JtoStuloa plačana ▼ gotovini. Leto IX stev. zzo. V UDhUonl, v petek 30. septembra uzi. Ceno Din l Izhaja vsak dan popoldne, lzrzemšl nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. •Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240,— Din, za inozemstvo 420.« Din. Lpravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304 Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Spomladi se ukine medicinska fakulteta v Liliani Današnja «Pravda» poroča, da je že izgotovljena uredba o uki-njenju medicinskih fakultet v Ljubljani in Zagrebu. Beograd, 29. septembra. Današnja •Pravda* poroča, da ]e v ministrstvu za narodno zdravje sporazumno z ministrom za prosveto že izdelana uredba, s katero se ukineta medicinski fakulteti v Zagrebu in v Ljubljani. Ukinitev naj bi se izvedla že s poletnim semestrom. Ostala naj bi samo še medicinska fakulteta v Beogradu. ★ Za demontažo srednjih šo! pridejo torej na vrsto tudi naše univerze. Ni dvoma, da bo vest o okrnitvi ljubljanske univerze izzvala v vsej slovenski javnosti največje ogorčenje. Najžalostnejše pri tem pa je, da se vTŠi to v času, ko se nahaja v vladi SLS, to je stranka, ki si je lastila nekak monopol na zaščito slovenskih interesov. Ni še znano, ali bodo za medicinskimi fakultetami prišle na vrsto tudi ostale, izključeno pa ni, da namerava klero-radikalni režim demontirati tudi še druge fakultete ljubljanske univerze razun teološke, ker je akademska omladina, ki je v svoji ogromni večini proti klerikalizmu, že dolgo trn v peti kk rikalnim mogotcem. K sreči pa bo sedanjemu režimu odklenkalo, predno bo mogel izvesti svoje usodne načrte. Globok vtis Davidov ćevega govora Brezuspešni napori vukičevićevcev, da bi oslabili vtis. — Tudi večina radikalov zahteva, da se g. Vukičevič umakne. — Konference ministrov. — Beograd, 29. septembra. Vladino časopisje si z vsemi sredstvi prizadeva, da bi prikazalo govor g. Davidoviča v Bjelini kot znak njegove lastne slabosti. Med tem pa prihajajo še podrobnejše in točnejše vesti o sklepih v Bjelini in o razpoloženju v Demokratski zajednici. Na zaupni konferenci, ki se je vršila po shodu, sta gg. Davidovič in dr. Behmen izjavila, da bo štela demokratska zajednica že prihodnji teden 102 poslanca, kar jo bo tako ojačalo, da bo mogla zahtevati take nove koncesije, da jih g. Vukičevič ne bo mogel izpolniti. Predvsem se bo g. Vukičevi-ču nasvetovalo, naj se sam umakne, da tako omogoči h1trejši in lažji razplet situacije. V vladnih krogih so povzročile te vesti veliko razburjenje in to tembolj, ker je znano, da so tudi cen-trumaši in pašičevci v radikalnem klubu glede g. Vukičeviča enakega mišljen ia. G Vukičevič je bil včeraj in danes zelo rezerviran in je odklonil vsako izjavo novinarjem, ki so se hoteli pri njem informirati o stališču, ki ga za- vzema k temu govoru g. Davidovle*. Menil je le, da je treba počakati na sestanek radikalnega kluba, ki je sklican za dne 3. oktobra ob 17. uri. Mnogo komentarjev je vzbudila njegova včerajšnja popoldanska odsotnost iz Beograda. V svoj kabinet se je vrnil šele pozno zvečer in v nekaterih krogih se zatrjuje, da se je popoldne mudil pri kralju v Topoli, da bi ga obvestil o težkem položaju, v katerega je zabredla vlada radi vstrajnega in odklonilnega stališča g. Davidoviča. Danes dopoldne je imel g. Vukičevič dolgotrajne konference z radikalnimi ministri, popoldne pa je povabil k sebi dr. Spaha in z njim dalje časa konferiral. Tudi demokratski ministri so imeli snoči dolgotrajno konferenco v kabinetu zunanjega ministra. Domneva, se da so vse te konference in posvetovanja v zvezi z bjelinskim govorom g. Davidoviča in njegovo napovedjo, da bo demokratski blok takoj po sestanku Narodne skupščine obračunal z g. Vukičevičem. Zarota proti Kemal paši Od turških konservativcev financirana zarota emigrantov proti «grešnemu modernistu» Kemalu. — Preprečen atentat na Ke- malov vlak. — London, 29. septembra. O nameravanem atentatu na Kemal pašo se šele sedaj doznavajo nekatere podrobnosti. Gre za revolucionaren pokret, ki je naperjen proti novemu režimu v Turčiji in ki ima svojo centralo v Grčiji, kjer se je zbralo večje število nasprotnikov Kemal paSe, zlasti onih, kojih kandidature je Kemal paša pri zadnjih parlamentarnih volitvah preprečil. Iz Grčije vodijo sedaj živahno akcijo proti sedanjemu turškemu režimu in zdi se, da jih pri tem podpirajo tudi.grški uradni krogi. Organizacija se razteza po vsej Turčiji in razpolaga tudi l znatnimi finančnimi sredstvi, ki potekajo večinoma iz konservativnih musliman- skih krogov, ki vodijo tajno borbo proti >grešnemu< modernizmu Kemal paše. Nameravani atentati na Kemal pašo naj bi bili signal za splošno revolucijo proti nje govemu režimu. Tako so oblasti te dni znova razkrile zaroto, ki je nameravala v bližim postaje Naali-Han na angorski železnici pognati v zrak posebni vlak, s katerim je potoval Kemal paša z več ministri na povratku iz Carigrada v Angoro. Oblasti so v zvezi 9 tem izvršile številne aretacije, ob enem pa je turška vlada izročila grški vladi oster protest in zahtevala, da izžene iz Grčije vse turške emigrante, ki rovarijo proti Kemalo-vemu režimu. Američani hočejo vzeti v zakup vse srednjeevropske železnice _ Dunaj, 29. septembra. »VViener all- gemeine Zeitimg« objavlja razgovor s pooblaščencem ameriške finančne skupine g. Hauer-Kellijem, ki se mudi te dni v Pragi v svrho pogajanj s češkoslovaško vlado glede zakupa češkoslovaških železnic. G. Hauer-Kelli v svoji izjavi naglasa, da omenjena ameriška finančna skupina ne namerava vzeti v zakup samo češkoslovaških državnih železnic, marveč da je stavila slično ponudbo tudi jugoslovenski in rumunski vladi. Družba je pripravljena nuditi omenjenim državam večje posojilo, obenem pa izvesti dalekosežne reforme in modernizacije železniškega prometa. Češka vlada je ponudbo v načelu sprejela in uvedla takojšnja pogajanja, dečim jugoslovenska in ru-rrunska vlada na ponudbo doslej še nista odgovorila. Kaj je s poslopjem Poštne hranilnice v Ljubljani? Današnji »Slovenec« piše, da Poštna hranilnica zato ni mogla graditi svoje palače v Ljubljani, ker ni bil odobren načrt. To naj bi bil odgovor na očitek, da klerikalci v vladi ničesaT niso storili, da bi se ta palača v resnici zgradila! Ugotavljamo, da je bilo tri leta dovolj Saša za odobritev načrta novega poslopja Poštne hranilnice v Ljubljani. Bivši gerent-ski svet je odstopil Poštni hranilnici svet na Aleksandrovi cesti pod pogojem* da zgradi svojo palačo v dveh letih, ker pa je Poštna hranilnica izjavila, da sploh ne bo gradila, ako se ji rok ne podaljša, ;i je bil podaljšan do letošnje jeseni. Letos bi torej morala biti nova palača Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti že gotova, klerikalci, ki so sedeli v vladi in v njej imeli tri ministre, pa niso storili nobenega koraka, da bi se odobrili stavbni načrti, četudi je že več let naložen v Drž. hipotekami banki denar za novo zgradbo. Tako so klerikalci podpirali gradbeno akcijo v Ljubljani! Pozor na klerikalne laži! Zadnje dni pred občinskimi volitvami v Ljubljani bodo klerikalci zopet širili vsakovrstne volilne >bombe< po zgledu znanih lažnjivih letakov duhovnika g. Gabrovška. Predvsem je pričakovati, kakor je sklepati iz laži, ki jih objavlja >Slovenec<, da bodo svoje smrdljive volilne bombe metali na Člane bivšega gerentskega sveta. Tri leta so imeli klerikalci časa, da bi povedali, kar imajo povedati o članih bivše ga gerentskega sveta, pa niso mogli ničesar navesti, kar bi kazalo, da ni bilo njihovo poslovanje pošteno, nepristransko in v korist mestni občini ljubljanski! Prihajali pa bodo zdaj zadnje dni, ko njihovih laži ne bo mogoče več preiskati. Zato se ne pustite begati. Mislite na klerikalne laži in na plakate e. Gabrovška pred skupščinskimi volitvami Strašno katastrofa o BačUl in Sremu Orkan in toča sla naredila nepopisna škodo V Vojvodini so porušene vse brzojavne in telefonske naprave. — Prekinjen železniški promet. — Kot jajca debela toča. — Razdejanje v Slavonskem in Bosanskem Brodu. — Novi Sad, 29. septembra. Istočasno, ko je divjal v Bosanskem Brodu in v Bosanskem Posavju orkan, ki je povzročil ogromno škodo ie razsajal tudi po vsej Baski strahovit ciklon, ki ga je spremljal hud naliv s točo. Neurje je povzročilo ogromno škodo, ki je trenutno ni mogoče niti približno ugotoviti. Meteorološke postaje so ugotovi.e, da je orkan prišel iz Rumimije ter z velikansko brzino drvel preko cele Bačke in Srema. Najhujše je razsajal v južni Bački, kjer so porušene vse brzojavne in telefonske zveze, ki jih dalje časa ne bo mogoče vzpostaviti, ker bo treba na vsej progi postaviti popolnoma nove droge, ki jih ie orkan izruval in polomil Tudi železniška proga Sombor—Novi Sad je bila tako zatrpana z izruvanim drevjem in posuta s kamenjem, da je bil ves promet za dva dni ustavljen in je šele danes za silo vTjpostavlien. Skoro v vsej Bački ni niti enega dimnika. Toča, ki jo ie prinesel orkan, je bila debela kot kokošja jajca in je razbila vse šipe in vso opeko na strehah Na veleposestvu Temerin-Fern-bach je orkan porušil vsa gospodarska poslopja. Samo na tem posestvu znaša škoda nad 1 milijon V Novem Sadu je bila uvedena akcija za zbiranje prispevkov za najhujše prizadete. Sekcija Novinarskega udruženja v Novem Sadu je poslala v Beograd posebnega kurirja, da zahteva vsaj zasilno vzpo-stavo telefonskih zvez, ker je Novi Sad popolnoma odrezan od ostalega sveta in ni mogoče izvedeti nikakih podrobnosti o obsegu te katastrofe. Očividci, ki prihaialo iz notranjost' Bačke v Novi Sad, zatrjujejo, da je katastrofa mnogo večja, kakor pa ob priliki zadnjih katastrofalnih poplav. — Brod na Savi, 29. septembra. Sele danes so za silo vzpostavljene telefonske zveze med Brodom in okolico, ki so bile prekinjene ob priliki orkana, ki je razsajal v torek popoldne. Škoda se ceni na več milijonov. V vsej okolici in v mestu nI niti ene hiše, ki bi ne bila več ali manj Poškodovana Drevje je vihar, v kolikor ga ni izruval, polomil in zvil k tlom, tako da so uničeni vsi nasadi. Vrtove in druge nasade je toča popolnoma oklestila. Katastrofa je zahtevala tudi mnogo človeških ŽTtev. V Bosanskem Brodu je vihar odtrgal streho slovitega kolodvora In jo treščil na polja daleč izven mesta. V Bosanskem Posavju je veter porušil nad 40 hiš. Ubitih je bilo pri tm 8 oseb in lnogo živine. 25 milronov samo za enega klerika! nega ve'ekapltatista Prvo delo klerikalcev, ko so prišli v Mestno hranilnico je bilo, da so izplačali tovarnarju g. Pollaku 25 milijonov Din posojila. V interesu klerikalnih denarnih zavodov vodi «SIovenec» še naprej kampanjo proti Mestni hranilnici ljubljanski pod pretvezo, da je ta zavod izkoriščala SDS v svoje strankarske namene. Ker ne more SDS ničesar nekorektnega očitati, «Slovenec* po svoji stari navadi laže in obrekuje. Vsa Ljubljana je za pričo, da je SDS tudi takrat, ko je imela gerentstvo na magistratu v svojih rokah, prepuščala Mestno hranilnico izključno gospodarskim, politično ne eksponiranim krogom. Za predsednika gerentskega sveta v Mestni hranilnici je tedaj bil vele-ugledni ljubljanski trgovec g. Koli man, njegov sosvet pa je obstojal iz pristašev raznih strank. Čim je prišla SLS do ge-rentstva, je postal gerent Mestne hranilnice politik g. dr. AdlešIČ. poleg njega pa je postal sosvetnik eden najbolj znanih klerikalnih agitatorjev, g. Rojina. Politični vladi SLS v Mestni hranilnici se je seveda takoj moralo prilagoditi tudi gospodarstvo Mestne hranilnice. Glede podeljevanja posojil v Mestni hranilnici se še nikdar ni slišalo toliko pritožb, kot ravno v času, ko odločujejo v njeni upravi klerikalci in njih eksponenti. Naj navedemo samo en slučaj izmed mnogih, ki dokazuje, zakaj je klerikalcem toliko ležeče na tem. da sede v Mestni hranilnici na odločilnih mestih. Takoj ko so pričeli klerikalci vedriti pod streho Mestne hranilnice, so izplačali svojemu izrazitemu pristašu tovarnarju g. Pollaku 25 milijonov dinarjev posojila. Ne rečemo, da je denar, ki se je posodil tovarnarju Pollaku danes v nevarnosti, mnenja smo le, da denarni zavod kakršna je Mestna hranilnica, ne sme 25 milijonov posoditi enemu samemu veleindustrijalcu. Mestna hranilnica mora pri dovoljevanju posojil vpošte-vati, da ni posojila potreben le en pristaš klerikalcev, ampak da čaka na stotine obrtnikov in trgovcev na kreditno pomoč. Poleg tega prosijo pri Mestni hranilnici za mala posojila socijalno šibki ljudje in prosijo za posojila zadruge, katerih skrb je graditi stanovanjske hiše. Mestna hranilnica ne bo kmalu mogla ugoditi neštetim, uvaževanja vrednim prošnjam, če se klerikalnim veleka-pitalistom daje kar po 25 milijonov dinarjev. Da pa še bolj karakteriziramo nepravilnost, da se je dalo g. Pollaku milijonsko posojilo, ugotavljamo, da se je g. Pollak na čuden način zahvalil za kreditno ugodnost mestni občim. Tovarnar Pollak namreč ni podpisal niti pare 6% obligacijskega posojila za zgradbo stanovanjskih hiš v Ljubljani, in je popolnoma prezrl tozadevno vabilo mestne občine. Vprašamo, kdo bo pa podpisal 30 milijonov obligacijskega posojila, če ne ravno v prvi vrsti veletovarnarji in celo oni, ki so dobili s pomočjo mestne uprave milijone na razpolago? In kaj ie še -napravil klerikalni vele-tovarnar Pollak? Takoj ko je bilo zna- no, da se ukine stanovanjski zakon, je v svoji hiši odpovedal 26 strankam stanovanje. Sedaj ti reveži prosijo mestno občino, da jim nakaže stanovanje v mestnih hišah. Klerikalni veletovarnar ni le odklonil podpis 6 % obligacijskega posojila, ampak je občini poslal še 26 strank, katere meče iz svoje hiše na cesto. Klerikalci se silno radi postavljajo, da so velesocijalna stranka. Primer klerikalnega veletovarnarja Pollaka pa dokazuje, da si klerikalci radi preskrbe milijonske kredite iz zavoda, kamor so prišli z delavskimi glasovi, da pa v isti sapi tudi zagreše nesocijalni čin s tem, da mečejo ljudi na cesto in poleg; tega navzlic bogatim denarnim sredstvom ne store ničesar za omiljenje stanovanjske bede. Ljubljanski slučaj klerikalnega veletovarnarja PoUaka naj si zapomni tudi delavstvo izven Ljubljane za čas, kadar bodo med njim nastopali klerikalni agitatorji in zatrjevali, da So socijalni in da ne podpirajo velekapitalistov. Prav posebno s] naj pa Pollakovo afero zapomnijo ljubljanski volilci, katerim se bo 2. oktobra odločiti, ali naj volijo klerikalce ali Napredni blok. Še o žlahti na magistratu Današnji »Slovenec* je zaradi oddaje prostorov carinskemu posredniku g. R. Turku v poslopju mestnega užitninskega linijskega urada na glavnem kolodvoru objavil članek, v katerem je nakopičena cela vrsta novih laži. Te prostore je imela nekdaj v najemu železnica za 500 Din letno, pozneje pa so bili oddani g. R. Turku za letnih 4400 Din. Ni res, kar trdi «Slovenec», da bi bilo v njih kdaj kako stanovanje, ker sploh ni smelo biti in prostori v to svrho tudi niso pripravni, pač pa je res, da so bili dalje časa prazni in po naših informacijah jih je dobil g. R. Turk, ker ni bilo zanje nobenega drugega ponudnika. Laž je, kar trdi «Slovenec», da je jako veliko število interesentov ponujalo za te prostore po 1000, 3000 in več dinarjev rta mesec. Na magistratu nimajo v svojih aktih nobene tozadevne ponudbe, o čemer se lahko vsakdo prepriča. Ako vrši g. R. Turk nekatera carinska posredništva tudi za ljubljansko občino, potem dela to na podlagi splošne tarife, ki je uveljavljena po dogovoru med carinskimi posredniki ter trgovsko zbornico kot zastopnico trgovskih in obrtniških stanov ter je tudi overovljena od carinarnice. Zaradi «Slovenčevih» laži smo se obrnili za nekatera pojasnila tudi na g. Josipa Turka, ki je označil kot laž trditve, da bi komu na magistratu kdaj rekel, da bo dobil dobave za mestno občino le tedaj, Če bo pustil carinit: potom njegovega sina. G. R. Turk je samostojen gospodar ter se g. Josip Turk takrat, ko je sklenila mestna občina Ž njim pogodbo, nalašč ni hotel vtikati x to zadevo, da bi *e m ne moglo kaj očitati. Kdor kaj drugega trdi, laže, m g. Josip Turk izjavlja, da bo pozval tudi «Slovenca» pred sodišče zaradi njegovih laži, kakor ga je že nekoč, ko je bil njegov urednik zaradi njih kaznovan in jih je moral preklicati. Klerikalci vidijo pezdir v tujem očesu, bruna v lastnem očesu pa ne vidijo. Steber njihove občinske kandidatne liste Je g. Pust, sedanji član magistratnega sosveta. Ta gospod ie kot sosvetnik sam sebi oddal nabavo lesa za nove mestne hiše pri artiljerijski vojašnici. 2e to je nedopustno, še bolj nedopustno pa je, da je g. Pust ▼ zaupanju na svojo moč poskušal dobaviti za stavbe svež les, s čemer bi oškodoval mestno občino za ogromne zneske. To zadevo naj klerikalci pojasnijo. Klerikalni vodovod na Barju Klerikalci so za volitve podaljšali na Ižanski cesti za par sto metrov mestni vodovod. Hoteli so delati volilno reklamo, napravili pa niso ničesar, ker niso imeli niti zadosti cevi na razpolago. Kolikor so sedaj vodovoda napeljali z vsemi rezervnimi cevmi, ne bo uporaben, ker bo voda vedno rjava, ker ne bo mogla cirkulirati. Kljub temu bodo morali vsi posestniki rb vodovodu, četudi ga ne bodo mogli uporabljati in četudi ga ne bodo imeli napeljanega v hiše, plačevati vodovodne doklade. Tolikega pomena je torej 250 m vodovoda, kolikor so ga napeljali sedaj za volilno reklamo klerikalci na Barje. Da se ne pozadi! Pod tem naslovom je današnji »Slovenec* objavil, da so 1. 15>13 občinski svetniki SLS vložili v ljubljanskem občinskem svetu predlog za zidanje delavskih hiš na takratnem mestnem svetu — sedaj Ogrino-vem — pod Rakovnikom, da župan dr. Tavčar sam načeloma ni bil proti predlogu, tedanji poročevalec g. Likozar pa se ae izrekel proti predlogu In zidanju hiš. V našem uredništvu se le zglasi! g. Likozar in nam izjavil naslednje: «Ni res, da bi se bivši župan dr. Tavčar kdaj strinjal s prodajo tega sveta, pač pa je res nasprotno. Nekoč je poslal bivSi občinski svetnik Zupančič k meni dva moža, ki sta me naprosila, naj posredujem, da bi se dotični svet parceliral in prodali dve parceli za zidanje hiš. šel sem k županu dr. Tavčarju posredovat, rekel pa mi je tole: Dragi prijatelj! Kakor te imam rad, vendar ti povem, da s takimi posredovanji nikdar več ne pridi k meni, kajti tega sveta, dokler bom imel kaj govoriti na magistratu, občina rte bo nikdar prodala. To je najdragocenejši svet. kar ga ima Ljubljana, ker je ob železnici in ob glavni cesti, in mi ne vemo, za kaj ga bo občina Še potrebovala. Kasneje so res nekateri občinski odborniki vložili prošnjo na magistrat za prodajo tega sveta, klub naprednih občinskih svetnikov pa je sklenil soglasno na pojasnilo župana dr. Tavčarja, da se parcelacija odkloni in da mesto tega sveta prodati ne more. Po vojni je občinski svet pod klerikalnim vodstvom ta svet zamenjal za manj vrednega ob Ižanski cesti in ga odstopil z. Ogrinu in sicer meter za meter. S tem je bilo tudi onemogočeno, da bi zidal bivši gerentski svet stanovanjske hiše na Dolenjski cesti. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.81, Berlin 13.519 —13.549 (13.53. 13.535), Budimpešta 9.95 bi., Curih 1094—1097 (1095.5), Dunaj 8.017 bi., London 276.05—276.85 (276.45). Newvork 56.83—56.83 (56.73), Pariz 223.5 bi., Praga 168.025—168.825), MUan 309.5—311.5 (310.5). Efekti: Celjska posojilnica 164 d.. Ljub« ljanska kreditna 138 d.. PraStedkma 850 d.. Kreditni zavod 160 d.. Strojne 70 bi.. Vevče 135 d.. Ruše 260—270, Stavbna 56 d., SeSti 104 d. Lesni trg: Tendenca živahnejša. Zaklju« ceno 4 vagone, in sicer 2 vagona bukovega oglja, suhega, vilano, fr. vag. postaja a 80, 2 vag. bukovih drv, fr. vag. nakl. postaja a 19. Povpraševanje je za bukove testone, 40 odstotkov od 12—24 cm »irine in 60 od« stotkov od 25—29 cm širine fr. vag. Sušak a 500. Deželni pridelki: Tendenca za Žito mir« na. Zaključkov ni bilo. ZAGEBŠKA BORZA. Devize: London 276.85—276.85, New-york 56.64—56.84. Pariz 222.25—224.25. Milan 309.5—311.5, Curih 1094—1007, Berlin 1351.5—1354.5, Dunaj 799.5—302.5, Praga 168—168.80. Efekti: 1% invest. posojilo 1921 84^—85, 2# vojne škode 393—804, Hipotekama banka 55—56, Ljubljanska kreditu« 138, PraStediona 850—860, Trboveljska 400, Vevče 135—140. INOZEMSKE BORZE. C ur teh: Beograd 9.13, Loodoo 2t Ktwyork 518.635, M*m ta* 13tf7. Lož in obrekovanje je kletinalno orožje Kako je oškodoval kleroradikalni režim mestno občino za dva milijona dinarjev. — Kako je mestna občina prevzela električno železnico. — Potovanje bivših gerentov na Dunaj in v Prago. — Dobava strojev za mestno klavnico. — 25*000 dolarjev prihranjenih. Ker klerikalci s stvarnimi argumenti ne morejo zagovarjati svojega gospodarstva na magistratu v škodo ljubljanske občine, skušajo izboljšati svoje volilne postojanke z neutemeljenimi sumničenji političnih nasprotnikov, pred vsem kandidatov naprednega bloka. To je stara njihova metoda, ki pa s© je poslužujejo zelo nerodno. Kajti klerikalna gospoda je Imela tri leta časa, da bi spravila na dan morebitne »grehe« članov bivšega gerentskega sveta, podprte s konkretnimi dokazi, pa tega doslej še ni storila. Današnji »Slovenec« piše n. pr. o »dragih potovanjih gotovih gospodov« in pravi: »Tako sta gospoda gerenta Puc in Turk v spremstvu gg. Prelovška in Pestotnika iz klavnic© napravila inspekcijsko potovanje na Dunaj januarja 1925 leta. Bilo bi dobro, da gospodje še pred volitvami pojasnijo, koliko je to potovanje stalo, ker se imenujejo horendne vsote. Zanima Ljubljančane tudi izvedeti, kohlko je stalo drugo potovanje v maTcu 1926 na Češko«. Kakor rečeno, se je treba predvsem vprašati, zakaj člani komisarjevega sosveta na magistratu, ki imajo vse akte o tem na razpolago, sami ne objavijo o tem vseh podrobnosti, zakaj samo sumničijo brez konkretnih dokazov? Ali se boje čiste resnic©? Mi smo na klerikalna sumničenja deloma že odgovorili in to so storili tudi že člani gerentskega sveta na javnih shodih Naprednega bloka. Ker se »Slovenec« ne more odvaditi znanih metod duhovnika Gabrovška, odgovarjamo ponovno. Potovanje članov gerentskega sveta v družbi ravnatelja mestnega gradbenega urada in ravnatelja mestne klavnice se je vršilo na Dunaj in v Prr^o istočasno. Na Dunaju so se ustavili, da so se pogajali z zastopniki tramvajske družbe zaTadi prevzema cestne železnice v Ljubljani. Ob tej priliki so ponudili zastopniki ljubljanske občine za prevzem cestne železnice njenim zastopnikom 250.000 Din. Vedeli so, da predstavlja ljubljanska cestna železnica po 25 letih samo obrabljeno staro železje in da je treba za njeno o>iovo investirati nahrani 8 do 10 milijonov dinarjev Baš zaradi potrebe tako velike investicije je družba ponudila cestno železnico v nakup občini in bi bila končno pripravljena prodati jo za vsako ceno. Bivši gerent-ski svet je svojo ponudbo v znesku 250.000 Din utemeljeval tudi s tem, da se ima vrednost cestne železnice ceniti enako, kakor predvojna hipotekama posojila, ki se tudi ne plačujejo v zlati valuti. Ni dvoma, da bi družba končno na ponudbo ljubljanske občine pristala, ker bi poleg 8 do 10 milijonov za obnovo sedanje cestne železnice bilo potrebnih še 30 do 40 milijonov za njeno razširjenje. Na drugi strani je imela občina napram njej v rokah tudi močno orožje v možnosti avto-mobilizacije cestnega prometa v Ljubljani, ki bi se izvršila lahko poceni s par milijoni dinarjev. Z ozirom na vse to se bivšemu gerentskemu svetu ni mudilo prevzeti cest-" ne železnice v občinsko last. Ko pa je prišel na magistrat vladni komisar s svojim kieroradikalnim sosvetom* je bila kupčija z dunajskimi Židi takoj sklenjena. Toda, namesto 250.000 Din, kolikor je ponujal bivši gerentski svet za popoln prevzem železnice, je občina obvezana plačati sedaj 2,500.000 Din in pri tem še ni postala popolna lastnica cestne železnice. Osnovati se ima na podlagi te kupčije nova družba, v kateri bo imela občina sicer svoj delež, toda dunajski židje bodo v njej še vedno soodločevali. Pri tem so tudi popolnoma prezrli interese uslužbencev cestne železnice, ki so jih dolga leta varah*, da bodo poskrbeli za njihov prevzem v mestno službo. Za klerikalno demagogijo je značilna tudi slika modernega tramvajskega voza, objavljena v današnjem «Slovencu», katerih je baje po njegovi trditvi naročila sedanja občinska uprava 8 in je v vsakem za 80 ljudi prostora. Ne vemo, iz katerega tovarniškega cenika je «SIovenec» to sliko pobral, povsem gotovo pa je, da mestna občina kot taka nima nobene pravice naročati nove tramvajske vozove, če pa jih je, se bo treba vprašati, ali lih bo prav tako podarila tramvajski družbi, kakor ji je podarila 2,500.000 Din? Kar se pa tiče potovanja članov gerentskega sveta v Prago v svrho pogajanj s ^kodovimi tvornicami zaradi dobave strojev za mestno klavnico, pa ponovno opozarjamo, da so ob tej priliki prihranili mestni občini 25.000 dolarjev, kar predstavlja po kurzu 56 vrednost 1,400.000 dinarjev •Slovencu« tudi nikakor ne gre v glavo, zakaj so se stroji pregledovali v Pragi in ne v Ljubljani. Mislimo, da vsak pameten človek pregleda blago, predno ga kupi. in ne šele po nakupu Sicer pa jih gospoda pri «S!ovencu» pregleda lahko tudi sedaj v Ljubljani, pri čemer bo lahko ugotovila, da Ima Ljubljana po zaslugi bivšega gerentskega sveta eno najmodernejših klavnic. Glede stroškov potovanja dr. Dinka Puca in Josipa Turka z ravnateljem gradbenega urada in ravnateljem mestne klavnice na Dunai in v Prago, pa ponovno ugotavljamo, da sta oba Člana bivšega gerent-skee? svetn dobila dnevnice w višini kakor najnfžH uradnik, dasi sta nosila vse stroške za dostojno reprezentacijo občine. Če »Slovenec« trdi kaj drugega, namenoma laiie Navede naj konkretna dejstva za svoja nentemeliena in nesramna sumničenja, akti so mu na magistratu vedno na razpolago Shod Haoredppaa bloka za Spodnjo Šiško se bo vršil danes ob 8. zvečer v gostilni Batič, prej Reininghaus. v Sp. Šiški. Poročajo: dr. Dinko Puc in drugi kandidati Naprednega bloka. Pozivamo vse somišljenike k čim večji udeležbi. Naprednjak. ? V petek zvečer na volilni shod Naprednega bloka, ki se bo vršil ob 20. uri v veliki dvorani KAZINE Govore kandidati Naprednega bloka gg. dr. Dinko Tavčar in drugi. Puc, Ivan Pisane zgodbe iz naših krajev Po atentatu v Kočarmb. — Sin oba očeta. — Pretakava proti kurdfetanakemti princa* — VaSca tragedija. "ii i, '- Jean de la Hyre: 99 500 Roman. — Kako strašno orožje! — je zacepetala prestrašena Leticija. — Da, da nisi pravočasno ustrelila redarjev, bi bil naš pepel že davno raztresen po močvirju. Sistem upravljanja policijskega letala se ni mnogo razlikoval od sistema starih aeroplanov. Razlika je bila samo v tem, da so bili novi aeroplani zelo enostavni in udobni. D' Albaniac je zasedel mesto pilota, za njegovim hrbtom je sedela Leticija in aeroplan se je dvignil. Letel je kakor ptica. Po preizkušnji novega letala se je d' Albaniac spustil na pesek kraj Faultana. Pogledal je na uro. Za ogled in preizkušnjo aeroplana je rabil dve uri. Faulton je spal. Redar se je ta čas zavedel. Ves presenečen in prestrašen je ogledoval čudna bitja, ki so ga tako nepričakovano ujela. — Kaj je novega? — je vprašal d* Albaniac tiho, da bi ne prebudil Faulto- na« ~ Hoteli smo govoriti z ujetnikom, — je odgovoril Gerine. — Odgovarjal je nam, pa ga nismo razumeli. Leticija je pokleknila k ranjencu, čigar stanje se ni poslabšalo. —Nevarnost je odstranjena. Gerine ji je podal stekleničko ži-vilnih kapljic, ki jih je dala ranjencu poduhati. Naenkrat je d' Albaniac za njenim hrbtom zašepetal: — Ležite na tla, de Cleve! Ležite, kakor da ste mrtev. Pripravite browning. In vi tudi, Bernard ... Leticija je takoj uganila, kaj to pomeni. Takoj je legla in ostala nepre-nrčino na tleh. — Letalo? — Da. — Leti sem? — Ne, blodi po zraku in išče oči vidno izgubljeno letalo. Cim nas pilot opazi, se spusti. Gerine in Verneil sta se skrila v grmovje in čakata z napetimi browningi. Letalce moramo ujeti žive. Najvažnejše je, da privedemo v trdnjavo žive ujetnike. — A še važnejše je, da bomo imeli dva aeroplana. Oh. ga že vidim! Kako visoko leti. — Pozor! Se že spužča! Razmetana telesa spečega Faultona, onesveščenega redarja, ter napeto ča- Po neuspelem bombnem atentatu v Kočanah je srezki poglavar s pomočjo policije uvedel strogo preiskavo. Preiskava je ugotovila vse okolnosti, v katerih so bile vržene bombe na hotel, kjer je oficirska menza. Trije moški so slučajno prišli mimo hotela, ko so atentatorji vrgli bombe. Začuli so zamolkel udarec bomb na zemljo in sluteč nevarnost, so takoj obvestili vse goste v hotelu. Kmalu nato so oficirji res našli dve bolgarski bombi pred hotelom. Nastalo je vprašanje, ali je atentat demonstrativnega značaja, ali pa je zločinec nameraval ubili gotovo osebo. V trenutku, ko je bomba padla, so namreč prišli mimo zaVavnik Djordjevič, podpolkovnik Popović in učitelj Popovic. Ni izključeno, da sta bili bombi namenjeni njim. Preiskava je pozneje dognala, da je atentat izvršil neki plačani komita. Ta dan so proslavljali obletnico osvoboje-nja Kočan in so bombe bile demonstracija proti tej proslavi. Ker so bombe padle v mraku, so atentatorji zbežali. Sum je padel na odpuščenega delovodjo Metoda Agatijeviča in na stolarja Džor-dževiča in trgovca Simeunoviča. Preiskava v hiši Agatijeviča je našla pri njem več strogo poverljivih listin in spisov sokolarske občine, kjer je bil Agatijevič zaposlen. ★ V bližini Karlovca v vasi Turanj se je predvčerajšnjim odigrala strašna rodbinska tragedija. 27-letni seljak in železniški delavec Nikola Janković je ubil svojega 64-Ietnega očeta Miko Jankovi-ča. 2e dolgo je živel oče v sovraštvu s sinom in hčerkami. Predvčerajšnjim sta se pa sin in oče srečala na vrtu. Oče je sina takoj napadel z nožem in ga precej poškodoval. Ves krvav je sin izruval kol iz plota in z njim neusmiljeno pretepel nasilnega očeta. Oče je pobegnil v sosedno hišo kjer ga je sin dohitel in ga še enkrat udaril s kolom po glavi tako, da se je zgrudil nezavesten na tla. Težko ranjeni oče je kmalu nato izdihnil. Sosedu je Nikola izjavil, da je ubil očeta v samoobrambi. Tudi on je težko ranjen in so ga odpeljali v bolnico. Istega dne dopoldne je oče napadel z nožem tudi svojo hčerko, ki je morala bežati T sosedu. Glavni razlog večnim prepirom v družini so bila zemljišča, katerih stari ni hotel izročiti otrokom. * Včeraj je dospel kurdistanski princ v spremstvu detektivov iz beograjske glavnjače v Zagreb, kjer ga je zaslišal dr. Bogdanovič. »Princ« ni interesanten, a še manj markanten. Tudi njegovo ve- denje ne kaže dobro vzgojenega princa. Med zasliševanjem je princ neprestano praskal svojo nogo pod kolenom, kakor bi ga grizla debela bolha. Princ je 38 let star in 170 cm visok. Je zagorelega obraza in nosi majhne crne brke pod nosom. Nos ima zakrivljen, oči so mu globoke, udrte in črne. Čelo je nizko. Na njem ni videti nič kneždega. Navaden orijetitalski tip. Princ je človek nenavadne samozavesti in mirnosti, le oči mu neprestano begajo. Vsakega, ki je vstopil, je premeril od nog do glave, kakor bi mu pretila od vseh strani nevarnost. Najbrž je uvidel, da se ni šaliti z balkansko policijo. Ko so ga vodili po policijskih hodnikih, so ga ljudje rado-*d-no opazovali. V sobo dr. Bogdanoviča je vstopil ogrnjen v rdečo, že ponošeno haljo in v starih zamazanih copatah. Princ neguje najbolj svoje nohte, ki so zelo dolgi in čisti. Na vprašanje, s čim se bavi, je odgovoril, da z diplomacijo. V Evropo je prišel kot zastopnik svoje države, v Ženevi pa jo zastopa t Zvezi narodov. Kurdistan seveda ni včlanjen v Zvezi narodov. Svoje dipomatske listine je baje izgubil. Ker ga niso razumeli, kako se piše, je naoisal svoje ime in tedaj so vsi navzoči uvideli vso mi-zernost kurdistanskega diplomata. Pisal je kakor dete v prvem razredu osnovne šole. Počasi in z drhtečo roko je končno načečkal svoje ime. Pa je le diplomat! Trdi še vedno, da je pravi princ in da je vse izmišljeno, kar so pisale novine. Zasliševanje je ostalo brez uspeha. Nobenega konkretnega zaključka o njegovi identiteti in izvoru niso mogli dobiti. Odločili so se, da ga pošljejo čez mejo v Nemško Avstrijo. Pri njem so našli ne-broj brezpomembnih lističev. »Princ« nima v žepu niti pare. V Zagrebu so ga tudi dakriloskopirali in fotografirali ter vpisali pod imenom Mohamed Emir Basa al Rašid. * Pred dnevi se je vrnil iz zaporov v Banja luki v Dervento kmet Sava Star-čević. V zaporu je odsedel 3 mesečno kazen radi tatvine volov. Takoj po povratku je skušal posiliti svojo 17 letno hčerko Jovanko. Dekle se je obupno branilo. Oče je hčeri trgal obleko in jo hotel na vsak način oskruniti. Po dolgem odporu je Jovanka v obupu pograbila sekiro in udarila z njo nasilnega očeta tako, da se je težko ranjen zgrudil na tla. Hči je na tleh ležečega očeta še dvakrat udarila z obrnjeno sekiro in mu popolnoma zdrobila glavo. Jovanka se je nato sama prijavila orožnikom v Derventi. Izročili so jo sodišču. Minister Sernec kot zaščitnik Ljubljane Zakaj ni regulirana Masarykova cesta? — Kako so klerikalci oškodovali Ljubljano za milijone. Današnji slov acNacijonalni vozači* in zlate kolajne, od 10—20 Savezni vozači in srebrne kol a j ■> ne, od 20—30 »Prvenstveno nagradjeni dir kači». Dirka se vrši ob vsakem vremenu. — Pododbor Ljubi'}ana*mesto. — Jubilejna dirka v Složniji. Med* kJubski odbor za proslavo 40ietnice oh^t" ja slovenskega kolesarstva, razpisuje «Jubi* lejno dirko» na 9. oktobra t. 1. na progi Ljubljana*Vransko*Ljubljana 100 km. Start točno ob 12. uri opoldne na Kongresnem trgu, cilj po 3. uri na Dunajski cesti pri km 1.250. pred gostilno Kačič, po 3. uri po* poldne. Za to dirko so poklonili bivši člani ■•■Kluba slovenskih biciklistov Ljubljana 1887» prehodni pokal. Razpisi so se že razposlali vsem kolesarskim klubom Slovenije. Vsi klubi se opozarjajo, da takoj prijavijo dirkače, zaključek prijav neodložljivo v četrtek dne 6. oktobra ob 14. uri. Dirka se vrsi ob vsakem vremenu. — Medklubski odbor. — Tekme za srednjeevropski pokal. V Pragi sta odigrala včeraj Slavija in Rapid (Dunaj) tekmo za srednjeevropski poka!, ki je ostala neodločena v razmerju 2 : 2. Revania se odigra v nedeljo na Dunaju. Dosedanji rezultati tekem za srednjeevrop* ski pokal so nastopni: Rapid*Hajduk 8:1, Sparta — Achnira 5:1, Hungaria — BSK 4 : 2, Admira — Sparta 5 : 3. Rapid — Haj* duk 1 : 0, Slavija — Ujpest 4 : 0, Slavi i a — Ujpest 2 : 2, Hungaria — BSK 4 : 0, Sparta — Hungaria 2 : 2. Za srednjeevrop* ski pokal se še bore Sparta, Slavija. Hun* garia in Rapid. — Dunajska Vienna je na svoji turneji v Carigrad včeraj igrala v Beogradu z Jugoslavijo neodločeno v razmerju 0 : 0. — Statistika meddržavnih tekem. Jugo* siavija jo v športnem letu 192*)—1927 od* igrala šest meddržavnih tekem, čijih seore znaša 13 : 8. Dobila je tri tekme, izgubila dve in igrala eno neodločeno. Rezultati so bili: Jugoslavija — Rumunska v Zagrebu (3. X. 1926) 2 : 3; Jugoslavija — Madžar* ska v Budimpešti (10. IV. 1927) 0 : 3; Ju* poslavija — Rumunska v Bukarešti (10. V.") 3 : 0; Jugoslavija — Bolgarska v Sofiji (15. V.) 2 : 0; Jugoslavija — ČeHcoslova* ška v Beogradu (31. Vil.) 1 : 1 m Jugosla* vi j a — Madžarska v Zagrebu (25. IX.) 5:1. — NajboljSe uspehe pa je v letos* njem letu dosegla Češkoslovaška, ki od sedem odigranih tekem ni nobene izgubila in dosegla seore 18 : 7. Švedska je od 7 tekem dobila 5, izgubila 1, ena pa je ostala neodločena. Italija je tri tekme dobila, dve igrala neodločno. Avstrija je zmagala tri« krat, tri tekme pa je izgubila. — SK Bat'a bazenski prvak Ceikoslo* vaške. Finalna tekma za prvenstvo Češkoslovaške v hazeni med SK Slavijo (Praga) in SK Bat o (Zlin) je končala z zmago SK Bat'e z rezultatom 4 : 1 (3 : 1). kajočih d'Albaniaca, Letioije in Bernarda so se morala zdeti iz ptičje perspektive podobna truplom letalcev, ki so se pri padcu ubili. Bivši ljudje so napeto sledili za dru-gim policijskim letalom. Aeroplan je delal koncentrične kroge in se je naglo bližal zemlji. Kmalu se je moglo s prostim očesom videti dva letalca v maskah. Še hip in aeroplan se je spustil kraj zaplenjenega policijskega letala. Letalca sta skočila iz njega in hitela k nepremično ležečim telesom. — Udri! — je zakričal d'Albaniac. Leticija in Bernard sta planila z browninjri v rokah na presenečena redarja. Preden sta se redarja prav zavedla, kaj se godi, so ju vrgli na tla m zvezali. D*Albaniac je vstal in se zadovoljno nasmehnil. — Druga zmaga m" bila tako draga kakor prva. Ujetnika so položili k onesveščene-mu tovarišu in jima sneli maske. Bila sta golobrada mladeniča. — Ni vredno govoriti z njima. Saj nas itak ne bosta razumela. — Seveda ni vredno! — je pritrdil d'Albaniac. — Neverjetno srečo imamo. Na en mah smo ujeli tri redarje in dva aeroplana. Samo da bi nas Čez dan pu- stili pri miru in nam ne poslali na vrat tucata policijskih aeroplanov. Verneil, Gerine. kmalu bo poldne. Čas bo že. da malo prigriznemo. Prinesita obed. Podčastnika sta odšla k aeroplanu št. 1 in se vrnila s polno košaro. Na pesku so pogrnili prt, vzeli iz košare konzerve, odmašili steklenico vina in začeli jesti. Presenečena ujetnika sta molče ogledovala svoje zmagovalce. Ranjeni redar je imel očividno hudo vročico, ker se mu je bledlo. Faulton se je v spanju smehljal. Bernard je pri vsaki kretnji na-krerniil obraz. Rana ga je silno skelela. Po obedu so odšli vsi v senco in legli k počitku. Tam daleč na Jadranskem morju so se videli ogromni parni-ki, vozeči z neverjetno brzino. Skozi daljnogled se je vioV1^. da ima vsak parnik dva kratka jambora. Zrak je bil čist Nobene ptice ni bilo pod nebom, nobena žival se ni plazila po grmovju. Zdelo se je, da je narava izumrla in da na novi zemlji ni ne ptic, ne živali. Pokrajina je napravila vtis mučne praznote in osamljenosti. Bivši ljudje so si oddahnili, ko je solnce zašlo. Nebo so pokrivali rdečkasti oblaki in zemlja se je še vedno vrtela okrosr svoje osi kakor v 20. stoletju. Vode so izhlapevale in se zgošče-vale v oblake, ki so viseli nad zemljo. Tišina mraka 1. maja 3234 je spominjala bivše ljudi na tihe jesenske dneve, ki so jih preživljali pred tisoč tristo štirimi leti. *s D'Albaniac je vstal. — Vrniti se bo treba. Verneil, vi poletite na aeroplanu št. 1 in vzamete seboj oba zdrava redarja. Gerine, vi vzamete v aeroplan št. 3 ranjenega redarja. De Cleve, ste videli zjutraj, kako je treba upravljati policijski aeroplan. Vzemite torej z Bernardom prvo policijsko letalo, midva s Faultonom pa vzameva drugo. Kmalu vzide luna in ni se bati. da bi zgrešili smer. Benetke bomo lahko našli. Kapitan je obljubil prižgati pod vodo žaromet, da bomo vedeh kje pristati v trdnjavi sv. Jurija. Cez pol ure je bik> za polet vse pripravljeno. Ujetnike so privezali k sedežem piloti so sedli h krmilom. Cim se je prikazala luna, so zabrneli propelerji in aeroplani so se dvignili. Štiri kovinaste ptice so letele v višini 300 metrov nad obalo Jadranskega morja proti kanalu Malamocco, ki je delil nekdanji pomol Pa H e stri od pomola Li-do. Cez pet minut so se spustili na za* liv tam, kjer je svetil pod vodo žaromet, Darujte za spomenik kralju Petru L Osvoboditelju I Dnevne vesti. Va Ljubljani, dne 29. septembra 1927. — Odlikovanje. Kralj Aleksander ;c odlikoval z redom Sv. Save III. stopu:e sefa kinirgične klinike v Pragi vseučiliškega profesorja dr. Arnokla Jiraska. — Povratek poslanika Lazareviča. Naš poslanik v Pragi g. Branko Lazarevič se je vrnil z dopusta in prevzel \odstvo poslaništva. — izpremembe v prosvetnem ministrstvu. Vprašanje imenovanja šefa 1. personalnega odseka za osnovne šole še ni Te-šeno. Začasno opravlja te posle vpokojeni referent Rabrenovič in sicer kot dnevničar. Ako Rabrenovič ne bo aktiviran, bo treba imenovati na to mesto Koga drugega. — Iz državne službe. Premeščena sta veterinarja Filip Pahor iz Škofjeioke v Kranj in Ivan Kobentar s Cetinja v Pod-gorico. — Izpremembe v prometni službi. Premeščeni so iz Maribora h gradbenemu oddelku ljubljanske direkcije ing. AdoM Pa-Iige, od prometnega oddelka na glavni kolodvor Ljubljana uradnik Anton Dorer, iz Velikega BečkeTeka—Bečeja v Pragersko postajenačemik Franc Seničar; v višjo skupino so pomaknjeni pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu uradniki Franjo Podbregar, dr. Stanko Tominc in Vekoslav Medvešček, pri direkciji v Zagrebu ing. Anton Hvala, ing. Božidar Ribič, Ljudevit Jereb, Josip Čeple, Josip Frelih, Rudolf Majš, Josip Vidmar, Ivan Koprivšek in Franjo Anderc, pri diirekciji v Ljubljani ing. Franjo Debevc, ing. CiTii Peteržel, dr. Ivan Mersla-vič, dr. Anton Brumen, dr. 2eljko Jeglič, Emanuel ZeMnka, Ivan MTak, Franc Gnezda, Josip Božič, Alojzij Kavšek, Anton Petrovič, Josip Grilc, Rudolf OzvaW, Alojzij Plantan, Adolf Hilmaver, Leopold Berik, Anton Zaje Oskar Štrekelj, Vladimir Go-milšek in Maks Mihelčič; pri direkciji v Sarajevu: Vinko Vodopivec Drago Medved, Josip Koš in Franjo Bukovec, pri direkciji Subotica Franjo Kocjančič; vpoko-jeni so: pri direkciji v Ljubljani uradniki Franc Dobrajc, Andrej Šavrič, Ivan Tason" in Ivan Eilec, pri direkciji v Zagrebu Josip Gobec, Ivan Korče, in v železniška delavnici v Mariboru ing. Leon Dolkovski. — Sestanek higijenske sekcije Zveze narodov v Zagrebu. Minister narodnega zdravja dr. Savič je posetH v torek ministrskega predsednika Vukičeviča in ga obvestil, da se bo vršila 3. oktobra v Zagrebu redna seja higijenske sekcije Zveze narodov. Ob rej priliki se otvori v Zagrebu nova higijenska šola, ki je bila zgrajena iz sredstev Rockefellerjevega fonda. Stroški so znašali 20 milijonov Din. V imenu vlade bo otvoril sejo higijenske sekcije minister narodnega zdravja dr. Savič. Po seji odpotujejo člani sekcije v Beograd, Skoplje, Prilep, Bitolj, Ohrid in Strugo, da si ogledajo tamošnje higijenske ustanove. — Tndi pošte zadene redukcija. V zvezi z znižanjem državnega proračuna namerava poštno ministrstvo med drugim ukiniti beograjsko, splitsko in cetinjsko poštno direkcijo. V poštnem ministrstvu bo odpuščenih tudi mnogo uradnikov. Poštni minister g. Kocič je že imenoval komisijo, ki bo poskrbela za redukcijo poštnih ustanov in poštnega uradništva. — Čeboslovaška šola v Hercegovcu. V Hercegovcu v osiješki oblasti je bila že pred leti otvor jena privatna češkoslovaška *o!a, ki je postala zdaj javna, ker je izpolnila vse predpisane pogoje. — Udruženje železniških uradnikov v kraljevini SHS sklicuje za nedeljo dne 2. oktobra ob 14. uri v kolodvorski restavraciji na Zidanem mostu izredni občni zbor z dnevnim redom: Sprememba pravil. K čim večji udeležbi vabi odbor. — Konferenca stanovskih organizacij o stanovanjskem vprašanju v Zagrebu. Na poziv Zveze društev stanovanjskih najemnikov se je vršila v torek v Zagrebu konferenca stanovanjskih organizacij, na kateri se je vršila razprava o stanovanjskem problemu. Konference so se udeležile vse važnejše stanovske organizacije, predvsem zastopniki delavstva* državnega in privatnega uradništva ter nekaterih svobodnih poklicev. Po vsestranski razpravi je bil sprejet sklep, da odpotuje v Beograd posebna deputacija, ki bo izročila ministru za socijalno politiko resolucijo, v kateri zahtevajo podaljšanje in razširjenje stanovanjske zaščite za najemnike in podnajemnike v smislu že prej predloženih resolucij. Državni nameščenci bodo razen tega pokre-r.ili akcijo, da država prizna državnim nameščencem stanarino, ki bo odgovarjala stvarni najemnini, ker sedanja stanarinska doklada ne dosega niti 50 odstotkov stvarne najemnine. — Srečni občani. Dočim si naše občine skoraj brez izjeme lomijo glave, kako bi krile primanjkljaje, ki vsako leto naraščajo, je osiješka mestna občina v srečnem položaju, da lahko zniža vse občinske davščine. Obračun za minulo leto izkazuje namreč nad 2 milijona prebitka. Ker so za letošnje leto že pobirali vse davščine nespremenjene, bo koncem tega leta narastel prebitek na 4 milijone Din. Mestni svet namerava zato znižati vse mestne davščine povprečno za 30 odstotkov. — Udeleženci kongresa za tujski promet v Sarajevu. Udeleženci kongresa za tujski promet so včeraj prispeli v Sarajevo, kjer so si ogledali mesto in okolico. Daljše izlete je motilo deževno vreme, ker je ves dan lilo kakor iz škafa. Danes so posetili Tlidže, zvečer pa jim priredi mestna občina banket. — Trgatev v Slov. goricah. Od Sv. Miklavža nam pišejo: V pondeljek se prične trgatev v polnem obsegu. Številni trgovci bodo oživili življenje v goricah. Doslej smo trebili grozde, obirali smo manj vreden sad in ga prešali za domačo porabo. Na lozi ostalo najlepše grozdje pa spravimo v hrame prihodnji teden. Letošnja kapljica bo vsekako proslavljala ime Stov. goric. — Te dni smo dobili na naš poštni urad telefonsko javno govorilnico. Sicer smo rabili v nujnih, važnih kupčijskih zadevah brzojav, pa smo vendar hoteli imeti moderno prometno sredstvo. Radi smo žrtvovali 25.000 Din, da nam je poštna uprava napravila telefonsko govorilnico. Na dan otvoritve so zastave in mlaji pričali, da moderno prometno napravo z veseljem in zadovoljstvom pozdravljamo. — Nagrajeni načrti. Natečaja za uradno poslopje v Trebnjem se je udeležilol9 konkurentov. Nagrade so podeljene tri. Prvo nagrado v znesko 6500 Din dobi gosp. Zupan (tehnična pisarna) pod geslom »I. D. S.c Drugo nagrado v znesku 4500 Din dobi gosp. Battelino pod geslom »Napredek«. Tretjo v znesku 3500 Din dobita gosp. in-ženjerja arhitetka Rohrman in Kos pod geslom »Integral«. — Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljubljani gdč. Trudi Vera. Pokojna je bila simpatična in splošno priljubljena mladenka. Pogreb bo jutri ob petih popoldne s Stare poti 2. V nedeljo ob 11 dopoldne se bo vršil v pravoslavni kapelici paratos za pokojno. Blag ji spomin! Preostalim naše iskreno sožalje! — Orkan v bosanski Posavini. Istočasno ko je orkan besnel nad Brodom in okolico, je tudi nad drugimi deli bosanske Posavine divjala strašna nevihta. Po vesteh iz Bos. Gradiške je orkan napravil ogromno škodo zlasti v Razboju, Planincih, Bargaču in Glamončah. V Glamončah je ciklon porušil okoli 40 hiš. Mnogo ljudi je brez strehe. — Beda v Bosni Na plenarni seji sarajevske trgovsko obrtne zbornice so sklenili zaprositi vse narodne poslance iz Bosne in Hercegovine ne glede na politično pripadnost, da se sestanejo na posebni konferenci in razpravljajo o težkem in bednem gospodarskem stanju v Bosni. Konferenca poslancev bo sklicana takoj po verifikaciji mandatov. — Pri naduhi In boleznih srca, pri bolečinah v pljučih in prsih, skrofulozi in ra-hJtisu, povečanju ščitnih žlez in tvoritvi golše je odvod v črevo z rabo prirodne grenčice »Franz - Josef« bistveno domače zdravilo Kliniki svetovnega slovesa so videli, da so se pri jetičnih prvi čas se pojavljajoča zagatenja umaknila z rabo vode Franz-Josef, ne da bi se pojavila nepri-letna driska. Dobiva se v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. 84/L I jubljane Za ubtinske volitve 2. tobra v Mubtianl ok« Molitev konta ob 5. urš poootdne, — lj Klerikalci proti sokolskemu Taboru. Današnji »Slovenec« piše, da je Mestna hranilnica posodila Sokolskemu domu na Taboru 3 milijone dinarjev in da bo morala od te vsote, kakor kaže položaj, odpisati vsaj milijon dinarjev, ali pa kratkomalo prevzeti Sokolski dom, da se sploh krije. Na to klerikalno volilno »bombo« ugotavljamo sledeče: Res je Mestna hranilnica ljubljanska posodila Sokolskemu domu na Taboru znesek 3 milijonov dinarjev. Storila pa je to pod naslednjimi pogoji: 1) Vknji-žila se je za to vsoto na Sokolski dom. 2) V zastavo je dobila od Sokola na Taboru menico v znesku 2 milijonov dinarjev. 3) Posojilo se je izdalo z osebnim jamstvom več uglednih in premožnih ljubljanskih meščanov. Razen tega ima Sokol na Taboru sam toliko premoženja v orodju in drugih stvareh, da je posojilo popolnoma varno. Mislimo, da bi bila Mestna hranilnica lahko zadovoljna, ako bi imela vsak denar tako varno naložen, kakor ima omenjeno vsoto v Sokolskom domu na Taboru. Vemo za pristaše SLS, ki niso dobili posojila iz Mestne hranilnice s tolikim jamstvom, četudi je šlo za znatno večje vsote. Sicer pa je značilno, da se »Slovenec«, ki se je pred skupčinskimi volitvami kazal kot prijatelj Sokolstva, sedai zopet pokazal kot star njegov sovražnik. — Ij Za politična okraja Sv. Peter in Vodmat priredi Napredni blok danes v četrtek dne 29. septembra 1927 ob 8. uri zvečer v gostilni g. Zupančiča Leopolda, Ahac-ljeva cesta, volilni shod za volitve v občinski svet ljubljanski. Na shodu govore gg. dr. Dinko Puc, Josip Turk, Ivan Tavčar in drugi. Cenjene naše somišljenike vabimo na shod m prosimo, da se shoda zanesljivo udeleže. Zdravo! — Napredni blok. — Ij Radi čiščenja prostorov okrajne katastrske uprave Ljubljana I. se v dneh 30. septembra do 4. oktobra ne bode ura-dovalo. 720/n — lj Mali prater na sejmišču s toboganom, vrtiljakom z aeroplančki, vrtiljakom na verigah in z dvema streliščema ostane do vključno 3. oktobra t. 1. v zabavanje občinstva na splošno željo odprt. Vstopnine ni. — lj Gledališka razstava je na splošno željo interesentov podaljšana do vključno 3. oktobra. S tem se nudi posebno našim gledališkim diletantom najboljša prilika, da v miru prouče vse zanimivosti te razstave in se tako vsestransko okoristijo. Vstopnina Din 2.— za osebo. — lj Higijenska razstava, ki je bila povodom letošnje pokrajinske razstave popolnoma preurejena ostane do nadaljnega odprta. Posebno podeželskemu občinstvu priporočamo, da si Jo ogleda* ker je to pot prirejena s posebnim ozirom na deželo. Vstopnina Din 2.— za osebo. — lj Poceni klobuki in razne potrebščine za modJstke se bodo dobili na javni dražbi v torek, dne 4. oktobra t. 1., ob 2. popoldne na Aleksandrovi cesti 5. v Ljubljani. 718/n — lj Usposobtieoostne preizkušnje za osnovne šole se prično na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani dne 4. novembra 1927 ob 8 uri. Pravimo opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po običajni uradni poti pravočasno pristojnemu sreskemu šolskemu nadzorniku da bodo najkasneje do dne 20. oktobra v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. Izpraševalna komisija za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani. — Ij Izlet umetnostno - zgodovinskega društva. V slučaju ugodnega vremena se vrši v nedeljo, dne 2. oktobra izlet na Dvor (cerkvi sv. Petra in sv. Nikolaja), Polhov Gradec (župna cerkev, graščina), Podreber (cerkev) in event. na Hruševo (cerkev) Vodi gospod Marijan Marolt. Sestanek ob 8.30 na križišču Bleiweisove in Tržaške ceste (pred lekarno Bohinc). Priglase sprejema tajnik v Narodnem domu, I. nadstropje, do sobote, vsak dan od 1030 do 11.30; prispevek za prevoz 25 Din. za osebo. — lj Dar Narodni galeriji. G. dr. Marko Natlačen, predsednik oblastne skupščine v Ljubljani, je poklonil Narodni galeriji 500 Din., gospod vladni komisar Anton Men cinger pa 100 Din. Oba gospoda sta člana častnega predsedstva razstave slovenskega modernega slikarstva v Pragi in sta darova namenjena za kritje stroškov te razstave. Narodna galerija izreka darovalcema toplo zahvalo. — lj Otvoritev sezone 1927/28 na Šentjakobskem gledališkem odra. V soboto, dne 1. oktobra t. 1. otvori Šentjakobski gjedališ ki oder v Florjanski ulici sezono 1927/28 z Alojz Kraigherjevo trodeiansko dramo »školjka«. V nedeljo, dne 2. oktobra se ista ponovi. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Peter Šterk na Starem trgu. — lj Pevskim zborom! V založbi pevskega dTuštva Ljubljanski Zvon je izšla J. Pavčičeva skladba »Lenka« za mešan zbor s klavirjem (cena 12 Din) in Z. Prelovčeva delavska himna »Slava delu« za moški zbor (cena 1 Din). Obe skladbi ste hvaležni in učinkoviti. — lj K poročilu o požaru v Sp. Šiški smo naprošeni ugotoviti, da je požar prvi opazil stražnik I. ljubljanskega zavoda za straženie in zaklepanje g. Ivan Menart. — lj Učne tečaje za tuje jezike, knjigo vodstvo, stenografijo in plesni tečaj -»tvori Trgovsko društvo »Merkur«, v L;ubljani tudi letos. Prijave sp-ejsma društvena pisarna, Gradišče št. 17-).. do 3. oktobra t. I. — Odbor. 719 /n — lj Halo! Ravnokar došlo izborno dalmatinsko novo vino (v«č vrst), ki ga toči po najnižjih cenah VIKTOR SEDEJ, gostilničar v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 28, nasproti Ljub'janskegi dvora. Prepričajte se in poskusite! 717/n Kravate, naramnice, ovratnike, žepne robce, ženske in moške nogavice najfinej še kvalitete po solidnih cenah pri Franc Pavjin, Gradišče 3. 107/h * Razstava in zaloga pletllnih strojev vseh vrst ter strokovn,- pouk v pletenju v Ljubljani. Židovska ulica 5. Fr. Kos. 104 Shod Naprednega bloka skupno za šentpeterski in vodmatsk! okraj — se bo vršil danes, v četrtek, zvečer ob 8. v gostilni Leopolda Zupančiča, Ahacljeva cesta. Poročajo dr. D. Puc, Josip Turk. Iv. Tavčar in drugi. Vse cenjene somišljenike vabimo in prosimo, da se shoda polnoštevilno udeleže. — Zdravo! — Napredni blok. Še o razmerah v naših obmejnih lirajih Potrebna pojasnila k odmevu, ki ga je našel naš članek «Kričeče razmere v naših obmejnih krajih.» Iz Celja — z Društvo stanovanjskih najemnikov v Celju sklicuje za nedeljo, dne 2. oktobra 1927, ob 9. uri predpoldne javen shod, ki se bo vršil v Celjskem domu, (Hotel Union) Ker se bliža usodni 1. november in se vlada pripravlja, da ukine še one malenkostne ugodnosti, ki jih nudi sicer že itak okrnjeni in poslabšani stanovanjski zakon socijalno slabim slojem, ie potrebno, da povzdignejo najemniki še v zadnji uri ponovno svoj glas tako, da nas bodo slišali merodajni gospodje v Beogradu. Društvo vabi torej vse svoje člane ter tudi vse strokovne organizacije, da se zanesljivo udeleže tega javnega zborovanja polnoštevilno ter da pošrjejo k istemu svoje oficijelne zastopnike. Govori! bo znani marljivi strokovnjak g. Josip Mohorko iz Maribora. Naj torej ne izostane noben najemnik. — c Podaljšanje uradnih ur. Pri poštnem in brzojavnem uradu v Celju je telegrafska in telefonska služba podaljšana do polnoči, kar- so celjski trgovski, obrtni in vobče meščanski krogi Že daljšo dobo pogrešali. Poštna uprava je s podaljšanjem telegrafskih in telefonskih uradnih ur občinstvu zelo ustregla. — c Avtozveza CeUe—Vransko se je zopet otvorila minuli pondeljek. — c Ljudsko vseučilišče v Celju. Občni zbor bo v petek 30. t. m. ob 20. uri v ri-salnici deške meščanske šole. Dnevni red: L Poročilo funkcijonarjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. — c Celjsko pevsko društvo prične s pevskimi vajami v pondeljek 3. oktobra ob 8 uri zvečer. Društveni lokaj bo zopet mala dvorana v Narodnem domu. — c Cvetlični. dan priredi v soboto, dne 1. oktobra društvo »Rdeči križ«. Odbor se obrača z vljudno prošnjo na občinstvo, naj vpošteva vzvišene naloge Rdečega križa, ter naj ne odklanja cvetlic. Dodatno k pojasnilu, priobčenern v soboto v našem listu glede našega članka: »Kričeče razmere v naših obmejnih krajih«, priobčujemo Še sledeče vesti: Ugotavljamo pred vsem, da te Informacije, katere smo prejeli od izvestne strani, baš ono potrjujejo v celem obsegu, kar navaja naš članek in da torej pričajo, da grajani nedostatki res obstojajo. Zadeli smo torej s kritiko v tem članku v živo: vts Bohinj je proti Italiji po obmejnih četah hermetično zatvorjen in te čete ne puščajo nikjer nikogar čez mejo, naj ima dotičnik kake listine ali ne. To velja tudi za prelaz Bača in promet z Italijo se more vršiti le po železnici skozi bohinjski predor, dasi baš na pravkar imenovanem prelazu Italija ne dela nikomur ovire, če hoče tu prestopiti mejo. Naš članek, ki je bil mišljen v dobrem smislu pripomoči k temu, da se obmejni promet izboljša in razne šikane obmejnega prebivalstva kakor tudi turistov in tujcev nehajo ali vsaj omilijo — je pa rodil nepričakovan in nezaželjen vspeh, ki obstoja v tem, da namerava baje vojaška oblast postopati, ne morda, kakor bi človek pričakoval, zoper komandanta bohinjske čete, marveč zoper kranjskogorskega komandanta, katerega smo hoteli zaradi njegove uljudnosti napram občinstvu pohvaliti in staviti za vzgled njegovemu tovarišu v Bohinju. To nam je zelo žal in zato smo primorani, da v obrambo tega, radi naše hvale »kompromitiranega* komandanta malo globje posvetimo v kranjskogorske razmere. Mo^da se bo oseba tega gospoda pokazala i vojaški oblasti v drugi luči. Vojaški oblasti naj služi v vednost, da je le naš izvestitelj naletel slučajno na ku-lantnega četnika na prelazu Vršič, ki ga je pustil na podlagi njegovega potnega lista Čez mejo, spremljevalec njegov, neki domačin iz Kranjske gore, pa ni bil prav nič navdušen za te četnike ter se je pritoževal, da delajo domačinom težave in nekoč niso pustili čez mejo gospodarjev, čijih živina se pase na italijanski strani, da bi šli gledat, kaj dela živina. Le posredovanju slučajno navzoče orožniške patrulje se je posrečilo, da so kmetje mogli priti do svoje živine. Torej tudi na tem prelazu Vršiču obmejna četa dela kmetom slične ovire, kakor bohinjska Bohinjcem. Tu si je treba predočiti razmere, ki vladajo v Kranjski gori. Dolini obeh Pišenc, Velika in Mala (na severni strani Vršiča), nimata prav nobenih pašnikov ali planin. Pred vojno je bil tu krasen gozd, sedaj po vojni je več ali manj sama puščava: žalostni ostanki drev ja in kamenje. Planinski pašniki so le na južnem pobočju Vršiča. Od pamtiveka imajo Kranjskogorčani pravico do vporabe pašnikov za svojo živino na ti, trentski, sedaj italijanski strani, kar bo gotovo znano ali vsaj moralo biti znano tudi vojaški oblasti. To se razvidi že iz napisa na specijalni karti: »Kronaueralpe«, kota 1495 pri studencu, še nižje kota 1250 in ob pobočju Prisanka kota približno 1240. To so tako starodavne in tako trdne pravice Kranjske gore, da se jih še Italija nI upala ne okrniti, še manj pa odpraviti, kar gotovo zelo veliko pomeni. Sedaj pa vprašamo: Kako naj Kranjskogorčani te svoje pravice uveljavijo, če ne smejo s svojo živino čez mejo? Na kranjskogorski strani prelaza je sama pustinja, nobenega pašnika, tu ne morejo živine pasti, ker ni nič paše. Saj še ovce ne najdejo nobene hrane. Primorani so torej posluževati se svojih pašnikov v Italiji, na trentski strani, če nočejo, da jim živina pogine od gladu. Po zraku ie ne morejo tja spraviti, torej morajo na tem prelazu prekoračiti mejo in baš v to svrho jim je okrajno glavarstvo v Radovljici izdalo posebne dvojezične, slovensko-italijanske, s fotografijo opremljene in od strani goriške prefekture potrjene legitimacije. Te legitimacije, izdane od civilne instance, mero-dajne za civilno prebivalstvo in za vojaško oblast upravrčujejo ex lege nositelja za prekoračenje meje na tem prelazu, naj bo potem to vojaškim krogom všeč ali ne. Ce bi obmejne čete prejele sedaj ukaz, da teh legitimacij ne pripoznajo več, kaj naj napravijo potem Kranjskogorčani s svojo živino? Ali naj jo morda natovorijo na železnico v Kranjski gori, jo peljejo skozi bohinjski predor do postaje Sv. Lucija v Italiji, tam iztovorijo ter Ženejo skozi Tolmin, Bovec, Log, Trento 50—60 km daleč po cesti potem na svojo planino in obratno? Ali je to sploh mogoče in kako naj bi tako morebitno zahtevo imenovali? In kako naj pa navaden turist dospe na vrh Mojstrovke, kota 2332, čez katerega vodi skupna meja države SHS z Italijo, če pada ta vrh proti Kranjski gori v navpičnih, okolu 500 m visokih stenah, ki bi tvorile precej trd oreh še celo našim, tako podjetnim »Skalašem«, a markirana in precej dobra pot pa vodi izključno le po italijanskem ozemlju, če turist Še meje ne sme prestopiti? Saj še bohinjska obmejna četa na prelazu pod Crno prstjo, kota 1760, turistom ne dela nikakih težav v toliko, da Jih pušča, da prestopijo mejo in se povzpo po italijanskem ozemlju na vrh! Ljudje božji, vse kar je prav. A take šikane bi presegale pač vse meje. In zakaj vse to? Ker nt carinske poti na tem prelazu. Kaj pa briga vojaštvo carinska pot? To je vendar stvar finančne oblasti in njenih stražnikov. Sicer pa, če ni tu carinske poti, naj se jo pa napravi, t. 1. naj se proglasi široka, danes seveda razpadajoča cesta za carinsko pot in stvar je v redu. Saj delajo vendar finančni stražniki vedno patrulje na ta prelaz, torej bodo lehko opravili spotoma malenkostno carinsko delo. In kako to, da smatra na drugi strani Italija to pot za carinsko in ima tu celo svojo »dogano« v našem nekdanjem »Domu na Vršiču c Ali je država SHS boi j papežka kakor Italija sama? Ce torej kranjskogorski komandant obmejne čete ne dela prebivalstvu takih ovir, — dela jih seveda tudi! — kakor so v Bohinju na dnevnem redu, če priznava tako propustnice kakor potne liste kot veljavne dokumente, je napravil s tem le svojo dolžnost, a naj bodo potem predpisi že taki ali drugačni. Sicer naj se vrže ene kot druge ednostavno v koš. To, kar velja za prelaz Vršič, velja seveda tudi za prelaz Bača, kjeT so razmere iste. Razloček je le ta, da tu ne gre za pravice paše, marveč za starodaven prelaz, po katerem se je pred otvoritvijo železnice cel. bohinjski in gori Širi promet vršil, kakor smo to že v svojem članku prvotno povedali. Tudi ta cesta naj se enostavno proglasi za carinsko pot. Saj tudi ta prelaz figurira (z Vršiškem prelazom vred) v italijanskem uradnem seznamu kot »via d og anale« (carinski pot). Sicer smo pa popolnoma prepričani, — čeprav ne oficijelno, pa vendar iz zasebnih pogovorov s finančnimi stražniki, da finančni organi niti v Bohinjski Bistrici, niti v Kranjski gori, ne bi delali prekoračenju meje na omenjenih prelazih noberrfh ovir. — če bi ne bik) obmejnih četmkov, ki tvorijo ne izrecno, vei^lar pa taktično nekako vrhovno instanco nad financo in nad orož-ništvom. Kakšen antagonizem v ostalem obstoja med financo In orožnlštvom na eni ter med obmejnimi četnifcl na drugi strani, razvidi se iz reka, katerega je napravil napram našemu izvestiteiju v Makrerjevi koći oni obmejni četnik — analfabet, o kojem smo poročali v našem članku. Rekel je doslovno: »Ml tudi orožnikov ne pustimo na vrh gorovja. Ti so samo za dolino. Tu gori smo mi!« Tableau! Sicer pa res ni uvideti, čemu ima naša država za nadzfranje obmejnega prometa v Bohinju in drugod kar troje garnitur: fi-nancarje, orožnike in diage obmejne četnike, dočim se še fašistovska Italija zadovoljuje z dvojno, s financarji in miličniki, a le ti zadnji prihajalo na mejo Ie sem In tja sporadično in niso nastanjeni redno na meji, kakor naši obmejni četniki. Menimo, da bi se denar, katerega porabijo obmejne čete nepotrebno, že lahko placiral v kaki drugi panogi, in to bolj plodonosno. Glede legitimiranja po obmejnih četni-kih je pa stvar taka, da nikjer ni bila razglašena naredba (katere oblasti? civilne? vojaške? na temelju katerega zakona?) da moTajo vse osebe, ki se gibljejo v pasu 5 km od meje nositi saboj legitimacije. Ker pa ta naredba brezdvomno obstoja, je podanikom, za katere nas očrvidno merodajni činitelji imajo, ž njo računati. Dobro. A pošilja naj se na mejo take organe, ki bodo znali legitimacije tudi res brati, najsi gre potem že za pravilen potni list ali pa samo za navadno zasebno S. P. D. legitimacijo. In pri kousekventnem izvajanju bo prišlo pač do tega, da bodo morali imeti vsi prebivalci Bohinja, počenši od Bohinjske Bistrice pa tja gori do Srednje vasi, ker leži cel kraj v Skilometerskem obmejnem pasu, vedno svoje legitimacije saboi, torej biti reglementirani, kakor prostitutke! A tujci in turisti bodo, — ne glede na to, da so pokazali Že svoje legitimacije na postaji orožnikom, eventualno morali pustiti se legitimirati pri odhodu iz postaje še po obmejnih Četnikih, kar bo prav gotovo ze'o dobro vplivalo na promet In ga izvrstno pospeševalo. Res je naša država sklenila z Italijo posebno konvencijo glede medsebojnega tu-ristovskega obmajnega lOkflometerskega pasa, ki bi mogla vsaj turistovski promet zelo olajšati. A ta konvencija ni ratificirana, če se ne motimo, po naši krivdi. In baš, ker ta konvencija ne velja, se je turistom priporočalo, tako v naših dnevnikih, kakor v strokovnem glasilu, nai si za prestop italijanske meje omislijo redne potne liste. Kaj naj pa turist napravi, če ga omein; četnik, n. pr. tudi na zgoraj omenjenih prelazih sploh ne pusti, da bi prišel v do-tiko z Italijani? Kaj mu tu pomaga njegov potni list? Vprašamo, zakaj je bilo popre . pred zasedbo Bohinja po obmejnih četnikih — še lansko poletje, mogoče prestopiti poljubno to mejo najmanj pa na baškem pre-azrc, potem ko si se zglasil poprej v dolini pri finančni in orožniški oblasti ter se vrhu tega seveda še sporazumel z italijanskirri financarji, če jih je bilo kaj na meji, če ne, si se pa zglasil enostavno pri njih poveliku, »marescJallo« imenovanem, v Stržišču pod Crno prstjo? Zakaj je to bilo mogoče poprej, sedaj pa ne gre več? Tako bi se dalo vpraševati, argument -rati, grajati in zabavljati ter Bog ve še kaj, ad Infinltom. Naše mnenje slej ko prej Je to, da se naj prehod meje, brez ozira na zgoraj omenjeno, neratificirano konvencijo, odpre takoj in brezpogojno za osebe z obnuf-no propustnico ali s potnim listom, na onih krajih, kjer še Italija ne dela ovir, torej na obeh večkrat Imenovanih prelazih, ter nadalje, da se občinstvo, kmetje, pastrrji, drvarji, turisti in tulci ne nadlegujejo tako po nepotrebnem kakor sedaj po obmejnih Četnikih, če se hoče že partout obdržati tudi pri nas to nepotrebno institucijo. Če predpisi temu morda nasprotujejo, naj se pa predrugaČTjo in prilagode zahtevam realnega Življenja, saj občinstvo vendar ni tu zaradi oMastf, marveč oblasti so zaradi občinstva tu in ne smejo biti »weltfremd«, kakor pravi Nemec Sicer pa končujemo, izražajoč bojazen, da igramo tu v#o*o vpijočega v puščavi. 82 To in ono Papežev komornik - pustolovec Budimpešta ima novo senzacijo. List «A RegeU je namreč priobčil vest, da papežev komornik Geza Boros ni pri' ael do svojega dostojanstva zakonitim potom. Đoros je oženjen in ima več otrok, a. je kljub temu pridigoval v ka* toliških cerkvah. Svoje cerkveno dosto* janstvo je dosegel na pustolovski na* Cm. Mož je star zdaj 45 let. Prvotno je bil učitelj, pozneje detektiv budim* peštanske tajne policije, nato privatni detektiv in končno agent. S svojim zetom, ki je grško*orijen* talski duhovnik, je odpotoval Boros v Beograd in je pred škofom v Nišu po* lagal izpit na ta način, da je odgovarjal na vprašanja madžarsko, njegov zet je pa prevajal odgovore v srbščino. Ker škof madžarskega jezika ne razume, je lahko Boros odgovarjal, kakor je hotel. Tako se mu je posrečilo doseči mesto cerkvenega dostojanstvenika. Bil je tu* di v avdijenci pri kardinalu Gaspariju in papež se je ž njim del j časa razgo* var j al. Ker je bil Boros poprej grško* orijentalski duhovnik, mu je kardinal Gaspari izposloval prestop v rimsko* katoliško cerkev, pri kateri je dosegel dostojanstvo papeževega komornika in papež sam ga je obvestil o imenovanju. Bandit Lecian bo ponovno sojen Zadnjič smo poročali, da je skušal na smrt obsojeni bandit Lecian pobeg* niti iz zaporov divizij skega sodišča v Olomucu, kar se mu pa ni posrečilo, ker ga je straža pravočasno prijela. Po smrtni obsodbi se je sestal kazenski se* nat, da se posvetuje o Lecianovi usodi. Lecian sam, odnosno njegov zastopnik ni vložil ničnostne pritožbe in zato je kazenski senat razpravljal o tem, da*li bi kazalo priporočiti obsojenca preži* dentu Masarvku v pomiloščenje. Ka* ženski spisi s protokolom o tej seji so bili izročeni vrhovnemu vojaškemu so* dišču v Pragi. Druga instanca je mini* strstvo narodne obrambe, zadnja pa vojaška pisarna prezidenta republike. V, kakšnem stadiju se nahaja ta zadeva, ni znano, ker so vojna sodišča vezana na uradno tajnost. S poskusenim pobegom se je Leci* anov položaj znatno izpremenil. Dogo» dek je edini v zgodovini češkoslovaške* ga pravosodja in zato nastane kočljivo pravno vprašanje, kaj storiti z bandi* tom po novem zločinu. Nedvomno je, da mora priti Lecian radi poskušenega pobega ponovno pred vojno sodišče, kjer se bo moral zagovarjati radi urno* ra in poskušenega umora ter oborože* nega nastopa proti vojaški straži. Na ta proces prezidentova odločitev ne bo imela nobenega vpliva. V slučaju, da bi prezident Leciana ne pomilostil, bo bandit obveščen o tem šele potem, ko stopi v veljavo obsodba radi novega zločina. Med razglasitvijo o potrditvi smrtne obsodbe in usmrtitvijo ne sme preteči več kot 24 ur. Smrtna obsodba pa ne sme biti poostrena z drugo kazni* jo. Ako bi prezident Leciana pomilo* stil, ga bo smatralo sodišče za zločinca, ki je izvršil v zaporu nov zločin, radi katerega mora biti obsojen na smrt. Poleg Leciana in Kašparika se bo moral zagovarjati pred vojnim sodi* ščem tudi podkupljeni vojak Tomica, ki ga čaka 5—10 let težke ječe. Njego* va usoda je odvisna od vojaškega pro* kuratorja, ki lahko obtoži Tomico, da je omogočil uboj vojaka Kissa. Še vedno afere Grosavescu Aretacija majorja Carltuna. Afer Nelly Grosavescu kar noče biti konec. Borba med Nelly in sorodniki pokojnega tenorista Še vedno traja. Kakor smo že poročali, je pričela Nelly izdajati svoje spomine, v katerih skuša opravičiti svoj zločin. Kot protiutež Nel-lyni nakani je tudi sestra tenorista, Olga Grosavescu izdajala spomine, ki so seveda ozadje tragedije slikali v popolnoma drugI luči. Jedva so izšli njeni spomini, že je Nelly, ki skuša biti na vsak način v ospredju dogodkov, dvignila tožbo proti Feliksu Fischerju, avtorju drame »Ali smeš bijati?« Drama obravnava snov, zajeto iz življenja in povsem slično tragediji pokojnega tenorista. Zato skuša Nelly, kateri stvar seveda ni prijetna .preprečiti, da bi prišlo to delo na oder. Ker vse grožnje niso nič zalegle, se je poslužila sedaj legalnih sredstev in je vložila tožbo. Pole« avtorja toži tudi ravnateja Jama, ki vodi Renesančni oder. Kako se bo ta najnovejša afera končala, še ni znano. Toda serije senzacij v zvezi z afero Grosavescu še ni konec. Dunajski listi l>oročajo, da je bil prvi mož Ne'lv Grosavescu, major Caltun, aretira, v trenutku, ko je prestopil rumunsko mejo. Odvzeli so mu potni list in ga pod vojaško eskorto odvedli v Lugos, kjer ga zaslišuje policija. Aretacija majorja je bila baje izvršena na podlagi ovadbe matere pokojnega tenorista, ki istotako biva v Lugosu. Tenoristova mati navaja, da je dobil major Caltun nalog, odvesti hčerko pokojnega tenorista, dveletno Miro, k Nelly Grosavescu. Otrok se namreč nahaja pri Grosavescovi materi. Nedoletna tenoristova hčerka je baje pod zaščito rurmrnske kraljice, ki je zelo cenila slovitega tenorista in izjavila, da bo otroka, čim doseže deseto leto, dala vzgojiti na lastne stroške. Aretacija majorja Caltuna je na Dunaju vzbudila veliko senzacijo. Podnevi beračica, ponoči kurtizanka V, Firenci je izsledila policija neko prefrigano žensko, ki je tako spretno igrala dvojno vlogo, da ji oblasti dolgo niso mogle do živega. Že več let je ho* dila po najobljudenejših ulicah Firence stara beračica, ki je vzbujala s svojo zunanjostjo splošno sočutje. Ljudje so ji radi dajali milodare. Slepa in grbasta starka je hodila po ulicah kot živa slika bede in pomanjkanja. Iztegovala je desnico in malo je bilo ljudi, ki bi se je ne usmilili. V Firenci je sicer bera* čenje prepovedano, toda policija je starko pustila v miru, ker mimoidočih ni nikoli nadlegovala. Ljudje so ji sami dajali milodare. Na drugi strani je pa vzbujala v Fi* renči splošno pozornost mlada elegant* na lepotica, ki je zahajala zvečer v naj« lepše nočne lokale, kjer je koketirala z bogatimi kavalirji. — Oblečena je bila vedno po najnovejši modi in zato ni čuda, da so se gospodje zelo zanimali za njo. Neznana krasotica je razmeta* vala denar in nastopala v nočnih loka* lih tako, da so vsi mislili, da je kaka grofica ali princesa. Mnogi kavalirji. zlasti bogati tujci, so podlegli njenim čarom. Slednjič se je začela policija zani* mati za razuzdano lepotico in njeno preteklost. Preiskava je dognala, da je lepa kurtizanka identična s staro bera« čico, ki prosi po ulicah miloščine. Poli* cija še ni mogla ugotoviti, zakaj je na* stopala bogata in lepa dama podnevi v vlogi beračice. Vsako jutro se je kra* sotica preoblekla v stare cunje, si na* mazala obraz in podložila hrbet, tako da je dobila grbo. Da bi se ljudem še bolj smilila, je igrala vlogo slepe beračice. Zvečer je pa slekla beraško obleko in se oblekla v luksuzne večerne toalete. Policija jo je aretirala in zaslišala, toda lepotica ni hotela povedati, zakaj je igrala dvojno vlogo. K1JK NAJBOLJŠE, NAJTRPtŽN FJ5E ZATO MA-JCFMF.IŠE Dva milijona dolarjev za Lindberghove spomine Charles Lindbergh, prvi prekooceanski letalec sveta, je zdaj poleg Demp-seya Tunneya in Chaplina morda najpopularnejša oseba Amerike. »Lyndi« je ljubljenec širokih mas. vse ga časti, on je junak vseh junakov. Zato je razumljivo, da občinstvo hlastno sega po listih, ki prinašajo najmanjše detajle — tudi sedaj — iz Lindberghovega življenja ter druge aktualne podrobnosti Da je prejel Ltnbergh dosedaj nad tri milijone pisem in en milijon brzojavk, smo že poročali. Nova pa je vest, da prejme Lindbergh za svoje spomine dva milijona dolarjev ali 112 milijonov dinarjev. To je naravnost bajna vsota in toliko do danes menda še ni prejel noben pesnik za svoja dela, noben pisatelj za svoje romane, novele ali črtice, nobeni spomini še niso bili tako kraljevsko honorirani. Izračunali so, da je Lindbergh zaslužil za vsako besedo 40 dolarjev ali 2240 Din. Tudi podjetje, ki je Lindberghove spomine založilo, je zaslužilo lepe milijone. Zakonska tragedija v kinu Budimpešta je bila te dni pozorišče nenavadne zakonske drame, ki se je odigrala v kinematografu. V bioskopu so baš predvajali slovito tragedijo Leva Tolstega »Kreutzerjevo sonato«, ko je neki polir s kladivom navalil na zape-Ijivca svoje žene in ga s strahovitim udarcem domala ubil. Polir Aleksander Argyelan je živel v slogi s svojo ženo, ki pa je postala iluzorna, ko je ženo seznanil s svojim bivšim tovarišem Johanom Mikolo. Mi-kola je pričel Često zahajati k Argyela-novim in nekega lepega dne je polir prejel anonimno ovadbo, da ga žena vara. V možu je vse kipelo in strahovito se je spri s svojo ženo. Ta je v obupu poseglo po strupu in se zastrupila. Le s težavo so ji takrat rešili življenje. Med zakoncema je nato zavladal mir. Toda nekega dne je mož, ki je moral po opravkih v provinco, zopet prejel anonimno pimo, da mu je žena nezvesta. Argyelan, katerega je mučila divja ljubosumnost, je sedel na vlak in se odpeljal v Budimpešto. 2ene ni našel doma, pa so mu sosedje povedali, da je odšla z Mikolo v kino. V kinu se je nato odigrala krvava drama. Težko ranjenega Mikolo so prepeljali v bolnico, a Aleksander Arsvelan je moral v zapor. Na policiji je iziavil, da je v njem dozorela misel, da uniči svoje zakonsko življenje, ko je videl v filmu tragedijo ljubosumnosti, na las podobno njegovemu trpljenju. iTnnorI onrltcno ii.pi uu ouuiouu SMREČICE JE STR AZIL. — Zakaj ste hodili po revirju ljubljanskega doktorja Franceta? — — Menda vendar smem tam po Moravčah in okolici hoditi, kjer se mi ljubi, je dejal delavec Gašper, ko je stal pred sodnikom. — Tisto že, tisto, ampak vi ste s puško hodili po hosti« m and a so vam dišali zajci. — — O, puško sem res imel. Veste, to je pa druga zadeva. V oni hosti so lepe smrečice In nekoga poznam, ki ima piko nanje, ker je moj nasprotnik, bi za bil ra124 _ Stavka kinom&tografskih uslužbence* v Chicagu. V Chicagu je izbruhnila stavk:i kinematograskih uslužbencev, ki zahtevajo povišanje prejemkov, kar so pa podjetja odklonila. Radi stavke je prizadetih okoli 35') kinematografov, ki imajo dnevno do 200.000 dolarjev Ikode. Toda nobena stran noče popustiti, obe sta pripravljeni, boriti se do skrajnosti. Spominjajte se Tabora! Radio aparati in deli •lovitih nemških tvornic po tvornišk ceni v zalogi. Prodaja na malo in veliko. Za amaterje ki sami sestavijo aparate, polovična cena. Zahtevajte brezplačni lluetrovanl cenik Tudi na mesečne obroka. Pridite na vsakodnevni brezplačni koncert od 16. do 18. in od 20. do 22. ure ali zahtevajte, da se Vam potom Vašega telefona priredi brezplačen koncert na št 41 — 85. Potniki in preprodajalci naj se javijo, dober zaslužek. Ing. Bla±ek prv apaeijalna tvornica za radio« telefonijo, telegrafijo In prao. mehaniko. BdOGRAD Telet 41-85 Berlin S. W. 11 Jaksićeva ul. 11. Berabitfgerstram 6. Popolnoma suha eoa BUKOVA DRVA v polenih ali razžagana, kakor tudi mehka drva dobavlja tvrdka AftdOR d. d., Dunajska c. 50 v vsaki množini od lm1 naprej. Dostavlja tudi na dom Telefon 2546 laC ~~ V ^ iCrai. ang. parobrod, unija HOYJiLWBILLIHEzB]UžHOaWEHIHO dražili;o-Uraguay-Argcntinio , kubo-Chlle-Pe • uiormaciie Drezpiačno m L>odzastopniKL> .J J3LJANA. Kolodvorska ulica štev 2t Manjši lokal za pisarno ali obrt sredi Ljub* Ijane (elektrika, plin, vodovod) oddam. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda*. 2179 Abonenti se sprejmejo na dobro meščan* sko hrano. — Abonma dnevno Din 12.— m Dra 17.—. — Restavracija pod «Skalco-*, Mest* ni trg 11. 2173 Hiromant je prišel z« kratko dobo. — Gleda na roke in pove: pro« šloet, sedanjost m bodočnost. Sprejema vsak dan od 10.—12. dopoldne in od 3.—7. popoldne. — V. Thnofijev, Ljubljana, »Hotel južni kolodvor*, sob« št. 97L_2170 Gostilno dobro idočo, na prometnem kraju v mestu ali na de5aJi — iščem v najem, — Ponudbe as upravo *SI. Naroda* pod «Go* stiln*/2187». Razprodaja raznega pohištva, kuhinjske oprave, svetil j ke, porcelana itd. se vrši v petek 30. t. m. popoldne v Stozicah št. 79 pri Ljub* Ijani. 2177 Ocarinjen je vseh uvoznih. Izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJ K. O TURK. carinski posred* oik. LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira« nega blaga in vse informacije brezplačno. 96/L 3& Najboljša v materijalu in konstrukciji so: kolesa, šivalni stroji §®m - mer URANI A PISALNI, švicarski PLETILN? stroi OUBIEO. Najlepše opreme samo pn Josip Peteuncu v Liaoijani bim Prešernovega spomenika ob vodi. Telefon 2913 Najnižje cene. ; Večletna garancija V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena hčerka in sestra, gospodična Trudi Vera danes, dne 28. t. m po dolgi, mukepoln bolezni mirno prem nila Pogreb drage pokojnice se bo vrštl v petek, dne 30. t. m. ob peth popoldne iz mrtvašnice, Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu. Karastos se bo vršil v nedeljo, dm i. oktobra t. 1. ob 11. dopoldne v pravo slavni Kapelici. V Ljubljani, dne 28. septembra 1927 Žalujoča rodbina Oblat Mestni po2T«tai tarod. 1 -j Urejuje: Josip Zupančič- — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jezeriek. — Za opravo io inseratnl del Usta: Oton Chi Vsi v Ljubljani.