Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja. 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Šltev. 154. V Ljubljani, v soboto 10. julija 1886. Letnilt XIV. Tabor v Tržaški okolici. (Konec.) če prav je mnogo okoličanskih mladeničev že od fine italijanske kulture okuženih, avstrijska čut jih vse jedno obdaja, in sliši se med okoličani: Ako bi Italiji dišalo po Trstu, gre vse prostovoljno v vojsko. Šli bi vsi okoličani od mladega dečka do sivega starca, ali kakor okoličani pravijo: „Do mačke". — Res ponosna sme biti Avstrija na tako stražo „ob Adriji", — na stražo, ktera je že pokazala, da tve-guje „kri in živenje za svojega cesarja". — Straža ta pušča se pa v nemar, in ako si ne bode vedela sama pomagati, pogine vsa. — Pozor toraj 1 Ko bode po plakatih, po zidovih Tržaških hiš naznanjeno, da in kje imamo taborovati, vsacega okoličana misel naj bode, da je tudi on „taborit". Zbrati se mora vsa okolica, vse mora na noge stopiti. Tii ne gre le za navadno reč ali veselico, tii gre za „svete naše narodne pravice". In ako se Ie v velikem številu zberemo, osupnemo dušmana", ter mu dokažemo, da trdno stojimo „na domaših tleh". Društvo »Edinost" naj bi v vsakem okraju izvolilo po nekoliko mož, kteri bi morali skrbeti, da bi bil „Tabor" od velike množice ljudstva obiskan. Zraven tega naj bi se oglasili govorniki, posebno domači okoličanski govorniki. Slišali smo že lansko leto pri volilnem shodu v restavraciji „Fenice" mnogo naših domačih okoličanskih gospodov govoriti. Ti gospodje naj bi se vsi oglasili, kajti domači govorniki bi največ vplivali na ljudstvo. V čem naj bi se na taboru govorilo, o tem ni skoraj niti omeniti. Kajti prevelike in premnoge so krivice, ki se nam gode. V prvi vrsti naj bi se govorilo o nastavljanju okoličanskih županov. Magistrat nima pravice nam županov postavljati! To je že naša stara slovanska navada, da župane sami volimo, kakor so jih nekdaj naši pradedje pod lipo volili. — In kake ljudi stavi magistrat za okoličanske župane, sedaj „capovilla" imenovane? — Oglejmo si n. pr. Barkov-Ijanskega Oapovilo. — Ta človek si je s pomočjo pravih starih Barkovljanov toliko opomogel, da si je „žganjarijo" napravil, od ktere se živi. Ko je pa magistrat za tega „uomo liberale, e molto patriotico" zvedel, na mah ga je za župana vrlim Barkovljanom postavil. — Lahko si mislite toraj, kaj so Barkov-Ijani čutili, ko so omenjeno novico zvedeli. Razburjeni so bili vsi od mladeniča do sivega starca, in pomiriti morali so jih le žandarji in vojaki. O tem je bilo pa že v „Edinosti" mnogokrat omenjeno. Bila je „cela vstaja" proti magistratu in imenovanemu človeku, in enake reči ne smele bi se na taboru zamolčati. Po mojem mnenju bi koristno bilo, da bi celo v dvorano državnega zbora dospele. — Taka je toraj z županom v Barkovljah, kteri je zabranil nekemu poštenemu vaščanu v neki krčmi celo na stran iti, kar se lahko vedno dokaže 1 V drugih okoličanskih vaseh so tudi za župane ljudje, kteri so magistratu po volji, a ne ljudstvu. — To naj bi bil toraj jeden glavnih predmetov, o kterem naj bi se na taboru govorilo. A potem je druga glavna važna stvar: „Sole v okolici." Kake krivice se okoličanom v tem oziru gode, znane so mnogoterim že iz čitanja slovenskih listov. Ne bodem jih tukaj omenjal. A koliko pa še druzih krivic! Kdo daje n. pr. magistratu pravico, zabraujevati okoličanom kresove zažigati, in samo zato, ker je to slovanski običaj. Že stoletja so goreli kresovi po Tržaški okolici okoli in okoli Trsta, nikoli se pa ni radi tega nesreča zgodila. Na tabor toraj bratje! Zberimo se skupaj in s sveto besedo tirjajmo pravice, ki se nam kratijo! Ne dajmo se teptati, ampak pomisliti moramo, da smo tudi mi ljudje. Ker sem že nekoliko o taboru govoril, omenil naj bi še pripraven kraj za to. Lep in obširen prostor bi bil Buchlerjev fond v Rojanu, a po mojem mnenju bi bil primernejši kraj Prosek, najbolj narodna vas v okolici. Tam stanuje tudi č. g< Nabergoj, naš državni in deželni poslanec, okoličanov pravi oče, in tam je tudi prostora za tisoče ljudstva. Želeti je toraj, da ne bi tabor le želja ostal. Sedaj bi bilo po mojem mnenju težko tabor sklicati. Vlada bi nam težko v to zdaj dovolila radi bolezni (kolere), ki nam preti. Toda upamo, da nas pred tem obvaruje Bog, in upamo, da bomo v tem letu okoličani taborovali. V to pomozi Bog! Battenberg in Rusija. Telegram v „N. fr. Pr." nam je nekoliko razgrnil zastor, da zamoremo pogledati, kaj se snuje zarad Bolgarskega. Ves svet ve, da Rusi ne sovražijo Bolgarskega naroda, da so že od nekdaj veliko žrtovali za Bolgarski narod. Kdor koli pa se peča kolikaj s politiko, tudi ve, da Rusi tega nisi storili iz gole krščanske ljubezni, marveč iz sebičnih namenov, kajti po vojski leta 1829 niso imeli drugega pripomočka za Bolgare, kakor da so jih Sultanovi milosti priporočali. V Berolinskem miru je evropej-ska diplomacija osnovala čudno nestvar „Vzhodno Rumelijo" in „Podonavsko Bolgarijo". To poslednjo zasedel je knez Aleksander Battenberg samostojno; Rumelija pa je dobila sicer lastnega „hospodara", a pod turškem pokroviteljstvom. Rusi so zasedli v Bolgarski deželi najbolj važne vojaške službe, iz-vežbali so bolgarsko armado — kaj pak, da so bili tajni in javni nadzorniki knezovi. Da knez ni bil posebno naklonjen ruskim varuhom, si prav lahko mislimo. Kakor strela iz jasnega zadela je evropejsko diplomacijo nepričakovana vest: Bolgari tostran in onstran Balkana so se zedinili in pognali čez mejo turškega gubernatorja. Ves svet je takrat mislil, da je ruska diplomacija vmes, a ta pot je bila ruska diplomacija sama iznenadena, ker knez Battenberg z Rumeljci jo je sam osnoval — izvršil. Odsihmal pa Rusi ne morejo več pogledati na kneza z dopadljivim očesom; kljubujejo mu, kjerkoli morejo, najraje "bi pač videli, da bi Bolgari Battenbergovca sami čez mejo zapodili. A vse, karkoli Rusi počenjajo, je tako osnovano, da mu njegovo stališče le še bolj vtrju-jejo. Ako je res, kar tu in tam beremo, ponudili so Bolgarom popolno zedinjenje in svojo naklonjenost, samo da kneza poženo. Godi se pa Rusom nekako tako, kakor preroku Bileamu, ki je hotel Izraelce preklinjati, pa jih je blagoslovil. Toda poglejmo, kako so se stvari dalje razvijale. Prvi, ki se je prav za „nebodigatreba" pognal, t. j. za „status quo ante", je bil srbski kralj Milan. Rusi bi bili lahko vojsko preprečili, a tega ne storijo, temveč strogo pokličejo vse ruske častnike iz Bolgarije nazaj. Mislili so s tem vojsko zaprečiti ali LISTEK. Trpljenje katoliške cerkve na Ruskem. (Dalje.) Ze Peter Veliki, pravi spomenica, je spoznal nevarnost dvoje oblasti v državi. Vpliv papežev na katoliške Poljce se mora popolnoma uničiti. Poljska narodna cerkev je v to najpripravnejše sredstvo. Stvar se pa mora, kar moči, osnovati prav priprosto in ljudstvo naj to nasvetuje vladi. Razlaga v ta namen sestavljena, mora razločno povdarjati, da tisti, ki jo podpišejo, zvesti ostanejo načelom katoliške cerkve in papeža priznavajo za duhovnega poglavarja, le pravice mu ne morejo priznati, da bi se smel utikati v zadeve katoliške cerkve na Ruskem in pravijo toraj, naj se ime „rimsko katoliško" spremeni v „katoliško slovansko". Namesto papeža naj vredeva katoliški kolegij v Petrogradu, v kterem sede protestantje in razkolniki, cerkvene zadeve. Ta narodna cerkev gotovo ne bo potem težav stavila, da se popolnoma vtelesi v pravoslavno cerkev in se podredi sv. sinodi. Ta načrt je skoval naslednik Siemasku, odpadli metropolit Makari. Da je s satansko zvijačo, ki se kaže v povedanem načrtu, postopala tudi surova sila, naj se povzame iz naslednjih dat. (Od leta 1851—1871 je enaka osoda zadela 250 cerkvA.) Leta 1863 je bilo vstreljenih ali obešenih 11 mašnikov, 140 cerkvii so zaprli. Leta 1871 je bilo 781 župnijskih cerkvii in podružnic. Se ve, da se je število kandidatov za duhovski stan strahovito pomanjšalo; 1856. 1. je imela škofija v Vilni 107 kandidatov, J 873. 1. pa le še 30. Pred kratkim je oznanil minister vnanjih poslov, da imajo imeti latinski škofje po svojih škofijah samo više nadzorstvo nad mašniki in službo, božjo, ker pravi vodniki škofij so le generalni gu-bernatorji pri vladi. Vsled tega so nekterim škofom popolnoma prepovedali, obiskati svoje škofije in vsakemu mašniku so stroge kazni napovedali, ki bi pustil škofu, da brez posebnega dovoljenja vlade škofijo obišče. Dasiravno so leta 1844 samo v Varšavskem okraji pozidali na novo 66 razkolniških cerkva, vendar so latincem zopet na novo odvzeli nektere cerkve in razglasili vse latinske hiše božje za „skupne", ker se dovoljuje popom, da v njih kršču-jejo in zakone blagoslovljajo. Kaj pak, da je to le prehodna pot, dokler se latincem ne odvzamejo vse cerkve. 300 mašnikov zdihuje še zdaj v Sibiriji, nekteri že več kakor dvajset let. Po več let so morali nekteri delati tam po rudnikih, drugi so si poljubno smeli iskati živeža; vsem pa je bilo pretrpeti strahovitih reči. Kako pa se godi pregnancem v Sibiriji? Njih muke so dostikrat take, da je leta 1884 zblaznelo v Tunincah pet mašnikov; žalibog, da ne prvi! 39 mašnikov je pred nekoliko tedni iz Sibirijo prišlo; a vendar vlada pravi, da nikogar ne sili k razkolništvu, ali na „odpoved", da mašnike „časti". Deželo zapustiti, tega vlada ne privoli. Da ruska vlada notri do najnovejših časov zmirom preganja katoliško cerkev na Poljskem, kaže preganjanje škofa iz Vilne z začetkom februvarja-lanskega leta. Še le 15. marcija 1883 je prečast'. vsaj Bolgare potolči, a dali so tako Aleksandru priliko, da se pred vso Evropo skaže kot izvrstnega vojskovodja, tako da njegova slava bolj in bolj narašča. Aleksander pa se skaže -po vojski tudi bistroumnega diplomata. Vse ga zapusti, a on se ne vdtl in na obupa. S sultanom se sporazume iu tam naj4e odpuščenja in milost. Po slavni zmagi nad Srbi mu je sicer greben zrastel. A še je bila op^snost zanj velika, Aleksander sklene pogodbo s Turčijo, a Rus vgo-varja tej pogodbi, rekoč, da knez izdaja deželo in narod zopet zakletim sovražnikom krščanstva, ki so tri sto let narod tlačili in deželo pustošili. Stvari so se razvijale naprej, knez Aleksander pridobiva čedalje več tal v deželi in čedalje več simpatij med ljudstvom. Rusi mu še sedaj ne morejo odpustiti, sicer imajo v deželi močno stranko opozicije za-se, a začeti ž njo vendar ne morejo nič zoper kneza, razun, da ga pomanšujejo. Knez je tako nekako narod za-se pridobil, da hoče ž njim živeti in umreti. Knez Aleksander se sme prištevati tistim osebam v svetovni zgodovini (n. pr. Napoleonu), ki so znali ljudstvo tako za-se, za svojo osebo, pridobiti, da mu je bil slehern izmed naroda strastno vdan, ker je ljudstvo mislilo, da išče le ljudski prid, če ravno je iskal sebično le svojega. V imenu grškega ljudstva je Macedonec Aleksander podjarmil Azijo in vshod. Nikdo pred in za njim ni tako znal navduševati Francoze za slavo in čast francoskega naroda, kakor Napoleon I. in žid Gambetta, oba sta iskala sebe, a Francozi so mislili, da iščeta le narod. Nemec Battenberg pa se je na čelo postavil slovanskim Bolgarom, ta jih hoče slavno vladati in povrniti jim čase Simeona I. Res ne vemo, kaj bi na to rekli in kako se bode stvar dalje razvijala, a to je gotovo, da mu Rusi še sedaj niso odpustili, da je javno mnenje na Ruskem zelo razdraženo ne zoper Bolgare, ampak zoper osebo njih kneza, Nemca Battenberga, bivšega pruskega častnika. Rusi bodo raje vojsko začeli, kakor da bi kdo drugi njim neprijazni vladar osnoval na doljnem Istru (Dunavu) mogočno kraljestvo. Njih junaki niso se zato bojevali, da bi pri krščanskih Bolgarih kdo drugi prevladal, da bi kdo drugi žel, kar so oni sejali. Res smo radovedni, kako se bode bolgarski vozel razvozljal, ali kedo ga bode razsekal. Vsekako zdi se nam, knez Aleksander, mož za to, če ga ne bodo kake neprevidene okoljščine vtisnile, da bi se ganiti ne mogel. »Czas" ve gotovo povedati, da se bodo zopet sošli vladarji: avstrijski nemški in ruski cesarji, da ponove pogovore pričete v Skiernevicah. Te pogodbe imajo prihodnje leto nehati; toraj bo jih treba obnoviti, predelati ali potrditi, da imajo zopet svojo veljavo ter se dotičnim vladom nekako vodilo. Kaj imajo ti dogovori v sebi za Bolgare, za Aleksandra Battenberga, kneza Bolgarskega, sploh za Balkanske pokrajine, kedo bi si pač upal kaj vgi-bati, še celo kaj zatrdovati? S časom pride razvoj in rešitev, naravna ali prisiljena, mirna ali bojevita, ve le tisti, ki večno pratiko piše. Politični pregled. V Ljubljani, 10. julija. Notranje dežel«. Da bi se učenemu proletarijatu kolikor toliko pot preprečila, šel je naučni minister Gautsch in je na srednjih šolala zdatno zvikšal, in sicec tako, da bode znašala na Dunaja 50 gold., po mestih, ki imajo nad 25.000 prebivalcev 40 gld., m po vsfji drugih manjših mestih 30 gld. na leto. S tem vl(fjppoim je silno zadel srednji stan in mislimo, da je ni dežele, ki bi bila s tem odlokom zadovoljna. Najhuje pa ta ministrova novotarija Galicijo zadeva in je Levovski mestni zastop sklenil, naučnemu ministru v tem smislu spomenico izročiti. V dotični spomenici mu hočejo s številkami dokazati, da se v Galiciji še nikakor ni bati, da bi se učeni proletarijat zaredil in je vsled tega ministrova določba za zmanjšanje dijakov po srednjih šolah deželi bolj na škodo, kakor na korist; kajti večina ga-liških dijakov bi ne mogla letne šolnine po 40, oziroma 80 gold., plačevati, ter bi morala izostati. Ker pa tudi strokovnih šol v Galiciji skoraj nič ni, bi ondašnja mladina vsled tega rastla brez poduka, kajti Galicija je v šolskem oziru med vsemi avstrijskimi pokrajinami menda najbolj zanemarjena. Ce bi ji vlada v resnici želela dobroto storiti, morala bi namesto zvišane šolnine še celo nekake premije vpeljati za vse tiste dijake, ki srednje šole obiskujejo. — Pri nas po Slovenskem se sicer dijakov po srednjih šolah ne manjka, a zarad previsoke šolnine jih bo gotovo mnogo moralo izostati in ker pa tudi pri nas strokovnih šol ni (ali saj jako malo) bode nasledek ta, da bode revnim pa nadarjenim mladenčem hram vede zaprt. Manjkalo bode toraj po vseh olikanih stanovih ravno teh marljivih, nadarjenih mož slovenskega rodu, ki se bode morali nadomestovati z možmi tuje narodnosti. Še zlasti pri duhovščini bi znalo še občutljivše pomanjkanje nastati, ker mla-denči gosposkih bogatih starišev se za bogoslovje ne zanimajo. Pa menda saj ni vse to nameravano 1 Nemško-Iiberalci so si ravnokar na češkem na vso moč prizadevali, da bi potujočemu naučnemu ministru Gautschu z zapravljivo imenitnim sprejemom dokazali, da ga po vseh njegovih dosedanjih delih smatrajo za svoje gore list. Ožividno je, da so to le bolj zarad tega delali, da bi svet na napačen politični tir spravili, kakor pa iz pravega prepričanja. Da, malikovanje njihovo Gautschu nasproti šlo je celo tako daleč, da so mu po mnogih mestih separatne vlake na razpolaganje stavili. Pri ministru Gautschu bodo s tem težko kaj dosegli. Konservativna stranka z Gautschem ni nikjer ta-košnjega malikovanja vganjala, pač pa se mu je povsod približala s spoštljivostjo in dostojnostjo, ne glede na vreme in ne na čas. Tako n. pr. se je minister Gautsch v Budčjovice ob polunoči pripeljal, in vendar ga je na kolodvoru poleg drugih dostojanstvenikov pozdravil tudi Budejoviški škof, dr. Riha, da skaže_ spodobno spoštovanje sovetniku presvitle krone, čehi so se mu klanjali povsod s tisto spoštljivostjo, pri kteri oprezen človek takoj spozud, da gre častilcu iz srca, v kterem je mnogo opravičenih želj& po narodnih pravicah skritih in ktera se nikjer ne sprevrže v lakajski servi-lizeml Da so se Cehi posebno poslednjega pri sprejemu Gautschovem povsod ogibali, dokazuje, da imajo jako-fin takt in so si v svesti, da jim mora Gautsch še mnogo mnogo v narodnem šolstvu storiti, preden se bode spoštovanje njihovo ogrelo do — ljubezni. Do sedaj se je pa v naučnem ministerstvu za odpravo čeških šolskih teženj še jako malo, če ne prav toliko, kakor nič, storilo. Gautsch se je sedaj lahko prepričal, po kteri poti mu bo hoditi, če si bo hotel Slovane za prijatelje ohraniti. Starokatoliki so po vsem svojem kretanji kolikor toliko za kolero bolnim podobni. Dobro vedoč, da ne morejo kviško, da ne morejo ne naprej ne nazaj, se vendar še v raznih težavah sem in tje zvijajo, kakor bi si s tem življenje podaljšati ali pa popolnoma prikleniti mislili. Na Dunaji se čutijo kar h krati silno zatiranečujte, zakaj 1 Dunajski staro-katoliki se pritožujejo, da magistrat pri vseh tistih, ki iz „rimsko- katoliške" cerkve v staro-katoliško prestopijo, rabi v dotičnih izjavah in protokolih le izraz »katoliška cerkev". „Katoliška cerkev", to ^ma mi, kar nas je »staro-katolikov", modrujejo, ti najnovejši zatiranci nemškega narpda. Njihoy najvišji cerkveni predstojnik jim je skušal sicer stvar pojasniti, da magistrat nam^č pod katoliško cerkvijo le rimsko-katoliškj cerkveno skupino, razume, toda ni bilo tem veljakpm všeč. Šli so toraj* iu.,so spisali pritožbo protj magistratu, ter so jo pri c. k. cesarskem namestništvu na Dunaji vložili ter prosili, da naj bi se magistrat prisilil, vsaki »katoliški" cerkvi svoje pravice pripoznati. Rimska zovč naj se »rimskokatoliška", nemška pa „staro-katoliška". Razprave o tem so se pričele. Ogerski ministerski predsednik, Tisza, ostane do konca julija na svojem posestvu v Gest in od tam razvršuje uradne zadeve. Postave zarad uprave, sklenjene v zadnji seziji ogerskega državnega zbora, so že dobile najviše potrjeuje, kakor ve povedati „Nemzet". Občinska in disciplinarna postava stopite v dejanje že 22. t. m. Kedaj da stopi v dejanje nova municipijalna postava, določilo se bode z ukazom, ki ima vravnati izpeljavo. Vnanje države. Jtuši Battenbergu še vedno niso odpustili in mu menda tudi ne bodo še tako kmalo. Kjer le morejo, zasole mu jo od uradne ali na pol uradne strani (časnikov), skrivajoč se za škit »s p o š t o v a n j a mednarodnih sklepov". Pa ne le samo imenovani dve vrsti časnikov udrihate po Aleksandru Bolgarskemu, kolikor jima le prostor dopušča, temveč tudi zasobni listi so skoraj vsi proti njemu, le da se ne skrivajo tako po farizejsko za škit »spoštovanja mednarodnih sklepov", temveč zadosti jasno povodo, da Battenberga za to ne marajo, — ker jim je na potu, ker drugemu bolgarski prestol zaseda in ta »drugi" ni nihče drugi, kakor črnogorski zet Peter Karadjordjevič sam. Ko bi se temu možu danes ali jutri kak prestol ali vsaj pre-stolček našel, bi imel Aleksander bolgarski takoj mir pred Rusi. Tako ga bodo pa le tolikanj časa grizli, da ga zgrizejo ali pa — se bodo naveličali praznega dela in se mu bodo zopet nasmehli. Mogoče je v diplomatiji oboje, to smo že pri drugih državah doživeli, zakaj bi se toraj tudi pri Rusih ne smeli kaj sličnega nadjati. Battenberg se jim bo lahko vpiral, če razmere na Bolgarskem ostanejo, kakor so sedaj, kjer ima knez izvzemši pičlo število opozicije ves narod za saboj; to mu je ravno podpora, ktero si je s svojo hrabrostjo in požrtoval-nostjo sam vstvaril in na to se sme vedno zanašati 1 Prvi telegrami, ki so sporočali, da so Rusi Ba-tumsko luko v Aziji zaprli, so pristavljali nado, da se bodo evropejske velesile nad to novico zavzele in »ora tenentes" vprašale, kaj pa to? No, strah je bil popolnoma neopravičen, kajti evropejske velesile se za ta ukrep ruske trgovinske politike niti zmenile niso. In kaj bi se tudi? Kaj pa ostalo Evropo razun Angležev briga, ali je Batum prosta luka, kamor vsak lahko svojo ladjico zavozi, ne da bi se kaka uvožnina od njegove trgovine zahtevala! Da se je ta luka sprejela v Berolinsko pogodbo, se je zgodilo angleški sitnosti na ljubo. Saj se ve, da nadležen prijatelj marsikdaj kaj doseže, kar bi ne bil nikdar imel, če bi se bil ravnal po naukih, kakor jih neizobraženemu svetu »Knigge" ali pa »olikani Slovenec" podajata, če bi toraj Angleška res kaj resnobne volje kazala, Rusom zarad tega zobe pokazati in bi v ta namen morda tudi po Evropi popraševala, ali bi jo ktera podpirati želela, bo menda povsod le eden in isti odgovor dobila: »le sama prva hodi, potem bomo me druge že videle, kako in kaj". To si bo pa Angleška sama tudi jako premislila, preden bi se sedaj sama z Rusi v boj podala in to tem manj, ker še sama ne ve, kako je z njeno gosp. Hrynievicki vsled porazumljenja s sv. stolico zasedel škofovski sedež velike škofije Vilne, ki je bila od leta 1864, od kar je bil pregnan škof Hra-sinski, toraj blizo 20 let, osirotena. Takrat so sklenili pogodbo s papežem in nihče ni mislil, da bo moral tudi ta škof v tako kratkem časi iti v pregnanstvo za svojim prednikom. Hrynievicki je bil zaseben učitelj otrokom Aleksandra III.; kakor gojenec semenišča v Petrogradu je bil ruski vladi tako drag, da je Rim dalje časa premišljeval, bi li potrdil njegovo imenovanje ali ne. A kakor večkrat, tako se je tudi sedaj vlada varala, nadjaje se, da bode v mladeniškem škofu našla rabljivo in povoljno orodje. IIrynievicki je izvrševal svojo pastirsko dolžnost z apostolsko srčnostjo. Začetkom leta 1885 je bil prisiljen strogo postopati zoper nektere razuzdane duhovnike, ki so javno delali za razkol, a zarad tega jih je vlada varovala. Nadalje so škofu očitali, da ne predikava rusko, marveč poljsko, dasiravno so njegovi poslušalci samo ta jezik razumeli. Poslednjič so ga dolžili, da z Rimom občuje in se bolj ozira na korist apostolskega sedeža, kakor na ono ruske vlade. Odpeljali so ga zarad tega v Petrograd, tam so mu hotli razodeti kaj ga čaka. Odpotovanje škofovo je silno razjarilo narod. Dasiravno so to zakrivali, kar moči, in so zato izvolili pozno uro na zvečer, zbralo se je vendar naroda na tisoče na kolodvoru. Redarstvo je zasedlo v gosti tolpi vhode; ko se je pa škof prikazal, redarjem ni bilo več mogoče naroda vzdrževati, jokaje so poklekovali, da zadobe zadnji blagoslov škofov, nihče namreč ni dvomil nad tem, kaj čaka škofa. Globoko ginjen je škof blagoslovil čedo in rekel med drugim: „Ne jokajte, bodite hrabri! Ko jaz ne smem več biti med vami, naj ostane vsaj moj duh in moi nauk pri vas. Ne bodite malosrčni! Stojte trdno v veri. Dajte dober izgled vašim sosedom, tudi našim mašnikom, ki so še v veči nevarnosti, kakor vi sami; naše jedino upanje je Bog!" Rekel je dalje: »Pravili so vam in trdili, da sem uporen; ako se pravi upornemu biti toliko, kakor braniti našo sveto cerkev in našo vero, potem sem uporen in hočem ostati v taki upornosti do smrti." V Petrogradu niti grof Tolstoj ni sprejel škofa, 1 še manj pa car, marveč so mu kaj priprosto po-I vedali, car je blagovolil odkazati mu Jaroslav za kraj pregnanstvu. Tako je moral v spremstvu redarjev stopiti na Moskovski vlak in hiteti v žalostni kraj pregnanstva ob reki Volgi. Jaroslav že slovi po drugem zvestem katoliškem spoznavalcu; prečast. nadškof iz Varšave, msgr. Felinski, je tam živel v prognanstvu od leta 1863 do 1883. S pregnanstvom škofovim pa zadeva v Vilni ni bila nikakor končana, IIryniecki je imenoval kanonika Harasimoviča za svojega namestnika, da vodi škofijo. Vlada je h*tla, kaj pak, postaviti kako njeno orodje na spraznjen škofov stol v Vilni. Knez Kantakucen, ravnatelj nepravoslavnih obredov, je poklical kanonika v Petrograd in je naravnost zahteval od njega, da naj se administraciji odpovč. Harasimovič je rekel, da ga le škof Hrynievicki ali apostolski sedež more odvezati te dolžnosti. Na to odgovori knez: »Sedaj mi nimamo nič poslovati s papeževo kurijo. Ker se prostovoljno službi ne odpoveste, Vas bodo za zdaj v Velsk zaprli. Ako pa ' vlada zve, da ste Vi, kakor škof Hryuievicki ime- notranjo politiko in kako bi bilo t slučaji kake vojske z zunanjim sovražnikom z Irci. Vse, kar se bo toraj v evropejski politiki zarad Batumske luke morda vkrenilo, bila bi k večjemu kaka nova diplomatična konferenca, kjer bi evropejski državniki izrekli in potrdili, kar je Eusija že storila namreč: „Batumska luka prestane biti prosta luka!" Na to bo Rusija čez nekaj časa pristavila: „Batumsko luko spremeniti moramo v vojno luko, ker naša trgovina in varnost države tako zahteva. Vsaj tako se sedaj o tej bodoči ruski nakani že sluti. V Srbiji se prikazujejo mnogobrojne čete hajdukov, nekteri hočejo vedeti, da je to v zvezi z agitacijo kneza Karadjordjeviča. Kralj Milan pojde baje na Dunaj. Stranka Rističeva neumorno deluje. Iz Soluna se naznanja, da hodijo po Macedoniji bolgarski agenti in razširjajo razglase, ki bud^ ljudi na vstajo. Prikazujejo se večkrat oborožene čete; pridejo pa iz Bolgarije in iz vzhodneRu-melije, komaj razkropljene se zopet zbero in očvrste. Ena teh čet je imela sukob s turškimi vojaki pri Kosovem. Druga enako močna se je prikazala pri Tifkesu. Več članov te tolpe so vjeli ter v Solun odpeljali, kjer jih bode sodilo vojaško sodišče. Našli so pri njih razglase bolgarstega odseka za vstajo. Za-toženci pravijo, da so razpuščeni vojaki bolgarske in vzhodno rumeljske vojske. Dobro so oboroženi in opravljeni. „Pol. Corr." naznanja iz Rima misli, ktere je razvijal v volitvenem programu bivši Garibaldijev polkovnik, Faz zali, in so vsekako vredne, da se ozirajo na taiste, kadar bode hotela italijanska vlada pogajati se s sv. stolico; le treba bode to misel dalje razvijati in razpravljati. V programu namreč razvija Fazzali svoje misli o spravi laške vlade z Vatikanom. Kaj pak, da bi mogla italijanska vlada tukaj prva začeti iu podajati Vatikanu stvarnih predlogov. — V Vatikanu so zadovoljni s sedanjim cerkveno-političnim stanjem na Pruskem in jako papeževi vladi vgaja, da je pruska vlada sprejela imenovane kandidate za spraznjene župnije in da je poljskim duhovnom, ki so v semenišču v Ino-mostu pri jezuitih odvezo (dispens) podelila. Prusija toraj do sedaj moško svojo besedo spolnuje, kako pa Rusija? Domače novice. (Prvoinestnik družbi sv. Cirila in Metoda) je prejel včeraj sledeči, to družbo tako zelo časteči, sicer pa posebno v nekem obziru jako važni dopis: Velecienjeni Gospodine! Ovaj čas primio sam Vašu brzojavku ter prije nego sutra pojdem na put, hitim evo da Vam se zahvalim. Vrlo me veseli, da brača Slovenci toli liepim načinom proslavljuju uspomenu slavonskih apostola ss. Cirila i Metoda; a još više me raduje što dragoj brači Slovencem mogu po-ručiti, da naš rad v pogledu sjedinjenja svih Slavena v jednoj crkvi Kristovoj nalazi odziva i u najučenijih krugovih ruskih. Liepo Vas, velecienjeni Gospodine, molim, da izvolite primiti kako sami najvročniju moju hvalu na prijateljskom današnjem pozdravu, tako tu hvala i svim Vašim podružnicam i svim vriednim žlanovom izporučite. Sa odličnim požtovanjem Vaš brat i prijatelj Strossmayer 1. r., biskup. U Djakovu na sv. Cirila i Metoda 1886. (Glasbena Matica) završila je svojo šolo pred-slnočnjem na jako slovesen način. Število učencev na tem domačem zavodu od leta do leta čvrsto raste. Predsednik mu je sedaj deželni knjigovodja gospod Franc R a v n i h a r. (Šolsko leto) na srednjih šolah se je včeraj v Ljubljani zaključilo in so dijaki spričala dobili. Danes se je začela matura. (Godba v „Zvezdi") bo jutri ob 7,12. uri dopoludne, če bo vreme za to. (Umrla je) v narodnih krogih dobro znana gospd, Karolina Dolenec, soproga deželnega poslanca in c. kr. sodnega adjunkta ter voditelja tukajšnje c. kr. mestne deleg. okrajne sodnije g. Henrika Dolenca sinoči ob 12. v 36. letu svoje d6be. (G. Franc Gerbic) preseli se letos v belo Ljubljano, ker bode prevzel vodstvo poduka v petji v „Glasbeni Matici", v »Čitalnici" iu pri „dramatičnem društvu". Posebno poslednje društvo se mora letos dvigniti na višave čuda visoke, ker bode v rokah dveh izšolanih strokovnjakov in to g. Ignacija Borštnika glede dramatične tehnike in gosp. Gerbca v zadevah gledališkega petja. G. Gerbic je bil dosedaj profesor na Lvovškem konservatoriju. (Doktorjem prava) bil je promoviran v četrtek na Dunajski univerzi advokaturski koncipijent M. Pretnar. (O kolei'i) došel nam je od mestnega magistrata tukaj sledeči razglas: „Akoravno ni v našem mestu sedaj nobene epedimije in je zdravstveno stanje popolnem normalno, smatra vendar magistrat za svojo dolžnost glede na to, da se je kolera, ki že dalje časa po Laškem razsaja, v Trstu in na Reki prikazala, sledeče pravila proti koleri priporočati. 1. Varovati se nezmernosti v jedi in pijači; opuščati je vživanje nezrelega sadja, sočivja, zvenele salate, kumar, mastnega in pokvarjenega mesa, rib, slabo pečenega kruha in sploh vseh teško prebavnih jedi, slabe pitne vode, kalnega piva in preobilega žganja. Tudi seje varovati pred prehlajenjem posebno trebuha; priporoča se torej nositi trebušno povijačo iz volne ali flanele. — 2. Posebno pozornost obračati je snažnosti stanovanj, hišnega orodja, telesa, obleke, perila i. t. d. Stanovanje je pridno snažiti, prezra-čevati in iz njih odstraniti vse smradljive stvari, ostanke jedil, mokro perilo, smeti i. d.; stranišča, grebenične jame je zmivati oziroma desinficirati; oblačilo in telesno perilo mora vedno čisto biti. — 4. Opuščati je prevelik dušni in telesni napor, ohraniti pa srčnost in zaupanje, svariti pa se mora posebno pred uživanjem preservatinih sredstev, kapljic in tinktur proti koleri. — 4. Kakor hitro je čutiti bolehnost, osobito ako nastopi izmeta-vanje in bljevanje, treba je poslati po zdravnika, med tem pa v posteljo leči in popiti čašico kameljic ali lipovega čaja; jedi in druge pijače se je zdržati." („Psi po gostilnah.") Z ozirom na notico, ki smo jo pod tem napisom priobčili pred tednom dni, nam piše čitatelj našega lista: Res je, da se mnogi posestniki psov ne zmenijo za prepoved, da psov ni jemati v gostilne in kavarne. Vendar pa moram čuditi se zahtevi dotičnega Vašega dopisnika, da naj mestni magistrat nadzoruje, da se ukaz spoštuje in naj kaznuje vsacega, kdor se temu ukazu ne pokori. To je prav lahko reči, ali gospod dopisnik naj tudi pove, kako naj se vrši to nadzo- novali namestnika, Vas bodo tirali v Koli. Ob enem Vam naznanim, da kapitel v Vilni, ker ni izvršil vladnega povelja, ne sme voliti škofa. Vlada sama bode prevzela administracijo, a tudi začasno, ker bo škofija v Vilni popolnoma odpravljena". Opomnimo, da je Volsk borno gnjezdo na Vagi, pritoku Dvini, v guberniji Vologda, globoko v ruski zemlji; Koli pa je v guberniji Arhangelski, visoko tam ob ledenem morji. Konec preganjanju, o kterem je prigodek v Vilni le kratek slučaj vmes, bo silno žalosten, atfo božje usmiljenje posebno vmes ne seže. Stari rod, trden v veri, ki se je tako čvrsto zoper vstavljal spletkam Sijemiaškega in carovi sili, odmira. Njegovi otroci, ki rastejo brez mašnikov in verskega poduka, silno sicer sovražijo ruski jarem, a vera in upanje v njih srcih peša. Ako rusko preganjanje traja še v prihodnjem rodu, bati se je, da katoliška vera ugasne v nekdanjih poljskih okrajih. Pravoslavnih sicer car iz preganjanih ne bo napravil, pač pa nevernike in nihiliste. Molimo, da božje usmiljenje skrajša dneve britkosti in da sinovi sv. Kazimira in sv. Jozefata ne zgubijo vere svojih očakov. V poslednjem času Ruska isto tako postopa zoper luterance v Baltiških okrajih. Tudi ti se imajo „spreobrniti", da postanejo Rusi. Ne bi bilo nemogoče, da nejevolja, ki se živo začne razodevati nad takim ravnanjem, dii nekoliko odduška katolikom, ki so že nad sto let in še hujše preganjani, kakor nemški luteranci v Baltiških okrajih. Pri takem zvijačnem, prav peklenskem postopanji Rusije zoper katoliško cerkev naj bi se avstrijski Slovani in katoliki v Rusijo ozirali? Gotovo je to nemogoče; in vendar so bili in so še trapasti politikarji, ki katoliškim Slovanom „p a nsl a v i z e m", t. j. zdehanje in zdihovanje po Rusiji očitajo. Menda prav za kazen neumnega natolcevanja sedaj avstrijski Nemci po Prusiji zdihujejo in sicer resnično in izdajalsko. „Sčimur se človek pregreši, s tem bo tudi kaznovan." rovanje. Ce mestna gosposka v resnici hoče preprečiti prestopek tega ukaza, mora pred vsako gostilno in kavarno postaviti redarja. Od kodi pa naj jih jemlje?! Ce magistrat zve za kterega, da je psa s seboj imel v gostilni ali kavarni, kaznuje ga „brezobzirno", isto tako, kakor se baje godi „v drugih mestih", toda gosposka le v redkih slučajih zasači krivca, in to ne bo drugače, dokler občinstvo ne bo podpiralo gosposke in jej oznanjalo takih ljudi, ki njenih ukazov nalašč ne spoštujejo. Potem bo oblastvo že skrbelo za kazen; dokler krivcev ne poznA, pa to ni mogoče, saj niti v Niirnbergu nikogar ne obesijo, ki ga — nimajo! Telegrami. Kamnik, 10. julija. Zmaga III. razreda. Konservativna borba strašna. Trst, 9. julija. Od včeraj opoludne do danes opoludne je zopet ena oseba za kolero zbolela. Reka, 9. julija. Vsak dan jih po nekaj za kolero zboli, vendar bolezen nima epide-mičnega značaja. Ptuji delavci so izostali, cene na trgu so občutljivo poskočile, krajni promet se nekako vstavlja. Pa tudi pomorski promet mnogo trpi vsled karantene. Krakov, 9. julija. Danes zjutraj ob 4. uri umrl je v Woli-Justowski pri Krakovem knez Aleksander Ozartoryski. Umrli so: 7. julija. Liza Pristov, gostija, 68 let, Hrenove ulice št. 5, ostarelost. — Jovana Tome, šivilja, 43 Jet, Kravja dolina št. 11, Carcinoma meumae. — Jožef Cigoj, železniški sprevodnik, 26 let, Poljanska cesta št. 33, vnetic-a možgan. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 10. julija Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gl. 20 iti Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 85 „90 4% avstr. zlata renta, davk.v prosta 118 . 70 ' Papirna renta, davka prosta 102 " _ Akeije avstr.-ogerske banke . . S71 'r _ Kreditne akcije............276 '80 London.......126 " 35 B" Srebro............_ _ Francoski napoleond......10 . 02 Cas. cekini .... 5 . 94 Nemške marke ... . . 62 _ " Vremensko sporočilo. « Čas Stanje Veter Vreme * t o iS opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju | Moki na 24 nu 9. 7. u. zjut. 2. u. pojD. 9. u. zvec. 731-62 730 40 729-78 +21-0 +22-6 +192 si. svzh. si. jzap. si. jzap. sk.jasno oblačno dež 11-60 dež Zjutraj jasno, čez dan soparno; popoludne in zvečer pa nalivi. Srednja temperatura 20 9° C., za 21 nad normalom. Tužnega srca dajejo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, daje njih pre-ljubljena soproga, oziroma mati in sestra, gospa KAROLIIA DOLENEC roj. Vilhar, včeraj 9. julija t. 1. ob pol 12. uri po noči v 36. letu svoje starosti po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage ranjce so bode prepeljalo danes v soboto 11. t. m. po noči iz hiše št. 9 na št. Jakoba trgu na kolodvor južne železnice in od tod na Razdrto, kjer se bodo izročilo na mirodvoru materi zemlji. Sv. maše zadušnice so bodo brale v raznih cerkvah. Nepozabljivo ranjko priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 10. julija 1886. Dr. Hinko Dolenec, c. kr. sodnijski pristav, soprog. iosipina, Anton, Milan, Ščitomir, Hinko iu Slavica Dolenec, otroci. — Evgen in F. S. Vilhar, brata. — Josipina Premrov roj. Vilhar in Ivana Bouček roj. Vilhar, sestri. Zahvala. Velerodni, z zlatim križem za zasluge odlikovani posestnik gospod Ivan S t arih a iz Pribanjcev, podaril je pet gld. v namen da se pridnejšim učencem molitvene knjižice nakupijo. Za ta velikodušni dar, se v imenu obdarovnneev prisrčno zahvaljujejo. Franc Ks. Trost, Jurij Konig, Josip Reich, nadučitelj. katehet učitelj. §0§9M9§§§f§§99M090iivV0i9999ifvW Zdravstvena vina. i 1. Burguiidsko vino, staro, priporoča se kot po-mizno vino, kakor tudi za slabokrvne in okrevajoče bolnike; zarad svoje zdravilne lastnosti, ker ima v sebi obilo tanina; varuje sosebno proti griži (diareji) ter je v istini najboljše pozivljujoče, krepčeče zdravstveno sredstvo. Steklenica po 70 kr., 5 steklenic 3 gl. a. v. 2. Malaga-vino, staro, belo, pod imenom „Laorima Christi;l znano, priporoča se bolj nego črno malaga-vino, o steklenicah po 1 a litra 1 gl. 30 kr. in po >/« litra 60 kr. a. v. izvrstno in poznato za oslabele bolnike ter okrevajoče. (1) 3. Maršala-llorio, najboljše Sieilijansko namizno vino; za oslabele,bolnike in okrevajoče izbornookrepčujoče sredstvo, za zdrave pa je boljše in prikladneje nego vsaka druga namizna vina. Steklenica 1 gl. a. v. Vsa ta vina, v hladni, zračni in suhi kleti hranjena, dobivajo se vedno enako dobra W v lekarni 3?£cooli-J© vi „pri Angelu" v Ljubljani na D u naj ski cesti. Št. 11602 Razglas. a) Homeriana-čaj, po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo proti boleznini na plučili in na vratu (jetiki, naduhi in bolezni v krhlju [Kehlkopfj). Iznenadljivi so vspehi! (31) Knjižica o tem razpošilja se zastonj. Zavitek čaja veljii 1 marko 20 vinarjev. Edino pravega ima Wolffsky, Berlin N., Weissenburger-Strasse Nr. 79. Kakor znano, širi se kolera v nekterih mestih na obalih jadranskega morja. Vsled tega bodi občinstvo opozorjeno na mestnega magistrata razglas s 25. dne decembra vlanskega leta Št. 21.606 s pristavkom, da je vsacega popotnika, ki prihaja iz krajev, kjer je kdo zbolel za kolero, brez odloka zglasiti pri tukajšnjem policijskem odseku, in sicer je tiste popotnike, te vrste, ki si vzemo stanovanje po privatnih hišah, zglasiti isto tako kakor one, kteri ostanejo v gostilnicah, ker je vsacega brez razločka, kdor prihaja iz okuženega kraja, zdravniško opazovati skozi tri dni. Kdor opusti zapovedano zglasilo, bode kaznovan z najskrajnejšo strogostjo. Hišni gospodarji odgovorni so tudi za svoje gostače. Mestni magistrat ljubljanski 8. dan julija 1886. O^lai. lOOO knjig ..fiira in Cvetje« zbirka vsakovrstnih pesni je naprodaj, ktere je ranjki gosp. Ivan Dolinar založil in na svitlo dal, in kterih, žal, ni utegnil razprodati, in je tiskovina še na dolgu. Da se ranjcemu gosp. Dolinar-ju čast reši, priporoča to knjigo vsim čast. rodoljubom iu prijateljem soproga ranjcega in sicer po znižani ceni 40 kr. za vsaki zvezek, prost poštnine. S spoštovanjem Katarina vdova Dolinar. □Pjpsr«;. (3) Via Ferriera št. 323. Žitna eena. Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 41 kr., — domača 7 gl. 98 kr. — Ež 6 gl. 27 kr. — Ječmen 4 gl. 95 kr. — Ajda 5 gl. 61 kr. — Proso 6 gl. 60 kr. — Turšica 5 gld. 61 kr. — Oves 1 gl. 63 kr. T nji I <51. 8. julija. Pri Maliču: H. Werwers, zasebnik, iz Kolna. — Valentin, Engel, Riedel, Nerad, Blitz in Otto, trgovci, z Dunaja. — C. Hiilsenbursch, trgovec, iz Elber-felda. — Schadek, trgovec, iz Gradca. — Miha Kroschl, potovalec, iz Gradca. — Alf. pl. Pavich, c. k. dvorni sovetnik, iz Zadra. — Jožef Gorup, zasebnik, z sinom, iz Reke. — Musina, zasebnik, z družino, iz Reke. — Janez Hummel, podpolkovnik, soprogo, iz Gorice. Pri Slonu: Z. Konig, zasebnik, z Dunaja. — Jožef Peč-nak, kavarnar, iz Gradca. — M. Hirschl, trgovec, iz Zagreba. — Reza Tome, iz Vološke. — Baroninja Gagern, zasebnica, iz Mokric, — A. Halem, trgovee, iz Trsta. — Ernst Dollenz, iz Trsta. — Sabina pl. Hoshti, zasebnica, iz Reke. Deželno gledališče v Ljubljani. ki so si povsod (1) Začasna olvjava. Po celi Evropi slavnoznani cesarsko ruski in perzijski dvorni prestidigitater, magnetizer in čitatelj mislij prof. Becker, kojega je že več vladarjev odlikovalo in kot liajboljega izvirnega posebnika med to vrsto umetniki proglasilo, napravii bo bodoči teden v Ljubljanskem deželnem gledališči 3 svojih slavnoznanih "velikih predstav magije, fantazije in protispiritizma, po vsi Evropi občno priznanje priborile. Kjer so se dajale, so bili prostori razprodani. Gledišče je dobro prezračeno. Vse drugo povedale bodo bodoče anonce in plakati. Julij Loery, poslovodja in tajnik. X I I I X I X i X X XX XX X m\ Kmetijski stroji iz najslavnejih tvrdk po tovarniških cen ali in to: mlatilnice na roko in na vrtilo, trijerji, čistilniki, slaino-reznice, robkalniee, stroji za sekanje repe, drobljivci, vsake vrste in velikosti; sesalnice in brizgal niče, ter za jesen stiskalnice za vino in mošt, kakor tudi obiralniee za grozdje itd. Tistim poljedelcem, kteri bi se ktere teli prekoristnili strojev in orodij radi omislili, pa jih ne morejo takoj plačati, dovoljujejo »e daljši plačilni obroki. dobivajo se ravno tu vsake vrste na zbiranje kakor tudi blagajnice, v kterih so spravljene reci pred oglljem i 1 k tatovi valile, prodaja z najodličnojžim spoštovanjem finai Betfer* (D Ljubljana, Stari trg št. I, nasproti železnega mostu. Lekarna Trnk NUR ECHT BEI APOTREKER 7RNK0CZV LAIBACH \ STUCKzo, kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh bolezjiih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: inankanjc slasti pri jedi, slab želodec, urilk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bilje srca, zaba-sanjc, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gl., 5 tucatov samo 8'gl. Svavilol Opozarjamo, da se tiste istiuite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnk<5czy-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. za odrasle iu Cvet zoper trganje (Gicht), je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maličuu z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr., tueat 4 fl. 50 kr. Ce ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. ii sin Kranjski, roke, jo najboljši zoper kašelj, hripavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 5(! kr., 1 tueat 5 11. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi. Kričistilne krogljice, ne smole bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljali a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. Zdravila za živino. Štupa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevlli, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih bolezni j, kaši j a, pluč-uih in vratnih bole/,nlj ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodoin vred velja lo 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodoin samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljšo mazilo za konje, pomaga pri prctčgu žil, otekanji kolen, kopitnih bolezni, otrp-lienji v boku,v križi itd. otekanji nog, mehurjih 1111 nogah, izviujenji, tiščali j i od sedla iu oprave, pri suSici itd. s kratka pri vseh vnanjih lio-in hibah. Steklenica z rabilnim navodoin vred 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodoin vred samo 4 gl. a ta našteta zdravila so samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani SBiMiveii rotovža in so vsak dan s pošto razpošiljajo. (1)