50. številka. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsako srsdo in »oboto oh 1. uri popnludn«. „Edinost" stane: za vbb leto gl. 6.-; iavfl" A»*t. gl. za polu let« „ 3.—: , « 4.50 „ za četrt leta , 1.50; „ , 2 25 „ Posamične Številko se dobivajo v pro-dajainicah tobaka v Trst" po » nov.. v 0-orioi in v Ajdovščini po H nov. Na raroč"be "brez priložene naročnine se •ipravništvo ne ozira. E D IN OST \-- untl po fl nov. Svejr, dnbolmi r, USlikor bi ^a v/»tic. OgUsi in oznanila »e računti vrsiica v petitu; naslove] črkami »o plačujo prostor, obneglo navadnih Poslana, jame zahvale, -čamrtnica itd. ■e i'Hi'un« po pogodbi. Vii dopisi se pošiljajo uredniStvu v tilifi Cariutia St, '>5 Vsako pismo mora biti trankovano, ki>r m'frankovana so no sprejemajo. Rokopisi so no vrarujo. Naročnino, reklamacijo in inserate pre-oma upravniatvo v ulici Carintia Odprte reklamacije so proate poAtnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V rdiimt ]* m-£ Vabilo na naročbo. Prvo pol ulet je bliža se svojemu koncu. Stare naročnike prosimo nujno, da pravočasno ponove naročbo, da ne nastanejo neredi pri odposiljanju lista. Prijatelje našega lista t'idi prosimo,! da gledajo nam pridobiti novih na- j ročnikov. Cena je razvidna na čelu j lista. Upravništvo „Edinosti". Čuvajte gmotne interese ljudstva! Iz odsekov delegacij, kateri ravnokar zborujcti v Budimpešti, došle so nam čudno in — recimo kar naravnost — nič kaj vesele vesti. Naa sicer neao te vesti nikakor posebno presenetile, kajti odgovarjajo povsem sedaj vladajočemu duhu militarizma : neizogibna posledica so onim prizadevanjem, katera zahteva tisto nesrečno jetično dete, kojemu pravimo — oboroženi mir. To bitje hočejo po vsej sili pri življenju ohraniti ; v ta namen pa tre-bajo obilo denarja, velikanskih žrtev. Kdo pa naj znese na kup ves ta denar, kdo naj doprinaša velikanske žrtve P Na odgovor na to vprašanje nam menda ne bode treba posebno dolgo čakati; vsakdo nam bode hitro odgovoril: kdo drugi, nego ljudstvo. Gospod vojni minister odprl nam je neveselo perspektivo v bodočnost; vest, da hočejo pomnožiti p r e z e n č n o število nase vojske, zahteva resnega premišljevanja. Za vzdrževanje tega pomnoženega števila vojakov trebalo bode novih milijonov. Ni nam namen, da bi česa posebnega očitali gospodu vojnemu ministru in odločilnim vojaškim krogom ; nikogar nočemo dolžiti, nikomur podtikati krivde. Uverjeni smo celo, da je prišel g. vojni minister le težkim srcem z neveselo to vestjo pred delegacije. Nove namere vojskinega našega vodstva gotovo neso osebne muhe : posle- PODLISTEK. Povest, spisal F, & ni u c. (Konec.) Cel mesec potem nesem već videl Alija, slednjič ga srečam vendar na trgu. Pozdraviva se; a jaz ga jamem gledati vos začuden, ker ob strani mu je žvenke-tala dolga častniška sablja. „Kako si pa k tej reči prišel ?a dem kazaje na sabljo. „I, poročnik sem postalI" mi odvrne samozavestno. „Tako ? Daj, stopiva tu v kavarno I" mu rečem hitro; ker v resnici sem bil radoveden, kako da je postal priprosti Ali poročnik. Ko sedova in si pripraviva čibuke, vprašam ga: „Kako so te pa imenovali častnikom; ai-li moral narediti kako po-skušnjo?" „I, seveda, pa sem jo tudi dostal," mi odgovori in udari so ponosno ob prsa. „Kaj so te pa spraševali, in kaj so dica so občemu mednarodnemu položenju. Vse se pripruvlja nit oni velikanski, krvavi obračun, ki bo vredil ?a dolgo bodočnost lice stnrikavej iti sedaj nekako obnemogle) Evropi. Temu obračunu se ne bodemo mogli izogniti; prišel bode prej nli slej prav gotovo. Smemo>li po tem takem zamoriti onim, katerim je poverjena obramba države, da so skrbjo pričakujejo onega dno obračuna in da z vsemi mogočimi sredstvi delajo na to, da se bode država naša onega dne mogla postaviti popolno pripravljena v vrsto družili držav ? Np, ne moremo jim zamerit?, kajti odgovornost ki sloni na njihovih ramah, je velikanska. Ne dvomimo tudi, da bodo v delegacijah zbrani možje priznali vojnemu ministru, ko bode stopil pred nje s konkretnimi predlogi. In narodi avstrijski bodo gotovo pritegnili onim možem : naložili bodo novo breme na svoje rame. Ali stvar nam je motriti tudi z drugo strani. Ljudstvo |naše je lojalno in državi in cesarju nepremakljivo udano — za to je dalo obilo dokazov na bojnem polju : to nam kažejo vsi pojavi v javnem življenju ljudstva tega za easa miru —, nli z druge strani vrivati se mu mora to-le vprašan je : bodem o-l i z m o g 1 i t o I i-kih žrtev? Sploh se misli, daje davčni vijak že sedaj do skrajne mejo napet, da ni moči ga še dali« navijati, ako nočemo, da se povsem ne zruši javno blagostanje. Že zemljiški davek sam je tako veliko, težko breme, da ga komaj in komaj zmaguje kmetovalec naš. Ali kaj je davek ta v primeri s posrednjimi davki, ki pritiskajo ubogo ljudstvo v najrazličnejših onlikah in pod najrazličnejšimi imeni ? Kje bo dohodninski, pridohninski, vžit-ninski davki ? Kje so občinske doklade, katere po nekaterih občinah dosegajo nezaslišano visočino SO, 90% direktnega davka. Ljudstvo si mora — in to ni gola fraza — pri u»tih pritrgavati, da vrši dolžnost svojo, kakor mu veleva dolžna vdanost do cesarja in države. Vprašamo še enkrat: bodemo-li mogli prenašati še zahtevali vsega od tebe ?" poizvedujem dalje. „No, ko sem naznanil, da bi postal rad poročnik, odvedli so me v neko sobo, Tu je bilo nekaj višjih častnikov. Jaz sem se postavljal precej pogumno. Vprašali so me malenkosti ; kako se vojskuje, koliko let že služim in še druge reči. Nazadnje prišel je najtežavnejši del poskušnje; dali so mi knjigo v roke, da naj berem. Jaz sem že od nekdaj gojil to preimenitno vedo; znal sem koran prečitati, kot bi lešnike tri; seveda, da sem prebral takoj, kar so mi oni dali. Gospodje so se pogledali, odprli knjigo na sredi in mi dali, da čitam. Ali ko sem tudi na sredi bral jako gladko in hitro, potepljali so me po ramah, dali mi to dolgo sabljo — in bil sem poročnik. „Moj Bog !" sem si mislil, ko je Ali končal, „to ti so častniki v Turškej vojski, ki naj bi vodili vojake; kaj takega zna pri nas vsak prostak." Govorila sva še dalje o tem in onem in shajala sva se pozneje še večkrat, dokler neseni odišol iz Gradiške. Bil sem imenovan stotnikom in premeščen v Ljub- jnadnljnih, še večjih žrtev? Abotno bi bilo. ;«ko Iti hoteli fami sebe varati in je vkh-krlko bolje, ako odkrito povemo vso r< s-j nico : bodemo moral i. To je gola ^re^niea iti nič bi nam ne pomagalo, ako ^bi prod njo »'loma zatiskali oči. Kaj nam je torej storiti ? Blagor nam, ako bi imeli mej sabo moža. ki bi linm 'mogel postreči s točnim in res kaj vrednim odgovorom na to vprašanje ; ki bi nam mogel podati konkretnih predlogov, kako zmanjšati to zlo, kako ublažiti hudo bedo. ki tare ljudstvo. Pač, nekoliko besedi bi tudi mi rekli. Konkretnih nasvetov sicer nemamo pri rokah, le v obče bi rekli : ker že nemamo upanja, dn bi se nam tako krnnlu zmanjšala vojaška bremena, naj vsnj oni možje, katerim j»* poverjeno zastopanje gmotnih in duševnih koristi ljudstvu, gledajo in vestno motrijo, ako bi morila vendar ne bilo mogoče, da se odprejo davkoplačeval-1 ccm novi viri dohodkov. Mi menimo, da bi se bilo mogoče. Na mislih nam je speci jelno naša Tržaška okolica. Tu bi se dalo še obilo storiti. V denašnjem našem članku „Šolstvo v Trstu in njega okolici" je že povedano, da jo okolica naša močno zaostnlu v kulturnem obziru, čemur jo kriva slaba organizacija šolstva. Veda je moč! To je sicer fraza, a tudi ni fraza. Fraza je lo v ustih onega, kateri hoče slepiti ljudstvo, kateri hoče širiti krive nazore in kaliti pojme. A neovrgljiva resnica je, da je gmotni napredek ljudstva odvisen od njega razsvitljenosti, njega izobrazbe. V današnjemu boju za obstanek jo pravi, potrebam človeštva odgovarjajoči, njega intelektu primerni pouk neobhodno potreben. To je tudi pogodil vrli naš poslanec g. Tvan Nabergoj, priporočajoč, da se na Prošeku otvori Šola za kameno-seško obrt. To je bil konkreten nasvet, ki se je doteknil vitalnega interesa Tržaških okoličanov. Tn takih predlogov in nasvetov bi se dalo še tu pa tam iztakniti. Seveda bi trebalo vlado v to prisiliti, da vmes poseže. Ali o tem predmetu bodemo ljano. Pri odhodu som se prav srčno poslovil od Alija, ki je bil zelo otožen, da odhajam. I jaz bil sem otožen in nesem se nadjal, da bi se še kedaj sešla z vrlim Alijem. * * * A prišlo je drugači. Leta 1878, morali si so Avstrijci z mečem v roci osvojiti Bosno in Hercegovino. Tudi jaz sem bil v vojski. Bili smo na poti, že ne več daleč od Sarajeva. Meni je došlo povelje, naj so ločim s svojo četo od glavno trume, (in preiščem, je-li spredaj še kaj ustašev. | Nesnio bili čez uro oddaljeni od glavne j čete, ko zadenemo v istini na ustaše, ki so začeli iz zatišja na nas streljati. Mi jim odgovarjamo pridno, in takoj začel se jo vroč boj. Čez dobre pol ure so nam komaj posreči, da odpodimo malo kopico ustašev. Ubežniki pustili so na mestu pet mrtvih Turkov in nekaj ranjencev. Med 'ranjenci spoznal sem tudi — kdo bi si mislil — Alija. Takoj sem obrnil do njega korake. A ko jo zapazil da se mu kdo bliža, obrnil seje proč k steni, ob kojej je ležal, in zaškripal je z zobmi. A jaz sem šel k njemu in ga malo privzdignil. morali še v bodoče obširnejše govoriti, kajti okvir denaAnjemu članku je preozek, da bi se mogli primerno baviti žnjim. Za danes kličemo le vsim v to pozvanim faktorjem : čuvajte gmotne interese ljudstva, zahtevajte, da so spolntjo vsi pogoji pospeševanju teh interesov ! Le tedaj bode moglo ljudstvo nositi vsa ona bremena, katera že sedaj slone na njega ramenih, in ona, katera nas čakajo v bližnje j bodočnosti, kakor smo povedali začetkom tega članka. Šolstvo v Trstu in njega okolici. IV. V Skednju obstoje sedaj dvo šoli: štirirazrednica slovenska s preko 800 učenci in laska trirazrednica z 140 učenci. V seji mestnega zbora dne 24. m. m. odločili so mestni starešine po dolgej, škandnloznej obravnavi — v katerej so slovenskemu poslancu gospodu Nabergoju pretili a pestmi — ustanoviti še četrti razred ter dovoliti v to potrebno svoto. Za 140 h I o v e n r k i h otrok, koje starisi pošiljajo v laške šole, ustanovi se koj štirirazrednica ; a na okoličanskih slovenskih šolah, kamor zahaja preko 400 slovenskih učencev, gleda se, da bi se število razredov še zmanjšalo! Tudi v Skednji poučujejo dve ali tri tuje, slovenščini nesposobne učne moči slovensko deco. Naloga šolam ni pa samo učiti ; šola mora zajedno biti vzgojiteljica otrok-Tudi glede vzgojo morajo se okoličanske šole poštevati mej zadnje. Otroci, ki so vanje pet ali šest let pohajali, izidejo ti brez pozitivnih vednosti, kajti v šolah učitelji nastojajo vcepljati jim v možgane posamezno italijanske besedo na račun in Ko me je spoznal, nasmehlja! se mi je in podal mi jo roko, ki pa jo bila vsa onemogla in se je silno tresla. Jaz mu denem takoj svojo potno steklenico k ' ustom. Željno je pil, in pijača ga je okrepčala vidno. Potem sem mu preiskal rano; krogla mu je prodrla v prsi in ranila pljuča. — Na svetu ni bilo rešitve zanj, „Ne trudi se," mi rečo tiho a mirno, j „Alah mi je namenil, da se ne vzdignem več od tod. Tudi dobro." ! „Kako si pa prišel v to tovaršijo ?tt ga vprašam jaz na to, „Oh," odgovori s že jako slabim glasom, „ostavil sem Turško službo in oklenil so Hadži Loje, pripravljen vse žrtovati za našo sveto reč, da ne bo dajal gjaur postav in preganjal ljubljence prorokove . ......" Mrmral je še nekaj, a nesem ga mogel razumeti. Gibal se je še kake četrt ure in ni izgubil zavednosti, pogoflto je uprl vame oko. Kar naenkrat premakne ustnici, ter bolj dihu kot glasu podobne izišle bo iz nju besedo „Iloksana, oj Uok-sana!" — In Alija ni bilo več. škodo ostalemu pouku. Da, na sloven-.dela ali obrti, kjer mu ne treba dosti Avstro-Ogerske; pri preiskavi tej da so našli Bkih okoličanskih šolah nastavljen je vednosti. Ni ćuda, ako je okolica tržaška strupenih barvnih snovij. Mogoče je, da celo učitelj, kateri izdaje laško slovnico v duševnem obziru jako zaostala za dru-: bode Srbska vlada po tem takem tudi in načrt, kako bi se slovenska mladina zimi slovenskimi pokrajinami; ni čuda,; izdala stroge naredbe proti uvažanju teh Vsakdo si Iehko'ako nam tukaj krvavo pomanjkuje domače proizvodov. j lažje polaščevala. sam misli, s kako ljubeznijo in prepričanjem inteligencije, katera bi delovala v narodne poučuje enak učitelj v slovenskem jeziku smotre ter narod budila, vodila in krepčala. slovenske dečke, oni jezik, v čigar konec Ker je od duševnega napredka odvisen in propad sam deluje. In vendar se enak gmotni, zaostajejo okoličani zategadelj tudi liritpli v nlrnlioi naliaio T PnU2Jiii!«Jlf>n... ..»,,.1»«____: l..*i!__• i gospodje, da s tem pokažejo svojo veljavo in moč službe, če nečejo slovenski znati. Sedanj gosp. načelnik postregel je iatotako imenitnemu gospodu, ki se vozi v I. razredu, kakor tudi kmetiču, kedar Nek sotrudnik madžarskega lista „Egve- :mil\ * •• ., . . , .. . u • i • „ , . J Je lmel ' nJini opravila; zato 10 b o vse tčrtes" imel je pogovor se Srbskim g okolici nahaja! Polaščujočemu gmotno za meščani, kajti ne vedo s pridom umnostjo učiti in voditi gospodarstva.' mite mi, da v Ako pripoznavamo potrebo in ko rist ljidskih šol sploh, spoznati moramo tudi, da so uprav slabo organizovane šole uzrok propadanju blaginje in škodujejo gmotnemu dobru okoličanov, kateri bode moral — rebus sio stantibus — izginiti iz učitelj v namenu mestnega starešinstva oomagajo tudi otroški vrtovi šolske družbe „Pro' " f patria", koja ima v Trstu svojo glavno podružnico. Ta prerudeča družba ima tudi namen širiti laški jezik po slovenskih pokrajinah. Na tržaško okolico jo se posebej obrnila pozornost svojo. Na Greti je ustanovila in vzdržuje laško otroško površja ter umreti narodno in gmotno, zabavišče, kamor z vsakovrstnimi sredstvi: in vabami, darovi, obleko, jedjo itd. vabi' slovensko deco, da jo taznarodi in izpridi,1 Otrokom, ki zahajajo v ta zabavišča, svo-' tuje se koncem, da stopijo v laško ljudsko šolo, na kojej se polagoma čeloma odtujijo svojemu narodu. Temu nevarnemu početju, katero meri narodni čut že v kalu zatrti — v srcu nedolžnih otročičev, postavila se je nasproti šolska družba sv. Cirila iu Metoda, koja jo osnovala že dva otroška vrta; jednega pri av. Jakobu, druzega v Rojanu. Razun tega ima v prvem kraju, v mestu/ poslanikom Simiče m. Iz tega pogovora čemo navesti par markantnih odstavkov. Srbski poslanik je rekel: „Verjo-vsej dobi, ko sem živel v Peterbiirgu, »Me« M »ijedne razJaljhe opazke proti Ogerskej; nikdo mi ni svetoval, I da bi Srbija stopila v nnsprotstvo do vaše njim zadovoljno, zato ga bodemo tudi neradi pustili. Upamo pa, da nam bode slavno vodstvo državne železnice poslalo vrednega naslednika, da bode znal in hotel vzdržati red na postaji, katerej je gosp. ime. Politični pregled. Notranja dežele. Avstrijska delegacija ob -državala je v sredo svojo prvo plenarno sejo. V torek snide se ta delegacija k zadnjoj 8e.j'i ogrska delegacija pa v sredo. Izvestno se bode dokaj govorilo pri tem in onem naslovu, ali konecno bode ven-der-le to obveljalo, kar zahteva vlada. Dvorni svetnik Lienbacher položil je slovensko dvorazrednico, koja se bode letos 8Voj man(jHt jn na njegft me8h) 8topj ,ibe. razširila v trirazrednico. Vrta in začetua1 rajec Kcij šola so najboljše obiskovani. vlade. Vsak Srb in vsak Rus ve, da mi moramo gojiti ugodne odnošaje do Avstro-Ogerske. Panslavizem je fantom; pač pa • veže narodna vez vse Slovane, ker so otroci jedno familije; ali slovanski »vet je tako j velik, da je jeden član ločen od druzega i p" podnebju, kulturi, običajih in zgodovini, | da torej ne morejo slediti jednomu in ; istemu cilju". Na vprašanje poročevalca, | kako da misli poslanik, namerava-li Rusija Avstrijo napasti, bil je odgovor: „Prepričan sem, da ne. Ako bi res prišlo do skrajnega, uverjen sem, da to se ne bode zgodilo po inicijativi Rusije. Ni ga miroljubnejšega vladarja, kot je sedanji car; on zaničuje vojsko, to vam zagotovim se j svojo besedo". Glede odnošajev Avstrije do Srbijo rekel je poslanik: „Česa nam more očitati Avstrija P Ničesa! Pritožujejo se o ! pisavi časnikov. Ali vlada ni v nikakej Konservativni poslanec dr. E b e n-! zvezi z nekaterimi članki srbskih časnikov". Lahoni v mestnej hiši namerjajo ita- hoch sklical je v Walding na Gorenjem Gledo odredeb proti uvažanju prašičev lijansko mejo pomakniti zmirom dalje v okolico. Minolo leto so sklenili ustanoviti italijanske vzporednice na šoli v sv. Križu, kar se jim pa ni sponeslo, kajti numeri tej se je uprla šolska oblast, devala potrebo in pravice ustanovi laška šola. Zadnjič so pa odredili ustanovitev IV. laškega razreda v Skednju, kar je naravno obveljalo. Slovenski oko« Jičaui imajo sedaj jedno potujčevalnico več. — rekel je poslanik : „Vaša vlada naj nikar no misli, da bi bila Srbija v slučaju carinske vojne brez sredstev. O ne, tudi mi imamo svoja sredstva. lJo železnicah odprt je celi svet Srbiji". O raz-kralju Milanu 2 Notranjskega, v juniju. [Izv. dop.j — (Pomladanske studije.) Nu, gospod urednik, pomladna doba bo sicer kmalu pri kraji, ne tako moje — studije; če bode že konec pomladanskim, pridejo na vrsto — poletne, — vsaka reč o svojem času ! Mi Slovenci smo tisti del Slovanstva, katerega usoda najbolj tepe, a „usodi" tej — roditelji smo — mi sami. V marsikaterem oziru dospeli smo jedva do sredo droga, na kojem tiči vrhunec nase popolne sreče, a že srno po nekodi postali razvajeni — liki pomehkužen otrok, dočim nas mrcvari po nekodi še taka mlačnost in malomarnost, da je joj ! A nekaj dobrih „čednosti" smo si pa vender-le obdržali: samozavest in — pošteno imel — „Počasi se tudi daleč pride", — dejal je polž, ko je čez Šmarno Goro lezel, zakaj bi mi dalje ne prilezli, ki smo kaj več nego polž ! Nu, nekoliko napora bo že še treba, in pa — vztrajnosti seveda, a občutljivi ne smemo biti bas proti vsakej „hladnej sapici", naj že bo — taka ali taka. Je ljudij med nami, ki so uprav otročje — naivni v nekaterem oziru. Čo jim ne Avstrijskem volilni shod, kateri je sklenil naslednjo resolucijo: 1. Ni nas oplašilo najnovejše agita cijsko sredstvo liberalne stranke, katero katera ni uvi- j0 cesar sam ožigosal kot neresnico, nam-da se tamkaj reč: milijonno darilo Poljakom, ampak iz- rekel je Simič, da bi bolje storil, ako se rečemo dne 15. junija tu zbrani volilci povrno v Pariz. Igral bi rad politično okraja Urfahr-Rohrbach, da se povsem' ulogo, ali tega ne doseže nikdar več v strinjamo s postopanjem naših konserva- Srbiji. Njegova nemirna nrav mogla bi tivnih poslancev, osobito v zadevi Gališke prouzročiti veliko nesrečo. Proti Nataliji zemljišne odveze; radostno pričakujemo ne niore on nič; ona je in ostane mati V nastavljanju učiteljev velja novih dižavnozborskih volitev posebno kraljeva. Srbi jo ljubijo in spoštujejo, mestnemu magistratu nepotisko načelo.! zato, da bodemo mogli izreči svoje za- Vstvariti si hoče svojo stranko, a to se Gleda se pred vsem na osebo, potem še-le! upanje dosedanjim našim poslancem, v m" ne bode posrečilo, na sposobnost dotičnika. Stara je že istina,1 prvej vrsti pa izbornemu in odločnemu za-' Najvažnejši dogodek v mednarodnej da magistrat svoje ljubljence in kreature J »topniku našega okraja, gosp. dru. Alfredu j polititiki je gotovo dognana sprava mej odskoduje. Namen mestnega šolskega sveta Ebenhochu. ,Anglijo in Nemčijo radi afri- ||iere povaodi pri na8 brez ^deža, čiste, 2. V \Valdingu zbrani volilci obžalu- | č a n s k i h naselbin. Interesi obeh uz0nuj jn 6aau pl.imorne) ta je ali 8a! jemo, da neso imela prizadevanja naših j držav so se močno križali in bati se je njajoč optimit(tj ali pa fantast, — in kdor konservativnih poslaucev za versko šolo! bilo hudega spora. Sedaj so se pa pogo- miljli) da ee 8,aba 8tvar 8 tem bo,j6ft in — vzlic izjavi škofov - povoljnegu vspeha; dili. Nemčija odstopi Angliji deželo Vitu 8motru v prid goji, če se prikriva in za-nadejamo se, da naši zastopniki v držav- j in Sornali in prepusti jej tudi pokrivitelj- govarja> ta kaže pač> da išče v tcin 8V0. nem zboru ne bodo mirovali, dokler ue |8tvo nad sultanom sansinbarskim. Za od- jegft materjjalnega dobička ali pa — časti. hvališ vsako stvari in ne pritrjuješ vsem njih na/orom, jeli bodo ceptati kakor majhen otrok, ki hoče v svojej razposajenosti prav imeti. Dokler jih gladiš in — molčiš, ostaneš njih prijatelj, ko pa zgrabiš senčno stran te ali one lokalne razmere in jo nekoliko streseš, potem se pa le oskrbi s potrebnim orožjem! — Časi so slabi, pa — ljudje tudi! A čudni so tudi — ti ljudje ! Kdor bi trdil, da so vsakojake raz- je znan: kdor se skaže, da dobro ume polaščevati, ta je persona grata, tega se odŠkoduje z dobrimi mesti. Znano je tudi, da se povsod — tud1 na okoličanskih šolah — daje prednost tujcem. Kakor smo že spredaj omenili, so na vseh okoličanskih šolah z laškim učnim jezikom nastavljeni učitelji in učiteljice iz laškega dela Istre, Tridenta in J Furlanije; do maeinci, vsposobljeni za po-du^Vftfij'e treh jezikov — laščine, slo-venščine in nemščine — morajo ši kruha iskati drugod. Slovensk učitelj, službujoč na okoli-čanskej šoli, ne sme narodnosti svoje kazati, sicer ga šolska oblast preganja, premeščajoč ga iz jednega v drugi kraj. Tako Be slovenski živelj v Trstu in okolici raznaroduje in se dela propaganda za laščino. Lehko torej prorokujemo : ako je slovenski živelj v 34 letih od 1. 1846. do 1. 1880. ostal stalen glede pomnoženja ter je nekako okaraenel, padši celo za 10 procentov v razmeri z drugim prebivalstvom, prisedanjej šolskej organizaciji, ako se bode tako nadaljevalo, odpade ga pri prihodnjem številjenju zopet deseti del in polagoma bode čeloma izginil! Slovenskemu ljudstvu v Trstu in okolici šola ni učilnicB, kajti učenci mesti znanja in vednosti navzemajo se v njej laškega, narodnosti našej sovražnega duha; posamične laške besede ne pomagajo okoličanskemu otroku ničesar. Izidši iz ljudske šole v domačej vasi enak otrok ni goden za daljno šolanje, kajti nobenega jezika ni se dobro naučil, nit si pridobil potrebnih znanosti. Po končanej šoli konča so tudi njega omika; stopi življenje z nepopolnim znanjem, radi česar se k večjem poprime kacega težkega I dosežejo tega smotra, kajti verska šola je j glavni pogoj občemu blagru. K o u « e vYA t i vno veleposestvoj Moravsko izdalo je za deželnozbor-ske volitve svoj volilni oklic, v katerem se obžaluje, da sti se zopet združili srednja in liberalna stranka. n0d tega, takim načinom sestavljenega dež. zbora ni pričakovati, da bi ugodil marsikaterej opra-vičenej zahtevi ljudstva ; posebno velja to o volilnem redu, kateri postavlja eno četrtino prebivalcev v večino, tri Četrtine pa v manjšino; a obupamo ne na konečnej zmagi naše stvari." Oklic sklepa : Mi smo stranka pravice ; le na tej podlagi je mogoča sprava. Ogerska vlada je odredila stroge naredbe proti uvažanju prašičev iz Srbije. Ogerski minister poljedelstva odposlal je višjega živinska zdravnika Kliiao na mejo. hrvatska deželna vlada pa nadzornika dra. Iiadoslava Krištofa. To se je zgodilo posebno zato, ker se je Srbska vlada pritožila, da avstrijski organi zavračajo transporte prašičev, no da bi popred živino preiskali. Vnanje države. „Pol. Corr." poročajo iz Belegrada, da se Srbska vlada maščuje radi narudeb proti uvažanju prašičev. Zavrnili ho cel vagon usnja avstro-ogerske prove-nijnnce, češ, da je od bolanih živalij. Srbska vlada da je tudi odredila kemično preiskavo tekstilnih proizvodov, došlih iz škodniuo dobi Nemčija otok H e I g o-1 a n d. Nemci se jako vesele te pogodbe in cesar je podelil kancelarju Caprviju red črnega orla v priznanje na tej pogodbi. DOPISI. S Kra8a, 19. junija t. 1. [Izv. dop.] Post nubila Phoebus — za dežjem solnce sije tudi na postaji državne železnice Her-p el j e-Ko z i n a, odkar je prišel k nam za načelnika velesp. gospod G. Vidic — pa žalibože komaj jo imenovani gospod izbrisal Čruo marogo, katero so njegovi predniki prilepili s svojim čudnim pona- I Je pa tudi ljudij, ki imajo za vraga malo pojma o časnikarstvu. Tebi n d meni nič zahtevajo, da bi se na njih „komando" i mislilo, govorilo in pisalo, a le tako kakor ' je njih volja, pa nič drugače! Kar ti kot '— recimo 15 leten — časnikar razsodiš i spoznaš kot primerno za javno glasilo, dan ne ugaja, — receptu : „Wascir mir den Pelz, uud mach' ihn nicht nass!" I to nekaterim denašnji ergo moraš delati po To pa ne gre -n.— Domače vesti. Nadzorovanje vojaštva. Komi povelj- šanjem tej postaji jedva je uredil notranje R t/ ^ > Wurtemberški nad in vnanje zadeve, da je lierpeljska postaja ( . • ^ , ...,,. ,. j I zoroval 10 te dni tukaišno vojaštvo. lJne zopet postala priljubljen kraj vsem do- J . r r , , , . . . '17. t. Mi. pehal se le na lvras m se mu- maČim in popotovalcem po zelezmci, že so čuje glas, da bodemo izgubili vrlega go-1 1 spoda načelnika. Spominjamo se še — osobito Bedaj — sramotnih dogodkov, ki so sc vršili na rečenej poataji; odkar je pa prišel sedanji gospod načelnik, nastal je najlepši red — ne samo v notranjem poslovanji, ampak povsod — kajti sedaj po-strežen je vsak potovalec brez razlike narodnosti in stanu v popolno zadovoljnost; ne čujejo se več oni robati izrazi proti našemu ubogemu kmetu, ki so bili nekdaj tu v navadi in se po nekaterih druzih postajah še nahajajo, ker mislijo nekateri v Sežani. Zvečer odpeljal so je zopet v Gradec. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je v pušici delalskega podpornega ' družtva 10 gld. 8<* kr. — Župan iz Škor-klje in njega prijatelji, zbrani v gostilni pri Zuljauu, nabrali so 1 gld. 8»/* — N. N. 1 centesimo >/a kr. — Orakelj 1 gld. 18 kr. Vabilo k občnemu zborovanju podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Pod-gradu dne B. julija t. 1. ob 3. popoludne. P. n. družtvenike Be uljudno prosi, da se mnogobrojno udeleže tega zborovanja, kajti na dnevnem redu so važne zadeve. ODHOR. Osnovalni shod „Slovanskega pevskega družtva" bil je sinoči. Odobrila so se z malimi spremembami pravila, katera je sestavil v to izvoljeni odsek. Prvi se je zglasil kot ustanovnik družtva g. Fran Žitko. Posnemajte vrlega rodoljuba ! Pevci „Delalskega podpornega družtva' prirede jutri dne 22. junija izlet v Na-brezino. Odhod z južne železnice z zabavnim vlakom ob 2. uri popoludne. Obrtnijsko družtvo v Barkovljah. Kot dodatek k vesti o desetletnici tega družtva hektolitrov već. Mesa se je pojedlo manj piše so nsm iz Barkovelj: Nad vrtom družtvene krčme vihrata so od ranega jutra cesarska, narodna in mestna tržaška zastava. Pokazati smo lioteli s tem, da smo dobri Avstrijci, zvv-sti Slovenci in pristni nego lani, samo svinjine več. Volilno gibanje lia Štajerskem vrši se doslej za nas ugodno. V Sloveti jo-liistri-škem okraji voljenih je doslej 31 narodnjakov in 10 nasprotnikov. V Št. Ilji v korist. Rodoljubje. Zalivala. Znani rodojub g. Ivan stuega viitninskega davka je razvidno, da. Ricmanjskih, osobito do veleč. g. župnika je kosmati dohodek znašal 2,244.433 gld. j in g. učitelja, da bi stvar resno vzeli v 84 kr., torej za 48.133 gld. 55kr. več, j roke in jo rešili nam in našim otrokom nego lani. Stroški so znašali 208.840 gld. - t-««-* 23Vi kr. odškodnine in povračila 17.047 gld. 18 kr., skupno 285.887 gld. 41^ kr.; čisti dohodek torej znaša 1,958.546 gld. 42 >/* kr. Ta svota je sestavljena iz 1,935.669 gld, 15 kr. davka na vžitnine; 16.373 gld. 27 kr. občinske doklade 50 kr. na vsak hektoliter piva in 6.504 gld. na pristojbinah za tranzitni promet. Vina se je popilo 4200 hektolitrov več nego lani; istotako piva 1040 hektolitrov in žganih pijač 185 Stanovanja za tujce, S, , , -L i •• kateri nameravajo v poletnem <*n. in zilrtivem kta.in »a prebiti, knjižnico šolo s?. Cirila in Metoda pri sv. |ma p»dpi»ani mi razprdngaiije /a primerno eeno, T i . ... , , . ., , .in nieer: it do I ?-ohr, kuhinjo in shrambo, h Jakobu. Blagemu dobrotniku izreka se naj- potrebno hišno oprav.., - z* Jed.....tli dve prisrčnejša zahvala. družini. — Dve sobi o>l teb nahajati *e v novo- o". ..v Ai* i , . siilanem poidopji, od kotlar je prav prijeten raz- Postaja državnega telefona v Ljub- Kied v „UiJ. Ijani. C. kr. ministerstvo za trgovino na- v*e <■• nahaja m> v prijetnem, pel.«g državne T. ..... , , . (Tržaške) ceste ter hlizn železnitne postaje merava osnovati v Ljubljani tako postajo, w,8lVm krajL v nepolnem „biiftji H,-n.nata ako se najdalje do 15. avgusta zglasi K»*dnn sprehajališča, sadni vrtovi i. dr. Tržafrki rojaki, d« so torej tla, na katerih Slov. goricah, kjer biva znani pragerman živimo, naša slovenska tla in da gospodje Pisto r, je vseh 0 volilnih mož naših j ah on i nemajo rKkake pravice, rcklamovati ta tla za blažjo kraljestvo. Prostori go Isto tako pri bv. Jakobu v Slov, Goricah, v Iločah, Slivnici, v Skokih, Račjem, Po- *tilne so bili Natlačeno polni, še ob vrtnem dovi, Kančah in v Framu. SI. N. isklu stala je toa cesti obila množica ljud- j Škednja se uatn piše : Čudno se se bodo v s prej. mala tudi pri mestnem «»mo med vsemi Rogatskimi vrelri kislin, ampak ,. i - . j r • i i- i t i v vsej okolici in prenoza v tem pogledu *3tva. Navdušenost je bila vseobe«, a vzlic.^am zdi, da so vesti iz naše vasi takoj uradu ljubljanskem v posebnem, skupnem rftdi ,^„„11, l)0nef.ih „vojatev in radi njene ne- dovoljno število vdeležencov. /glasiti se jo pismeno ; na dotično ulogo jo prilepiti j kolek za 50 kr, in izrečno izjaviti, da se udeleženec hoče podvreči vsetn onim na-redbam, katera so veljavna za pravno razmerje med upravo c. kr. pošte in brzojava in mej udeleženci. Povedati je treba tudi, za kake smotre se hoče upotreblje« 1 vati napravo telefona. Po preteku reče-nega roka bode mestni poštni urad Ljub-: Ijanski vse ulogo odposlal c. kr. poštnej ' in brzojavnej direkciji v Trstu. Oglasila 3— Lastnik : MIHAEL GOSTIŠA v (ioreitjem Logatei. Naravna mineralna voda IZ Kraljevega vrelca (KoitigHbrium). Ima v nebi največ ngljnneovo kislini :gneči vršilo se je vse v najleplem redu.'»redke postale; uekdaj je bilo dopisovanje Nek sluČ«f]no navzoč Italijan jo rekel: j \z Škednja bolj živahno. Menda stari do-„Prehodil sem innogo sveta, ali takegs. j pignik vidi, da vsa dopisovanja nič no navdušenja, takega reda in toke bratsko koristijo za odpravo raznih nedostatnosti, vzajemnosti nesem našel nikjer". Govorflo greha, razporov in zlovoljnosti./ato hočemo je več gospodov, a govor blagajnika drtž- j mj nekoliko poročati čitateljem „Edinosti44, tva, g, * Jež. poslane« Ivana Martelanc* je q rednem občnem zboru tukajšnjega pev-vzbudci — raz u n tiek«ga drugega, katerega' 8kega drultva čitalo se je samo o sklepih ob uri popoludne zapisniku. Podrobna določila za telefonske spremenljivosti veČino vseh poznanih inozemskih naprave morejo so vpogledati pri c. kr. M„Saiia a vinom ali s«Miulniml mestnem poštnem urudu v Ljubljani ; tam Mlropl nam tega inoža pravice ae moramo še hrabrejšo in vstrajuti po naše. K« je agovornik izustil betrede „oče pregororu: Chi la dura la vince. « k o I i ce* ,'je pa «astalo tako navduše-. rpske svetujemo mi, ki smo na strani "ije. da gft*ii-inaiijpr>piMiti. TVnavdušenje1 prftvsrmislečlh v Skedr.ji. — V petek 13. s hodi gosp. INubergo-u v zadoittcnje za vsa t ik. vel je v nasej vasi nekak prazničen Vabilo k plesnoj zabavi, kojo priredi vojaško veteransko družtvo v Rifenberku dne 22. t. m. v Ličnovih prostorih. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina za gospode k plesu 1 gld. Svira veteranski orkester. Vstop proti izkazu vabila. Kamnoseiki pomočniki imajo jutri, 22. junija ob 10. uri zjutraj v gostilni „Giardino Rossetti* svoj shod. Na dnevnem redu je : Poročilo odbora; prečitanje poslovnika, katerega so predložili gospodarjem, razprava o njem in njega odobrenje; morebitno stvari- Samumor. čevljarski pomočnik A n- v UoMreniei (Knstreinitz). Glavna zaloga za Trut, lntro in Dalmacijo ■V. A. CIHIBMA v TrMln, 9 — 10 Vin Cnrlntia siv. sramotAiijn odi italijanske, ali Mje rečeno: tt du|. ,ft bil .je nekako žalostnega t 0 „ Vouk obesil so je v avojem sta od irn*«i!ieittovsko -strani. Naš«wau nebodi-! p6inena. Dasiravno godba človeku razve-gatreU je ta kiavnost jasno pokazala, I »»Iguje, t« dan ni rstrezala namenu svo-koliko dujj« iuraiil okoiličanski poslanec n c i n. G«-vopnik oudi, je imele vodstvo — aktf ,pouii«Iiino n*. ^lab vapeb zadnje „«ta-gioneu — sploh' koliko pogtuuc, prositi em. subvoneiie. On n« Sbi bil «i<«r u rincipijelno proti vsakej subwiciji, aii naj si jo poiued S4t«iiuži; naj, kaj zmire. Zi. subve«t;jo govoril je svetnik dr. vCoji.s.qlo. ,Spad^miju pravi gowornik;..i,a ,T rio; a k o ut u jies tu j« tre b.a «wk.a z a t i .d: a r o d u o m: svojo p r d v a aJ: e j p riil i k i i it it^iav gledališče j p, ,o«Mii!to za niijjeL slojeve ljudstva, jua j bolj« areditv« za pospete v.af,j e iiui-o d n ega ćaitstva. Iz m,a r ajd.n ih »tiruv j« ;t#jej mestnemu aa.:topu d fi>!i vso dobi") z željo, dan as ohrani v.&ibrea^spouunu.LEog ga živi še v nogo let! /Zupljani^serkve bv. Lorenca. tFnsiaja vV t RicUBanjih. Piše .r.e nam : f^r/Mvno železnice dobile so Ur* e j novi tarif. Portem takem/*nižala bo b<*«!9 vozna eeina tudi, na progi v. A n d r e j-II e r-peJ[job /želeintci. . Z«to pa j« treba skrberi zu vse mogoče ugodnosti potovJeem. Mej temi 'Ugodnostmi *Xoji v prvej vrsti p r i ut «e>riii a ct.ttk a 1 ikii'a, osobito a., čas slabega ».remuta. Kolikor so spomiujamo? zavedala }..juiet izvenfj.L pomnožil, bii bi ut-«dpust(ju greh, ako ilif. anorodavni tkietorji rU> zlato fpiiliko /amu- Mirodiliiim G, B. Angeli v Trs t vi Piaz/ii tlellu Lepila Sto v. 1, na dobelo in drobno združena z odlikovano izdeloval-nico čopičev (pinzeljnev) in /. veliko r.alogo barv in olja laHtnnga izdelka Lakov •/. Angložku, Frunco/ke, Nemčijo itd itd. kakor tudi z veliko zalogo in i n e r a Inih v o <1 a dobljenih neponrodno od izvirov in jamftotio Hve/.oHti, in romanskega žvpplja za žvepljanje (rt, pomešanega z modro galico In namenjenega v zatiranju pet onospoi-e, in tudi v vodi raztopivega bakrenega solfata. Zaloga v lastnoj, v Logu pod ltieiuanjili leiočej liiAi. 4 j K no (lili dolg v bankovcih — — gld 88.70 „ v srebru — — — n 89.15 /j lat k rt>ut*i— — — — — — - — # 109.80 S"/0 *>\-t»tnij*ka ronta — — — — w 101.76 Uoluioe tMirodno 'banke — — — — n 90.- Krediitme -doloiee — -- — — — — n ao4 — London 1<» lir Hte*iin--— — — i 117.0T. Franoaalri napoleondori — — — — * «31 C. kr. ookimi — _____ — — « 5.55 NemAko marko — — — — — - — n B7.5VV, Štev. 38/1*190. novanju, (Ulica Androna del moro št. 7.) Samomorilec bil je se le 17 let star. Napisal je s krudo ua neko tablo, da smrti njegove so krivi — prijatelji. „Kmetovalca" 11, štev, ima naslednjo vsebino: Požlahtnitev zelenečih ameriških trt; Splošna kmetijska in gozdarska razstava ua Ihiuaju ; Ortica o kimetovalčevem izobraževanju ; dtuzuu roči:: Tprašuuja in odgovori; Gospodarske novice; Uradne vesti e. kr. kmetijske družbe Kranjske. Dunajska borsa .. aujunija. _ _ ..1,1 CBIO Kwizda-ja c, k- izklj. pri v. restitucionalni fluid (voda za pranje konj). Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jaee-neje pred in po velikem trudu in po delu daje konju posebno vztrajnost o dirkali itd. 1 steklenica gld. 1.40. Kwizdc Vasclina za konjska kopita proti suhim iu lomečim se kopitarni D«e junija t. I. bodo v Lokvi od lonček f. 1.25. 10—12. uro popoludne javna dražba v Kwizde lt4|> Za kopita (UUlutcljni Razglas. oddajo v najem mitnice na skladovni cesti Lokev-Bazoviea. Dražb en i pogoji »o vsakemu v pregled pri eeatrega odbora načelni&fevu v Sežani. Cestni aWUmm' v Sežani 16. junija lkRlJ0. Načelnik. Proti boleznim v krvi pomanjkanju krvi, — 40 Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških r -nali tovarim tinejra sukna Sigel-Imhof -v Hi*nu, Za elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti je B odi'4ky.<>k v dolgosti 3*10 metra, to je 4 Dunajski vatli 1 odrezek i/, pristno ovčje volne velja: JŠf~ gld. I.*0 iz navadne gld. IS iz line "^feC gld. I O. SO iz jako flne J0f S'd. I 9. IO iz najfinejše Nadalje so v največji izberi: s »vilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, loden za lovce in turiste, peruvienne in tosking za salonske obleke, prepisana sukna za gg. uradnike, blago iz sukanca za moške in dečke, ki so sme prati, pristna piquč-gilet- bluga itd. — Za, dobro blago, natančno odgovarjajočo in točno dopošiljatev se jamči. Uzorci zastonj i franko. Mojnarodni promet prve Primorske družbe za prevažanje meblev KONRAD EXNER via Hcjuero Nuovo št. 7. skladišča via 1'erriera št. 9 (Telefon št. 265) v rl>«itll. Spomladansko zdravljenje. Čaj „Tisoč cvetlic" (Millefiori). Cisti kri. Izvrstno sredstva, ako peče v želodcu, kakor tudi proti zabasanju in hemoroidom. Kn zavitek, zadosten za zdravljenje stane nO kr, in se dobi v odlikovane) lekarni lJraxmarer ,Ai dne Mori" Piazza Grande. 4-10 Podružnice v Pulji, Gorici, na Reki in v Opatiji Zavod za shranjevaje meblev in efektov. Prevažanje meblev vzprejemlje se na vse strani. — Razpošiljajo in vaprcjemljejo se v varstvo kovčegi, zaboji, koši itd. 7rgoein*ku agenturu državnih železnic. — Spedieijulci bureau c, kr. južne železnice r OPATIJI. Redna dovažanja iu odvažanja do in oil parnikov. — Nakladanja in razpošiljanja na vse strani. — Zistopniki v vseh mestih doma in v inozemstvu. Služba za postile in hitre posiljatve in pošiljatve H—1 prtljage. Glavna agentura paroplovnih družb za Istro in Dalmacijo. Nli. Prazni vozovi za prevažanje lneblov odpošiljajo se točno na yso postaje. Informacije točno in gratis. Vprašanja je stavljati direktno na centralo v Trstu. Carlo Pirelli mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaje lintke za železnice in parobrode mornarjem in delnleetn po nizkih cenah in na vse kraje. 4-8 PAROPLOVNA DRUŽBA V VISU Serafina Topiča in drugov. Z dnein 30. junija 1890 otvori »e z avstro*ogerskiin pnrnikom „VILA." peri jodična tedenska linija mej Trstom, Koreulo in mej tema ležečimi pristanišči /. naslednjim voznim redom. iz Trsta , Pulja „ Kamiže n Visa * Hvara „ Starega Orada „ lelše „ Bolu „ Splita n Visa „ Velaluko iz Korčule „ Velaluke n Visa „ Splita „ Bola „ Jelše Odlio«! vsak petek K t> saboto F* O T TJA. ob nedeljo 4>l">lltl Ine „ Hvhr t m n i. t;» pop. Vis »in 4.0U n n Kamižo -in 5,85 „ Pulj Trst torek „ 9 o(J predp. 1*1*11 tO (I vsako nedeljo ob vsaki ponedeljek * torok 5.00 pop. 8.80 zjutraj 10.15 predp. 0.15 pop 2.00 „ 4 00 „ 5.15 „ 8.00 (1.45 zjutraj 9.00 predp. opoludue. 8.30 pop. 8.00 „ H.44 „ 8.30 zjutraj 9 HO „ 11.30 „ 1.30 pop. 8.00 „ 5.15 . 8.30 zjutraj 8.00 pop. Crtu Trst*Split preplula se bodo s hitrostjo 10 milj iu ona Split-Korčula s hitrostjo 11 milj na uro. — Parnik je preskrbljen z jako prikladnimi kabinami iu dobro hrano za potnike I in II. razreda. - V pristaniščih Kamiža, v Visu, Starem Gradu, Jelši, B)lu, Velnluki in Korčuli pre-vzema se blago s polieo za Reko in Metkovič, katero se bode v Splitu prekladalo na parnike drugih družb. — Glede informacij obrniti seje do dotičnih agentov : v Trstu Evgen M aule, (Via . v Pulji Konrad Kxner ; v Kamiži Niko Martini« i sinovi; v Visu Serafino Topič u r«' HvarU Niko ',Wi»1; v Starem Gradu Dinko lliankini ; v Jelši N. A. Dubokovie : t Boin M. .Nikolovie; v Splitu G. Oupluncich; v Velaluki Miklausohitz ; v Korčuli O. Zvilliehievich. Trst 11. junija 1890. 2-3 PODVZE TJE. * ... •. --. . ■■ - • vfj^ea - t r utrgat --sg^t^Vi^^H-ttteVC^-. ai? j" *** Srečke Dunajske razstave po 1 gl. 10-1 Vsaka srečka je veljavna za obojna žrebanja. Mo%nnmek dobitkov w.t\ obojna {rebnnja. Prvo žrebanje 14. avgusta 1890. 1 dobitek vreden 50000 gld. i i i 2 5 10 20 50 200 2000 Drugo žrebanje 15. oktobra 1890. I dobitek vreden 50000 gld. dobitka vredna v«ak dobitkm vredni po Srečke po 1 gld. soo<» 1 sooo 1000 1 tooo 1000 1 1000 soo 'i dobitka vredna vsak SOO 100 5 dobitkov vredni 100 100 10 1 00 so 20 so to 50 to 10 sreč. rnzst, 200 ■ 0 2000 s Ausstellungs-Lotterie-Verwaltung II., Rotunde. Obbrežno kopališče FONTANA, ob nasipu mala Santa Terssa. Posebni oddelki terase in toilettes za gospe in gospode. Posebno pripravljena kopolj za otroke, s katerimi lahko vstopijo tudi gospe. Doitclii od vodovoda „Aurisina". GORKE KOPELI IN GORKI DOUCHI. Telefon /V brezplačno na razpolaganje občinstvu. Restavracija in kavarna se skupno teraso. Notranje in zunanje galerije. Kopnlišče se je odprlo tfiSF tliieni I, jjunijn Jedna kopel za odrašene.....f. —.30 „ „ „ otroke....... —.20 Gorka kopel...........„ — .80 „ „ z douchem....... 1. - Proti sredi meseca junija bode zavod električno razsvitljen z t> obočnimi in 20 žarnimi svetilkami. Informacijo dobivajo se vmestnej pisarni gledališča Polytlieama na Korzu in sicer od lo ure zjutraj do 1 ure popoludne in od 8 do 5 ure popoludne; tam se tudi vzpreje-majo naročila. Radi znižanja cen naročilom za obitelji, kakor tudi za gospodo državnu in mestne uradnike, se je obrniti do lastnika samega (Via del Pešce 2), s katerim se more govoriti vsaki dan od 9. do i I. ure preilpoluduetn, 7—9 Nadzorstvo. 4 — 5 Znaten postransk zaslužek, j ki sn vedno vekša in ki dolgo let trnja, morejo ' si pridobiti pripravne in zanesljive osebe (odslu-j ženi žandarji imajo prednost), katero so v vednej , dotiki z občinstvom. Vprašanja jo pošiljati: ! „G. S. 1890" Ornz, postlagernd." ' 10-25 Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poStni parobrod „RED STEARNL1NIE* i/. Antverpena direktno v New Jork & Philadelfljo koneesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : jion-cosijonovani zastop 20—42 L u d vv i.g Wielich na Dunaju, IV Weyringergasse 17, ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbalmen in Innsbruck. I 1 Riccardo Dinellii Lnj Via S. Lazzaro št. 15, Trst. fff iiTi] Zalogu alabastra vsnke kvalitete fjjjj in oblike. I Tovarna za gips k k različnih vrst na drobno In debelo. liLL [)=jj Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih J|j ■m cenah. 21—44 [ira ^mmmvmmmB^ J.&S. KESSLER, v BRNU i6 i? (MORAVSKA). Največja in najcenejša ra/prodajalnica za poletje. Ceniki moškega in ženskega perila, tkanin In galanterijskega blaga, vzorel sukna in odrezki brezplačno in franko. Itazpošiljatev po povzetju. Zaloga siiknenega blaga. Blago za poletno obleko, more so oprati, najnovejSe, praktično, <> in pol metr. za popolno moško obleko, for. 3.— Sukneni ostanki za možke obleke 111 ženske dožue haljine, 3.10 m, za celo obleko f. 9.t» Pristal angležki Ševiot, 8'10 m za popolno možko obleko for. 8,50, 7.50 in f. tt — ISlago za vrlino snknjo najnovejših barv, najliiiujše kakovosti, SJ-lo m. /-a popolno vrlino suknjo t'or. It. — . Eleg.antno urejeni iizorniki z 400 podobami gospodom krojačem nefrankirano. Potni plašči, volneni, H '»0 dolgi 1 -ISO široki lor. 4.SO Blago za ženske noše. !! Najugodnejša prilika !! Kjnlie, 1 komad brez siva, 2 m. dolg f. I .KO Modne stvari j za gospode. IMago-zelir, ]>ristiio barvano, naj k ras-nejflih barv 10 metrov t'or. 2I 5A Carirovano in progasto modno blago. r,0 cm. široko, za ponočuo suknjo, žensko in otroško obleko, 10 metrov for. 9.SO Ziipon- in trollisno bligo vseli barv 10 m. I. vrste H.50, II. vrste for *.*<> lli'oeat-, .lakuart iu volneno Rips blugo, •i cm. široko, v vseli mogočih barvah 10 metrov for. S.OO Nervi. HO cm. širok, nežno lisasto modno blugo najnovejših barv, lOmetlov for. J.SO lleige iu l)<»ri?* najnovejše gladko in kari-rovano sukno iz čisto volne 10 in>-tr. f. O SO Temo in kašmir, dvojnato Široko, črno in barvano 10 metrov for. du in gospe, t -m.ji'it •f .50, 1 hlače 3 f.. iz pa vole I kom f. 1.5 O Moške nogovice za poletje, bele Iti bor« vuno pletuuu, t« parov for, I. IO S\ ileno-Kinich nogovice za potno noge, 12 parov for, I tO Žepne rute, 12 kom , obrobljene, z barva-niin obrobljeni, za možko f. 1 20za gospe f. I — (Vpice iz sukna iz najfinejšega brnskegn sukna, za gospode in dečke, (i kom« f. | tO Perilo za gospe. Ž^enske^rajce, (i kom , iz trpežnega platna 7. zobci f. 3.25 s Stlkarijo for. R.— Noćni korseti iz finega Sifona in finim štikiinjom. 3 kom I v f. 4, II. v. f. 1 KO Ženski predpasniki iz oxforda, kretona, surovega platna ali Sifona, a kom. for. ■ OO Spodnje kitlje za gospo iz rouge. surovega platna ali Sifona. 3 kom. f. 3, — iz moli*irja nli zefirja, 1 kom f 1 50 in f. t — Ulite zn na glavo iz foila, najnovejših uzorcev, 1» komadov for l.tO Ženskri nogovice za poletje, bele in barvane, l*i parov pletenih for. I.SO Blago iz platna in tkanine. 1 komad = 29 vatlov Domače platno močne kakovosti, 1 kom. (29 vatlov) S|, for. 5.50, *, for. i -Jo Killg-tkanina, bolja od platna, najboljše znamko l kom for. 7.50, ili for. S HO Oxford najnovejših uzorcev, 1 kom. (29 vatlov) for, i.r»o Ohifon za možko iu žensko perilo, I kom 30 vatlov) I v. for. 5.50, II. vrste for. I SO OannevMs za posteljno preprope, I kom (80 dunajskih vatlov) I. v. (I f.. II. v. f. S tO Atlas (trndl za posteljne proproge, 1 komad (30 dunajskih vatlov) I vrste for 7.50 II vrsto for S.S«) ' istnik pol.