedinjenih držav izvaja napram vaši deželi. Želijo razklati vašo deželo in iz nje ustvariti bojišče v novi vojni. Sovjetska zveza, najmočnejša miroljubna dežela, je v Nemčiji izvojevala zmago," je rekel v svojem pismu kitajski voditelj.
NOV GROB
JOSEPH F. TERBIZAN
Po dolgi in mučni bolezni je preminil v Mt. Sinai bolnišnici dobro poznani Joseph F. Ter-bižan, star 59 let. Stanoval je na 14707 Hale Ave. Doma je bil iz Dolenje vasi pri Ajdovščini, kjer zapušča sestri Marijo in Frances. V Ameriki je bival 36 let ter je bil član društva Blejsko jezero št. 27 SDZ in društva Cleveland št. 126 SNPJ. Bil je zelo aktiven na društvenem in kulturnem polju skozi dolga leta.
Tukaj zapušča soprogo Josephine, rojeno Perše, sina Eugene in hčer Doro ter več sorodnikov. Po želji pokojnika se bo truplo danes popoldne po privatnih pogrebnih obredih pod vodstvom Zeletovega pogrebnega zavoda upepelilo. Prizadeta družina priporoča, da mesto cvetja naj se daruje organizaciji American Cancer Society, Mt. Sinai Hospital fondu, ali pa v kak drugi dobrodelni namen.
STRAN 2
enakopravnost
u
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
18. oktobra 1949.
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za trl mesece) __
-$8.50 _ 5.00 - 3.oq
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
._$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
KAKO GOJIJO V JUGOSLAVIJI SUBTROPSKE RASTLINE
IZBOLJŠANJE ČLOVEŠKIH ODNOSOV V INDUSTRIJI
(članek, ki ga spodaj objavljamo, ne izraža naše mnenje. Prejeli smo ga od Common Councila for American Unity in ker nameravamo o istem problemu pisati* v enem od bodočih uvodnikov, ga objavljamo zgolj v informativne svrhe.—Op. ured.)
Od konca vojne čezdalje bolj narašča zavest, da je treba zaradi moralnih, ekonomskih in mednarodnih razlogov cimbylj zbližati demokracijo v praksi z ameriškimi ideali. Posledica te zavesti se očituje v številnih prizadevanjih, javnih in privatnih, nekaterih tudi malo uspešnih, da se odpravi predsodke in zapostavljanje članov takozvanih manjšinskih sRupin. Taka prizadevanja opažamo v mnogih predeljih dežele—v šolah, v številu mest in krajev, bodisi na podlagi soseskega ali pa občinskega delovanja, v unijah in v državnih zbornicah. Vendar se do letošnje spomladi vkljub vsem tfem prizadevanj im ni dogodilo, da bi bili sedli skupaj k posvetovalni mizi delavci in veliki ravnatelji, kakor v slučaju tovarne General Cable Corporation, v Pert Amboy, New Jersey, kjer so se sestali delavci in ravnateljstvo tovarne v skupnem posvetovanju, kako odpraviti predsodke v njihovi lastni industriji.
To je bila prva od številnih diskuzij tega značaja, za kakršne se skuša dobiti sodelovanje in razumevanje v drugih tovarnah v raznih krajih dežele.
Pf'ojekt v Pert Amboy-u je bil izveden potom serije sestankov raztegnjenih na dobo devet tednov; vsak od teh sestankov je trajal okrog devetdeset minut. Eno ure časa so dali na razpolago (delavcem) lastniki tovarne, pol ure so žrtvovali delavci sami. Posvetovanja se je udeležilo 25 delavcev, ki so predstavljali svoje tovariše vseh verskih, narodnostnih in rasnih skupin, oziroma pripadnosti zaposljenih v tovarni. Ti zastopniki so bili izbrani po posvetovanju med delavsko unijo in ravnateljstvom tovarne. Ravnatelji, ki so se udeležili sestankov, so bili isto-tako. izbrani po posvetovanju med unijo in ravnateljstvom tovarne.
Na sestankih je prevladovala docela neformalna atmosfera. Delavski in tovarniški zastopniki so posedli okrog posvetovalne mize, si zavihali rokave, se malo okrepčali s pecivom in sladkimi pijačimi, ki so bile servirane in pričeli z delom. NaMijJpč na sestanku je bil tudi zunanji izvedenec—socialni znanstvenik enkrat, drugič kak poznan vzgojevalec, tretjič zastopnik ene ali druge verske pripadnosti, (bodisi katoliški duhovnik, judovski rabinovec ali pa protestantovski pastor.) Na slehernem od sestankov je bil torej navzoč zunanji posredovalec, ki je skrbel, da so bili razgovori smotrni in pravilrio vodeni. Po poročilih je razvidno, da se je govorilo odprto; delavci so podali svoje mnenje svobodno in na podlagi svojih izkušenj kot pripadniki različnih skupin; črncev, Italijanov, Cehov, Poljakov in drugih. Izražali so svoje občutje do drugih svojih sodelavcev. Med vprašanji, na katera so želeli odgovora, so bila naslednja: Komu ne zaupajo in koga smatrajo manj vrednim? Zakaj? Kdo gleda nanje same kot na manjvredne?
Dodatno k zgoraj omenjenim diskuzijam, so bile ka-zane slike s poudarkom na probleme, o katerih se je govorilo in razpravljalo v cilju programa, "da se tako industrijskemu ravnateljstvu kot delavcem predoči potrebe čujepnosti z ozirom na slabe posledice izvirajoče iz predsodkov in očitujoče se v produkcijskih izgubah, ki jih utrpi dežela radi bigotstva ali rasne in verske napetosti."
Ta delavsko-ravnateljska borba proti predsodkom se je razvila pod vplivom in delovanjem industrijskih, delavskih in vzgojnih vodij, ki so sf sami zastavili vprašanje kako rešiti problem, kateri po dognanjih veščakov povzroča škodo v industriji in stane dežeio letno mnogb milijard dolarjev. Ko je bil enkrat narejen načrt delovanja, je nastalo vprašanje" kako ga preiskusit^—vprašanje, ki je bilo hitro rešeno. Dwight R. G. Palmer, predsednik tovarne General Cable Corporation in eden od skupine na-črtnikov, je izjavil, da je njegova tovarna v Perth Amboy pripravljene načrt preiskusiti. Mr. Palmer je imel osebne izkušnje s problemom predsodkov ter je že dolgo poznan za njegova prizadevanja v smeri reševanja medskupin-skih, oziroma manjšinskih problemov.
Po zatrdilu Mr. Palmer j a so že vidni prvi rezultati eksperimenta v tovarni v Perth Amboy. Med delavci je zavladalo boljše medsebojno razpoloženje in boljše sodelovanje pri delu. Medtem, ko so v delu načrti za razširjenje projekta, katerega ima v svojem področju organizacija National Conference of Christians and Jews, ki je stvar pričela, nudi prej omenjena tovarna ali družba preiskusna
Ena izmed posebnih značilnosti naše planske kmetijske proizvodnje je prizadevanje, razširiti ali uvesti gojitev nekaterih subtropskih industrijskih rastlin in južnega sadnega drevja povsod tam, kjer imamo za to naravne pogoje. Na tem področju smo dosegli že lepe uspehe, še večji pa se nam obetajo v prihodnjih letih. Doseženi uspehi so predvsem zasluge naših znanstveno-raziskovalnih zavodov, ki so izkoristili bogate izkušnje slovitih sovjetskih biologov Mičurina, Lisenka in Ci-cina, k uspehu pa je pripomoglo tudi stalno dviganje naše domače proizvodnje kmetijskih strojev in naprav, umetnih gnojil ter stalna krepitev državnega in zadružnega sektorja v kmetijstvu. Obsežna znanstveno raziskovalna dela so zlasti omogočila prenesti gojitev subtropskih rastlin tudi na severne predele naše države.
Bombažne kulture v novih področjih
Največji napredek smo doslej dosegli v pridelovanju bombaža. Naš petletni plan določa povečanje kultur bombaža od predvojnih 6000 do 25,000 ha. To nalogo smo pa že v tretjem letu petletke visoko presegli, saj smo letos posejali z bombažem kar 53,000 ha. Sicer je Makedonija s svojimi 39,600 ha še vedno na prvem mestu, vendar že danes pridelamo izven Makedonije dvakrat toliko bombaža, kakor vsa Makedonija pred vojno, ko drugje bombaža niso pridelovali. K naglemu povečanju bombažnih kultur je mnogo pripomogla uvedba mehanizacije. Še hitreje kakor obseg bombažnih kultur pa se dviga celotni pridelek bombaža, ker se ob boljšem obdelovanju in rastoči ' uporabi umetnih gnojil dviga hektarski donos. Samo pridelovalci v Makedoniji so letos prejeli 1000 novih sejalnih strojev za bombaž (800 jih je izdelalo kovinsko podjetje "Tito" v Skopi ju) in 2,200 strojev za okopavanje, za gnojenje pa so potrošili 3500 ton dušikovega gnojila in 3,600 ton superfosta-na.
K naglemu povečanju posejanih površin so mnogo pripomogla tudi nova pridelovalna področja v Hercegovini, Črni gori in Dalmaciji, kakor tudi v Vojvodini. V vseh teh krajih prej ploh niso poznali bombaža. Na našem južnem delu Primorja so že poizkusni posevki v sušnem letu 1946 pokazali, da je kultura bambaža najprimernejša; kultura za te kraje. Na po-izkusnih poljih v Čapljani pri Metkoviču so dosegli največji pridj3lek 24 metrskih stotov bombažnega vlakna na hektar. Letos so samo v Hercegovini posejali z bombažem 6000 ha. Za razvoj bombažnih kultur v Hercegovini ima največ zaslug zavod za južne kulture v mostar-ju, ki je preizkusil 7 makedonskih in 4 ameriške vrste bombaža in selekcioniral za te kraje najprimernejšo vrsto.
Letos so prvič v večjem obsegu posejali bombaž tudi v Vojvodini, kjer so še pred leti menili nekateri strokovnjaki, da je vprašanje gojitve bombaža nekakšno "agronomsko modrovanje". Uspešni poiskusi pridelovanja bombaža v Vojvodini so predvsem zasluga pokrajinskega zavoda za poljedelska raziskovanja v Novem Sadu, ki mu je uspelo vzgojiti posebno vrsto bombaža s krajšo vegetacijsko dobo. Ta vojvodinski bombaž dozori skoraj teden dni prej kakor bombaž v Makedoniji.
Do konca petletke se bodo kulture bombaža v naši državi še znatno povečale, tako da bomo kmalu krili pretežni del po-reb z domačim bombažem, medtem ko je v stari Jugoslaviji domači pridelek kril komaj 5 odst. potrebe.
Prvi riž v Sloveniji in Vojvodini
Druga važna subtropska rastlina, ki smo jo začeli v večjem obsegu gojiti, je riž. Tudi riž smo pred vojno pridelovali le v Makedoniji, sedaj pa se njegovo pridelovanje čedalje bolj širi v novih področjih, zlasti v dolini Neretve, v Črni gori in letos tudi že v severnih krajih, kakor v Slavoniji in Vojvodini.
V Makedoniji so zadnja leta riževa polja znatno razširili. Začeli so gojiti riž tudi v okrajih Gostivar in Radovište. Letos so poleg italijanskih sort v veliki meri posejali novo domačo sorto "62". Ta riž, ki ga je vzgojila postaja za riž v Kočanih, da je za 30 odst. večji pridelek kakor doslej uvedene italijanske sorte. Z melioracijo Pelagonije se bodo riževa polja v Makedo niji še podvojila.
Podobno kakor bombaž je letos tudi riž prodrl v severne kraje. V Slavoniji so frontne birgade na melioriranem Jelas polju uredili prva večja riževa polja v obsegu 600 ha, v Vojvodini pa bo v kratkem dozorel prvi riž na površini okrog 1000 ha. Za Slavonijo in Vojvodino je bil riž doslej neznana kultura, čeprav so bili zabeleženi prvi poizkusi že pred 200 leti. Tudi za kulturo riža v Vojvodini si je najbolj prizadeval pokrajinski zavod za poljedelska raziskovanja v Novem Sadu, ki je začel prve poizkuse že leta 1946. Preizkusil je 9 najprimernejših vrst riža in vzgojil novo sorto, ki dozori 10« dni prej, kar je velikega pomena za uspešno pridelovanje riža v severnih krajih. V Vojvodini so letos posejali riž na šest večjih nanovo urejenih področjih, in sicer pri Bač-ki Gradiški in Bačkem Petrovem selu ter v Banatu pri Kne-Ž2VCU, Kletu, Jankovemu mostu in Čoki. Gojitev bombaža je v Banatu še posebnega pomena, ker so za ureditev riževih polj uporabili nerodovitna sla-tinska zemljišča, kjer bodo na ta način zemljo postopno izpra-li in usposobili tudi za pridelovanje drugih kulturnih rastlin, kar bo velikega pomena, ko bo po zgraditvi prekopa Donava— Tisa—Donava omogočeno namakanje v znatnem obsegu.
Drug način gojitve so uspešno preizkusili v vojvodinskih in hrvatskih umetnih ribnikih. Lani so v velikem ribniku pri Na-šicah dosegli pridelek 38 meter-skih stotov riža na hektar, v ribniku pri Kočanih pa 37 metrskih stotov. Že lani smo v vsej državi pridelali 950 vagonov riža nasproti 390 vagonom v desetletnem predvojnem povprečju, letos pa se bo pridelek še znatno povečal.
Pomaranče in limone gojimo v črnogorskem Primorju
Tudi v Črnogorskem Primorju doslej niso bili izkoriščeni klimatski in 'drugi pogoji za gojitev južnih subtropskih industrijskih rastlin in južnega sadja. Postaja za južne kulture v To-polici pri Baru se je že leta 1946 lotila naloge proučiti, katere južne kulture se tu lahko uspešno gojijo in kakšne koristi prinašajo. Dosegla je lepe uspehe. Najboljša vrsta bombaža je" na poizkusnih poljih dala 37 metrskih stotov bombažne-
tla za udejstvenje ideje same. Tak seminar ali proučevanje problema predsodkov je bil obdržan tudi v drugi tovarni prej omenjene korporacije in sicer v St. LouisU, Missouri, v septembru letos, dne 21. septembra pa je bil o tvor j en tretji tak seminar v Payonne, New Jersey, kjer korpora-cija lastuje tovarno. V tej tovarni bodo delavsko-ravnatelj-ske diskuzije trajale do 26. oktobra letos.
ga vlakna na hektar. Predvsem pa si je ta postaja postavila nalogo razviti kulturo pomaranč in limon. Na posestvu te postaje imajo sedaj že 800 drevesc inozemskih in domačih sort pomaranč in limon ter odbirajo tiste, ki najbolj ustrezajo, ki so odporne proti pozebi in zgodaj zorijo. Gojitev pomaranč in limon se že nagla širi. Samo le tos so posadili 30,000 mladih drevesc, in sicer 17,000 v okrajih Hercegnovi in Kotor ter 13,000 v okraju Bar. Prve nasade pa so uredili tudi v notranjosti Črne gore ob Skadrskem jezeru ter v okrajih Danilovgrad in Titograd. Doslej so najboljše uspehe dosegli v zalivu pri Starem Baru in v Ulcinju ter pri Perastu v Boki Kotorski, kjer so nasadi dobro zaščiteni pred mrzlimi vetrovi.
Gojitev pomaranč in limon je velikega pomena za našo preskrbo, saj smo v stari Jugoslaviji na leto uvažali 1000 do 1200 vagonov pomaranč in limon v vrednosti 40 milijonov dinarjev. Letos so v Črnogorskem Primorju zasadili zlasti veliko drevesc limone "mjesečarje", ki daje skozi vse leto plodove. Za trdno lahko računamo," da se bodo v nekaj letih razvile v Črnogorskem Primorju obsežne plantaže pomaranč in limon, tako da bomo z domačim pridelkom lahko krili čedalje več domačih potreb.
Zemeljski orehi so prvovrstna oljna rastlina
Med poizkusnimi nasadi subtropskih rastlin zavzemajo važno mesto tudi zemeljski orehi (ameriški ležniki), ki jim na jugu pravijo "kikiriki" ali arašid. Ti plodovi dajejo 40 do 50 odst. prvovrstnega jedilnega olja. Letos so posejali zemeljske orehe na številnih poizkusnih poljih v 50 krajih Bosne, Hrvatske, Srbije in Vojvodine. V Vojvodini so že lani prvič pridelali zemeljske orehe na poizkusnih poljih. Ta poizkus je pokazal, da je mogoče tudi to subtropsko rastlino, katere domovina je Brazilija, gojiti v naših nižin skih severnih krajih. Pridelava-nje zemeljskih orehov je važno tudi zaradi tega, ker vsebu je plod velike količine beljakovin in so oljne pogače prvovrst na krma za živino.
V mnogih krajih naše države lahko pridelujemo tudi sezam, saflor, kitajsko jutro in druge subtropske rastline ter naposled kavčukaste rastline, kakor n. pr. kok-sagiz. Prvi poizkusi pridelovanja kok-sagiza so v Vojvodini pokazali dobre rezul tate. Postaja v Toplici pri Baru pa je uredila že poizkusne nasade kavčukaste rastline 'gvajule" in kitajskega čaja. Nadaljnje delo naših znanstvenih raziskovalnih ustanov bo v nekaj letih omogočilo tudi pridelovanje na vedenih subtropskih rastlin in ni več daleč čas, ko te rastline v naši državi ne bodo več neobičajne.
"Slovenski Poročevalec"
Od kosovnih pošiljk pred sto leti do maršrutnih vlakov
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so TaSi prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družim zaradi važnih vesti in vedno ak tualnih člankov! Širite "Enako pravnost!"
BT
lOAH
iM
BUY BONDS TODAY!
Preden je bila v Sloveniji zgrajena prva železnica, se je razvijal ves blagovni promet po cestah in rekah. Iz Trsta so se pomikale vrste težkih vprežnih vozov proti Ljubljani in dalje proti Mariboru in Dunaju. Naloženi so bili s tovori bombaža, sladkorja, kave, žita in tobaka, po cestah so prevažali železo in druge kovine, prav tako premog, suhe kože, posušene ribe, olje, vino in žgane pijače. Blago namenjeno proti vzhodu so na Vrhniki ali v Zalogu nakladali na vozove, hkrati so tu razkladali prispelo blago.
Z dolgimi vrvmi privezane težko naložene brodove je po Savi navzgor vlekla živina skozi ■Sotesko od Zidanega mosta proti Litiji. Se danes vidimo na strmem desnem obrežju Save sledove v skalo vsekane poti za živino in gonjače. Čeprav je bila blagovna izmenjava v primeri z današnjo še zelo majhna, je bilo vendar na vse cestah pa tudi na večjih rekah zelo živo.
Z zgraditvijo železnice do Ljubljane se je v blagovnem prometu mnogo spremenilo. Ljubljana je bila prva leta—dokler niso zgradili progo proti Trstu —končna postaja. Blago, ki so ga pripeljali z vozovi iz Trsta in od drugod, so v Ljubljani nakladali na vagone, prispelo blago pa so prekladali na vozove in dalje razvažali. Več sto vozov je vsak dan dovažalo blago na kolodvor ali pa ga odvažalo.
V tem prometu pa tudi ni bil majhen delež Ljubljane, ki je imela takrat s svojimi 17,000 prebivalci kaj živahno obrtno delavnost. Imela je svojo predilnico v neposredni bhžini kolodvora, na prostoru, kjer je danes direkcija za železnice, imela je svojo cukrarno, daleč znano livarno in tudi druge večje delavnice.
Prvi vozni red je bil še kaj pomanjkljiv. Navajal je le večje postaje z označbo časa odhoda vlakov, ne pa tudi čas prihoda. Ta prvi vozni red je veljal od 17. septembra 1849, ko je pripeljal prvi vlak v Ljubljano. Na progi od Ljubljane do Murzzuschla-ga (proga čez Semmering še ni bila zgrajena), so vozili dnevno trije vlaki in sicer poštni vlak, potniški vlak in tovorni vlak, ki pa je do Gradca prevažal tudi potnike drugega in tretjega razreda, tako da pravih tovornih vlakov še ni bilo. Samo poštni vlak je bil namenjen izključno prevozu potnikov in njihove prtljage ter seveda pošte. Potniški vlak pa je bil prav za prav mešan vlak, ki je prevažal tudi blago.
Zaradi razmeroma majhnega prometa na vmesnih postajah se vlak na vožnji od Maribora do Ljubljane ni razen y Celju nikjer zadrževal več kakor eno minuto. Bilo je tudi manj postaj, zato je prevozil', 156 kilometrov dolgo progo razmeroma hitro v sedmih urah, S3 pravi s komercialno brzino nekaj nad 23 kilometrov na uri. Tovorni vlak, ki se prav tako ni dolgo zadrževal na postajah, pa je vozil na tej progi devet ur in 15 minut, torej s komercialno brzino 16.8 kilometrov na uro. To je bila za tiste čase kar velika brzina. Seveda ni bilo mnogo ranžiranja, nakladanja in razkladanja na vmesnih postajah.
Blagovna tarifa je bila kaj primitivna. Razlikovala ni med vagonskimi in kosovnimi pošiljkami. Tarifa je določala, da se plača za cent blaga prvega razreda 3 vinarje za vsako miljo (avstrijska milja je 7.8 kilometra), za cent blaga, drugega razreda 1 krajcar in 1 vinar, za cent blaga tretjega razreda pa 1 krajcar 3 vinai-je. Na postajah so prevzemali blago za prevoz samo od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Le nujno blago je bilo mogoče oddati za prevoz ob
nedeljah in praznikih, sicer P« je bilo nakladanje in razkladanje ob nedeljah in praznikih prepovedano. Ob večjih praznikih je bil prepovedan vsak prevoz blaga.
Mešane in tovorne vlake s" spremljali tako imenovani kladalni mojstri z nakladalnik'; li nakladalni mojstri so vodil' nakladanje in razkladanje, skrbeli so za varnost prometa, vodilo premik na postajah, nadz'" rali strojevdjo, pazili na signal«! pa tudi na pravilno zaviranje, imeli so dolžnosti vlakovodij' manipulantov, zaviračev in tehničnih pregledovalcev vagono^-Odgovarjali so tudi za služben" pošto, med katero so spadala tU' di vsa obvestila o prometu vlS' kov, kajti, telegrafa takrat še n'-so imeli. ^
Naša prva železnica ni pozn^] la službenih vagonov. NadalJ"^ mojster je zasedel prvo platfo^ nio na vagonu takoj za lokomot'" vo. Blago se je prevažalo izklj"'' no na odprtih vagonih, tak" imenovanih "lorih," ki so jih P°!
krivali s ponjavami. Prvi
tak'
vagoni so bili celo brez vzm®^ in so imeli nosilnost pet do i ton. Nakladanje in razkladanj® je nadziral nakladalni ki je pošiljate prevzemal na P"" stajah. Ker niso poznali vag"® skih pošiljk, so nakladali razD^ blago v vagone, dokler je b'" kaj prostora.
Izročitev blaga na postaj®" pa so potrdili nakladalne""'^ mojstru na postajnih listih. stajna skladišča, ki pa so h' podobna pokritim lopam, P _ katere sta bila speljana najv®*^ krat po dva tira.
Čeprav je bila organiz^^'j^
blagovnega prevoza v prvi
dob'
kaj primitivna, je vendar nil železniški prevoz velik ^
predek. številni delavci,
tak"
imenovani "fakini" so na sVOj' plečih prenašali z vagonov vozove in obratno tisoče k^'" calov blaga, ki je bilo nantiePJf no ne le Ljubljani, marveč Trstu in drugim krajem. To bili prvi slovenski proletarci-Danes po sto letih je žele^"!
ški blagovni promet v novi
gOCl'
alistični Jugoslaviji glede org* nizacije prevozov in delovD®» učinka dosegel tako visoko st"^ njo, kakor v malokateri evrop® državi, čeprav moramo še sikaj izboljšati, da bomo dos®« pravilno izkoriščanje vseh P metnih naprav.
Blagovni promet danes Že leč prekaša potniški promet. sovne pošiljke so stopile v ozadje. Danes prevažam® vore z vlaki po tisoč ton. z običajnim prevozom skih pošiljk se ne moremo

zadovoljiti. Potreba racion»'" cije blagovnega prevoza ^ narekovala uvedbo plansk®» prevoza blagovnih pošiljk- •
Na podlagi vnaprejšnjih P^, jav prevozov sestavljamo sečne plane prevoza blag^' čim racionarneje izkoristimo ^ stoječe naprave in vozni 'jg uvedbo planskega prevoza obtek vagonov, to je čas od vladanja do ponovnega .ija zmanjšal na. polovico, nam danes, skupaj z zvi^^"^gg, tovorne teže vagonov, da z enakim številom prepeljemo dva in polkrat blaga kakor pred vojno.
Šli pa smo še korak in sicer z uvedbo tako nih marštrutnih vlakov. Pos telj ali več pošiljateljev cele vlake za prevoz v isti s ^ io ene ali do več razklad^^^jj, postaj brez vsakršnih vme manipulacij. S takim nim prevozom množičnega gg —premoga, žita, sladkorne —smo dosegli nadaljno jii lizacijo železniških prevoz^^^o nov pomemben napred^ ggV smo v sto letih prišli od po-nega blaga preko vagonsk šiljk do pošiljk s celimi v ^ p, do maršrutnih vlakov.
^8. oktobra 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
M. Konic :
CESTA SE VIJE IZ LJUBIJANE NA
Ljubljane se proti Gorenj-
GORENJSKO
sitem
tonirana sta.
vije nova, široka, lepo be
cesta. Mlada je ta ce-vkljub temu je že mno-So doživela. Malo pred vojno je končana. Še preden se je . na njej dodobra strdil, f morala prevzeti nase tež-, ^ bremena. Po njej so drvali ^^mijonL na sever, kamijoni pol-Vojaštva, provijanta, munici-in vseh tistih stvari, ki spa-k vojski. Betonske prsi ce-" nikakor se niso utegnile pahniti, ko so spet drveli po gM isti kamijoni. To pot pa v '"atno smer: proti jugu. Lepe-^ pomladnega jutra so se dol-2 °^one pretrgale in cesta je ^ala. A le za malo časa. Na čud ^ pojavili ljudje, tako ^ da se je cesta zares za-že	močete, bila je pač
j^'^lada, niti slutila ni, kaj vse ^ slo preko njenih prsi in re-y ljudje so bUi obloženi z ^^Kovrstno prtljago. Nekateri 2 peš, drugi s kolesi, tretji j^^'^ozovi. Na jug spet na jug.
sta
na severu je bobnelo. Ce-
Ve stokala: trgali so mosto-' ^jeno živo vez preko rek in Ljudje, ki so bežali po J. So se strahoma obračali ^'®luškovali, potem pa še hi-stopali proti jugu. In o , so govorili, o begu v liUd kj^r bo nemara manj 1ilo° temi ljudmi je smuk-jjj par luksuznih avtomobilov ^ Potem je zavladala tišina, bil	zajokal na cesti ni
k čuti glasu matere, ki bi ga naj se izogiba vozil. Ce-neprijetno spričo ne-Vai tišine, ki je v sebi skri-^ivr	Želela si je, da bi
na njej znova zapelo, zajokalo, kar koli že. je, hotela je občutiti, da še je, da še ni popol-
^ zamrlo.
D,
'an
in noč je počivala, p6-kaj. JG oživela, to pot bolj, li i?*" Poprej. Po njej so stopa-j^,^jUdje. Toda kakšni ljudje? ItUi'i'^^sta še nikdar ni videla ta-8pu'^®da bila je mlada in je bo ^ malo videla. Treba se
! Pray gotovo pa bi "kj	prenesla, če bi po
HiQ^^^'^Pali vedno majhni, črno-"eč	povaljani vojaki, go-
in in prepevajoč zateglo je vj'^^si. To živo mravljišče, ki po cesti, je bilo zoprno. Ito da si je kar oddahnila, čudnih črnolasih člo-^Sasnil in je spet za ne-'^ak zavladal mir. kaj je prišlo po cesti ne-^^^^^dnega. Verige težkih 8iHi|. ^ se zarile vanjo, neu-so jo tlačile, prav do \j, in jih hotele podreti, se je tem zlobnim po-' da so ji tu in tam malce kožo, več pa ne. Cesta ^^la! Izbočila je prsi, se da bi ji prodrli do dro-ti, Kakor bi hotela pokaza-zgrajena samo iz ka-^sfalta in betona, am-

pak tudi iz znoja neštetih ljudi, ki so jo gradili. V njej je znoj, v njej moč tisočev napetih mišic, v njej je sila, ki je ljudem neopazno polzela iz teles in prehajala v cesto. Zato je cesta lahko kljubovala neznanim polastim, ki so z ropotom drvele po njej. Posmehovala se je kamionom in motorjem s prikolicami. Če je ni razoralo železo, kaj bo tu opravila guma.
Nenadoma! pa se je nova, široka betonirana cesta zresnila. Jeknila je, kakor bi šel tih vzdih po njej od Ljubljane do Gorenjske. Zakaj? Ne vem. Samo slutim. Najbrž se je zagledala v ljudi, ki so sedeli na kamionih in vseh vrst motornih vozilih. Zazrla se je v zelene, brezdušne robote. Saj cesta ni bila mrtva! Bila je živa žila, po kateri je imelo teči življenje dežele. Imela je posredovati blaginjo dSžele. Na njej bi moral biti jasno izražen vsak utrip življenja ljudi, ki ji je vezala z drugimi kraji in deželami. In ker ni bila mrtva, je spoznala, da so mrtvi roboti ljudje, ki zdaj potujejo po njej. Vse v njih je bilo mrtvo, davno ubito. Samo v nekaterih je še živela zloba, brezmejna zloba. Drugi pa so se navadili, da so izpolnjevali povelja teh, ki so bili polni zlobe, molče in brez. ugovora, pa^tudi brez misli.
Po novi, lepi cesti, je prvič v' času njenega življenja korakal tuji osvajalec. Trd je bil korak njegovefga škornja. Najstarejše ceste, ki pod prahom pozabljanja vlečejo na dan rimske ko-horte, še niso videle takega osvajalca. Saj še Turki niso bili hujši! Prišli so in so šli, kadar so naropali zadosti plena in sužnjev. Zelenci v nerodnih škornjih pa so se ustavili in so kazali namero, da ne pojdejo nikamor več odtod!
Spet so po cesti drveli kamioni. Vozili so ljudi, mlade in stare, otroke in mlade deklice. Vsak je k sebi# tiščal borno culo. Tako žalostni so bili, tako zelo žalostni! Le zakaj? In potem je cesta doumela: zato, ker so jih vedno vozili v isto smer, nazaj pa niso pripeljali nikdar nikogar. Stara cesta na križišču ji je ' povedala, da so tako delali tudi Turki: po njej so vodili ljudi na jug in le malo kdo se ja vrnil, kakor Miklo-va Zala. Mlada cesta je v svojih betonskih možganih razmišljala o suženjstvu in se ni kar nič čudila. Že ko je prvič videla može v zelenih oblekah in nerodnih škornjih, je vedela, da prinašajo ljudstvu gorje! Kaj bi mogli prinesti drugega takile živi stroji, v katerih je mrtvo vse, razen zlobe?
Čas je mineval in po cesti je šlo mnogo kamionov. Cesta se ni več čudila, vse preveč je že videla in doživela. Zdelo se ji je, da je stara, zelo stara! Vendar jo je genilo prav v njeno kam,-
nito jedro, ko je spet videla kamione, ki so peljali ljudi, samo može. Vso pot jih je opazovala in je na njihovih mrtvih obrazih videla zapisano smrtno grozo. Kamioni so se ustavili prav ob cesti. Ljudi so izpehavali in jih jeli privezovati na drevesa. Kaj naj to pomeni? Potem so streljali s strojnico in cesta je čula smrtne krike, še nekaj vzdihov. Na njen beton pa je padalo nekaj kapljic krvi. Son-se jih je hitro posušilo in ostale so dolgo, dolgo na cesti. Poslednji spomin na ljudi, ki so umirali z vzklikom: "Smrt fašizmu — svobodo narodu!" Odtlej je kakor vzdih zavelo po cesti, kadar je po njenih kamnitih prsih spet zadrdial ka-mijon z bledimi možmi, ki jim je že na čelu lepel žig smrti.
Nekega dne pa je šel nekdo po cesti, previdno in počasi. Neprestano se je oziral gori in doli, opazoval je njene boke in bil sploh sila oprezen. Kadar so se peljale zelene lutke, je vselej stopal vstran in se kam prikril v jarku ali še globlje v gozdu. Čevlje je imel že močno iz-hojene in truden je bil. Vendar ni vzdihoval, niti ni bil videti potrt. Cesta, ki je videvala dan za dnem žalostne obraze, ga je bila kar vesela. Ko se je bližal večer, je sedel na rob ceste v mehko travo in iz žepa privlekel nekaj prigrizka. Počasi je grudil kruh, s trdo, žuljavo roko in pobiral drobtinice. Takrat si je obrisal znojno čelo in rekel sam sebi: "Težko je življenje ilegalca! Vendar ne bom omagal! Moram dalje, moram!"
Nova cesta se je zavzela. Tako je na križišču vprašala svojo staro sosedo kaj je to: ilegalec! A stara cesta, vsa častitljiva, ji ni vedela pojasniti čudne besede. Pobrskala je v spominu po drobcih latinščine, pa ni mogla ničesar izbrskati. Neka no-
va moda pač, je menila zaničlji-vo. Vse staro in dobro ljudje mečejo v kraj, zato se bodo nemara tudi mirni in pošteni ljudje začeli spreminjati v ilegalce.
Nova cesta se je vsa pogrez-nila v premišljevanje besede "ilegalec". Zdaj jo je slišala pogosteje. Včasih jo je izgovoril posameznik. Včasih je videla gručo ljudi, ki so skrivaj in ponoči prečkali njeno širino. Sčasoma pa se je navadila spoznavati ilegalce tudi, če niso izrekli svojega imena. 2e po zunanjosti, po izmučenem pa vendar odločnem izrazu na obrazu, jih je spoznala. Neke noči je doživela pravo čudo. Skupina takih ilegalcev, ki se jim je reklo tudi partizani, je napadla nemški kamijon. Joj, to je bilo pokanje! Kamijon je zgorel s pobitimi Nemci vred. Odtlej je cesta ljubila partizane in kadar so se prečkali, bi jih najraje kar zadržala na sebi, ali pa jih opozorila, čte jim je pretila nevarnost. In čim dalje več jih je prehajalo čez njo! To je bilo gotovo dobro znamenje! Ko vojne le ni hotelo biti konec, je nekoč nekdo rekel:' "še malo časa, pa se bomo mi svobodno vozili na svoji cesti, kakor se zdaj Šva-bi!" Cesta je te besede slišala in si jih zapomnila in čakala je, da se vesela napoved uresniči.
Še je čakala. Mrtva je bila in večinoma prazna, če pa je kaj šlo po njej, je bilo samo gorje. Potem pa je spet oživela, kakor že vsa leta ne.
Spet so ji železne verige trgale kožo in jo pretresale prav do mozga. Zdaj je šlo spet proti severu. Po cesti so se valili zeleni Nemci, njihovi škornji so bili blatni, kolena so jim klecala pod težo na hrbtu. V zraku so krožila letala in Nemci so bežali v jarke in bližnje gozdiče vselej, kadar se je pojavilo letalo. Ko je letalo izginilo, so spet trudno stopali dalje. Zdaj je bobnelo na jugu in Nemci so
strahoma prisluškovali bobnenju. Njihovi obrazi so bili topi in ravnodušni, kakor nekdaj. Samo njihove oči so postale žive, nenavadno žive. Strah je bil zapisan v njih. Vsi so poveš^i pogled v cesto in ona je razločno čudila, da je v vsakem paru oči zapisan strah . . . Strah . . Zasmejala bi se cesta, zakroho-tala bi se tem bednim pojavam, ki so ljudem prinesle toliko strahu in trpljenja, zdaj pa njim samim ni ostalo nič drugega kakor strah . . .
Še enkrat je cesta vzdrhtela. To je bilo tedaj, ko so po njej drdrali kmečki vozovi in so trudnim konjem klecale noge. Cesta je bila trda in dolga. Ti ljudje niso bili mrtvi. Njihovih obrazih je bil zapisan obup, strah, negotovost ... Šli so z bornimi culami na vozovih, ne da bi vedeli, kam bodo položili glave. Tu so pa pustili domove, pustili posejana polja, ki so obetala žetev, pustili travnike, ki so šli v rezcvet. Zajokala bi cesta, tako jo je pretreslo, ko je videla ljudi, ki po nepotrebnem zapuščajo rodno grudo. Hkrati jo je prevzela vroča želja, da bi s svojih betoniranih grudi

TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej n£\pelbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
^6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.; EN 5013
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za av+e ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.	ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik
mogla pahniti vso to sodrgo, ki je prinesla strup sovraštva, vse tiste, ki so strup sovraštva sejali, pa tudi tiste, ki so ga zalivali, negovali in pleli, da je bujno uspevalo. Ti revni, zapeljani ljudje tu, ki so bežali v neznano, so bili zadnje žrtve , . .
Ko je zdaj odjeknilo novo življenje na cesti, se ga je vzra-dovala. Čeprav ji je bila koža tu in tam raztrgana, je ni prav nič bolelo, ko so po njej spet drveli kamijoni, na njih pa jugoslovanske zastave. Cesta je doživela slavnostni dan, to je po dolgih letih prvič zadonela na njej slovenska pesem. Slovenska pesem, tako sladka, tako melodična, da nikjer na svetu nič lepšega ni! Postavni, zarjaveli partizani so peli in v vetru so vihrale zastave, znanilke svobode, ki je ne sme biti nikdar konec! Nikdar, nikdar več ne smejo stopati po tej cest^ osvajalci v zelenih uniformah in škornjih, ki tako trdo teptajo po tleh! Nikdar več se ne sme tu razlegati tuja beseda! Ljudje ne smejo več trpeti! Dovolj je bilo trpljenja za mnogo narodov! Dovolj je bilo tudi junaštva, ki ga bo lahko opevala pesem skozi stoletja. Mir mora zavladati tod in cesta, ki je to-
liko preživela, mora postati žila,, po kateri se bo pretakalo življenje, djudstvu v korist. V ta namen so jo obdelovale žuljave delavske roke, v ta namen jo je napajal znoj s tolikerih obrazov! Napajal jo je znoj Slovenca, Hrvata in Srba. V bratski slogi so jo gradili.
Zastopniki
^^Enakopravnosti *
Za St. clairsko okroij«:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
UT 1-6888 *
Za collinwoodsko in euclidsko okroije:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
REdwood 4457 *
Za nfewburiko okroija:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029

ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st Ši	HE 2730
miško kranjec ,
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
^E>0R
ni delal
^Nadaljevanje)
^iil) ^ ^ j® nekaj kimal nad ta-' medtem ko se je Ma-k ojj^^l^ihal kar očitno. Marko ta fantov posmeh in 'M, jj^^ijevo kimanje je razu-''^koy. ^^talo ga je skoraj sram
obšlo: "Jaz-ne %n dober orač, moje ro-Voditi strugalnik po '^1, ' ^ Se ne zajeda preveč v
Voditi jžago, ravno Me da bi si moral vre-
In	ampak—pluga ne.
je to razumel, ko je
"Vse, bi ti dal delati, kar bi potreboval, in veš, da ti dajem, drugega mojstra mi ni treba za nobeno stvar, pa če bi bil zastonj, ampak k plugu te ne bi pustil. Kjer bi ti oral, ne bi rasel kruh. Tvoj fant bo pa dober kmet."
Marko je molčal. A ko sta ona zaorala novo brazdo, se je obrnil in odšel proti domu. Ni mogel dalje ostati zunaj na polju. Ves čas ga je spremljala zavest: kmet ne boš nikdar, ne znaš orti-ti. To ti je Laki naravnost povedal. In ob tem je spet mislil na Matijo; videl ga je, kako fant dobro orje, kako si sam priga-
nja krave. In kako se je naposled Laki izrazil o fantu. Laki pa je bil dober kmet.
Postal je ljubosumen na fanta.
Doma se je izognil svoji ženi in se je zaprl v delavnico. Za trenutek je obstal sredi dela, v tej razmetanosti, ki je je bil že vajen. Žage so visele na steni, svedri, dleta in druge mizarske stvari so ležale po mizi. Na polici so stali strugalniki, ob strani je bil brus, da je brusil nože in rezila za strugalnike. Ob stenah so stale deske, v njih bokih se je dobro poznala žaga. Ko pa jih bo n;;egova roka obgladila, bodo svetle in mehke, nič več hrapave. V enem kotu je stala nedodelana omara, nedodelana postelja, nekaj okvirjev za kmečke podobe. Na tleh pa je ležala režanica in žaganje, do gležnjev globoko. S tem bo kuril v majhni pečki, kadar bo bolj hladno.
Tu je njegovo, samo tu. Na to se razume.
Trideset let, je tuhtal, in še več, sem garal v tej delavnici, trideset let sem žagal, oblikoval vse mogoče stvari, oral nisem v teh tridesetih letih niti enkrat.
Trideset let je. bilo njegovo delo važno, od njega je živela vsa družina. Vsak dan je bil zaprt v tej sobi dobrih šestnajst ur, včasih nekoliko več, včasih nekoliko manj. In tako bo šlo slejkoprej do smrti.
Poizkus, da bi oral, se je i)o-uesrečil. Vsemu je dorasel, omaram, miz^m, posteljam, delal je sode, česar se ni nikoli vadil, delal je vozove, vse je napravil, kar je kdo hotel in kar je bilo iz lesa; kolca, brane in tudi plug; dobro je vedel, kakšen mora biti plug, da je dober, za plug vendar ni znal držati.
In vendar je ta dan občutil zemljo mnogo močneje, kakor druge krati. Zaradi nečesa po-
sobnega. Ne samo, da je na tej zemlji rasel kruh, kakor je mislil druge krati, ne samo, da je to njegova last in samo njegova, temveč še vse zaradi nečesa drugega. Morda je bilo to, da ji ni dorasel, da ga je odvrgla. Zdaj jo vedel, da ta zemlja ni več mrtva stvar, in ni dovolj, da jo imaš, temveč je nekaj živega, kar si je treba podrediti z voljo in znanjem.
A tudi to pride. Ce je znal napraviti vse drugo, stvari, ki jih je samo videl, tedaj si bo znal podrediti tudi zemljo. On sam jo hoče obdelovati, sam bo oral in sam bo počival zvečer utrujen od dela. Vsi drugi mu bodo samo pomagali. Zemlja je njegova in mora ostati njegova.
Setev je lepo pognala, kazalo je, da bo na tej zemlji rasel kruh. Sicer bo za zdaj še boren, ker niso mogli toliko posejati, kakor bi radi. In še to si je Matija moral prislužiti pri Lakiju,
kateremu je potem šel večkrat delat. Toda vendar je bilo upanje, da bo po nekaj letih vse drugače. Po nekaj letih bo na mizi lep ržen kruh, visok za ped. Smejal se bo vsakomur, kdor bo stopil v hišo.
Za to zimo pa je moral družino preživljati Marko kakor vsa dosedanja leta. Matijevo delo bo obrodilo sad šele drugo leto. Marko se je torej zdaj izkazal. Na srečo je bilo treba delati spet mnogo stvari. Ljudje so se ženili in mladoženci so hoteli imeti svoje postelje in omare. Marko je neprenehoma delal. A zdaj je začel tudi varčevati. Marko je sicer varčeval vse življenje, vseh trideset let ni bilo nič drugega, kakor bi svoje izvozil, a zdaj je Varčevanje povečal. Postal je naravnost skop, da mu je žena že očitala, da skriva denar pred njo.
Tajil je, da tega ne dela, da ji vse daje, polagal je pred njo ra-
čune, koliko je zaslužil za to in ono, vendar jo je vselej kako ukanil.
Tega ni delal brez razloga.
K temu ga je pripravil prav za prav Matija. Ta je bil tisti, ki se je spomnil vseh mogočih in nepravih stvari. Tako je poslej Matija skoraj vsak dan prihajal v njegovo delavnico na posvet in tam sta vselej kaj novega dognala in sklenila.
"K letu moramo imeti svoj voz," je dejal Matija.
"Svoj voz?" je pomislil oče. To je bila neprijetna stvar. Takle lep voz, kakor jih je on delal, nekaj stane. Toda Matija ni ostal samo pri vozu. "Tudi svoj plug, kolca, brano, sploh vse moramo imeti svoje."
(Dalje 'prihodnjič)
y "Enakopravnosti" dobite ^edno sveSe dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
18. oktobra 1949,
^ MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
' ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Fomin je gledal od vrha niz-dol na klavrno" sključeni hrbet žene z ostro začrtanimi suhljatimi lopaticami pod jopico, na njene bolno trepetajoče roke, ki so Skrbno trebile blato z njegovih • škornjev, in mislil: "Dobra je, nič ji ni reči! In pri taki koleri sem nekoč spal . . . Prebito se je naglo postarala . , Hudiča vendar, kako hudo se je že postarala!"
—	Dosti imaš! Tako ali tako jih umažem, — je nataknjeno rekel in si osvobodil noge iz ženinih rok.
Naporno je vzravnala hrbet in vstala. Na rumena lica ji je stopila rahla rdečica. Toliko zaljubljenosti in pasje vdanosti je bilo v njenih vlažnih očeh, uprtih v moža, da se je ta obrnil vstran in vprašal mater;
—	Nu, kako pa kaj živite?
—	Še zmeraj po starem, — je mrko odvrnila starica.
—	Je bil preskrbovalni oddelek že v vasi?
—	Šele včeraj so odšli v Niž-ne-Krivsko.
—	So pobrali žito pri nas? ..
—	Pobrali. Koliko so ga vzeli, Daviduška ?
Očetu podobni štirinajstletni fantiček z ravno tako široko vsaksebi stoječimi modrimi očmi je odgovoril:
—	Dedek je bil pri njih, on ve. Menda deset vreč.
—	Tako-o-o-o — Fomin je vstal, se bežno ozrl po sinu in popravil jermen. Rahlo je pre-bledel, ko je vprašal: — Ste jim povedali, komu jemljejo žito?
Starka je zamahnila z roko in se nekako škodoželjno nasmehnila.
—	Ne vedo kaj prida o tebi! Njihov višji je dejal: "Vsi brez razločka morajo oddati presež-
*ke žita. Naj. je tudi Fomin, naj je sam okrožni predsednik, navzlic temu vzamemo odvečno .zrnje!" In pri tem so začeli brskati po kašči.
—	Jaz se bom .pomenil z njimi, mama. Se bpm že jaz pomenil z njimi! — je zamolklo spregovoril Fomin, se brž poslovil od domačih in odšel.
Po odhodu domov je začel previdno pozvedovati p razpoloženju borcev svojega pskadro-na in se brez posebnih težav prepričal, da so v pretežni večini nezadovoljni z oddajo pridelkov. K njim so prihajali iz vasi in trgov žene, daljni in bližnji sorodniki; prinašali so poročila, kako preskrbovalni oddelki delajo preiskave, pobirajo vse žito in ga puščajo samo za seme in za prehrano. Vse to je povzročilo, da so konec januarja na garnizijski skupščini, ki je bila v Bazkih, med govorom okrožnega vojaškega komisarja Šahajeva eskadronci odkrito nastopili. Iz njihovih vrst so se razlegnili medklici:
—	Odpravite preskrbovalne oddelke!
—	Treba je pustiti žito!
—	Dol s preskrbovalnimi komisarji!
V odgovor so jim rdečear-mejci stražne stotnije vpili:
'— Uporniki!
—	Razpustite sodrgo!
Shod je bil dolg in buren. —
Eden izmed nemnogoštevilnih garnizijskih komunistov je razburjeno rekel Fominu:
—	Moraš spregovoriti, tovariš Fomin! Poglej, kakšnih so se znebili tvoji eskadronci!
Fomin se je neopazno nasmehnil v brke.
—	Jaz sem nepartijec, ali me bodo kaj poslušali?
Ko se je namolčal, je odšel že davno, pred koncem zborovanja skupno s poveljnikom bataljona Kaparinom. Na poti v Ve-šensko sta začela govoriti o nastalem položaju in sta se kaj hitro sporazumela. Teden dni pozneje je Kaparin na Fomino-vem stanovanju med štirimi očmi govoril:
—	Bodisi se dvignemo zdaj, bodisi se ne dvignemo nikoli, to si zapomni, Jakov Jefimo-vič! Treba je izrabiti trenutek. Zdaj je sila ugoden. Kozaki nas podpirajo. Tvoj ugled v okrožju je velik. Razpoloženje med prebivalci, da si boljšega še misliti ni mogoče. Kaj pa molčiš? Odloči se!
—	Kaj pa je treba odločati? — je počasi spregovoril Fomin, zategoval besede in pogledoval izpod čela. — Stvar je že odločena. Treba je samo tak načrt napraviti, da pojde vse brez zatikanja, da ne bo kdo veje spod-žagal. O tem se pogovoriva.
Sumljivo prijateljstvo med Fominom in Kaparinom ni ostalo neopaženo. Nekaj bataljonskih komunistov je oprezovalo za njima in sporočilo o svojem sumničenju načelniku politbiro-ja dončeke Artemjovu in vojaškemu komisarju šahajevu.
Prestrašena vrana se še gr-ina boji, f— je rekel Artemjov in se zasmejal, — Kaparin, ta strahopezljivec, kaj mislite, da
se bo ta za kaj odločil? Na Fo-mina bomo pazili, njega imamo že dolgo pred očmi, ampak težko, da bi se Fomin drznil napasti. Vse to so čenče, — je odločno sklenil.
Toda za pažnjo je bilo že prepozno: zarotnikoma je uspelo, da sta se dogovorila. Upor naj bi se začel dvanajstega marca ob osmih zjutraj. Bilo je določeno, da bo ta dan Fomin od-vedel eskadron na jutranji sprehod v polni opremi, potem pa bo nepričakovano naskočil strojnični vod, nastanjen na robu trga, zasedel strojnice in potem pomagal stražni stotniji izvesti "čistko" v okrožnih ustanovah.
Kaparin je dvomil, da bi ga bataljon v celoti podprl. Nekoč je to domnevo povedal Fominu. Ta ga je pazno poslušal in rekel:
— Samo da strojnice dobimo, potlej bomo tvoj bataljon na mah ukrotili . . .
Skrbno opazovanje, ki sta mu bila podvržena Fomin in Kaparin, je ostalo brez sadov. Shajala sta se redko, fin še to samo v službenih zadevah, in šele konec febru£|,rja ju je patrulja neke noči, zagledala na gesti skupaj. Fomin je gnal osedlanega konja za uzdo, Kaparin je šel ob njem. Na klic se je Kaparin odzval: "Svoj." Krenila sta na stanovanje h Kaparinu. Konja je Fomin privezal k ograji pred vhodom. V sobi nista prižgala luči. Četrto uro zjutraj je Fomin odšel, se zavihtel na konja in odjahal na svoje stanovanje.
To je bilo vse, kar se jim je posrečilo ugotoviti.
Okrožni vojaški komisar Ša-hajev je v šifrirani brzojavki, poslani poveljniku čet v donski pokrajini, sporočil svoj sum glede Fomina in Kaparina. Čez nekaj dni je dobil odgovor poveljnika, ki je dovolil, naj Fomina in Kaparina razrešijo dolžnosti in ju zapro.
Na posvetovanju biroja okrožnega odbora partije je bilo sklenjeno; obvestili naj bi Fomina o ukazu okrožnega vojaškega komisarja, da je odpoklican v Novočerkask na razpolago poveljnika čet, in mu predlagali, naj izroči poveljstvo eskadrona
GOSTILNA NAPRODAJ
Pivo in vino; v slovenski naselbini na prometnem kraju. Zraven so 4 sobe za stanovanje. Po zelo zmerni ceni.
8104 St. Clair Ave.
V EUCLIDU - DAJTE PONUDBO
770 Babbitt Rd., pi*azno; 6 sob. Lota 100x150. Okrog $14,000.
795 E. 232 St.—^dana hiša s 6 sobami; 1 spalnica spodaj, 2 zgoraj. V izvrstnem stanju. Lota okrog 50x150.
Oglejte si zunaj nato pa.pokličite EV 8754 Mrs. PETERCA KE 8360
3 SOBE V NAJEM
Pošteni majhni družini se odda v najem stanovanje s 3 sobami. Vpraša se na
445 EAST 157 ST.
PHILCO RADIO
namizni model z kabinetom se proda po zmerni ceni. Skoro )iov. Pokličite po 4.30 uri popoldne
UT 1-2338
NAZNANILO SELITVE!
Cenjeni javnosti sporočam, da sem se preselil iz 18701 KILDEER AVE. — NA 1781 EAST 238th STREET kamor se naj vsi, ki imajo opravka s stavbinskimi posli mojega podjetja, obrnejo.
Začasno nimam telefonske številke JOSEPH MERSEK — Gradbeni kontraktor 1781 East 238th Street



m
pik.

m

? / EHfd# _. ■^-i


Pimr MORB OPPORTUNtTV iN VOUR mURB!
How will your finances stand ten years from now? Will you have the cash for home improvements, farm expansion, education for the kiddies? Will you be able to fulfill your dreams of long vacation trips, of rest and retirement?
You won't if you squander today's profits on overpriced purchases. You will if you salt away every cent possible in safe,
sure United States Savings Bonds, the crop that never fails.
With your money safely invested in Savings Bonds, you'll be growing every ^3 you invest into ^4 — in only ten years. And come what may — bad weather, bad times or bad luck — you'll have a sizeable nest egg to safeguard your future! Buy 'em at your bank or post office.
tNVBST m US,SAVIHGS BONDS
OPPoaruNtry
DMVS
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council
svojemu namestniku Ovčinniko-vu; še isti dan naj bi eskadron poslali v Kazanskp pod pretvezo, da so se tamkaj pojavile tolpe, in potem ponoči pozaprli zarotnike. Sklenili so zategadelj odpraviti eskadron iz trga, ker so se bali, da bi se eskadron ne uprl, ko bi zvedel, da je Fomin zaprt. Poveljniku druge stotnije stražnega bataljona, komunistu Tkačenku, je bilo naročeno, naj opozori bataljonske komuniste in vodne komandirje o mo-
Uradniki in direktorij
SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA ZA LETO 1949;
Predsednik George Nagode, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Stanley Pluth, blagajnik Theodore Kircher, ml., zapisni-karica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: Anton Vrh, Albina Vesel in John Zgonc, gospodarski odbor: Anton Pluth, Frank Der-dich, Frank Tegel in John Gerl. Direktorji: Tony Arko, James Rotter in John Rotar.
Redne seje direktorij a se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v SDD na Recher Ave.
rebitni vstaji in spravi v bojno pripravljenost stotnijo in strojnični vod, ki sta bila v trgu.
Drugo jutro Je Fomin dobil povelje;
— Nu, kaj bi, prevzemi eskadron, Ovčinnikov. Pojdem v Novočerkask, — je mirno rekel. — Boš pregledal račune?
Nepartijec Ovčinnikov, komandir voda, ni bil od nikoga
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmalizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__IV 9611
ZARADI BOLEZNI
se proda po vrednostni ceni trgovino z železnino na
6421 St. Clair Ave.
v poslopju Slov. nar. doma
F O R N E Z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd.. UT 1-0396
HIŠA v NAJEM
Dobri družini se odda v najem hišo s 7 sobami in'garažo. V lepi naselbini. Naslov se dobi v uradu tega lista.
opozorjen in ni ničesar slutil zato se je poglobil v papirje.
Fomin je ujel trenutek in pisal Kaparinu listek: "Pri pri" se vzdignemo. Mene so Pripravi se." V veži je izr"' listek svojemu slu in zašepetai
(Dalje prihodnjič)
STAREJŠA DVOJICA
želi dobiti v najem 3, 4 aH 5 Poštena in mirna dvojica' POKLIČITE
MU 9020 _
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.___
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulicb 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom _
naklonjenost za vsakovrstno
varovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NO* ako jih oddaste v popravilo * 2 sljivemu čevljarju, ki vedno • prvovrstno delo.
Frank Mdrzlihc^^
16131 ST. CLAIR AVE^
Acddetits um happen to you i
/
You're a safe driver. You hardly ever try-to pass another motorist on a curve. And even when you do, you can count on your
car for that extra burst of speed that gives you a margin of safety. No, accidents never happen to you!
Or ^ they?
The driver of this ear thought he was a safe driver, too. Of course, he wasn't as lucky as you. He didn't see the oncoming car as he pulled out to pass. It was too late to learn
that an extra burst of speed isn't always a margin of safety. Don't pass on curves or hills. Always drive carefully. That's the only Teal margin of safety!
'a:
f SA9&
Racing a train to a crossing results in death or injury for thousands of motorists every year. Don't take chances like this. Make safety a habit and live longer.
Children take chances because they don't realize the dangers. That's why it's important to be doubly careful while driving near schools or wherever children play.
An officio! public service itiW" sage prepared by The Advertising Council in cooperation with The National Safety Covncil.
Be Careful-the life you save may be your own
THIS ADVERTISEMENT IS PUBLISHED IN THE PUBLIC INTEREST BY
ENAKOPRAVNOST