H<< aa* M««««»*** PROSVETA v • v» - ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdniikl ta «pravniški prosUrl: MIT South LswndsU Am Off te« of Publication i SAIT South Lawndale Ava. Téléphona, KookweU 4904 .TEAR*«!. HHM Jnurr Ii IM». M ta« Hrtoma IlIlMfe. mmdm tto AM of C zahteva koncesije od FWI>. da diktator ne mara iz-^»ti nove krize. List Le Petit ki zagovarja politiko "'«njega ministra Bonneta, je ¡¡utiral Ugajanja z italijan-d ktatorjem, zaeno pa je da je Francija priprav-J* ««ti Italiji *ekaj koncesij I* in Sueškem • unisiji. prekopu, D*lavska zveza odb'¡a obdolžit ve airo, 27 1 - marca. — Frank r*h. bivši načelnik Delav ikaškem okraju, or- ■I ■k r.\n, Wr»ilif,j ^ Hslai Vrjd!te| I T. »n Ameriško letalo na Azorskih otokih Razdaljo 2800 milj preletelo v 17 urah Baltimore, Md., 27. marca. — Ameriško veleletalo Yankee Clipper je pristalo danes zjutraj v Horti na Azorskih otokih v svojem poskusnem poletu, ki imš odpreti reden letalski promet med Ameriko in Evropo. Raz-daljo 2800 milj je preletelo v 17 urah in 33 minutah. Povprečna brzina je znašala 160 milj na u-ro. Iz Baltimore je odletelo včeraj ob 1:34 popoldne. Letalo nosi posadko 21 mož. Polet je aranžirala družba Pan-American Airways. - Iz Horta bo letalo odletelo prot< Lizboni, Portugalska, v sredo. U-stavilo se bo v Msrseillesu. Fran-cijs. Southamptonu, Anglija, in Fornesu, Irska, nakar se bo vrnilo v Ameriko. Domače vesti Vesti iz Penne " Lloydell, Pa. — Dne 17. marca je umrl Jos. Snader v svoji najlepši mladeniški dobi, star 29 let. Rojen je bil v Ameriki in bil je član društva 451 SNPJ. Bil je samski in zapušča tri brate in tri sestre. — V Pittsburgh u se je morala naglo podvreči težki o-peraciji Ivana Ujčič. Nahaja s* Vorku, pod do-0 k"munistov. , "Obdolži-' 30 * '«rekel McCulIoch. if ker skuša pri- kzorili tovarnarje, da mora blugo, ki ga Češka (»ošllja v A meriko, nositi napis, da je bilo izdelano v Nemčiji, ker je Hit ler proglasil protektorat nad Češko in Moravijo. Listi pišejo, ds je to nova ameriška regulacija, niso pa dali drugega izjasnila. Poljski vodja se vrne iz izgnanstva Spor med vlado in kmetsko stranko končan Varšava, Poljska, 27. marca. — Poljska, ki leži med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, skuša kon-solidirati-notranji mir, da se zavaruje proti nevarnosti, ki ji preti s strani nacijske Nemčije. Doslej se še ni odzvala pozivu Velike Britanije, naj se pridruži bloku evropskih držav, ki hočejo ustaviti Hitlerja, odločila pa se je za ojačanje svojega stališča združitvijo političnih strank, da bi ji vae nudile oporo. Prvi korak v tej smeri je bil storjen včeraj, ko je bilo objavljeno naznanilo, da se bosta Vin-cent VVitoa, bivši premier in vodja kmetske atranke, ter Vladi-slav Kiernik, bivši notranji minister, vrnila domov is izgnanstva v Češkoslovaški, kjer se nahajata že devet let. Naznanilo o povratku in da je vlada že izdala zadevno dovoljenje je objavil list Uustrowany Kurjer v Krakovu. VVitoa je baje že stopil na poljsko ozemlje, ko je bil obveščan o amnestiji. Z njegovim povratkom bo konflikt med vlado in kmetsko stranko poravnan, čeprav to ne pomeni, da bo Poljska dobila koalicijsko vlado. Politični krogi naglašajo, da bi reorganiziran je vlade v tem Času rodilo težke posledice. Japonsko-nemški pakt proti Rusiji Japonski parlament odobril proračun Tokio, 27. marca. Iz zanesljivega vira se doznava, da bosta Japonska in Nemčija sklenili ob-rsmbni pakt proti sovjetski Rusiji. Ta vir pravi, da Japonske ne mara skleniti vojaške zveze z Italijo, Je pa za sklenitev dogovora z Nemčijo in ji obljubiti vojaško pomoč, če bo Rusija napa-dls nad Je brez provokaclje. (V Berlinu ao izjavili, da hoče Japonska, ne Nemčija, vojaško zvezo t podpisnicami antikomuni-stičnega pakta, v katerem so povezane Japonska, Mandžurijs, Nemčija, Italija In Ogrska. Na-cljski krogi se ne navdušujejo zs militaristično zvezo z Japonsko, ker ne bi dosti koristila Nemčiji.) Vest o nameravani sklenitvi vojaške zvez«» Je bila objavljens po zaključenju zasedanja Ja|Hin-skega parlamenta, ko Je ta odobril proračun v vsoti $2,»02,»13,-280. Dve tretjini te vsote bosta potrošeni za ojačanje Japonske armsde in mornarice. Rusija }• nepremagljiva, pravijo v Moskvi Moskva, 27. marca. — Pravda, trlasilo komunistične stranke, je /.spisala, ds je Hovjetsks unija nepremagljiva, oix*nem pa Je pokvarila "norce, ki sanjajo o na radu na našo soelslistično domovino. Noben« sile ni ns svetu, ki bi se mogls ustsvljsti milijon» skim armadam sovjetskih patriotov. ,V Kremlinu živi mož (Sta lin), ki Je našs vtelr&ens dežela, ki ljubi Ijudsho, je naš učitelj in vodja In kateremu popolnoma *a-upamo." Slika kaže raaWte Sipe v žMovsfclk Irguvlaah v Hmlislatl. Hlov.klja. Razbile so bile v Isgre Oh, ksterim je »ledik» naiaaallo e oSeepIM Wovakije ud češke republik«. Italija pride pod nacijsko dominacijo/ Sydney, A\ strsllja, 27. msres. —W, M Hughes, zunanji minister, Je dejal, da os Rim-Berlin daje Italiji le pravico, "da zad nja kapitulira pred Hitkrjem I-i ali ja zdaj pro-lavlja Hitlerjevo osvsjsnje tujih teritorijev In se ponsšs z zvno s Nemčijo, tods prišla bo pod |ieto nacijske Nemčije, č* evropske drtav« ne bodo ustavile nemškega diktatorja." velika fašistična ofenziva prikordobi Madrid naznanil polom mirovnih pogajanj FAŠISTI ZASEDLI VEC VASI IIRNDAYG, FRANCIJA, 27. marea. — Poveljstvo fašistične armade v Irunu je bilo informirano, da ao Francove čete zasedle atrategične pozicije na mad-rldakl fronti In da bodo dane« vkorakale v glavno meato loja list IČne Španije. HKNDAYK, FRANCIJA, 27. marea. — Sem dospela poročila, se flaaijo, da se je lojallatični obrambni svet (vlada) odločil sa kapitulacijo pred generalom Francom kljub polomu mirovnih pogajanj v llurgoau med voditelji loju Um t o v In representantl fašističnega reftlma. Maana kapitulacija vladnih čet pri Almade-nu je poapeSlla odločitev. Is fs-«latičnlh virov Je danea p riši s vest. da Je bila lojallatlčna obramba atrta. / Hendaye, Francija, 27. marca. — Madridska vlada jo nasnsnlla polom mirovnih pogajanj s fašisti, ko je general Franco odredil novo ofensivo, da konča 32 mesecev trajajočo civilno vojno. Namnanilo dostavlja, da se jd vlada pripravila na obrambo. Fašistična ofenziva jo v toku v sektorju pri Kordobi, 150 milj južno od Madrida. 4RadiopostaJa v Burgosu je naznanila, da so fašisti zlomili odpor lojallatov na fronti pri Kordobi, Zasedli so več vasi in oličin in prodrli 25 milj daleč v svoji ofenzivi. Ozemlje v obsegu 228 kvadratnih milj je Še okupirano. Fašisti so ujeli več tisoč lojalistov in zasegli več topniških baterij. Radlopostaja v Burgosu je zapretila s ofenzivo v drugih sektorjih, če se lojalistl ne bodo takoj isidali.) Dva člana lojallstlčne vlade, ki sta se pogajsla s fašisti v Burgosu, sta se včeraj vrnila v Madrid. Juan del Rio, tajnik obrambnega sveta v Madridu, Je po povratku izjavil, "da bo fašl-stičns vlada noaila pred vsem «vetom odgovornost za nadaljevanje vojne in masaker ftpan-cev. Ml Nmo bili pripravljeni «kleniti mir In. vsi naši napori to bili usmerjeni tako, da čimprej dosežemo ta cilj." Opozicija proti mezdnemu zakonu Illinoiski tovarnarji v ofenzivi j__ Chicago, 27. marca, — James L. Donnelly, predsednik Zveze lllinoisklh tovarnarjev, je naznanil boj proti zakonskemu načrtu glede raztegnltv« mezdnegii\zako4 na na delsvce, kstere zdaj ne kri-i« federalni zakon minimalne mezde in maksimalnega delavnika.. Načrt Je bil predložen zadnji teden v državni zbornici. Av-torjs načrta, kaleregs podpira rirftavns delavska federacija, sta poslsrvs Willlsm J. I .swrer In Andy O'Nelll. "Mi bomo storili vse, da preprečimo «prejetje tega načrta, ki bi oviral industrijsko okrevanje", I« rekel. Donnelly, "Ako bi po-stsl zskon, ne bi mogle Nlinöisk» induNtrije konkurirati z industrM Jsmi v drugih držsvah. Vrhov-no sodišče še nI potrdilo ustavnosti federalnega mesdnegs za-kons in bilo bi nespemetno, če bi lllinoisks ibornlca sprejela zakon predno sodišč« |>oda svoj odlok.' ' ■ ____ PtOSVETÄ prosveta TBI EN LIGHTEN MBIT n ft—it III LASTNIMA lUlVINMB Hi * a«» rs* • « • tm t%m OalMtf m4------SM mw. CM««» M4 S S »«' KM FH06VICTA DMa • SM» «a f. lWr »1. H rvTi rfr? n M «M ^^us ~— Državni socializem Označbe "državni socializem" se danes po-gostoma rabi, največ v burbonskem tisku, ki navadno aplicira to označbo na režim v Rusiji in tudi v Nemčiji — pa tudi na nekatere Roose-vtitove eksperimente v Združenih državdh. Ljudje, posebno intelektualni lenuhi, navadno jemljejo stare besede za nove pojme, čeprav ja beseda nekoč (»omenila nekaj popolnoma drufefa. Je pa tudi to, da burbonaka pamet nalašč •pripečatf besedo dobrega pomena na priskutno stvar, da jo (besedo) primrzi in diskredltira — in a tem diskreditirs stvar, katero beseda prvotno znači. (Opazili smo, da nafti domači burbonci delajo isto • socialističnimi teorijami, katere karikirajo v grotesknih spakah In potem bahato vpralujejo: Ali ni to največja bedarija na ave-tu? Seveda je bedarija — ampak te bedarije niso skotili socislisti, temveč oni sami in sicer zato, da socialiste diskreditlrajo!) Socializem je beseda, ki pomeni samo eno: ekonomsko in socialno demokracijo. Politična demokracija sama na sebi še nI socializem in prav tako državna ekonomija (gospodarstvo) fte ni noben socializem. Ce bi bila državna ekonomija že socializem, tedaj so vse kapitalistične in tudi napol fevdalne dežele napol socialistične. V Ameriki imamo pošto, ki je v teoriji lastnina vsega ljudstva in upravlja jo federalna vlada; na enak način federalna vlada poseduje in upravlja v Alaski Železnico in poslednje čase eksperimentira z vodnimi sitami in drugtml podjetji. Ampak vse to še nI socializem. Prav tako niso federalne, državne in občinske ječe, niti državne in občinske bolnišnice, učni zavodi, niti javne ceate — noben socializem. Vse to že obstoji od pamtlveka, ampak nikomur še ni prišlo na misel, da bi te javne ustanove krstil za socializem. Ako torej pošta ni "državni socializem," zakaj bi bile vodne sile za proizvajanje električnega toka aH hiše, ki jih vlada zgradi za revne sloje na mestu nekdanjih "slumov"? Označba "državni socializem" je nesmisel. Ako država poseduje kapital in vodi produkcijo blaga, tedaj je to državni kapital in ekonomski red te vrste ne more biti drugega kot drftavni kapitalizem. Socializem, kakršnega al ml zamišljamo, popolnoma izključuje politično driavo, kakršna danes obstoji. To je popolnoma pravilno in logično. Kajti centralizirana ekonomija |nm1 strogo kontrolo kakršnekoli politične stranke — torej političnih birokratov, ki nadomestijo privatne kapitaliste —• ne more biti na noben način demokratična ekonomija, |wč pa je tiranija v novi obliki. To vrste tiranatvo, ki jc | »ogrnilo delavce in kmete v aužnoat države, vidimo danes v vseh totalitarnih ali diktatoričnih državah — in kdor imenuje to totalitarno go*|>odaratvo "državni aocializem" ali nploh socializem, je velik ignorant ali velik demagog! Socializem izključuje politično državo, ker nikakor ne Hpada v okvir geografekih meja. Ekonomija, zlasti moderni induatrlalizem, ki mora biti temelj »ociuliatifoi civilizaciji, ne pozna mednarodnih mej, ker potrebuje vse suhe celine za svojo enoto; )a>zna le industrijske kooperative, ki morajo biti avtonomne in svobod ne v svojem področju, in pa svobodno zvezo teh kooj*»rativ. fZ naselbin Za združenje Harwick. Pa. — Društvo 176 je na redni seji dne 5. marca razpravljalo gleda združitve slovenskih podpornih organizacij. Sklenjeno je bilo, da smo mi za združenje vseh slovenskih jednot in zvez in da opozorimo glavni odbor SSPZ, da deluje za združenje S$r5S, 8JNP/, JSKJ, KSKJ, Wt in vseh ostalih slovenskih ssmo-stojnih društev. Apeliramo na tukaj navedene organizacije, na njih članstvo m društva, da pritisnejo na svoje glavne odbornike, da gredo na delo za združenje in da to idejo tudi ureaničijo. Vsem je znano, da se je po zadnji de presiji združilo veliko zavarovalnih druži) v velikih korpora-eijah, da lažje poslujejo in da jim je bolj zagotovljen obstanek. Tako storimo tudi mi Slovenci in ustanovimo eno močno, veliko podporno organizacijo. 8e enkrat apeliramo na vse glavne odbornike prej omenje-nfh organizacij, da delujejo za združenje. Želimo, da tudi druga društva podajo svoje mišljenje glede tega vprašanja. Mihael Klopčič, predsednik, Martin Deberaek, blagajnik, Frank Nosne, tajnik. Priptrmba ..uredništva: U-ršdništvo je opozorilo tajnika gdrnjega društva, da ta zadeva spada pred vsem v glasilo SS-PZ, toda tajpik je odgovoril, da želi objavo sklepa tudi v Pro-sveti, ki je bolj razširjena in naj tudi člani SNPJ izvedo o njihovih zaključkih. Nekaj iz življenja Hibbing, Minn. — Preko 50 let imam Že življenja za seboj. P(eko 30 let že delam pod zemljo v stari domovini in tukaj v Ameriki. Dolga doba, kaj ne? Kar se tiče nezgod pri nevarnemu rudarskemu delu, sem bil do danes Še srečen. Kaj bo jutri, pa ne vem. Že v stari domovini v Hrušici sem videl, kaj je življenje trpina, ko je ubilo mojega partnerja. Dobil sem drugega. Tudi v tej domovini sem že dočakal marsikatero ža-| lostno uro. S tem ne mislim toliko o sebi, kakor o trpinu, ki je bil zasut plod zemljo, kar gotovo ni prijetno za nikogar. To ae je zgodilo nekemu članu našega društva, ki je bit pred leti zasut v rovu preko »0 ur. Bil je brez hrane, brez dobrega zraka, brez všake pomoči in tudi ni mogel Imeti dosti upanja na rešitev. Vsi smo mislili, da ga je gotovo ubilo, toda tisti je še danes IIv In še danes član društva. Kdo ga Je rešil gotove smrti? Debel hlod ali tram, ki ae je pri zrušen ju stropa tako ustavil, da ga ni moglo prekaniti. Bila je taka podsutba. la nI mogel nihče upati, da jt omenjeni živ v tistem prostoru. Ce bi ne bilo tistega hloda, bi bil gotovo ob življenje. Kdo more potem reči, da gn je Bog obvaroval življenja? To je dobra tolažba za nekatere. Jaz ne vem, kjs, kako in kdaj bi se moral siromak ravnati, dn bi imel Bog usmiljenje z njim Zakaj ga prej ne opomni? Se ne slučaj. Tu si je nedavno vzel življe- nje rojak, star 59 let. Bil je dober oče in dobar delavec. V železnem rudniku ga je Bog varoval akoro 30 let, ali 10. marca ga je pa zapustil že v visokih letih. Čigava je krivda? Jaz nisem sodnik, rečem pa, da vsak zase Boga moli. Vem tudi, da nT nihče brez napak, ne jaz ne kdo drugi pod solncem. O-menjeni rojak je imel svoje mišljenje In napake. Poznal sem ga nad 25 let in smelo rečem, da je bil na mestu bolj kot marsikdo drugi. Sedaj ga pa kritizirajo, ko se je že za vedno poslovil. Nekateri pravijo, da ni lepo, ker si je sam življenje vzel — menda bi bilo lepše, če bi mu ga bil kdo drugi. Slišal sem kritiko, kaj bo z njegovo dušo? Le vsak naj za svojo skrbi pa bo okey. Truplo tegu rojaka smo izročili materi zemlji 12, marca — kot mnogo drugih pred njim, drugi pa še pridemo na vrsto. Kam so šle duše pred njim in kam bodo šle za njim, ni moja stvar. Mislim pa, da je posmrtno življenje uganka — vsaj o tem smo različnih misli. Pri mrtvaškem odru je nekdo rekel: Kaj bo z njegovo dušo? Jaz: Nič! Duša bo šla s telesom v zemljo, ker tako zahteva mati narava. Nekdo: Ja, se boš že premislil. Jaz: Nikoli. Že veliko mrtvih sem videl in spremil k zadnjemu počitku in vsakdo je bil pokopan v pripravljeni prostor in še nikdo se ni dvignil iz groba. Zakaj potem strah brez potrebe? Reševanje duš pa je biznis. To je moje odkritosrčno mišljenje. Frank Pipan, 161. 5'k. bila tki) stari attttucc ,fž Kansasa Zcre tflrosveti * dne Vzrok, da je dražja kot >[*. marca l!»^«^ ,k?-1 fcraj j^ ker jt^o coliiri^Je jfe vse zg;W<# 1932. Je lah- ' nem številu. Vstopnina v p| prodaji je 4Qc in pri blagajni tftodfika stalita cena hi pa kai| ko Vse resnica, ji¡iato po- ' tfa navijanje kot pn (Jrugih. Danes je dvorana veliko"inanjša svidenje! Odbor. Dramska pred slava v Collin-woodu Cleveland. O. — Kakor je bilo že objavljeno, priredi dramsko društvo Ivan Cankar predstuvo "Naš gospod župnik" v nedeljo 2. aprila v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Igra se bo uprizorila v nedeljo ob 3. uri pbpol-dne, zvečer bo pa ples v spodnji dvorani. Ta igra je bila vprl-zorjena pred kratkim v avdi-:orju Slov. nar. doma na St. Clai? Ave. Publiki je zelo ugajala in mnogi, ki so jo videli, so rekli, da bi jo radi še videli.; In društvo Ivan Cankar se je, odzvalo In sklenilo, da jo to pot vprizori v Collin woodu, da dobe spet priliko jo videti vsi oni, ki je še niso videli. Igra je zelo humoriatična in tudi pomenlji va. Igralci in igralke so se tu di izrekle, da to pot se bodo žrtvovali, da se da ves preostanek te priredbe reviji Cankarjevega Glasnika, za kar jim gre največja hvala, ker se zavedajo, da nam je ta revija zelo potrebna Vsebina te igre je bila Že obširno poroča na in mislimo, da ni potrebno jo še enkrat opiao-vsti. Glavno je, dn jo |M>sttitc v polnem številu, da s tem pomagate gmotno in moralno do bri stvari, katera bo vam l^ori stila z izobrazbo za boljši kos kruhu in druge ugodnoati. Vstop nice ao že v predprodaji in se dobe pri članih in članicah Can kar je ve ustanove. Se en|rat apeliramo na vse napredno mi sleče delavstvo, naj nas |>oeet na zgoraj omenjeni dan v obil Hazno iz Bridgeport* Bridgeport, O. — Na 17. t. m. sd tukajšnji listi prinesli vest. da je PMA sklei\|la pogodbo pri štirih malih rovih v okoliči Johnstowpa, Pa. V teh "wagotT majnah dela malo riida?jev,' od 5-10", Is ¿na da je večja. Seveda listi hlastnejo po takih vesteh, posebno sedaj, ko so v teku pogajanja med operatorji ir UMWA za sklenitev nove pogodbe, ker stara poteče 31. marca Listi so tudi poročali, da so člani UMW začellspiketirati tiste rov< in da so šli člani ali pristaši P-MA skozi piketno linijo kot stav-kokazi. Koliko je resnice na tem, ne vem, bilo pa bi dobro, da b; naši rojaki in unijski borci, katerih je stotine v okolici Johns-towna, o tem poročali. Iz teh poročil je vsekakor razvidno, da je to slabo zrcalo za »MA, ki razdvaja rudarje v tem kritičnem momentu. Poročilo tudi pravi, da je organizator PM-A rekel, da je bil opozorjen, da tam ni zaprte delavnice. Torej hoče 0 premogarjem v malih rovih nekaj takega vsiliti, proti čemur so se v južnem Illinoisu na kon venci j i PMA dne 16. febr. pritoževali, to je proti plači, ki je 15 20'i pod unijsko lestvico in proti brezplačnemu mrtvemu delu. Jpajmo, da bodo te "organiza-orje" pognali kakor so jih lani z W. Va., kjer so skušali delati* razdor, kajti ;premogarji v okolici Johnstowna so prestali že ve iko bojev in tudi pobojev s strani državnih kozakov in se bode težko dali preslepiti. Vprašajte br. Franka Podboja, bivšega porotnika SNPJ. On mi je nekof vso no£ pravil o njihovih bojih n koliko je on sam prestal. On, ,e pri vseh večjih kompanljah \ 1 isti okolici že nad 20 let na črni isti. Čudno se mi tudi vidi, zakaj, nekateri na vse pretege hvalijo Ozaniča od PMA, kajti njegova zgodovina v delavskem gibanju ni nič boljša od Lewisove. In mogoče bi bila še slabša kot je Lewi-sova, ako bi bil on na tako visokem mestu. Kot sem informiran, je bil delamržen od mladih nog. Premoga se mu ni zdelo vredno kopati in je med prohibicijo bolj ljubil neko drugo obrt. Tudi naše rojake je ustrahoval, ko je prišel malo višje. Neki dober član SNPJ je bil dve leti brez dela radi njega, ker je bil 12 ur prepozen asesmentom po krivdi tajnika lokalne unije, ker ga ni bilo doma. Ozanič kot predsednik unije ni mogel trpeti člana, ker ga ni hotel podpirati, ko je hotel kan didirati na demokratski listi. Vsled tega ga je potem hotel su spendirati za 99 let iz unije. Am pak poštenost rojaka jih je prisilila, da so ga morali po dvel letih oprostiti. Da boste na jasnem: V južnem Illinoisu živi mnogo naših dobrih članov SNPJ, ki bi radi pojasnili situacijo, v kateri s< nahajajo, ampak bi bili suspen dirani za 99 let. Oni pa nočejo toliko časa živeti, zato morajo biti tiho in proti avoji volji pre nasuti diktaturo, ki ni nič boljša ako ne slabša, kot pri UMW. To pričajo številna pisma, odkar sem citiral poročilo o rudarsk situaciji v Illinoisu iz Soc. Calla Amerika stopa v ozadje! Iz Moakve |airoča agentura Asaociated Prcsa, da je Vemeslav Moiotov. predaednik sveta Ijudakih kominarjev (aovjetaka vlada), v svojem iMiroCilu 1K. vseunijakemu kongr«**u komunistične stranke izjavil, da mora tretja petlet-ka, ki zdaj stopa v moč, "izpremeniti socialistično družlio (!) v k«»munmtično družbo in nadkrilili Združene drla m* ameriške v Indu-strljNkem razvoju.** Moiotov je rekel, da je HovjeUka unija da* nes prva industrijska država v Kvropl In druga na svetu. Samo Amerika jo še prekaša toda čez pet let bo Rusija prva na avetu! Nas ta vest zelo veseli. l»krvno želimo, da sovjetska Rusija pride na prvo mesto, da postane največja in najbogatejša industrijska država na svetu čim prej Kajti pot#m ne bo * CM Ml je pUaratSkih delavcev ,»k« tirajo trgovino Beet A Ce. v New Yo*a. KSO bolj važna druga vprašanja: izboljšanje položaja rudarjev in njih združenje, kajti mehanizacija rovov tako hitro napreduje, da bo kmalu polovica premogar-ev na cesti. Na stare zadeve bo reba pozabiti vsaj v «toliko, da ne bodo ovirale izboljšanje da-figšhjega položaja,'Rudarjem inj diugfm naj jlfetekloKt MuŽHe fo-'ikp, da de k nje učirpo i» da se okušamo iznebiti napak, ne pa da bi nam služila kot orožje za nadaljnje razdvajanje delavcev, onavijam, da napredna struja v llinoisu ima vse to pred očmi, posebno pri lokalu 1 PMA in dela skupnost na podlagi programa, katerega bi se morali okle-* niti vsi rudarji, to je za izboljšanje organizacije in razmer samih. Vsi tisti, ki pišejo proti, bi morali preteklost pozabiti in de-ovati za skupnost in za izboljša »j« organizacije, ker le na ta način lahko delajo za dobrobit premogarjev. Poglejmo, kam jadramo. Na-«idujemo na strokovnem in poli-ičnem polju in zadnje čase tudi na prosvetnem. In tukaj je precej krivde na sebičnosti. Pri nas Ohiu imamo sedaj republikan *ko vlado, ki odslavlja delavce in uslužbence na levo in desno. Sklicuje se na ekonomijo, poroča toliko jih odslovi in prihrani na lavkih. Listi jo hvalijo, toda nič !ie poročajo, da vlada nastavlja K>ve delavce, republikance. Seveda s tem varajo maso. Poznam člana na Blaiftu, ki je delal na ce *ti, seveda po malem. In sedaj so ga še ob tisto spravili in vrgli na ?esto. Ima veliko družino in dosti bolezni v hiši. Ampak dobra vlada, oziroma republikanska administracija se za to ne briga, o na hoče svoje privržence. Poznam mlado članico, ki je pred nekaj tedni dobila priznanje od višjih, da je bila v departmentu '4i starostno podporo najboljša klerkinja. Ko. so pred par tedni prišli v ta kraj Čistiti uslužben-ze, je nagloma obolela in šla na operacijo. Tretji dan po operaciji ali povedati, ke so se bali, da bi novica slabo vplivala na njeno stanje. Tako se dela. In Je kriv? Mi sami. Ne rečem, da Slovenci, pač pa delavska masa, ki se da notegniti za nos od volitve do molitve. Presedluje z osla na slona in obratno, namesto da bi se osamosvojila in pridružila grupi, 'ii uči delavstvo, naj se združi in izvoli v postavodaje svoje ljudi. Tukaj ni treba revolucije, samo glasovnice in zanimanje in delovanje za pošteno delavsko gibanje. Ampak masa naprej godrnja, preklinja in presedluje od sne do druge kapitalistične stru-je. Vsled tega je v zsdnjih letih liudo nazadovala v delavskem gibanju in bo treba ogromnega dela, da se bo vse to popravilo. Tudi pri SNPJ bi se dalo več narediti, ako bi članstvo znalo ceniti organizacijo in delavske principe. Imamo dobro orožje — Proaveto, Mladinski t»ist in tudi dosti dobrih voditeljev. Am- ie pak tem je treba armade. Kaj hoče vojak brez puške in kaj voditelj brez armade? Namesto da bi dobrim in zanesljivim voditeljem ¡li na roko, jim v dosti slu-čajih delamo zapreke. SNPJ je vodilna organizacija našega naroda. Ko bi vse članstvo šlo po poti, ki jo ksže Prosveta. ksko močni bi bili tudi v progresivnih delavskih principih. Glede tega to se zadnje čase začele živahne razprave v Proletarcu in tudi Prosveti. Reakcija je aktivna, na vseh koncih in krajih vrta in dela, pni smo pa kar bolj pasivni, kar nam je v škodo. Vse to je treba čim prej popraviti in se bolj oprijeti dela. ki je zastopano v principih SNPJ in smernicah Pn»»»vete. In s tem bomo de* lali dvojno delo: pojačali bomo SNPJ in širili pravo delav sko zavest med maso. 'i ' Zadnje dni je bil Hitler zopet na pohodu in okupiral, kar je ostalo od C|thoa!ovakije. Ko to pišem, ae drugega ne sliši po radiju lot poročila in komentarji o Hitlerju, o samomorih progre-anje, katerega bom skušal očrtati v M člankov. Toda poudarjam, da tudi v Amei nimamo več dosti Časa, mogoče še deset le! Če se Amerika zaplete v vojno, smo tudi mi gubljeni, vse ameriško ljudstvo, ker z vo bomo sigurno dobili totalitarni režim vojis fašizma, ki bo ostal tudi po vojni. O vsem tem sem se zadnje čase dosti bi in prišel do definitivnega zaključka, daje« izhod v organiziranju novega radikalne«! litičnega gibanja. Ce pride do tega, bo poki la bližnja bodočnost. Ko sem na februartfi ji kluba 1 JSZ in potem na neki social^ anketi sprožil to vprašanje, sem takoj « da se nahajam v krogu velikih skeptikov, krogu ljudi, ki sicer čutijo vso tragedijo » kih delavskih porazov v Evropi, kakor tudi > valine ameriškega socialističnega gibsnjs, dar pa se še niso resno bavili z vprašanjem, je izhod. Kar se mene tiče, sem prišel do zaklju«^ po stari poti, po tradicionalnih smermttJM taktiki poraženega in razbitega sociali^" ali moralno propalega in korumpirsn*» munističnega gibanja ni izhoda. Potre«* nova orientacija, nove metode, novs » nove smernice in NOVO RADIKALNO Oi» NJE, ki se bo znalo prilagoditi novim n» ram, predvsem pa se skušalo i«*««"¡¡J in metodam, ki so se izkazale v pretep napačne in vsled katerih je bilo razruu" vedno delavstvo v Evropi postavljeno ou v pretežnem delu že uničeno. Kakšno naj bo po mojom mnenju U> V kakšne naj bodo smcrnice in taktika, d i program, bom skušal orisati v člankov. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 28. marca 1919' vesti. Eksekutiva JRZ * ¿J amc. ki jih je poslala P***"! Domače tri kablogramc. __ „ Wilsonu v Pariz zaradi Primorske Delavske vesti. Stavka tekstilnih ^ na vzhodu Amerike ponehava. ^ Po avetovni vojni. Ogrska se jc edit j zapadnega sveta.—V Parizu govore intervenciji zoper boljševike. . Sovjetska Rusija. V Moskvi je f»ftm zaradi zmage v Budimpešti. Leni" J» Beli Kunu. diktatorju Ogrske. (Dalja «a »eea ke»««*1 več nobenega razloga za ameriške < da bi še ostali tu in delili s nann "" ško mizerijo . 9- Novice danski notranji minieter jforori to .JUifteaiavije čim bolj prilagode svoje propagandno delo krajevnim razmeram in razpoloženju ljudskih množic v omenjenih krajih. Ker pa je delo komunistov v naši državi, kakor rečeno, aelo vešče prikrito pod krinko nacionalizma, pacifizma in boja sa demokracijo ter narodne svoboščine, je potrebno tesno sodelovanje vseh dobro mislečih zastopnikov političnega, kulturnega in gospodarskega življenja z organi oblasti, da bi se temu uničujočemu delovanju komunistov dal kolektivni in močni odpor in bi se vešče prikrito komunistično manevriranje razkrinkalo in onemogočilo pred širokimi ljudskimi plastmi." S temi besedami je torej notranji minister za boj proti komunizmu povabil zasebna društva in njih odbornike, naj bi pomagali pri tem delu, pač s tem, da sumljivih ljudi ne sprejemajo v društva ali pa jih ovadijo. na dr. Stojadinoviča, toda svobodo, napadati padlega vladnega predsednika, smo imeli vsa gpror. . . .leta in ni torej nič novega. Pri- »^¿tjiki skupščini, ki je ¿ujmjemo res svobodo tiska, Voljena decembra meseca, vaaj tako svobodo, da bomo lah-1'proračunska debata, kjer h^ 8Vob9dno pisali o notranje *tri posameznih resortov političnih problemih in da bo »jo o svojem delu prejš- 8VObodo uživala tudi vrsta revij, ¿U in napovedujejo smer- katere ^ zdaj poleg pravih u-u bodoče leto. Z največ- rednikov urejajo prav za prav »nimanjem je vsa javnost cenzorji. Da bi delavski tisk ^kovala govora notranjena 8mei kmalu uživati svobodo, ta #ra Cvetkoviča, ker bo y nada pa je refl prav majhna. jem govoru pač omenil tudi p0i0jaj delavskega razreda je fgški problem". Govor ima sjej ^ prej v političnem pogledi pomen, ker je notra- du isti> kakor je bU ^ več. pa„ »inister Cvetkovič hkrati vnQ ^ proračunski debati je vladni predsednik, torej je dobila vlada mnogo pooblastil, iaovati njegovim izjavam L^ katerih se eno tiče tudi de-večjo pozornost. lavstva: minister socialne poli- Udni predsednik Cvetkovič tike ima pooblastilo, da uprave lovorildne 10. marca in v nekaterih delavskih zbornic v jem govoru se je res da je zgrešena »M. da bi se iz te skupščine, ^ ^«Tna^vedi po diktatorskem volil- ^ ^i h s to z^il zakonu' lahko začela poga- ^r n Ivn' n*L da dH ^Hlnim zakonom omogočiti nj* I**™**je žal. mogel 1 ^injih ne bo Sl^offi volitve v skupščino, ki naj po- J***. .da ranjencu ni tat tega ali onega pogod- tem res predstavlja voljo vsega , ampak je treba problem Jugoslovanskega prebivalstvo, z obojestranskim sporazu- nakar šele bo mogoče sesti za i. Zmaga naj sporazum, ne mi®° k pogajanjem, tat. Prvič se je tudi po dol- StojaiMnovičv Dalmaciji.-Po etib ali pa sploh prvič Zg0.demi*itf< P£jilJj« ;vl*W je dr. da je vladni predsednik Stojadinovič utihni in kakor da I skupščino povedal, da so «fiiM Nato jO bilo slišati, da Jugoslaviji trije narodi, ne j« nameraval odpotovati v tuji-Dejal je namreč: "Ce so no, a mu oblast tega ni dovolila, iteri kraji naše domovino Zd»J poročajo, da je odpotoval svoje krivde in volja bili [v južno Dalmacijo in. da ootane ¡tcklosti zemljepisno-in kul- nekaj čaaa Um. Zanimivo je, da no ločeni in so živeli svoje teče nekaj tožb proti bivšemu ebno narodno individualno vladnemu predsedniku, ki je bil enje, pa se po 20 letih skup- do ialnim lil CO- re POD VLAK JE PADEL Lokomotiva je raameaarila Mi haela Knepa na Grosupljem | Grosuplje, 1. marca. — Na Grosupljem se je danes opoldne primerila železniška nesreča, ki je ugonobila življenje sezijskega delavca Mihaela Knepa, doma iz bližnje okolice. Priče te nesreče so bili potniki, ki so se pripelja H a kočevskim vlakom na Grosuplje, takisto pa tudi potnik novomeškega vlaka. Pri premi kanj* kočevske lokomotive je padel pod kolesa, ki so ga razme šarila. Nesreča se je zgodila tako nepričakovano, daje ni bilo mogoče preprečiti. Ranjenca, k je imel glavo zbito in noge po& kadovane, so tak<4j prenesli ielesnil)co čakalnico, nakar oo pdktioali banovinskega zdravnika dr. Franceta Podkoritnika samo u gotoviti, da ranjencu ni več pomoči in da ga ne kaže prepelja i;i nikamor v bolnišnico, ker bo slej ali prej podlegel strahotnim ipžkodbam. Res je nesrečni Mi-|(nep kmalu nato izdihni or so povedali ljudje, je bi pokojnik doma iz nekega mlina ob cesti, ki vodi proti Stehanu Popoldne so ga prepeljali na dom. S ponesrečencem so iskreno sočustvovali vsi, ki so bili pr' če te nesreče. Poravnava rusko-ijtonskega spora Moskva, 27. marca. — Diplfrr matični krogi poročajo, da bo ,por med Rusijo in Japonsko glO Je pravice japonskega ribolova 1 ruskih vodah poravnan. Makajm Lltvinov, komisar za zunanje za deve, je včeraj konferiral z ja ponskim poslanikom o tej zadev Ali «te že naroČili Proaveto Mladinski 0*t avojemu prijataUb aH aorodntka v domovino? To j i odlni to trajne naiitoatl. lil 11 za mal denar lahko pošljete avo^ PR08V UTA . rlasovi iz naselbin (NadaUavanJa s 1. straaL) sivnih elementov na Češkem in da bo Nemčija korakala v Ru-munijo. Seveda, kdo bo pa Hit-erja ustavil? Zdaj ga bo že težko. Bili bi ga pa lahko prej. Ampak takšnih "prijateljev" kot jih je imela češkoslovaška república, je bolje, da jih ni. Ampak Iz sega tega se zna nekaj iacimiti. Ipremembe v Evropi se vrše ta-o hitro, da jim ni mogoče sle-iti. Tukaj so sklenili, da bodo skušali dobiti dr. Beneša, bivšega predsednika Cehoslovakije, ki naj bi govoril na shodu. Ako pride do shoda, bo datum objavljen Prosveti. Proti Hitlerjevemu atentatu na Čehoslovakijo se zgraža vse, tudi Američani. Ako pride semkaj dr. Beneš, bo to eden največjih shodov v zgodovi ni te okolice. Pošiljajo tudi telegrame v Washington na predsed nika in državnega tajnika proti temu, da bi Združene države priznale aneksijo Cehoslovakije. îitler udejstvuje svoje sanje kot ,ih je opisal v svoji knjigi. Am jak vsaka sila do vremena. In (adar se ga bo skušalo ustaviti, jo tako klanje kot še nikdar v zgodovini. Joaeph Snoy, 13. Udobje v ameriških vlakih Zanimivo je, kako poskušajo ameriške železniške družbe premagati svoje tekmece avtomo-)ile s povečanjem udobja v vlakih. Tekma med avtom In železnico je v Ameriki zelo huda. Zv dolgo kaže, da bodo avtomobili zmagali in da bodo ameriške že leznice izgubile dp^ti svojih go stov. V zadnjih letih je število potnikov z železnico stalno na zadovalo in le malokdaj so se kje videli polni vlaki. V tej nevarnosti so se ravnatelji železniških družb odločili, da bodo izrabili vse prednosti, ki jih more imeti Železnica pred avtom, in da bpdo povečali .udobje vagonov, V vagonu naj se počuti potnik tako udobno kakor v najboljšem hotelu — tako so sklenili. In potem so ustvarili Čisto novo vrsto vlakov. Moderni ameriški vlak je dobil aerodinamično obliko. Zone ga elektrika, ki jo proizvajajo Dieselovi motorji. Ves je iz kovine. Na zunaj in znotraj je pre ples kan o avetlimi barvami. Vlak v Kaliforniji ustreza po svoji barvi pokrajini, po kateri se vozi. Zunaj je ves rdeč in oranžen, znotraj pa iz medlozelene kovine in z rumenimi okraski. Ročaji na oKnih in vratih so iz kroma. Na okroglih pokromunih mizah so kromasti pepelniki, okoli njih pa udobni naslanjači, kamor se potnik kar pogrezne. Debele preproge pokrivajo tla in duše korake orjaških črnih strežnikov v belih uniformah, da jih skoraj slišati ni. Na vsaki mizi je vaza cvetja, zraven jedilni list in priostren svinčnik, da lahko gost napiše svoje šelje na papir, ki ga potem dobi postrežnik. Nekaj minut nato je še na mizi naročeno kosilo na rožnatih krožnikih in v rožnatih skledah. Nadzornik jedilnega voza je v temni civilni obleki in se pogovarja s potniki tako prijazno kakor gospodar s svojimi gosti. Zlasti se v teh vlakih ozirajo na ljudi, ki imajo predpisano dijeto, in na otroka. Na jedilnem listu v nekem vlaku je n. pr. naslednja opomba: "Gostje, ki morajo jesti na poseben način prirejeno jedi, naj se obrnejo na naš oddelek za dijetno kuhinjo. Naši strežniki in šefi imajo posebna navodila, da luhko pripravijo vsako jed, ki si jo kdo zaželi. Naši strežniki vam žele majbolj* postreči in vam bodb hvufllni, če jim boste povedali, kako želite biti postreženi in kaj bi bilo treba v vlaku še izboljšati. O-troci lahko Jedo skupaj s starši, ne da bi bilo treba zaradi tega kaj doplačati. Za otroke pod dvanajstimi leti dajemo polovične porcije za polovično ceno. Pravkar smo izdali novo knjigo receptov, ki ima dva in trideoat strani, in v njej dobite isbero najboljših jedi z našega jedilnega lista. Ce bi radi imeli to knjižico, vam jo bomo prav radi poslali." Representan!je belgradske vlade na avotovni razstavi v Vortcu. kjer ima tudi Jugoslavija svoj paviljon Now zato pa tudi nosi s ponosom srebrne in zlute pašive, ki pomenijo dolgo službeno dobo. Vlaki imajo vsi visoko doneča imena, ki so jim jih določili s posebnimi nagradnimi razpisi. En vlak se imenuje po predsedniku Lincolnu, drugi po Ar-gonavtih, tretji je "Zefir" in priča s svojim imenom, kako hiter je in kako prijetno se vosi v njem. naslednji spet nosi ime znanega pisatelja Marka Tvvai-na. Najhujše nadloge, ki jemljejo vožnji z železnico vso prijetnost — umazanost, prepih, hrup in tesnobo, so pri novih ameriških vlakih odpravili. Kakor vse kaže, se ljudje v teh vlakih selo radi vozijo in najbrž bo vlak postal zmagovalec v boju z avtom, pa tudi s svojim najnovejšim tekmecem — letalom. Titi: Samo ob sebi se razume, di je v teh vagonih tudi zrak regulirali, Vsi vagoni imajo stalno določeno temperaturo, pt^ naj bo že zunaj tropska vročina ali pa leden mraz. Zrak je zmerom svež, kemično očiščen in ima potrebno količino vlage, Stene, tla in stropi so zavarovani proti vročini in mrazu, in pruv tako tudi proti zunanjim zvokom. V zabavišču imajo radio, kino, na zelo strogi, da pa tve političnim, socialnim in go-"a vlada omilila cenzu- apodarakim razmeram v posa-u. Rtorila Ae bolj ob so- meznih pokrajinah naše države. ,ftJU'*mih zastopnikov ča- je osrednji odbor komunistične h iavnoatl! Upamo, da stranke Jugoslavije usUnovil '•Ijiiba in da bomo I* " d I oaaebno komunistično ^ * 'tili spremembo v.—------------ I><*lej smo (»pazili Hrvatske z nalogo, da njeni fun-' le eno *amo apre- kcionarji v okviru splošnega de u«: tuk zabavljati I lovanja komunistične otraaj» i Stil je prod njo. Na njegovi „ jKI, stisnjeni v pest, se jo svetil zlat obroček — poročni prstan, li njegovih oči je gorelo divje sovraštvo; obup, srd sta mu pačila lep obraz. Lasje, nekdaj po-ljubovani Od nje, so mu razmr-Šerti viseli na obraz. "Ti, ti si ml to storila?" se je utrgalo iz njega. Z blaznimi očmi je vprašujoče gledal vanjo, "TI prokleta —l" Skočila Je k njemu in mu za-mailla usta o svojo roko. Sunil jo Je, da so Je opotekla in zakričal razklano: I "Proč! ZakonolomnicaT' Sesedel se Je na dlvan in za-grebel obraz v roke. Vse njegovo telo je drhtelo. Jokal bi, tulil kot podivjana žival, če bi pomagalo. Tako pa je uničena njegova sro-ča in njegov sen. • Dvignil Je glavo in se «astr-mel skozi okno. Po sobi Jo bilo vse divje razmetano; prevrnjenl stoli, raztrgane zavese in pregrinjala, razbite vaze, vs« jo ležalo križem. Gospa Marija pa Jo mirna slonela na steni, zavedajoča so greha, a vendar Jo uživala ob miall, da bo šivala s njim, ki ga Uko in resnično ljubi. MIn kaj misliš storiti zdaj?" Njegov votli* zlomljeni glas je pretrgal tišino. Molčala Je, ga glodala in si mislila: "Tri leU, tri cela leta sem živela z nJim brez trohloe pravo I ju basni v srcu! in vendar —1" »topila je k njemu. NI je po-gledal Strmol Jo akuzi okno, kjer se Jo v daljavi v soncu svetila bala cerkvica med zelenimi griči. "Keri, to življenje je pekel, ne-mogoče j«! Glej, nikdar poprej nisem ljubila." -- pogledal jo je. . "Torej je bilo vse skupaj laž?' "Morda? J« bila?" Jo odgovorila tiho In strmela v njogove razmršene Isao. "Ljubila nisem, vaa j resnično ljubila!" je nadaljevala. "Prav za prav nlaem niti vedela, kaj jo prava ljubezen!" Burno Je vatal. Strgal si je z roke pratan In jI gs zalučal v obraz Glasno grohotajoč je od-Ml Is sobe, ko Jo videl njen pre-atrašenl, presenečeni obraz. "Via . . beseda Jo zamrla v hrušču vrat. Rtrmcla je na vrata, skozi ka-tara je Izginil. Na cesti jo zahu- 1*1 avto. Pol Zdrznila se je In stopila k oknu. Ceata Je bila prazna. Naalon(la Je glavo na šipo In mrzlo a teklo Je prijetno hladilo njo-no vročično čelo, Lahno, lahno je polzel zlat ob rošek o prsta njene vlaeč* roke, zaivenketal na tleh, ae zakoUlil In nasUla jo tišina Lo njeno sopenje in šepeUnJe |e bilo slišati! "Ivan, videl boš, da bova srečna I" Topla sapa izgovorjenih besed je pustila sledove na šipi. a Sla sta po drevoredu. V kostanjih nad njima je šumelo in šepetalo. Lahen votrič se je z listjem igral. Na desni jo šumela reka in hitela naprej. I« mesta je odmeval hrup in trušč. Zvon cerkvene uro v bližini je udarjal: enkrat, dvakrat, trikrat, štiri-krat. Štiri? Okrenila se je k njemu. Tiyko resen je bil danes, fte pogiednl je nI. Venomer Je strmel v pot pred seboj, "Ivan, sklonila sem, da se lovim od Perila!" jo tiho rekla In ga pogledala. Korak mu je zastal. Dvignil od nJega. "Gospa Marija! Spoznal sem, da je bila ljube zon z Vami samo trenutna strast! Vrnite se k motu. Povoj-U mu ..." * Nadaljnjo bosode, pisano s črnilom, so so razlilo, zmočeno od njenih solz. # Mrak je odel nad mizo sklonjeno postavo gospe Marije. V dalji Jo potihnil hrup me-sta. V svetli sobi se Je gospod Ivan smehljal, da so se svetili beli zobje, ko Je poljubljal roke svoji obiskovalki. Rusija ima 170 milijonov prebivalcev Moskva, 27. marca. — Sovjet' akš unija Ima 170,126,000 prebivalcev na bszl podatkov štetjs prebivalcev, ki ae je pričelo v ja-nuarju. Poročilo Je objavila dr-žavna načrtna komisija, p«»pnl ni podatki in številko pa bodo objavljene v aprilu. Osem roparjev ustreljenih v Barceloni l Barcelona, 27 marca - O* •eni oseb, ki jih Jo vojaške aodiš-fie obsodilo v smrt zaradi ropov, jo bilo včeraj poatavljenih ob zid in ustreljenih. _ Ali »U narofenl M da®*-nlk "Prosvrto"? Podpirajte ovoj list! SIGRID UNDSET: jenny KOMAN Frmm Alkr-ki Hila je majhna druibk* Skandinavcev in nekaj Nemcev, ki a« ne »ešli v neki vinarni in »o «daj proti koncu noči pristali v zadnjem kotu neke mrakotne kavarne. Vsa družba je bila precej okajena in kaj malo voljna, da bi se odzvala krčmarjevim pozivom, naj gredo, češ, da »o policijsko uro že davno prekoračili in dal bo moral drugače plačati dveato lir kazni—bog-me da! • T Gunnar Heggen je bil edini, ki bi mu bilo več nego drago, da bi »e to popivanj« že kon-čalo. Bil je edini trezen med njimi in kaj »labe volje. Dr. Broager je vsak trenutek pritiskal «voje črne brke na Jennyjevo roko. Ce jo je potegnila U k sebi, «e je poskušal na njeni goli lakti. Druga roka mu je Jemala za njenim hrbtom na zofi. Sedeli so stisnjeni v kotu, tako da bi bil brezuspešen« vsak poskus, izviti »e mu. Sicer pa je bil njen odpor precej šibak, in «e je brez jeze smejala njegovi vsiljivosti. "Fej!" je rekla Louiou von Schulin in skomignil« z rameni. "D« le morete pren«šati kaj takega! Se vam ne zdi pri«kuten, Jenny?" "I, gotovo. P« s«j vidite — kakor podrepna muha je — nič ne pomaga, če ga človek odganja. St, nehajte te, doktor—." "Fej," je rekla ona kakor poprej. "Da morete vzdržati!" "Kh, «aj «e lahko z milom umi jem, ko pridem domov/' "Tako?" 1/hjIou von Schulin «e je vrgla Jenny preko naročja in jo pogladila po rokah. "A zdaj treba paziti na te uboge lepe roke! Glej-ft!" Dvignila je eno izmed rok in jo pokazala omizju. "Ni li prekrasna?" Nato «i je odpela • klobuka «voj «trupenozeleni pajčolan in zavila vanj lakti in roke. "V muhobran—glejte!" In z bliskovito naglico je pokazala Broagerju jezik. - Jen«y je sedela nekaj ča«a z rokami zamotanimi v zeleni pajčolan. Nato se je oprostila ter oblekla jopico in rokavice. Broagerja se je lotil spanec, da je zakinkal. Gospodična Schuiin pa Je dvignila svoj kozarec: "Na zdravje, gospod Meggen!" Ta «e je napravil, ko da ne «liši. Šele, ko je ponovila, je prijel za svoj kozarec. "Pardon— Hisel videl." lzpil in spet pogledal «tran. Ta, oni *e je zasmejal. Ker sta Heggen in gospodična Winge stanovala z vrati ob vratih v zadnjem nadstropju nekje tam med Babui-nom in Corsom, ao «cvcd« vsi mislili, da imstn razmerje med «eboj. Kar pa se gospodične von Schulin tiče. je bila ta mimogrede zakonito poročena z nekim norveškim pisateljem, nato pa je odšla od njega in od «vojega otroka v pro-strani «vet, kjer je «pet prevzela svoje dekliško ime, naslov gospodične in slik«rice ter Je mimo tega vzdrževala prljatelj«tv« z ženskami, zavo-. Ijo česar je bila še |>ortebno na slabem glasu. Kavamar se je spet vrnil k družbi in pričel vneto parlamentirati, da bi jih spravil skozi vrata. Natakarja sta pogasila plinovke po kavarni in se čakaje postavila k mizi. Potemta* kem ni oNtalo drugega, kakor da plačajo In gredo. Meggen je bil med zadnjimi, ki so stopili na cesto. Onstran trga Je videl v mesečini, kako Je gospodična Schulin prijela Jenny za roko. Stekli «ta proti praznemu Izvoščku, ki so ga drugi pravkar pričeli nankakovati. Skočil je tja in slišsl od daleč od Jenny, ki Je zaklicala: "Saj veste, ona v Vli Paneperna." Skočila Je v pre« nspolnjenega izvoščka in padla nekomu v naročje. Nekatere dame pa so hotele spet ven in dru-iro na voz—venomer Je skočil kdo pri enih vov nih vratih ven in pri drugih noter. Kočija« Je nepremično Medel na kozlu In čakal. Kljuae Je upalo z glavo pobešeno skoraj do eentnega tlaka. Jenny je spet stala na cesti, gospodična Schu-lin pa je iztegnila roko po nji—bilo Je še prostora. . "To je te zaradi konja sramota," je rekel Meggen kratko. Tako je tedaj pričela sto|>atl \m-k \Atric njega, kot zadnja v skupini tistih, ki v izvoščku nišo dobili |iro»tora. V o« Je počasi (Midrdral pred njimi. "Menda tte (miš trdila, da bi bila rada še delj s temi Ijndmi in wmn zato kre\sala daleč tja do V le Paneperne?" je rekel Meggen. "Oh, bova že našla «potoma kakšnega praznega izvoščka." "Da «e ti le ljubi — pijani pa so tudi kakor barabe — vsi skupaj," je ponovil. Jenny ae je trudno zasmejala: "Saj to sem menda jaz tudi." H eggen ni odgovorit Prišla «ta do Piazze di Spagna. Tu je obstala: "Tak ne maraš z nami, Gunnar?" "Ce hočeš biti na v«ak način zraven—drugače ne." "Zaradi mene ti nikakor ni treba—lahko «i prepričan, da bom ie našla domov.". "Ce greš ti, pojdem tudi jaz. Ne morem ti namreč dovoliti, da bi «e sama potikala okrog « Umi pijanimi ljudmi." Ona se je zasmejala z istim medlim in ravnodušnim «mehom. "Vraga, in jutri boš potlej tako trudna, da mi še sedeti ne boš mogla." "0, to bom že zmogla." "Ne verjamem. Jas v«aj ne morem prav delati, kadar tako prekrokamo vso noč." Jenny je zmignila z rameni. Vendar pa je ie krenila v smer proti Babuinu, v nasprotno stran ' nego drugi. Dva redarja s svojima pelerinama sta šla mimo njiju. Drugače ni bilo niti sledu življenja na vsem praznem trgu. Vodomet je žuborel pred Španskimi stopnilami, ki «o ležale vse bele v mesečini sredi večno zelenega, črnega In srebrno lesketajočega «e grmičja nasadov. Jenny je nenadoma rekla trdo in posmehljivo: * "Vem, da je bilo dobro mišljeno, Gunnar. Lepo je to, lepo, da skušaš tako paziti name. Pa «aj nima smisla." On je molčal. "Ne, če sama ne maraš," je kratko odvrnil čez nekaj časa. "Ne maraš," je rekla ona oponašajoč ga. "Da, rekel sem. ne maraš." Jenny je pričela naglo in burno dihati, kakor da bi rada nekaj odgovorila, a se je vzdržala. Nekaj ogabnega se je dvigalo v nji — napol pijana je bila, to je sama dobro vedela. Se tega «e manjka, da bi pričela zdaj vpiti, tarnati, razlagati, tuliti in se cmeriti tod, vsa pijana, kakor je bila. In vpričo Gunnarja. Stisnila je zobe. Prišla «ta do vežnih vrat. Heggen je odkle-nil, prižgal povoščeno žveplenko in pričel svetiti preko brezkončnih temnih kamenitlh stopnic. Njuni sobici «ta ležali ločeno v zadnjem pol-nadstropju vrhu stopnic. Mimo vrat je držal majhen hodnik, ki se je končeval z mramor-natimi stopnicami na ravno hišno streho. "Uhko noč, Gunnar — hvala ti" je rekla ona tiho. "Hvala tebi. Dobro spi." "Tudi ti." Prišedši v svojo sobo, je odprl okno na stc-žaj. Ravno nasproti je sijal mesec na okrasto-rumeno steno hiše z zaprtimi oboknicami in s črnimi železnimi balkoni. Tam zadaj pa je dvigal Pincio svojo glavo z množice listja, ki se je odražalo ostro in temno od mesečnosinjega neba. Pod njim «o ležale «tare, z mahom porasle strehe; tam, kjer se je končavala kakor oglje črna senca hiše, je bilo na nizki terasi razobešeno mrliškobledo perilo in se sušilo. Gunnar se je aklonil daleč čez okensko polico — otožen in z odvratnim občutkom v duši. Grom in peklo, ali je tesnoarčnež ali — ampak gledati Jenny v takem «tanju —t In baš on je bil tinti, ki jo Je prvi potegnil v t« direndaj. Da bi jo razvedril. Saj je prve meneče hirala kakor bolna ptica. Mi«lil je, d« bosta ona imela nekakšno hudobno zabavo, fco bost« opazovala druge — te opice. Saj še slutil ni. d« bi utegnilo imeti takšen učinek. Slišal jo je, kako je odšla on« iz svoje sobe navzgor, na atreho^ Heggen «e je za trenutek obotavljal. Nato juT je šel za njo. Sedela je tam gori n« edinem stolu za majhno lopo Iz razorčaNte pločevine. Golobje so aaspano grullll v »vojen» golobujaku na strehi. (Dalje prihodnjič.) - Pesem poslednjih dni Napisal AVrdiMrtHd Kntgl "Prelepa Je. da bi j«» o«»soja-ii." Tako mi menili g»*»tje gor-nkegM hotela In kaj bi tudi na. tem bitju, otarjenem t nekim skrivnostnim aijajem. mogli ob-eojati? Morebiti njene pisane, včasih skoraj |wuton»ost «latja-joče obleke? ' Ali P* Je bilo morebiti obsojanja vredno njeno Izmikanje družbi ih odklanjanje moških, ki m» «e jiK Skušali približati? • j . ' ,Njeno ime J« bilo UlUn De- rete. V hotelski knjigi je «ta-j lo, da Je prišla lz Liaaboi\e. Is njenega čudovit«) oblikovanega obrata no iarele živahne oči, za «poznanje avetlejše od njenih mehkih lan ili gibi njenega vitkega telesa «k» bili tako nepriai-I jen» In plemeniti, da Jih Je človek občutil kakor godbo in je zapndel njenemu čaru Vsnko jutro ne Je okrog sedme ure prikazala v zajtrkovalni aoht, pojedla čaj in nekaj kruhkov, kak-; šne pol ure pozneje je šla e smučarskim učiteljem na dolg* ture, v večernih urah je pa nedela «ni» pri svoji mizi in je tri de štiri ure brala neko debelo I knjigo Ce z dva tedna Je spremenila »voj način življenja. Rito je krasno jutro in gorske stene so »e zdele oprijemljivo blizu v Jasni »injini. l.illian je sedla v pleten naslanjač pred hotelom in zdelo se Je. kakor da ne ne b mogla nasititi krasote stvar-atva Na njenih valujočih, po-nih ustnicah je počival izraz pri-arčnega veselja in zadovoljatva. Proti poldne se je «delo. ko da bi se zbudila iz «voj iti sanj Vie-la je fotografski aparat, ki je letal pripravljen na nekem stolu p.dnr-fije in ga je naperil«, kakor da bi se to samo po nebi razumelo, proti ptetu Pittersnu. prijetnemu možu tridesetih let, PE08VBfM z resnimi črtami, in na sencih nekoliko oaivelimi lasmi. Pitteraen je bil očitno presenečen. Kljub temu se je pa nasmehnil, hotel je že nagovoriti lepo dekle, a je samo pozdravil z rahlim poklonom in je izginil v hotelu. Lillian se je prav tako z rahlim poklonom zahvalila In intermezzo je bil (ončan. Piet Pittersen, ki ni živel nič manj sam zase kakor lepa Portugalka, ae je podal v svojo sobo. Hotel «e je »počiti. A majhen doživljal mu je ugrabil ve« mir. Nekajkrat se je že z mi-«limi mudil pri lepi tujki in pred nekaj dnevi mu je bilo, ko da bi , u vezale skrivnostne niti, ko da >i čutil misli, ki sta se z njimi oba bavila. Ko jo je pozneje videl v jedilnici, je bila zopet popolnoma zaverovana v svoje misli. Niti enega pogleda mu ni privoščila. Zakaj neki ga je danes tako nepričakovano "pri-isnila?" Ali je vedela kaj o njem? Ali je vedela o njegovem drugem življenju, ki je rodilo epe sadove? Skoraj dobro uro se je tako bavil z njo, ko se je naposled odločil« Hotel je z njo govoriti, slišati njetfTglas ln gledati v njene čudovite oči. Njegova roka je rahlo trepetala, ko je dvignil slušalko in prosil, če bi gs zvezali z gospodično Lilian )erecovo. Nekaj minut pozneje se je oglasila. Oprostite," je poprosil Pi-tersen. "Tukaj je Piet Pitter-»en, ki se vas upa nadlegovati. Bilo bl mi zelo ljubo, če bi smel videti sliko, ki ste jo danes posneli." "A Uko!" je vzkliknila in «e je takoj spomnila, zakaj prav za prav gre. "Se lepše bi pa bilo," si je u-psl predlagati Pittersen, "če bi vas smel še danes videti. Prosim vas zato." "Zakaj ?" "Toliko ugank mi stavljate." ' "Dobro," je na lepem privo-la. "Prišla bom v glasbeno dvorano." Pittersen je že štiri mesece v lotelu. Se nikoli ni bil v glasbeni dvorani in se je namenoma zogibaL Preuzel ga je nenavaden nemir. In kmalu je občutil ta nemir kot dobrodejno svetlobo, ki «e je razlila v njegovih prsih in je silila v vse količke njegove duše. Brez zadrege se je podal v glasbeno dvorano. Takoj nato so se odprla vrata in prikazala se je Lilian. Na sebi je. imela sinjo obleko, ki se je zdelo, da še bolj uveljavi njeno osebnost n njeno lepoto. Kakor je vse na njej izražalo neko preprostost in skladnost, takšne so bi-e tudi njene besede. Mislim," je menila po pozdravu, "da ste prav vi tisti, ki človeku zadaja uganke." "Zakaj ?" je vprašal Pittersen presenečen. Lilian ho je nasmehnila. Ne da bi mu dala odgovor, je sedla h klavirju in njene lepe roke so pričarale iz glasbila čudovito nežno pesem. ■Pittersen je ostal brez besed. Njegove oči «o Žarele. "To pesem menda poznate? ga je vprašala In se obrnila k njemu. VDs, je oklevsjoče priznsl. "In kako veste, ds — da je v neki zvezi z menoj?" "Ce vam hočem odgovoriti ns to vprašanje, vam moram povedati vso zgodbo," je odgovo rila Lilian. "Živim v Lissbonl. Pred šestimi leti mi je umrla mati. Ljubila je to pesem in tudi meni je postsls globoko doživetje. Pesem poslednjih dni se imenuje cels zbirka, ksjne?" Pittersen je prikimal, "Sklads-telj se imenuje Peter Vsndsrt. Hotela nem slišsti še drugs de-Is tega skladatelja. A v nobeni glasbeni založbi nisem dobila zadovoljivaga pojasnila. Tako sem »e naposled obrnila ns založim, ki je izdala penmi. Tako so mi po\edaii, da je Peter Van dard napisal »smo te penmi in ds nič več ne kom poni rs. To ne mi je zdsio nerazumljivo in hkrati neodpu»tljivo za človeka, ki »o mu bogovi v zibelki hakktnili tako veliko in Uko Izredno nadarjenost Hotela »em teg« človeka »poznati. Po dolgem moledovanju je založnik le izdal skrivnost. Dejal je. da je Peter Vandart samo akladate-Ijevo pol \ orjeno ime In da ae imenuje Piet Pitteraen in tre- Jon. Sak: ' Kazen Pred kolodvorom se je u«U-vil bledozelen avto. Toda ni zapeljal v vrsto po predpisih, temveč je obstal bolj spredaj, kttjer se vozi. Odprla «o se vratca in prikazala sU ae dva bledorume-na čeveljčka in vitke, lepe noži-ce. Službujoči «tražnik je opazil to nepristojnost. Videl je tudi epe nožice, ki «o gledale iz av-U. Sel je dvakrat, trikrat v neposredni bližini mimo. Nič ! In Uko je slednjič pristopil k avtu in salutiral: "Prosim, zapeljite z avtom v vrsto, na vozni cesti ni dovoljeno «Uti," je vljudno opozoril. Ogovorjena dama je dvignila najprej nejevoljno oči s časni-ca, potem pa «e je začudila. Pred njo je «U1 visok, «U«it, čr-nola« stražnik z žarečimi očmi, jelimi zobmi in lepim obrazom. Moška moč in energija je dihala iz njega. "Čakam svakinje; pripelje se čez pol ure z vlakom," jo razla gala. "Ampak vi ste nekam strog gospodi" je veselo dodala. "Storil sem samo avojo dolžnost, milosti j i va." Nasmehnil se je prizanesljivo, salutiral in ho-el oditi. ' Zadržala ga je z vprašanjem: Kdaj imate vi tukaj službo, prosim, da se bom po Um ravnala?" Povedal ji je in smehljaje je odšel. Cez dva dni je sUl avto spet blizu kolodvora. In spet ne v vrsti ! Ponovil se je isti prizor ka cor zadnjič. Razloček je bil samo U, da je dama pri volanu na koncu smelo rekla: "Vam je Ule uniforma tesna, čajne? Mislim, da ste imeli druge načrU in da niste mislili posuti stražnik." Nekoliko mrko je pogledal. 0-pravičila se je. Dalje ni ižpra-tevala. Ko je moral čez nekaj dni v tretje opominjati lepo, toda trmoglavo damo za volanom, si ni mogel kaj, da bi je ne diktiral kazni za dosledno kršenje poli cijskih predpisov. Opoprala je kazen z nekoliko nutno stanuje v tem hoUlu. Torej, gospod Pittersen?" "Založnik je prelomil besedo,' je privrelo iz Pittersena. "Ne smete mu očitati. Podle gel mi je. Moja radovednost je bila večja kakor vaša prepoved. Vendar, zdaj mi morate povedati, zakaj nič več ne komponi-raU?" Pittersen ji je pogledal globoko v oči. Pred tem bitjem ni mogel in ni hotel ničesar tajiti. "Ne morem več pisati," je rekel. "Zakaj ne?" "To bi sam rad vedel!" je z neko trpkostjo v glašu priznal Pittersen. "Povem vam lahko samo to, da sem bil Ukrat, ko sem pisal pesmi, v nekem nenavadnem sUnju." "Morebiti kakšna ženska?" "Ne. Narobe, kakor če člo vek misli na ljubezen, lepoto in veselje. Zdravniki so ugotovili pri meni neko bolezen in so s bili edini v tem, ds bom žive komsj še dobro leto. Lahko si mislite, ksko mi je bilo pri srcu A kmalu sem se znsše! in sem se poslovil od vseh svojih željs, k sem jih imel za življenje. V tem miru sem napisal pesmi posled njih dni. Ko je bilo leto pn kraju, »e je pokazalo, da je u »oda hotela drugače ali pa, da »o »e zdravniki zmotili. Zopet sem počasi zaživel, s studenec je usshnil. Ce sem se še tsko trudil, niti enega tons nisem več čutil v sebi." Lilisn je bils ganjena zaradi tčga priznsnjs. "In mialiU. da ne boste mogli nikoli več komponirati?" je vprašsls resno in »korsj boječe. Rahel ns»mešek je preletel njegove ustnice in njegov obraz je izrsžsl milino. "Ne vem," je rekel oklevsjoče. "Trenutno imsm občutek," ds bi moralo zopet Iti. če tsko dekle čsks ns |>e*em . . ." Neksj ur nato ae je oklep »prostil. Vzrok je bila Ijube-«en — življenje v ne j več j i in nsj lepši obliki — ki je pripre-vila akrivnoatne .«trupe v umetnikovi duši. da »o »pet zazve-neie ... * roničnimi opszksmi, tods plsča-s je. Ko se je stražnik StrshoU kmalu potem vrnil domov, je izvedel od matere presenetljivo vest. Bila je tu mlada gosps, >sje vdovs, ljubks, lepa osebics. Naslov je izvedela na policiji. Izpraševala je o njem. Ko je izvedela, da je izstopil iz tretjega letnika trgovske akademije in posUl v zaradi nje in mlajšega braU stražnik, ker ni mogel dobiti druge službe, je rekla: "To ni služba zanj. Ko bi končal študije, bi vendarle pametneje storil. Imam znanega mladega profesorja, ki je brez službe in si rad kaj zasluži. Dogovorim se z njim. Plačal bo malo. Ce se s tem strinjs, naj mi sporoči. PoUm mu pošljem Uga profesarja." Vprašal je, kakšna je bila gospa. Dolgo je premišljal, kdo bi mogel to biti — nazadnje je neverno zmajal z glavo: "Da bi mi U tako povračala kazen?" Vizitka z imenom "MarU Po-dlesnikova" mu ni povedala ničesar drugega. Pisal ji je in se zahvalil za zanimanje. Mladi profesor je prišel v najbližjih dneh. StrahoU je študiral s takšno vnemo, kakor nikoli prej. Cez pol leU je napravil izpit čez tretji letnik. Po izpitu mu je prva čestiU-la ta, ki ji je takrat diktiral kazen! Ves zardel od zadrege se je opravičeval. "To je moje maščevanje, vi mož dolžnosti 1" Smejala se je njegovi zadregi. V enem letu je z uspehom dovršil tudi četrti letnik. Nikomur ni priznal, toda takole je to bilo: Spomin na ženo, ki je posegla v njegovo usodo v čudnih okoliščinah, ga je izpod-bujal, da je napel vse sile, četudi je bil včasih že preveč utrujen. Razen tega je obiskoval ruske in angleške tečaje. Prav nič si ni prizanašal. K novemu uspehu mu je čestitala spet prva gospa MarU z materjo, ki jo je s svojim avtomobilom pripeljala brez njegove vednosti k poslopju, kjer se je vršil izpit. Toda ko je končal študije na trgovski akademiji, so vsUla nova vprašanja: "Kaj pa zdaj? Da bi študiral na visoki trgovski šoli? Da bi si poiskal drugo službo? Da bi pustil manj ugodno, a stalno službo zaradi negotove in nesUlne?" Prišel je k njemu njegov inštruktor. Povedal je, da je izvedel za čedno službo pri veliki razpoši-Ijalni tvrdki. Naj napiše ponudbo. Ko bo imel dopust, naj Um nastopi, pa bo videl: če mu bo tam ugajalo, lahko Ukoj prese-dls. Ce ne, pa naj se vrne v svoj poklic. Vsekako je vredno poskusiti. StrahoU se je daljo časa obo-tavljal, potem pa je storil Uko — in pri tvrdki mu je ugajalo. TOREKj* * M Ostal je Um, tudi koj/3 da je šef prav za pravil spe Podlesnikove. j^ltJ nete, kdo je vse to ar^SJ StrahoU je postal spe MarU. Kadar j0 dražiti, pravi le: "nJB pred kolodvorom pranji go plačujem! PoštenoTJ maščevala." "1 Gospa Marta se nekaj I navidezno nanj jezi, nn! J skoči, ga divje objame bj ne: ^ "Prav se ti je zgodilo ti I než! Da boš vedel J klo k tebi edinole hrepenenl maščevanj u." Konča pa se to vselej t J bom v spravo ... ^ humor I Usmiljeni umetnik I Ermete Novelli, veliki iui ski igralec, je bil silno rj ren. Pomagal je vsakenj ga je prosil za denar. nJ dne je dobil Novelli tole p3 "Velespoštovani gospodi velli! Kot blagajnik sem tel poneveril denar. V trenutki Ševne zmede sem izmakna | jemu šefu 6000 lir, Ce U J jutri ne bom mogel vrniti vi gajno, mi ne ostane drufeJ kor samokres. Pomagajte] plemeniti umetnik!" Pismo pa na Novelliji ni pravilo zaželenega vtisa, j je možu odgovoril: 1 "Spoštovani gospod! Sami trenutno v denarni stiski. I mi ni mogoče, da bi vam i dil 5000 lir. Da bi le nekajl pravil za vas, vam lahko j dim svoj samokres." * Dober pripomoček "Le kako se ti je po«1 zbuditi Vando iz njene nanuj ne omedlevice?" "Nič lažjega! Sam pri sem dejal: Čudno, da se i« v nezavesti pri priči za de» posUrajo!" e Kontrast "Kontrast," pojasnjuje Ulj, "sta dva pojma, ki i nasprotna, na primer moč in bost, ponos in ponižnost, no dan. Zdaj mi imenujte lu kontrast." "Poletje in'zima." "Prav. Se enega." "Toplota in mraz." "Tudi prav. Zdaj pa ti Ur?"- "Papa in mama!" • Jezik za zobe Janez gre mimo skupine varišev. E< ^ SNPJ. ali če te preaeli proč od drntlne ia bo sahteval *•«• fJJ tednik, hode moral Usti član it dotične dmftine. ki j« tako naročena na dnevnik Proseeto. to Ukoj nameniti upravni»t*u "7| in obenem doplačati dotično vsoto llatu Prosveta. Ako teg» * tedaj mora upravnifttvo milati datam ta to vaoto nar^niku PROSVETA, SNPJ, 2S57 So. Uvradale A«. Ckkafa. I* Priloieno poiiljam naročnino aa Itet Preaveto vsols ........ | I) Ime............................ČL drslt" Naalov....................................................... » Pataviie tednik in ca pripttite k moji naročnini od atole drnilnet D........................................O. dm*ra .........j I)....... ..........................................................................ta ............. HmU..... ....................... Driava . N* naročnik ................