Foto LucaS CENA 80 SLT SLOVENIJA, SREPA, 24. JUNIJ 1992 ŠT. 25, LETO XXVI HRVATE SKOMINAJO ŠUSTER NAŠI POČITNIŠKI OPOZARJA DOMOVI__________VLADO ZA PAPEŽA FRANKOLOvdr UKRADLI ROPAR Z LASTNE ZLATI KELIH DOMAČIJE PRILOGA ZA BEGUNCE IZ BIH str. 30-31 STARMAN PROTI BAVČARJU PRVA NAGRADA: V ČRNEM ČASOPISU ČISTO ZLATO str. 27 DRABI MINISTER! PO PREDLOGU LIBERALCEV ZA ODSTAVITEV PREDSEDNIKA PARLAMENTA PROFESORJI IN VAJENCI Gospod Avberšek, naj Ti najprej napišem, da sem razočaran. Ko te je Drnovšek predlagal za ministra za energetiko, si javno izjavil, da stolčka ne boš zasedel, če vlada ne bo dala jamstva za ekološka posojila za sanacijo TE Šoštanj. Vlada jamstva ni dala, skupine poslancev zdaj poskušajo izposlovati, da bo do jamstva le prišlo. Prav te dni pa sem tudi prebral, da se ne strinjaš, da bi mednarodni strokovnjaki — eksperti pregledali JE Krško. Se česa bojiš? Pišem pa Ti predvsem zaradi Tvoje trditve o poceni elektriki. Pri tem si razmišljal tako, kot da imamo pri nas vse urejeno, rudarstvo, elektrogospodarstvo, evropsko porabo. Preprosto si se zavzel, in mislim, da se boš še naprej, da bi zvišali ceno elektrike in vse bo o. k. Ali ne zmoreš razmišljati tudi tako, da je treba najprej urediti razmere okoli proizvodnje elektrike, zlasti pa njegovo porabo in plačila. Zagotovo veš, da revežu, ki ne more plačati elektrike, to preprosto odklopijo, tovarne z milijardnimi dolgovi pa so še naprej dolžniki. Kot minister zagotovo veš, da je velikih dolžnikov toliko, da bi s tem denarjem lahko v celoti sanirali TE Šolanj. Zakaj tudi ne urediš, da bodo - nekaj je Tvoj predhodnik naredil pri gospodinjstvih - veliki porabniki plačali elektriko še dražje, če jo trošijo nad evropskimi normativi. To bi bil edini način, da se preobrazijo in uredijo proizvodnjo tako, da bodo na enoto proizvoda plačevali čim manj za elektriko. Daj jim tudi nekaj časa, leto ali dve. Ne vem tudi, če si že opazil, da so cerkve cele noči razsvetljene od zunaj. Spočetka sem to razumel, da si pač privoščijo nekaj, kar si prej niso mogle. Zdaj pa že pretiravajo. Lep pozdrav! Tvoj državljan DRABI PREDSEDNIKI Vtis je, da ste Slovenski svetovni kongres, Konferenco za Slovenijo (SSK KZS) razrešili napol - z nekakšnim bolj ko ne gnilim kompromisom. Zavrnili ste vse kritike na račun Spomenke Hribar, »pomilostili« tiste, ki so jo kritizirali, se strinjali, da so bile v vodenju le manjše napake. Ti, gospod predsednik Miklavčič, si ostal, čeprav sploh ne bi volili, če bi pravočasno zahteval argumente za neutemeljeno kritiko Tvoje predhodnice. Kako se počutiš, ko si bil izvoljen na ta način? V zadnjih dneh sem ure in ure prebiral stare časopise, ki so pisali o SSK KZS. Zapomnil sem si, da je Spomenka Hribar podpisala pogodbo za tolarje, ko sploh še ni bila predsednica. O kelihih: Enega so podarili papežu Janezu Pavlu II. Kelih je bil iz Slovenije »prešvercan«, izvožen brez ustreznega dovoljenja. Meniš, da je papež takega darila sploh lahko vesel? Bral sem tudi o tem, da je g. Šumrada, Tvoj sodelavec, dobil kar lep denar v zvezi s kelihi in ponatisom knjige o celjskih knezih. Spomenka Hribar je zagotovo delala brez plačila. »Zrihtala« je okoli 700.000 DEM (na razne načine). Spočetka o denarju-nismo odločali organi. Dobro, strinjajte se, da so bile to majhne napake in teh zadev ne boste več pogrevali. Kar se tiče rehabilitacij, boste rehabilitirali tudi predsednika celjske podružnice, ki je pravočasno opozarjal na napake ? Bolj pomembno je, kaj bo kongres delal. Celjskih pobud, podprla jih Je tudi Hribarjeva, ni nihče uresničil. Slovenci se, po kongresni liniji, kaj malo povezujejo, zlasti gospodarsko. To velja tudi za zdravnike, ekologe, kulturnike (pevce, filmarje). Kaj pravzaprv dela SSK po kongresu? Še vedno ni znano, kako bo s Slovenci v bivši Jugoslaviji, kakšen je odnos Slovenska izseljeniška matica — SSK, kaj je s srečanji v moji deželi. Slišim tudi, da bi mnogi Slovenci po svetu radi nov ustanovni kongres. Lani, v času, ko se je začela v Sloveniji vojna, so na kongresu odločali tudi gostje kongresa. Bo to nov zaplet. Kakorkoli že, želim, da bi nenavaden zaključek »zadeve Hribarjeva« dejansko pomenil nov zagon, da bi se Slovenci po svetu povezovali v svoje dobro in v dobro slovenskega naroda. Je to ta hip le upanje. Tvoj Slovenec Opomba: Tokrat prvič objavljamo pismo nevladnemu funkcionarju - zaradi aktualnosti. Sporočamo pa, da odgovorov pravzaprav ni. Mar to pomeni, da se v naši demokraciji na javna pisma sploh ne odgovarja? Politika ima tako kakor vsaka dejavnost svoja zlata pravila — no od teh je, da poznamo velike in majhne politike, politične sopotnike, agitatorje, simpatizerje in volivce. V velikem »stroju« politike sodelujejo pravzaprav vsi, saj je politika obča in zadeva interese vseh ljudi. Tisto, kar je v politiki resnično smešno, pa je, če kdo ni niti toliko razgledan in razumen (da ne rečemo še kaj hujšega), da' bi lahko pravilno ocenil, v katero kategorijo spada sam. Zdi se, da imajo težave s tem, kaj pomenijo v slovenski politiki tudi Grosovi liberalci, ki so si zadali za cilj zamenjati predsednika slovenskega parlamenta dr. prof. Franceta Bučarja. Naloga, ki so si jo naložili, je takšne narave, da lahko upravičeno dvomimo, ali realno ocenjujejo Bučarjevo in svojo vlogo v slovenski politiki in slovenski pomladi. Dr. France Bučar, ugledni univerzitetni profesor, ki je imel veliko strokovno avtoriteto, je začel slabosti prejšnjega sistema kritizirati že takrat, ko večina Grosovih liberalcev še ni imela obrtnih delavnic, pač pa so bili sami takrat vajenci pri mojstru. Medtem ko so se Grosovi fantje učili za mojstrske pomočnike, je prof. dr. France Bučar bil oster boj za to, da bi družba spoznala zmotnost ureditve starega režima in da bi uvedli večstrankarsko parlamentarno demokracijo po vzoru razvitega sveta. Načelen, brezkompromisen, zavezan svojemu teoretskemu kredu, je dr. Bučar doživljal mnoge neprijetnosti in politične napade ter šikane, vendar se ni uklonil. Okrog sebe je zbiral strokovnjake, kulturnike in druge, ki so bili pripravljeni prisluhniti njegovim takratnim pogledom. Takrat, ko so mnogi Grosovi liberalci (pa seveda ne samo oni) s cenenimi posojili (sedaj vemo, da so bila ame- riška) gradili hiše in obrtne delavnice ter uživali »razcvet samoupravnega socializma«, je dr. Bučar z vso teoretsko in znanstveno ostrino opozarjal na zgrešenost sistema. Takrat je malokdo vedel, da bo treba tedanje blagostanje drago plačati. Pa bodi dovolj! Kdorkoli vsaj malo pozna razmere na slovenskem političnem prizorišču v zadnjih desetletjih, ve, da je dr. Bučar bil in ostaja velik politik, ki daje svoj pečat politiki desetletja. Grosovi liberalci pa so, to je treba reči, kljub vse- mu spoštovanju do njih - le sopotniki v politiki, ki jo delajo veliki ljudje. Ko gre za resna in usodna vprašanja, je dobro, da sopotniki prepustijo odločitve tistim, ki kaj vedo in znajo - gorje pa narodu, kateremu bi politični sopotniki ali vajenci, ki danes so, jutri pa jih ni, zamenjevali profesorje ali velike može. Upamo torej lahko, da je poteza liberalcev spretna parlamentarna taktična igra, ki pa jo Grosovi liberalci resnično znajo igrati. Borko De Corti BOJ ZA OBLAST BO NEMILOSRČEN STARMAN PROTI BAVČARJU Slovenska politična scena dobiva podobo, ki bi naj baje bila vsakdanja v demokratičnem svetu. Kjerkoli se ponudi kakršnakoli možnost zaradi nesposobnosti obglavljeni vladi, jo posamezniki izkoristijo z neverjetno nekulturnimi in za slovenski narod že žaljivimi izpadi. Kot je bilo v začetku še moč verjeti zaklinjanju v rojevanju demokracije naplavljenim, od ljudstva izvoljenim najvišjim predstavnikom, kako bodo oni povsem in povsod drugačni od »rdečih«, je to ljudstvo kmalu v grozi spoznalo, da je na površje pomagalo stotinam nesposobnih, bolestno ambicioznih stremshov, ki jim je bil narodov blagor deveta skrb. Po dokončni in mukotrpno izbojevani nezaupnici Peterletu in njegovim ministrom, smo zdaj Slovenci žrtve nenehnega bombardiranja teh istih ljudi, ki da niso žrtv^. lastne nesposobnosti, temT več »rdečih«. Člani nekdaj toliko zaupanja vrednega Demosa in z volitvami potrjenih strank, ki so si v vladi NOVAi30BA Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: Jana Strlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Bober Trženje: Erika Vidali (podružnica Koper) Prodaja: Renato Vedečnik Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvoddOr. zapravili zaupanje, zdaj igrajo na - zadnjo karto. Na odkriti napad sleherne poteze, ki jo načrtuje ali potegne sedanja oblast. Gre za skrbno pripravljeno taktiko blatenja ali rušenja kogarkoli, ki je ali bi morebiti bil simpatizer obstoječe vodstvene garniture. Gre za nemilosrčen boj za oblast istih, ki so sokrivi, da se je predvsem delavstvo v Sloveniji znašlo v lakoti, da so si posamezniki čez noč nagrabili neverjetno bogastvo, da so tujcem omogočili nakup narodnega bogastva, da so v hodu ustavili naš korak v - Evropo. In v tem že dokazanem siromaštvu lačnemu ljudstvu upirajo prst v policijo, ker bi naj prisluškovala pijancem, v delavce, ker štrajkajo, v narod, ker jim je obrnil hrbet. ZA MIR SVETOVALCI V DUŠEVNIH STISKAH LJUDI IZ SLOVENIJE, HRVAŠKE IN AVSTRIJE, ZBRANI NA 5-LET-NICI TIN V MARIBORU, POZNAVAJOČ RAZLIČNE VZROKE ZA STISKE LJUDI, APELIRAMO NA DRŽAVNIKE IN DRUGE POLITIČNO DELUJOČE PREDSTAVNIKE, DA STORIJO VSE, DA SE NESMISELNA VOJNA NA PODROČJU BIVŠE JUGOSLAVIJE; PA TUDI DRUGJE USTAVI. VZROKI ZA VOJNO SO V NAS LJUDEH. POSLEDICE VOJNE VIDIMO IN SLIŠIMO Ml DRUGAČE, KOT TISTI, KI IMAJO MOŽNOST VPLIVATI NA TO TRAGEDIJO. ZATO PREDLAGAMO, DA ZA DAN SLOVENSKE DRŽAVNOSTI PRED PRAZNOVANJEM MIROLJUBNO IN DOSTOJANSTVENO IZRAZIMO SVOJO VOLJO IN ODLOČENOST, DA SE ZMANJŠA ZLO IN TRPLJENJE LJUDI, KI TUDI NAS OBREMENJUJE. PRAV TAKO SMATRAMO, DA SO BEGUNCI NAŠA VEST IN PREIZKUŠNJA NAŠE ČLOVEČNOSTI IN STRPNOSTI. SVETOVALCI V DUŠEVNIH STISKAH IN TEŽAVAH LJUDI IZ SLOVENIJE, HRVAŠKE IN AVSTRIJE. MARIBOR, DNE 19. 6. 1992 ORGANIZATOR TIN MARIBOR, ODGOVORNA DR. SC. TILKA KREN, KLIN. PSIH. ŠTUDENTSKA AMBULANTA MARIBOR TEL. (062) 26-453. DR. JOŽE PUNGERL O ZAŠČITI PRED STRELO KAKO UJETI STRELO Poletje je čas sončnih dni, med katerimi je veliko tudi nevihtnih. Dež običajno spremljata bliskanje in grmenje, ki sta posledici električnih praznenj v ozračju - strele. Slovenija leži v prostoru, kjer je pojav strele zelo pogost. Ljudje se pred njo ne znajo dovolj dobro zaščititi, saj vsakodnevno čitamo o škodah, ki jih je povzročila. O »nebeškem pojavu« in zaščiti pred njo, smo se pogovarjali s strokovnjakom za zaščito pred strelo dr. Jožetom Pungerlom. Strela je zanimiv pojav. Jo je mogoče zelo enostavno raztolmačiti? »Strelo lahko prikažemo tudi kot velik pljusk vode, ki pade na površino zemlje. Če je teren peščen, se voda hitro vsrka in ne napravi večjih problemov. Strela ne napravi veliko škode, če je zemljišče dobro prevodljivo. V Sloveniji napravi strela dokaj veliko škodo, ker so naša tla slabo prevedljiva. Za razliko od tal v Srednji Evropi, kjer je petdeset ohmska prevodljivost, je zemljišče v Sloveniji prevodljivo od 400 do 2000 Ohmov. To je zelo velik upor. Če udari strela v zemljišče s takšnim uporom, lahko nastane napetost deset milijonov voltov!« Torej veljajo za strelo tudi posebni geografski pogoji? »Na ekvatorju je največ nevihtnih dni in s tem tudi strele. Naštejejo jih od 20 do 300 na leto. Bolj ko gremo proti tečajema, se njih število zmanjšuje. Na skrajni južni in severni zemeljski točki je samo en nevihtni dan na leto, ali pa še ta ne. V Sloveniji imamo letno štirideset nevihtnih dni. Več jih je na Primorskem, na Kaninu jih je že šestdeset. V Nemčiji, ki je bližje tačaju in je zemljišče bolj prevodljivo, jih je komaj deset.« Kako lahko objekte uspešno zaščitimo pred nevarnostjo? »Objekt, ki je na samem, bi moral imeti, poleg strelovoda, ki mora biti strokovno postavljen, zaščiten tudi telefonski kabel, saj 95 odstotkov nesreč nastane pri streli, ki pride po telefonskih ali električnih žicah. Ljudje tega ne vedo in postavljajo samb strelovode. Vse je še na špenglerski ravni. Tudi če imamo kabel za elektriko ali telefon v zemlji, še ni zaščiten.« Ob udaru so v veliki nevarnosti tudi različne elektronske naprave? »V veliki nevarnosti so računalniški sistemi. Zaradi direktnih ali indirektnih udarov atmosferskih razelektritev prihaja do čedalje večjih gospodarskih škod, ki bi jih s pravočasnimi tehničnimi ukrepi lahko preprečiti. Pri načrtovanju nezaščitenih računalniških mrež lahko ob udaru strele propadejo celotne firme. Zaščita računalnikov pred strelo v Sloveniji ni dovolj kvalitetna, ker se zgleduje po srednjeevropskih standardih, kjer je nevarnost pred strelo dosti manjša. Tudi z zakonske plati ni nič dokončno regulirano. Računalniki so občutljivi že na prekinitve električnega toka pod dvajset mikrosekund. Prvi korak pri zaščiti računalnikov je zaščita vstopnih in izstopnih linij z ustreznimi filtri.« So se že zgodili primeri poškodovanja računalniške mreže s strelo? »Autocomerce je zaradi udara strele imel na računalnikih in zračni pošti škode za dvanajst tisočakov, kar pa bi se lahko z ustrezno zaščito pravočasno preprečilo.« Anci Solan DELAVCI GORENJA KOMPRESORJI BREZ DELA IN LASTNINE BREZ DELA IN LASTNINE Nad črnomaljskim gospodarstvom in še zlasti nad socialnim položajem delavcev so se začeli zgrinjati na moč črni oblaki. To še zlasti velja za delavce, zaposlene v obratih (nekdanjih tozdov), katerih matična podjejta niso registrirana v tej občini. Nekatera podjetja preprosto ukinjajo dejavnost teh obratov, delavci pa seveda ostajajo brez dela na cesti. V obratu »Program kompresorji«, ki deluje pod okriljem Gorenja oziroma podjetja Gospodinjski aparati pa so delavci skočili pokonci, ker se jih skuša vodstvo podjetja znebiti tudi brez poštene odpravnine. Kar je preveč, je preveč, so menili in sklenili, da bodo svoj človeški odhod iz tovarne izsilili s stavko. Za kaj pravzaprav gre? Tovarna v Črnomlju je začela obratovati leta 1980, nastala pa je na podlagi pogodbe med Gorenjem in znano dansko firmo Danfoss. Delavci poudarjajo, da je bila tovarna zgrajena z ugodnimi republiškimi krediti in naj bi ob otvoritvijo veljala 27 milijonov DEM. Proizvodnja je stekla brez težav. Gospodarjenje pa se jim je kazalo ugodnejše od tistega, ki ga je predvideval projekt. Tako je 180 zaposlenih izdelalo 3400 kompresorjev na dan, kar pomeni, da so z 10 odstotki manj ljudi, kot so jih predvidevali investicijski načrti, naredili za 5 odstotkov več. Stvar je tako nemoteno tekla 10 let. Tovarna nikoli ni imeja izgube. Na leto so naredili približno 900.000 kompresorjev in zanje v bruto iztržku dobili 54 milijonov mark. Glavni odjemalec kompresorjev je bilo kajpak Gorenje Gospodinjski aparati, nekaj so jih prodali Gorenje Biri v Bihaču, manjše količine (kakih 5 odstotkov) pa so iz- vozili na Kitajsko. Črnomaljci so v tej tovarni do leta 1990 poslovali kot tozd, vendar poudarjajo, da so bili tudi kot taki popolnoma vezani na odločitve vodstva Gospodinjskih aparatov. Popolna združitev z njimi leta 1990 tako ni pomenila bistvenih vsebinskih sprememb. Vsaj takrat je kazalo tako. Člani stavkovnega odbora poleg tega tudi niso pozabili povedati, da je imel tozd v Črnomlju ob združitvi pozitivni saldo na žiro raču- nu in za kakih 10 milijonov DEM obratnega kapitala v materialu in izdelkih. Investicija splavala po vodi Kako je lahko prišlo do tega, da danes Gorenje ukinja proizvodnjo kompresoriev v Črnomlju, zaradi česar bo ostalo brez dela blizu 100 delavcev? Odgovor predstavnika Gorenja, ki vodi ta obrat, je bil zelo kratek: proizvodnja je zastarela, na svetovnem trgu je od 30 do 40 od- stotkov večja ponudba kompresorjev od povpraševanja, njihova cena pa je od 10 do 15 DEM manjša, kot so jo sposobni doseči z lastno proizvodnjo. Lepo! Za vodstvo gospodinjskih aparatov je s tem stvar v gospodarskem pogledu rešena. Obrat naj bi šel v likvidacijo. Delavcem v Črnomlju pa je glede tega ostala kopica nerešenih vprašanj. Najprej se seveda sprašujejo, kaj je vodstvo Gospodinjskih aparatov delalo 10 let. Mislijo kajpak na posodabljanje proizvodnje, ki bi zagotavljala njihovo konkurenčnost. Tembolj, ker so imeli v obratu dobro plačanega človeka, ki naj bi skrbel za njihov razvoj in ki očitno zanj ni ničesar storil. Ta zgodba pa je zanimiva še spričo neke ne tako nebistvene podrobnosti. V Črnomlju, najbrž pa tudi v Velenju, so se očitno zavedali, da se čas desetletni proizvodnji hermetičnih komresorjev izteka. Prav zato so že pred letom 1990 začeli razmišljati o proizvodnji novega kompresorja. Zanj je bil narejen (v Črnomlju) tudi že projekt, investicija pa naj bi stekla iz republiških sredstev. Mišljeno je bilo tako, da bi Gorenje proizvodnjo kompresorjev v celoti prepustilo Rotomati-ki iz Spodnje Idrije, kar se je v nekem smislu tudi zgodilo. Toda kako? Člani stavkovnega odbora so nam povedali, da je Roto-matika iz tega naslova dejansko prejela 7 milijonov DEM, ki pa jih je porabila sama, Črnomelj pa se je lahko le obrisal pod nosom. Sprašujejo se tudi, po kakšnem ključu je minister Rejc dal ta sredstva Idrijčanom, ki naj bi investirali v Črnomlju, pa tega niso storili, je imela prste vmes (krščanskodemokrat-ska) politika? Predstavnik Gorenja je na ta vprašanja zmigoval z rameni, češ da je to treba vprašati v Spodnji Idriji oziroma na ministrstvu. Delavci zahtevajo pošteno slovo Kljub temu pa se zdi, da stvar le ni tako preprosta. Gorenje bi moralo namreč odgovoriti na vprašanje, zakaj so pravzaprav Gospodinjski aparati ukinili tozd v Črnomlju. Stvar ni tako nepomembna, če vemo, da gre proizvodnja zdaj v tiho likvidacijo, da bodo delavci ostali brez dela, lastnina pa bo ostala Gorenju. Po nekaterih informacijah naj bi črnomaljski izvršni svet že leta 1989 opozarjal na ta problem, vendar je moral zaradi višjih republiških političnih interesov obmolkniti. Kakor koli je že bilo, zdaj je, kar je. Je pa tako, da se je del delavcev iz obrata v Črnomlju prezaposlil v novoustanovljeni firmi EKI, katere ustanovitelj je Gorenje Gospodinjski aparati, dela po projektu, ki so ga pripravili v Metalflexu. Proizvodnja, ki je Ion posel, poteka v najetih (800 kvadratnih metrov) prostorih obrata Kompresorjev. V firmi EKI, ki posluje praktično brez lastnega premoženja, je našlo delo 69 v glavnem nižje kvalificiranih delavcev iz Kompresorjev, kakih 10 pa jih v njej dela po pogodbi. Drugih 92 delavcev pa je z ukinitvijo proizvodnje kompresorjev ostalo kot tehnološki presežek, ki naj bi se reševal po znanih postopkih: šestmesečni odpovedni rok, odpravnina, potem pa zavod. Prav na tej točki pa so nastali zapleti, saj delavci niso zadovoljni s tistim, kar so jim glede tega ponudili v Gorenju. Ker so propadli vsi poskusi, da bi z vodstvom iz Velenja našli skupni jezik, jim pač ni preostalo drugega kot stavka. Trenutno držijo v rokah še (ne)dokončano proizvodnjo, potem pa jim očitno ne bo preostalo nič drugega, ko da zasedejo proizvodne prostore in si ne dajo izpuliti iz rok »svoje« lastnine, ki naj bi bila po nekaterih knjigovodskih ocenah vredna 8 milijonov DEM, medtem ko naj bi bila na trgu vredna precej manj. Delavci v Črnomlju so trdno odločeni, da ne bodo poceni prodali svoje kože, pri čemer jim stoji ob strani predvsem območni sindikat. Ivo Kulaj Kam je šlo 7 milijonov DEM? Na pogajanjih s predstavniki vodstva Gorenje GA smo dosegli kompromisne sporazume. V točk 1., ki zahteva odgovornost za slab razvoj in nepravočasno prestrukturiranje Programa kompresorji, vodstvo Gorenja GA ne pristane na naše minimalne zahteve. Kljub naši pripravljenosti, da se s podpisom sporazuma stavka zaključi, je vodstvo Gorenja GA (g. Bahun) postavilo dodatno zahtevo, da se odpovemo zahtevam, ki so predmet arbitražnega postopka reševanja presežnih delavcev in nestavkovnih ZaRazširjamo stavkovne zahteve z vprašanjem, kdo in kako je porabil denarna sredstva v vrednosti 7 milijonov DEM, ki jih je Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo R Slovenije namenilo za prestrukturiranje Programa kompresorji v Črnomlju, in kaj je storilo vodstvo Gorenja GA, da bi se ta sredstva resnično usmerila v Črnomelj? Predsednik stavkovnega odbora Bojan Brus Dr. Jože Pungerl: Zaščita pred strelo je v Sloveniji še vedno na špenglerski ravni. ZAKAJ SO VOJAŠNICE TERITORIALNE OBRAMBE SLOVENIJE SPET V MESTIH? STRAH PRED SAMOTO Ko je lani JLA zapustila vojašnice v Sloveniji, so sl mnogi oddahnili. Jugovojska je pustila za sabo ogromno premoženja v obliki vojašničnih in drugih objektov. Kljub temu, da so si po občinah mnogi prizadevali, da bi bile vojašnice uporabljene v »civilne« namene, so mnoge zadržale svojo osnovno namembnost. Zakaj? Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je najprej poskrbelo za sebe. Nič čudnega, saj je Bog najprej ustvaril brado sebi in šele nato moškim (in redkim bradatim ženskam). Janša se je z administracijo preselil iz tesnih prostoov na Župančičevi v nekdanji vojaški hotel Triglav In Internat Vojaške gimnazije Franc Rozman-Stane. Vojaški hotel je moderen, nov objekt, v katerem ga ne bo sram sprejemati različne goste iz Singapurja in podobnih eksotičnih dežel. Da se vidi, kje je slovenski Pentagon, ga varuje specialna brigada Moris. Mnoge vojašnice v mestu so preuejene ali se preurejajo za sprejem slovenskih regrutov. Tu pa tam nagimujejo, da /t to samo začasno, in da se bodo pozneje preselile na »podeželje«. Roko -na srce, tja bi spadale že zdaj, o poznejši selitvi pa se lahko samo slikamo. Če odmislimo potrebo po slovenski vojski tipa nacionalne stalne armade, pa lahko vsaj postavljamo vprašanje vojske v mestih. Vojašnice v mestu so tradicionalna monarhistično fevdalna iznajdba in pozneje socialistična. Edine vojašnice, ki naj bi imele prostor v modernih evropskih mestih, so policijske postaje, nikakor pa ne različna taborišča »zelencev«. V »pravih evropskih mestih« se tega dosledno držijo, posebno pa še v Ameriki, kjer so vojašnice daleč stran od mest. V Ameriki poklic vojaka bodisi oficirja ni visoko cenjen. (Za časa divjega zahoda so bili pri prostitutkah kavboji veliko več vredni kot vojaki). Opravičevanje tega, da je JLA imela vojašnice v mestih, se je nanašalo predvsem na njen atribut »ljudska«. Veliko se je polagalo na njeno povezanost z ljudstvom, ki je, roko na srce, bila lep čas resnična. S čim se opravičujejo vojašnice Teritorialne obrambe v slovenskih mestih? Ve se, da so v njih naši mladi fantje in tudi mnogi bivši častniki vseh barv, ki so zapustili (beri: dezertirali) iz JLA. Slovenija ima še veliko nepozidanega prostora v področjih, kjer raste samo grmovje. Ta bi bila za izgradnjo montažnih vojašnic Teritorialne obrambe idealna rešitev. Poleg tega bi zdrav zrak fantom bolj koristil kakor mestni smog. Upamo, da fantov v uniformi ni strah samote na podeželju. Dokler bodo v mestih kakršnikoli vojaki, bo znani srednjeveški pregovor »Svoboden vsak, kdor diha mestni zraki« postavljen na laž. Franc Furland NESOGLASJA MED NAJEMNIKOMA ZGORNJIH IN SPODNJIH PROSTOROV HOTELA V PREBOLDU HIŠA DVEH GOSPODOV Atraktivni Hmezadov hotel B kategorije v Preboldu sta si razdelila dva najemnika. Zgornje prostore je vzela v najem Zora Koren, ki s svojim podjetjem Zora d.o.o. nudi hotelske in gostinske usluge, v kletnih prostorih pa ob petkih in sobotah odmeva disco glasba iz zvočnikov Interkluba, ki ga vodita Sonja in njen mož Roman Jurički ter Borut Pod-linšek. V špetiru med zgornjo in spodnjimi so udeleženi še neposredni sosedje hotela, ki se pritožujejo, da ne morejo spati po predpisih. V drami nastopajo seveda še glavni stranski igralci - obiskovalci disco kluba in hotelski gostje. Sonja in Roman Jurički ne moreta prenašati vseh obtožb. »Eno leto mi plezajo po glavi!« To sporoča lastnica podjetja »Zora« d. o. o. Zora Koren in nadaljuje: »Ko sem lani najemala zgornje prostore hotela pri lastniku Hmezad Goldingu v Žalcu, sem med drugim izvedela, da sta v kletnih prostorih objekta še dva najemnika. Zagotavljali so mi, da je to »disko z mašn-co«, ki bi bil za moj posel dobrodošel. Ko smo začeli urejevati hotelske prostore, sem ugotovila, kakšne vrste je v resnici. Prvo sobotno jutro sem našla vsa skrbno urejena korita z rožami prevrnjena, kar so storili najstniki, ko so zjutraj zapuščali In-terklub. Roman Jurički, ki me je videl pobirati razdejane rože, mi je rekel: »Če boste hoteli rože saditi, jih boste morali tudi čuvati!« Skupni vhod smo morali prebarvati kot železniško postajo »Gostje diska Interklub so predvsem najstniki, ki uničijo vse, kar jim je na dosegu rok. Skupni vhod diska in hotela v pritličju sem morala dati prebarvati z rjavo oljnato barvo, da se nanjo ne bi prijela vsakovstna svinjarija. Kot na železniški postaji. V mislih sem imela povsem drugačno, toplo opremo. Roman Jurički, ki je v bistvu pravi lastnik Interkluba, se je bunil, ko je moral začeti plačevati svoj del elektrike in odvoza smeti. Prej je živel na račun hotela. Še vedno pa ima gretje na naš račun. Višek vsega je da nima ustreznih dovoljenj za obratovanje. Med vojno v Sloveniji je imel probleme s teritorialci, ki so spali v kampu, hranili pa so se pri nas. Ni jim bilo všeč, da disko dela medtem, ko se morajo boriti.« (Oh, ubogi teritorialčki, ki so morali v Preboldu pretakati kri! prip. av.) Jezni, neprespani sosedje »Pritiski krajanov na disko so bili že pred mojim prihodom. Prvega dne, ko sem začela z delom v hotelu, so prišli k meni s peticijo za podpis, v kateri so zahtevali da se disko zapre. Torej ne drži Juričkova trditev, da so se začeli neredi z mojim prihodom.« Korenova se sklicuje na prijavo Postaji milice Žalec z dne 5. junija 1991: »Vsak konec tedna, ki se začne že v četrtek in doseže vrhnec v soboto, je hrup obiskovalcev, ki se vračajo iz hotela, nevzdržen in traja tudi do 4. ure zjutraj-sobota 1.6.1991 vpitje, razbijanje steklenic, turiranje avtomobilov, parkiranih pred bloki in večkrat prave rallyjske vožnje z močnim navijanjem glasbe v avtomobilu. Ker je stanje nevzdržno in se je sezona šele dobro začela, Vas prosimo za ukrepanje saj imamo kot državljani pravico do nor- malnega življenja in predvsem počitka po napornih delovnih dneh. (petdeset podpisov)« »Konec lanskega septembra smo imeli skupni sestanek na krajevni skupnosti Prebold, katerega rezultat je bila odločitev, da mora Jurički organizirati red po zapiranju diska. Zmenili smo se za skupno redarsko službo, ki naj bi jo sestavljali štirje redarji. Pogodbo smo prekinili ko je vse redarje potegnil spodaj v disko.« Hotel v solzah »Mladino, ki zahaja v disko, sem želela »prevzgojiti« na lep način. Podnevi so sedeli po stopnicah pred hotelom ali dirkali okrog njega s kolesi. Povabila sme jih na koka kolo in jim razložila, da tako enostavno ne gre. Hotelski gostje pač pričakujejo od hotela B kategorije določen renome. Nič ni pomagalo niti, da sem organizirala ob petkih »živo« glasbo za mladino. Vandalizem obiskovalcev diska se je nadaljeval. Potrgali so ograjo okrog hotela, zažgali rože, na potrebo pa so še naprej hodili kar za vogale.. . Pred enim mesecem so za in pred hotelom vrgli solzivec, tako, da smo bili vsi v solzah. Takrat smo imeli ravno italijanske goste. Krajani so pred štirinajstimi dnevi sklicali sestanek, na katerem so zahtevali, naj se disko zapre. Mene in lastnikov Interkluba niso povabili. Ko pa je bilo pred enim tednom vlomljeno v sedem avtomobilov in hotelsko skladišče embalaže, je Sekretariat za druženoekonomski razvoj SO Žalec omejil delovanje tako diska kakor tudi hotelskega gostinskega dela za zunanje goste do 22. ure.« Policaji so nagnali goste iz hotela »Ne zdi se mi pravično, da velja ta ukrep tudi za hotel. Ko sem pred kratkim imela goste v restavraciji po omejitveni uri, s tem da sem zaklenila vhod, so na prijavo spodnjega soseda prišli policaji in zahtevali naj goste na-ženem. S takšnim načinom sem izgubila že veliko gostov. Pri- hajajo odpovedi, zaradi katerih ima hotel vsak teden izgube za 91.000 šilingov,« pripoveduje Zora Koren. Problem kafičev v Savinjski Da pa vendar ni vse tako črno, se da razbrati iz pogovora z lastnikom Interkluba Romanom in njegovo lepo ženo Sonjo Jurički: »Pred kratkim so nam omejili delovni čas diska zaradi tega, ker baje nimamo ustrezne dokumentacije in zaradi kaljenja nočnega miru. Kar se tiče prvega, enostavno ne drži, sa imamo vse potrebne papirje. Odlok je bil zelo enostransko izrečen, saj nas prizadete na sestanek ni nihče poklical. Sestankovali smo samo pred enim letom, ko smo se zmenili za redarsko službo, ki naj bi rešila pravi vzrok omejevanja našega obratovanja - obnašanja mladine po zapiranju. Znotraj prostora Interkluba imamo zagotovljen red, kar pa se tiče tistega zunaj, ne moremo storiti ničesar. Ko smo po lanskem sestanku postavili redarja (rezervnega policaja) pred hotel, ni nič pomagalo. Vsi so se delali norce. Korenova ni želela plačevati niti dogovorjenega odstotka varnostnikove plače. Na Interklub valijo krivdo za vse, ki je ne moremo prenašati. V Savinjski dolini obstaja specifičen problem kafičev, ki se zapirajo neuradno šele ob enih. Vsi žejni so seveda po tej uri navalili k nam, ker je bilo še odprto.« Gostje so kazali denarnice »Tukaj gre tudi za problem vzgoje mladine, ki pa se vrši na drugih mestih in ne v disku. Težko je imeti samo goste z metuljčki in kravatami, kar bi rada videla Korenova. Kdo pa smo mi, da bi lahko sodili ljudi? Že dolgo ne velja več pregovor, da obleka dela človeka. Ljudje pridejo v disko, da se sprostijo. Težko pa se je sprostiti, če si v kravati. Mnogi, ki jo nosijo ves dan, si jo zvečer snamejo in grejo na zabavo. (Snamejo si jo tudi tisti, ki gredo spat, seveda če se čez dan v službi preveč ne napijejo,.op. av.) Ko smo po- skušali »razločevati« goste, so nekateri kazali denarnice, češ, saj imam denar, zakaj me ne spustite. To je trajalo samo tri, štiri mesece, nakar smo obupali.« S Hmezadom smo dobro sodelovali Na odločbo o omejevanju obratovanja Interkluba smo se z ženo in partnerjem seveda pritožili. Do desete ure zvečer namreč ni mogoče z diskom doseči ničesar drugega kot izgubo. S Hmezadom, ki je nekoč vodil hotel, smo odlično sodelovali. Mi smo imeli denar od vstopnin, hotel pa od gostinskih uslug. S prihodom Korenove se je vse spremenilo,« komentirata Sonja in Roman Jurički. Ravnali smo po zakonu Sekretarka sekretariata za družbenoekonomski razvoj SO Žalec Danica Jezovšek-Korant in Mihaela Medvešček, ki je vodila upravni postopek okrog omejevanja obratovanja diska in hotela, sta poudarili, da se je v tem primeru ravnalo izključno po zakonu. Del 19. člena Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju glasi: »V času med 22. uro in 6. uro naslednjega dne je prepovedano opravljati dela oziroma dejavnosti, ki zaradi hrupa motijo nočni mir in počitek v naseljih in zaselkih.« »Edini vzrok omejevanja obratovanja, na katerega imajo oškodovanci pravico pritožbe, se nahaja v tem, da krajani ne morejo vsak konec tedna poslušati nočnega nemira. Kako pa se bo stvar odvijala v naprej, je odvisno od najemnikov hotela. Kar se tiče dokumentacije za obratovanje Interkluba, je zaenkrat v redu,« je pojasnila Danica Jezovšek-Korant. V vsej nesrečni stvari so vzroki bolj globoki, saj gre med »konkurentoma« za ne-toleriranje tako z ene kot z druge strani. Če bi najemnika našla skupni jezik in organizirala skupno redarstve-no službo, bi najbrž lahko kar dobro kooperirala. Za goste je hotel z diskom vred celota, v kateri se gibljejo (in pijejo). tekst in foto Franc Furland 300 Mb,,. podjetje za servis in trgovino posredovanje - svetovanje BIRODITOVA ugodna PONUDBA V MESECU JUNIJU 4» FOTOKOPIRNI STROJI CANON FAX - i CANON PC - RAČUNALNIKI 286/16-60 MB 386 SX-25 80 MB EPSON TISKALNIKI BIZERBA PROGRAM TEMNIC METTO NUMERATOR. - ENOREDNI DVOREDNI VES POTROŠNI MATERIAL ZA VSE PRI NAS KUPLJENE STROJE POSEBEN POPUST. BREZPLAČNA MONTAŽA IN DOSTAVA. VSE INFORMACIJE NA MARIBORSKI 116 ALI NA TEL. 34-624 in 37-501 ANTON ROUS: ZMANJŠANJE MARIBORSKE VLADE NI USPELO MARIBORSKA POT Kaj se dogaja v Mariboru, drugem največjem slovenskem mestu, kam pluje in kakšni so načrti za v bodoče. O tem in o odnosih z mariborsko županjo ter med mestno vlado in parlamentom, pripoveduje predsednik mariborskega izvršnega sveta Anton Rous, ki je zelo aktiven tudi v Štajerskem forumu. Kakšno je bilo dosedanje delo Štajerskega foruma in kakšni so njegovi načrti v bodoče? »Uspešno! V dobri polovici leta od njegove ustanovitve smo precej naredili v bistvenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za Štajersko in Slovenijo. Pošteno smo »zakurili« podakcijo za izgradnjo slovenskega cestnega križa. Pričeli smo z VVolfom in v parlamentu že dosegli spremembo zakona o cestnem križu. Dr. Toplak, ki je akcijo v parlamentu izpeljal, seje udeležil štirih sestankov Štajerskega foruma, bil je tudi član misije štajerskih gospodarstvenikov v Montrealu in Torontu, kjer se je pokazal resen Interes tujega kapitala za vlaganje v slovensko cestno infrastrukturo.« Znani ste po svojem zavzemanju za regionalno raz- države. Slej ko prej bo nujen določen proces decentralizacije. 250 občin je vsaj za tretjino preveč. Pošta, farna cerkev in gostilna še niso dovolj za občino.« Želeli ste zmanjšati mariborsko vlado na zgolj 10 članov. Kje so vzroki, da mestna skupščina tega ni sprejela? »Morda bi bil lahko odgovor tudi v tem, da to sestavo Izvršnega sveta v takšnem številu poslanci izjemno cenijo. V bodočem sistemu občin, ki bodo imele občinski ali mestni svet, bo le-ta štel največ 10 članov. Takšne izkušnje prinaša tudi naša županja iz Evrope. Sem pa trdno prepričan, da tudi v sedanjih razmerah 16-članski izvršni svet ni potreben, ker ni dovolj operativen in terja usklajevanje v bistvenih vpra- tovanjih mariborskih politikov v tujino. Kakšni so rezultati teh potovanj? »Zelo dobri. Neposredno angažiranje tujega kapitala pa čaka slovenski parlament, da se izreče o lastninjenju. Glede tega sem optimist, ker je v pripravi nekaj konkretnih programov.« Pravijo, da vam mariborska županja Magdalena Tovornik dela konkurenco, kakšno je vajino sodelovanje? »Pristojnosti župana in predsednika izvršnega sveta so v sedanji zakonodaji jasno razmejene. Ne glede na to pa lahko sprejmem trditev, da gre za konkurenco. Dose-daj nisem občutil konkurence v smislu, kdo bo koga, ampak kdo od naju dveh bo storil več koristnega za Maribor. To jemljem kot nekaj pozitivnega. Res pa je, da je bila županja od vseh poslancev v skupščini dosedaj najbolj kritična do dela Izvršnega sveta. V tej kritičnosti včasih pretirava, vsaj kar zadeva kritike dela upravnih orga- delitev Slovenije. Kako si predstavljate regionalizem v bodoče? »Zasluga Štajerskega foruma je vsekakor tudi v tem, da je v slovenski ustavi regionalizem povzet vsaj kot fakultativna možnost. Predsednika Bučarja smo povabili v svojo sredo. Tudi ta dopolnilna možnost brez njegovega obiska v Mariboru ne bi bila podana na Štajerskem forumu v Mariboru. Vendar z doseženim nismo zadovoljni in ne bomo tako dolgo, dokler slovenska Štajerska, ne bo imela znotraj države Slovenije približno enakega statusa, kot ga ima dežela Štajerska v okviru Avstrije. Precej odmevno je bilo tudi problematiziranje vprašanja neusteznega carinskega sistema, saj slovenska država na tem področju ni storila drugega, kot prevedla bivše carinske zakone SFRJ v slovenščino. To pa je premalo. Nov gospodarski sistem terja tudi nov carinski sistem.« Kaj menite o lokalni samoupravi, kot je sedaj predvidena? Imeli naj bi 250 občin, ki pa bodo zgolj nekakšne komunalne skupnosti. »Ne strinjam se s takšno stopnjo centralizacije na vseh področjih. Razumem jo le kot nujno fazo v času dejanskega konstituiranja nove šanjih neprimerno več agna-žiranja in časa. Delno pa sprejemam tudi oceno, da predloga nisem dovolj obrazložil.« Maribor ima številne hude gospodarske probleme. Kako jih pomaga reševati mestna vlada? »Nikomur od gospodarskih subjektov, ki jim je pomagala občina, nismo dajali potuhe za slabo delo. Nismo podpirali neperspektivnih gospodarskih programov ali nepotrebno podaljševali agonijo v posameznih podjetjih. Vendar pa smo se aktivno vključevali v reševanje gospodarskih težav in po mojih podatkih bi bilo brez našega vključevanja in pomoči v mariborskem bazenu namesto 19000 brezposelnih le-teh kar 34.500. Moja vlada pa je najbolj pomagala gospodarstvu s podpisom pogodbe med Peterletom in mano, s čimer je slovenska vlada sprejela moralno in finančno obvezo za uresničitev projekta »Maribor jutri«. Ocenjujem, da je to ena izmed zadnjih neposrednih turtur oblasti nad gospodarstvom, če je sploh mogoče to imenovati turtu-ro, saj gre skozi projekt »Maribor jutri« za vračanja denarja v gospodarstvo.« Precej se je govorilo o po- nov, ki so v preteklih dveh letih delovali v nenormalnih okoliščinah.« V Mariboru se je precej razpasel tudi kriminal. Kaj namerava mestna vlada storiti v zvezi s tem? »To vprašanje zasluži posebno pozornost, a ne zato, ker bi bil kriminal v Mariboru bolj pereč kot drugje. Vendar je problem vsekakor kompleksen in ga bomo obravnavali na eni izmed prihodnjih sej izvršnega sveta ter sprejeli ustrezne ukrepe.« Kakšni so nasploh odnosi med mariborsko vlado in mestno skupščino - v Ljubljani in Celju so ti odnosi zelo skrhani, kar je privedlo tudi do odstopa celotne celjske vlade. »Odnosi med izvršnim svetom in skupščino so v celoti gledano dobri. Njihova raven je v skladu s strankarsko sestavo skupščine, ki je izredno kritična do vseh predlogov Izvršnega sveta in posebej do konkretnega dela posameznih članov izvršnega sveta. Ta kritičnost izvira iz dejstva, da je izvršni svet mariborskega parlamenta nestrankarski, nobena stranka ga ni želela »posvojiti«. Delegati so pri postavljanju vprašanj v skupščini in še posebej s svojimi pobudami izredno zahtevni. Zato pred- vsem zaradi fizične omejenosti članov izvršnega sveta poslanci niso bili zadovoljni z odgovori na vprašanja in pobude. To se nam lahko šteje v minus. Sicer pa smo izvršniki slišali tudi pohvale za izvedbo posameznih projektov in nalog. Kako tudi ne, saj smo uspešno začeli razreševati konkretne probleme, kot so izgradnja koroškega mostu, plinifikacija kot izredno pomemben ekološki projekt, sanacija gradbene jame pri Slaviji s konkretnimi pripravami za izgradnjo centralnih garaž kot prometno ekološki projekt, začetek izselitve vojaških objektov izven mesta, podpis odgovornosti za izvajanje in izvedbo projekta »Maribor jutri« s strani vlade Slovenije itd. Vse to so projekti, ki jih je naložil Izvršnemu svetu mariborski parlament. Ali je potem mogoče biti nezadovoljen?« So med ministri v mariborski vladi tudi ljudje, ki imajo kakšno podjetje, ali ga imate mogoče tudi vi? »Člani izvršnega sveta občinske skupščine Maribor so mi pred letom dali pisne izjave, da nimajo svojih podjetij, da niso delničarji itd. Moje edino osebno podjetje je funkcija predsednika Izvršnega sveta s petimi otroki, z dvema pri kruhu, z enim na čakanju in z dvema mladoletnima otrokoma.« Za Maribor je pomembno sodelovanje s sosednjo Avstrijo. Kaj dela vaša vlada na tem področju in kako načrtujete sodelovanje med Mariborom in Avstrijo? »Potreben je nov zagon v našem mariborskem in štajerskem smislu za krepitev gospodarskih vezi s sosednjo Avstrijo. Mlada država Slovenija je v tej smeri skupaj z zbornico storila že marsikaj pozitivnega, konkretizacija pa je seveda sedaj na ravni poslovnih subjektov. Skupaj z Gospodarsko zbornico za Podravje, Štajerskim forumom in drugimi bomo organizirali dvodnevno srečanje sto poslovnih mož iz avstrijske Štajerske in sto poslovnežev iz slovenske Štajerske v okviru tradicionalnega Radgonskega sejma v avgustu.« Kako ocenjujete povečanje plač v državni upravi? »Sedanji čas terja moderno in sodobno upravo, to pa pomeni denar za opremo in ustreznejše stimuliranje ka- dra. Sedanji nivo osebnih dohodkov v državni upravi je v preveliki meri stimuliral fluktuacijo strokovnega kadra, kar bi lahko pripeljalo v katastrofalen položaj.« V Mariboru imate precej velikih inštitucij, kakšno je njihovo sodelovanje pri novih projektih? »Omenil bi sodelovanje z Univerzo, gledališčem in Škofijo. Sodelovanje z Univerzo in njenimi organizacijami je zgledno, čeprav mislim, da so še mnoge neizkoriščene možnosti. Profesorji Univerze sodelujejo v projektnih teamih, ki so eno izmed bistvenih gibal pri delu izvršnega sveta. Sodelujejo tudi pri projektu »Maribor jutri«. Enako velja za Ekonomski center in druge. Pri delu in življenju osrednjih kulturnih inštitucij vzpodbujamo njihovo programsko naravnanost v celoten slovenski in regionalni prostor. Zato sem vesel, da to naravnanost čutijo Šlovenci in še posebej prebivalci severovzhodne Slovenije. Skozi to jemljejo Maribor kot svojo metropolo. S Škofijo in župnijo smo izpeljali dvoje pomembnih projektov. Dostojno smo se oddolžili velikemu Štajercu Slovencu dr. Antonu Martinu Slomšku s skupno akcijo za postavitev njegovega spomenika in pripravili o njem edinstveno razstavo. V letošnjem letu bomo opravili bistveno fazo priprav za preselitev Rektorata v za to inštitucijo primerne prostore na Slomškovem trgu in dokončali izgradnjo nove gledališke dvorane, ki bo pika na i v zadnjem času izrednemu ekspanzivnemu umetniškemu poustvarjanju Pandurjevega gledališča in mariborske opere. Ali je ob vsem povedanem na vaša vprašanja možno biti lažno skromen? Mislim, da ne. Zato naj namesto česa bahaškega povem, da sem RAD MARIBORČAN. Janez Vodnar časopis slovenskih delavcev Ta teden lahko preberete: Intervju: Predsednik ZSSS Dušan Semolič Vlada Svobodnim sindikatom še ni blagovolila poslati ekonomskega programa. Drnovškov gospodarski program bomo podprli vsi - s še manjšimi mezdami, strganjem zadnjih prihrankov in še čem. Kaj nam bo prinesel in kdaj pa je še v oblakih. Oživljanje podjetniške žilice Mlada valilnica dela: Obiskali smo eno izmed novopečenih zasebnih podjetij, ki je sodelovalo na natečaju Tisoč novih delovnih mest. Gre za pravcato mlado valilnico dela in podjetniških idej. 100 delavcev Gorenja kompresorjev iz Črnomlja - čez noč na cesto in ob lastnino OČIM PRETEPA SEDEMLETNEGA OTROKA, MATI SE NE MORE ODLOČITI MAMICA, TVOJ SEM Letos so policisti s policijske postaje Žalec že petkrat posredovali ob nasilju očima nad otrokom. Štirikrat so ga odpeljali s seboj, enkrat opozorili. Pa vendar nikoli ni bil odsoten več kot štiriindvajset ur. V tem času ga namreč policisti morajo predati preiskovalnemu sodniku, ta pa je uvidevnejši do očima, kot je očim do otroka. Nova družina David si bo to leto še posebej zapomnil. Ne le da vento-mer posluša o grozotah vojne v domovini svojih staršev, tudi sam občuti bolečino in strah, čeprav živi tukaj, kamor so mnogi pribežali na varno. Sicer čuti, da je tukaj doma, saj se je rodil mamici, ko je pred dobrimi desetimi leti prišla v Slovenijo iskat boljšega kruha, kot bi ga lahko zaužila doma. Ko je komaj dobro skobacal iz plenic, je mamica dobila prijatelja, s katerim se je poročila, David pa svojo sestrico. Sprva je kazalo, da bo novi očka dober tudi zanj, pa je kmalu sprevidel, da ne on, verjetno pa tudi ne njegova mamica, nista izbrala najboljšega. Kljub temu, da očima kliče ati, Davidu nova družina ni prinesla veselja. V svojem sedmem letu življenja je postal drugačen, kot so njegovi sovrstniki. V malo šolo večkrat prinese kakšno podplutbo, pa tudi drugače se je spremenil. Kot večina normalnih otrok, je plenice zapustil že ob tretjem letu, sedaj pa večkrat na teden, včasih tudi na dan, umaže svoje spodnje perilo. Zakaj, tega sam ne ve. Nazadnje je bilo pred nekaj dnevi, ko je mamica odšla v službo, očka pa je razpravljal o vojni s prijatelji v neki gostilni, on bi pa moral paziti na dveinpoletno sestrico. Od druge ure pa do pete je bil dolg popoldan. Medtem ko se je sam zaigral s prijatelji iz soseske, je sestrica stopila v stanovanje in radovedna, kot je, po nesreči zapahnila steklena vhodna vrata tako, da David ni mogel do nje. Okoli pete ure popoldne je prišel očka, takšen kot že nekajkrat. Sestrica je kričala, očka pa ni imel ključa od stanovanja. Zato je najprej raz- bil steklena vrata, nato je poklical Davida. David, ki je vedel, kaj ga čaka, se je sprva hotel izmuzniti. Toda očka je z nogo zaustavil njegovo kolo, ga vrgel na tla, kričal in brcal in brcal. Vpitje in prošnje otroka so kmalu na okno privabili sosede iz bližnjih blokov. »Že spet ga pretepa, saj ga bo ubil,«« so menili nekateri. Nekdo pa je le zavrtel telefonsko številko in poklical policijo. Policisti so vedeli, kam morajo, saj so letos že štirikrat priskočili Davidu na pomoč. Česa je kriv otrok? Ahmeta, očeta malega Davida, smo želeli povprašati, zakaj pretepa otroka. Vrata stanovanja je odprla žena Daliborka. Prijazno nas je povabila v stanovanje. Ah-met je ležal na kavču, samo v športnih hlačkah, raztegnjen kot kralj, ki uživa v svojem kraljestvu. Naša prisotnost ga ni dosti motila, saj je imel opravka z najpomembnejšo stvarjo na svetu - gledanjem nogometa. Z daljincem v roki, zazrt v razplete na ekranu, je le bolj bežno sledil našemg razgovoru. »Vem, kdo vas je poslal, hočete me uničiti,« je modroval. »Tistega novinarja, ki je časopisu napisal moje inicialke, bom tožil, saj so me vsi prepoznali. Zakaj ga tepem? Ali se tudi vam že otrok ni kdaj povzpel na vrh glave. Trmast je, len, noče paziti svoje mlajše sestrice. Nikoli ne uboga, z njim ne gre drugače. Vsak oče kdaj pretepe otroka, pa ne delajo takšnega cirkusa kot zdaj,« pravi Ahmet. Žena Daliborka potrdi moževe besede.« David je res nemogoč otrok, tako je trmast in agresiven. Včasih se zgodi, da se začne sam praskati po licu, vleči za lase in tuliti. Takrat ga tudi jaz udarim, saj bi sam se bojijo. Česa se bojijo! Ali je potrebno odgovoriti. Star znanec policije Policisti žalske policijske postaje so letos podali zoper Ahmeta dve kazenski ovadbi in dva predloga sodniku za prekrške zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja z njo. Že leta 1990 pa so Ahmeta obravnavali zaradi kršenja javnega reda in miru. Kaj več policisti ne morejo narediti, saj v »najboljšem«, primeru lahko osebo zadržijo le štiriindvajset ur, nato jo morajo predati preiskovalnemu sodniku. Zadeve pa tečejo, tečejo, pretepi doma hitreje kot obravnave na sodišču. Za malega Davida morda ostaja le rešitev v socialni službi, ki mu želi poiskati novo družino. Jana Štrlekar Foto: LucaS sebe bolj poškodoval kot ga jaz.« »Nemogoč je, zadnjič je pri pisanju domače naloge radiral kar z oslinjenim prstom, namesto da bi poiskal izgubljeno radirko. Takrat sem ga namlatila s plastično otroško sabljo. Poznalo se mu je po hrbtu, seveda. Samo drug dan so torvarišice v vrtcu otroka odpeljale k zdravniku in to brez mojega dovoljenja. Pomislite, niti Imena in nekatera nepomembna dejstva so v resnični zgodbi spremenjena. Davida, pa naj ima katerokoli ime, bi lahko našli v marsikaterem slovenskem mestu, saj nasilja nad otroki velikokrat ne moremo ali ne znamo ustrezno preprečiti. Vendar okolica, ki ni neobčutljiva do takšnih primerov, lahko veliko pomaga, če se že mati ne more odločiti med ljubeznijo do otroka in možem. vprašale me niso,« pravi Ahmet. »Zdaj, ko ga je obrcal s cokli. so qa tudi odpeljali k zdravniku, pa ni bilo nič videti,« doda Daliborka. »Če mi je žal, sprašujete, seveda mi je žal.To sem povedal tudi sodniku, tistih štiri tisoč tolarjev kazni bom tudi plačal, imeli pa bomo še eno obravnavo na sodišču,« pravi Ahmet in se ponovno zazre v ekran. Daliborka je nadaljevala: »Socialna delavka nas je že večkrat obiskala. Rekli so, da mi bodo otroka vzeli, če ga jaz ne morem zaščititi pred Ahmetom. Tega ne bom dovolila, takrat bom tudi jaz mrtva.« Ahmet pa vprašanje na pol presliši in pove nekaj nerazumljivega, ko ga vprašamo, če bi mu bilo hudo otroka oddati. Kadar je naš pogovor preglasen, nastavi televizijo glasneje. Zunaj pred vhodom se igrata David in njegova sestrica. Vsi vse vedo Sosedje iz okoliških blokov slišijo in vidijo marsikaj. Neka Daliborkina prijateljica iz službe pravi: »Včasih se mi je Daliborka smilila. Tudi njo pretepa. Vse nože v kuhinji je skrila ker nenehoma grozi. Nekoč ji ga je nastavil na vrat in takrat je mislila, da se ne bo rešila. Daliborka je po rodu Srbkinja, on Musliman. Kadar izve za kakšna nova grozodejstva v Bosni, kriči: »Opet tvoji kolju naše« in takrat mora Daliborka bežati. Ko smo nazadnje skozi okna opazovali, kaj se dogaja pred njihovim stanovanjem, je kričal na nas in psoval. Sosed, ki je hotel pomagati ubogemu Davidu, jo je kasneje sam skupil, čeprav je tisti večer policija to preprečila. Tudi z orožjem je že grozil. Večina stanovalcev blokov, ki imajo pogled na Ah-metovo stanovanje ali se dnevno srečujejo, ne želi govoriti o dooodkih. Pravijo da ZADEVA ELAN KODER SE NOGE ZAGOVARJATI Pričelo se je sojenje nekdanjima vodilnima delavcema Elana, Pavlu Kodru in Urošu Aljančiču. Elan je zdaj že trdno (z 92 odstotki) v hrvaških rokah in to tudi po zaslugi omenjenih bivših vodilnih delavcev, vendar jima na kranjskem sodišču ne sodijo zato, pač pa obtožnica bremeni Kodra neupravičene uporabe in uničenja poslovnih listin, Aljančiča pa napeljevanja k neupravičeni uporabi. Za ta dejanja so zagrožene kazni do pet let zapora. Nekdanji Elanov finančnik 58-letni Pavel Koder, ki mu namestnik javnega tožilca očita kaznivo dejanje neupravičene uporabe, ker naj bi dal 6,7 milijonov šilingov Elanovega denarja kot jamstvo Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu za dobo šestih let kot garancijo za kredit v višini 3,5 milijona šilingov, ki ga je najel Uroš Aljančič in 3,2 milijona šilingov, ki ga je najel Mladen Sirol. Obtožnica je bila vložena že pred dvema letoma, vendar pa je do prve obravnave prišlo šele minuli ' teden. Spretni odvetniki so zadeve kar dve leti s sklicevanjem na slabo zdravstveno stanje obtoženih in drugimi manevri uspešno odlagali. Pavel Koder je na zaslišanjih v preiskavi povedal, da so se o podelitvi posojila dogovorili na seji Elanovega vodstva. Pobuda za to je pri- šla od Zveze bank v Celovcu, kjer je zvedel za kredit, ki ga je ta banka dala Aljančiču. Uredil je vse potrebno, da je Elan jamčil z enako vsoto za posojilo svojemu bivšemu direktorju. O izginuli dokumentaciji ni povedal nič novega, vendar pa so priče potrdile, da jo je odnesel iz Elana. Ker se na sojenju ni hotel zagovarjati, je te izjave bral predsednik senata. Koder je takrat povedal, da ni nikoli videl pogodbe, ki sta jo sklenila Aljančič in Zveza slovenskih zadrug - bank iz Celovca. Koder je tudi trdil, da je Aljančič dobro vedel za depozit, s katerim je Elan garantiral za njegov kredit.- Uroš Aljančič, ki se je zagovarjal celi dve uri, je tudi po soočenju s Pavlom Kodrom izjavil, da je prepričan, da o vsem tem na poslovodnem odboru niso govorili. Sodišču je predložil overovljeni prevod in originalno pogodbo, ki jo je v Celovcu sklenil za posojilo pol milijona mark. »Pogodbo o depozitu Elanovega jamstva za moje posojilo sem prvič videl šele na zaslišanju s kriminalisti«, trdi Aljančič, ki je sedaj zaposlen kot vodja marketinga v Vili A in mesečno zasluži 35.000 tolarjev. Na obravnavi je Aljančič tudi pojasnil, zakaj je najel osojilo. Svoje prihranke iz vedske je želel naložiti v večnamenski objekt v Tržiču. Zato je potreboval posoji- lo, ki mu ga je omogočil gospod Kunčič iz Celovške banke. Kot pravi, v ta projekt Elan ni bil nikoli vključen, saj se niso nikoli pogovarjali, da bi bil Elan garant za njegovo posojilo. Pri tej trditvi je Aljančič vztrajal, kljub temu, da je prvoobtoženi Pavel Koder trdil drugače. Res se zdi malce čudno, da Aljančič, ki je bil pred dvema letoma, ko je najel posojilo, direktor Elana, ne bi nič vedel o garaciji njegove firme za to posojilo. »Sprejel sem pogoje celovške banke in ponudil hipoteko, saj je bil objekt vsaj trikrat toliko vreden, kot pa je znašalo posojilo. Plačal sem tudi kreditno provizijo in zavarovanje v višini 28.000 šilingov ter podpisal bianco menico, kar v Avstriji pomeni, da ob neizpolnjevanju pogodbe kreditodajalec stoodstotno prevzame premoženje kreditojemalca,« se je branil Uroš Aljančič. Na razpravi je bilo nesporno ugotovljeno, da je Ejan s svojima računoma v tujini posloval nelegalno, vendar bo o tem kaj natančnejšega težko ugotoviti, saj dokumentacije ni. Nerazjasnjeno je tudi posojilo Mladenu Sirolu 6,2 milijona šilingov, za katerega je ravno tako jamčil Elan. Sirol dolguje Elanu tudi kupnino za devet jadrnic, vendar pa je nedosegljiv, saj je pobegnil iz Slovenije. Janez Vodnar DAGMAR ŠUSTER: NE SMEMO SE ZAPIRATI PRED EVROPO S PAMETNO POLITIKO 00 BELEGA KRUHA »Potrebno je rešiti položaj izvoznikov, voditi manj restriktivno monetarno politiko, zmanjšati obrestno mero, rešiti problem javnega sektorja in monopolov ter javne porabe. To bi morale biti glavne točke gpspodarske politike,« trdi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Sušter, ki smo ga povprašali o trenutnih razmerah v slovenskem gospodarstvu in zaprosili za oceno vladinega gospodarskega programa. Veliko se je že govorilo o razbremenitvi gospodarstva, zaenkrat pa do tega še ni prišlo. Nasprotno, zdi se, da gospodarstvo le še bolj obremenjujejo. »Gospodarska zbornica se zavzema za znižanje davkov in prispevkov, tako da bi celotna tako imenovana javna poraba - država, družbene dejavnosti in pokojnine, skratka vsa ta nadgradnja ne porabila večjega deleža družbenega proizvoda kot lani. Sedaj, ko vemo, da bo tudi letos družbeni proizvod bistveno manjši kot lani, ga nikakor ne bi smeli večji del nameniti za javno porabo. Te zadeve so sedaj zelo aktualne, saj se je nova vlada odločila, da se bo lotila problema javne porabe in zato bomo tudi mi znova postavili zahtevo gospodarstva, da se njegova obremenitev zmanjša.« Vendar pa precej podjetij ne plačuje dajatev državi, njihov dolg do proračuna znaša kar okoli 7 milijard tolarjev. »To je drug problem. Zaradi situacije, v kateri sta se Slovenija in njeno gospodarstvo znašla, so zadeve v gospodarstvu zelo kritične. Lani je zabeležilo izgubo kar 753 podjetij, v katerih je zaposlenih približno 200.000 ljudi. Izguba teh podjetij je znašala približno 18 milijard. Konec aprila letos je bilo v Sloveniji 1328 podjetij, ki so imela blokirane račune več kot pet dni. V prvih štirih mesecih letos je SDK evidentirala 255 podjetij, ki so zrela za stečaj. A za zdaj še velja zakon o moratoriju na stečajne postopke, kar je bil v dani situaciji najbrž nujen ukrep, vendar tudi neselektiven, saj je ohranil pri življenju vsa podjetja, od zdravih, polzdravih in neozdravljivo bolnih. Zato je potrebno dolgove podjetij do države ali elektrogospodarstva ter tudi med seboj gledati v tej luči, saj gospodarstvo kot celota že tri leta beleži izgubo. Zato se Gospodarska zbornica zavzema za sanacijo gospodarstva in bank. Mislim, da ima tudi vlada v tej smeri določene ideje in predloge in upam, da se bo kmalu lotila sanacije gospodarstva in bank, kar je med seboj tesno povezano. To je zelo važna naloga, vendar je pri tem odločilnega pomena, da bo proces, ki je pred nami, dal možnost podjetjem, ki se lahko rešijo, ki imajo programe, potencialne trge itd. To nikakor ne bo lahka naloga, saj si radikalne sanacije ne moremo privoščiti, ker bi to zahtevalo likvidacijo velikega števila podjetij.« Kako pa Gospodarska zbornica gleda na nov pred- log zakona o lastninjenju in vse, kar se okrog te zakonodaje dogaja? Ne mislim tako kot mnogi, ki menijo, da je edini problem slovenskega gospodarstva njegova lastninska struktura. Na žalost ni tako. Bilo bi zelo enostavno, če bi imeli samo en problem. Trdno sem prepričan, da je čista iluzija, če kdo misli, da bo po tem, ko bo zakon sprejet in lastninjenje opravljeno, to dalo takojšnje rezultate. Preden bo nova lastninska struktura pokazala rezultate, bo še preteklo nekaj vode. Vendar pa smo vso zadevo pripeljali tako daleč, v podjetjih, v državi in pri tujih partnerjih, da moramo takoj sprejeti to zakonodajo. Problem je že tako zaostren, da enostavno ne prenaša več odlašanja. To, kar danes počnejo stranke, ali tiste, ki so bile v opoziciji prej, ali one, ki so v opoziciji danes, ko na račun tega zakona merijo politično temperaturo, nima nobene zveze s stvarjo in mislim, da so objektivno odgovorne, da do rešitve ni prišlo. Stališče Gospodarske zbornice je jasno; zavzemamo se za čimprejšnji sprejem zakona. Tudi mi smo dali nekaj pripomb in predlogov, vendar nobenega takšnega, na katerem bi posebej vztrajali, samo zato, da ne bi še bolj zapletali situacije. Poenostavljeno rečeno - kakršenkoli zakon, samo čimprej, vsakega dne, ki ga izgubimo, je škoda. Nenazadnje pa je res, da bo nova lastninska struktura postopoma dala tudi ekonomske razultate. Dodal bi, da se kljub vsemu okoli lastninjenja ustvarja prevelika farna. Slovensko gospodarstvo, obremenjeno z vsemi svojimi izgubami, izgubami bank in države, je v bistvu, na žalost, relativno zelo malo vredno. Pomembne dele slovenskega gospodarstva sploh ni nihče pripravljen kupiti, nihče jih ni pripravljen vzeti niti zastonj. Okoli lastninjenja se ustvarja razpoloženje, kot, da si bomo sedaj ne vem kaj razdelili, namesto, da bi se zavedali, da je to gospodarstvo, zaradi različnih razlogov, zelo malo vredno.« Slišijo se glasovi, da nas bodo enostavno pokupili tujci. Kako gledate na to? »Vsaka pametna država, ki da kaj nase in svoje državljane, bo glede tega vodila neko določeno politiko na osnovi določene strategije. Odgovor na to vprašanje bi razdelili na tri dele. Prvič so določene stvari, ki jih ni mogoče prodati in tudi ni mogoče dovoliti novih naložb tujcem. Drugič je na nekaterih področjih potrebno postaviti mejo, kjer ni mogoče vse prepustiti oziroma prodati tujcem. Glede pretežne večine gospodarstva pa ne bi smelo biti težav. Želimo se intergrirati v Evropo, se odpreti v ta evropski gospodarski prostor, ki bo jutri dejstvo za osemnajst držav. Tu postavljati prevelike meje pomeni v bistvu zapiranje in v zadnji posledici tudi skromen standard, bedo, ki si je ne bi smel želeti noben državljan. Tudi pri tujcih ni velikega interesa, saj ima tuji kapital tudi boljše lokacije, kot je naša. Jaz ne vidim kakšne večje nevarnosti, da bi tujci pokupili preveč. Brez tujih naložb pa se bomo zelo težko izkopali iz gospodarske nesreče. Naložbe tujcev bodisi v obstoječe ali nove kapacitete bodo vendar prinesle nova delovna mesta, konkurenčnost, davke državi... Potrebno se je odpreti, v svet in do tujega kapitala, vendar z neko mero in občutkom. Zdaj velja zakon o moratoriju na stečajne postopke. Kako dolgo bo ta zakon še veljal in kaj se lahko zgodi, če preneha njegova veljava? »Po mojih podatkih namerava vlada moratorij podaljšati še za pol leta. Odločilnega pomena je, kako se bomo lotili predstečajnih postopkov in na kakšen način rešili vse tiste, ki imajo kakršnokoli možnost za rešitev. Kar je brezupno, pač nima smisla reševati, ker je predrago, saj je ceneje potem reševati takšen problem preko socialnih programov, vendar je potrebno to zelo umiriti, saj si Slovenija ne more privoščiti naslednjih 100.000 nezaposlenih. Tega ne bi prenesli, ne socialno ne politično, smatram pa, da zato tudi ni nobene potrebe. Postopoma bi bilo mogoče celo zmanjševati število brezposelnih. Tudi sedanje število nezaposlenih je brez potrebe tako visoko. Če bi vodili pametnejšo gospodarsko politiko, bi bilo manj nezaposlenosti. V zadnjih osmih mesecih je bila gospodarska politika napačna, ker je premalo naredila za stare in še posebej nove trge, ker je dovolila tako restriktivno monetarno politiko, ker ni ustvarila pogojev za znižanje obresti, niti ni obvladala javnega sektorja in monopolov ter ni znižala javne porabe. To so po moji sodbi največje napake prejšnje vlade. Nova vlada mora najmanj teh pet zadev drugače reševati.« Pomembna točka v programu nove vlade |e tudi sklenitev socialnega pakta med sindikati, gospodarsko zbornico In vlado. Kakšne so možnosti, da do tega pride? »Gospodarska zbornica je postavljala tako prejšnji kot sedanji vladi dva pogoja, ki ju je potrebno uresničiti, preden bo zbornica lahko pod- pisala socialni pakt. Najprej se moramo vsaj v osnovi dogovoriti o gospodarski politiki, saj socialni pakt neodvisen od gospodarske politike nima smisla. Socialni pakt v bistvu obdeluje samo nekatere segmente gospodarske politike, in da je to obvladovanje učinkovito, mora biti del smiselne celote. Drug pogoj za sklenitev socialnega pakta je obvladovanje javne porabe - če ne bo država obvladala javne porabe, oziroma sama dala zgleda, ne bo s socialnim paktom nič. odstotkov celotne proizvodnje, hkrati smo izgubili tudi nabavni trg in ne nazadnje posredniški trg. Mislim, da ni nobenih možnosti, da bi ta trg kdajkoli znova vzpostavili v takšnem obsegu. Na to tržišče, ki je sprejelo do trideset odstotkov naše produkcije, se v takšnem obsegu nikoli ne bomo vrnili. Nikakor pa ne mislim, da se je treba temu tržišču popolnoma odpovedati. Trdno sem prepričan, da je veliko razlogov in interesov na vseh Ni mogoče zahtevati samoobvladovanje na področju cen in plač, medtem ko država porabi več, kot je realno možno. Gospodarska zbornica se zavzema za sklenitev socialnega pakta, saj je to za večstrankarske države tržnega gospodarstva nek normalen učinkovit sistem, ki se je v zadnjih petnajstih letih uveljavil v mnogih državah. Res pa je tudi, da bi stranke morale razmisliti o neke vrste nacionalnem konsenzu, čeprav se bojim, da je ta hip to nerealna želja.« Slovenija je z osamosvojitvijo izgubila velik del južnih trgov, na katerih smo prodajali Izdelke in kupovali surovine. Kako po vaših podatkih slovensko gospodarstvo prenaša oziroma nadomešča izgubo teh trgov? »Slovensko gospodarstvo je izgubilo ogromen trg nekdanje Jugoslavije. Prodaja v zadnjem četrtletju lanskega leta se je zmanjšala za dva in polkrat, v primerjavi z letom 90 in približno za trikrat v primerjavi z, če lahko tako rečem, zlatimi časi. Izgubili smo trg za približno 15 do 20 straneh, da se ta trg do določene mere obnovi, in smatram, da se tudi bo obnovil. Ocenjujem, da je, upoštevajoč interese, mogoče v prihodnje ohraniti dobro polovico tega tržišča. Temu tržišču in partnerjem bi se bilo povsem iracionalno odpovedati.« Slovenija ima številne probleme tudi na področju elektrogospodarstva. Največji porabniki elektrike ne plačujejo, njihovi dolgovi pa se prenašajo na pleča gospodinjstev. Kako rešiti to situacijo? »V zvezi z elektrogospodarstvom je več problemov. Praktično ima podobne probleme celoten javni sektor. Zato se strinjam s predlogom vlade, da bo celoten javni sektor preslikala z mednarodno revizijo, čeprav smatram, da bi bili tudi mi sposobni opraviti takšno revizijo. V interesu Slovenije je, da na tem področju pridemo do jasne slike. Seveda pa je potrebno na osnovi te revizije določiti strategijo in v kakšno smer in s kakšnimi ekipami se bodo vodili ti sektorji v prihodnje. Če ta revizija ne bo služila za rekonceptualizi-ranje in kadrovske okrepitve teh sektorjev, od vsega tega ne bo koristi. Samo ugotoviti, kje smo, ni dovolj. Kar se elektrogospodarstva tiče je preprosto potrebno zagotoviti plačevanje elektrike. Vendar pa je vprašanje cene, po kateri se naj plačuje. V svetu so znane specifike velikih porabnikov, stalnih porabnikov in drugih ... Gospodarstvo je potrebno spraviti v pozicijo, da bo lahko plačevalo. Poznam celo vrsto podjetij, ki ne plačujejo ničesar. Ne plačujejo ne telefona, ne elektrike, ne partnerjem, ne državi. Ta problem je povezan s sanacijo gospodarstva in bank ter z nujnostjo izboljšanja likvidnostne situacije, da bodo lahko te zadeve normalno funkcionirale.« Po programu nove vlade naj bi z omejitvami plač in cen inflacijo omejili na 2 do 3 odstotke mesečno. Kako gledati na takšen optimističen načrt? »Inflacija je seveda zelo velik problem, ki na nek sintetičen način pokaže vse probleme, ki jih imata neko gospodarstvo in država. Zato je potrebno vse napore, ki imajo za cilj zmanjševanje inflacije, v največji meri podpreti. Vendar pa inflacija v Sloveniji ni edini ali največji problem. Proizvodnja je padla za tretjino, realne plače so na nivoju izpred tridesetih let, imamo skoraj 100.000 brezposelnih in številne druge hude težave. Uničenje inflacije ima svojo ceno, to pomeni še nadaljnje padanje proizvodnje, povečanje brezposelnosti, itd. Ta cena je za tako obubožano državo in državljane ta hip previsoka. Poleg tega, če bi inflacijo z ekstremnimi ukrepi monetarne politike obvladali, nismo s tem rešili vsebinskih problemov inflacije. Brez sanacije gospodarstva, bank, javnega sektorja lahko inflacijo le začasno ukinemo, kot je storil Markovič, in se bo vrnila, ko se bodo zadeve normalizirale. Odpravljati je potrebno vzroke, ne posledic.« Kako Gospodarska zbornica ocenjuje gospodarski program Drnovškove vlade, ki ga je le-ta pred kratkim predstavila? »Vlada je dovolj natančno definirala probleme, cilji, ki jih je vlada v tem programu nakazala, so dovolj sprejemljivi. Vse stvari, ki jih je vlada v tem programu nakazala, še niso skonkretizirane, zato bomo še videli, kako konkretno rešiti nekatere zadeve. Smatramo, da bi bilo potrebno bolj izostriti vprašanje tečaja oziroma sploh položaja izvoznikov, monetarne politike, obresti, javnega sektorja in monopolov ter javne porabe. To so področja, kjer je prejšnja vlada napravila najhujše napake.« Janez Vodnar NOVf i DOBA ___..m MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLAVIJI - (14) ZASTOJ ALI NAPREDEK? Modre čelade le počasi prevzemajo nadzor v okupiranih hrvaških območjih. Zdaj so na dveh sektorjih. Hrvati nikakor niso zadovoljni. Uradna oblast sporoča, da bo sama ukrepala. Zgodbe o prijaznih »sladoledarjih« se nadaljujejo. Modre čelade za Srbe kupujejo bencin, cigarete. Čudijo se le, ker za Jugo dinarje ničesar ne dobijo. V SAO Slavonija Itd. so Srbi »pogruntali«, da so miličniki lahko bivši vojaki JA. Hrvati so rekli »Jok, lahko so le tisti, ki so ustrezne šole končali na Hrvaškem«. Glavni sedež UNPROFOR je še vedno v Beogradu. To Je povsem nelogično, je namreč tako, kot bi ga imeli pred letom dni v Bagdadu, v glavnem mestu agresorja. Dokler je UNPROFOR v Beogradu tudi ne pride v poštev kakršnakoli vojna intervencija mednarodnih sil. Pripadniki OZN v Beogradu bi bili namreč v takem primeru dobri - talci. Torej, bodite pozorni na selitev generala Nambiarja iz Belgrada... Srbi tudi tam, kjer Je OZN, še vedno po 16. uri nosijo orožje, postavljajo mine, slišijo se rafali, Nesrbe še vedno preganjajo. OZN dela namreč le od 8. do 16. ure. Precej pa Jih je tudi utrujenih In hodijo počivat v Istro, pa tudi v Sloveniji so dobrodošli. Kar zadeva Sarajevo, se še kar naprej dogovarjajo. Letališče je zaprto. Ko so Srbi začutili potrebo, da pregruplrajo svoje sile, so objavili premirje, seveda lažno, pomagal pa jim je tudi general MacKenzIe, ki so ga 36 ur zadržali v vojašnici Lukavica pri Sarajevu. Niso neumni, ti balkanski Srbi! Hrvati v BiH sicer še vedno delajo precej na svoje, imajo svoj vrhovni štab, vojaki, čeprav državljani BiH, pa so si nadeli hrvaške nazive, na primer bojnik ali general bojnlk. Ni dobro, ker jasno ne povedo, da so del uradne vojske BIH, kakor sta se domenila Tudman In Izetbegovlč. V celoti - OZN se obira, lahko bi rekli, da gre za zastoj. Število mrtvih je medtem vse večje. Ameriški sekretar James Baker Ima težave. Zdaj je kar močno nervozen, ker je le spoznal, da je sokriv za balkansko morijo. On je namreč tisti, ki je osebno dovolil Markoviču, da je poslal lani tanke v Slovenijo. No, dovolil je le vožnjo tankov, ne pa streljanje. Očitno ni vedel, s kom Ima opravka. Zdaj skuša spet dokazati, da so krivi za vse Slovenci In Hrvati. Torej še vedno - tisti, ki se brani v svoji domovini, je kriv. Da gre za zastoj, govori tudi dejstvo, da se Izgnanci na Hrvaško še ne vračajo. Srbski vojaki, bivši JA, so tudi nezadovoljni, hočejo oditi. Iz Belgrada jih tolažijo tako, da jim višajo dinarske plače. Razoroževanja Srbov še ni, JA je še vedno na območju Dubrovnika. Na širšem polju - muslimanske države zahtevajo vojaško posredovanje v BIH, zlasti za Muslimane, Grki grozijo, da bodo odšli Iz Evropske skupnosti — zaradi Imena Makedonija. ZRJ bo očitno Imela na čelu same Srbe, Črnogorci naj le lepo poslušajo In ubogajo. Vse bolj je jasno, da ZRJ ne bo nihče priznal in bo morala skozi postopek kot Slovenija, Hrvaška, BiH, Makedonija. Je pa dobro, da se vse več govori tudi o Kosovu. Bodo tudi kakšni pravočasni ukrepi? Zbiegnevv Kochanovvski ALI JE MILOŠEVIČ UPRAVIČENO SVARIL SLOVENCE PRED HRVATI ROP STOLETJA Na Hrvaškem se stopnjuje gonja proti Slovencem in Sloveniji. Začel se je v Razkrižju, nadaljevalo ob Dragonji, da bi zdaj prišel na vrsto svet ob Kolpi in Žumberaku. Neizmerne skomine pa Hrvatom spet obujajo počitniški domovi slovenskih podjetij. Kaj bo ukrenila slovenska vlada? Netenje nestrpnosti in vzpodbujanje mržnje V novi državi Hrvaški, se iz meseca v mesec stopnjuje gonja proti Sloveniji. Kot je bilo v začetku državnosti obeh novih držav še možno verjeti razlagam in pojasnjevanju, da gre za »porodne krče«, za »napačne razlage« ali »nedorečenost«, vladini ukrepi sosednje Hrvaške, predvsem pa gonja v sredstvih javnega obveščanja, kažejo, da gre za načrtno netenje nestrpnost in vzpodbujanje mržnje do Slovencev in Slovenije. Nekateri strankarski veljaki na Hrvaškem javno pozivajo k ognju in meču, poslanci v Saboru in predstavniki vlade pa neodgovorno upirajo prst v Slovenijo, da bi tako prikrili lastne slabosti in vse jasnejše skomine po slovenski zemlji in lastnini. Obnašanje hrvaškega vodstva se je razgalilo že ob napadu na Slovenijo, ob podpisovanju in dogovarjanju meddržavnih dogovorov in ob odnosu do vmes porojenih nesporazumov. Ob taki drži vodstva in ob podpihovanju nekaterih strankarskih veljakov je gonja zoper Slovenijo in Slovence dobila v sredstvih obveščanja neverjeten prostor. Nekatera glasila prav tekmujejo, kdo bo prej izvalil večji žlaprdek, kdo po kom izlil več gnojnice (in pozneje demantiral), narod pa v tamkajšnji izredno enoumno uglašeni besedi ne more kaj, da tem konstruktom ne bi verjel. Albanci se rešujejo z denarjem Te gonje proti Slovencem in Sloveniji so žal rodile sad: za Srbi so zdaj Slovenci najbolj zamrženi, nestrpnost se pojavlja tudi tam, kjer sta oba naroda stoletja v miru skupno živela. Gre za mejna območja in Istro. V Istri hrvaška policija prikriva mnogo inkriminiranih dejanj zoper Slovence in njih imetje. Tu ne gre več za že znane pri- mere rušenja vikendov in razveljavljanja zakonitih pogodb, temveč za kriminalna dejanja, ki se po številu že skoraj enačijo z onimi zoper Srbe. Poznavalci razmer trdijo, da v tej nacionalistični ekspanziji zaenkrat še ni na udaru tretja narodnost, albanska, ker si ti kupujejo mir s - podkupninami. Nedavni poizkus odtujitve nekaj sto počitniških domov slovenskih podjetij na Hrvaškem je presenetil samo - slovensko oblast. Že nekaj mesecev visi v zraku grožnja, da bodo delavci iz Slovenije ostali brez svojih počitniških kapacitet zato, da bi jih vnovčili Hrvati. Gre za nekaj sto objektov, ki se lahko enačijo vsaj z drugorazrednimi hoteli, če že ne z najluksuznejši-mi naselji apartmajev.n Ta skomina je razumljiva, saj gre za nekaj tisoč tujskih postelj, ki bi ovešene z markami Hrvatom pomagale premeščati devizno brezno. Iz tega zornega kota sploh ni bistveno, da gre za lastnino, ki je bila izvita iz dotlej negostoljubnega krša in delavskih žepov v Sloveniji zaposlenih, ki so to imetje gradili udarni- ško ali z regresi za dopuste, s samoodpovedovanjem. Če pustimo ob strani upravičeno bojazen, da bo katerikoli trezen Evropejec trikrat premislil, preden bo nesel glavo in denar na obalo, kjer vsenaokrog frčijo krogle, razbijajo avtomobile ali po mili volji nekaznovano razstreljujejo lokale, ne moremo mimo resnega razmisleka, kam vse to na Hrvaškem vodi. Predvsem pa' ne, kaj bo in kdaj ukrenila slovenska oblast. Ministri, ki toliko izgorevajo na poti v Evropo, bi morali zajeti predah in se ustaviti tu, pri sosedih - na Balkanu. Janez Sever »KAVA BAR« OB NOGOMETNEM IGRIŠČU NK GALEB V ANKARANU PONUJA NAJBOLJŠE VINO NA OBALI, ODLIČEN PRŠUT IN SIR. PRIDITE V PRIJETNO OKOLJE Z RAZGLEDOM NA MORJE! PRIČAKUJEMO VAS! il\.\v\w.v\.\\w\\w\^x\xx\xxwx\ww\\ww\\\\w\wvxw\w\N\wwwww\\wy I OKREPČEVALNICA f f »MARKOVEC« \ V KOPRSKEM NASELJU MARKOVEC DOBITE i i SUPER ČEVAPČIČE, PLESKAVICE IN KLOBASE, g j - VSE NA ŽARU. $ J PRIDITE, POSKUSITE IN POŠTAH BOSTE NAŠ STALEN GOST! l\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV s F o NT^tC -ž. % ZDRAVSTVENI r<4 o Cft CENTER CELJE ^ LAPAROSKOPSKA HOLECISTEKTOMIJA Laparoskopska holecistektomija ja nova metoda vabdominalni kirurgiji, saj je prvi takšen poseg naredil leta 1987dr. PhillipeMouretvLyonu,sedaj pa velja za standardni kirurški poseg v Evropi in Ameriki. Operacija se opravi v splošni anesteziji. Naredijo se štirje 1 cm dolgi urezi, eden v predelu popka in trije pod desnim rebrnim lokom; vtrebušno votlino se uvede laparoskop, to je cevz optičnimi vlakni, na katero je priključena video kamera. Notranjost trebuha se opazuje na monitorju, žolčnikzžolčnimi kamni se odstrani s pomočjo dolgih instrumentov, ki jih kirurg drži in upravlja izven trebušne votline. Izkušeni kirurg opravi poseg v poldo tričetrt ure. S takšnim operativnim posegom se lahko zdravi 80-90% bolnikovzžolčnimi kamni. Operacijani možna le pri akutnem vnetju žolčnika, cirozi, pri motnjah v strjevanju krvi in prisumu na maliano obolenje žolčnika. Prednost laparoskopske holecistektomije pred klasično odstranitvijo žolčnika je vtem. da naredimo le nekaj manjših ranic na trebušni steni, ki so praktično neboleče. Vemo namreč, daje po klasični operaciji žolčniii kamnov boleča nekaj centimetrov dolga rana na trebušni steni, medtem, ko so organi v trebušni steni neboleči. Zato bolnika po laparoskopski holecistektomiji odpustimo domovže po treh dneh. za delo pa je sposoben po enem tednu. Pri klasični operaciji je bolnik v bolnišnici en teden, za delo pa ni sposoben 4 -6 tednov. FRANKOLOVO: ROPAR JE NAJPREJ STRELJAL IN POTEM ZAHTEVAL DENAR ROPAR Z LASTNE DOMAČIJE »... V kopalnici sem se urejala čakajoč, da se sin zbudi, k sosedu bi morali h krstu, ko sem za hrbtom zagledala neznanca z nogavico raz obraz. Tega ne bom nikoli poza-bia in nato tiste roke v debelih rokavicah, ki so objemale veliko pištolo. Potem se je zabliskalo, strela nisem slišala, in me udarilo v glavo, potem je nekaj spet delal s pištolo in spet se je zabliskalo in me je udarilo v bok.., to je samo delček groze, ki jo je v nedeljo popoldne doživela 31-letna Marija Bukovski z Lipe nad Frankolovim, mati dveh otrok, tehniška risanka v celjskem Ingradu. prej ustrelil Lea, ko je ta prišel iz gospodarskega poslopja in ga zvlekel v bližnji gozd. Nato bi naj krenil v hišo, kjer je presenetil nesrečno ženo z osemletno hčerjo, medtem ko je triletni Simon še vedno spal... Drama na Lipi V nedeljo popoldne okrog četrte ure sta zakonca Le- Leon in Marija, ko sta še sanjarila o svojem domu, ki sta si ga pozneje ustvarila na Zontičevem. »Zdaj, ko vem, kdo je ropar, me je še bolj groza, kak-nogavice, so v mene strmele žen človek je to, da bi lahko tiste modre oči. Ne vem, koli- streljal v otroka, ko ima ven-ko časa sem gledala v tiste <^ar tudi sam od moje hčerke debele rokavice, s katerimi je Po1 leta starejšega otroka,« iz tesno oprijetih kavbojk se sprašuje nesrečna Marija. »Ne vem, zakaj me je pusti pri življenju, ko se v strahu nikakor nisem mogla spomniti, kje imamo denar. Kaj bi s tistim denarjem, ko sem pri Ingradu, kjer že dolgo ni bilo rednih plač, mož pa dela v trgovini ... Zdi se mi, da me je rešila pištola, ki mu je nekaj nagajala in ko je dobil denar, je izginil, kot bi se vdrl v zemljo ali pa me je za trenutek obšla slabost, ker sem šele zdaj ugotovila, da je tisto toplo, kar mi teče po obrazu - kri... Potem sem zaslišala, kako nekdo zaklepa vrata. Pograbila sem hčer in ji siroti velela, naj zbeži skozi okno k sosedom, potem sem šla v sobo po sina in ga zbudila. Sirotek je jokal, kaj ne bi, ko sem bila vsa v krvi, vlekla sem ga proti oknu, mali pa je prosil, da bi ga vzela v naročje, pa nisem več mogla, noge me niso držale ...« Domačini so planini za ubijalcem Le samica, mati, ženska je zmožna nadčloveškega trpljenja, ko gre za njenega otroka, s strelom v glavcTin prestreljenim kolkom je ne- IUILJ srečna Marija Bukovski pri- j vlekla sebe in otroka do približno 200 metrov oddaljenega soseda in priklicala pomoč. Sosede je o streljanju opozorila tudi mala Vesna, možje so takoj krenili, eni za ro- Sodeč po mlaki krvi na dvorišču, Leon ni umrl takoj po strelu. vsa okolica na nogah, ropar- ropa je minila komaj ura, iz- ne ve povedati še nihče. Raja so sledili iz globeli v glo- sledila skritega v potočnem zen - njega, bel, očitno je bilo, da hoče koritu, prekritega z vejevjem priti do stare magistralne ce- in plastično folijo. Kaj ga je |ani enwa ste Celje - Maribor. In res ga gnalo ali prignalo iz Nemčije, oam ouvd je policija tam pozneje, od kjer dela, nazaj na Zontičevo, Foto: LUCaS nard in Marija na Lipi št. 3., kjer že osem let domujeta, čakala, da bi se iz popoldanskega sna zbudil njun najmlajši, triletni Simon. Pri sosedu, stricu Tonetu, je bilo slavje, od krsta so prinesi njegov naraščaj. Bilo je lepo nedeljsko popoldne, pri sosedih pa že ves dan živo, Tone je dobro uro predtem sam prišel k Zontiču, kot se domačiji po starem še vedno reče, da naj že pridejo, ker jih vsi čakajo. Marija in Leonard, mesar v Merkatorjevem prodajnem centru na Hudinji, po domače Leop, sta »Zontičevo« od Zontičev kupila pred osmimi leti, po smrti stare Zontičeve, ki je posestvo razdelila med sina in dve hčeri, vendar otroci z delitvijo niso bili zadovoljni in je sin po nenehnih prepirih domačijo prodal. »V grozi sem se ozirala naokoli in iskala moža, ki je nekje v hiši. Ni mi bilo jasno, odkod se je neznanec vzel, ker tudi pes ni lajal. Res je v hiši igral radio ... Iz tistih lukenj, ki so bile izrezane iz skušal izvleči naboj, in kako ga je vtikal v pištolo . Ko je izstrelil, šele pozneje sem se zavedla, da je streljal v mene, tudi drugi naboj, je rekel, da mu naj dam denar, ali pa bo postrelil vse, tudi otroka...« Streli na dvorišču Hudo ranjena Marija Bukovski leži na oddelku za intenzivno nego v celjski bolnišnici. Ob obisku kolegice je že na robu obupa pričakovala - moža. Nihče ji namreč še ni upal povedati, da Lea več ne bo .. Takoj po vesti o grozodejstvu na Lipi smo odhiteli na Zontičevo, kjer je dežurni preiskovalni sodnik Marko Meznarič skupaj s policijo zasliševal storilca in sosede, domačini pa so iz gozda pravkar prinesli truplo 36-let-nega Lea. Po pripovedi najbližjih bi naj 36-letni D. K., vnuk stare Zontičeve, ki je svojo mladost preživljal prav tu. naj- .........-.. Na tem mestu bi morilec skorajda prejel zasluženo plačilo: v paniki je skočil na cesto ie prišla policija, je bila ze pred drveči avtubos, le prisebnost voznika ga je rešila. Domačini nosijo nesrečnega Leona v hišo. Morilec ga je odvlekel v bližnjo grapo. NOW190BA ,W:\___ RES JE... - naš stari znanec Silvester Drevenšek upa, da bo z božjo pomočjo postal tajnik slovenskega veleposlaništva v Vatikanu ali pa, vsaj, direktor doma upokojencev v Celju. V prvem primeru »prijatelji« že pripravljajo za javnost njegovo milo vlogo, ko je prosil za članstvo v komunistični stranki in kot podeželski učitelj tudi pridno beležil otroke, ki so hodili v cerkev oziroma k verouku. (To, da je zdaj krščanski demokrat, smo že zapisali.) - da tudi slovenski jedrski strokovnjaki ljubijo čisto naravo, zato so organizirali dvodnevno posvetovanje v Bovcu. Bližina jedrske elektrarne jim očitno ni ljuba. - da je Janez Kopač nor. Kako drugače razumeti njegovo podpiranje Mitja Gasparija, ki ga je izrinil z ministrskega položaja. Kdaj bo Kopač spoznal, da je politika kurba? - da je Dušan Plut še vedno glavni šef zelenih Slovenije. Še več, po pooblastilih, ki jih je dobil, nekateri pravijo, da je postal pravi diktator. Nagnal bo vse zelene, ki se kurbajo z Demosom. - da naj bi Celjani dobili le začasno vojašnico. Glede na slovensko pojmovanje začasnosti, ko bi moral biti zdomec star 1000 let, da bi mu rekli, da dela začasno v tujini, vse kaže, da bo vojska, čeprav slovenska, ostala v mestu še leta in leta. - da, ko že govorimo o celjski vojašnici, je vojaško kantino prevzela znana podjetna ženska Zora Koren, ki je neuspešno sanirala hotel Hum v Laškem, zdaj pa ima težave v hotelu Prebold. Če jo bodo mladi fantje veseli, ne vemo, vemo pa, da jih ona bo, saj jih bo cel bataljon. Zal bo imela težave, ker zagotovo ne bo mogla navijati cen. - se znani antikomunist Alfred Božič, mozirski premier, niti malo ne sekira, ker na jugu njegove občine še vedno stoji kažipot v Titovo Velenje. - da bomo ta teden praznovali dan državnosti. Ob tem naj spomnimo, da so našli.vrli planinci pred letom dni na Triglavu obesili - rusko zastavo. Zdaj imajo možnost, da to popravijo. - da je savinjska pevka Romana, ki zdaj poiskuša tudi z vodenjem TV oddaj na TVS, ob koncu oddaje o cirkusih končala takole: Na svidenje prihodnji teden, do takrat pa - lahko noč. Kdo pa si lahko privošči celotedensko spanje - draga Romana? - da gospod Cvetko, župnik pri svetem Duhu v Celju, dan za dnem lovi gospoda Bastla, krščanskega demokrata. Razlog je preprost: zvon v novi cerkvi, na katerem piše, da ga je podaril bivši minister Bastl, še ni plačan. Bastla lovijo tudi Gradisove!, saj še ni plačana prenovitev zgradbe v Celju, kjer je trgovina Maksim, katere solastnik je tudi Bastl... NOVO - NOVO - NOVO - NOVO- KAVA BAR »BABILON* Ankaran, Regentova 1 VAS PRIČAKUJE V PRIJETNEM OKOLJU S TERASO IN MIRNO GLASBO POLEG DOBRE POSTREŽBE IN VSEH VRST PIJAČ. SLADOKUSCEM PONUJA TUDI SLADOLED IN RAZLIČNE SLAŠČICE OBIŠČITE NAS - NE BO VAM ŽAL! ŠKANDALI ZA PAPEŽA UKRADLI ZLATI KELIH Kaj se je dogajalo s Plečnikovimi zlatimi kelihi po razstavi v Celju? Ali je zdajšnji diplomat v Vatikanu v resnici na skrivaj spravil zlati kelih v Italijo, da so ga hvaležno podarili Papežu? Ali je Peterletova vlada v svoji ponižni in hvaležni gorečnosti blagoslavljala tovrstna plačila? Strah pred cerkvijo Šele nedavni prepir med vodilnimi svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani je na površje naplavil tudi vprašanje, »kaj se je dogajalo s Plečnikovimi kelihi po razstavi v Celju«. V tem najvišjem in najeminentnejšem telesu vseh Slovencev je v javnost prodrla že druga nečednost, če štejemo samo večje. Kot je znano, se je na začetku mnogo govorilo o zlatnikih, zdaj pa je nekaj mesecev trajajoče šušljanje dobilo potrditev v javnosti: rompompom in stotisoč mark se je razblinilo še pred razstavo naše kulturne dediščine (Plečnikove zapuščine) na Dunaju, v Pragi... Ideja o čim svečanejši pomiritvi in vseslovenski spravi pod okriljem Svetovnega slovenskega kongresa je bila sprejeta še pred poznejšimi dogodki ob rojevanju in podprta z vsemi dobro mislečimi Slovenci. Tako tudi ta, da bi rojakom iz tujine s prireditvami, razstavo kulturne dediščine, dokazali, da se Slovenci nimamo ničesar sramovati pred kulturnim svetom. Zaradi sporov in glasnosti Celjanov, da ne gre več zanikati zgodovine in pomena celjskih knezov in zato pač sodi del prireditev v »knežje mesto«, so vodilni SSK modro odločili, da bi v Celje sodila razstava iz Plečnikove bogate zapuščine in sicer njegovi znameniti kelihi. Šele pozneje so v Celju užaljeni ugotavljali, da so jim v Ljubljani podstavili »kukavičje jajce«, saj bi naj omejeno razstavo pripravili in plačali Čeljani. Pripravili so j[0 v Ljubljani pod vodstvom profesorja Janeza Šumrade, pred prihodom v Ljubljano je bil kustos, v »rdečem muzeju, ki hrani pručko, na kateri si je Tito sezul škorenj«, ki je dobro poznal finančne sposobnosti celjskega gospodarstva. V Celju pa je bil za razstavo zadolžen Silvester Dervenšek, član izv/šnega sveta celjske občine. In res jima je v Celju uspelo zbrati na desetine tisoče mark, največji delež si je naložil privatnik steklar, da so pripravili vse za dostojno razstavo. Žal je otvoritev sovpadala z napadom JLA in po krivici zmedlela v širši javnosti. Vendar se je že pred otvoritvijo v Celju mnogo šušljalo o »bajnih honorarjih« o »nategnjenih Celjanih«, o »trikrat preplačanih stroških«, vse pa je bilo utišamo »s štiršimi interesi« in »interesom cerkve«. Kelih pod župniško kuto Zanimivo je, da na niti eno pripombo ni reagiralo niti vodstvo celjskega odbora SSK niti vodstvo občine ali cerkev, da bi raje povedali ali dali na znanje, kaj so to »širši interesi«. Počilo je mnogo pozneje in sicer po povsem nedolžnem obisku in avdienci Celjskega pevskega zbora pri Papežu v Vatikanu. Ob tej priložnosti je predstavnik cerkve, rojak iz Frama, in možak, ki je baje mnogo pripomogel k naši osamosvojitvi, prevovodji omenjenega zbora izročil zlat kelih kot darilo Celjanov Papežu iz hvaležnosti za pomoč pri osamosvajanju Slovenije. Pevovodja bi naj (in je) kelih, šlo je za Plečnikov kelih, enega izmed v Celju razstavljenih zlatih kelihov, vpričo gospoda iz Frama izročil Papežu. Takoj po vrnitvi z nadvse odmevne avdience pri Papežu v Vatikanu, so nekateri resni kulturni delavci začeli votkati okrog in - v darilo. Najprej je šlo za prepričanje, da so Celjani Papežu izročili kopijo Plečnikovega keliha, ki bi jo naj izdelali v celjski Zlatarni. Ko v Zlatarni niso nič vedeli o tem, so povzdignili glas tudi varstveniki kulturne dediščine, češ, da gre, bog jim odpusti, za »odtujevanje narodnega bogastva«. Potem se je izvedelo o čudnem popotovanju tega keliha, ki bi ga svetemu očetu po prvotnem načrtu moral izročiti malo predtem v prelata povzdignjeni celjski opat Kolšek. Vendar je gospod prelat hudo zbolel, zato je vskočil gospod iz Frama. Po voznem redu so se celjski pevci v Rim odpravili z avtobusom, gospod prelat pa bi jih naj dohitel pred Rimom v avtomobilu. Tako pa se je na oni strani državne meje pojavil že omenjeni gospod s - kelihom, v katerega je bilo vgravirano sporočilo hvaležnosti... Varstveniki kulturne dediščine so votkali naprej in skušali pojasniti čudno pot zlatega keliha. Ugotovili so, da nobena uradna inštitucija, ki je zadolžena za tovrstna dovoljenja, v Celju ni izdala dovoljenja (ki je za to potrebna in na katera je predtem pozabil tudi tedanji minister Maks Bastl, ko so njegovi prijatelji iz Avstrije na veliko iz države tovorili razne starine in svete podobice) za »izvoz« Plečnikovega keliha. Organizatorji so se branili, češ da gre za lastnino Cerkve, vendar po mnenju strokovnjakov tudi ta ne sme brez znanja ' / ; J / ■: države čez dr*avno mejo tihotapiti svojo lastnino. Potem je bilo rečeno, da je šlo za akcijo na ravni države, da je 13113 vlada o vsem obveščena in da bi naj sam gospod Predsednik Peterle početje blagoslovil... Kaj je s Ple^nikovimi kelihi Po nedavni seji vodstva Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani pa je tekla razprava tudi o preostalem delu v Celju razstavljene Plečnikove zapuščine, ki bi predvidoma morala biti prenešena na Dunaj in v Prago. Nek®,.eri člani so (očitno bolje obveščeni) na odboru sprožil' to vprašanje najverjetneje z namero, da pred slovensko javnost razgrnejo še eno nečednost, ki bi se naj pole9 omenjenega keliha zgodila ‘v zvezi s Plečnikovo z3Puščino. Skrb vzbujajoče ob vsem tem je dejstvo, da niti prejšnja vlada 'h ustrezne institucije (v zvezi z njenim odnosom do cerkve je to razumljivo) niti zdajšnja o vsej zadevi ne daj6*3 pojasnil. Če je šlo samo za carinski prekršek, bog P0magaj, je šlo pač za »državni interes, ki je bil spravljen v diplomatski torbi«, če pa je šlo za resnično ignoranco obstoječe in zdaj že dokaj točno razmejene zakonodaje, bi bilo težko razumeti, da je bil človek, ki je čez državno mejo »švercal« narodu in državi odtujen0 kulturno zapuščino še nagrajen z imenovanjem za našega diplomatskega predstavnika v Vatikanu. Zar30i keliha in tovrstnih načinov izkazovanja hvaležnos*1 Svetemu očetu in zaradi sramote, ki s takšnim ravnanjem ostaja. Kot kaže, b° potrebno počakati na naslednjo sejo vodstva SSK a1' Pa javno priznati, da obstoječa zakonodaja ni za vse obvezujoča. Kot tudi doslej ni bila. Če seveda odmisl'nio mnenje Svetega očeta o takšnem darilu in naši reSnični kulturi. Janez Sever HUMORESKA DEMOKRA- TIČNI DIREKTOR Jožef Zguba je bil dvajset let v vodilni ekipi v podjetju, v kateri pravzaprav ni delal drugega, ko da si je krepil komolce. Ni hudič, si je mislil, da z njimi ne bom nekam pririnil. In to se je v resnici zgodilo. »Jožef Zguba bo direktor v tej tovarni,« je rekel predsednik občinske skupščine, »saj ima ogromno izkušenj še od prej. Ko bo zamenjat partijo za drugo stranko, bo to prvi demokratični direktor v naši občini. Mi moramo gledati, da bomo imeli same demokratične direktorje, šele potem bomo imeli tudi demokratično gospodarstvo.« Jožef je takoj pljunil v roke, ali kot bi rekli partijci, aktiviral svoje komolce. Brez problemov je odrinil od sebe nekaj strokovnjakov, češ da bo njihovo delo prevzel sam. »Samo tako bomo krenili z mesta. Zdaj so drugačni časi, dragi moji,« je rekel. »Zdaj je najvažnejši direktor. Ta sklepa ali ne sklepa pogodbe z delavci, se pogaja ali se ne pogaja s sindikatom, naredi sam, kar naredi, ali pa ne naredi. « Ko ga je pomočnik za trženje vprašal, kaj bo naredil z njim, je Jožef rekel, da ga bo zamenjal s pomočnico, ker se na ženske bolj zanese in tudi zastopi se z njimi bolje. »Ob ženskah res ni nikoli dolgčas,« je pripomnil. Jožef Zguba je vodil tovarno, kot bi vozil ladjo. Nagibala se je na desno in levo in tu in tam malo tonila. Rekel je, da je za tako vožnjo krivo gospodarsko krmilo, ki je že zelo staro, malo pa tudi računalnik, ki kaže kar naprej kurz navzdol. »Se vam ne zdi nevarno, da se potopimo ?« ga je spraševala delavska posadka. »Kje pa! Saj vozimo po suhem! Kje ste pa še videli koga, ki se je utopil na suhem ?«je rekel Zguba. Ko je nastal upor, ker so delavci hoteli večje plače, je rekel, da niso na ladji Bounty. »Nekam čudno obračate krmilo. Ko da vam uhaja iz rok. Slišali smo, da boste izstopili in skušali rešiti sebe,« so rekli delavci. »Brez skrbi, ne bom izstopil. Odstopil pa bom,« je skrivnostno odvrnil Jožef. »Kam pa nameravate?« »Veste, tja sem hotel, še preden so me občinski funkcionarji naprosili, da primem za tole krmilo in nas skupaj popeljem na obalo lepše prihodnosti. Na podiplomski študij grem.« »A tako?« »Če vam po pravici povem, bom šel študirat samo zato, da bi se dokopal do znanja, kako ne zafuraš podjetja.« »In potem se boste vrnili kot direktor?« »Če bodo občinski veljaki tako pametni, kot so bili prvič, da me bodo imenovali, zakaj pa ne ?«je veselo rekel Zguba. UNIMA 92 KAKO JE SVET SMEŠEN IN LEP Tudi ulice niso več, kar so včasih bile. Še do nedavnega nezmožne prenesti kakršnokoli živost, so se danes že prelevile v oder življenja. Majhni in veliki igralci postajajo enaki in enakovredni, publika pa smo mi sami in aplavz se čuti v srcih, na velikem odru življenja. Svet ni pisan le na zunaj, notranja raznolikost je tako kot življenje samo stvar nedokončnosti in komu mar, če ima violinist lesen nos in trd obraz, ki le še pov-darja globok pogled poln glasbe in življenja?! Lahko pa je svet le majhna kletka, ujame te čas in obraz postane še bolj lesen in mehak. Vsaka misel je kletka zase, vsaka misel je svoj svet in meje so le tam, kjer je oder življenja pust in mrtev, kjer na lesenem obrazu ni prostora za oči, igrive in mladostne. UNIMA 92 je naš svet, sprejeli smo ga za svojega, se mu predali in sedaj ga živimo. Vojne pa ga lahko porušijo. NI RES... - da je Delo za teden dni zaprlo dopisništvo v Mariboru: Venturini je bolan, Štru-cova je z mariborsko opero odpela v Kijev, Vodušek pa za reklamo z žerjavi iz Metalne potuje v Bangkok... - da ima nemški kancler Kohl kakšno posebno protekcijo v svoji državi. Tako mu je vojno letalstvo poslalo račun za kar 75.000 mark, ko je lani, ko se je kanclerjev sin v Italiji ponesrečil, prepeljali ženo Han-nelore iz Frankfurta v Milano. Kanclerju se je cena zdela sicer pretirana, vendar jo je vseeno plačal. Ne bi bilo slabo, če bi tudi našim politikom, TO ali policiji poslali kdaj kakšen račun za njihove helikopterske polete. Morda bi bili potej malo varčnejši. - da bodo zaprli guvernerja Banke Slovenije. Drži pa, da »slavni« Ibrahim Dedič, lastnik Promdei banke v Kopru, meni, da bi ga morali, saj mu le ta ne dovoli registracije za banko. - da je pri nas dobro poskrbljeno za gasilce. Tako morajo koprski gasilci še kar štrajkati, saj je njihova oprema dotrajana in neuporabna. S skupnostjo priobalnih občin nikakor ne najdejo skupnega jezika, zato stavko nadaljujejo. Očitno so Občinarji prepričani, da so njihove pisarne varne pred ognjem. - da prebivalci Haloz ne nasprotujejo jedrskemu odlagališču v Halozah. Nasprotujejo mu tako odločno, da so na referendumu skoraj stoodstotno glasovali proti. Vendar ta referendum za državo pravno formalno ni obvezujoč, zato se jim kaj lahko zgodi, da bo kljub njihovemu nasprotovanju odlagališče jedrskih odpadkov na njihovem koncu. - da ljubljanska mestna oblast ne mara borcev. Res pa je, da so jim mestne službe za dvorano na Magistratu, v kateri so borci organizirali slovesnost ob državnem prazniku, 27. aprilu, lepo zaračunale najemnino. Ja, tovariši, zdaj smo pa v kapitalizmu. - da na slovenski televiziji cvetijo samo rožice. Cvetijo tudi tožbe novinarjev RTV proti svoji delovni organizaciji. Sedaj jih je že več kot 200. - da Slovenci ne maramo Srbov. To dokazuje tudi še nadaljnje poučevanje srbsko-hrvaškega jezika v petem razredu osnovne šole. Tako je odločil Strokovni svet za izobraževanje Republike Slovenije. Da bi se namesto srbohrvaščine lahko petošolčki učili angleščino, temu odboru ne pade niti na misel. - da je predsednik parlamenta dr. France Bučar zaradi besnih napadov opozicije pobegnil v Avstrijo. V Avstrijo je odšel po službeni dolžnosti: sestanek z predsednikom avstrijskega parlamenta, z Walhe-imom, itd. No, malo si bo pa tudi odpočil. »IAFFA« - NAJBOLJ OBISKANA PRODAJALNA ZELENJAVE V ANKARANU VEDNO NUDI SVEŽE SADJE IN ZELENJAVO PO NIZKIH CENAH! OBIŠČITE NAS NE GLEDE NA URO IN DAN! Ml SMO TUKAJ, DA BI VAM VRHUNSKO POSTREGLI! ODPRTA JE NON STOP mmmmmmmmmm. MARTINA KAJFEŽ TV PROflRiM je zmagovalka tekmovanja »Lepota - obraz leta ’92«. Osemnajstletna lepotica iz Nove Gorice je končala srednjo šolo za oblikovanje, vpisati pa se namerava na likovno * akademijo v Benetkah. Po njenem izgledu sodeč bomo o njej gotovo še slišali. A§R A LESTVICE PRIREDITVE PO SLOVENIJI NAGRADNA KRIŽANKA HOROSKOP SOS IZ POSTELJE V?’ STOPITE BLIŽE SLOVENSKI VOJAKI NOVf f DOBA ČETRTEK, 25- JUNIJ PETEK, 26. JUNIJ SLOVENIJA 1 8.40 Pedenjžep 9.10 V. Grisogono - Nemeš: Peklenski načrt, mladinski tv film Si lahko predstavljate, da bi za najboljšega prijatelja imeli pravega, živega tigra? Težko, kajne. Kljub temu si je devetletni Andrej, junak novega televizijskega filma izbral za najbližjega zaupnika ravno to divjo žival. Seveda, tisto v živalskem vrtu, za rešetkami. In ravno njej je lahko mirno zaupal vse dogodke, ki so se z bliskovito naglico odvijali v njegovi družini, odkar sta se mama in oče odločila za skorajšnjo ločitev... Scenarij: Vedrana Grisogono, režija: Anton Tomašič, direktor fotografije: Jure Pervanje, scenografija: Seta Mušič, kostumografija: Jerneja Jambrek, glavni igralci - otroci: Andrej Miljkovič, Katarina Čas, Majda Medvešek; odrasli: Dare Valič, Vesna Jevnikar, Majda Potokar 10.10 Nekoč je bilo... življenje: rojstvo 10.35 Skrivnostno življenje strojev - radio, 2. del Zelo zapletene gospodinjske stroje lahko uporabljamo, ne da bi vedeli, kako delujejo. V nadaljevanki Skrivnostno življenje strojev poskuša Tim Hunkin vzpodbuditi našo spečo radovednost, da bi izvedeli kaj več o njihovem delovanju. S pomočjo animiranih sekvenc pripoveduje zgodovino strojev, ki jim zdaj jemljemo kot nekaj samo po sebi umevnega, pa tudi življenjske zgodbe slikovitih osebnosti, ki so jim vdihnile življenje. 12.00 Poročila 14.50 Sprotna sreda, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke, Ebu drame za otroke: Mala miš 17.35 Živ žav 18.28 Že veste..., svetovalno izo-braževlana oddaja 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.30 Bobenček, glasbena oddaja V junijskem Bobenčku bodo spet obdelali kopico tem: predstavili bodo gosta v rubriki Nostalgija - to bo Djuro Penzeš, nekdanja Bela vrana; oblikovalca modnih oblačil Mateja Andraža Vogrinčiča so napovedali že v prejšnji oddaji, pa je zmanjkalo časa; rdeča nit oddaje pa bodo izjave slovitih rockovskih glasbenikov o AIDS-u. Seveda bo z nami tudi Dragan Bulič, ki bo razrešil staro uganko, nove pa ne bo zastavil, saj bo junijski Bobenček drugačen od dosedanjih. 21.35 Dokumentarna oddaja ob obletnici osamosvojitve 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.50 Poslovna borza 23.10 Sova, Dragi John, ameriška nanizanka, 9/22, Gabrielov ogenj, 6. epizoda ameriške nanizanke Kirka spet nosi domišljija: izdaja se za režiserja in uporablja sobo za sestanke kluba, da tam zbira igralke za domnevno predstavo. In John mora igrati producenta predstave, drugače ne bo dobil vstopnic za baseball- sko tekmo, ki si jo hoče ogledati s sinom. Za vedno nasmejano in zadovoljno Mary Beth, navajeno, da ji vse pade v naročje, je hud udarec, ko jo šef odpusti. Zelo je potrta, in da bi to prikrila, na veliko tapecira stole. Druščina je jezna, poskuša jo razjeziti. Iz izkušenj ve, da je to najboljše zdravilo proti potrtosti. Gabrielov ogenj Johnny Glass je fant z revne strani mesta, vendar je kot hazarder obogatel. Victo-ria Heller, dekle z bogate strani mesta se zaljubi vanj. Gluha je za Gabrielova svarila. Po njegovem je Johnny nevaren fant. In Victoria zastopa Glassa, ki je obtožen umora pomembne priče in dveh vladnih agentov, ki sta jo varovala. Johnny trdi, da je v času zločina igral poker. Toda nobene izmed prič ne morejo dobiti. SLOVENIJA 2 16.45 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni program - Koper 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka, 6/38 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Videolestvica 20.30 Zelena ura, umetniški večer, Povečava KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Agencija Rockford - serijski film 14.15 Sovraštvo na meji - španski vvestern, 1966 16.05 Čarobna svetilka - otroški program 16.20 Kramljanja - v študiju Tati-ana Juratovec 17.00 Sever vzhod - aktualne oddaje BREZ DLAKE NA JEZIKU MiMMMM Iam« inMtnljKVs,ereo 95,9MHz 18.00 Slovenska kronika - informativna oddaja 18.10 Studio 2 - informativno kontaktna oddaja 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Agencija Rockford - serijski film 20.35 Meridiani - aktualna tema 21.15 Juke box - glasbena oddaja v živo /I. del) 22.15 Vsedanes - tv dnevnik 22.25 Juke box - glasbena oddaja v živo (II. del) 23.30 Na kalifornijskih cestah - serijski film HTV 1 6.40 Test, 6.55 Pregled programa, 6.59 Dobro jutro Hrvaška, 9.00 »Su-perbabica« - otroška serija - ponovitev, 9.25 Risanka, 9.30 »Smo-govci« - otroška serija - ponovitev, 10.00 Poročila, 10.05 TV šola. 11.05 Jutrofon, 11.35 »Novopečeni princ od Bel-Aira« - humoristična serija - ponovitev, 12.00 Točno opoldne, 13.00 Slika na sliko, ponovitev, 13.45 Poročila, 13.50 »The Cravy Train« - serijski film - ponovitev, 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR, 15.05 Malavizija: »1001 Amerika« - risana serija, 17.00 Znanstveni pogovori, 17.30 Gremo naprej, 18.30 Santa Barbara, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik I, 20.05 »3-2-1« kviz, 21.15 V velikem planu, 22.40 Dnevnik II, 23.00 Slika na sliko, 23.45 Poročila v nemščini, 23.50 Poročila v angleščini, 23.55 Horoskop, 00.00 Poročila, HTV 2 14.30 TEST, 14.45 Napoved programa, 14.50 Videostrani, 15.00 Ani-mavizija, 19.15 Glasba, 19.30 Dnevnik, 20.05 »On in ona« - humori-^šflčna-setija^jass Svet živali, 21.10 »The GravyTratn'< - serijski film, 22.05 Pepsi DJ Mag, 23.05 Premiere, ki jih ni bilo, 00.05 Videostrani. MADŽARSKA TV - četretk, 25. junij AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Trojka iz kioska; 9.30 Ljudje in zemlja; 10.00 Šolska TV; 10.15 Viaje al espanol; 10.30 Setev bogastva, setev revščine; 12.15 Klub seniorjev; 13.00 Čas v sliki; 13.25 Družinske vezi; 14.00 Batman; 14.50 Psi naši najboljši prijatelji; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Moja družina in druge živali; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Leteči zdravniki; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Show mix; 21.20 Pogledi s strani; 21.30 Družinski grob: 23.25 Bitje srca; 0.45 Petrocelli; 1.30 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 17.10 Leksikon umetnikov; 18.05 Trojka iz kioska; 18.30 Povej resnico; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Knjiga meseca; 22.35 Spomini; 0.05 Čas v sliki. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Film za otroke; 9.25 Lajna, madžarska lahka glasba; 9.55 Sotrpini, rehabilitacijski magazin; 10.10 Pomoč v duševni stiski; 10.25 Serijski film, pon.; 10.50 Christofo-ro, baletni film; 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija; 17.40 Risanka; 17.50 Magazin za menedžerje; 18.30 Svet denarja; 18.40 Imamo le eno Zemljo, serija; 18.50 Videospoti; 19.15 Ža otroke; 20.00 Dnevnik, tele-šport; 20.40 Sosedje, 135. poglavje tv-romana; 21.15 Friderikusz show, garantirano nepolitični talk-show; 22.35 Aktualno; 23.05 Debatni program; 24.00 Dnevnik; 0.05 Dnevnik BBC. MADŽARSKA 2 16.55 Danes popoldne, magazin; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke; 18.35 Telešport; 19.00 Razkrinkano kesanje, kriminalka; 20.00 Program regionalnih studiev; 21.00 Debatni forum; 22.00 Večerni saldo; 22.30 Gostišče Jamaica, Hitchcockov film. SLOVENIJA 9.35 Program za otroke, Skrivnostni otok, angleška nadaljevanka (3/6) 10.25 J. Bevc: Ko je pomlad: Kadar kupuješ hlače, ponovitev igrane serije (4/6) 10.50 Zelena ura, ponovitev 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 14.20 Umetniški večer, ponovitev, Povečava 16.20 Gospodarska oddaja: R & R, ponovitev 17.10 TV dnevnik 1 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, forum 20.30 W. M. Thackery: Semenj ničevosti, angleška nadaljevanka (7/8) 21.30 Roseanne, 4. epizoda ameriške nanizanke To je pa res grozno! Darle-ne dela domačo nalogo! In to na soboto! Obsedel jo je duh dobre učenke! Še ena dobra novica: Dan bo morda dobil službo. Dobro, bo vsaj odne- sel tisto rit iz hiše. Ampak zdaj mora skuhati večerjo. »Vzela si me samo zato, ker znam kuhati,« poočita Roseanne. »Ne, temveč zato, ker si na svoji poroki potreboval nekoga pod poročno tančico.« 22.00 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.35 Sova, Gabrielov ogenj, 4. epizoda ameriške nanizanke, Zaslišanje, francoski film Jamil, sin Birdovega prijatelja Teda Duka, je član tolpe militantnega voditelja Patri-cea VVhita. Ta zahteva, da Jamil ponoči vdre v župnišče in podtakne ogenj. Toda župnika, ki preseneti Jamila in ga nažene v beg, najdejo zjutraj igrajo: Lino Ventura, Michel Serraut, Rommy Schneider, Guy Marchand Za avtorja filma Garde a vue dobesedno velja, da je otrok francoskega novega vala. Režiser Claude Miller je namreč pričel kot asistent Francoisa Triffauita in Jean Luc Godarda, debitiral pa je leta 1976 s filmom Najboljši način korakanja s pokojnim, v sedemdesetih letih pa izredno priljubljenim francoskim igralcem Patricom De-vvaerejem. V času nastanka filma Garde a vue, leta 1981, so bile pri Francozih izredno priljubljeni 'polairi' detektivke, in Claude Miller se je s svojim filmom na ambiciozen način skušal vključiti v modni trend filmskih detektivk. Za film je izbral imenitno igralsko zasedbo, igralski par Lino Ventura in Miche Serraut, v naslovni, mašnji ženski vlogi pa je zaigrala Rommy Schneider. Svoj film je Miller zasnoval na dialogih in na igralskih interpretacijah, film se skorajda v celoti dogaja na enem samem prizorišču, na mestni policijski postaji, vendar režiserju uspeva ustvarjati dovolj notranje dinamike in napetosti, da gledalec pravzaprav niti ne opazi, da se policijski triler dogaja predvsem v glavah policijskega inšpektorja in zasliševanega uglednega mestnega advokata. Je Silvestrovo in tudi na tako praznični dan mestna policija raziskuje dva grozovita zločina, uboja dveh mladoletnih deklic, katerih trupla je na sprehodu našel mestni odvetnik, notar Marti-naud. SLOVENIJA 2 17.10 Sova, ponovitev 18.25 Regionalni program - Maribor, slovenska kronika 19.30 TV dnevnik ZDF 20.05 Goeteborg: EP v nogometu, finale, prenos in podelitev 22.30 Večerni gost: Prof. Dr. Božo Otorepec 23.20 Studio city 0.20 G. Gershvvin: Suita iz Porgy in Bess KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Agencija Rockford - serijski film 14.15 Umor po dogovoru - italijanska kriminalka, 1967 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Juke box - glasbena oddaja - Vodi: Alex Bini 18.00 Slovenska kronika - informativna oddaja 18.10 Studio 2 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Agencija Rockford - serijski film 20.35 Mali mož - ameriška komedija, 1940 22.00 Vsedanes - tv dnevnik 22.10 Globus 23.05 Umor po dogovoru - italijanska kriminalka, 1967 HTV 1 6.40 Test, 6.55 Pregled programa 6.59 Dobro jutro Hrvaška, 9.00 »1001 Amerika« - risana serija, 9.25 Risanka, 9.30 Zdrav duh v zdravem telesu, 10.00 Poročila, 10.05 TV šola, 11.05 Jutrofon, 11.35 »On in ona« - humoristična serija - ponovitev, 12.00 Točno opoldne, 13.00 Slika na sliko - ponovitev, 13.45 Poročila, 13.50 »The Gravy Train« - serijski film, 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR, 15.05 Malavizija: Baklja, 17.00 »Tretja balkanska vojna« - dokumentarna oddaja, 17.30 Gremo naprej, 18.30 Santa Barbara, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik I, 20.05 Vi in vaš video, 21.00 Spekter, 21.45 Ekran brez okvirja, 22.55 Dnevnik II, HTV 2 14.30 Test, 14.45 Napoved programa, 14.50 Videostrani, 15.00 Ani-mavizija, 17.45 Znanstveni forum, 19.20 Metero-izložba, 19.30 Dnevnik, 19.55 Glasba, 20.10 Gdteborg: EP v«nogometu - finale, 22.05 »Po vojni« serijski film, 23.00 Vox, 23.30 »Nezlomljivi« - serijski film, 00.20 Gardijada, 03.00 Odpoved progama. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Trojka iz kioska; 9.30 Ruščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Spet ti kolesarji; 12.10 Vzemi si sonce z mize; 12.15 Domače reportaže; 13.35 Družinske vezi; 14.00 Batman; 14.50 Mojstri jutrišnjega dne; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am, dam, des; 16.05 Moja družina; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Leteči zdravniki; 19.30 Cas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Evropski policisti; 21.20 Pogledi s strani; 21.30 Ghostvvriter; 23.00 Vsakemu svoje; 0.30 Petrocelli; 1.15 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 14.35 Leksikon umetnikov; 14.40 Vroči ritmi v Chicagu; 15.45 Dragulj v kroni, 17.30 Srečanje z naravo; 18.00 Trojka iz kioska; 18.30 Kolo sreče; 19.00 Lokalni program; 19.30 Čas v sliki; 20.00 EP v nogometu; 21.15 Čas v sliki; 22.30 Nagrada Ingeborg Bach-mann; 0.05 To so bili dnevi; 0.10 Leningrajski kavboji gredo v Ameriko; 1.25 Montyjev leteči cirkus; 2.00 Poročila. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Film za otroke; 9.00 Dallas, ameriška serija, 79. del: Nihče ne pozablja; 9.50 Žrebanje lota; 9.55 Hčeri Kanade, kanadska serija; 10.50 Sosedje, pon. 135. dela; 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 Balet; 17.45 Svet denarja; 18.00 Okno; 18.55 Vprašanja kristjanov; 19.00 štetje nazaj, pred Barcelono; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.40 Dallas, ponovitev; 21.40 Panorama, svetovna politika; 22.45 Gledališko življenje na Finskem; 0.15 Dnevnik; 0.20 Dnevnik »Antenne 2«. MADŽARSKA 2 15.15 Danes popoldne, magazin, vmes serihjski film; 17.10 Super-model '92, ponovitev; 17.45 Regionalni dnevnik; 18.00 Dnevnik, vreme; 19.19 Za otroke; 18.30 Olimpizem, olimpistika; 20.05 Evropsko nogometno prvenstvo, prenos iz Gbteborga (možni podaljški); 22.00 Večerni saldo; 22.26 Gledališče Ek-ho; 22.40 Smehljaj bogov, angleški tv-film. mrtvega. Pričakuje, da bodo »bratje« stali za njim. Toda ti • zahtevajo, da molči in prev- • zame nase krivdo. Victoria J na Gabrielovo prošnjo prev- • zame njegovo obrambo. J ZASLIŠANJE, francoski barv- • ni film, 1981, 84 min. S (Garde a vue) • scenarij Miller in režija: Vlaude, PETROL z vami na poti SOBOTA, 27. JUNIJ NEDELJA, 28. JUNIJ SLOVENIJA 1 8.30 Izbor: Angleščina - Follovv me, ponovitev 55. lekcije 8.50 Radovedni taček: Biser 9.50 Lonček kuhaj: Ribja pašteta 9.15 Klub klobuk 11.10 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Tok, tok, ponovitev 14.05 Večerni gost: Prof. dr. Božo Otorepec 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Cvetje v jeseni, slovenski film scenarij: Mitja Mejak režija: Matjaž Klopčič v gl. vi.: Milena Zupančič, Polde Bibič, Duša Počkaj, Bert Sotlar, Dare Ulaga, Štefka Drolčeva Ni slučajno, da so številni mojstri pisane besede po poklicu duhovniki, zdravniki in advokati... Po svoji poklicni zavezanosti (tudi v molku) srečujejo najrazličnejše ljudi in njihove usode, z njimi se tudi intenzivno ukvarjajo in jih pomagajo reševati v skladu s poklicem, ki ga opravljajo. To so poklici, v katerih posameznik prej dozori in spozna življenje do obisti, ustvarjalci s temi poklici pa imajo večje in prej pridobljene izkušnje kot »knjižni« molji. Literarna zgodovina, tudi slovenska, nam to potrjuje od Vodnika, Prešerna do Finžgarja, Tavčarja itd. Cvetje v jeseni je napisal Tavčar 1917. leta in predstavlja eno zadnjih, najbolj zrelih pisateljev tekstov. Advokat in politik Ivan Tavčar tokrat ni segel ne v preteklost ne med bogato zakladnico likov iz svoje poklicne prakse, ampak se je nekoliko zamislil nad samim seboj, da bi predstavil iz krize štiridesetletnika porojeno nostalgično ljubezensko zgodbo: advokat, naveličan in utrujen od vsakdanjosti, civilizacije in bede duhovnega življenja se odpravi na deželo v škofjeloške hribe k oddaljenim sorodnikom na dopust. Srečanje z enostavno, prirodno, svežo in privlačno Meto je za oba usodno... Režiser Matjaž Klopčič je posnel film v avtentičnem okolju škofjeloških hribov in stare Ljubljane. Usklajenost pokrajine z romantično ljubezensko zgodbo s konca prejšnjega stoletja je ob pomoči kamere Žara Tušarja in glasbe Urbana Kodra rezulti-rala film, ki ga vedno znova gledamo z užitkom, evergre-en, klasika slovenske kinematografije. 19.05 Risanka 19.09 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, utrip 20.30 Komu gori pod nogami 21.35 S. King: Zlata leta, ameriška nadaljevanka (7/8) 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.00 Sova,'Murphy Brown, 30. epizoda ameriške nanizanke, Gabrielov ogenj, 8. epizoda ameriške nanizanke, Harlekin, avstralski film, Nočne ure, 15. epizoda ameriškega varietejskega programa SLOVENIJA 2 16.15 Sova, ponovitev 17.30 Prisluhnimo tišini 17.45 Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Pozdrav iz Bohinja s slovenskim kvintetom 19.00 Kremenčkovi, 17. epizoda ameriške risane serije 19.30 TV dnevnik ZOF 20.00 Klasika 20.30 Njen alibi, ameriški film Režiser Bruce Beresford se je zlasti proslavil s filmoma Nežno usmiljenje in Šofer gospodične Daisy. Oba filma odlikuje človeška toplina, kakršna je redka v holly-vvoodskih filmih osemdese- 14.15 Mali mož - ameriška komedija, 1940 15.30 Dedkove pripovedke - serijski animirani film 16.00 Čarobna svetilka - otroški program, Prosim, ne jejte marjetic - serijski film, čudežni svet gospoda Monroa - serijski film 17.00 Vroči angel - ameriški pustolovski film, 1958 1F 10 Globus 19.00 Vse danes - tv dnevnik 19.25 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.35 Ryan - soap opera 19.55 Agencija Rockford - serijski film 20.45 Dan, ko so ribe prišle na kopno - ameriška filmska satira, 1967 22.35 Vse danes - tv dnevnik 22.45 Euroasia express: Z vlakom od Moskve do Hongkonga - 2. del dokumentarne oddaje 23.45 Na kalifornijskih cestah - serijski film r tih in devetdesetih let. In še več, oba filma sta uplenila kar nekaj Oskarjev. Skratka, Beresford ni samo ljubljenec gledalk in gledalcev, ampak tudi članov ameriške filmske akademije. Predvsem pa je Beresford zelo vsestranski avtor, ki se z enako prizadevnostjo in temeljitostjo spopada z različnimi hollywoodski-mi žanri, ne zgolj z dramo. Njegov zadnji film je Črno ogrinjalo, leta 1989 pa je posnel dopadljiv triller Njen alibi. Film ne odlikuje zgolj napeta zgodba, ampak tudi Beresfordove humorne domislice in zelo solidna igralska zasedba. Glavnega junaka, pisca detektivskih romanov Philipa Blackvvooda, je upodobil Tom Selleck. Gledalke in gledalci TV Slovenija se ga spominjajo zlasti kot naslovnega junaka nanizanke Magnum; Selleck pa je igral tudi v nekaj filmih, med katerimi je najbolj uspešna komedija Trije moški in zibelka. Philip Blackvvood sicer slovi kot uspešen pisec detektivskih romanov, vendar je minilo že kar nekaj let, kar je objavil svoj zadnji roman. Zato njegov založnik pritiska na njega, vendar Blackvvood doživlja ustvarjalno krizo. Nikakor ne more najti snovi za svoj novi roman. 22.00 Umetniški eksperimentalni program, Akcent KOPER 13.00 Ryan - saop opera 13.20 Agencija Rockford - serijski film Trgovsko podjetje d.o.o. Dobojska 16 (Hudinja), Celje tel.: tel: (063) 38-011 tel.-fax.: (063) 31-193 UGODNO: VILIČARJI ms IN REZERVHI DELI Delovni čas od 7.00 do 15.00 ob sobotah - zaprto Se priporočamo! AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Trojka iz kioska; 9.30 Angleščina za začetnike; 10.00 Francoščina; 10.30 Ruščina; 11.00 Ghostvvriter; 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Vse za očeta; 15.05 Samotni živalski svet; 15.10 Jaz in ti; 15.30 Boule in Bill; 16.00 VVurlitzer; 17.30 cirkus; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Šport; 18.30 Leteči zdravniki; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Grand prix narodne glasbe; 22.05 Zlata dekleta; 22.30 Vojna gangsterjev iz Kansas cytija; 0.05 Čas v sliki; 0.10 Dvojno življenje; 1.30 Čas v sliki, Ex libris. AVSTRIJA 2 8.00 Vreme; 13.10 Leksikon umetnikov; 13.15 Leteči Holandec; 15.30 Nagrada Ingeborg Bachmann; 16.00 Visoka hiša; 17.00 Evroglas-ba; 17.45 Kdo me hoče; 18.00 Trojka iz kioska; 18.30 Lokalni program; 19.00 Golden eye; 22.00 Čas v sliki; 22.10 Šport; 22.40 Show-fritz; 23.20 Ženske in rok; 0.40 Tina Turner; 2.10 Čas v sliki; 2.15 Ex libris. MADŽARSKA 1 6.15 Dobro jutro, Madžarska, ma-1 gazin; 8.10 Baptistični verouk; 8.15 Za otroke in ne le za njih; 11.00 TV magister; 12.30 Panorama, svetovna politika; 13.30 Sezamova ulica, za otroke; 14.30 Popevke McDo-nalds, Matyas Bakai; 15.00 Barometer, politični show; 16.05 Popoldne z Disneyjem, ameriški film; 17.45 Tele video '92; 17.55 Za otroke; 18.25 Modna revija; 19.00 Apro-po, Andršs Kšpes; 20.00 Dnevnik, I telešport; 20.40 Kdo dobiva, fran-| coski film; 22.15 Kumara, politična I solata; 22.35 Bongo, spomin na J. I Horvštha; 23.45 Berlin, Alexander-platz, nemško-italijanska serija; [ 0.45 Dnevnik MADŽARSKA 2 8.35 Tretji kanal; 9.10Magazin zal Cigane; 9.35 Narodnostne oddaje; 11.40 Risanka; 12.00 Familia DD, zabavna serija; 12.30 Čebelica Maja, risanka; 12.55 Calyp-show; 14.05 Kompjuterske vizije; 14.30 Živali iščejo dom; 14.45 Leonov slučaj, amer. film; 15.10 Prenos iz G6-dolla; 15.40 Gledališče Ekho; 15.55 Tri želje; 16.45 Risanka za otroke; 17.10 Razgovor o svobodi; 18.00 Knight Rider, ameriška serija; 19.05 Razkrinkano kesnaje, kriminalka;! 20.00 Telešport; 20.30Tolcsvay, ob-1 ljuba; 21.30 Večerni saldo; 23.30SI- j menon, koprodukcijski film. SLOVENIJA 1 9.25 Program za otroke, Živ žav, ponovitev 10.15 Ebu drame za otroke: Mala miš, ponovitev 10.40 Tradicionalni japonski ples in glasba 11.05 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije (10/26) 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.10 Ljudje in zemlja 12.40 Pozdrav iz Bohinja s slovenskim kvintetom 14.10 Mož, imenovan Petek, ameriški film, ponovitev scenarij: Adrian Mitchel, Jack Gold režija: Jack Gold fotografija: Alex Phillips glasba: Carl Davis igrajo: Peter OToole, Richard Roundtree, Peter Celli-er, Christopher Cabot, Joel Fluellen Po literaturi Daniela Defo-ea o junaku Robinsonu Cru-oseju je nastalo že nekaj filmskih priredb. Zgodbo o belcu, ki živi na samotnem otoku, dokler ne sreča divjaka in ga začne vzgajati, je scenarist in režisr filma MOŽ, IMENOVAN PETEK obrnil na glavo. Robinson je tudi v tem filmu brodolomec, ki 12 let živi na neznanem otoku. Lepega dne zagleda skupino mladih črncev, ki jih pobije, le enega se usmili, tudi zato, ker si zaželi človeške družbe. Toda Robinson se do novega prebivalca ne obnaša prav nič človeško: obravnava ga kot manjvrednega divjaka, ki mu podeli ime Petek in se do njega obnaša kot gospodar. Črni mož pa je kljub neznanju naravno nadarjen in hitro dojame svoj položaj. Tako začne natihem sam vzgajati »gospodarja«, noče več biti njegov suženj, služi si denar in z njim odkupi »gospodarjevo« premoženje... Film je satira na kolonialistično Anglijo, ki se je ponašala s kulturo in izobrazbo, v resnici pa so bili ti civilizirani belci zaznamovani s kriv- do imperialističnega sveta. Soočenje dveh različnih junakov je zanimivo v tem, da je belec nasilen, omejen v svojem razumevanju drugačnega, črnec pa spontan in nagonsko seže s svojo pametjo dlje od belčeve učenosti. Film je poln duhovitih dialogov, zanimivo pa je tudi nasprotje med večno zaganjajočim se Petrom OTo-olom in elegantnim Richardom Roundtreejem. 16.00 J. Raspail: Kralj Patagonije, francoska nadaljevanka (4/4) 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Un elephant ca trome enore-ment, francoski film 18.55 TV mernik 19.10 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, zrcalo tedna 20.30 Zdravo 21.35 Velike trgovske poti: Burmanska cesta, angleška dokumentarna serija (4/8) Miles Kington, novinar revij Times in Independent, je bil prvi zahodnjak, ki je posnel to starodavno pot. V 13. stoletju jo je uporabljal Mar-co Polo, v drugi svetovni vojni pa je bila glavna prometna žila, ki so jo zavezniki Kitajske uporabljali v boju proti Japonski. Burma živi od leta 1950 v popolni izolaciji, Miles Kington pa je kljub temu dobil dovoljenje za vožnjo z vlakom od Rangoona do stare prestolnice Mandalay. Iz Mandalaya je nadaljeval pot s parnikom navzgor po reki Iravadi in prestopil mejo v enem najmanj znanih predelov Kitajske. 22.35 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.05 Sova, ameriške video smeš- nice, 11. epizoda ameriškega variatejskega programa, Gabrielov ogenj, 9. epizoda ameriške nanizanke SLOVENIJA 2 15.10 Sova, ponovitev 16.30 Športna nedelja 18.25 Aleksa Šantič, nadaljevanka TV BIH in TVS (8/8) 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Videogodba 20.30 Večer Makedonske tv, Poslednji mojster rezbarstva, dokumentarni film 21.30 Vejica, tv drama 23.00 TV poster, zabavno glasbena oddaja 23.40 Risto Avramovski: Simfonija št. 3, Podobe iz Življenja Kristusa, Makedonska filhar- monija 0.15 Športni pregled KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Agencija Rockford - serijski film 14.15 Vroči angel - ameriški pustolovski film, 1958 15.20 Prosim, ne jejte marjetic - serijski film 15.50 Čarobna svetilka - otroški program, Mali pevci iz Turri-te - dokumentarni film 16.20 Dan, ko so ribe prišle na kopno - ameriška filmska satira, 1967 18.20 Meridiani - aktualna tema 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Agencija Rockford - serijski film 20.35 Ne bova se postarala skupaj - francoska komedija, 1972 22.15 Žrebanje lota 22.10 Vsedanes - tv dnevnik 22.30 Alpe Jadran - tednik 23.00 Na kalifornijskih cestah - serijski film radio AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Kultura; 10.15 Universum; 11.00 Nagrada Ingeborg Bachmann; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Trojka iz kioska; 13.35 Enkrat brez skrbi; 15.05 Jež; 15.30 Jaz in ti; 15.55 Sedemkrat jaz in ti; 16.10 Skrivnost delfinov; 17.10 Potovalni magazin; 20.00 Šport; 20.15 Moste če Mosel; 21.05 »Amerika«, 22.40 Podedovati in umreti; 0.40 čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.00 Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.30 Očarljiva Jeanie; 10.00 Panopti-kum; 10.15 Archer; 11.55 Metamorfoze; 12.10Tedenski pregled; 13.00 Domovina, tuja domovina; 13.30 Slike iz Avstrije; 14.15 Muzicira lahko vsakdo; 14.45 Športno popoldne; 16.30 Švet pustolovščin; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Trojka iz kioska; 18.30 Lokalni program; 19.30 Čas v sliki; 20.15 James Bond; 22.20 Čas v sliki; 22.25 Šport; 22.35 L A. Law; 23.25 Plavolasa sirena; 0.55 Petrocelli; 1.40 Čas v sliki. MADŽARSKA 6.45 Vaška TV, magazin; 7.30 Program za otroke; 8.40 Nedeljski magazin, ne le za tiste, ki doma sedijo; 11.00 Christoforo, balet; 11.40 Pa-ravan, J. Endrei; 12.10 Financial Times; 12.40 Tekmovanje vpreg, pokal Donava-Alpe; 14.10 Za boljši jezik; 14.20 Alergija poslovne hiše, dokumentarni film; 15.15 Veter svobode, francoska serija; 16.00 Igra Barkochba; 16.40 Za evangeličane, verski program; 17.00 Disne-yjevi filmi in risanke; 18.45 Večer pri »Modri miši«; 19.30 Teden, dnevnik, telešport; 20.35 Srečno mesto Všrad, spomin na kralja sv. Ladislava; 21.05 Oddelek za egze-kucijo, francosko-kanadski film; 22.45 Poje Jessye Norman Car-ment. MADŽARSKA 2 7.00 Sončnica; 9.05 Za otroke; 10.45 Sprehod po Bathu; 11.10 Vera in kultura; 11.45 Narodopisje; 11.50 O beguncih; 12.40 Kompjuterske vizije, amer. film; 13.15 Či-ganska muzika; 13.30 Za kmetijce; 14.00 Usode, magazin; 14.40 Kino top 10; 15.10 Odškodnina, privatizacija; 15.30 Kviz; 16.00 Poezija meseca; 16.25 Gledališče v kleti; 17.35 Delta; 18.00 Koncert; 19.00 Fešta; 20.25 Familia DD, zabavna serija; 21.00 Koncert; 23.00 Fešta; 23.50 Telešport. slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO PONEDELJEK, 29. JUNIJ SLOVENIJA 1 9.30 Program za otroke, L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik (2/10) 10.00 W. M. Thackery: Semenj ničevosti, ponovitev angleške nadaljevanke (6/8) 11.00 Ponovitev: TV mernik, forum, utrip, zrcalo tedna 12.00 Poročila 17.20 Obzorja duha, ponovitev 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Program za otroke, Radovedni taček: Petelin 18.25 Lonček kuhaj: Jabolčni zavitek 18.40 Ali bodo preživeli? - Beloglavi Jezerec, angleška poljudnoznanstvena serija (2/7) 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.30 Politik novega kova, angleška nanizanka (12/14) 21.05 Dokumentarec meseca, Umik agresorja z ozemlja Republike Slovenije V uredništvu dokumentarnega programa TV Slovenija je nastal daljši dokumentarni film, ki ga je avtor, režiser Marjan Frankovič, poimenoval UMIK AGRESORJA Z OZEMLJA REPUBLIKE SLOVENIJE. Delo je pospremil z naslednjim razmislekom: Velika večina populacije, ki je služila vojaški rok znotraj t. i. JLA, bo še dolga leta z nejevero gledala na kratko 10-dnevno vojno, ki je pomenila slovo ter nenadni odhod jugovojske z ozemlja Slovenije. Glede na materialno-tehnično pomoč te armade se bo ta populacija tudi spraševala, ali je bilo »kratko slovo« (poraz v kratkem vojnem spopadu) res pravi in zadostni razlog za umik JA s celotnega slovenskega teritorija, ali pa je bil poraz nemara samo vnaprej planirani izgovor in povod za nagel umik, premik ali premestitev enot in orožja JNA na območja, »kjer jo še kako potrebujejo ter jo imajo za svojo«. JLA) Še dolgo jo bomo nosili v glavah in »srcih«, saj je - tako kot povsod po Jugi - vedrila in oblačila tudi v naši republiki. V nas same je vsadila hudičevo seme... Tožila je in sodila, preganjala, uničevala, nadzorovala, prisluškovala, kompromitirala, izsiljevala, posiljevala, ropala, prala možgane generacijam, jih zastrupljala s slepim karierizmom in poslušnostjo ter vsesplošnim ova-duštvom; postavljala in odstavljala nam je šefe, urednike, politike, ki nam ne glede na odhod JA v največji meri ostajajo, še naprej nas s tem ali onim razlogom vodijo, cenzurirajo, nadzirajo in onemogočajo ali pač - pro-težirajo in promovirajo; Ne, JA ni bila naš poslednji sovražnik, ki se je k sreči pustil pregnati! Za njo je za dolgo ostala vsa perfidna metodologija, pa tudi zmeraj obnavljajoče se hotenje - proizvajati nove in nove sovražnike .. .« Dokumentarec meseca UMIK AGRESORJA Z OZEMLJA REPUBLIKE SLOVENIJE si boste lahko ogledali 29. junija ob 21.05 na prvem programu. 22.10 Milan Jesih: Zrcalo, izvirna tv igra Zgodba, ki jo pripoveduje Jesihovo Zrcalo je vsakdanja. Postarani oče, ki živi sam in ki je pravkar prebolel nadležno pljučnico, povabi družino, da bi se pogovoril o svojih načrtih. Oženiti se namerava s starejšo žensko, ki ga je med boleznijo negovala, zdaj pa mu gospodinji in pospravlja. Jesihova igra se vsa posveča odzivom družine na to očetovo odločitev. Razkriva pritlehno miselnost, polno drobne človeške majhnosti in sebičnosti. Družini ne gre za materialne ali kakršnekoli druge interese. Vsi so pre-skrbeljeni, odrasli ljudje. Njihova slabost je nepripravljenost, da bi prisluhnili človeku in ga razumeli, v vseh tiči zahrbtna, sebična laž. Družinsko srečanje je za Jesiha priložnost, ki sproži niz banalnih, duhovito upodobljenih znanih situacij in razkrije značaje nastopajočih. Dialog teče preko vsakdanjih generacijskih in družinskih šikaniranj, takšnih in drugačnih trivialnosti, zelo, zelo, zelo malo pozornosti pa družina namenja tistemu, ki ga je prišla obiskat. Tudi z nameravano poroko opravijo sorodniki v svojem slogu - ne zdi se jim vredna drugega kot sebičnih pomislekov, opazk in odkritih posmehov. Vmes spoznavamo žensko, ki staremu očetu pospravlja in ki naj bi postala njegova žena. Jesih predstavlja njen samotni svet v nekaj monologih, ki spremljajo običajna hišna opravila. 23.05 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.40 Sova, Gabrielov ogenj, 10. epizoda ameriške nanizanke, Zvezdne steze, 26. epizoda ameriške nanizanke SLOVENIJA 2 16.40 Sova, ponovitev 17.55 Športni pregled, ponovitev 18.25 Regionalni programi - Ljubljana slovenska kronika 19.30 TV dnevnik Koper-Capodi-stria 20.00 Videošpon 20.30 Gospodarska oddaja: 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus film ov L. Bunuela: Rimska cesta, trancosko-ita-lijanski film 23.10 Umetniški eksperimentalni program, Under 25 Ponedeljek, 29. 6. TV KOPER 16.00 Celovečerni film 18.00 Studio 2 19.00 Vsedanes - dnevnik 19.30 Ryan-soap opera 19.55 Agencija Rockford - serijski film 20.45 Ponedeljkov športni pregled 22.25 Vsedanes - dnevnik 22.35 Mednarodni operni gala koncert »Za mir in sodelovanje« - III. del 23.30 Beach volley - Portorož - reportaža AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Trojka iz kioska; 9.30 Lokalni program; 9.55 Natančno poglej; 10.00 šolska TV; 10.30 Plavolasa sirena; 12.00 Visoka hiša; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Konflikti; 14.10 Batman; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Nils Holgerson; 15.30 Am dam des; 16.05 Moja družina in druge živali; 16.30 Ding dong; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Leteči zdravniki; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Športna arena; 21.15 Pogledi s strani; 21.25 Miami vice; 20.15 Sam proti mafiji; 22.40 Zakaj je moral tožilec umreti; 0.25 Petrocelli; 1.10 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 13.50 Leksikon umetnikov; 13.55 Šport; 17.30 Linden-strasse; 18.00 Trojka iz kioska; 18.30 Ljubezen na prvi pogled; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Kako dobro, da je Marija; 21.15 Kompas; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Glave; 23.15 Endofizika; 0.00 Nagrana Ingeborg Bachmann; 1.00 Čas v sliki. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 (er 10.45 in 18.40) Čez dan; 9.00 Disneyjevi filmi in risanke; 12.00 Poročila: 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija; 17.40 Risanka; 17.50 Katoliška kronika: 18.00 Dimenzija, rezultati znanstvenih raziskav; 18.30 Svet denarja: 19.00 Igra; 19.15 Za otroke in mladino: 20.00 Dnevnik, telešport; 20.30 Novi Gšl-v6lgyi shovv; 21.30 Luisa, italijanski film; 22.50 Aktualno; 23.15 Imej rad ponedeljek, iz gledališča Arany Ja-nos; 24.00 Dnevnik; 0.05 Dnevnik BBC. MADŽARSKA 2 16.55 Popoldne: napoved programa, poročila, vreme; 17.25 Telefonska igra; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke; 18.45 Gledališče Ekho, 19.05 Vrnitev iz komunizma, Madžarska 1991, dokumentarni filrp; 20.05 Pop real; 20.30 Telešport; 21.00 Studio '92, kulturni ted-nik;22.00 Večerni saldo; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 ENTER, oddaja o računalništvu; 23.20 EBU '92 VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN UPORABNIKOM NAŠIH OBJEKTOV ISKRENO ČESTITAMO ZA PRVO OBLETNICO SLOVENSKE DRŽAVNOSTI! TOREK, 30. JUNIJ i SLOVENIJA 1 9.20 Program za otroke, Zgodbe iz školjke 10.20 Nekoč je bilo... življenje: telesna straža 10.45 Skrivnostno življenje strojev - avtomobil, 3. del ,1.10 Sedma steza, ponovitev 11.40 Prisluhnimo tišini, ponovitev, angleščina v poslovnih stikih, pon. 12.00 Poročila 16.10 Rimska cesta, francosko-ita-lijanski film, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.10 Program za otroke, Koliko poznamo biblijo?, kviz 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.30 Osmi dan 21.20 Slovenija - umetnostni vodnik 21.35 J. Sadvvith: Deklica M, ameriška nadaljevanka (4/4) 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.50 Poslovna borza 23.10 Sova, Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka, 5/ 6, Gabrielov ogenj, 11. epizoda ameriške nanizanke, Glasbeni utrinek: G. Bizet: Carmen SLOVENIJA 2 po deželo tulipanov Holandijo v prispevku LEVJE RJOVENJE. 21.30 Omizje kontaktna oddaja 23.20 Svet poroča, ponovitev KOPER 16.00 Ponedeljkov športni pregled - ponovitev 18.00 Studio 2 - vmes Slovenska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.30 Ryan-soap opera 19.55 Agencija Rockford - serijski film 20.45 Belle Le Grand - ameriška drama, 1951 22.30 Vsedanes - TV dnevnik 22.40 Arhitektovi nasveti 22.55 Agencija Rockford - serijski film f AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Trojka iz kioska; 9.30 Angleščina za začetnike; 1.00 Šolska TV; 10.30 Gabriela, 12.00 Forte piano; 12.05 Športna arena; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Vsaka velika družina; 14.00 Batman; 14.50 Mojstri jutrišnjega dne; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Moja družina in druge živali; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Sanje pri šestdesetih; 19.30 čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Dežela hribov: 21.15 Ko zavre kri; 23.15 Intervista; 1.00 Chicago 1930; 1.45 Poročila AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 14.50 Leksikon umetnikov; 14.55 Šport; 17.30 Usmerite-va 18.00 Trojka iz kioska; 18.30 Dingsda; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Zmaga, kdor se smeje; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 22.50 Klub 2. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 (ter 9.25, 11.20 in 18.40) Čez dan; 9.00 Za otroke; 10.00 Fri-derikusz shovv, garantirano nepolitični talk-show; 12.00 Poročila; 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija; 17.35 Videospoti; 17.50 Varstvo mest; 18.30 Svet denarja; 19.00 Telefonska igra; 19.15 Za otroke in mladino; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.40 Potovalni kviz; 21.25 Goya, 1. del španskega biografskega filma; 22.25 Dejstva, družbena reportaža; 23.10 Kulturnik; 23.50 Dnevnik; 23.55 Dnevnik BBC MADŽARSKA 2 15.55 Popoldne: napoved programa, poročila, vreme; 16.05 Mena; 16.35 Telefonska igra; 16.40 Prizma, način življenja; 17.45 Regionalni dnevnik; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke; 18.40 Telešport; 19.05 Primer za dva, kriminalka; 20.05 Lšszlb Lajtha, ob 100-letnici rojstva skladatelja; 21.00 Usodna vprašanja, debatni večer; 22.00 Večerni saldo; 22.30 Zbogom Rusi, dokumentarni film 15.40 Sova, ponovitev 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka, 7/38 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 V službi Rock'n'Rolla 20.30 Glasba, shovv in cirkus V oddaji Glasba, shovv in cirkus boste spet lahko spremljali 12. mednarodni cirkuški festival Cirkus jutrišnjega dne in 3. festival Cirkus prihodnosti. Videli boste izjemnega vrvohodca Fred-dija, ki se po vrvi sprehajala celo s hoduljami, pa eno lepših točk na gugalnici in še in še. Poleg tega boste po dolgem in počez spoznali prele- 1 MODNA BERITE IN NAROČAJTE iini OBJAVA PROSTIH DEL IN NALOG OBČINA BREŽICE DELOVNO POKLIC ČAS MESTO SLOV. KONJICE Podj. za vzdrž. avtocest LAŠKO AUTO BRANCE CELJE BISTRO ČAJNIK IN MESARSTVO PREKORŠEK BISTRO FONTANA CARINARNICA CELJE, Kidričeva DIZAKO -VAROVANJA PROMARKET Jesen, na Dol. AGRARIA - POSL. STORITVE OŠ DOBOVA OBČINA SEVNICA MERKATOR KOZINC JOŽE ELEKTRIKARSTVO OBČINA SEVNICA OŠ BOŠTANJ pobiralec cestnine potniš. blagajnik nedol. čas kuhar natakar kuhar natakar dol. čas dol. čas mesar natakar pek mesar natakar pek nedol. čas nedol. čas nedol. čas natakar natakar dol. čas svetovalec II inšpektor II inšpektor III carinik administrator šofer dipl. prav. pravnik ing. kemije strojni teh. adm. teh. avtomehanik nedol. čas nedol. čas nedol. čas nedol. čas nedol. čas nedol. čas varnostnik varnostnik nedol. čas direktor komercialist računovodja dipl. ekon. ekonomist ekonomist nedol. .čas dol. čas nedol. čas poučevanje slov. jez. poučevanje mat. poučev. tel. vzg. prof. sl. jez. prof. matem. prof. vzgoj. pr. dol. čas. nedol. čas nedol. čas mesar serviser hladil. mesar serviser dol. čas nedol. čas napr. pisaraniški ref. ref. za ceste poučev. mat. direktor ekon. teh. gradb teh. PU matem. dipl. ing. stroj-ništv. dol. čas nedol. čas nedol. čas nedol. čas SREDA, 1. JULIJ SLOVENIJA 1 10.00 Program za otroke, Digitalni pas, oddaja tv SA 10.25 Dr. J. Bogataj: Domače obrti na slovenskem 11.00 J. Sadvvith: Deklica M, ponovitev ameriške nadaljevanke (4/4) 11.50 Poročila 12.00 TV dnevnik 1 18.00 Program za otroke, živ žav 18.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 19.30 Film tedna, italijanski film 22.15 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.40 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija (12/26) V 12. delu kanadske poljudnoznanstvene serije z naslovom Kronika bomo spoznali posledice eksplozije atomske bombe nad japonskima mestoma Hiroshimo in Nagasakijem, zatem se bomo seznanili z vplivom krčenja gozdov v Amazoniji na okolje, videli bomo, kako je vohunsko letalo U2, ki ga je pilotiral Gary Povvers, v 60-ih letih vplivalo na odnose med ZDA in Sovjetsko zvezo, analizirali dogodke, ki so pripeljali do začetka druge svetovne vojne, spoznali Madžarsko v obdobju Imre Nagyja - poskus, da bi izstopili iz varšavskega pakta in ruska intervencija, na koncu pa nam bodo avtorji razkrili rojstvo organizacije Greenpeace, njene cilje in vpliv. 23.15 Sova, Nenadni uspehi, ameriška nanizanka, 7/19, Game, set & match, 1/13 scenarij: Len Deighton po lastnih romanih Berlinska igra, Mehiški niz in Londonska zmaga režija: Ken Grieve in Patrick Lau ta 1962 je objavil danes že klasičen vohunski roman Zadeva Iporess. Po tem romanu in še nekaterih drugih (recimo Pogreb v Berlinu) so nastali odlični trilerji. Deighton upravičeno slovi kot eden najboljših piscev v žanru, pa vendar ne najboljši. Ta laskavi naslov pripada Johnu Le Carreju, ki je med drugim objavil izjemno trilogijo Kotlar, krojač, vojak, vohun, Častivredni vohun in Smileyevi ljudje. Ne preseneča torej, da je mojster Deighton tudi sam spisal trilogijo vohunskih romanov Berlinska igra, Mehiški niz in Londonska zmaga, trilogijo, ki je po svoji ambicioznosti primerljiva z Le Ca-arrejevo. Deightenova trilogija je prva pisateljeva proza, ki so jo ekranizirali za televizijo. Tega orjaškega podviga se je lotila angleška neodvisna televizija Granada. Produkcija nadaljevanke »o izdaji v treh nadaljevanjih« je bila zelo zahtevna; snemali so več kot leto dni na lokacijah v Angliji, Nemčiji in Mehiki; zaradi snemanj so prepotovali 60.000 km. Trud ni bil zaman, kajti ustvarjalcem je uspelo, da so evocirali hladen in neusmiljen svet vohunstva, čigar metafora je (bil) Berlinski zid. Svet, katerega nepogrešljiv del je izdaja: meje med izdajati in biti izdan se zabrisujejo iz dneva v dan. Z izdajo na obeh straneh se sooča glavni junak nadaljevanke, Bernard Samson. Nekoč je bil eden najboljših angleških vohunov v Berlinu, v mestu, ki mu je bližje kot London. Njegov oče je bil namreč šef berlinske ekspoziture in zato Samson zelo dobro obvlada nemščino, kar je redka kvalifikacija v britanski obveščevalni službi, ko mu spodleti njegova akcija na Poljskem, ga nadrejeni za nekaj dolgih let premestijo v pisarno... Tako Samson ,/i igrajo: lan Holm, Mel Martin, Michael Degen, Gottfried John, Anthony Bate, Michael Culver, Amanda Donohoe, Jeremy Child, Frederick Tre-ves, Struan Rodger in mnogi drugi Len Deighton je zaslovel s svojim prvim romanom: le- vegetira, njegovi predpostavljeni, sami pisarniški agenti, ga omalovažujejo... vse dokler obveščevlane službe ne vznemiri informacija, da hoče njihov najboljši vohun, Brahms štiri prebežati na Zahod. Kot svojo zvezo hoče Bernarda Samsona in samo CiuFnčNn oblnkovAlcn, DEsnqNERjn on vsn, kn pRn svoJem (JeIu upoRAbljATE OSEBNE RAČUNALNIKE PC Aln APPLE MACINTOSH IMATE MOŽNOST SVOJE IZDELKE OSVETLITI NA PAPIR ALI FILM (RESOLUCIJA 2940 DPI) SIMONA VOVK OSTROŽNO 11 Si CCUC TCL St FAX: 063/34-ttt _ I X njega kajti prepričan je, da je v samem vrhu angleške obveščevalne službe »krt«, dvojni agent. Po letih pisarniškega brezdelja se Bernard Samson znova odpravi čez Berlinski zid, v svet, kjer se moraš bati predvsem lastnega strahu... Rahlo resigniranega, vendar trmastega tajnega agenta Bernarda Samsona je upodobil lan Holm. Znani angleški igralec je zaslovel zlasti s filmskimi vlogami v filmih Ognjene kočije (za vlogo trenerja je bil nomiran za Oskarja), Alien in Brazil. SLOVENIJA 2 16.20 Osmi dan, ponovitev 17.10 Sova, ponovitev 18.25 Regionalni program - Maribor 19.30 TV dnevnik Koper-Capodi-stria 20.00 Psiho 20.30 Športna sreda 21.25 Najpomembnejše se sporoča v tišini, portret L. Lebiča Sreda, 1. 7. KOPER 16.00 Belle Le Grand - ameriška drama, 1951 18.00 Studio 2 - vmes slovenska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.30 Ryan-soap opera 19.55 Agencija Rockford - serijski film 20.45 Sever vzhod - aktualne oddaje 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.10 Sodobna umetnost - dokumentarna oddaja 22.45 Perverzna zgodba - španska drama, 1969 AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Trojka iz kioska; 9.30 Francoščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Le ženi na ljubo; 12.00 Tenis klub; 12.10 Poročila; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Vsaka velika družina; 14.00 Batman; 14.50 Povabljeni k mizi; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Niklaas iz Flandrije; 16.05 Moja družina In druge živali; 16.30 Za in proti; 17.10 Wurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Me žene; 18.30 Tudi otrokom je težko; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Gole laži; 21.45 Pogledi s strani; 22.40 Rokoko; 0.20 Misli na umor; 2.05 Poročila. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 13.50 Leksikon umetnikov; 13.55 Šport; 18.00 Trojka iz kioska; 18.30 Mrmrajoči lev; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Saj me nihče noče'22.00 Čas v sliki; 23.20 Šport; 0.00 Čas v sliki. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 (ter ob 10.25, 11.30 in 18.40) Čez dan; 9.00 Za otroke, Sezamova ulica; 10.00 Serijski film, ponovitev; 11.00 Letni kolobarji, za upokojence; 12.00 Poročila; 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija; 17.40 Rezerviran čas; 17.50 Prehod, magazin; 18.30 Svet denarja; 19.00 Dodo-klub, poljudnoznanstvena serija; 19.15 Za otroke in mladino; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.40 Izdaja, 1. del avstralske serije; 22.35 Ameriška košarka, NBA-liga; 23.35 Dnevnik; 23.40 Financial Times za Vzhodno Evropo; 0.50 Dnevnik ZDF. MADŽARSKA 16.55 Popoldne: Napoved programa, poročila, vreme; 17.10 Video za mladino; 17.20 Telefonska igra; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.19 Zelena točka, rekreacijski šport; 19.05 Tretja obletnica Hranilnice; 19.45 Super-skupina, kriminalka; 20.35 Čb. burleske; 21.00 Novi val, zabavni magazin; 22.00 Večerni saldo; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Dan glasbe v novem Francoskem inštitutu. KUHARSKE SPRETNOSTI Maloštevilnim avtorjem knjig o pomembnosti in pripravi zdrave hrane se bo kmalu pridružil tudi 39-letni Dragan Ivkovič, VK kuhar iz Osijeka, ki trenutno opravlja svoje delo v znani koprski Taverni. Le-ta je namreč napovedal svojo knjigo receptov, ki naj bi jo stiskali do konca leta. naj nam izda skrivnost kakšnega recepta, je odvrnil, da o receptih ne bo govoril, dokler knjiga ne izide. Obljubil pa je, da bo v našem časopi- Dragan Ivkovič Po desetletnem kuharskem delu v znanih istrskih restavracijah je Ivkovič pred nekaj meseci prišel v Koper. Svoje specialitete sedaj ponuja, kot smo že rekli, ljubiteljem dobre hrane v restavraciji Taverna. Obiskali smo ga na njegovem delovnem mestu z namenom, da bi ga predstavili našim bralcem, ker smo izvedeli, da pripravlja knjigo kuharskih receptov in sicer v slovenskem jeziku. Poleg tega bodo knjigo tiskali v Sloveniji. In ne samo to. Dobrodušni Ivkovič od začetka vojne na Hrvaškem nesebično in na svoj način pomaga beguncem, ki so na koprskem območju našli začasno zatočišče. »Ker imam rad morje in obalo, sem pred desetimi leti iz svojega rojstnega mesta Osijeka prišel v Istro, kjer sem delal v številnih restavracijah. Bližina Slovenije je bila zame velik izziv, saj sem želel ponuditi svoje specialitete tudi sladokuscem na slovenski obali,« pravi Ivkovič. Zakaj ste se odločili, da boste izdali svojo knjigo receptov v Kopru? »Zelo rad imam ta kraj in ljudi, posebno tiste, ki spoštujejo moje kuharske moj-stovine. Odločil sem se, da bo moja knjiga receptov tiskana v slovenskem jeziku, ker sem zelo zadovoljen s sprejemom v tem okolju. Če bom odšel na delo v tujino, hočem pustiti neko sled tukaj, kjer sem delal z velikim navdušenjem. Če bo zanimanje za to knjigo dovolj veliko, jo bom izdal tudi v hrvaškem jeziku.« Vrnimo se vašim receptom. Je v vaši knjigi kaj nenavadnega? »V njej bo obilo različnih receptov za vse okuse, na primer za izbirčnejše ljudi, ki svoji prehrani posvečajo več pozornosti in za tiste, ki imajo radi pikantnejše jedi. V receptih sem razložil načine priprave jedi iz vsega, kar živi v morju, iz gob, mesa in testa. Ogromno receptov sem namenil tudi ljubiteljem vegetarijanske hrane. Na podlagi mojih receptov lahko vsak pripravlja jedi iz rastlin, ki jih najde v naravi. To pomeni, da v naravi nihče ne mora ostati lačen. Poleg tega bo vsa knjiga opremljena z ilustracijami, fotografije pa bodo pokazale finalni del vsakega recepta oziroma pripravljeno jed.« Ko smo Ivkoviča prosili. su objavil nekatere najbolj zanimive recepte. Našega sogovornika smo še vprašali, kako pomaga beguncem. >n 20.00 Bugsy, am. gangsterska melodrama, Zelezar. 20.00 Črno ogrinjalo, avstralsko - kanadski film, Duplica. Petek, 26. junij Ljubljansko Ljubljana: 17.00, 20.00 Krapačuk, film, Belgija, Španija, Francija, Linhartova dvorana, CD. 20.30 Nemški plesni ekspresionizem v obdobju 1920 - 1992, predavanje in video, Kosovelova dvorana, CD. 21.00 Friday is Freeday, DJ Plahuta in Koželj, Klub K4. 22.00 koncert, Grad, Reka, Klub K4. 18.00 20.30 R. Brooks Išče se gospod Goodbar, ZDA, Kinoteka. Štajerska Žalec: 20.00 Afriška avantura, akcijski film, kino Žalec. Prebold: 20.00 Vikend z Berniem, am. komedija, kino Prebold. Rogaška Slatina: 19.30 Ko sreča potrka na vrata, am. akcijska komedija, Kino Zdravilišče. 21.30 Mondial 90’, am. erotični, kino Zdravilišče. 20.30 Folklorna skupina iz Italije, Kristalna dvorana. Gornja Radgona: 20.00 Folkart 92’, ZKO Gornja Radgona. Maribor: 20.00 Pro mušica, koncert, Kazinska dvorana. 21.00 Halleluyah party, DJ Mišo Lazarevič, Klub MKC. Celje: 18.00, 20.30 Princ plime, am. ljub. drama, Union. 19.00 Divja orhideja, am. erotična drama, Mali Union. 18.30 Hardware — pošast iz računalnika, am. horror, Metropol. Gorenjska Predvor: 8.00 Kmečka ohcet, terasa hotela Bor. Sobota, 27. junija Ljubljansko Štajerska Radenci: 10.00 Festival cvetja 92’, TD Radenci. Žalec: 10.00 razstava likovnih del akademskega slikarja .Jpneza Miša Kneza, Savinov razstavni salon. Rogaška Slatina: j20.30 koncert MePZ Josef Atila, Madžarska, Kristalna dvorana. 19.30 Rocketeer, am. avanturistični, kino Zdravilišče. 21.30 Mondial 90’, am. erotični, kino Zdravilišče. Maribor: 22.00 otvoritev razstave, fotografije italijanskega artista Luciana Kleva, galerija Media Nox. 21.00 Possessed by dance, DJ Ven Coma Baby Jemeršič, Klub MKC. 19.30 W. A. Mozart Figarova svatba za red sobota in izven, Opera SNG. Štajerska Celje: 18.00, 20.30 Princ plime am. ljub. drama, Union. 19.00 Divja orhideja, am erotična drama, Mali Union. 18.30 Hardware - pošast iz računalnika, am. horror, Metropol. Gorenjska Preddvor: 9.00 Kmečka ohcet, grad Hrib. Koroška Črna: 17.00 Prijateljsko srečanje mladih reprezentanc Slovenije in A. Koroške, igrišče NK Peca. Nedelja, 28. junija Ljubljanska Ljubljana: 11.00 Pihalni orkester Vevče, pred Narodno galerijo. 11.00 Godba slovenske policije, Prešernov trg. 18.00, 20.00 G. Potterton Heavy Metal, ZDA, Kanada, Kinoteka. 21.00 Roza disco, Studio Agilis, predstavlja 7. premor na glasbo Laurie Anderson, DJ Nataša, Klub K4. Štajerska Razkrižje: 9.00 Ivanov sejem, kramarski sejem, obisk in ogled Ivanovega izvira na Razkrižju. Žalec: 18.00, 20.00 Vikend z Berniem, am. komedija, kino Žalec. Rogaška Slatina: 17.30, 19.30 Rocketeer, am. avanturistični, kino Zdravilišče. Celje: 18.00, 20.30 Princ plime, am. ljub. drama, Union. 19.00 Divja orhideja, am. erotična drama, Mali Union. 18.30 Hardvvare - pošast iz računalnika, am. horror, Metropol. Gorenjska Škofja Loka: 9.00 ogled Škofjeloškega pasijona (1936), okrogli stolp Loškega gradu. STARE LOBANJE PROTI EVI Ljubljana: 20.30 Nemški plesni ekspresionizem v obdobju 1920 — 1992, predavanje in video, Kosovelova dvorana, CD. 21.00 Epic night, DJ Roman in Joe, klub K4. 18.00, 20.00 R.Locralne Strup in med, Velika Britanija, Kinoteka. 10.00 razstava kiparja in slikarja Erika Lovka, Postojna, Mestna galerija. Ljutomer : 11.00 Konjske dirke, Hipodrom. Ključarevci: 10.00 100. let Gasilskega društva, Ključarevci. Najprej so mislili, da se je homo erectus razvil v Afriki, nakar je evoluiral na vsakem kontinentu posebej. Potem je bilo slišati, da vsi ljudje izvirajo iz ene same Afričanke »Eve«. Po zadnjih odkritjih pa sploh ni mogoče določiti, kje je homo erectus »prerasel« v homo sapiens. Dve prastari človeški loba- nji bosta mogoče pomagali nji, najdeni na Kitajskem v le- razvozlati poreklo sodobnih tih 1990 in 1991, so podlaga Azijcev, Evropejcev in Afriča-za nastanek nove teorije nov, trenutno pa ogrožata o tem, kako je človeška vrsta veljavno teorijo, po kateri evoluirala od prvih humano- imajo vsi ljudje skupno pra-idov do danajšnjih dni. Loba- mamo »Evo« - žensko, ki je živela v Afriki pred približno 200 tisoč leti. Teorija o pramami temelji na raziskovanju z ene DNA, ki je skupna vsem ljudem. Ko so znanstveniki raziskovali to »mitohondrijsko« DNA^i se deduje le po materi «po vsem svetu, so ugotovili, da so razlike med njimi rezultat mutacij, akumuliranih prp,d 200 tisoč leti v enkratni oJMiki - v eni sami ženski. Ta zimska naj bi živela v Afriki,Tar nakazuje sedanja distribucija DNA. »Evini« otroci so se preko Arabskega polotoka naselili v Aziji in v Evropi, kjer so zamenjali (iztrebili) primitivnega homo erectusa. Nedavno odkritje podpira Ponedeljek, 28. JUmja tezo, da majo vsi današnji Ki- .m-i——. ... tajci in celotna mongoloidna rasa poreklo v predzgodo- Liuhlian^lco vinskih ljudeh, ki so živeli ^J«■'■J«” pred milijonom let v Aziji, Ljubljana: 20.000 Al di Meola World Symphony, Križanke, kjer so se pomešali z migran- 18.00, 20.00 R. Grlič Bravo, maestro, Hrvaška, Kinoteka. 10.000 ti iz drugih delov sveta. Vsi Razstava študentov ALU, galerija Egurna. 9.00 razstava, Emil sodobni prebivalci Afrike in Thomas-Tomaž, slike galerija, Ilirija Vedrog. Evrope naj bi izvirali iz njih. Najdene lobanje predstavlja- Štajerska jo po svoji obliki mešanico homo erectusa in homo sapi- Laško: 19.00 Glasba za razvedrilo in ples z družabnimi ensa, ki sta živela mnogo igrami, Zdravilišče. pred »Evo«. Celje: 18.00 , 20.30 Princ plime, am. ljubezenska drama, Lobanje so tudi najnovejši Union. 19.00 Divja orhideja, am. erotična drama, Mali Union, dokaz proti temu, da bi lahko 18.30 Hardwarde — pošast iz računalnika, am. horror, Me-določili skupni izvor vseh da- tropol., našnjih ljudi. Sveto pismo Rogaška Slatina: 20.30 Operetni večer, operni solisti iz Mad-pravi drugače. žarske (Pecs), Kristalna dvorana. AFRIKI GROZI EKOLOŠKA KATASTROFA Nihče ne ve, kje se pravzaprav začenja Sahara. So to peščena polja v severni Burkini Faso ali nekoč cvetoče oaze v Timbuktuju ali Maliju? Sahara se vsako leto razširi na južnem robu med Maureta-nijo in Etiopijo za pet ali deset kilometrov. Države saharskega območja izgubijo letno do sedemdeset tisoč kvadratnih kilometrov plodne zemlje. Širjenje puščave ogroža petino afriških držav in meji na pravo ekološko katastrofo. Primanjkuje pašnikov za živino, drevesa in grmičevje, ki so za Afričane glavno kurivo, izginjajo. Propadanje gozda v savanah je tako hitro, da kljub prizadevanju oblasti lahko posadijo namesto sto uničenih dreves le devet novih. Slonokoščena obala je v zadnji četrtini stoletja izgubila kar dve tretjini gozdov. S širjenjem puščave se zmanjšuje tudi količina obdelovalnih površin, prebivalstvo Afrike pa vrtoglavo narašča. S triodstotnim letnim prirastkom je Afrika v svetu na prvem mestu. Črna celina bo po ocenah strokovnjakov do leta 2000 imela že devetsto milijonov prebivalcev. Strokovnjaki napovedujejo, da je katastrofa Afrike v naslednjih dveh desetletjih neizbežna. Posledice nepremišljene politike, ki se bodo odrazile v veliki lakoti, bodo prizadele šele naslednjo generacijo. Torek, 30. junija Ljubljansko Ljubljana: 18.00, 20.00 J. Losey Poti na jug, Francija, Španija Kinoteka. 20.00 Jazz koncert, Breecker Brothers, Križanke. 21.00 koncert kalifornijskih Chumbawamba, Klub K4. Štajerska Rogaška Slatina 20.30 koncert, Rudi Pok - flavta, Boris Šinigoj - Lutnja, Anina kapela. Celje: 19.00 tečaj igre GO, 4000 let stara miselna igra, brezplačni tečaj, CID. 18.00, 20.30 Princ plime, am. ljub. drama, Union. 19.00 Usodna privlačnost, am. erotični thriller, mali Union. 18.00 Freejack, am. ZF. akcijski, Metropol. Sreda, 1. julija Ljubljansko Ljubljana: 12.00 razstava, Enrico Baj, slike, CD. 9.00 razstava, Milan Rijavec, akvareli, galerija Krka. Štajerska Celje: 18.00, 20.30 Princ plime. am. ljub. drama, Union. 19.00 Usodna privlačnost, am. erotični thriller, mali Union. 18.30 Freejack, am. ZF akcijski, Metropol. Slovenija, kaj se dogaja s teboj? Počasi in vztrajno se odkriva pred slovensko javnostjo socialna beda, v kateri živijo mnogi delavci in brezposelni. Posamezniki, sindikati in mediji že dalj časa opozarjamo na katastrofalno stanje, ki je zajelo Slovenijo. Kljub opozorilom, se od pristojnih ni nihče v resnici zavzel za primerno in pravočasno rešitev težav najnižjega sloja. Javnosti se prikazujejo statistični podatki, ki dajejo povprečno sliko stanja, ki pa jo realnost na vsakem koraku izpodbija. Statistika je lahko le igra številk, ki spretno prekrije situacijo v kateri se nahaja dobršen del naše družbe. Ali smo Slovenci res takšni, da nočemo priznati v kakšni bedi živimo in, da si prikrivamo resnico. Živimo v prepričanju o svoji superiornosti na Balkanu, pri tem pa smo bili sedemdeset let izkoriščani. Napram zahodnim sosedom, pa smo pretirano inferiorni in hlapčevski. Svojih problemov ne bomo rešili, dokler ne bomo pogledali resnici v oči in zadevi prišli do dna. Lep primer bede, ki je prišla na dan, je pokazala stavka delavk podjetja Transshop, poslovna enota TAM iz Maribora, kjer so dve stavkajoči delavki zaradi podhranjenosti in izčrpanosti odpeljali v bolnišnico. Predsedstvo NSS sporoča delavkam omenjenega podjetja, da razumemo vašo stisko in da smo z vami. Če bo potrebno bomo šli do konca. Sloveniji takšna kriza ni potrebna, ker dejanski zunanji vzroki niso tako napremagljivi. Problemi so v nas samih, v naši miselnosti, trdosrčnosti, egoizmu, nerazumljivem pohlepu za pridobivanjem materialnega bogastva samo zase in borbe za oblast. To so znaki čiste inferiornosti in temu primerna je naša družba. RASTKO PLOHL, Ptuj, Predsednik predsedstva NSS: Imperij razpada II Sam naslov mojega pisma nakazuje, da gre za drugi spis na to temo. Prvi spis ni bil nikoli objavljen, kajti okolica, kateri je bil predstavljen, ni našla nobenega razumevanja za takrat postavljene trditve. Sedaj delno obnavljam takratno delo in vnašam nekaj dopolnil. Žal so me dogodki v marsičem prehiteli. Takrat sem pisal, da je g. Jovič zadnji predsednik SFRJ, kakršno smo poznali in da bo svoj mandat končal v vojni. SFRJ je podobno kot SND (ZSSR) v bistvu imperij. Podobno kot je svoj konec našel Stari Rim, je našel konec naš Jugoimperij in Rusko carstvo (ni važno, kakšno ime uporabimo). Zakaj je JA izgubila vojno V' Sloveniji? Zakaj ji ne uspe v BiH ali na Hrvaškem ? JA ima dovolj orožja, da bi zmagala v vseh teh vojnah, nima pa moralne hrbtenice za ta podvig. Razpadajoče imperije pretresajo izmenjajoče se kontrakcije in stagnacije, kar je odvisno od centralne oblasti. V vseh delih, posebno pa še na obrobju imperija se pojavljajo množična apatija, vera v lepšo prihodnost se izgublja, krepi se religioznost, vedno večji delež prebivalstva se predaja vrnitvam v »stare dobre čase« ipd. Krepi se tudi narodna zavest, katera vsrka vse te negativne tendence in težnje po rahlanju vezi s centrom. V samem centru pa se krepi občutek moči Imperija in v trenutku konfrotacije na relaciji centgr - provinca izbruhne odkrit in tudi oborožen konflikt. V primeru oslabelega centra Imperij izgubi del ozem- lja in se z izgubo sprijazni, v nasprotnem pa pride do dolgotrajne in krvave vojne. V vsakem primeru pa se Imperij krči, dokler ne pade prestolnica. »Naša« SFRJ bo torej še naprej razpadajoč imperij. BiH je izgubljena provinca. Ne bo treba dolgo čakati na konflikt v Vojvodini, Sandžaku, Kosovu in celo Črni gori. V naslednjem letu se bo to rešilo. Za sam finalni obračun pa nam je »prihranjeno« rušenje in pustošenje Beograda. Tudi prestolnica (ZR) Jugoslavije bo tarča topovskih granat in raketometal-cev, kot tudi roparskih hord. ZR Jugoslavija bo na koncu le »mini« pašaluk z revnim, lačnim in brezupja polnim ljudstvom. Kaj pa Slovenija? Kot del razpadlega imperija ima precej težav sama s sabo. Psihologija povprečnega državljana v »slavni« »Titovi« Jugoslaviji še vedno vidi »zlate čase« in razne neumnosti slovenske politike v zadnjih mesecih malce zbledijo drugače sorazmerno pozitivno dejavnost naše vlade. Zavedati se moramo, pa če to želimo ali ne, da smo le ena od provinc razpadlega imperija. Reakcije naših sosedov ob begunski krizi so nam z zaprtjem mej dali jasno vedeti, da smo še vedno del »jugo-biznisa«. Naša državica bo potrebovala za lastno rehabilitacijo kar precej časa in terapija ne bo nič kaj prijetna. Že samo padanje natalitete, katera je najzgovornejši kazalec nazadovanja in stagnacije, pomeni vedno večji problem. Hočemo ali ne, mi smo integralni del krize razpadajoče tvorbe in še vedno nismo zlezli iz tega blata. Kazalci religioznosti, vere v prihodnost, stopnja zaupanja ipd. še vedno ne obetajo vzpona. Najnižja točka šele pride, a naša sreča je v tem, da bo naša najnižja točka le višja kot drugod po »naši širni Titovi Jugi«. Naj pa opomnem, da kazalci krize niso samo gospodarskega značaja, kajti gospodarstvo je le derivat krize, kakršna nastopi pri padcu imperija. Moralna kriza je hujša in vseobsežnejša... zavedajmo se tega. BOJAN EKSELENSKI za SNS - Celje Javni predlog Zelenih Celja Kot segmenta nacionalnega programa gospodarskega razvoja in socialnega programa Z adaptacijo vlade pod vodstvom dr. Drnovška, razmere in vzdušje poslancev parlamenta v Skupščini RS dokazujejo, da ni prišlo do rešitve oz. vsaj do poizkusa reševanja nakopičenih problemov. To je pravzaprav dovolj utemeljen izziv (razlog) za obvezno izvedbo volitev, da volilna baza z volitvami izrazi svojo voljo kot jo bo zastopal v parlamentu, in tako verificiran parlament bo šele sposoben sestaviti primerno vladno strukturo - svoj izvršni organ - vlado. Osnova za volitve v parlament bo za volilce zanesljivo in le samo primeren nacionalni gospodarski program in socialni program, s katerim se bo pravzaprav enačila posamezna politična stranka v svojih predvolilnih aktivnostih. Gospodarski in vsesplošni družbeni razvoj mora usmerjati le parlament in vlada mora biti le samo njegov izvršilni organ. Dosedanji parlament pa tega do-sedaj ni bil sposoben izvajati oz. ni bil sposoben voditi, zato je vlada postala njegov paralelni organ, ne pa njegov izvršilni organ. Za to stanje je predvsem krivo vodstvo parlamenta in pa ta del poslancev, ki to vodstvo parlamenta podpira. Sprejeti nacionalni program gospodarskega razvoja in socialni program, kot sestavni del gospodarsva je temeljni predpogoj za oblikovanje, sprejem in izvajanje Zakona o lastinjenju. Nacionalni program gospodarskega razvoja in njegov sestavni del - socialni program, bosta dala orientacijo za način lastinjenja in ustanavljanja novih gospodarskih subjektov, glede na odločitev gospodarskih nosilcev države. Dokazi, da parlament ne funkcionira zadovoljivo so: vdor v monetarni sklad, neutemeljeno povišanje plač v državni upravi, neutemeljeno in brez pooblastila parlamenta najemanje zunanjih kreditov vlade in celo njenih posameznih ministrstev (za pravosodje, turizem...). To je več kot utemeljen dokaz, da parlament hote ali nehote ne obvladuje z ustavo določenih nalog in tako se dikcija »parlamentarna demokracija« naše države izkrivlja - ne uresničuje. S tem volilna baza izgublja na svojem pomenu in tako si majhne skupine prisvajajo oblast in samovoljno vodijo državo, krivdo za nastalo negativno stanje pa zavračajo na parlament in celo na volilno bazo in če bo šlo tako naprej, bomo prišli do tiste znane solucije iz polpretekle dobe - zamenjati je treba parlament - celo ljudstvo, ker vlada pravilno dela (vlada ima vedno prav) in dejansko imamo ustavni sistem tako narejen - ustava približno tako določa v 111. členu. Približno takšen je, vendar malo boljši, italijanski ustavni sistem, ki določi, da se razpusti parlament, če se vlada ne izvoli - določi, kot zahteva predsednik republike. Ta razvoj stanja razmer je dovolj tehten dokaz - razlog, da bi morali ustavo spremeniti oziroma prilagajati sklepu državljanov Slovenije o osamosvojitvi RS, s katerim so se na referendumu z osebno izjavo državljani Slovenije izjasnili samo za parlametarno demokracijo, ne pa za predsedniško!!! To pomeni, da parlament ustanavljajo z neposrednimi volitvami iz svojih sredin državljani - volilci po istem postopku z voljo volilcev se parlament lahko razrešuje kot celota ali posamezni poslanec tega parlamenta. To narekuje zahtevo, da se parlament formira iz poslancev, neposredno izvoljenih iz posameznih enot - dežel. Zato je potrebno državo organizirati na samostojne dežele in je državni zbor - parlament sestavljen iz poslancev dežel. Državnega sveta v tej parlamentarni demokraciji ne potrebujemo, ker ta v sedanji ustavi ne dela nič drugega, kot da kvari čistost parlamentarne demokracije in ni nič drugega kot samo nadaljevanje preživelega boljševističnega skupščinskega sistema - transmisija bivšega zbora združenega dela in zbora občin (96. člen Ustave) - analogno - bivši zbor združenega dela sedaj sestavljajo državni svet: 4 predstavniki delodajalcev, 4 predstavniki delojemalcev, 4 predstavniki kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev in 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti: bivši zbor občin sedaj sestavlja 22 predstavnikov lokalnih interesov. Ta ustavna rešitev je kompromis starega, preživelega, negativnega sistema in novega. Kako si zamišljamo državo Slovenijo, razdeljeno na dežele, kot avtonomne državne tvorbe in njihovo poimenovanje: 1. Dežela Kranjska, s sedežem v Ljubljani 2. Dežela Gorenjska, s sedežem v Kranju 3. Dežela Notranjska, s sedežem v Postojni 4. Dežela Goriška, s sedežem v Novi Gorici 5. Dežela Primorska, s sedežem v v Kopru 6. Dežela Dolenjska z Belo in Suho krajino, s sedežem v Novem mestu 7. Dežela Spodnja Štajerska, s sedežem v Celju 8. Dežela Zgornja Štajerska, s sedežem v Mariboru 9. Dežela Prekmurska, s sedežem v Murski Soboti 10. Dežela Koroška s Šaleško dolino, s sedežem v Slovenj Gradcu. Vsaka iz navedenih dežel ima 9 poslancev v državnem zboru, to pomeni, da državni zbor šteje 90 poslancev. V državnem zboru poslanci odločajo s konsenzom o vseh vprašanjih. Poslanci posamezne dežele tvorijo samostojno poslansko skupino. Poslance v deželni zbor volijo posamezne dežele (vsaka dežela ima 9 volilnih občin). Za svoje delo poslanci deželnega zbora odgovarjajo državljanom volilne občine. V tako organizirani državi je človek - volilec, kot avtonomni subjekt samo in le državljan RS, to pa iz razloga, ker v državi Sloveniji imajo pravico živeti in tudi živijo državljani drugih etničnih skupin in narodnosti in se le s tem potrjuje enakopravnost vseh državljanov na območju republike Slovenije. Uporabljanje vzdevkov, kot Štajerc, Kranjc itd__je psevdonim, ki se upo- rablja samo za interne namene za avtohtone prebivalce dežel Slovenije in ima le etnični značaj. V okviru volilnih občin se oblikujejo lokalna samouprava - samoupravne občine oz. obratno iz samoupravnih občin - se oblikuje volilna občina. Vsaka dežela ima 30 poslancev v svojem deželnem zboru. Deželni zbor vsake dežele voli 9 poslancev v državni zbor. Deželni zbor pa sestavljajo poslanci, ki so neposredno izvoljeni od državljanov dežele, s tem da je vsaka dežela razdeljena na 30 občin - oz. samoupravne občine so združene v 9 volilnih občin. Občina kot samoupravna deželna enota ima občinski odbor (20-članski), načeljuje ji župan (častna funkcija), tajnik - (profesionalna funkcija). Utemeljitev predloga deželne ureditve: Dežela je državna institucija s svojo sodno, zakonodajno in izvršno oblastjo, ki izvaja svojo zakonodajo in državo (po konsenzu vseh dežel). Tako obliko državne ureditve predlagamo zaradi ohranjanja in razvoja avtohtone samobitnosti etničnih skupin in njihovih običajev s poudarkom slovenskega jezika na narečjih, ohranjanje krajevnih navad in običajev, kulture in zagotavljanje enakomernega razvoja na celotnem teritoriju države, razvoja gospodarskih dejavnosti, glede na deželne zmožnosti in potrebe, kar je edina alternativa proti razvoju - krepitvi centralizacije - državne oblasti. Rešitev nacionalnega gospodarstva je v predlagani ustavni spremembi - organiziranosti države na dežele, ki je edina alternativa za vključevanje vseh državljanov za realizacijo skupnih ciljev določenih z nacionalnim gospodarskim programom in njegovim sestavnim delom - socialnim programom, kar je osnova za vključitev Slovenije v mednarodne oblike povezovanja kot enakopravnega subjekta. Ponovno opozarjamo, da zadnji dogodki pri iskanju poti za izhod iz vsesplošne državne krize jasno kažejo, da nezmožnost rešitve ali vsaj pravilnega začetka prave usmeritve reševanja problemov te vsesplošne krize, leži krivda v nelogični, nesmotrni in nedorečeni sedanji ustavni ureditvi, kar onemogoča obvladovanje odgovornega delovanja državnih organov, gospodarskih in drugih subjektov. Predlagana zasnova ustavne ureditve države, pa zahteva za njeno obvladovanje zelo razvejan, fleksibilni parlamentarni sistem (npr. ustanovitev stalnih in občasnih parlamentarnih odborov, ki se oblikujejo ali za posamezna področja ali za posamezne vrste nalog oz. za razjasnitev ali razreštev posameznih problemov oz. primerov) s čimer se utrjuje in pogojuje razvoj parlamentarne demokracije - to pa pomeni doseganje plebiscitarnega cilja — kar pomeni enakopravno odločanje (konsenz) vseh državljanov o vseh vprašanjih življenja dela in razvoja. Odpravljati je treba sedanjo obliko, ko minimalna večina manipulira z maksimalno manjšino (nemoč večine). Pozdrav Zelenih! ZELENI CELJA Kako do telefona ? III Zgodba bi bila lahko tudi zabavna, če ne bi bila resnica preprosta, telefona še vedno ni. Se pa je premaknilo. Najprej so Albanci na roko skopali jarek. Prišli so dvakrat, nekaj časa so dobro delali, potem pa čakali šefa. Ta naj bi pripeljal cev za tam, kjer kabel prečka cesta. Šef je cev najprej pozabil. Albanci so kopali po trasi, za katero nismo bili zmenjeni. Kakih 20 metrov je bilo skal. Če bi kopali tam, kjer je bil prej vinograd, ne bi naleteli niti na kamenček. Traso so spremenili, ker bi bilo treba začasno razdreti del škarpe. Albanci jarka niso zasuli, kar je prav, saj sem se s pogodbo zavezal, da je to moje delo. Potem so prišli s kombijem od PTT, da bi položili kabel. Pametni fantje so nameravali to storiti od zgoraj navzdol, ker se pač kabel lažje vleče dol po hribu. Pa so s kombijem prišli do jarka čez cesto, ki ni bil zasut. Odpeljali so se h gornjemu sosedu in ugotovili, da to ne bo dobro. Čez čas so začeli polagati kabel od spodaj navzgor. Naj pojasnim, da je bilo to več dni po tistem, ko je bil jarek skopan. Čez kakšen teden je nekdo prišel in kabel v hišni omarici priklopil. Najavil se seveda ni. Je bil pa pameten, saj si je postregel s pručko pred hišo, da je delal sede, odmaknil je ležalnik, ki je bil tam pod streho. Prevezal je kabel, montiral ključavnico, ugasnil čik na pločniku in odšel. Pručke ni pospravil, ležalnik pa je pustil na dežju... Kar zabavna zgodba, če ne bi ostala resnica: Telefon v času, ko to pišem, še vedno ne zvoni. PETER KAVALAR Celje - Prožinska vas Zaustavimo norijo! Predsednik Slovenskega parlamenta dr. France Bučar ima še kako prav, ko danes opozarja da lahko pridemo v pravni samomor. Škoda je le, da je eden redkih, zato klubuk dol pred tem demokratom. Vse preveč pa je »demokratov«, ki v teh zmešanih in usodnih časih močijo in čakajo na ponovno jesensko farbanje. To pa očitno počenjajo zaradi slasti po oblasti. Pa recimo, da je tudi to del demokracije. Povsem druge vrste demokracija pa je, da se prav na vseh družbeno in državno pomembnih vprašanjih: od ekonomske in socialne politike, lastninske reforme, volilne zakonodaje, delavskih pravic, pa vse do vtikanja in ukazovanja javnim medijem, začenja volilna tekma in to s takim finišem, da bo crknila država. Vse to nategovanje ne vidi ekonomske in socialne bede v podjetjih, tam, kjer se ustvarja vrednost ter vreča za davke in prispevke. To tekmovanje poteka že danes: malo javno, malo za kulisami, v času, ko še ni nihče razpisal redne ali izredne volitve, ki so težko pričakovane tako na desni, kot na levi in sredinski strani. Igre in dogajanja v strukturi oblasti ne dišijo po pat poziciji, ampak po potezi, ki bo matirala državo in državljane, delavce, volivce, demokracijo, civilno družbo, pravni red, itd... Vse te poteze bodo ob takem obnašanju potegnile stranke v najvišjem organu oblasti in to samo zaradi obla- sti nad ljudmi. Po svoje je to tragika te naše demokracije. Za prevzem oblasti s katerekoli strani je očitno treba pripraviti teren in klimo. Najprej skozi zakone, nato prek medijev in drugih institucij, ter pomembnih oseb, pa vse do denarja, s katerim pa se da itak kupiti vse razen zdravja. Ta denar pa bo očitno med drugim tudi naslednjih volitev vladar. Povsem normalno in legitimno je, da se na volitvah in v parlamentu »napadajo« stranke, da opozicija ruši pozicijo in da se zamenja oblast. Narobe tudi ni, če se v parlamentu poslanci zmenijo in če nekdo danes v parlamentu deli banane, jutri suhe tepke, ter kaže roge itd. Povsem nekaj drugega pa je, če se zaradi borbe za oblast v parlamentu delo oziroma politika ohromi do te točke, ko praktično ni možno ničesar sprejeti. Nobena oblast, nobena vlada, kakršnekoli barve je že, in ne poslanci ne morejo zamenjati delavcev in volivcev, čeprav bi si to nekateri želeli. Slednji pa lahko na volitvah zamenjajo oblastno strukturo in poslance ali pa se bodo zaradi vseh razočaranj šli volilno abstinenco. Tu pa se začne pisati drugačna zgodovina parlamentarne demokracije. Pa še nekaj: vsa ta nerešena vprašanja se zaradi ljubega miru ne da, pred volitvami, kar tako pomesti pod preprogo. Potrebno jih je preprosto razrešiti, ne pa nekam odlagati in polagati! Spoznanje nekaterih strank in poslancev, da je današnje stanje na tisti točki, ki vodi in lahko pripelje državljane in državo v propad bi moralo biti za njih pomembnejše, kot pa kdo je na oblasti danes ali jutri in kdo je bil včeraj. Na tej točki ni treba zaustaviti ne desnico, ne levico, ampak le to norijo! RAJKO LESJAK, Ljubljana Sekretar ZSSS Boleč tujek psihiatrije Spoštovana gospa Štrlekar Čestitam Vam za dobro reportažo. Danes pa sem prebral tudi pričakovani odgovor. Za ogrevanje in spoznavanje okoliščin, Vam pošiljam izvod mojih spominov na tega podpolkovnika JLA. Sestavek, Psihiatrija, dekla politike, sem do sedaj razmnožil v preko 100 izvodih in razposlal na naslov znanih zdravnikov in politikov. Bil sem tudi na kongresu slovenskih zdravnikov 8. 5. 92 Mariboru, kjer so mu za njegove packarije skoraj enoglasno prisodili, odnosno potrdili prvostopenjsko kazen ukora. Pri glasovanju se je potuhnil edino njegov »sovražnik« dr. Kobal, neka sodelavka iz hiše, kjer dela, partizanski soborec prof. dr. J. Kostenapel in še dva druga zdravnika. Ker je v zadnji številki omenil tudi mene, bom skušal pripraviti primeren odgovor. Zadnje čase skuša preko TV in nekaterih časopisov ponovno vzbuditi pozornost, ker se mu bliža dokončen odstrel. V kolikor smatrate, da bi bila priloga, primerna objave v vašem tedniku. Branje bi bilo zanimivejše, kot njegov zadnji dolgovezni odgovor. Pred letom sva imela y Mladini in sobotni Delovi prilogi dve povratni rundi, kjer se je spustil na skrajno primitivni nivo, vendar sem zdržal. V TV oddaji na II. programu 23. 5. 92 se je do konca diskvalificiral kot človek in samozvani znanstvenik. Do slišanja, lep pozdrav! JOŽE ŠIMENC, Ježa, Črnuče Spodaj podpisani pošiljamo uredništvu NOVE DOBE odgovor na članek gospe Jane Štrlekar, kije bil objavljen v vašem časopisu NOVA DOBA št. 16-17 dne 22. 4. 1992. Odgovor objavite v skladu z zakonom na isti strani NOVE DOBE s priloženo fotografijo in v isti obliki. Lep pozdav! Štore, dne 3. 6. 1992. Janez Pungeršek Štefka Pungeršek Marjeta Pungeršek Milan Pungeršek Matevž Bračko Stanko Počivalšek Ivan Kajba Brez spoštovanja dogovora na »lastnem« dvorišču Dirke po posestvu Cesta, ki je ne bi smelo biti * Cesta da ali ne je težko vprašanje, katerega rešitev je naložena sodišču ne pa novinarki, ki je natrosila v članku kar nekaj neresnic s citati gospoda Tacerja. Ni res, da je ali da je bila možna vožnja po občinski cesti, »kije danes porasla s travo«, do naših objektov. To dejstvo lahko preveri vsakdo, tudi gospod Tacer osebno. Cesta, ki je vrisana z vrh hriba je neprevozna, tudi po ugotovitvah strokovnjakov Občine Šmarje pri Jelšah. O gostoti prometa in divjanju šoferjev v nepreglednem ovinku ob robu hiše gospoda Tacerja bi zelo težko kdorkoli utemeljil. Po sporni cesti ni možno peljati hitreje kot 10 km na uro. Tudi izjava gospoda Tacerja o izsiljevanju s cesto in s trditvijo, da se »z graditelji ceste ni dalo zlepa dogovoriti«, ni resnična. Res pa je, da se ni možno dogovoriti z gospodom Tacerjem, niti na sodišču, kaj šele kot sosedje. Izjava gospoda Tacerja »ko sem prišel k hiši, tukaj ni bilo ceste« je točna, vendar pomanjkljiva. Nič ne pove o tem, da cesta, ki je speljana do nove hiše gospoda Tacerja, ni njegova cesta. Za to cesto je bila presekana najlepša sosedova njiva. Če bi sosed enako postopal kot gospod Tacer, tudi on ne bi imel ustreznega dovoza do doma. Gospod Tacer bi se moral spomniti, da so sosedje dovolili pot čez svojo najlepšo njivo pod pogojem, da jo bodo uporabljali vsi, ki jo potrebujejo. Res je, da nismo nikoli vprašali gospoda Tacerja za soglasje za ureditev in uporabo ceste. To soglasje od njega nismo potrebovali, ker smo ga že imeli od lastnikov spornega zemljišča. Za usposobitev ceste in vzdrževanje je bil podpisan dogovor o navzočnosti gospoda Tacerja. On pa ga ni podpisal zato, ker še takrat ni bil lastnik spornega zemljišča. Navedenega dogovora gospod Tacer ne spoštuje in ga krši celo tako, kot je sam izjavil, da nastavlja žeblje in s tem ogroža varnost in življenje ljudi, ki se vozijo po tej cesti. Prepričani smo, da se ob takem ravnanju zaveda tudi odgovornosti, ki bi lahko nastala. Z ničemer niso dokazane trditve gospe VVeissove, da se zaradi sporne ceste na njenem zemljišču sprožijo plazovi. Te trditve so ovrgli tudi strokovnjaki Geodetske uprave Šmarje pri Jelšah, ki so ugotovili, da sporna cesta ni razlog za plazove. Gospa Weissova se je ogledu zemljišča izognila, zato ker se je očitno bala zvedeti resnico. Iz navedenega sklepamo, da gre za kljubovanje sporazumnemu dogovoru, s katerim bi zdrahe prenehale in bi zadevo uredili tako, da bi tudi gospa VVeissova sama lahko v miru uporabljala sporno cesto. Zavedati bi se morala, da je v enakem položaju kot smo vsi ostali, kajti tudi njej gospod Tacer lahko zapre sporno cesto in s tem nima dovoza do svoje hiše. Gospod Tacer in gospa Weissova, ki se je tudi vključila v to tožbo, bi se lahko zamislila nad tožbami, ki rušijo dobre sosedske odnose. Petnajst let pravde Očitno je pri gospodu Tacerju s štetjem let tudi nekaj narobe. Prvi ukrep, ki je prišel k hiši na sporno zemljišče je bila njegova zapora ceste in to s 1. 5. 1986. S tem njegovim dejanjem je začetek naših nesoglasij in pravdanja, ki mu ni videti konca, ker se pojavljajo vedno nova »dejstva« in izmišljotine. Hruško in lipo je gospod Tacer odstranil na svojo iniciativo. Naprosil je celo sosede, da so mu pomagali pri podiranju. Gospod Tacer vse udeležence v sporu imenuje vikendaše. Tudi to ni res. Gre za sosede, od katerih sta dva kmeta - Počivalšek in Bračko, ki se preživljata samo s kmetijstvom. »Viken-daši« svojo zemljo obdelujemo. Za gospoda Tacarja bi bilo boljše, da bi se ukvarjal z obdelovanjem svojega posestva, namesto da ga daje v najem. Tako pa se ukvarja s tožbami, z nastavljanjem traktorskih prikolic na cesto in žebljev in s pre-mišljanjem o zdrahah in prepirih. Zanimivo bi bilo na sodišču slišati mnenje žene gospoda Tacerja, ki je še vedno solastnik tudi spornega zemljišča za cesto in ki je bila soglasna za usposobitev in vzdrževanje ceste s sosedi. Gospod Tacer se je očitno odločil, da zadevo s cesto ne bo urejal samo preko sodišča, ampak tudi preko časopisa. Zato mu v tem odgovoru predlagamo, da prvo spoštuje začasno odredbo sodišča do pravnomočne rešitve nepravdnega postopka in drugič da spoštuje podpisano zavezo o izgraditvi in uporabi sporne ceste. Sporna cesta je namreč edina možna pot do sosednih parcel, kar je ugotovila tudi komisija, ki si je ogledala vse terene za možnost ceste. Uporabniki ceste: Karel Pungeršek Milan Pungeršek Matevž Bračko Stanko Počivalšek Ivan Kajba r 2 T T 5 6 T~\ . lT r* 10 12 13 vT~ 5 M 16 Ti 18 19 20 22 m 23 24 25 26 Tr~ 28 29 30 31 32 33 34 d b 35 36 37 38 L« “ a?" 40 41 42 43 44 46” 47 48 49 50 51 . 52 53 55 ■ . 56 57 58 59 60“ 61 rr 63' 64 i n 65 Vodoravno: 1.alarm, 8. zelo drobno zmlet lojevec, 14. okrasna priprava z več lučmi, navadno viseča s stropa, 16. skupek norm, veljavnih v določenem času in prostoru, etika, 17. avtomobilska oznaka Ogulina, 18. vrsta minerala, imenovanega po hribu nad Beogradom, 20. v Indiji udomačeno perzijsko brenkalo, 21. zgornji, navadno zoženi del vzpetine, 23. začetnici slovenskega skladatelja in etnologa Merkuja, 24. vsak od petih gibljivih podaljškov dlani ali stopala, 26. ime že umrlega glasbenika Sossa, 27. ptica golobje velikosti s srebrno sivimi očmi, 29. bleščanje, sijaj, 30. pesniško ime Irske, 31. pergamski kralj, 32. avtomobilska športna panoga, dirkanje z gokarti, 34. avtomobilska oznaka Valjeva, 35. elektronsko vodena naprava, ki opravlja težka ali človeku škodljiva dela, avtomat, 37. snežni leopard, 39. gora v Švici (Pic d’), 41. kraj v Savinjski dolini, 43. reka, ki teče skozi Ključ, 46. obramba, 48. glavno mesto Peruja, 49. človek na začetku življenja. 50. moški potomec, 51. redkejše moško ime, 52. kemijski znak za aluminij, 53. ime satirika Buchvvalda, 54. tetica, 56. nekdanji britanski ministerski predsednik, ki je leta 1945 nasledil Churchilla (Clement Richšrd), 59. tretji in peti samoglasnik, 60. gorska nimfa v grški mitologiji, 62. prebivalka naše vzhodne sosede, 64. prodajalec jajc, 65. cevka za uvajanje v telesne votline. Navpično: 1. zasidrana plavajoča priprava, boja, 2. rastlina s podolgovatimi listi in rumenimi cveti, 3. kemijski znak za ajnštajnij, 4. varuh rokodelcev in umetnikov pri starih Egipčanih, 5. kraj nad Kanalom, 6. del Vietnama, 7. eno od bivališč mrtvih v germanski mitologiji, 8. začetnici starejšega slovenskega pevca Mancinija, 9. objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire, 10. prakanton v Švici, 11. država na Arabskem polotoku z glavnim mestom Doha, 12. stopnja pridevnika ali prislova, ki nima primerjave, 13. davek na uvoženo ali izvoženo blago, 15. otok v Sredozemskem morju, razdeljen na turški in grški del, 19. močvirska rastlina z visokim, tankim in votlim steblom, 22. najbolj sončen jadranski otok, 25. otroško vozilo, ki se poganja z eno nogo, 28. cirkuški zabavljač, 29. deska v plotu, lata, 30. morilec Agamemnona v grški mitologiji, 32. avstralski medvedek vrečar, 33. kratica za »Narodno banko«, 36. kemijski znak za brom, 38. ime bivše italijanske atletinje Simeoni, 39. bivanje, eksistenca, 40. antična vojna ladja, troveslača, 42. ameriška pevka bluesa (Bessie), 44. otroška nalezljiva bole- zen z mehurčki na koži, 45. nekdanji pisar, 47. velikan v grški mitologiji, 49. sol ali ester oljne kisline, 51. staroslovanska boginja lepote in ljubezni, 52. eno od imen izumitelja Edisona, 55. slovenski pisatelj iz Savinjske doline (Janko, »Moloh«), 57. karambol, trčenje, 58. figura pri četvorki, 61. površinska mera, 63. začetnici avtorja »Cvetja v jeseni«. Nagradna križanka Nove dobe: 1. nagrada: 3-mesečna naročnina Nove dobe 2. nagrada: 2-mesečna naročnina Nove dobe 3. nagrada: 1-mesečna naročnina Nove dobe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka 29. 6. 1992. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: OSKORUŠ, SKOKOT, FOKSTROT, DRŽAVA, EV, TANKER, SENIK, RJA, NA, SEKT, JET, TADEJ, SADR, KADI, AKER, SKRNINA, OK, NAFTA, OSVIT, SK, REALIST, REED, PROD, UST, VOLTA, ROB, MONK, PE, EAK, AKABA, ARIANA, Ml, VARESE, ASKLEPIJ, APARAT, OTORINA Nagrajenci nagradne križanke Nova doba 1. nagrada: Moška bela srajca Elegant Šentjur - Tanko Anica, Gorenjska c. 72, 61310 Ribnica 2. nagrada: PVC torba: Žlebnik Janja, Tuga Vidmarja 10/36, 6400 Kranj 3. nagrada: okvir za registrsko tablico - Bec Tatjana, Sp. Pirniče 72, 61215 Medvode Nagrajencem čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti. Učitelji brez pedagoškega posluha To, kar se zadnje čase dogaja na Osnovnih šolah v Celju in morda tudi okolici je prava poplava nepedagoškega ravnanja z učenci in s starši. Naenkrat ni nikjer ravnateljev ne Zavoda za šolstvo. Te-stomanija je zajela III. Osnovno šolo s takšno silo, da so največ testov pisali v zadnjih dveh tednih. Tu ni več ne kluba Vesna ne drugih klubov staršev. Prenašamo nekvalitetno delo učiteljev, ki znajo temeljito iskati le neznanje. Tako sfru-striranih situacij ni bilo niti v najbolj čudnih časih. Ure pouka odpadajo na dnevnem redu, utrjevanja brez ocen otroci ne poznajo, tudi mi starši ne. Ugotavljamo, da je znanja čedalje manj. Kdo je za to odgovoren? V prvi vrsti vi, ki ga dajete, znate ga le meriti. Kje je posodabljanje pouka? Ali menite, da je število krožkov in prireditev odločilna za dobro počutje otrok v šoli. Merilo ste vi! Vam so se plače zvišale za 34,9% pa nihče ne preverja vaše usposobljenosti za delo z mladimi. Starši smo se pripravljeni temeljito upreti takšnemu načinu dela na šolah. Sami se bomo organizirali in odšli tudi do vašega ministra. Denar, ki ga dajemo za izobraževanje ni majhen. Koga podpiramo? Tudi najbolj nesposobne. Nekaj med nami jih je že poskušalo z razgovori pri učiteljih, nekateri so odšli tudi do ravnateljev in celo na Zavod za šolstvo. V večina primerih je bilo še slabše, vaše nesposob- nosti so se še bolj zgrnile na otroke in starše. Niste za dialog! Zanj morate biti zreli in zelo izobraženi. Nekateri med vami ste pravi sadisti. Da to je na III. Osnovni šoli v Celju v središču mesta. Verjetno je tako še kje. Napišite in podprite žal »anonimne« starše, ker javno še ne moremo spregovoriti, s pravimi imeni, ker je šolski sistem gnil do osnov. Izjeme so redke, tudi te je dobro omeniti. Klub »anonimnih« staršev v ustanavljanju, Celje , STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI S.O.S. 12 POSTELJE NA VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA SEKSOLOG AMATER ANTON KORITNIK Spoštovani gospod Kortnik, rad bi vas vprašal, ali je možno zdraviti impotenco z bionergijc? Nekje sem prebral, da lahko impotenco zdravimo tudi z meditacijo in parapsihologijo. Ker imam določene probleme na tem področju, me močno zanima, koliko resnice je v vsem tem? MARJAN Gospod Marjan, -------------------------- tisto kar ste prebrali je čisto res in če se ne motim, ste članek o bioenergiji zasledili prav v tem časopisu. Parapsihologija danes dela čudeže. Ljudje preživijo neozdravljive bolezni, slepi spregledajo, v skupščini tu in tam uspejo sprejeti kakšen zakon, skratka, sami čudeži. Vendar pa mislim, da se niste obrnili na pravi naslov. Težko bi vam namreč svetoval kakšnega dobrega bioenergetika, ker ne vem, kateri se ukvarjajo z zdravljenjem impotence in kateri ne. V vsakem primeru pa vam lahko svetujem, kakšnih strokovnjakov se izognite. Moj sodelavec je pred časom šel na kosilo v neko ljubljansko restavracijo. Zrezek raztelešenega trupla mrtve krave je bil sočen in voljan in tako se je primerilo, da sta se za sosednjo mizo znašla dva možakarja, ki sta ravno prav glasno razpravljala, da je moj prijatelj vse slišal. Bilo pa je takole: Prvi možak je bil rdečeličen gospod v zrelih letih, drugi pa je bil malce starejši od njega in se je izdajal za bioenergetika. Slednjega ni bilo težko ugotoviti, saj je mož vsak stavek začel ali končal z: »Mi, bioenergetiki. <• Sosedu je tudi odsvetoval piti vino in jima je rajši naročil coca-colo. Nato mu je povedal, da se že nekaj časa sam zdravi in da mu gre delo odlično od rok. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi ta človek imel povite desne roke - drobna infekcija, kot je zatrdil - če ne bi šantal na desno nogo in če ne bi bil ves rumen v obraz. Njegov sogovornik mu je vneto pritrjeval in verjetno sta danes že oba pod rušo. Vidite, gospod Marjan, k takšnemu bioenergetiku vas ne bi napotil, ker to sploh ni noben bioenergetik, ampak šarlatan, ki dela škodo celotni stroki. Ce bi vas v kremplje dobil kakšen manijak te vrste, bi vam v mesecu dni odpadla moda in dobili bi pljučnico. Gospod Marjan, kaj dosti vam res nisem uspel pomagati. Morda za konec le še malce bolj staromoden nasvet: če ne bo nič pomagalo, potem zamenjajte ženo, čeprav bi bilo bolj pošteno, da bi ona zamenjala vas. HOROSKOP Dvojčk; m Oven 21. 3.-20. 4. •Bg Vaša okolica si želi, da bi bili bolj SAM sproščeni in umirjeni. Družabno srečanje, predvsem s prijatelji v znamenju dvojčkov, vam bo ostalo v trajnem spominu. V službi ni potrebno, da imate vedno zadnjo besedo. Srečne številke 2, 4, 19, 31, 42, 44. Bikll. 4.-20. S. P^Vaše želje bodo tokrat naletele na ušesa. Namenite več časa družinskemu življenju, če hočete ohraniti harmonijo. Poslovno boste uspešni, če boste znali popustiti. Za zdravje ne pozabite šteti kalorij. Srečne številke 5,11,17, 21, 28, 30.____________________________ Dvojčka 21. 5.-21. 6. Iv domu vas čaka cela vrsta zelo ______1 važnih opravil. Odnos do partnerja ne bo najboljši, če ste še samski, vam ne bo dolgčas. Uradne zadeve pripravite zelo natančno. Za zdravje bi morali tudi narediti več. Srečne številke 6, 7, 9, 14, 19, 35. Rak 22. 6.-22. 7. P^®V prihodnjih dneh ne boste mogli narediti vsega, kar imate v načrtu, to pa naj ne bo vzrok, da bi pozabili na najvažnejše. Do partnerja bodite ljubeznivi, če hočete zgladiti spor. Večkrat kontrolirajte pritisk. Srečne številke 7,15,16, 33, 35, 44.____________________________ Lev 23. 7.-23. 8. Nekdo pričakuje vašo odločitev in tudi to, da ga boste polomili. Pa kar naredite po svoje. Kratek flirt ali novo poznanstvo naj vas ne zaposli preveč. V ničemer se ne prenaglite in brzdajte apetit. Srečne številke 1, 8, 9, 20, 33, 35. Devica 24. 8.-23. 9. irn Dela vam ta teden ne bo zmanjka-EJŠfllo. Imeli boste srečno roko in opravili ga boste odlično. Vaše zadovoljstvo bo povečal nenadejan dogodek. Glejte pa tudi nase, ne ponočujte in si privoščite veliko spanja. Srečne številke 2, 3, 27, 35, 41, 45. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Vaše finančno stanje se bo zelo ______[ poslabšalo, ker hočete ustreči vsem željam. V službi boste doživeli rahlo krizo, a se ne zanašajte na razumevanje. Šele ko bo delo opravljeno, razmislite o počitnicah. Srečne številke 5, 10, 13, 19, 21,32. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Vaša dobra volja bo dobro vplivala ■HUB na okolico. Imate dobro zamisel, ki bi jo lahko lepo vnovčili, vendar bi zanjo morali pridobiti nekoga, da jo bo izpeljal. Novim znancem ne zaupajte preveč, so nevoščljivi. Srečne številke 22, 23, 27, 32, 35, 38.__________________________ Strelec 23. 11.—21. 12. I Vaša vsestranska delovna vnema J bo nekoliko popustila, kar ne bo posledic. Težave bodo z ljubljeno osebo. V poslovnem dogovoru bodite vztrajni, sicer pa je priporočljivo, da bi se veliko gibali v naravi. Srečne številke 5, 6, 18, 24, 34, 39.___________________________ Kozo,-oj; 22. 12,—20. 1. Veliko se boste ukvarjali s svojim BUM položajem, čeprav za to ni pravih razlogov. Ne pustite se zmesti zaradi nekega novega znanca ali znanke. Ob koncu tedna pazite na denarnico in ne bodite preveč velikodušni. Srečne številke 3, 7, 16, 17, 19, 21.___________________________ Vodnar 21. 1.-19. 2. Pri delu se ne prenapenjajte, reci- ______[te kdaj tudi ne. Čaka vas vesel dogodek in presenečenje, ki bo spremenilo mnoge načrte. Nad denarnimi težavami ne obupajte, bo kmalu bolje, živčno se sprostite v naravi. Srečne številke 5, 16, 19, 22, 39, 40. Ribi 20. 2.-20. 3. Čakajo vas nemirni dnevi pred-______vsem v poklicu. Oborožite se s potrpljenjem. Kaže, da se boste do ušes zaljubili, kar pa ne bo ovira, da ne bi izpeljali donosnega načrta. V prehrani se izogibajte kalorij. Srečne številke 1, 10, 20, 21, 34, 35. NOVf iDOBA $ BESEDE ZGODOVINARJA ROBERT S. LOPEZ (...) Nastop evropske civilizacije, na katero so se mnogo kasneje navezale »prekomorske Evrope« v Ameriki in po drugih celinah, ni edino važno dejstvo, ki je nastalo v srednjem veku, je pa edino, ki ga napolnjuje, ne da bi preseglo njegove meje. Izraz »srednji vek« je morda najmanj posrečen izmed vseh neštetih, ki jih zgodovinarji iz navade še vedno nalep-Ijamo svojevoljnim izsekom preteklosti. Vsaka doba je namreč, če že hočemo, »srednji vek«, prehod med preteklostjo in prihodnostjo. Doba, ki jo imenujemo srednji vek — tisočletje med IV. In XIV. stoletjem — je bila v resnici samo prehod od umiranja klasične sredozemske civilizacije do porajanja moderne evropske civilizacije. (...) (...) Vendar pa nič ne bi bilo bolj izumetničenega in zato napačnega, kot začrtati portret dobe, ne da bi pri tem upoštevali materialne pogoje. V čemer je videl srednji vek nekakšen dvoboj med duhom in mesom, med dušo in telesom, to predstavlja nam vedno znova začeti dialog med zgodovino uma in gospodarsko zgodovino. K sreči pa ima razvoj srednjeveškega gospodarstva prav tako svojo notranjo enotnost. (...) (...) Resničnost tvori brezkončna vrsta posameznikov in bojev. Razvoj človeštva je proizvod neštetih delnih vzrokov ter številnih posrednih in neposrednih posledic. V trenutku ko izročam javnosti te besede, morda preveč častihlepne, podpira mojo slabost slika, ki je bila tako draga ljudem srednjega veka: celo pritlikavec mora videti daleč, če sedi na ramah orjakov, ki so bili pred njim. (-.4.) Rojstvo Evrope, 1962 izbral: Slavko G a bere ČASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI HAPPY NEW AGE New age ali v našem prevodu Nova doba dobiva vse več privržencev v svetu in njihovo število narašča tudi pri nas. Nova kvaliteta življenja se kaže kot neizogibno iskanje, ki stremi za obliko bivanja, ki presega postindustrijsko mentaliteto, katera je utemeljena na stereotipu zadovoljnega meščana razvitega zahoda. Pristaši New age-a na vseh področjih iščejo nove prvine sožitja med telesom in duhom, med posameznikom in družbo, med človekom in njegovim naravnim okoljem. V iskanju teh idealov se posvečajo tudi povsem pragmatičnim stvarem, kot je reševanje ekoloških problemov ali proučevanje zdravega načina prehranjevanja. Na duhovni ravni je zaznavno močno zanimanje za spolnost, meditativno filozofijo, vzhodni religiozni misticizem, kot tudi nasploh za umetnost, literaturo, glasbo... Publikacija Happy new age prinaša prispevke z vseh teh področij na način, ki obravnava zgoraj omenjeno in pobliže predstavlja tudi samo gibanje. Prispevke so napisali vidnejši tuji avtorji, ki so naravnani v orientaciji new age-a. Poleg njih so teksti slovenskih aktivistov, ki so v velikem delu usmerjeni v prikaz zgodovine in eksistence gibanja pri nas. IZVIRNO LEPOSLOVJE Pesniška zbirka Nevina Birse nosi pomenljiv naslov Prva svetloba. Poezija je izrazito lirična, metaforično bogata in uporabljen je razgiban jezik. Popotovanja po njegovih verzih nudijo rafinirano estetsko ugodje razpeto med razmišljanje in sanjsko domišljijo. Zapisi v tišino so fragmentarni dnevniški zapisi pesnika, prevajalca in esejista Jožeta Udoviča. Prikazan je čas med leti 1966 in 1983 in predstavljajo zanimivo pričevanje o tem obdobju. Po svojem značaju so to osebni, intimni zapiski, iz katerih pa mnogo izvemo o pomembnih sodobnikih in prijateljih pisca iz političnega, kulturnega in družbenega življenja. Kratke zgodbe Andreja Moroviča, zbrane v knjigi Potapljači, predstavljajo zmes med avtobiografsko prozo in fiktivno pripovedjo. Kje je ločnica, pravzaprav sploh ni pomembno, saj Morovič drži bralca s hitrim tempom dogajanja, sočnim erotičnim besednjakom in dinamično naracijo. Tudi Orangutan Emila Filipčiča je splet kratkih zgodb, ki spontano drsijo ena v drugo v preplet sicer vsakdanjih, a pogosto z bizarnostjo in črnim humorjem zaznamovanm situacij. Vmes se odpirajo razmišljanja o sebi, o bližnjih, ki so razpeta med nasprotja in ne ponujajo končnega odgovora. Boris Gorupič RETROSPEKTIVA ZMAGA JERAJA V PIRANU IN KOPRU MOJSTER ČOPIČA IN OBJEKTIVA V Mestni galeriji v Piranu in galerijah Loža ter Meduza v Kopru so pripravili obsežen prikaz opusa Zmaga Jeraja. Gre za retrospektivni pregled, ki obsega njegovo delovanje med leti 1967 in 1992 na področjih slikarstva in fotografije. Zmago Jeraj se uvršča v tisto generacijo slovenskih umetnikov, ki je diplomirala leta 1960. Študij je nadaljeval pri prof. Gabrijelu Stupici ter se izpopolnjeval v Veliki Britaniji in Rusiji. Potem je na slovenski likovni sceni eden od aktivnejših umetnikov, saj je deloval v različnih panogah, poleg slikarstva tudi v fotografiji, risbi in grafiki. Ukvarjal se je tudi s knjižno ilustracijo, scenografijo, uredniškim delom in likovno pedagogiko. O kvaliteti njegovega dela govori tudi vrsta nagrad, ki jih je prejel, od katerih omenimo le bronasto medaljo na 16. mednarodnem salonu AIL v Parizu leta 1984, nagrado Prešernovega sklada za likovno umetnost leta 1985 in Jakopičevo nagrado leta 1991. Slikarstvo predstavlja v razgibanem ustvarjanju Zmaga Jeraja najobsežnejšo enoto. V času petindvajsetih let, kolikor jih zajema perspektiva, so opazni različni pristopi, ki jih je zavzemal do slike in slikarstva. Ti so seveda produkt objektivnih okoliščin, ko so se na umetniškem trgu pojavljali novi pogledi in uveljavljale nove umetniške prakse. V šestdesetih in še v sedemdesetih je zanj značilna skopa uporaba barve. Najljubši so mu sivi in temni toni, katere med sabo ločujejo ostre in močne linije, ki oblikujejo čvrsto in stabilno likovno zgradbo. V osemdesetih letih spremeni odnos do kolorita in barvo nanaša z mnogo večjo radodarnostjo. Potezo spreminja iz ravnih črt v silovite ekspresivne nanose polne strasti. Ekspresivni kolorizem je v Jerajev opus prinesel odlične rezultate in v polni meri pokazal njegovo slikarsko znanje. Eden od medijev, kjer se Jeraj suvereno izražala, je tudi fotografija. Po svoji originalnosti se gledalcu močno vtisnejo v spomin fotografije iz cikla Krivoustneži. Posnetki, pretežno črno-beli, prikazujejo pustne prizore, portrete mask, oziroma različne situacije, v katerih se pustne šeme razkazujejo. Portreti nam mnogo povedo o maski kot tudi o osebi, ki za to masko prikriva svojo resnično identiteto. Glede na geografske značilnosti pustnih običajev nam tudi razkrivajo kulturo določenega okolja in njegovih običajev, ki imajo svoje korenine v davni zastrti preteklosti. Retrospektiva Zmaga Jeraja bo v primorskih galerijah na ogled do 15. julija. Boris Gorupič Zmago Jeraj, Brez naslova, 1975, akril in lak na platnu STARI EGIPT: ZAUSTAVITI ZOB ČASA NEFRETETINE UMETNINE Ni je bilo stvari, ki bi jo znameniti faraon Ramzes II. odrekel svoji ljubljeni ženi Nefretete. Tudi po smrti je lepotici poklonil sijajno grobnico, v kateri so bile nekatere največje mojstrovine staroegipčanske umetnosti. Kraljičin lik so na zidovih ovekovečili najboljši umetniki svojega časa in z napisi radodarno slavili njeno lepoto. Vendar bogastvo njenega posmrtnega doma ni ostalo skrivnost. Grobnico so večkrat oropali in odnesli vse, kar se je nositi dalo. Ko so jo v začetku tega stoletja odkrili arheologi, so jim ostale le stene, precej poškodovane v velikih poplavah v prehodu iz stare v novo ero. Žal se je propadanje v našem stoletju nadaljevalo tako pospešeno, da so štirideset let po odkritju egipčanske oblasti bile prisiljene Nefre-tetino grobnico zapreti za javnost in začeti veliko varovalno akcijo. Vanjo so vložile štiri milijone dolarjev, traja že šest let in bo še najmanj dve. Bil je že skrajni čas, kajti omet je odpadel, v kotih so se zaredile žuželke, vlaga se je zajedla v barvne nanose. Po mnenju strokovnjakov, raziskovalcev in konzerva-torjev je glavni krivec za propadanje vlaga, ki jo vnašajo obiskovalci. Z meritvami so dokazali, da skupina dvajsetih ljudi v eni uri podvoji relativno vlago v grobnici, kar povzroči razvoj mikroorganizmov, ki prodirajo v kolorit. Konzervatorji so počistili slikarije, ojačali poslikane površine, a tistega, kar je bilo popolnoma uničeno, niso mogli povrniti. Njihov osnovni cilj je bil konzervacija in nadaljnja zaščita Nefretetinih stenskih podob. Velik del poslikav je po očiščenju ponovno zasijal v nekdanjem blesku in svežini izjemne lepote, ki učinkuje veličastno ne glede na propadle dele. Med čiščenjem so odkrili tudi nekatere tri tisoč let stare človeške napake, drobne nepravilnosti, ki dajejo mojstrovinam prav poseben šarm. Neki nerodnež je v svežo barvo odtisnil svoje prste, drugemu je ušla packa modre barve, s katero je prekrival strop, tretji je med hieroglife, ki govore o kraljičini lepoti, vnesel račun za opravljeni posel. Na vse to gledamo danes s simpatijami, saj je ob lepoti in blišču Stari Egipt poznal tudi človeške napake. V obnovo Nefretetine grobnice so vložili štiri milijone dolarjev VODENJE POSLOVANJA PODJETJA s SODOBNO RAČUNALNIŠKO STROJNO IN PROGRAMSKO OPREMO STORITEV NA KLJUČ MANJŠE PODJETJE: VEČJE PODJETJE: VODENJE: FINANČNO POSLOVANJE - KOMERCIALA - MATERIALNO POSLOVANJE STROŠKOVNO POSLOVANJE - TEHNOLOGIJA IN PROIZVODNJA HITRA DOBAVA - INSTALACIJA - UVAJANJE V UPORABO - SERVIS LEASING PRODAJA VABLJENI NA PREZENTACIJO! INFORMACIJE: SPEKTRA d.o.o., Tovarniška 35,63000 Celje - Tel. (063) 38-711,38-656, Fax. (063) 38-493 Prodajalna mikroračunalniške opreme: veleblagovnica TEKO, Tel. (063) 441-548 N01%90Bfl__________ 24. junija______ STRAN 26 AKCIJE NE IZZIVAJTE BAVČARJEVIH foto: LucaS miiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!: NOVf i90BA ___^ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii NAGRADE ZA ZVESTOBO NAGRADE ZA PRIJATELJE VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAŠE STARE IN NOVE NAROČNIKE Velika nagradna igra NOVE DOBE, v kateri lahko sodelujete vsi, ki ste se že naročili ali se še boste naročili na naš časopis. Pri žrebu bomo upoštevali vse naše stare in nove naročnike, ki imajo plačano naročnino za najmanj tri mesece. 1. nagrada - TV sprejemnik 2. nagrada - Videorecorder 3. nagrada - Glasbeni stolp 4. nagrada - 10 dnevni paket za 1 osebo v Rogaški In 10 tolažilnih nagrad. Preverite, če ste že naš naročnik! ŽREBANJE BO 25. JULIJA 1992 1/2 KG ZLATA ZA POL LETA ZAUPANJA IN LAPTOP VEDA 386 SX in brezplačni mali oglas v 2X vrednosti vplačane naročnine dobi izžrebani naročnik, ki vplača polletno naro^pino, ki znaša 1.920 SLI. MALI OGLAS ZASTONJ KUp0N MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. NOVMOBA”-------------------------------------:--------- '4J- NAROČILNICA Ime.......................priimek...................... naslov.................................................. naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite..izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll? NOVA DIMENZIJA V PROFESIONALNEM RAČUNALNIŠTVU mm areal mm areal + Zanesljiv in izmenliiv trdi disk ^ Komercialno zanimivo _ NOV TRDI 2,5" DISK Visoka tehnologija našega ameriškega partnerja ter naše znanje in izkušnje, dajejo kontrolirano varnost vašim računalniškim podatkom. rW! rdi diski so najbolj drag in kritičen element vsakega računalnika. V kolikor se pokvari ali pa je dostopen nepoklicanemu uporabniku, lahko nastane na uporabnikovih podatkih, spravljenih v takšnem disku nepopravljiva škoda, oz. ti podatki lahko pridejo v neprave roke. Do okvare pride v večini slučajev zaradi kratke življenske dobe večine starejših in tudi novejših diskov. V zadnjem času pa so te okvare še zlasti pogoste na prenosnih računalnikih, ki se močno uveljavljajo, saj so le ti izpostavljeni stalnim tresljajem in sunkom, kar je lahko fatalno za vgrajeni disk in v njem spravljene podatke. Podjetje VEDA je na sejmu CEBIT 92 v HANOVRU, predstavila rešitev, ki močno zmanjšuje zgornjo problematiko. Gre za vgradnjo izmenljivega trdega diska, ki zdrži dokaj hude mehanske obremenitve in ki ima veliko kapaciteto, dolgo življenjsko dobo ter zelo malo porabo ( le 1.5 W ). Ker je disk lahko tudi izmenljiv je tudi v varnostnem pogledu izredna pridobitev, saj ga uporabnik po prenehanju dela z računalnikom enostavno potegne iz računalnika ter ga spravi v trezor. Opisane lastnosti in prezentacija te rešitve, na CEBITU je botrovala temu, da se je med drugimi za tak računalnik odločila tudi nemška finančna policija. ZA STARE IN VSE NOVE TIPE RAČUNALNIKOV Podjetje VEDA iz Ljubljane vabi vse, ki jim je varnost podatkov najpomembnejša, kakor tudi proizvajalce računalniških sistemov, na demonstracijo. Zaradi lažjega planiranja terminov, VEDA prosi , da eventuelni obisk najavite po telefonu oz. po FAKSU. TEHNIČNI PODATKI ZA 2,5" TRDI DISK: Nov izdelek je zanimiv za končnega uporabnika, ki mu stari trdi diski grenijo življenje, kakor tudi za proizvajalca novih sistemov. r ■ 1 rdi diski so tudi najdražja komponenta vsakega računalnika. Z rešitvijo, ki vam jo ponujata tako ameriški AREAL kot slovenska VEDA, ki se dogovarja za postavitev tovarne teh diskov v Sloveniji za celotno evropsko tržišče, se cena tega novega tehnološkega čudeža bistveno ne razlikuje od cene po kapaciteti podobnih diskov. To je še zlasti pomemben faktor, saj je ta disk primeren tudi za zamenjavo v starih računalnikih, ki jim z obstoječimi diski poteka življenska doba. Novi izmenljivi disk, ima tudi to prednost, da jih je lahko več na enem sistemu. To pomeni večji izkoristek enega računalniškega sistema in s tem znižanje stroškov nabave večih sistemov. Vsak uporabnik je odgovoren le za svoj disk, in ni več izgovorov, da je nekdo tretji uničil podatke. IDEALNO ZA: -BANKE - PODJETJA - TRGOVINO - ZDRAVSTVO - POLICIJO - VOJSKO in za vse tiste, ki so jim podatki več vredni od najboljšega računalnika. ♦♦♦ INFORMACIJE: 1 60, 80, in 120 MB, dobava takoj 2 180, 240 in 300 MB, konec 1992 3 Povprečni pristopni čas pod 19ms VEDA d.o.o. Ljubljana Brnčičeva ul. 31/1 Obvoznica za Maribor, prvi semafor pred Črnučami desno, (v stavbi UNIŠ TOS) 4 Odpornost na udarce do 130 G !!! Disk je lahko izmenljiv ali stalen, vmesnik je AT-BUS, dolga življenjska doba je povečana tudi zaradi nizkih obratov diska in je nad lOO.OOOh Tel.: 061 374 740 FAX: 06I 374 063 9 MALI OGLASI Avtomobili FORD TAUNUS 1,3, letnik 1977, registriran do 6/1993, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 063/731-278 Ostalo AVTOMATIKA A3 KLS, kupim za 200 DEM v voznem stanju. Jel.: 063/33-825 HIŠA v bližini Laškega, na mirnem kraju, je naprodaj, ima dve samostojni etaži in klet s skupno površino 320 m2, objekt ima telefon, ck, zamenjam tudi za manjšo hišo. Tel.: 063/ 21502 KAVČ, raztegljiv s foteljem, ugodno prodam. Ogled možen vsak dan po 11. uri dopoldan. Marinič Nataša, Gotovlje 139, 63310 Žalec IŠČEVA STANOVANJE v Celju, najraje v centru. Kličite od 16. do 18. ure. Tel.: 063/33-817 STANOVANJSKO PRAVICO za garsonjero ali enosobno stanovanje odkupim. Tel.: 063/ 411-147, popoldan OKREPČEVALNICO ALI BIFE vzamem v najem. Tel.: 063/ 821-354, dopoldan, Majda MOTOR CTX 80, 560 km, 50% nove cene, prodam. Tel.: 063/36-458 varilni Transformator 220 V 160 A, nov, prodam, cena 130 DEM. Tei.: 063/31-781 AVTOMATIK s smerokazi, star 3 leta, prodam za 500 DEM. Tel.: 063/31-781 VIDEOKAMERO HITACHI-VHS, dodatna baterija in 8 barvni image generator, prodam, cena 2.400 DEM, možni obroki. Tel.: 063/816-502 VULKANIZACIJA in AVTOPRALNICA nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji Rosando PREVOLNIK Teharje, tel.: (063) 32-900 ŽELITE POIZKUSITI NAJBOLJŠO PIZZO? DOBILI JO BOSTE V PIZZERIJI »MAJDA« V ANKARANU NA MAHNIČEVI 1 PONUJAJO PIZZE VSEH VRST IN TUDI SPECIALITETE NA ŽARU! DOBRODOŠLI! OBNOVLJENO STANOVA- OHRANJENO KUHINJO, pro-NJE 70 m2, na mirnem kraju dam, 4,30 m, s štedilnikom, v Velenju, prodam (toplovod, hladilnikom in napo. Možnost centralna, telefon). Tel.: 063/ nakupa po delih. Tel: 063/27-853-683 722, po 14. uri. MATERINSKI PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun 2PMS, Miklošičeva16, Ljubljana, štev. 50101-678-45223 s pripisom “za materinski dom". Hvala! Odbor za materinski dom pri reviji Otrok in družina, Miklošičeva 16, Ljubljana, Tel.: (061)311-658 Pokrovitelji: Janez Hacin, Državna založba Slovenije d.d., Cankarjev dom, Simotisk-Papirus in vsi, ki se nam boste se pridružili! V hotelskem naselju Bernardin - Portorož Prodaja modnih oblačil j svilene konfekcije I- ( - torbice Grošelj Marijete in ' še Pričakujemo vas ■v Restaumnt ■TAVERNA- Koper-Capodistria Vam nudi: jedi iz različnih vrst rib, morskih sadežev in najkvalitetnejših vrst mesa Po nizkih cenah dobite različne znamke džinsa KEVVIS, CASUCCI... znano športno opremo in druga oblačila FOTO STUDIO FOTO C0L0R 1 NAJHITREJŠE | v KOPRU | Razvijanje različnih filmov { in izdelava barvnih foto-| grafij | vseh velikosti! I Naše geslo je KVALITETA SERVIS IVAN BOLČIČ Na logu 15 66280 Ankaran Tel. (066) 51860 InmSivejd EFAX: 006 / 32972, 34092 @)l MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT d.o.o. KOPER- CAPODISTRIA, REPUBLIKA SLOVENIJA CRACK Z VZHODA »ČEHO« OSVAJA ZAHOD PREK NEMŠKE NARKO-SCENE Obiskovalci berlinske podzemne diskoteke »Tresor« so znani po izvrstni kondiciji. Oglušujoč sintesizerski beat grmi v kleti bivšega trezorja veleblagovnice VVertheim vsak dan do osmih zjutraj. Ker pa je težko vzdržati vso noč v težkem plesnem ritmu, marsikateri plesalec stimulira svoje telo s »prepovedano kemijo«. Za razliko od Amerike, kjer je crack izrinil s prvega mesta »kralja« drog kokain, se v Nemčiji vedno več narkomanov odloča za čeho, beli prah, ki deluje dlje od kokaina in je bistveno cenejši, saj stane gram od 50 do 200 DEM. Kot nam že ime pove, pri- fetamin. Amfetamini so na haja nova droga na zahod iz zahodu prepovedani in treti-Češko-Slovaške. Tam se rani kot težke droge (kot he-imenuje »Pernik«, kar je roin, kokain in LSD). Po veli-skrajšano ime za Pervitin, kih spremembah pa od leta pred sto leti sintetiziran am- 1989 na Češko-Slovaškem ni ZOPET SKUPAJ Val Kilmer in njegova so-oroga Joanne Whaley-Kilmer bosta v filmu ponovno zaigrala skupaj. Po filmih »Wil-ow« in »Kili meagain« bosta nastopila v glavnih vlogah / filmu »Lighting Bird«, rgodbi o mladem ameriškem baru, ki se odpravi v Afriko rbirat kačje serume. Za Joanne bo to po porodniškem dopustu prvi film, rojila je hčerkico Mercedes, ki e sedaj stara šest mesecev. več prepovedano posedovanje »Pervitina«, ki je bil v obdobju komunizma svojevrstna legitimacija odnosa proti osovraženemu režimu. Kakorkli, v sedemdesetih letih so najboljši »kuharji« tekmovali v pripravi najboljših coctailov. Gram čistega praha »Pervitina« zadostuje za 10 do 20 doz. Lahko se ga njuha, na Zahodu pa je popularno mešanje z mineralno vodo. »Pernik-scena« se je po žametni revoluciji toliko spremenila, da je na ulicah mešanica, v'kateri je komaj kakšen odstotek originalnega destilata. Češko-Slovaška policija pa že govori o organizirani mafiji, proti kateri se od lanskega oktobra bori posebej osnovana Brigada proti drogam. Šef Brigade Jaroslav Šter-ba trdi, da je trenutno samo v Pragi več kot 80 »Pervitin-kuhinj«, zaslužek kuharjev pa je ogromen. Kilogram najvažnejše surovine, ephedri-na, iz katerega se lahko proizvede približno 750 gramov čistega »Pervitina«, stane na črnem trgu 35 DEM, to je pol manj od cene, ki jo doseže gram destiliranega prahu na praškem tržišču. Dobiček na kilogramu na Češko-Slovaškem je okrog 40.000 DEM, kar je malo primerjavi z dobičkom pretihotapljene robe na Zahodu, kjer gram doseže tudi 200 DEM. Umetnost priprave »vzhodnega cracka« je znana tudi na Poljskem, nemška policija pa še ni uspela vdreti v njihove izvozne kanale, čeprav je v Nemčiji že uspešno zaprla sedem »čeških kuhinj«. TRGOVINE ZA VSAKOGAR _ VI. HOJ ZAVIGAJ DOMALJEVAC - Četnici n okmženju traže pomoč - na področju opčine Bosanski Šamac borbe sn nastavljene, ali neito slabije jačine, priopčili sn n sri-jedu Hrvatsko viječe obrane i Krizni itab opčine Bosanski Šamac, koji se privremeno nalaze n Doma-ijevcn. Kako se navodi n priopčenjn, prošle noči je srpski agresor pncao iz pjeiačkog naoražanja i mino* bacača na Bazik, Grobnice i Domaljevac, ito je poči-nilo samo materijalnu itetn. Sve čeiče se oglašava srpski radio - Radio-Bosanski Šamac, pozivajuči n pomoč, ali ona ne stiie, jer borci Hrvatskog viječa obrane Bosanske Posavine na više mjesta četničke postrojbe drče n okraienjn._______________________ LIVNO - Brz i učinkovit odgovor Livnjaka - na livanjskoj bojišnici nema mira. U ntorak n 20 sati ponovljen je znak opče opasnosti. Agresor je daleko-metnim topništvom djelovao po robnim dijelovima grada. Branitelji Livna bili sn prisiljeni da na napad odgovore n svom več poznatom stilu: brzo i učinkovito. Iz pouzdanih izvora zaznajemo da je kod neprijatelja bilo gubitaka n ljudstvu i napuštanja položaja te materijalnih šteta. Tijekom noči neprijatelj je izzazi* vao otvarajuči vatni po bojišnici iz snajperskog i peša-dijskog orožja. U srijedn njutro ponovljen je znak opče opasnosti. Neprijatelj je otvarao vatni po našim postrojbama na što sn naši branitelji odgovorili. TESANJ - Borbe kotd Tešnja, Doboja i Tesliča - n preteklih 24 sata na podroučju Tešnja vladao je relativni mir. U ntorak poslije podne bilo je povreme-nih napada Iz minobacača i pješadijskog naoražanja prema obrambenim linijama tešanjskih branilaca. Prema neslužbenim podacima nema ozljedenih, poginulih niti je pričinjena veča materijalna šteta. Snažne artiljeriske borbe vodene su na širem področju opčine koje okružuju Tešanj, Doboj 1 Teslič. Prema podacima iz Kriznog štaba Tešanj, neprijatelj gubi sve više ljudstva i tehnike. Iz privremeno zanzetih teritorija pripadnici TO i HVO na ovim podračjlma svakodnevno nakon uspješno Izvedenih akcija protiv agresora, ogla-šavaju se pobjedničkim ralalima. SARAJEVO - Elektroprivreda BiH prijeti isključe-njem stroje - Elektroprivreda BiH zaprijetila je isklju-čenjem stroje cijeloj Republici in područjima dragih republika bivše Jugoslavije, koje se napajaju strajom preko bosanskohercegovačkih izvora, ako se njihovim ekipama ne dopnsti popravak kvarova na vodovima i tralostanicama u Sarajevu. U Elektroprivredi kažn da se radi o popravcima koji ne traže puno vremena, ali da srpske snage stalno pncajn na dežurne ekipe, ne dopnštajnči obavljanje potrebnih radova, izvistio je Radio-BiH.__________________________________ MOSTAR - Presvlačenje ne pomaže - Bezglavo bježeči od zdraženih odreda HVO iz Čitlnka, Širokog Brijega i Mostara n kojima sn se rame us rame borili Hrvati i Muslimani, četnici sn za sobom palili i pljač-kali sve što je ostalo. Svoje sn ranjene napnžtali, ne želeči ih viže nositi. Dragi su pak npadali n kuče, presvlačili se n civilna odjela i tobože se prikljnčivali oslobodiocima, pncajuči na manje prepredene dojnče-rašnje soborce. O nbrsanom povlačenju agresora s prednjih linija lijeve obale grada, zapovjednlk Opčin-skog stožera HVO Mostara kaže: »Od svoje sndbine ne mogu pobječi!«_____ _ _____________ LIVNO - Protnnapad livanjskih branitelja - U očaj-ničkom pokušajo da probijn čvrsto obrano. Livna, srpsku vojsko i četnike dočekao je žestoki protnnapad livanjskih branitelja. Neprijateljn je uništeno šest ten-kova, dva mitraljeska gnijezda i jedna minobacačka baterija, a onesposobljena je jedna hanbička baterija. Svjesni Indosti ovog rata Srbi sve više napnštajn redove četničkih formacija. Tako sn i prilikom ovog napada pokušali napustiti svoje soborce, a ovi su jim prijetni strijeljanjem. Borbe su u petak trajale od 6 do 13.30 sati. Uvanjski branitelji nisu imali gubitaka. Jedini potpuni stenogr am Mladičeva ludila! — Alo; general Mladič... - Pukovnik Vukašinovič... - Vukašinoviču____ — Da, izvol'te ... — Vukašnovič Ratko...? — Mirko, Mirko ... — Jeli vi dobro rokujete vatrom... — Dobro... — Šta imaš ti spremno za dejstvo? — Imam ove gore iz Hreše... — Kada možeš da tučeš? — Ovamo do kasarne... — Nemoj do kasarne, jel' možeš da tučeš Velešiče? — Može... - Je li imaš nanišanjen cilj tamo? — Imam ... — Jel' imaš il' nemaš? — Imam, imam... — Za koliko vremena možeš da tučeš? — Pa eto, za pet do deset minuta, maksimalno... - Možeš li da tučeš Baščaršiju? — Može, mogu, mogu ... polako, bre, polako ... - minobacačima po Baščaršiji, po tom pali... — Razumem ... — Mirko, Mirko — Da. - De, reci Krezi! Za Skupštinu, ajde odma, alo, samo malo — Dobro... - Alo, alo, samo malo... general Mladič... bez panike, k'o si ti, prvo? — Vukašinovič! — Jeste! — Vukašinovič, pukovnik ... - Jest, jest! Sarajevo 1 1 ■■v V-'* --T' «■ r/ ' ^ j i f v nyfc. v. Dok ta bolniike ekipo tabrlnjavale ranjenlke prod Zavodom ta transfuzija krvi, stvorlll ta se redovi dobrovoljnlb davalaca! Za ove, najkrvavlje scene ito su Ikada oblile svijot, zaslužni tu letnici s Palal — Direktnim pogocima držite pod vatrom Predsedništvo i Skupštinu i tucite polako u inter-valima dok ja ne naredim da se prekine. — Razumem. — Zdravo. — Zdravo... — Daj mi Kovačeviča! — Momenat. — E, ovde Kovačevič! - Da... — Izvol'te... — Naredenje generala Mladiča ... Skupštinu i Predsedništvo! — Skupštinu i Predsedništvo! — Do milicije... da sad ne radim... — Alo, alo, može, ja mogu Skupštinu imam koordinate ski-nute! Iz gladi i očaja rada se herojski otpor četniškom ludilu Sarajevo nije Vukovar! Neka oproste oni iz Vukovara, ali u Sarajevu je teže. Više od mjesec i po dana kako reče jednom Radovan Karadžič, ili Radovan Savojski, kako ga svijet nazva zbog njegove želje da spali grad, ni ptica u grad uči neče. 1 doista, grad nije okupiran. Ali, jest blokiran, i tko dobro ne zna Sarajevo ne može shvatiti da je blo- kada teža od okupacije. Neče-te četnike, naravno, sresti u največem dijelu grada, ali zato vas oni imaju na dlanu sa svih okolnih brda, i zbog toga u Sarajevu nema slobodne ulice. Jučer sam sjedio s pukov-nikom Jovanom Divjakom, zamjenikom zapovjednika TO BiH, koji mi je kazao: »Više od 600 artiljerijskih cijevi okre-nuto je na Sarajevo, a nema cijevi. uvjeren sam, koja do Hladil nema milosti - grad je biva njegova htdlla Številka našega ŽE, na katerega lahko nakamjete denarno pomot beguncem ix BiH, i pripisom n BiH: S0700-72S/S-I14IS. Vaše prispevke bomo rasdollll mod bogunee, U so pomoti najboll potrebni Številka ŽE organlsaelje RK, na katerega lahko nakazujete denarno pomot beguncem is BIH, s pripisom sa BiH: 60101-678(1(79 seda nije upotrebljena.« Zato u Sarajevu nema cijele kuče! Sarajevo je bez tramvaja! Grad je bez trolejbusa! Ulice bez putnika. Parkovi bez dje-ce. A kako bi djece i bilo kad snajperisti ubiše i malu Sena-du od dvije godine! Saznaje-mo pouzdano da Predsjedni-štvo BiH razmišlja o torne kako več izmjeniti nazive ulica. General Karadžič, i u posli-jednje vrijeme njegov dvojnik po mašti u razaranju, ratni zločinac iz Hrvatske — dene-ral Ratko Mladič promijenili su izgled grada. — U redu — Zdravo! — Zdravo! — A je li Predsedništvo tučeno? — Evo, sad če! — A je li tu Pero, oni mi je rek'o da je tuk'o, pa šta je u pizdu ma-terinu lag'o... — Nije, nije, evo, sad če da tu-če... — Rek'o mi je za dva-tri minuta. Dobro izvesti me kada... — Razumem, druže generale ... —# Je li po Baščaršiji nešto tu-če?’ - Po Baščaršiji jedan plotun. — Čime? — Ja mislim puškomitra-Ijez... nišam siguran... — Je si ti nešto odozgo... jel’ sa Hreše nešto tuče...? — Jeste, stopedesetica. — Je li tukla? — Sa čaršije tukla jedan plotun! — Jel' imaš ti s njima vezu, kud je tukla, severno od komunikacije kad se ide prema Begovoj džamiji? — Preverit ču, druže generale, pa ču vas izvestiti. — Proveri i još jedan plotun pali... — Alo? — Porta ovde??? — Mladič general na telefonu, daj mi... — Tu sam... — Miro, šta ima novo? — Momentalno je kod nas mirno. — Je li pada ... oko tebe? — Ništa ne pada... padaj u valj da oko tvornice duhana, na Pofaličima! — Udri, udri... — Ako bude trebalo. — Pa mislim ... — Udri, udri.. .3 — Dobro, dobro. — Alo, alo, Mirko! — Molim! — Jeste li udarili tamo na »Zvezdu«? — Pa evo, biju oni. — biju? Imaju li ciljeve? — Imaju, imaju ... — Vukadinoviču? Vukašinoviču? — Da, izvofte! — General Mladič! — Da, izvofte, druže generale — Šta tuku ovi... — Tuku Predsedništvo i Skupštinu! — Skupštinu! — Skupštinu i Baščaršiju, jeste, a prije toga su tukli Velešiče i Pofaliče! — Tucite ponovo Velešiče, Baščaršiju s jedne i druge Strane i Predsedništvo... — Razumem! — Tri put i više udrite, raspali-te! Razumem... — Alo, jel' Nikola? — Jesam! — Evo primi samo malo! — Mladič... ovde ... — IzvoPte druže generale! — Odakle ti najbolje cev tuče! — Sa Hreše! — Je li sa Hreše!? — Jeste! — Jel' imaš najbolju situaciju? — Imam! — Šta ti predlažeš- da se tuče? — Ja sam naredio tri plotuna, ove što ste malo prije čuli. — Dobro, to si naredio, šta predlažeš? — Ja više ne bi po o''im civljevi-ma, prenio bi vatru ovamo na Pofaliče! — Nemoj... šta je sa Pofaličima? — Zato što smo samo jedan plotun po njima. — Velešiče tuci. Velešiče... — Velešiče!? — Da! — Razumem! — Velešiče tuci i Pofaliče tuci tamo nema srpskog življa mnogo, tuci oko Humske ulice gore ... Oko Dure Bakoviča gore! — Razumem! — Predsedništvo — još jedan plotun pali! — Razumem, druže generale! — Šest komada u centar! — Jel' imaš gubitaka? — Ne mogu sada da ti kažem — odkud znam - ne znam pro-veriču!? — minobacač 80 i 120, prekini, a tuci jačom. NASA AKCIJA: Zbirni begunski center Cinkarna Celje V tam begunskem centra se nahnia 670 begnneev. Od tega le S07 otrok. Upravnik toga centra g. Rebernik le do niih solo dober in posoren. Rad poskrili sa vso, kar rabijo. Naslednji teden so saine iola sa otroke In delovati vatne tndl prva manjia ordinacija. V sklopu nate akcije smo sa 10.000 SLT nakupili toaletni material tampone in mila u otroke. Ali, eto deneral Mladič nije se dvoumio ni da ubiti 5000 djece i žena da bi ucjenjivao Predsjedništvo BiH prilikom iseljenja vojarni. Za Mladiča znamo da je zločinac, ali kad če — često se pitaju mnogi u Sarajevu - i vlasti i brojni Sarajlije shvatiti što se krije iza tvz. dječje ambasade, koju vodi Duško Tomič. Inače, sarajevski ratni iti-nerer izgleda ovako. Jedina još slobodna težnica je ona ispod mosta u naselju Cigla-ne, uglavnom prazna. Ondje se može kupiti još samo malo cigareta iz brojnih poražbija-nih i pokradenih kioska s po-četka rata, poneki kilogram luka i nešto riža. Nema više jednosmjernih ulica u Sarajevu. Sve su dvosmjerne. Jedina donekle sigurna ulica za vožnju je Titova. Nitko još nije očistio pločnike i ulice ispred same zgrade Predsjed-ništva, s koje je na nekoliko mjesta skinut krov granatama, a ispred Robne kuče »Sa-rajka« asfalt je izrovan. Nema zgrade koja ne izgleda poput šupljeg kišobrana. Radnje u središnoj Ulici Vase Miškina izgorjele su od granata i zapeljivih metaka. Oštečene su i katedrala i Begova džamija. Spuštam se do Kliničkog centra, a potom u Ulicu kralja Tomislava, u središte grada. Ondje, 300 metara od Preds-jedništva, stanuje predsjed-nik Alija Izetbegovič. Pokida-ne žice. razrušeni krovovi, polomljena stakla, kontejneri na ulici, a teritorijalci, koji su se sklonili u hodnike i odatle promatraju što se dogada, upozoravaju: »Skrenite u pr-vu sporednu ulicu, jer ovdje su več dvojica poginula.« Mnogo je poginulih u Sarajevu. Mnogi su tjednima i danima bili nesahranjeni. Točna je informacija da u okupiranem naselju Dobrinji ljudi lože namještaj, jer su tjednima brez struje, da bi skuhali po-sljednje zalihe hrane. TraH m mož Buda Kadit traB mata Sadmira iUbagovita i tri brata Suada, Sanada 1 Mirsada Is Čaplje kod Sanskog Mosta. Fo-slednjl pat sa bili sajedno pre dva mjeseea. Prikvatni center flolte a Modrin tel (Ml) 881-888 BR0JEVI TELEFONA U PRIHVATNIM GENTRIMA AJDOVŠČINA 065/62-259. BANJOLE 052/73-144. BREŽICE 0608/77-093. CELJE 063/ 25-614, CERKNICA 061/798- 001, ČRNOMEU 068/53-239, DRAVOGRAD 0602/83-470, GORNJA RADGONA, RADENCI 069/65-377, ILIRSKA BI- STRICA - TRNOVO 067/41-700, KAMNIK 061/811-697, 832-539, KOČEVJE 061/851-462, KOPER, ANKARAN 066/ 52-001, KRŠKO 0608/31-787, LENDAVA 069/75-116, 75- 974. LJUBLJANA 061/216-603, LJUBLJANA 061/268- ZA IZBJEGLIGE IZ HERCEG BOSNE 560, LJUBLJANA 061/445- BOR 062/36-695, MOZIRJE 321, LJUBLJANA 061/116- - GOLTE 063/831-741, MO- 280, LJUTOMER 069/87-871, ŽIRJE - BRDCE 063/831-751, MARIBOR 062/36-661, MARI- MURSKA SOBOTA - VIDENCI 069/501-200, MURSKA SOBOTA - HODOŠ 069/51-200; (dalje prihodnjič) TraH se brat Hamdila Adamovi* trati brata Hameda Adamovi ta I njegova fenn tamiln. Fosled-nil pat tali sa se n Sarajeva. Ja sam a prthvatnom cestni Kolesa pot aa Vita a Ljubljani Tel (Ml) 118-808 Dragi prijatelji! U ielii da Tam vaša nesreča što više olakšamo, a redakciji našeg časopisa Nova doba odločili smo, da dvije stranice namjenimo specialno Tama. Ako nešto trebate, nekog tratite, n neizvjesno-sti ste, slobodno zorite naše brojeve: 063/441-606 ili 441-215. Sa srečom! Redakcija Nove dobe TraH se mama! Sa majkom Zarfijom Halrit Is Sanskog mosta, sadnjl pat sam govorio po tolelonn prije tri tjedna. Sada no znam ita sa desilo sa njom, da 11 (e pobije-gla n Blhat ili sn je zarobili. Ako neko neito zna, molim vaz, javite aa telefon (MS) 441-218 1111 441-6M. Hvala! Base Halrit sa bratom - Bileom, Celje TraH se familija Hotit Flkret trati bllokakve Informacije o svojima: Hetit Bata, Ahmate; koji Hve 111 ne n Vrpolju kod Sanskog mosta. Bilo kakve Informacije, molim vas, javite na telefon: MS/8S8-489 Dit Dragica. Hvala! STOPITE NA TRDNA TLA! STOP1TF NA KLINKER KERAMIČNE PLOŠČICE - V tem mesecu 20% popusta za posamezne vrste klinker keramičnih ploščic. - Velika izbira italijanske keramike za kopalnice in kuhinje. - Ugodna ponudba sanitarne keramike. - Celotna ponudba opečnih izdelkov. - Nosilci in polnila. PRODAJALNA KLINKER je odprta vsak dan od 7. do 18. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po telefonu: 063/33-421, taks: 063/31-808. Ljubečna Celje tel. 063/33-421 ZA IZBJEOLICE IZ HERCEG BOSNE LAŠKO: ODPRLI VRATA PIVOVARNE - PIVO JE ZASTONJ TEKLO V POTOKIH ZLATOROG JE SAMO EDEN