Poštnina plačana ▼ gotovini
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je ▼ Maribora, Ruška cesta 5, poitni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Roška cesta 5, poitni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.		Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun; 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
itev.	79.	Sreda 3. oktobra 1928.	Leto lil.
Socijalistična mladina.
Praznovanje mednarodnega mladinskega dne. Mladi sodrugi in mlade Sodražice!
Tajništvo Socijalistične mladinske in-ternacijonale je sklenilo praznovati letošnji Mednarodni mladinski dan dne 7. oktobra.
dan hočemo, kakor lansko leto, v vseh deželah in krajih, kjer se delavska mladina Priznava k socijalizmu, 'prirediti javne slovesnosti, ki naj potrde veliko misel mednarodne solidarnosti socijalistične mladine v okvirju delavskega gibanja. Ta dan naj se vznese ipreko vseh mej, kljub vsem nacijo-nalnim, političnim in socijalnim zaprekam, ®ogočen in strnjen bojni klic proletarske mladine.
Prvi mednarodni mladinski dan lansko leto, je veljal dvajsetletnemu jubileju naše s°cijalistične mladinske intemacijonale. Čas Za predpriprave je bil takrat zelo kratek; Vendar je bil ta dan popoln uspeh, sto uro, <0 se je v Stuttgartu, rojstnem mestu mladinske intemacijonale, vršila velika jubilejna slavnost, je bilo v mnogih deželah veliko Jisočev naše omladine zibrane z isto mislijo. Drugi mednarodni dan, ki ga proslavimo letos, se pa mora vršiti še vse bolj veličastno.
To leto se ne bomo ozirali toliko na °ašo prošlost, tembolj ipa v bodočnost. Socialistična mladinska internacijonala stoji Pred pomembnimi prireditvami. V juliju prihodnjega leta se vrši na Dunaju drugi mednarodni zlet socijalistične mladine (prvi se je Vršil leta 1926 v Amsterdamu) in tretji mednarodni kongres socijalistične mladine. V rdečem Dunaju se ibo rdeča mladina iz ce-le-ga sveta sestala in dokumentirala svoj boj za bodočo socijalistično družbo.
Naš letošnji mednarodni mladinski dan naj bo .posvečen pripravam za veliki dunajski zlet. Z letošnjo proslavo hočemo služiti propagandi za ta zlet, da se bodo že sedaj ‘Ormirale čete, ki naj nastopijo prihodnje ‘eto na Dunaju.
Nikdar ni bila agitacija za mednarodni {"ladinski dan lažja ko seidaj. Že sam kraj, kjer se bo zlet vršil, ima za mednarodno delavsko gibanje veliik pomen. Dunaj je Mesto socialnodemokratske občinske polivke. Dunaj je mesto organizacije delavskih Mas. Dunaj je blesteč simbol boja delavstva za moč, za preureditev družbe .po socijalističnih principih.
Priprave za naš mladinski dan se pa Vrše tudi ravno ob času dviga mednarodnega socijalističnega delavskega gibanja. Po letih težkih povojnih izkušenj in kriz, ter reakcije v večini dežel, seidaj zopet vidno napredujemo. Mi gremo naprej in borba za polastitev oblasti po proletarijatu je za velik del delavskega gibanja postala že dnevno vprašanje. Velika in težka naloga je to, vendar naloga, ki naj posebno mladino s
skupnim socialističnim delavskim gibanjem še bolj tesno zveže, v duhu močnega mednarodnega socijalizma.
V tem duhu se hočemo z našim letošnjim mladinskim dnevom lotiti nalog, ki nam jih nalaga bodočnost.
Na delo torej za mednarodni zlet socijalistične mladine na Dunaju leta 1929.
Živela socijalistična mladinska internacijonala!
Tajništvo Sociajalistične mladinske interna-cijonale.
Jugoslovanska sekcija socijalistične mladinske intemacijonale ima svoj sedež v Sarajevu. V Sloveniji ima dosedaj samo eno organizacijo in to v Mariboru, ki šteje približno 50 članov v starosti 14 do 24 let, ki se je ustanovila pred dobrim letom in se lepo razvija. Očitalo se nam je, zakaj smo ustanovili posebno mladinsko organizacijo, ker imamo itak »Svobodo«. Predvsem: mi smo in hočemo biti zavedna in trezna socijalistična mladina, ki hoče svoje socijalistično prepričanje vedno javno dokumentirati. Naše ostale kulturne organizacije se pa rekrutirajo iz različnih struj, ki so si na političnem polju nasprotne in morajo iz teh razlogov čuvati nekako »nevtralnost« in se boje, da bi se zanesel med nje kak političen boj. Zato pa trpi dostikrat načelnost. Mi pa nočemo biti nevtralni. Mi hočemo poleg ostalih kultur duše in telesa gojiti predvsem socijalistično zavednost. Kakor zbira naš »Detoljub« naše malčke in šolsko deco v svoje okrilje, da jim že v nežni mladosti vcepi smisel za družabni kolektivizem, tako hočemo mi to mladino, ko doraste, to je po 14. letu, prevzeti v svoje vrste, da si jo ohranimo in naprej vzgojujemo za neomah-ljive borce socijaliz.ma. Prirejamo predavanja, diskuzije, petje delavskih pesmi, gimnastiko in tako dalje. Naivajamo mladino na knjige, udeležujemo se korporativno vseh delavskih demonstracij, samo ne navadnih veselic, kjer se pije. Ker mi smo načelni nasprotniki alkohola in nikotina, zato nam noben gostilničar neče dati lokala na razpolago, celo oni v »Delavskem domu« ne. Zato se moramo shajati poleti v gozdu, po zimi pa v privatnih stanovanjih, sedaj pri enem, drugič zopet pri drugem sodrugu. Seveda se pri takih razmerah ne moremo lotiti kakih večjih načrtov, ker žal, dasi močno delavsko gibanje v Mariboru, še do danes nima svojega kulturnega doma. A kljub temu vztrajamo. V nedeljo, 7. oktobra priredimo na vrtu »Ljudskega doma« socijalistični mladinski dan z raznimi nastopi.
To je moč naših organizacij.
Delavsko razredno gibanje v Nemški Avstriji v številkah.
V državnem zboru ima stranka 71, v zvezinem svetu 20, v deželnih zborih pa 188 poslancev.
Stranka ima v 35 občinah večino svojih zastopnikov, v 27 občinah ima pariteto in le v 14 občinah je v manjšini.
V zadnji številki našega lista smo poročali o poteku strankinega zbora Soc. dem. stranke v Avstriji, ki se je vršil od H do' 17. septembra t. 1. na Dunaju. Da “odo naši sodrugi imeli vsaj približno sliko 0 Številčni moči in raznovrstnosti organi-2acije in tiska naših sodrugov v Nemški Avstriji, objavljamo iz strankinega porodila za leto 1927 sledeče podatke:
Politična organizacija.
Stanje članstva politične organizacije le bilo 31. decembra 1927: moških 468.523, ženskih 201.063. Skupaj 669.586, ali za 74.169 več kakor koncem leta- 1926.
Strankina organizacija ie razdeljena Jja devet deželnih, 143 okrajnili in 1562 lojalnih organizacij. Najmočnejša je organl-zaeija na Dunaju, katera šteje 387.677 članov In med temi 128.658 članic. Število čla-n,c znaša danes eno tretjino vsega član-loo®’	I40	ie Pre<^ vojno znašalo le
V Nemški Avstriji je vsak četrti državljan v starosti od 20—70 let član soc. franke in med ženskami pa vsaka deseta.
Dunaju je na vsakih 10.000 moških 4393 strankinih članov, med ženskami je vsaka Peta ženska članica naše stranke.
ITri zadnjih državnozborskih volitvah Je soc. dem. stranka dobila 1,539.635 glasov, od teh je bilo 780.427 moških in 759 tisoč 208 ženskih volilcev.
Na Dunaju je stranka dobila 693.621 Klasov in od teh je bilo 367.986 ženskih,
■ J- 42.351 več kot moških.	,
Naša stranka ima na Dunaju 52.81 % j y$eh volilcev, na deželi pa nekoliko manj, j 'ako, da iina v celi državi 42.28% napram ! vsem drugim strankam..	I
Strankin tisk.
Centralni organi:
»Arbeiterzeitung« (dnevnik) izhaja v 96.000 izvodih, »Das kleine Blatt« (dnevnik) izhaja v 106.400 izvodih, »Die Frau« (mesečnik) izhaja v 194.000 izvodih, »Die Un-zufriedene« (tednik) izhaja v 133.800 izvodih, »Der Vertrauensmann (mesečnik) izhaja v 8000 izvodih, »Der Sozialdemokrat« (mesečnik, Dunaj) izhaja v 256.500 izvodih.
Lokalnih strankinih glasil je: 5 dnevnikov, ki izhajajo v 45.150 izvodih, 16 tednikov, ki izhajajo v 52.650 izvodih in 6 mesečnikov, ki izhajajo v 106.150 izvodih.
Stranka Ima osem lastnih tiskarn, med katerimi sta dunajska in graška najmoder-neje urejeni. Poseduje 79 delavskih domov, od teh jiii je 6 na Dunaju. Strankinih nastavljenih funkcijonarjev je na Dunaju 33, na deželi 114.
»Arbeiter-Zeitung«, tiskarna »Vorwarts« in knjigarna* imata skupaj 865 nastavljen-cev. V držfivi imajo ista podjetja, t. j. listi, tiskarne in knjigarne 297 nastavljencev.
Strokovne organizacije
so imele koncem leta 1927 — 756.392 članov in od teh je bilo 167.919 članic.
Organizacije ročnih delavcev štejejo 484.488 in one privatnih in javnih nameščencev 271.904 članov.
Najmočnejše so organizacije kovinarjev s 114.389, železničarjev s 87.925 in stavbenih delavcev s 56.123 člani.
V letu 1926 so strokovne organizacije imele 21,483.970.63 šilingov dohodkov in 16,867.457.78 šilingov izdatkov. Podpor se je v tem letu izdalo 5,034.212.19 šilingov. Od teh 3,069.386.78 šilingov za brezposelne.
Skupnega fonda imajo strokovne organizacije 17,116.278.75 šilingov (ali nekaj nad 136 milijonov dinarjev). Strokovnih listov izhaja 52 v 862.000 izvodih, in 'sicer tedensko, dvotedensko in mesečno.
Organizacija socijalističnih obrtnikov in trgovcev ima 14.541 članov, od teh jih je na Dunaju 11.224, in ima svoj strokovni list »Der Handels- und Qewerbetreibende«.
Organizacija malih kmečkih posestnikov se jako lepo razvija, ima svoj list »Der freie Arbeitsbauer«, ki se tiska v 10 tisočih izvodih.
Zadružna organizacija
je prestala krizo in se lepo razvija. Kon-sumna društva so imela v letu 1927 257.177 članov in 137,501.176 šilingov prometa, ali 534 šilingov na člana. Zraven konsumne obstoje še razne produktivne in denarne zadruge ter Velenakupna družba.
Kulturno delovanje.
Kulturna zveza je priredila v letu 1927 3269 predavanj, to sicer 977 v strankinih in 296: v strokovnih ter 1900 v mladinskih organizacijah o raznih praktičnih in poučnih predmetih.
Posebej ima stranka, strokovne organizacije in zadruge svojž srednje in visoke šole, v katerih se vzgajajo bodoči funkci-jonarji.
Število članstva kulturnih organizacij gre v deset, in desettisoče.
Mladinska organizacija.
Organizacija socijalistične omladine šteje 28.152 članov, od teh je na Dunaju 10.660. Njih glasilo »Der Jugendliche Ar-beiter« izhaja v 32.500 izvodih.
I Posebej od mladinske organizacije obstoji organizacija socijalističnih študentov, ki šteje'2797 članov.
Organizacija »Kinderfreunde« (Deto-ljub) ima 359 podružnic s 95.308 člani. Ta organizacija je med delavstvom zelo priljubljena in izvršuje v resnici važno misijo v delavskem gibanju. Ona ima nalogo proletarske otroke seznaniti z naravo? in socialistično idejo.
Zveza pevskih društev šteje 471 društev s 15.106 člani.
Tamburaška zveza ima 40 društev s 978 člani.
»Društvo svobodomiselcev« šteje 41 tisoč 705 članov.
»Die Flamme« (krematorij) šteje 102 tisoč 495 članftv s 27 podružnicami.
Športna organizacija
šteje 2563 podružnic raznih panog športa s 190.865 odraslih članov in 15.625 otrok.
Zlasti se lepo razvoja Zveza prijateljev prirode (turisti), telovadcev in kolesarjev.
Ni kulturne, športne, strokovne, gospodarske, poljedelske stroke, da bi ne obstojala za te interesente razredna zveza ali organizacija.
Pozabiti se ne sme »Republikanskega Schutzbunda«, ki je kolosalna brambena organizacija vseh razrednih ustanov in celotnega delavskega razreda, ki dela buržuaziji mnogo preglavic.
Ako seštejemo vse te organizacije, vse to članstvo, potem šele vidimo ogromno delavsko armado in ogromno delavsko požrtvovalnost, ki vse te organizacije s svojimi žrtvami vzdržuje.
Kaj pa mi: Slovenski in jugoslovanski delavci, kje so naše organizacije, kje je naše članstvo, kje naše požrtvovanje za ! skupino, delavsko gibanje? Kedai se egane-’■ mo In uredimo organizacijo, s katero se bomo lahko borili in pred svetom ponašali?
Še vedno belgrajska glavnjača.
O razmerah v belgrajski Glavnjači s. je že mnogo pisalo in govorilo tudi v na-rodnis kupščini. Ministrski predsednik dr. Korošec, ki je obenem minister za notranje stvari, je že davno zagotavljal, da v Glavnjači ni velikih nedostatkov, o katerih se piše in govori, ter v kolikor so, da jih bo s strogimi odredbami odpravil. Take izjave je dajal odgovorni minister, pa kaj se je zgodilo kljub temu?
Belgrajska policija je napravila nedavno po mestu lov na sumljive elemente, kakor pravijo. Ob tej priliki je bil aretiran tudi bivši ruski polkovnik Boris Legat to odveden v Glavnjačo, ker ni imel pri sebi nobene legitimacije, da bi se izkazal, kdo da je. V Glavnjači so mu ukazali, da naj leže na umazana cementna tla, čemur je aretiranec ugovarjal. Zandar ga je pa zaradi upornosti odvedel v drugo celico, ga dal tam temeljite pretepsti in drugi dan obsoditi na 110 Din globe. Legata so nato izpustili iz policijskega zapora.
Legat je odšel v pančevsko bolnico, kjer je za poškodbami umrl. Poškodbe, ranjena pljuča, raztrgana vranica in dve zlomljeni rebri, so bile absultno smrtne.
Režimske vesti sicer poročajo, da se je uvedla stroga preiskava — sedaj po zločinskem dejanju, čeprav je bila dolžnost vlade že zdavnaj, da odpravi nedo-statke v Glavnjači, ker je vedela zanje in obljubita, da jih odpravi.
Tu pač ni nikakršnega izgovora več. Iz Giavnjače pridejo1 na dan samo posamezni slučaji grozodejstev in nihče nam ne bo mogel dopovedati, da se ne dogaja mnogo podobnih grozodejstev v tem brlogu zlasti z ljudmi, ki nimajo nikogar, da bi se zanje zavzel in ki bi bili vedno v smrtni nevarnosti, če bi izdali, kako se je z njimi ravnalo v teh zaporih. To so težke in opravičene sumnje, ki jih potrjuje ta eklatantni slučaj.
Nedvomno pa je tudi res, da notranji minister ni izdal uspešnih odredb na upravo Giavnjače. Ako bi se bile Izvedle potrebne relorme v Glavnjači in izdale stroge odredbe, bi se tak slučaj grozodejstva ne bil mogel ponoviti, ker tako barbarske razmere pa vendar ne bi smele vladati wdr-žavi, da podrejeni policijski organi kljub prepovedi svojega vrhovnega šefa notranjega ministra potrebne odredbe Ignorirajo In uganjajo takorekoč ubojstva.
Grozote,	ki	so se dogajale doslej, so
bile bolj domačega značaja. Ruski polkovnik Legat pa vživa kot bivši .vojak antante francosko zaščito in bo ta slučaj, ki se je sporočil francoskemu poslaništvu, zopet našel močan odmev v inozemstvu in s tem zopet pokopal velik kos ugleda uprave naše države.
Mraz stresa	človeka	ob takih dogodkih	že sam	po	sebi, še	bolj pa, ko vidi,
da	režimovci	take stvari	taje, ne store pa
prav nič, da bi se sramota odpravila.
K odpravi nedeljskega pouka'na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Ljubljana, 30. sept.
Že iz časov pred svetovno vojno izhaja stremljenje posameznih delavskih organizacij, naj se uvede za obrtne vajence tedensko po en dan oddiha, in so se vršila v tem pravcu posvetovanja in zborovanja. Po prevratu pa postajajo ti glasovi vedno glasnejši in to ne brez upravičene podlage, saj se sklicujejo na zakon o zavarovanju delavcev, ki predvideva za vajence oprostitev od dela od sobote ,opoldne do pondeljka zjutraj. Seveda se 'razlaga ta predpis tako, da velja oddih samo' za delo v delavnici, ne pa za delo v šoli. Gotovo pa bo vsak človek, ki je kdaj imel priliko prisostvovati pouku na obrtni nadaljevalni šoli pritrdil, da pouk ni oddih, temveč zahteva od vajenca vso pozornost, vse misli, kar ga često izmuči bolj, kot pa delo v delavnici. Tako je z vajenci, ki so prinesli že nekaj predizobrazbe s seboj, kako pa je z onimi, ki komaj za silo čitajo in pišejo,
ter za silo računijo, to si lahko predstavljamo.
Za odpravo nedeljskega pouka govori nešteto dejstev. Pomisliti je treba, da je vajenec človek, ki se telesno in duševno šelfe razvija. Treba mu je vcepiti veselje do dela pa tudi do življenja, razviti mu je treba čut pravičnosti do sebe in do svojih sodržavljanov. V Ljubljani je veliko vajencev, ki ne stanujejo pri mojstrih to se morajo voziti dnevno z vlakom na delo Ti imajo sicer znižano vožnjo na podlagi delavske legitimacije, ki pa velja le za delavnike, ter mora ob nedeljah plačati ce-lo vozovnico. Ker odhaja njegov vlak ob nedeljah par ur po končanem pouku, se potika tak vajenec ob slabem in lepem vremenu po Ljubljani,, dostikrat premočen do koze, brez kosila, ker nima nikjer zavetja. Ko pa bi ne bilo ob nedeljah pouka, bi ostal doma pri starših, porabil bi ta dan po nasvetu staršev, ki bi imeli prilko pripraviti
I
| mu za bodoči teden perilo, zakrpali bi mu ! obleko itd.
Pa vzemimo vajence, ki stanujejo v Ljubljani. Ali ni nad vse razveseljiv pojav, da se je obrtni naraščaj lotil petja, telovadbe? Kolikokrat čitamo v novinah, da se je ta ali oni pri tej ali oni prireditvi, n. pr. kolesarski dirki, nogometu, lahki atletiki itd., posebno obnesel ter ga najdemo v seznamu obrtnih vajencev? Ali ni sveta dolžnost vseh poklicanih činiteljev, predvsem vzgojiteljev, med katere spadajo nedvomno gotovo v prvi vrsti tudi gg. mojstri, da tako stremljenje z vsemi sredstvi podpirajo in s tem odvračajo obrtniški naraščaj od pogubnega vpliva pocestne tovarišije. In telovadne organizacije s svojimi produkcijami naraščaja, in turistika, ki je zajela danes tudi najnižje slo*je ter zimski šport, ki je bil dostopen poprej samo izvoljenim krogom? Poglavitni moment v splošni vzgoji vajencev pa so predavanja.
Razna kulturna društva so si nadela težavno pa jako hvaležno nalogo1, izobraževati širše sloje naroda na podlagi izbranih in preračunanih filmov, ob poučni besedi strokovnjaških predavateljev in to za malenkostno vstopnino, kjer se obravnavajo pereča vprašanja spolnih in drugih bolezni, ki se širijo tudi med našim narodom, umetniški filmi, ki vzgajajo bodočemu o-brtniku čut do lepote, posnetki iz zgodovine človeštva, najnovejše iznajdbe itd. Ali niso take predstave namenjene v prvi vrsti onim slojem, ki niso imeli nikjer drugod prilike, dobiti jasnega in lahko pojmljivega vpogleda v to znanost? Vse našteto pa se vrši ravno1 ob nedeljah dopoldne, ko sedijo vajenci in vajenke v šolskih klopeh, medtem ko gre splošna izobrazba naroda v vseh različnih oblikah tiho mimo njih. Ko pa mine tem ljudem vajeniška dolžnost in se jim odpre vstop v vse javno življe-
otepa HetcegomnMa
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
Naročajte In širite »Del. Politiko".
lije, pa stoje v družbah v vsej svoj: goloti. In takrat občutijo vso resnost zamujene preteklosti. Ni čuda, ako se izogibljejo boljše družbe, ko čutijo v sebi sami, da so okolici odveč, da se smatrajo za mam vredne in manj sposobne. Kaj vse store drugod za vajence! Ce vzamemo n. pr-Nemčijo. Tam imajo vajenci vsak dan pouk, imajo vajeniške domove, javne knjižnice, stalna predavanja, skupne izlete v moderno urejene delavnice itd. Nedelja pa je dan oddiha, kvečjemu io kdaj porabijo za poučni izlet pod nad.zorstvom učiteljev. Ni torej nikako čudo, ako tako vzgojeni vajenci prekašajo pozneje v vsakem oziru neprimerno visoko vajence sosednih držav, ter rastejo nove praktične iznajdbe za vsakdanjo porabo ravno v takih državah-Kdor je imel priliko priti kjerkoli si bodi s takimi obrtniki v dotiko, ta pozna njihovo izobrazbo in samozavest, ki donašata njim samim, kakor tudi njihovi okolici, v polni meri blagostanje. Mi, ki gledamo vajenca kot človeka in ga ne smatramo za stroj, ki mu ne sme biti prav nič drugega mar, kot samo delo v delavnici.
In tako nam bodi dovoljeno, da se dotaknemo tudi one kočljive točke, ki jo if g. I. B. v »Jutru« tako zelo povdarjal, t. )• škoda, ki bi jo morali utrpeti mojstri, ako se odpravi nedeljski pouk. Šolsko leto traja samo 7 mesecev, v katerih porabi vajenec za pouk tedensko 8 ur. Ker ima leto 300 delavnikov, bi od teh prebil vajenec samo 28 celih delavnikov v šoli, 272 delavnikov pa je mojstru s svojimi zmožnostmi na razpolago. Jasno je, da z uvidevnostjo od strani delodajalcev tudi ta stran ne iz-gleda tako tragično, kot se vidi na prvi pogled. V 272 delavnih dneh ima mojster gotovo toliko prislužka od svojega vajenca, da mu brez pomisleka lahko dovoli prosto nedeljo.
Spor v tovarni dušika v Rušah.
in ga odpeljali kot kakega rimskega imperatorja na prosto.	■
Podjetje bi bilo moralo razumeti, da je bila to več kot opravičena reakcija dotičnega preddelavca poklicati na red. Pa je raje udarilo tudi s svoje strani na delavce in jih 6 odpustilo. Delavci so, hoteli štrajkati, da branijo svoje odpuščene tovariše. Le po intervenciji njihove organizacije W Delavske zbornice je bilo mogoče pomiritj delavce in začeti pogajanja s podjetjem, ki je končno uvidelo, da je treba tu drugačnega merila. Sprejelo je odpuščene delavce v delo. Tako se je poravnal spor, o katerem je mariborska »Montags-Zeitung« Pis_a‘a kot o novi ruski revoluciji, o »vstaji« itd-Urednik omenjenega pondeljkovega lista ie pisal svoje senzacije v noči od nedelje i,a pondeljek, to je v oni fatalni noči, ko *e piše z vinom in ne s črnilom, pa je siromak videl jahati čez Pohorje apokaliptične jezdece revolucije...
Delavstvu v ruški tovarni dušika ni zavidati. Naporno in skrajno nezdravo delo, zaslužek pa vse prej kot amerikanski. Ce se pa k temu pridružijo še šikane priganjačev, potem je vsega zadosti. Vendar je to delavstvo nosilo fetolistično svoj križ in bi ga še nosilo, da ni zadnjič po zaslugi nekega pteddelavca, ki je komaj pokukal v tovarno, moralo poučiti dotičnega, kaj je dovoljeno in kaj ni. Omenjeni preddelavec je prišel šele pred par tedni na to mesto, je pa mislil, da je vsa njegova službena dolžnost v tem, da preganja in psuje delavce, kakor da ti niso ljudje. Šikane s strani tega možakarja so se množile z vsako delovno uro, psovke so postajale bolj in bolj robate in češče, dokler niso delavci imeli vsega dovolj. Reakcija je izbruhnila spontano in nenadno. Okolu dvesto razžaljenih delavcev se je v hipu zbralo, pograbilo tega večno psujočega priganjača, ga lepo položili v neko tovarniško »šajtrgo«
Dnevne novice.
Mihael Kosel umrl. V Gradcu je umrl v 50. letu starosti s. Mihael Kosel. Pokojnik je bil v Gradcu tajnik oblačilne organizacije, pozneje pa zasebni uradnik. Oblačilni delavci v Sloveniji ga poznajo dobro, ker je z uspehom deloval v organizaciji. Naša dolžnost je, da se ga spomnimo tudi v našem listu. Blag mu spomin!
Režitnovci in opozicijonalci. Radikalski širši glavni odbor je imel v nedeljo sejo, da se posvetuje o položaju. Na seji je imel Aca Stanojevič jako ganljiv govor, v katerem je priznaval, da so Hrvati po dogodkih upravičeno užavljeni in da imajo čut zapostavljanja, neenakopravnosti in eksploatacije. Izrekel je, da tudi Srbi iskreno obžalujejo in oplakujejo nenadomestljive žrtve, ki so padle. Z uvidevnost-
jo in mirno presojo pričakuje naš narod sporazumne predloge, ki bodo zadovolji'1 brate Hrvate in ohranili edinstvo našega naroda in naše države. Stavijo naj primerne zahteve, ki so izpolnljive; mi smo bjh vedno za sporazum. — lz tega govora )e jasno, da bo Aca Stanojevič poizkusil doseči poravnavo s Hrvati. — Govoril je tudi predsednik vlade dr. Korošec o položaju in rekel, da je njegova vlada popolnoma normalna. Krona bo intervenirala Y sporu, ko pride čas za to, danes pa še i*1 ugodne prilike. Tudi dr. Korošec pravi, da v Beogradu žele sporazum.
Dr. Maček odklanja vsakršna pogaja' nja za sporazum. V soboto je dr. Mače* povedal novinarjem, da se še ne misli P°' gajati z Beogradom, da bi vstopil v na-
LEO SILA:
človek mrtvaSkih lobanj.
Kronika raztrganih duš.
51
Človek mrtvaških lobanj je spoznal vsestransko gnusobo življenja. Star sem dvajset let. Iščem svojo mladost, svoja hrepenenja. Ne morem jih najti v tej gnilobi . . . Človek mrtvaških lobanj naj se sprosti. Mora se sprostiti. Pljuniti je treba vsem tem nagnitim lobanjam v otopele oči. Nima smisla delati zanje in rovariti po njih. Jaz se sprostim-Moram se oprostiti. Oni četrtošolec je bil najpogumnejši človek na svetu. Pet minut ... in konec viseh koncev. Bog je samo fiksna ideja onemoglih starcev. Capin iz brivnice, ki pobira čike, je junak. Nesmisel uničiš, da ideš preko nje, da jo prezreš, da .je ne upoštevaš. Živiš vvečno, če življenje uničiš. Smrt — to je najdaljiši 'trenutek življenja, je pralapota, ker je osvobojenje. Zlobna misel me tlači. Hotel bi, da bi profesor Novak bral te zapiske, ki so plod življenja zadnjih dni. Vem, mladih ljudi. Staro lajno bo navrl . . . Tepec!
*
Sanjal sem. Ves čas sem sanijal. Daleč, predaleč so šle moje sanje. Niti Sonja jih ni mogla razumeti. Šla je mimo njih kot gre veter skozi drevje. Veje zasumijo, veter odleti. Tistega piha ne bo nikoli več nazaj.
Pozdravljena, Sonja!
*
Judež je izdal Kristusa, da se je lahko izpolnilo kar je zapisano. Ali se ni Judež bolj žrtvoval kot Kristus? Vedel je za Kristovo misijo, vedel je,
da bo ves svet, cela stoletja, vse človeštvo prokli-njalo njegovo izdajo . . . Brez njega bi ne bilo Krista. Kateri je večji? Kateri je trpel bolj? Jaz sem za Judeža, zakaj žrtvoval se je težje kot Krist . . . Krista so trpinčili drugi, drugi so ga poslali na Golgoto, Judež je šel sam ... To mi je prišlo na misel zaradi tega, ker gospod prof. Novak ne more razumeti, zakaj so baje v sovjetski Rusiji postavili Judežev spomenik. (Če je verjeti demagogijam našega časopisja.)
*
Pred mesecem sem vprašal spovednika, če on veruje v Boga. Razburil se je in mi ni dal odveze. Mogoče se je zbral resnice . . .
*
Ne verujem v nikogar več. Človek lahko veruje samo v samega selbe. Samo sebi je lahko zvest in odkritosrčen. Zato sem tako sam. V tem je drznost. Vsaka drznost je junaštvo, če tudi padeš . . . Samo da padeš v boju.
*
Včasih se zgodi v življenju nekaj posebnega, (Sicer se ne zgodi nikoli nič posebnega. Vse je nujno. Vse gre po položenih tračnicah,) Nekaj malenkostnega se zgodi včasih in vendar se ubijajo zaradi tega ljudje. Tako neumno se mi zdi, če se spomnim, da sem samo za trenutek zaveroval v tiste malike, ki jih pridiga prof, Novak, Napredr nost! Napredne stranke. Klerikalizem. Humbug vsevprek. Vse ije kupčija. Bog, cerkev, šola, narod. Vse. Zato sem vprašal dr. Mahkoto, če je trgovec . . ,
Joj, kako se bo naš župnik jezil! Strašno bo jezil. Nehvaležna mladina. Revež je sicer dober človek, a neumen 'kot krava. Z dr. Kramarjem b1 si lahko podala roke. On je namreč veliki Slovak ki se je jokal za Franca Jožefa in za Jugoslovan' skega kralja,
*
Mogoče da ne bom napravil nikoli tega, k^ nameravam. Človek je slabi bi dejal dr. Klinc, *C1 je bil vojni kurat in je tam doli nekje na fronti sp0' čel otroka. To sta mi povedala zadnjič dva delavca, ki sta bila pri njegovem regimentu. Sicer pa r to vseeno. Na pot igrem. Mogoče bom dosleden t0 močan.
*
Izmučen sem. Ne morem več pisati. Spa* grem, da si odpočijem in se svež odpravim v svo) jutro. Mraz bo.
Dolgo nisem mogel zaspati. Malo sem se p® miril. Kupili me niso. Ne, niso me. In me tudi bodo. Jaz sem odločen. Naj bo kakorkoli.
Starka že spi . . .
*
Jaz grem ...	•„
Zadnji besedi sta bili napisani trdo, ostro veliko. Kot da se je izlil vanje ves napor iz" ., čenih, a odločnih misli. Leo je trepetal. F°k ^:r-je papirje, bežal k Stanetu nato k Frančeku in kotu. Zvečer je vedela že cela šola, da ge vse izginil. Tudi policijo so avizirali, Zaplenila je ^ rokopise . . . Čez teden dni so ga potegnili v vasi iz reke. Ribe <so ga ze oskubile.
rodno skupščino kot predmet kombinacije. Tudi volitve bi ne mogle na stvari jzpre-meniti, razen da bi bilo izvoljenih še več poslancev, ki ne bi šli v zbornico. Kadar je država v krizi, se ne gleda na formalne možnosti. Glede vprašanja, ali naj se voli narodna skupščina ali ustavotvorna skupščina, dr. Maček ni odgovoril. — Dr. Mačkova opozicija ni iskrena, postaja pa smešna. Povsem naravno bo, da bo dr. Maček, ki noče povedati, kaj hoče, ali pa morda sam ne ve, temeljito zaigral radičevstvo in vso resnost opozicije, v kolikor je imela Pomen in povod.
Predsednik dr. Maček (naslednik Ra-diečv) je izjavil, da ni toliko potrebna revizija ustave, kakor revizija vseh odno-šajev med Srbi in Hrvati. — Kaj to pomeni? To pomeni, da radičevci zahtevajo samo prijateljske odnošaje med hrvaškimi in srbskimi režimovci, pa bo dobro. Ce Postanejo radičevci deležni dobrot, 'ki jih imajo režimovci, se požvižgajo na svoje doslej tako radikalne zahteve. Radičevci se nahajajo torej na poti pokore in ne bo več dolgo, ko bo vsa opozicij onalna koalicija pri vragu. In šla bo po vodi tista slavna — demokracija, ki se ji nekateri tako globoko klanjajo, češ, da je opozicija dobro znamenje, da je znak prave demokracije, napredka itd. Kjer ni programa, ne načel, tam tudi ni demokracije, ampak je le ali duhovna diktatura ali pa zmešana kolobocija in lov za koriti.
Vukičevič ima zaupanje v radikalskem Poslanskem klubu, v radikalskem glavnem odboru pa ne. Torej se prepiri še niso sčistili, čeprav je glavni odbor sprejel soglasno resolucija o delovanju poslan, kluba.
Tudi Štefana Radiča so leta 1919. pošteno pretepli. Momčilo Ivanič je povedal na radikalski seji, da so Radiča 1. 1919. tudi pretepli, tako pretepli, da je eden udeležencev sam izjavil, da se čudi, da je še ostal živ. — Dalje se je hotel Radič leta 1922. udeležiti proslave Kumanovske bitke, Pa mu je takratni notranji minister sporočil, da lahko pride, a da mu ne jamči, da se bo zdrav in živ vrnil v Zagreb. — Take razmere so seveda nezdrave in ni se čuditi' če je tako.
Na ljubljanskem magistratu prevladuje duh gospodujočih, duh zakrknjenih nemodernih socialnih politikov. To nam najbolj dokazuje tista slavna anketa o tržnih razmerah, ki je v posmeh socialnemu položaju ljubljanskega prebivalstva postala večna. Že več mesecev se prerešetava vprašanje trga, pa so pogruntali samo, šele to, da ljudje v Ljubljani pijejo in na izlete hodijo, sicer je pa v Ljubljani naravnost nebeško življenje, če ne bi bili Ljubljančani zapravljivci. Seveda se gospodom s takimi nazori, posebno če imajo lepe dohodke, nikamor ne mudi. Namesto dejanj 'r'dimo večne ankete, če smemo take debate in naziranja subsumirati pod anketo. Najugodnejšo dobo za nabavo potrebnih stvari in za ureditev trga so prespali in se smejali ljubljanskim naivnim konsumen-tom. O, moderna, socialna Ljubljana! Katera vas ji je enaka!
Mednarodni kongres hišnih posestnikov, ki je zboroval na Dunaju v dvoru, je sprejel dve resoluciji. V prvi zahteva popolnoma prosto razpolaganje s hišami za hišne posestnike, v drugi pa zahteva prepoved, da bi zidali stanovanjske hiše za Privatne stanovalce država, javni fondi, občine itd. — Naravno, potem bi imeli preveliko konkurenco. Torej prav moderni so ti gospodje, ki ne poznajo današnjih socialnih razmer.
Za enkrat je že dovolj defektov. V Ljubljani zadnji čas uvedeni avtobusni promet je že eno utepel vsakomur v glavo: ne veš, bre, kedaj ti zmanjka na cesti avtobusa. Sedaj ne prija avtobusu kupljeno olje, drugič kar sredi ceste onemore, za izpremembo pa se pokaže tudi defekt v materijalu in — pero ali kaj se zlomi takrat, ko je najmanj pasažirjev v vozu. Ej, ej, profesorska logika in humanistična veda pa res ne »paša« med Steyr-avtobuse! Seveda pa bodo rekli, tekom poskušnje je čas, da se vse skupaj do vraga polomi.
»Enotnost« naj o tem napiše svoje stališče! V Splitu se bodo kmalu vršile občinske volitve. Dekalistični bratje pa so tam napravili kompromis z radičevci, kravjo kupčijo s federalisti in samemu Trumbi-ču so nesli potrdit kandiatno listo. Tako politiko uganja ta klika! Tako se revoluci-jonarno žonglira v težki atmosferi. — Seveda, ker so to napravili dekalistični jo-sri, jim daje »Enotnost« blagoslov in grdo potuho. Delavci iz Slovenije pa bodo tudi na tem primeru spoznali, da je le prazno gobezdanje, kar klopotajo ljubljanski delavski dekalistični bratci. — Le udri, »Enotnost«, po takem revolucionarnem hlapčevanju najbolj oholi buržuaziji!
Zadnjo soboto in nedeljo so slavili v Grazu na Štajerskem osemstoletnico ustanovitve mesta. Graški župan je sodrug Vincenc Muchitsch.
Tudi agitacija. Slučajno po opravkih srede zaidem v množico iz šole se vračajočih čebljajočih otrok. Nehote se pričnem zanimati za njih pogovor, ko eden drugd-Ka navdušujejo za naročilo nekega angelj-čka. Nekdo pravi: Ja, veš, gospod katehet so rekli, da kdor bo prinesel 8 Din za letno naročnino »Angeljčka«, bo dobil petico v šolskem redu veronauka. — Na drugi strani zopet gonja za mladino ali v tabor Kokola ali Orla, komur so pač dotični šolski uradniki bolj privrženi. V telovadnico »Svobode«, oh, to pa ne, ker tjsti ne bo nič znal, pa čeravno bi znal bolj kot telovadci Sokola ali Orla. Toda moda je taka, da mladi Svobodaši ne smejo dobiti šolskega reda po zmožnosti, ampak po agilnosti v štafaži. — Na te nelojalnosti in pristranosti zaenkrat ne moremo nobenega opozarjati, ker nikdo tega popravil -ne bo, kot pravi razum staršev, ki pošiljajo to mladino v šolo. Ali gotovo pa je, da se
bo to slej ko prej hudo maščevalo nad zatiralci svobodomisleče mladine, ker čas našega razvoja gre svojo sigurno in neomajno pot dalje proti svoji točki. — Za zdaj pa naj velja le to, da konstatiramo. da to ni lepo od strani šolnikov-vzgojeval-cev naroda kot bodoče generacije, da jo že sedaj opredeljujejo na več taborov, namesto da bi jo učili bratstva in ljubezni eden do drugega. Sicer pa se bomo na to stvar še povrnili z večjo zalogo stvari, ki se nam ne zde dovolj umestne.
Na Letskem imajo volitve. Letska ni velika država. Volilcev ima le okoli 1 milijon. Doslej so bile stranke precej strogo ločene v leve in meščanske. Meščanske stranke so ustvarile enoten blok pod parolo:	»Vzemite	si enotnost delavstva za
zgled!« V zadnjem času pa je komunistično gibanje, ki je dobivalo od koderkoli že denarna sredstva, razcepilo delavske vrste na veliko veselje meščanskih strank. Komunisti so zlasti rušili strokovne organizacije, ker je na njih slonela prava moč delavstva. Razcepili so tudi politično socialdemokratsko stranko. Vlada pa je komunistične organizacije razpustila, kar je dalo priliko govoriti o mučeništvu komunistov. Tako je buržuazija zadala s komunisti vred udarec delavstvu, ki je imelo doslej 37 poslancev v zbornici. Po teh dogodkih se je tudi meščanstvo razcepilo. Pri volitvah kandidira 44 strank, ki imajo skupno 120 kandidatnih list. Razcep v delavskih vrstah bo nedvomno jako škodoval politični moči delavstva, kar je tembolj žalostno, ker je bila prej socialdemokratska stranka ena najmočnejših v zbornici.
Angleška delavska stranka se mrzlično naglo pripravlja na volitve. Stranka bo postavila mnogo več kandidatov kakor, pri zadnjih volitvah. Zlasti se je stranka razširila po deželi. Ženske krajevne skupine so narasle od zadnjih volitev za 63. Vse kaže, da bo delavska stranka pri volitvah silno narasla in da bo v zbornici v večini.
Cene pšenice bodo očividno naraščale, dasi imamo znatno več in boljšega pridelka kakor lani. Zlasti so žitarice dobro obrodile v Ameriki v Kanadi in Argentiniji, kjer imajo še lanske zaloge žita. Žita je torej po svetu dovolj, a cene kruhu ostanejo visoke, ker' se s carino zapirajo meje, da ni treba žitnim špekulantom znižati cen zaradi konkurence. Žito, ki se ne bo porabilo, bodo veleproducenti sežgali ali ga potopili v morju. To je tisti lepi socialni red, ki dovoljuje špekulantom oderuške cene, uničevanje živil, človeštvu pa prazne želodce.
Izprtje 45.000 tekstilnih delavcev v po-
renski bavarski tekstilni industriji se je pričelo včeraj. Posredovanja so delodajalci odklanjali.
Za novega predsednika v Mehiki je izvoljen notranji minister Gil, pristaš Cal-lesa. Izjavil je, da bo nadaljeval politiko Callesa. Predsedništvo republike prevzame 1. decembra. Calles je takoj po umoru Obregona priporočal Gila.
Vsi prebivalci mesta poginili. Ob velikanskem tornadu, ki ije divjal minuli teden v Ameriki, so poginili skoro . vsi prebivalci mesta Pelikan-City. Mesto je štelo okolu 220 prebivalcev.
Zedinjene države preplavljajo južno Ameriko z dolarji. Pred vojno so južnoameriške latinske republike trgovale zlasti z Evropo. Po vojni so se razmere izpremenile in danes imajo gospodarski vpliv v teh državicah Zedinjene države, ki so že naložile oziroma posodile tja 1200 milijonov dolarjev ali 69 milijard dinarjev. To je dolarski imperializem, ki je po pravici lahko ošaben, misleč, da bo s svojimi dolarji zasužnjil ves svet. Zato se igra z vprašanjem svetovnega miru.
Velik orkan je v Ameriki divjal minuli teden ob silni nevihti in poplavi. Onkan je divjal na ozemlju, ki je veliko kalkor cela Evropa. Človeških žrtev je bilo nad 7000. Pojavile so se roparske tolpe in kužne bolezni. Škode je naid 16 milijard dinarjev.
V potu svojega obraza se je dosedaj pralo perilo. Radion pa je odpravil vsako muko, ker je zadosti, da se perilo pol ure kuha, pa je pranje gotovo.
Za tiskovni sklad je daroval s. Anton Tomanič, Sv. Tomaž pri Ormožu, 5 Din. Nadalje s. Lenič Edvard iz Francije 13 Din. Sodrugoma iskrena hvala!
Mor.
Občinski delavci ne marajo klerikalcev. Klerikalci so silno razburjeni, ker jim je večina občinskih delavcev obrnila hrbet. Lani, ob času volitev, so klerikalci skoraj vse delavce spravili v svojo »strokovno« zvezo. To so dosegli deloma z obljubami, deloma pa s terorjem, katerega so izvajali po.tom nekaterih nastavljenih agitatorjev, ki so delavcem obljubovali pokojnine in večje plače, če se organizirajo pri SLS. Ob enem pa so tudi grozili z odpustom vsem tistim, ki niso hoteli o črni organizaciji ničesar slišati. Na ta način se jim je res posrečilo nekatere kategorije občinskih delavcev skoraj v celoti dobiti, na kar se je napravilo spomenico. Toda klerikalci vendar niso delavcev zato pri svoji organizaciji organizirali, da bodo prejemali večje plače, ampak zato, da se jim iste eventuel-no s časom znižajo. In tako so spomenice obtičale pri prvem ravnatelju in niso nikoli prišle do kompetentnega mesta. Po toliko in toliko mcsecih so delavci sprevideli — kar bi bili lahko takoj videli — da ne bo iz klerikalne moke nič kruha. Tudi z obljubljenimi penzijami ni bilo nič in ko so socialisti pri sklepanju tekočega proračuna klerikalce spomnili na njihovo obljubo, delavcem, da jim bodo dali čim prej penzije, tedaj sta oba blagoslovljena gospoda skoraj v »luft« šla. Sedaj je vendar enkrat, in sicer na pritisk socialističnega občinskega
n
„ Veselite se z menoj
RADON
pere sam :
pravi mlada gospa Mica. „Zmeraj bom vesela in dobre volje, kerminepretinikaka težka muka, odkar RADION pere sam."
Varuje perilo!
kluba, prišlo zavarovanje in obenem tudi kolektivna pogodba na dnevni red in klerikalci so v silni nepriliki. Zato sklicujejo na žive in mrtve občinske delavce v banko na sestanke, kjer imajo njih tajniki najtežjo nalogo, delavcem dopovedati, da je manjša plača boljša kot večja. Toda delavci se jim smejijo. Klerikalci naj gredo raje pomagat n. pr. viničarjem, ki so na žalost skoraj vsi v njihovem taboru in ki imajo najmanjše plače.
Zadruga pekovskih mojstrov v Mariboru naznanja, da se vrši v sredo, dne 3. t. m. ob 3. uri popoldne v društvenem lokalu »Motel Halbwidl« pomočniški izpit. V poštev prihajajoči izpitniki morajo priložiti poleg prošnje tudi učno pismo zadrugi. — Predsednik.
Primarij dr. čeraič, specialist za kirurgijo, zopet ordinira.
Vabilo na vinsko trgatev, katera se bo vršila v nedeljo, dne 7. oktobra v gostilni Klare Felič na Teznu. Začetek ob 16. uri. Brez vstopnine. — K obilni udeležbi vabi Savez železničarjev Jugoslavije, skupina Tezno.
Celje.
Okrajni zastop celjski je dobil novega gerenta in sicer v osebi oblastnega poslanca g. Miloša Levstika. Da pripada novi Kerent klerikalni stranki, je samoobsebi razumljivo.
Volitve v celjski in vranski okrajni zastop bodo baje v kratkem razpisane. Skrajni čas je že, da so se gospodje pri oblasti vendar enkrat spomnili, da je prišel čas, da se začne z rednim gospodarstvom v o-krajnih zastopih potom redno izvoljenih okrajnih zastopstev, ne pa, kakor je to bil dosedaj že par let običaj, da so gospodarili le od vladne milosti postavljeni gerenti in njih sosveti.
Vsem krajevnim odborom SSJ celjske-* ga in vranskega okrajnega zastopa. Ker bodo v kratkem razpisafie volitve v okrajne zastope celjskega in vranskega okraja, pozivamo vse krajevne odbore v omenjenih okrajih, da izdelajo čim preje vse tozadevno potrebne predpriprave, nadalje da se pripravijo za konferenco, ki se bo vršila. v kratkem v Celju. — Volitve v okrajne zastope so posebno važne za podeželske kraje, kajti praksa vseh dosedanjih okrajnih zastopov, ki so bili bodisi pod klerikalnim ali liberalnim pokroviteljstvom, je pokazala, da so se gospodje, ki so bili v okrajnih zastopih, vedno boli zanimali za ceste okrog trgov, mestov itd., tam, kjer so bile še kolikor toliko normalne, nasprot-
no pa so vedno prezrli ceste »tamo dale-ko«. Zato je posebno važno za podeželske kraje, da skušajo dobiti v okrajne zastope čim več svojih zastopnikov in sicer socialističnih, ker klerikalni ali liberalni se zvežejo s svojimi bratci v mestu in preti nevarnost, da ostane vse zopet pri starem, kakor je bilo. Torej na delo za pravične okrajne zastope!
Celjski obrtniki, ne kregajte se s pametjo! Odbor Slovenskega obrtnega društva v Celju je priobčil v časopisju poziv na vse obrtnike, da naj se organizirajo, ker neorganizirane oblast nič ne upošteva. V svojem pozivu vprašujejo neorganizirane tovariše: »Kdo nam diktira osemurni delovnik, ako ne delavstvo s pomočjo državne uprave!« Ta trditev je naravnost smešna. O osemurniku v obrti ni ne duha ne sluha. Ravno narobe je res. Državna ob-lastva se pri sestavljanju pravilnika o u-reditvi delovnega časa niso prav nič ozirala na želje delavcev, zato pa je v obrti uveden devet- in deseturni delovnik. O samovoljnem podaljševanju delovnega časa s strani obrtnikov pa niti ne govorimo, ker bi sicer morali načeti poglavje o brezpri-mernem terorju, ki vlada po malih delavnicah, kjer mojstri izkoriščajo vladajočo brezposelnost in pa neorganiziranost 4n nezavednost delavcev v svoj profit. — Koncem konca pa gospodje obrtniki, ali res nimate drugih aktuelnejših stvari in boljših argumentov za pridobivanje članov vaši organizaciji, kakor v pozivih na neizprosen boj proti trpečemu delavstvu? Od koga pa pravzaprav živite, če ne od delavcev in uradnikov, ki so vsi enako zainteresirani na osemurnem delovniku. Ali- ste res še vedno tako naivni, da verujete, da vas bo deseturni delovnik rešil pred pro-pastjo? Visoki tovarniški dimniki, ki mole v okolici Celja v nebo, oznanjajo propast obrti in vsak nov izum pomeni korak naprej k uničenju malih in samostojnih eksistenc. Ako se delavstvo bori za osemur-nik, potem se bori tudi za bodočnost vaših otrok, ki bodo delili usodo delavskih trpinov po tovarnah in delavnicah Vojska proti kapitalizmu je veliko bolj potrebna, kakor pa da naskakujete že itak brezpravno delavstvo. Poglejte v sosedne države, seveda ne na jug, ampak na sever, pa bo-ste videli, da se tamkaj že številne organizacije bore ramo ob rami z delavci za osemurnik. Samo pri nas pomagajo obrtni-■ndustrijalcem v boju proti osemurniku, ne pomislijo pa, da bi vsako podaljšanje delovnega časa v tovarnah poslabšalo položaj obrtnikov, ker bi poostrili konkurenco. Obrtniki v svoji nevednosti sami pletejo vrv, na katero jih bo obesil kapitalizem.
RAZSTAVA TISK
7.-21. X. - LJUBU. VELESEJEM
Trbovlje.
V članku iz Trbovelj v »Del. politiki« št. 70 od 1. septembra 1928 se je vneslo, da so bili ravno demokratski gerenti oni, ki so dajali ogromne tisočake iz občinske blagajne za Sokolske domove. K članku pripominjamo, da se besedilo »ravno demokratski gerenti« ne nanaša na geren-tovanje ravnatelja g. G. Vodušeka in upravitelja g. R. Plavšaka. V gerentskih sosvetih gg. Vodušeka in Plavšaka so sedeli'tudi naši sodrugi in se je občinsko gospodarstvo vodilo strogo v proračunskem o-kvirju. Resnica pa je, da je demokratski gerent Kokalj dajal iz občinske blagajne I ogromne tisočake za razne domove.
Shod. V nedeljo, dne 23. sept. t. 1. se i je vršil pri nas shod Socialistične stranke , Jugoslavije, na katerem je poročal naš narodni poslanec s. Petejan o notranjem po-
litičnem položaju. Nabito polna dvorana poslušalcev je pazljivo poslušala izvajanja s. referenta, kateri je temeljito ožigosal sistem, kateri vlada v naši državi in vsled česar so meščanske stranke s svojo pogu-bonosno politiko spravile državo na rob prepada. V številkah je referent pokazal ona ogromna bremena, katera mora nositi delavski razred potom trošarine in drugih indirektnih davkov, na drugi strani pa tudi pokazal, da delovni razred vse da, na drugi strani pa ne dobi ničesar, niti tega nef kar mu zakon daje in zasigurava. Za svoja izvajanja je žel od poslušalcev splošno odobravanje, na kar je shod sprejel soglasno naslednje resolucije:
1. Shod vzame na znanje poročilo nar. posl. s. Petejana in odobrava njegovo dosedanje parlamentarno delovanje. Ob enem shod odobrava stališče Socialistične stranke Jugoslavije, ki ga zavzema napram političnemu položaju v državi.
2. Shod odločno protestira proti bivši in sedanji vladi, ki zanemarja vsa socialna delavska vprašanja, ki se tičejo delavskega razreda v državi.
3. Zahteva, da se uvede obvezno zavarovanje za slučaj brezposelnosti, starosti in onemoglosti za vse panoge delavstva. Da se takoj izda pravilnik bratovskih sklad-nic, da valorizira predvojne fonde bratovskih skladnic ter na ta način omogoči že pridobljene pravice starih in novih vpoko-jencev.
4. Shod najodločneje protestira proti preganjanju delavskih zaupnikov in zahteva popolno svobodo udejstvovanja. Shod poziva vse delavstvo, da se pridruži Socialistični stranki Jugoslavije in tako s skupnimi močmi in samostojnim nastopom omogoči boj za svoje pravice.
Moste pri LlublM
Občinske volitve v Mostah.
V »Enotnosti« z dne 28. septembra tl. se je neki »Oberkomunist« obregnil ob mene, izjavljajoč, da se razipoloženju zavednega delavstva nisem upal postaviti po robu, vsled česar sem bil tudi jaz za enotno listo. Svari svoje somišljenike pred kontrarevolu-cijonarji in razmetava fraze, kakor bi sejal pšenico. Potrebno je, da dopisniku odgovorim:
Najprvo konstatacija: Ti, dopisnik, si pričel boj z.a hrbtom odgovornega urednika, ker si tako zelo »revohicijonaren«, da se niti podpisati ne upaš. Hvala za take »knedel-revolucijonarje«! — Drugič: Zadnja »Enotnost« napada samo socijaliste; kje so ostali napadi na meščanske stranke? Zame to z>nači, da smo socijalisti vam .komunistom trn v peti, ker vas delarvstvo zapušča vsled neprestanega pitanja s frazami o »revoluciji, ki bo ... bo ... b .. . In ker »revolucije« še vedno ni, zato se položaj delavstva z vsakim dnem poslabšuje. Ti, dopisnik »Enotnosti«, pa s svojim štabom na Marksovem trgu pripravljaš revolucijo . . . Kakšno?
S češpljevimi knedeljni boste podmini-rali ljubljanski tramvaj ter ga spustili v zrak, pa bo »revolucija« v tvojem trebuhu. Razumeš, »knedelrevolucijonar«! Lahlko bi napisal, kakšno je mišljenje komunistov v Mostah glede enotne liste. Če si bil na sestanku, ga poznaš; uverjen sem pa, da ne stanuješ v Mostah in da pripravljaš razkol za hrbtom tvojih somišljenikov, ki so zdale-ka iboljši in uvidevnejši od tebe, Proletarijat je revolucionaren zato, ker vlada brezposelnost, ne pa zato, ker ga ti pitaš s frazami. In če misliš, da bodo zastopniki proletari-jata v meščanskem oibčinskem odboru pomagali delavstvu s tem, da bodo frazarili, se varaš. To ve tudi delavstvo v Mostah in pričakuje od izivoljenih zastopnikov stvarnega dela. Izreik: »Što gore, to bolje«, bo vsaj preje revolucija, so prinesli bratje z juga po prevratu, zato pa je tam doli po-kret tako slab, da se o njem jedva more govoriti. Vidiš skriti »revolucijonar«, takole je, pa tudi ti ne boš nič izpremenil.
Kar se pa tiče »oportunističnega razbi-jaštva« in »oportunističnega pačenja marksističnih načel«, tole: Napravite red v Moskvi. Čemu izganjate Trockega v Turkestan, ako še vedno propagirate »revolucijo«. Očistite lastno stanovanje, potem boste šele dobili pravico, pogledati v tuje. Za danes dovolj, upam, da se kot »revolucijonar« podpišeš, pa ne z nepravim imenom, da se še kaj pomeniva.
Sodrugom v Mostah pa: Vedite, da je bil napad v »Enotnosti« prvi korak k razbitju skupne liste. Uverjen sem, da se to ni zgodilo z vašo .vednostjo in da vi ne boste dopustili, da se preko vas igrajo razni
»psevdorevolucijonarji« vojno, ki razdvaja proletarijat in mu samo škoduje, koristi pa meščanskim strankam. Besedo ima volilni odbor.	R.	čelešnik.
Z ozirom na dolgočasne jesenske in zimske čase, v katerih se dolgočasimo vsak na svoj način, je odbor »Svobode« v Šiški sklenil vsaj en večer tedensko vsem nuditi zabavo in prijeten pouk, ki ne stane drugega kot pot tja in nazaj. Pričel bo z rednimi tedenskimi predavanji z zelo zanimivo, poučno in zabavno vsebino, spremljenimi s skioptičnimi slikami. Vsled tega uljudno vabimo vse prijatelje delavslkih kulturnih organizacij, predvsem pa sodruge strokovm-čarje, svobodaše vseh odsekov, zadružnike in člane stranke SSJ, da pridno prihajajo k ppredavanjem, ter vpeljujejo tudi svoje prijatelje, da jim dokažemo razliko med meščansko hujskajočo vzgojo in našo socialistično vzgojo ljubezni do svojega bližnjega in ljubezni do vsega proletarijata širom sveta brez razlite narodnosti, polti, vere itd. Konzumno društvo nam gre vedno zelo požrtvovalno iz ljubezni do delavskega razreda na roko, da nam že dolgo časa pomaga povsod, kjer more, predvsem pa, da nam pušča v porabo veliko dvorano Zadružnega doma, kjer se počutimo kot doma med svojimi najljubšimi prijatelji, znanci in pa med sodrugi in sodružicami, ki čutijo, mislijo in delajo z nami. Odbor »Svobode« je zbral za letošnjo predavalno sezono najpestrejše vseibine predavanja in žal naj bo vsakemu že naprej, ako bo iz lastnih nagibov katerega zamudil. — V sredo, dne 3. oktobra ob pol 8. uri zvečer v Zadružnem domu v Šiški se vrši predavanje o velikem socialističnem, borcu in svetovno znanem odločnem branilcu ter zagovorniku delavsega 'pisatelja Uptona Sinclairja.
Za odbor »Svobode«, Šiška: R. Čebular, 1. r.
Pevski odsek »Svoboda« Maribor
priredi dne 6. oktobra t. 1.
vinsko trgatev
v Ljudskem domu. Spored: petje, godba,
ples. — Na obilen obisk vabi odbor.
Vinski MOŠT (dalmatinec)
prvovrstni, sladki, filtrirani, beli in črni se toči v
Prvi dalmatinski kleti, Maribor
Mesarska ulica štev. 5, se priporoča
JOS. POVODNIK.
NAZNANILO I PRESELITVE !
Podpisana vljudno naznanjava cenj. občinstvu, da bova s 1. oktobrom prevzela delikatesno trgovino in zajtrkovalnico v Mariboru na
Aleksandrovi c. 31
od g. Franca Kurinčiča. Vneto si bova prizadevala, da bodo cenj. gosti in odjemalci naglo in solidno postreženi. Naboljše jamstvo izborne postrežbe je dolgoletna najina praksa. Prosiva za prav dober obisk in naklonjenost ter se priporočava
Slavilo in Mino Fabjan.
L. Mikus, Ljubljana, Mestni trs 15
DEŽNIKI.
Na malo.
Ustanovljeno 1839.
Na veliko. Telefon 2282.
Prevzem trgovine!
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem z današnjim dnem prevzela
trgovino z meSanim blagom v Frankopanov« ulici St. 10
Prizadevala si bom postreči z najboljšim blagom po zmernih dnevnih cenah ter se priporočam za dober obisk Dnevno ob 6. url zjutraj svele mleko In pecivo!
Z velespoštovanjem
Franiiška Fijavi.
VELIKO IZBIRO
modernih in ličnih damskih jg in otročjih klobukov po i najnižji ceni nudi I
MARIJA JAHN
modistinja MARIBOR, STOLNA UL. 2 1
POPRAVILA
se izvršujejo lepo in poceni.
Civilni geometer Franc Šmidt
se je preselil iz Zavodne
v Celju, Slomškov trg štev. 4.
		n		gppp
aiMiiMilHSMiB	1			
				
Nabirajte nove naročnike
Ali ste že krili T
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po na/nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
JOSIP MLINARIC
priporočam svojo bogato zalogo galanterije, špecerije, hišnih in kuhinjskih potrebščin.
Maribor, Glavni trg št. 17.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lex!kon, Mk 3.60; Wo steekt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Creppe de Chine
In foular svile od 58 Din na> prej kakor tudi vsakovrstne druge svile v bogati zalogi po najnižjih cenah pri
J. Trpinu, Maribor, H trg 17.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg It. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MAB1BOR, TRŽAŠKA CESTA STEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 In na O lavnemu trgu štev. 18
Moderno In hlgl|enako urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem ln delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D.
im	rsi	KI 1X1	(51(51	15115)15]	iFI	[51151	Ifil	1151
Im	121	121121	tSatSI	12H2H21	121	121121	121	11211
Preselitev!
v Vetrinjsko ulico štev. 22
Kakor doslej sl bom tudi v bodoče prizadevala, da postrežem cenj. odjemalke s čednimi ln modernim* klobuki po najnižjih cenah. Prevzamem tuai vsa popravila in predelavo po nizkiti cenah.
Se priporoča in prosi za obilen obisk UIID. tOKGER, modistinja-
CTi5iisilgllglliaiglRillgllgllsil8llgllgllgllgllgllgllgiroglR>lg|glfflR>ligBaaEagaBBBBaBESBaBBBlBIBBBSEaBBBBaBg
Tiska: Ljudska ti»karna d. d. v Mariboru, predstavitel) Josip OSlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Adolf Jelen v Maribor