Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg ,,Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., ča se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.'
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo,
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izliajn vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/jO. uri popoludne.
i^tev. 72.
7 Ljubljani, v sredo 1. aprila 1891.
Letnik: XIX
Liberalci iu obrtniki.
»Miinchner Allg. Zeitung" je nedavno čutila potrebo, v uvodnem članku naštevati zasluge avstrijske nemško-liberalne levice. Grofu Taaffeju očita, da za svoje nameno uporablja vsa sredstva, in uči levičarje, da se morejo vzdržati na svojem častnem stališču, če zatro zavidnost v svoji sredi. Dalje hvali volilni program levice, ki je sprejela mnogo ljudskih želj, posebno na polju obrtniške zakonodaje, da bi tako ustregla opravičenim zahtevam obrtniških krogov. S tem hočejo levičarji, kakor prizna imenovani list, razširiti korenine liberalne stranke med prebivalstvom in zabraniti, da jih ne izpodrinejo antisemitje, nemški nacijonalci ali demokratje.
Stvar je kaj jasna. Nemški liberalci so se že mnogokrat prelevili po potrebi časa. Mnogo let so navduševali za svobodno trgovino ; ko pa se je liberalizem pokazal kot »gospodarska zmotnjava" in so bili sreduji stanovi že v veliki nevarnosti, poprijeli so se narodnostnega vprašanja, češ, da je nemštvo v nevarnosti. Ko tudi to ni več vleklo in je ljudstvo zahtevalo svoje pravice v gospodarskem oziru, neso levičarji več hoteli biti »liberalci", temveč »napred-njaki"; sostavili so gospodarski program, ki je jako soroden konservativnim načelom, če se prezro marsikatera skrita vratica.
V zadnjem levičar»k,ia volilnem oklicu je bil tudi naslednji odstavek:
»Država mora kot čuvajka splošnega blagra ustavljati se vsaki zlorabi in brezozirnemu izkorišče-vanju premogočnih posameznikov, ravno tako je njena naloga, da sama oskrbi ali pospešuje dobrodelne naprave za nižje stanove in vdruje male ljudi."
Ti mali ljudje so brez dvoma tudi mali obrtniki. Te torej naj država vdruje in brani proti »velikemu možu", in ta je zopet brez dvoma — kapital. Država naj oskrbi ali vsaj pospešuje dobrodelne naprave za
nižje stanove! Kolika hinavščina! Ravno ob času zadnjih volitev so mnogi volilci, posebno na Gorenjem Avstrijskem, vprašali liberalne kandidate, kako bodo postopali gledč na najvažnejšo točko obrtniškega stanu, in ta je skušnja za mojstra ali sposobnostno spričevalo. Liberalni kandidatje so jim odgovarjali po vrsti, da so proti temu. Vprašamo sedaj: Ali ni ta odgovor naravnost nasproten volilnemuoklicu? Ali ni ravno sposobnostno spričevalozamojstra brez dvoma najboljše sredstvo, da se mali obrtniki morejo braniti proti goljufivim špekulantom?
Kako moremo torej tolmačiti liberalne ugovore proti mojsterski skušnji? Liberalci so se zadnji čas tudi poprijeli ideje o obrtniških zadrugah, ki naj bi nadomeščale mojsterska spričevala. Dobro, zadruge so že od nekdaj priporočali kot najboljše sredstvo za povzdigo obrtniškega stanu, in mi sami smo bili odločno tega mnenja. Toda oglejmo si naše zadruge 1 Večinoma vse spe, ker načelniki so zadovoljni s prazno častjo, da enkrat na leto skli-čejo občui zbor in izvolijo nov odbor, ki naj zopet dremlje eno leto. če pa so v zadrugi mjžje, ki imajo nekaj več okroglega, znajo se ti okoristiti. Ljudje so pač bili in ostanejo sebični. Če pa v zadrugi sploh ni mož, ki imajo kaj pod palcem, je pa zadruga sama na sebi nezmisel, kajti kjer ni potrebnega kapitala, ni upanja prospeha pri tekmovanju. Torej je z zadrugami ravno iz naštetih uzrokov malo upanja.
Drugače je z mojsterskimi skušnjami. Zakaj obrtniški stan vedno propada? Švindelj in špekulacija izpodkopujeta obrtniku tla in proti temu zlu doslej nemarno sredstva. Sposobnostno spričevalo v sedanji obliki je prazna stvar, manj kakor nič, ker sposobnostno spričevalo velja le za reveža, bogatinu ga
ni treba. Špekulant more navzlic toliko hvalisani obrtni postavi še vedno brez sposobnostnega s p r ič e v al a z d 1 e tom dreti malega obrtnika.
Obrtniki smejo in morejo zahtevati, da morajo imeti sposobnostna spričevala tudi tovarnarji, fabri-kantje, ki prodajejo obrtniške izdelke. To je sedaj glavna zahteva obrtuikov, ker navzlic obrtnemu zakonu konfekcijonar še vedno prodaje narejeno obleko, dasiravno še mere ne zna vzeti. In tej opravičeni zahtevi se ustavljajo nemški liberalci, dasiravno rote državo, naj varuje male ljudi proti kapitalu 1
Gotovo bi se liberalci ne ustavljali mojsterski skušnji, ko bi to pravilo veljalo le za rokodelce, torej reveže. Ali da bi bogati tovarnarji morali delati skušnje, ne, to ne gre, s tem bi liberalni speku-lantje sami sebi rezali v meso.
Vendar pa obrtniki še danes ne poznajo povsem svojih prijateljev 1 V prvi vrsti imenovani list namreč piše tudi: »Trdni stebri liberalne stranke so zastopniki trgovskih in obrtniških zbornic, ki po svoji naravi zastopajo koristi velike tovarniške industrije."
Torej zapomnite si obrtniki, da bi po liberalnem nauku Vaši zastopniki v zbornicah ne smeli zastopati Vaših koristi, temveč one velike industrije. »Uboga Avstrija", rekel je s patosom znani Carneri; mi pa pravimo: »Ubogi obrtniki 1"
Opomnimo še, da nihče drugi, ko znani profesor Steinwender je rekel nedavno: Le »klerikalci" so se potegnili doslej za malega moža,__
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. aprila. 3£otranfe dežele.
Državni biulget. „Narodni Listy" poročajo, da bode finančni minister Steinbaeh zbornici po-
LISTEK.
Kriva pota.
(Povest. Spisal V. Pl. Goriški.)
I.
V globoki dobravski dolini, obdani krog in krog z visokimi hribi, na katerih rastejo stoletne, z mahom poraščene smreke in bukve, gorel je pred kakimi šestdesetimi leti nekega lepega večera velik ogenj.
Solnce je bilo ravno zašlo, samo še nekoliko sivih oblakov rudečilo se je visoko na nebu. Veselo je plapolal plamen ter razsvetljeval divje obraze okoli ognja stoječih in sedečih mož. Bilo jih je deset z debelimi gorjačami oboroženih možakov. Palice so bile na spodnjem koncu z železom okovane; pri nekaterih pa so ležale cel6 s srebrom okovane puške na tlčh.
Na vzvišenem porobku sedel je načelnik tej družbi, Anton Jorčan, velik mož suhega, rujavega obraza, kljukastega nosa, sivih oči, razmršenih las in neurejene brade.
Obleko pa je imel tako, da bi se vsakdo ustrašil. Poleg njega naslanjal se je na debelo bukev star možak podolgastega obraza in sivih las ter stegoval svoje suhe noge proti ognju. Ime mu je bilo Ma-
tija Kregar, toda njegovi tovariši so ga v šali zaradi njegovih nog imenovali Krivca, česar pa on ni posebno rad čul.
Od druzih se je razločeval mladenič, star kakih dvaindvajset let, po svoji obleki in po svojem obnašanju tako, da bi se vsakemu čudno zdelo, kdor bi ga ugledal v tej družbi. Ostali uganjali so surove šale in obračali poželjive poglede na ogenj, kjer se je na ražnji pekel debel oven. Mastne kaplje kapale so od njega, tako da se je daleč na okoli čulo prasketanje žrjavice.
»Nikar preveč ne kuri, Janez, bode ravno vsa mast pokapala na ogenj," oglasi se na porobku sedeči Jorčan.
»Sedaj je že tako pečen; ako ga še dalje časa pustim na ognju, bode se ves sežgal. Najbolje je, ako ga takoj doli vzamem," odgovori Janez, ki je vrtil ves čas raženj ter se sukal v raztrgani obleki okoli ognja.
»Le hitro, hitro ga doli vzemi; jaz sem že tako lačen, kakor volk," odgovori kuharju namesto Jorčana stari Kregar.
Janez sname ovna z veliko ročnostjo ter ga položi na bližnji štor. Tu si odreže najprvo Jorčan velik kos pečenke ter pusti ostalo tovarišem. Vsakdo vzel je brzo nož ter začel z veliko slastjo rezati meso in ga trgati z zobmi. Vsem se je neizrečeno mudilo, le omenjeni mladenič ni jedel. Ko je to zapazil Jorčan, vprašal ga je:
»Zakaj pa nič ne ješ?"
Ker pa je mladenič molčal, nadaljeval je poveljnik čez nekoliko časa:
»Jej, kajti danes imamo še dolgo pot. Še bodemo morali prehoditi marsikateri grič, predno pridemo do našega bivališča. Na poti bi težko kaj jedi dobili. Lačen bodeš moral hoditi, ako sedaj nočeš jesti. To pa ni ravno najbolj prijetno."
»Sedaj ne morem jesti; ko bi bil lačen, bi že jedel," odvrne poveljniku mladenič.
»Ako nočeš, pa pusti, silil te ne bodem," odgovori Jorčan nekako razžaljen.
»Ako ste se že najedli," nadaljuje poveljnik, »pa odrinimo dalje. Čas je že, mesec je že visoko na nebu."
Nato privlečejo iz bližnjih grmov nekaj velikih cul, popuste ogenj ter se napotijo dalje po temnem gozdu. Ogenj je čedalje slabeje gorel, pojemal nekoliko časa, kmalu popolnoma ugasnil. Tudi mesec se je skril čez malo časa za oblake in nastala je temna, gluha noč.
II.
Možje, v katerih bi lahko vsak takoj na prvi pogled spoznal tihotapce, korakali so molčd drug za drugim v temi. Mesec je sicer zdaj pa zdaj pokukal izza oblakov, vendar se je pogosto izpodtaknil kateri tihotapcev ob korenine, padel na tla ter se z robato kletvico zopet pobral. Toda vkljub temu korakali so še dosti hitro naprej.
slancev predložil nov proračun za letošnje leto, ki se bode v marsičem ločil od proračuna bivšega ministra Dunajevskega. — Mi nimamo upanja, da bi nov proračun bil ugodnejši, imeli bodemo pa priliko slišati iz ust finančnega ministra, kake davčne politike se bode držal, bode li nadaljeval delo svojega prednika ali bode zavozil bolj na levo strau.
Težave Mladočehov. Mladočehi so pri volitvah marsikaj obljubili, ksr se ne strinja niti ž njih načeli. Posebno kmetski zvezi so obetali to in ono, da jih je podpirala. Ta zveza pa zastopa v mnogih ozirih dijametralno nasprotne težnje kakor Mladočehi. Posebno o češkem državnem pravu ta zveza nema nobenega pojma. Tako so mnogi člani te zveze zahtevali, naj Mladočehi vse sile napno, da se osnuje velika hipotečna banka na Dunaju za vso državo. V tako centralistično zahtevo seveda Mladočehi ne morejo privoliti. Že sedaj se iz vseh pokrajin steka denar na Dunaj, potem bi se pa še bolj. To bi bilo v škodo Pragi in Češki sploh. Le s težavo so mladočeški poslanci pregovorili kmetsko zvezo, da je za sedaj odstopila od te zahteve, katero pa hoče pozneje ponoviti. Kakor se kaže, bode ta zveza Mladočehom delala še sitnosti.
Shod mladočeških zaupnikov. V ponedeljek bil je v Pragi shod mladočeških zaupnikov. Posvetovali so se, kaka navodila bi dali poslancem. Sklicali so bili Mladočehi ta shod, da dobe kaka navodila in tako odgovornost zvale na zaupnike. Shod je pa sklenil, da poslancem ne da nikakih navodil, temveč jim pušča popolnoma svobodno roko. Zaupniki potrdili so pravilnik mladočeške stranke, na predlog grofa Kounica in profesorja Masaryka pa poslali obžalovalni telegram dr. R;egru povodom smrti njegove žene. Posebno se je opazilo, da dr. Gregra in Vašaty-ja ni bilo pri tem shodu. Moža že menda slutita, da se mnogi Mladočehi več ne strinjajo ž njima, da bode kmalu odklenkalo njunemu vodstvu. O Binkoštih se snide velik shod mladočeške stranke v Pragi.
Visoka odlikovanja. Cesar je podelil o Veliki noči red zlatega runa nadvojvodama Josipu Ferdinandu in Josipu Avguštinu, generalu konjištva izven službe Leop. grofu Sternbergu, knezu Edmundu Clary in Aldringen, grofu Rihardu Clamu-Martinicu in banu hrvatskemu grofu Khuenu - Belasi - Heder-vary-ju. V konservativnih krogih bo imenovanje grofa Olama-Martinica vzbudilo gotovo veliko zadovoljstva. Političnega pomena je pa tudi to izredno odlikovanje hrvatskega bana.
JPredsednistvo gospodske zbornice. Cesar je imenoval dosedanje predsedništvo gospodske zbornice tudi za prihodnjo legislativno dobo. Predsednik bode grof Trauttmansdorf-Weinsberg, podpredsednika pa knez Scbonburg-Hartenstein in Konstatin knez Czartoryski.
Vastamje driar«,
Francija in Rusija. Francozi hočejo osnovati francosko šolo in francoski licej v Peterburgu. Ta šola bode pa v prvi vrsti le za Francoze, živeče v Peterburgu, kajti ruska vlada ne bode dolgo dopuščala, da bi Rusi pohajali francoske šole, vsaj je baš zadnji čas odredila, da se nemške šole v Peterburgu deloma porušijo.
Francija. Mnogo privržencev pokojnega princa Jeroma je imelo v Parizu shod pod predsedstvom barona Verly-ja. Sklenili so, da se pridružijo republiki, samo na to bodo delovali, da se nstava tako premeni, da bi predsednika volil narod, ne pa zbornica. S tem so le hoteli pokazati, da se še neso popolnoma odrekli bonapartistiškim načelom. Drugi
bonapartovci se bodo pa zbrali okrog princa Viktorja, za princa Louisa se pa nikdo ne zmeni, dasi ga je pokojni princ naznačil za naslednika in mu tudi volil skoro vse premoženje. Vidi se, da je bonapar-tistov stranka jela razpadati.
Umor bolgarskega finančnega ministra. Vsekako je napad na bolgarskega finančnega ministra političnega pomena. To se vidi iz tega, da so večji ruski listi to stvar hitro porabili za dokaz, da v Bolgariji razmere neso normalne in da se sedanje stanje ne more obdržati. Pametni ljudje povsod umore obsojajo in je le želeti, da v Sofiji morilec ne odide zasluženi kazni, pa tudi da se izvedo pravi provzročitelji tega umora. Proti slovanski listi seveda sedaj kriče, da je vsega kriva Rusija. Mi pa tega ne moremo povsem verjeti, kajti Rusija ima pač dovolj vzrokov, da naravnost ne pospešuje anarhizma v nobeni državi. Sedanjim zamotanim razmeram je pa vsekako nekoliko kriva Rusija, ker noče razkriti svoje bolgarske politike, tako da morajo Bolgari sami misliti, da Rusija hoče uničiti njih samostojnost. Da je Rusija mnogo kriva, tako ne sodimo le mi, tako sodijo celo možje, o katerih se ne more trditi, da so sovražni Rusiji, in ki razmere gotovo jako dobro poznajo; mej drugimi tudi bivši ruski diplomat Tatiščev. Simpatij si Rusija pač ni mogla v Bolgariji pridobiti s svojim uporom zjedinjenju Bolgarov. Mož, katerega je priporočala Rusija za bolgarskega kneza, ni tak, da bi bil mogel vzbuditi simpatije Bolgarov do Rusije. Že njegova domovina mu ni mogla v deželi pridobiti zaupanja. Doma je s Kavkaza, to je iz dežele, kjer so doma Cerkezi, ki so 1877. in 1878. leta tako grdo pustošili po Bolgariji. Kroglja, ki je zadela Belčeva, je očividno bil namenjena Stambu-lovu. Ko sta se v petek zvečer po končanem mi-nisterskem svetu ministra sprehajala v mestnem parku, so tri ali štiri osebe za njima streljale in Belčeva zares ustrelile, potem zbežale. Stambulovu se je zdelo, da so zginili v hišo Karavelova. To je vzbudilo sum, da je morda Karavelov sokriv pri tem umoru in so ga tudi zaprli. Karavelov in Stambulov sta si huda nasprotnika. Prvi je dolgo igral važno ulogo v Bolgariji, ali po odstranjenju kneza Aleksandra, pri katerem se je Karavelov kaj čudno vedel, odrinil ga je Stambulov. Karavelov si sedaj morda misli, da je baš Stambulov kriv njegovemu političnemu propadu in je zatorej čisto naravno, da sum leti na Karane-lova. Preiskava bode stvar bolj pojasnila. Morda se pa dokaže, da je ta mož, ki ima za Bolgarijo vendar tudi nekaj zaslug, le nedolžen pri tej stvari. Smrt Stambulova bila bi vsekako velika škoda za Bolgarsko, kajti mož je jako nadarjen in odločen. Odločnosti je pa najbolj treba v orijentu pri vladanju. Sicer bi se pa politika Bolgarije najbrž ne bila premenila, naj bi bil tudi pal Stambulov. Njegova moč je v tem, da se poteguje za samostojnost Bolgarske, kar je ideal bolgarskega naroda. Za ta ideal boriti se bi moral tudi naslednik njegov, drugače bi se obdržati ne mogel na krmilu. Celo ruski komisar v Sofiji bi se kmalu preveril, da se ne d& vladati proti volji bolgarskega naroda. Pomenljivo je, da v Bolgariji vzlic vsem agitacijam od zunaj narod sam ne kaže nobene posebne nezadovoljnosti. Mej vojsko je res bilo nekaj neredov, ali ti so izvirali od tod, da so posamezni častniki iskali svojega dobička ali pa bili podmičeni. Sploh se pa iz neredov v vojski ne sme sklepati, da je že narod nezadovoljen.
Novi bolgarski Finančni minister. Bolgarija že ima novega finančnega ministra. Mini-sterstvo je prevzel bolgarski zaupnik na Dunaju
Načevič. Načevič je že bil finančni minister in je to ministerstvo vodil kaj spretno v jako kritičnih časih. Mož pripada konservativni stranki, to je stranki, ki je bila najbolj v milosti pri Rusiji, dokler so v Bolgariji vladali ruski generali, pozneje se je pa pridružila Stambulovu, preverivši se, da rusofilska politika ni popularna v Bolgariji.
Izvirni dopisi.
Z Dolenjskega, 28. marca. Ravnokar kroži pri naših župuih uradih na ogled „Entwurf einer Todtenbeschau-Ordnung fflr Krain". Novi ogledniki mrtvecev bodo precejšnji »učenjaki", po § 3. nekaki novi občinski uradniki, kojih predstojniki bodo župani. A župniki se nekako vprežejo med nje, tako, da oglednikom bi imeli biti kot »r e n t m o j s t r i" ali oskrbniki njih blagajnice in rednih dohodkov, županom odgovorni za točno iztirja-vanje in izplačevanje (§ 10.) pristojbin, za uradne izkaze vplačil, za poročila o zmožnosti ali nezmožnosti strank za plačevanje itd. S kratka: v tem načrtu je duhovniku mesto odkazano, ki ni ravno častno, ker moral bi biti nasproti ogledniku in županstvu za tistega, kateri »ko b tanj p o-b er a iz ž r j a v i c e."
Po pravici rečem „iz žrjavice". Kajti lahko je reči, naj župnik zaračuna, potegne in izplača, ali težje je strankam z vplačilom. Že dosedaj se nekako bojč računa, večkrat prosijo za odlog. S svojim zaslužkom čakal sem prej do »mošta", ali tega sedaj ni. Dajem tudi odslužiti z delom, vzamem i kako Eadje itd. na račun, pri vsem pa ne gledam na svojo zgubo, samo da se revež prej oddolži. Mnogim tudi vse pregledam in odpustim. V tacih okoliščinah bi bilo prijetno skrbeti za plačo še mrtvaškemu ogledniku, kaj ne I In poleg tega še za zvišano plačo! »Odkar duhovniki poberajo, je plačati več", govorilo bi se. Kako odijozno, biti nekaki »tirjalec" novcev od ubogih trpinov! Ker bo oglednik preskušen, diplomovan občinski — i n n e več župnijski — služabnik, moramo se čuditi, zakaj ne bi sam poberal svojih pristojbin, ter se pobotal s strankami, kakor bi vedel in znal. Sicer pa naj občina skrbi za njegovo plačo. Tam je ubožni zaklad, iz katerega bode že itak moral prejemati za ubožne mrtvece, tam je moč politične izvršbe.
Prav čutiti je v načrtu tisti duh, ki preveva kar sistematično dandanes vsako novo upravno na-redbo. V službo postavljalo bode županstvo oglednike, drugoverci niso izključeni. In da ne bi tudi sicer župnik imel kakega vpliva na novega »uradnika", pošiljajo se ogledni listi po dotični stranki župniku, v kojega okrožje se pa oglednik »potrudi" po svoje plačilo. Ker bode moderni oglednik nekako bolj »emancipiran", in bode župnik njemu po zakonu postreči moral, zatorej mu ne bode niti hvaležnosti dolžan. Prisežen bode tudi in se bode dal porabiti ob jednem za kakega
»Veste kaj, možje," oglasi se Kregar, »jaz že komaj hodim. Ali bi ne bilo dobro, da si malo od-počijemo; saj se nam ne mudi ravno tako zelo domov. Dopoldne bodemo že prišli.-
Na te besede vrgel je Kregar težko culo, katero je komaj vlačil, v bližnji grm, ter se usedel v mehki mah. Kregarjevi tovariši so se ravnali po njegovem vzgledu in takoj so bili zopet vsi na tlčh.
Jorčan je sicer nekako temno gledal izpod gostih obrvi, toda videlo se je, da bi si tudi on že rad nekoliko oddahnil od težavnega pota. Polegli so po travi, natlačili majhne pipice, ter spuščali goste dimove oblake v zrak.
Pogovarjali so se večinoma o tihotapstvu in naposled so se jeli prepirati, ali je bilo za tihotapce prej bolje, ali je sedaj. Posebno stari Kregar je povzdigoval stare čase ter hvalil nekdanje razmere.
»Kregar, povejte nam vendar, kako je bilo včasih, ko ste bili še mlajši? Potem bodemo že spoznali, ali so bili vaši časi boljši, ali pa sedaj. Vi ste že dosti doživeli, saj stari niste dosti manj, kakor Metuzalem; tedaj že veste, kako je bilo nekdaj", roga se Jorčan.
»Kaj bode sedaj, sedaj ni nič v primeri s tem, kakor je bilo nekdaj. Denarja je bilo povsod dosti, in sploh je bilo vse bolje, kakor pa dandanes,* hitel je Kregar pripovedovati.
»Ce ga je bilo povsod dosti, zakaj si ga pa niste kar z mernikom nagrabili? Ne bi vam bilo
potem treba te cule vlačiti po hribih in dolinah v vednem strahu pred gosposko. Živeli bi lahko mirne vesti in ne bi vam trebalo hoditi s trebuhom za kruhom po širokem svetu," režal se je Matiji mlad dolgopetec z rudečimi lasmi in od koz razoranim obrazom.
»Ubogo revše, mčniš li, da me bodeš ti učilo? Kedaj je še kdo dejal, da je bil človek rudečih las kaj prida? Jaz že včm, kaj delam. Kadar bodeš ti toliko star, kakor sem jaz sedaj, in imel tako malo las na glavi, kakor jaz sedaj, takrat bodeš lahko druge učil. Sedaj pa še druzega ne zndš, kakor jesti, piti in lenobo prodajati," togoti se starec.
»Pustite ga, oče, pustite; kaj bi se srdili nad njim. Povejte nam rajši, kako ste v mlajših letih prenašali tobak," skušal je Jorčan napeljati govor na drugo stran, ker se je bsl prepira.
»Lep oče je to! Kje pa ima svoje otroke?" oglasil se je zopet nestrpljivi rudečolasec.
»Molči!" zavpije Jorčan srdit. Nastala je prav smrtna tišina. Nobeden ni črhnil besede.
»Kregar, povejte nam kaj. Zakaj bi sedeli tiho," oglasi se znova Jorčan.
»No, povedal vam bodem, kako je bilo pred kakimi petindvajsetimi leti, ko smo še s črnim Jurijem hodili doli na Hrvatsko," reče nekoliko poto-lažen starec. »Bodete vsaj videli, ali so bili ljudje prej večji korenjaki. Nekdaj prišli smo na meji do nekega kraja, kjer je bilo več financarjev. Zvečer,
ko so se podali skoro vsi spat, šli smo oboroženi v hišo, vzeli jim orožje in jim naložili, ko so se prebudili, naše cule, tako, da so komaj hodili. Cez nekaj ur smo jih pa sredi gozda spustili. Taki korenjaki smo bili nekdaj," sklene Kregar svojo pripoved.
»Veste kaj, Kregar, to pa ni bila posebna umetnost, ako je bilo res. Meni se čudno zdi," oglasi se nekdo od tihotapcev. »Vas je bilo gotovo toliko, kakor listja in trave, a stražnikov morda le dva. Stražniki sploh niso tako neumni, da bi pustili orožje, Bog vč, kje. Sicer bi pa to lahko vsakdo izmed nas storil in ne bilo bi zato treba starih dobrih časov."
»Res je tako, tu ni bilo treba posebne hrabrosti," oglasijo se po vrsti.
»Poskusite najprvo in potem govorite," odvrne Kregar razžaljen.
Govorili so če nekaj časa o raznih stvareh, a polagoma so vsi utihnili.
m.
Jorčan zapovedal je jednemu tihotapcev, da straži in pazi na utihotapljeno blago. Ostali pa so si podložili glave z listjem ali z rokami ter zadremali.
Samo mladenič, kateri je bil, kakor je naznanjalo vse njegovo vedenje, še le malo časa med tihotapci, ni mogel zaspati. Obračal sa je nekoliko
»zaupnega moža", po različnosti »političnega vetra" Mogoče i zoper župnika. Ako mu ta ne bo redno izterjeval pristojbin, pritožil se bode lahko svojemu „šefu" županu, in treba bode dati sporočila ter vsakojaka pojasnila, in v slučaji kakih ugovorov in protiugovorov pride morebiti celo od višega mesta k temu še kaki znani »prijazni" »aufgefordert".
Sploh pa ni težko spoznati, da oni § 29. iz zakona z dne 25. avgusta 1860, vsprejet v postavo, po liberalnem, cerkvi sovražnem sistemu prikrojeno, zadobil bi vse drugačni pomen. Že zato tedaj, in pa tudi ker poznamo siromaštvo našega ljudstva, in kako hudo ga vsako zvišanje davščin zadene in razburi: župni uradi slovesno in javno protestujemo proti nameri, da bi se na župnike in sploh duhovne pastirje navalila odijoznost davčnih izterjevalcev za poplačo nagrade občinskim služabnikom za njih poslovanje. Odreči se moramo toliko bolj temu novemu bremenu, ker poleg vedno r a-st o č e g a u b o š t v a ž e z d r u g i m i nabori za različne cerkvene potrebe le pičlo vspevamo
Iz Košane, 28. marca. Skrbeč za lepoto hiše božje naš župnik, č. g. Matija Torkar, leto za letom ali zida, ali popravlja, napravlja in prenavlja sedaj farno cerkev, sedaj podružnice. V tem pogledu pridobil si je mnogo zaslug. A spomin, trajnejši od trdega kamenja, zagotovil si je pretekle dni s tem, da je tako korenito prenovil srca svojih faranov. Praznovali smo namreč od 15.—24. marca sv. mi-sijon, kateri sta izvrstno vodila čč. oo. Doljak in Kos iz družbe Jezusove. Bil sem navzoč že neka-terekrati pri enakih prilikah, a toliko vneme nisem zapazil nikjer. Ne dež, ne sneg, tudi burja ni za-državala vernega ljudstva od pridne vdeležbe. To mu moram zapisati na čast. Ker pa že hvalim, ne smem izpustiti vikarja zagorskega, g. Pr. Orožnika, ki je ves čas deloval v izpovednici; enako dobro voljo imel je tudi eksposit šmihelski, g. J. Bajec, žal, da je bil dva dni službeno zadržan. Kar se more storiti jedno popoldue in jedno jutro, storil je vremski gosp. župnik, ki je dan pred sklepom pri-hitel na pomoč. Pristavim le še željo, da bi vtis sv. misijona, ki je sedaj tako očiten in blagodejen, ostal tudi še nadalje.
Dnevne novice.
(Sožalje) povodom smrti gospoda deželnega glavarja dr. Jožefa Poklukarja izrazili so dalje: Deželni odbori v Bregencu, Lincu in Inomostu, okr.-cestni odbori v Kočevju, Mokronogu in Novem Mestu, c. kr. notarska zbornica za Kranjsko v Ljubljani, županstvo v Šturiji, legacijski svetnik v pok. dr. Ernest pl. Plener, dvorni svetnik dr. V. Exner, vodja c. kr. tehnologičnega obrtnega muzeja na Dunaju, dr. Mihael Klaic, državni poslanec v Zadru, dr. Tobija vitez pl. Wildauer, c. kr. vseučiliščni profesor v Inomostu, dr. Jurij Waibel, državni poslanec
v Dornbirnu, državni poslanec Purghart v Budeje-vicah in gozdarski pristav Viljem Putick.
(Deželno glediSče.) Z razsodbo najvišjega sodišča z dn<5 11. februvarija 1891, št. 14.240 bila je tožba v pravdi posestnikov lož bivšega deželnega gledišča zastopanih po g. dr. Maksu pl. Wurzbachu proti deželi kranjski, zastopani po g. dr. Alfonzu Moschetu popolnoma in konečno zavržena. S to razsodbo je končana pravda, katero je dobila dežela kranjska v vseh treh instancah in katere troške povrniti so bili obsojeni tožeči posestniki lož.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca marca uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 884 strank 193.009 gld. 18 kr., vzdignilo pa 226 strank 76.827 gld. 73 kr.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je doposlala te dni njena podružnica v Brežicah kot letni donesek 149 gld. 40 kr. —• Ker si je z imenovano svoto osvojila med našimi podružnicami za letos jako odlično mesto — beležimo hvaležno ta donesek v znanje slovenskemu svetu. Vodstvo družbe svetega Cirila in Metoda.
(Kanonično vmeščeni) so bili danes č. g. Ivan Molj na župnijo Stranje pri Kamniku, č. g. Gregor Malovrh na župnijo Št. Vid pri Ljubljaui, č. g. Andrej Šare na župnijo v Gozd.
(Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske) je sklenil dne 20. marca, da se ustanovi samostojni ribarski odsek, ukrenil pravila in naročil predsed-ništvu, da ustanovitev naznani c. kr. deželni vladi. — V seji dne 3. januvarija pa je sklenil, da bode podpiral stare kranjske čebelarje ter v prvi polovici maja meseca dal po dva ali tri panje čebel tistim kranjskim čebelarjem, ki čebelarijo najmanj dvajset let, katerim so brez njih krivde poginile vse čebele in si ne morejo drugih kupiti. Prošnje morata potrditi dotični g. župnik in županstvo.
(Premovauje konj) bode na Kranjskem letos 31. avgusta v Lescah, 1. septembra v Kranju, 5. septembra v Lukovici, 7. septembra na Vrhniki, 9. septembra v Ribnici, 15. septembra v Trebnjem, 21. septembra v Št. Jerneju.
(Umrl) je v petek v Opatiji za kapjo Frači-šek grof Meran, sin nadvojvode Ivana in baronice Ane Meranske, rojene Plochel. Rodil se je 1. 1839, v Gradcu dovršil nauke, vstopil v armado, katero je zapustil 1. 1862 kot major. L. 1862 se je poročil z grofinjo Terezijo Lamberg, hčerjo onega grofa Lamberga, katerega so 1. 1848 na mostu med Budo in Pešto umorili vstaši. Grof Meran se ni mnogo pečal s politiko, temveč mirno živel svoji družini.
(Novi nadzorniki obrtnih šol) na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem so za novo dobo do konca I. 1892 imenovani iz učiteljskega zbora graške državne obrtne šole gg.: Ravnatelj Karol Laužil, strokovni načelnik Avgust Gunolt, prof. Fr. Kne-schaurek in prof. vitez Siegl.
(Dr. Holnb) prireja južno-afriško razstavo v dunajski rotundi. Razstava bode otvorjena prve dni meseca maja.
časa sedaj na jedno, sedaj na drugo stran. Vsedel se je, podprl z desnico brado, ter zrl v nevesele misli zatopljen pred-se na tla. Prišla mu je v spomin njegova mati, tovariši, lipa, pod katero so se shajali vsak večer. A vse to je minulo. — »Moj Bog, kaj bode sedaj izmene, kam sem zašel!" govori poluglasno sam seboj.
»Kam si prišel? Ali še tega ne veš, da si danes popoldne — toda sedaj bode že kmalu jutro — da si včeraj popoldne prišel med tihotapce?" oglasil se je Kregar, ko se je prebudil na poluglasne mladenčeve besede. Ko pa je zapazil, da se ni šalil na pravem meistu, začel je mladenča tolažiti. »Zakaj se tako žalostno držiš, Jurij? Bodi,vesel in dobre volje; čemu bi se kremžil, kakor otrok! Tudi jaz sem doživel v svojem dolgem in precej viharnem življenju marsikaj neprijetnega in marsikaj sem moral in moram pretrpeti, a radi tega se nič ne žalostim, ker žalost nič ne pomaga."
»Vi lahko govorite, toda pri meni je to vse drugače!" odvrne klaverno Jurij.
»Kaj pa je tacega? Povej mi, morebiti ti bo-dem vedel dobro svetovati. Stari tako več vedo, kot mladiči, ki so komaj iz gnezda zleteli."
»Povedal še tudi nisi, odkod si!"
»DomA sem iz Podgore, — saj menda veste, kje je to," — tako je pričel pripovedovati Jurij. „Po smrti moje matere oženil se je oče še jedenkrat
in dobil sem mačeho. Pregovorila je očeta, da je zapisal proti vsej pravici domačijo svojemu mlajšemu sinu — mojemu polubratu. Kaj sem hotel? Vesel sem moral biti, da bodem vsaj nekaj denarja dobil. Ko pa so letos nabirali vojake, skrival sem se tudi jaz z drugimi tovariši vred po gozdih. Obiskaval nas je samo moj polubrat, ki pa me ni nikoli posebno rad videl.
Ko smo zvečer nekje zakurili ogenj in krompir pekli, obdali so nas mahoma lovci od vseh stranij. Ker nismo ničesar hudega slutili in še le prepozno pretečo nevarnost zapazili, ni nam bilo mogoče uiti. Vendar je vsakdo zgrabil kak ocepek in se skušal rešiti, a samo meni se je posrečilo. Med lovci videli smo tudi mojega polubrata, in takoj smo vsi vedeli, da nas je on izdal iz samega sovraštva do mene.
Drag večer napotil sem se proti domači vasi in ondi obiskal svojega prijatelja. Le-ta mi je povedal, da je bil jeden lovcev v metežu tako hudo ranjen, da bode težko ozdravel. In vsi so zvrnili krivdo na-me, zlasti moj polubrat se je rotil, da je videl, kako sem dotičnega lovca s kolom po glavi udaril.
Kaj mi je bilo početi ? Ko bi šel domov, prišel bi v ječo, ko pa bi prišla moja nedolžnost na dan, moral bi vsejedno k vojakom. Ni mi kazalo tedaj druzega, nego zapustiti domačijo in postati tihotapec."	(Dalje slždi.)
(Narodna čitalnica ljubljanska) priredi besedo z malim plesom v soboto 4. dne aprila 1891. leta v društvenih zgornjih prostorih. Program: 1. W. A. Mozart: Ouvertura iz opere »Titus"; svira vojaška godba. 2. F. Suppe: »Opomnica"; poje gospod J. Pavšek. 3. F. Abt: „Poletni čas"; troglasni ženski zbor s spremljevanjem glasovira. 4. Fr. Gerbič: a) »Oh! brže hodi"; b) »Prva ljubav"; iz cikla hrvaških pesmi, poje gospa M. Gerbič-eva. 5. Fr. Ger-bi6: »Pesem gondoljerja" ; čveteroglasni ženski zbor. 6. Gluck: »Ples duhov"; iz opere »Orpheus"; svira vojaška godba. 7. Mali ples. — Pristop je dovoljen izključljivo le čč. p. n. društvenikom. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Narodno gospodarstvo.
Mestna hranilnica ljubljanska.
Mestna hranilnica ljubljanska dovršila je prvo svoje poslovno leto (uračunajoč tudi tri mesece 1889) ter podaje o njem prvi računski zaključek. Iz tega računskega zaključka vidi se, kako živahno se razvija naš mladi zavod in kako koristno deluje v vseh strokah svojega obširnega poslovanja.
Kakor vsak mladi zavod, tako je tudi mestna hranilnica ljubljanska pričela z malim. S početka bilo je število vlagateljev ne ravno majhno, vendar pa ne toliko, kolikeršnega bi si želel ali vsaj pričakoval mlad zavod od širših naših narodnih krogov. Vendar je pa v tem oziru omeniti, da se je krog vlagateljev širil od dne do dne in da se je vsled tega znatno množilo stanje vlog ter se je tako ustanavljala obširnejša podlaga poslovanju. To postopno množenje vlog upravičuje nas trditi, da si je mestna hranilnica ljubljanska v kratki ddbi dobrega leta pridobila zaupanje našega naroda. Posebno zanim-ljivo bilo je opazovati, kako se je razširjevalo poslovno ozemlje iz svojega središča vse dalje in dalje, tako da je v kratkem času mestna hranilnica štela mej vlagatelje ne samo stanovnike naše ožje dpmo-vine, ampak da so se stranke oglašale in se oglašajo še daleč na okrog izven teh mej. Rastoče zbiranje vlagateljev okrog našega zavoda je pač upravičeno, saj je mestna hranilnica ljubljanska utemeljena na trdni podlagi sijajnega poroštva, s katerim jo ščiti mesto Ljubljana.
Ni dvojbe, da bi mestna hranilnica imela tudi iz vrst kmetskega prebivalstva še več pridnih vlagateljev, ako bi ne bila ravno mej kmetskim ljudstvom preveč razširjena kriva misei, češ, da je naš zavod le posojilnica, to je zavod, ki daje denar le na posodo, ne pa zavod, ki tudi jemlje denar ter ga hrani in obrestuje svojim vlagateljem. To napačno misel treba razpršiti; kmetsko ljudstvo treba poučiti, da mestna hranilnica ljubljanska tudi sprejema vloge, in zategadelj se obračamo do častiuh duhovnikov, učiteljev, županov, notarjev in odvetnikov s prošnjo, naj o prilikah, in teh imajo vsak dan v občevanju, pouče naš narod o namenu mestne hranilnice ljubljanske. S tem bodo služili dobri stvari, narodu in zavodu, za kar jim bode gotovo hvaležen vsak za mestne hranilnice ljubljanske razvoj vnet rodoljub.
Od 1. oktobra 1889 pa do 31. decembra 1890 vložilo je 2758 vlagateljev v 4677
točkah.........gld. 1,706.852-50
vzdignilo pa 1651 strank in med temi celo vlogo vlagateljev ...... 436 » 766.003-55
tako da je ostalo koncem
leta 1890 vlagateljev . 2822 gld. 940-848-95 Ako računimo k temu ka-
pitalizovane obresti 1890 . . » 25-185-06 iznaša stanje vlog dne 31. decembra 1890 ......gld. 966.03401
Kar se tiče plodunosne uporabe vlog, poudariti nam je v tem oziru, da jih je mestna hranilnica ljubljanska imela vselej več na razpolago, nego jih je mogla plodunosno uporabiti. Prosilci za posojila na zemljišča in hiše dohajali so koj s početka in dohaja jih vsak dan več in več, tako da ima upravni odbor, ki rešuje take prošnje, obilo posla. Upravni odbor imel je 40 sej in je v teh sejah rešil 1317 prošenj. Naravno je, da se nekaterim prosilcem ni moglo ugoditi, mnogo pa jih tudi še ni prišlo do izplačila dovoljenega posojila, ker se vknjižba pri marsikaterem zavleče radi različnih ovir dostikrat celo za več mesecev. Vendar se je izplačalo od 1. oktobra 1889 do 81. decembra 1890. leta 778
dolžnikom........gld. 542 096-52
vrnilo se je vsled amortizovanja .	5.343-80
torej iznaša stanje 31. dec. 1890 gld. 536.752-72 Zelo umestno se nam zdi omeniti pri tem, da dolžnikom posebno ugaja postopno amortizovanje dolga in da bode radi te naprave mestna hranilnica imela vedno več prosilcev za posojila. Dolžnik vrača na račun posojila namreč 1 goldinar od 100 goldinarjev vsakega pol leta, vsled česar se manjša dolg, znižujejo se pa tudi obresti, tako da se ves dolg z amortizovanjem v petdesetih letih popolnoma uniči. Kakor rečeno, ta način odplačevanja dolga in zniževanja obresti ugaja zelo vsem dolžnikom in mestna hranilnica ljubljanska ima ravno vsled tega trdno prepričanje, da bode s to napravo izdatno pospeševala narodno gospodarstvo.
Manj se poslužujejo našega zavoda obrtniki in trgovci. V zmislu svojih pravil eskomptuje mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani plačilne menice ter daje tako priliko trgovcem in obrtnikom, da se zatekajo v domač zavod, ki je v prvi vrsti tudi v to namenjen, da z eskomptovanjem menic pospešuje in povzdiguje obrtnost in trgovino. Kakor rečeno, menično poslovanje razvijalo se je premalo, toda ker se bode s prenaredbo hranilničnih pravil olajšalo menično poslovanje, upati je in želeti, da se ta danes toli važna stroka trgovskega praktičnega poslovanja bolj vdomači v omenjenih krogih.
O tej priliki opozoriti nam je tudi še na drugo zelo važno stran hranilničnega poslovanja. Mestna hranilnica ljubljanska posoja denar tudi proti zastavi vrednostnih papirjev in kovanega denarja. Do zdaj je bilo res da število takih strank neznatno in omejeno bolj na središče hranilničnega sedeža, vendar pa je pričakovati glede na ugodne pogoje plačevanja obresti pri takih posojilih (hranilnica računi le 5 °/0 obresti), da se tudi to poslovanje bolj vdomači in bolj razširi.
Ob ostalem poslovanju govori računski zaključek, le gledč izkazane »izgube" naj pojasnimo pravi pomen tega zneska.
Račun izgube in dobička izkaže, da je mestna hranilnica ljubljanska imela iz letošnjega poslovanja kosmatih dohodkov gld. 30.237-98 od katerih je v prvi vrsti odra-čuniti znesek kapitalu pripisanih in izplačanih vložnih obresti . . gld. 27.465 92 dalje . . .	14-50
kot kurzna razlika pri izžrebanih
banih efektih, skupaj . . . „ 27.480-42
tako da preostaje kosmati dobiček	gld. 2.757.56 katerega presezajo uradni troški (najemščina, plače uradnikov,
tiskovine, poštnina itd.) v znesku	„ 4.411-887»
za izkazano izgubo.....gid. 1.654-327»
Ker se kosmati dobiček (razlika aktivnih in pasivnih obresti) vedno zvišuje upravni troški pa skoro ne naraščajo, je že v tem trenutku, ko stopamo s to le bilancijo v javnost, ta izguba z dobičkom iz poslovanja malone pokrita.
Raznoterosti.
—	Zatajene duše. Kakor se poroča, so v Hodmeze-Vasarkely-ju na Ogrskem pri zadnjem popisovanju zatajili 2559 prebivalcev. Mej prebivalci se je bila razširila vest, da se bode davek sedaj razdelil po številu duš, katere ima kaka rodbina, in so jih torej zatajili, kolikor so jih mogli. Po dovršenem popisovanju so rezultat popisovanja primerjali s krstnimi knjigami in prišli zatajbi na sled.
—	Inserente bode gotovo zanimalo, koliko čitateljev čita časniške inserate. V treh berolinskih velikih kavarnah so več dnij opazovali čitatelje in se preverili, da skoro 90°/0 čitateljev čita tudi inserate. Od 937 opazovanih osob jih je 314 pazljivo čitalo inserate, 498 jih bolj površno ogledalo, samo 125 čitateljev se za inserate prav nič ni zmenilo.
—	Uvoz in izvoz dragocenih kovin. Lani se je v našo državo uvozilo zlata, zlatih predmetov iu zlatega denarja za 44,059.000 gld.; srebra in srebrnih predmetov pa za 1,942.063 gld. Izvozilo se je zlata za 4.138.220 gld. in za 67.849 goldinarjev srebra.
—	Evropske kolonije v Afriki. Francija ima v Afriki 7,400.000 kvadratnih kilometrov ozemlja s 24 milijoni ljudi, Anglija 500.000 kvadratnih kilometrov s 32 milijoni prebivalcev, Nemčija pa 2,300.000 kvadratnih kilometrov in 7.800.000 prebivalcev, Portugalska 2,200.000 kvadratnih kilometrov in 9-6 milijonov prebivalcev, Belgija 2,200.000 kvadratnih kilometrov in 10 milijonov prebivalcev, Italija pa 1,250.000 kvadratnih kilometrov s 5'1 milijonov prebivalcev.
—	Velik zavod je Catholic Protectory v Novem Yorku. Iz osemindvajsetega letnega poročila omenjenega zavoda je razvidno, da je bilo meseca januvarija v niem 1446 večjih dečkov, 627 deklic in 108 malih dečkov, vsega vkupe 2181 gojencev. Stroški za nje so znašali preteklega leta 119.43 do-
larjev za vsacega gojenca posebej. Za vse vkupe je izdal zavod 1890. leta 394,124-16 dolarjev in 166.700 dolarjev za zgradbo novih poslopij. Nedavno zgrajeno obrtno poslopje za dečke stane 119.000 dolarjev.
—	Perzijsko novo leto. V Perziji praznovali so novo leto duš 20. marca. Leto se v Perziji začenja s tem dnem že od starodavnih časov. Ta dan v Perziji slave s streljanjem s topovi. Šah vsprejme sedeč na prestolu vse višje državne dostojanstvenike. Na obeh straneh prestola nastavijo posode z dijamanti okrašene. Šahu dado pipo, da puši, ko mu ministri razkladajo stanje državnih financ.
—	Najdaljši most na svetu je v Sangagu na Kitajskem. Most drži čez zaliv Rumenega morja in je 7 kilometrov dolg. Zgradili so ga na povelje cesarja Kien-Longa, kateri se je 1796. leta zaradi starosti vladarstvu odpovedal. Most drži 22 metrov nad morsko gladino in sloni na 300 močnih kamenitih obokih.
—	Pet turških dijakov pride v kratkem v Berolin, da bodo na raznih nemških kmetijskih šolah nadaljevali svoje študije in potem skušali svoje pridobljeno znanje porabiti v Anatoliji, katera dežela je jako rodovitna ali v kmetijstvu jako zanemarjena.
—	Prebivalstvo Nemčije. Po zadnjem popisovanju je v Nemčiji 49,422.828 ljudij. V zadnjih petih letih se je prebivalstvo pomnožilo za 5-7«/,.
—	Orjaški kit, katerega so vjeli pri Kri-stijaniji, je zdaj v Hamburgu v razstavi. Ta morski velikan meri vzdolž 76 čevljev in tehta 140.000 funtov. Da so ga pripeljali v Hamburg, prirediti se je moral posebni za to prevažanje pripravni parnik.
Telegrami.
Meran, 31. marca. Danes ob 10. uri dopoldne je bil slovesno položen k večnemu počitku grof Meran v Schonni v mavzoleju nadvojvode Ivana. Bili so navzočni nadvojvoda Ferdinand kot zastopnik cesarjev, nadvojvodi Ernst in Henrik, deželni glavar grof Brandis, zastopniki deželnega odbora, kor-poracij štajarskih, mesta Merana in mnogo občinstva.
Dunaj, 1. aprila. Shod nemških zemlje-piscev je bil dopoldne otvorjen v navzočnosti ministra Gautscha, ki je pozdravil zbrane v imenu vlade. Navzočni so bili tudi baron Bauer, grof Falkenhayn, župan Prix, Reuss, Paget, več avstrijskih in nemških učenjakov.
Sofija, 31. marca. Ministerski svet je dovolil vdovi Belčevi 9000 frankov letne pokojnine. Policijski načelnik je razpisal 20.000 frankov nagrade onemu, kdor naznani morilce.
London, 1. aprila. Cesarica Friderik se dne 8. aprila vrne v Nemčijo.
g? Piccoli-jeva tinktura za želodec !g
aCS" je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne *S2£ aKST organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "SfflS atar Steklenici 10 kr.	(300—54") -3835
Tujci.
30. marca.
Pri Maliiu: Rebitsch, trgovec, 1 Dunaja. — Petersen iz Opatije. — pl. Schiwitzhofen, uradnik, s Krškega. — Pet-kovšek, slikar, iz Gradca. — Leonhard, trgovec, iz Pariza. — Mortera iz Trsta.
Pri Sionu: Baron Schwegel, dr. Zimmermann, Sehoch, in/.enčr; Konigsberger, trgovec, z Dunaja. — Bertoni s soprogo iz Vidma. — Hudowernik, trgovec, s Kranjske Gore. — Cu-solieh, zasebnica, s sinom, iz Opatije. — Fischer, trgovec, iz Budimpešte. — Weber, vodja tovarne, od Zidanega Mosta. — Marija Barboric in Senič iz Novega Mesta. — Tekavčič, okr. komisar, iz Kranja. — Lang, učitelj, iz Celovca.
Pri Južnem kolodvora -. Lange iz Nemčije. — Fava iz Poreča. — Abert iz Celovca.
1 Pri Virantus Lovrenčič, trgovec, iz Sodražice. — Brunner, zasebnik, iz Dun. Novega Mesta. — Gospa Rus z i Bleda.
Umrli so:
26.	marca. Marija Žgajnar, gostija, 63 let, Kravja dolina 11, marasmus.
27.	marca. Berta Polovšek, nadzornikova hči, 6 mesecev, sv. Petra cesta £4, božjast.
28.	marca. Uršula Linčinger, rokovičarjeva vdova, 62 let, Stari trg 20, pneumonia. — Pavel Knapič, delavčev sin, 7 mesecev, Streliške ulice 11, dyspepsie. — Antonija Vizjak, ključarjeva hči, 3 mesece, Streliške ulice 11, phlegmonie.
29.	marca Franc Pungertar, delavčev sin, 3 mesece, Vogelne ulice 5, scrophulose.
31. marca. Ernest Thurnwald, dijak, ll1/« leta, Dunajska cesta 8, davica.
V bolnišnici:
27. marca. Neža Arhar, delavčeva žena, 35 let, febris puerper. — Marija Stane, gostija, 73 let, marasmus.
29.	marca. Matija Rutar, gostač, 76 let, marasmus. — Anton Barle, dninar, 32 let, plučna tuberkuloza. — Edvard Elesini, delavec, 55 let, shok.
30.	marca. Anton Kadunc, kočijaž, 59 let, plučnica. — Anton Kuhar, kajžar, 44 let, apopleiia. — Janez Modic, 2 meseca, delavčev sin, božjast.
Vremensko sporočilo.
3 D	Cas	Stanje		Veter	Vreme	3 3 'C J? *
opazovanja		zrakomera T mm	toplomera po Celzija			M a 0« B S c< a
31	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	7299 729	2 730	6	00 44 —1-2	si. vzh. n	oblačno del. jasno jasno	0 00
Srednja temperatura 1-0°, za 0'9° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 1. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	92	gld	30 kr.
Srebrna „ 5% . 100 „ „ 16*	92		25 n
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	110	n	55 0
Papirna renta, davka prosta......	102		
Akcije avstr.-ogerske banke......	982		
Kreditne akcije .... .....	310		75 „
	114		90 „
	—	n	
Francoski napoleonti. . .	9		14 .
	5		44 „
Nemške marke ...	56	„	47'/,.
Tržne cene v Ljubljani
dne 28. marca.
	gl-	K		gl-	Kr.
Pšenica, hktl. . . .	6	99	Špeh povojen, kgr. .	_	64
Rež, „ ...	5	20	Surovo maslo, „	—	70
Ječmen, „ ...	4	87	Jajce, jedno „	—	2
Oves, „ ...	3	57	Mleko, liter ....	—	8
Ajda. „ ...	5	20	Goveje meso, kgr. .	—	60
Proso, „ ...	5	20	Telečje „ , .	—	57
Koruza, „ ...	5	50	Svinjsko „ „	—	64
Krompir, „ ...	2	85	Koštrunovo „ „ .	—	40
Leča, „ ...	10	—	Pišanec.....	—	70
Grah, ...	10	—	Golob .....	—	24
Fižol, . ...	9	—	Seno, 100 kgr. . .	1	78
Maslo, kur. .	—	88	Slama, „ „ . .	2	23
Mast, ~	—	66	Drva trda, 4 □ mtr.	6	80
Špeh svež,	—	52	„ mehka. „	4	60
Kipi Matere Božje lurške
v umetno izdelani skalni jami, solidno in trdno narejeni.	(6—3)
Cena podobi z jamo vred:
Velikost podobi	od gipsa	od lesa 100 cm	gld. 75-—	gld. 90-— 75 „	„ 40--	„ 58— 63 „	„ 30--	„ 42-56 „	„ 20*—	„ 35-45 „	„ 10-	„ 25-35 „	„ 7"80	„ 18*50 _ 26 „	„ 5-50	„ 14-—_
gj^TJamo brez podobe računam po velikosti."^Ml
JANEZ FRAIDEN,
kipar, Waidhofen ob Ybbs-u, Dolenja Avstrija.
Služba občinskega sluge
-= v Krškem =-
se o <1 cl a s 1. m a j e 111 t. 1.
Samci in bivši vojaki, zmožni slovenskega in nemškega jezika. imajo prednost, .. Natančneje se poizvč pismeno ali pa osebno do konca aprila' pH
i»p®a®tww w Iiiliis
d) __V. Pfeifer, župan.
Tovarna cerkvene oprave.
/
Premovaua	1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in izdelovalnica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik: Franc Brilekner.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni pararaenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd.,
pa tudi	(26—5)
cela mašna obleka v najpravilnejši obliki.
d
l rt (5
G B
0 <
9
1 cS.
(D
Cerkveni paramoutij-