T
300. Številka
(aibijsRa. v sredo 31 decembra
XVII. leto. 1884.
<ak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske deiele za v hm leto 15 gld., za pol leta 8 gld., m ©titrt leta 4 gl.i , z« žalo.-tseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., ?.;t jeden mesec 1 gUl. 10 kr. Za posili arije, na dom mčun.i im po
10 kr. za ineBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnini znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po b kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 ar., če se trikrar ali večkrat tisku. Dopisi naj te izvole, frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npra vn išt v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „(Gledali Alti stol ha*. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi novoletnega praznika izide prihod-list v petek 2. januvarja 1885.
Vabilo na naročim.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naro6bo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
j a za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja
na dom: ;e leto .......
mesec
t leta
ntfol
du sa
nje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta.
13 gld.	—	kr.
6 ■	50	n
3 .	30	n
1 »	10	p
pošiljanjem po pošti velja:
tO
15 gld. — kr.
8    n    — n
(l pX)i le^a . „ četrt leta .
„ jeden mesec .......     I 40
Uprnmiistvo ..Slov. Naroda".
H koncu leta.
Marsikateri trgovec in podjetnik bode letos z n; gubančenim Meloni in t mnogimi vzdihljaji sestavljal svojo bilanco, v katere j bedo neizprosne številko oznanjevale, da ves njegov trud v preteklem letu, vsa umrljivost in energija, vsi še tako premišljeni in krepko zasnovani napori neso imeli zaželjenega vspeha, da je baš svojemu koncu bližajoče se leto bilo mulo veselo, ali kakor slove trgovinski izraz, da je to leto bilo pasivno.
Jednako je tudi v našej politiki. Tudi politična naša bilanca je letos pasivna. Nemarno ga vspeba, nemarno pridobitve, s katero bi se morali posebno dičiti. V trdem boji zmagfili smo sicer pri volitvab »n raznih voliščih, a izvoljenem našim bile bo roke deloma vezane, privojevati nam neso mogli potrebnih, davno znzelienih pravic, de!oma pa je po-litičuo delovanje za v i al r domaČi prepir", katerega je berostratidna roka zase jala mej nas. V mejsobnih prepirih slabile in cepile so se skromne naše sile in vaditi se nam je bilo v potrpežljivosti, dobro vedoč, da naposled vender zmaga naravna, pravična stvar, ker ima vsaka prenapetost že smrtno kal v sebi.
Pa dasi preteklo leto ni Imelo veselih dogodkov, daai je nemila smrt položi'a marsikaterega odličnega rodoljuba v prerano gomilo, dasi je vihral mej Dami raspor, vender uesmo izgubili nade, da še dojdejo mirnejši dnevi, da zašije žarno soluce tudi pred naša vrrta, kajti ogromna večina naroda bila je na našej strani, z nami vred je vztrajala in kjer je narod, tam je zmaga, tam bodočnost.
V živem tem prepričanji poslavljamo se od nesrečnega starega, in Btoječ na pragu novega leta izražamo vročo žel|0: da bi ravno nastopajoče leto bi!o kakor posamičnim rojakom, tako tudi narodu Ugodno, da bi se spoluile naše Želje, naše nade v zasobnem in političnem življenji, da bi naprtdovalu ideja slovanska, napredovala ideja vzajemnosti in Bloge. .
prošnjo, da vsakdo v svojem krogu deluje za izn/oluitev teb željd, želimo vsem rojakom vsem naročjmkoin in sotrudmkom svojim:
Veselo in srečno novo leto!
K sedanjemu avstrijskemu trgu.
Kavzaluost vlada povsodi. Da si pojasnimo Žalostne prikazni, ki se tačas vzdigujejo iz našega narodno-gospodarskega življenja, treba je stvari pre-udurjati drugo pred drugo in poseči v preteklost morebiti tri leta nazaj, do katastrofe Bon-toux-ove. Od te katastrofe je avstrijski trg neposredno le malo kvare imel, morebiti mu je celo dobiček prinesla in sicer zategadelj, ker je Francija bila prisiljena avstrijske vrednote, ki jih je bila po visoki ceni nakupila, nazaj dati nam po nizkem kursu. Borsa Dunajska, izučena po 1873. letu, zajemala je pri tej priliki lepe dobičke iz velikih coutremine-operacij. Obrtnost nafta pa si je uko ristila to, da je bil Bontoux vse železne fabrike pripravil v roke treh velikih družb, potem to, da je bilo vsled dveh dobrih izvoznih let zapored ob lo vprašanja za železnino in tkanino itd., slednjič pa tudi to, da je dobivala od uovčnih zavodov bogate podpore, kar pa je bilo zastran konkurencije, ki sta jo uovčnim zavodom delala Deželna banka in Kreditni zavod.
V tej cvetoči  bančni postrežljivosti pa je ležal skrit pisan gad, ki je s svojim strupom za
zastrupil nam nad trg,   da sami še ne  vemo, dali srečno prebijemo krizo, v katerej sedaj tičimo. Železna,  s la d o r na in tkal na obrtnost dobivale so po izredno nizki ceni kredit, to pa jih je zapeljalo,  da so tudi same svojim   kupcem veliko „upale". In v tisti meri, kakor je pešal izvoz žita, kakor je cena padala sladorju, ter so sploh tržišča za avstrijsko blago jela kazati žalostno podobo, v tisti meri pa je narobe fabrikant moral se prekupcu čedalje bolj udajati,   moral  mu  je rokove kredita podalj4avati, a pri  tem je ob jedntm siril svoje etnblissemente iu zaloge in sicer za tega delj je to storil, ker so stroški primeroma manjši, če se dela na debelo, na kupe, iu konkurencija torej lažja. Vender pa se prodano  blago  ni plačevalo  iu ker potrebni denar za uadaljevanje dela ni pritekal iz prejšnjih produktov, zuto je bilo treba le naprej pomoči iskati pri posojilih bančnih, torej tacih, katerim kmalu pride čas plačila.   Tako so se torej z jedne sirani kopičile menične iu girovue zaveze plačil, z druge strani pa krediti za dolge rokove; a tudi le-ti krediti, kakor se je kmalu pokazalo, neso bili dolgo možje beseda, neso se pravilno plačevali. Zakoni nacijoualne ekonomije pa so taki, da gotovo vselej pride huda  ura,  kadar   se.   takisto „/bira". Vprašanje je bilo tudi tukaj le to, kedai da pride katastrof-u Res je tudi ta pot prišla, prihrumela jo najprvo na lir um Weinrichovo,  katera je jedna mej prvimi bila v Avstriji,  in  prav zato  kaže, da zakuui u&eijoualiie ekouuinije neusmiljeno treskajo. Nenaravnemu zistemu podlegle so tudi  še druge ti i me, iu  mej  njimi  odlikuje  se  firma Tschiu-klova po velikosti svojih eugagementov.   Ker te fabrike neso mogle spulmti svojih obvczauostij, na* pravile so tako veliko preglav.c  in   zadreg tistim bankam, ki so jim dajale upanja in pomoči. Zemljiško-kreditna družba • Pragi je celo in-solventna postala. Kej, ko se je čulo, du tiči v za dregi, uvidele se je, da je Praski zavod  zelo neprevidno kredit dajal, da pa je neprevideu bil tudi v samosvojih kupčijskih operacijah, tako,   da je na pr. veliko svojih ulog, U BO seduj pa sedaj doteči imele, putakuil  v dolgotrajue in obtirno kupčije, tako tudi v spekulacijo z zemljišči. Obnemogla firma Tochinklova  povlekla je za  sabo v propast tudi
Eskomptno družbo kranjsko, to pa tudi zavoljo tega, ker jej je družbiuo upraviteljevo v svojej kažnjivi lehkomiselnosti kreditovalo vsoto, ki je za tiko banko in za jednake razmere naravnost borrendna!
Da se je pa kupa nesreče in žalosti napolnila do vrba, pristopile sok ek o n o m ično obrazloženim pogibeljnostim še drugu izvirajoče iz kalnih naših socijalnih razmer. Na Dunaji in menda tudi v Ljubljani zahteva „dobri ton", zahteva čast moža in njegove rodbine, da se kolikor možno „uobelu živi, da se visoko nosimo in „sporte" uganjamo brez ozira i a to, — ali je po tem tudi naš dohodek, ali ga ne utegne biti manj, nego je potrebe in razhodkaV Strast preširnega videza pokopala je 2e premnogo posameznih, z večno sramoto pokrila je že mnogo rodbin in zavodov! Tako jaro-gospodsko šopirjenje gizdavo in potratuo življenje opazuje se pa po našem cesarstvu večjidel pri tistih, kateri nekako v Bredi stojijo mej navadirm meščanstvom in pravim, ter imo-vitim aristokratstvom; kako se ti to napenjajo, da bi posnemali življenje in Običaje odliČniše imovitejše družbe! Ako bi jih sodili površno in po vnuiije, vidijo se nam časih, da so sami sebe prekosdi, da so več nego-li „cieme de la creme", čeprav v resnici unrtim *..  —.-i.. — --,   - <« največ-
krat v nižji predal. /1 tako OpičarstVO morala sta Ha Ide v in L u kas okrasi i „Glro- umi Kasseo-vereinu na Dunaji, zavoljo njega plenil je Jauuer denarnico Eskomptue banke uizjeavstrijske, Zenari denarnico Eskomptue banke kranjske. Tisti, ki takim izprijencem »denar daje", dobi se kmalu; nobenega pomena nema to, da se pod vodnik v Jau-nerjevi aferi imenuje Henrik Kuffler. Nashdki vsega tega pa pridejo takrat ua dan, ko pa/.ljivost in malovernost občinstva vzbudi dogodek kot je bil, kot prolog najnovejši avstrijski žaloigri socijalni, dogodek Baldeyjev. In potem se ostudni plašljive! po-streljajo, ustreli se Jauner, ustreli se Lukas, ustreli se Zenari. Kuj bi pri teh Izrodk h i»ka!i toliko značaja in pravnega čuta, <ta bodo počakali in skušali madež oprati s pokoro in kaznijo, nj jim jo naloži pravica, vebt človeštva! In Še jedno socijalno prokletstvo bodi imenovano. Časopisje bi imelo biti govoreča vest. Ako pa te dni čitamo židovsko* nemške časopise, — kakšna je v Avstriji javna vest, ako se v njenem imenu o polupreteklih kra-dež.h iu zločinih govori tako, kakor to delajo uem-ški-liberalni pisači V Le jedna stvur nam razsvetli ostulnost, da celo ogromno pogibelj no s t žur-ualistične taktike na Dunaji. Pred dobrim meatcem dni je dijabolsko odeiuštvo Henrika Kuffler j a pognalo senzacionalen cvet; da stvar ni prišla mej svet, šlo se je od j od nega uredništva do drugega iu odštela se je molčarina, tu več tam manj, — in molčalo se je Da pa se ni bilo molčalo, da bi bili volka Kuffl rja pred jednim mesecem odpravil' iz črede ovac, java! j ne bi se bilo naslednje dni »a-kujiičilo toliko groze, toliko vznemirljivih simpMmov v dnevniku naš* ga tepenega trga! . . .
Po vsem tem ima trg naš tačas takole obraz: Iavoz tkanin na Ogersko in v kraM 0D BP"duji Donavi zastaja zavoljo tega, ker ni lupca zaoger-ska žita; Bladorja se izvaža le omejena, mala mera, ker je augleski trg z njim preobložen; železna kupčija leži na tleii, ker ogersko poljedelstvo v krizi tiči in ker se tudi sladorna in tkalna produkcija na Češkem in MoravBkem ziblje v smrtni uri. Ogerski poljedelci in avstrijski fabrikantje morejo zavoljo slabe kujičije davke, menice in druge novčne obveznosti svoje plačevati le pod skopimi
uvet in v nejednakomernih rokovih. S tem pa se tudi ovira pritok gotovine k nov.'mm rezervoarjem, k l.inkam ii ker ntdaiie banke MM Ra svojih novrnih doliaoatij mogle ui .vnati po itpreuaajeaia stanji naših blagovnih trgov, potem m nemogoče, da bližnjega velUega termna, to je prve dni novega leta navstm-' tudi M '1»» n n r u a kri/a, ItHtero bodo občutil*- tmli mile borne. Ker pa se }C zadnja leta nakup čilo bre/. dvojbe prav mnogo gotovega kapitala, ker nadal.e občlMtVO nema već posebnega veselja /.a obrtaoatoe osnutke in naprave, ker slednjič efektnega sleparstva ni, potem se smemo n i-dejati, da bode trgovska in dornuevaua d« narua kriza Imela krajše življenje, ostavila mani kvara, uego-li kriza, ki je od 1873 do 1871). leta kakor mora tlač ia našo Avstrijo. Vendar pa bi bilo bolje, da bi se tudi s takim tolatilom nam ne bilo treba poslavljati od usodnega, umirajočega 1884. leta. Ako pa v novo leto sabo; vzamemo pogum in pridne roke, prenesemo tudi ta u^odiue udarce, v kar nam Bog pomozi! M.
Politični razgled.
tlo H'«!! II j 4* 4S4"'/4ki4fc.
V Ljubljani 31. decembra.
Vest, da iiKiramiti namestnik grof Sehon-born odstopi, su baje potrjuje. Njegovim naslednikom se -menuje marquis Bacquebern, ki je sedaj šlezijski deželni predsednik, Poslednji je neki jako priljubljena osoba grofu Taaffdju. — „Narodni Listyu mislijo, da giof Schooborn postane naučm minister, kar se pa nam ne zdi verjetno.
V soboto »e ie v Solnogradu konstituvalo društvo za osnovo »v«>b«Mltit»jtra katoliškcgra vs4>iićill»ć». Predsednikom je bil zvoljeu dvorni sovetnik Lienbacher. jednim podpredsednikom pa deželni glavar grof Cliorinsky.
Zakon, katerega je skleni ga liski deželni deželni zbor, <ia se volilir. ok^nji za deželni zbor razdele po političnih okrajih, dobil je Najvišjo sankcijo. Galicija ima 74 polit1čmb okrajev iu voli 74 poslancev iz kmetskih občin za dežtlnr zbor. tedaj bode volil vsak okraj jeduega poslanca. S tem, da se bode volilo po političnih okrajih, bode pri volitvah političnim oblastvom jako olajšano delo, katero je sedaj bilo jako težavno, ko so volilni okraji bili sestavljeni iz več Bodnjih okrajev bre/. ozira na razdelitev političnih okrajev.
Klnh lirvatMlio narodne stranke ie bil sklenil voliti v regniKoiarno deputacijo sieaece posiance: Nikola Krestća, Vuknrinoviča, grofa Ladislava Pe-jačevću, barona Živkovica, Miškatovfćs, dr. Srama, barona Jukey-a, Milet;ća, dr. Spevca, dr. Subotiča, dr. Mazuro in župnika Beruto. Oba poslednja pripadata k oezavsnej stranki, Starce viče vce«- pa no ben ga, ker ti ne pripoznavajo pogodbe z Ogersko. Ne/avisnjaki neso hoteli vsprejeti nobenega mandata | v reguikolarno deputacijo, ker se naloga, katero kra- j Ijevi reskript odločuje t^i deputac ji, nikakor ne ujema s programom nezavisne stranke. Zato je volil včeraj sabor v ngnikolarno deputacijo Gurgjevića in Josipoviea namesto zgoraj imenovane nezavisne dvojice. — V petek pride na vrsto v saboru predlog.* o indemniteti. in tedaj bode le vsa opo/.icija prišla v sabor, ker ie preteče čas, za katerega bo Starčevićevci izključeni. Pri posvetovanji o tem je ted-   |)ričakovati burne debate.
Viianje di/av4'.
Od kar so na vstali nemiri na poluotoku Kore; a, začed so rn»k* vlad«)  krogi  obračati svoje poglede v vzhodnjo Aziio. Ruski listi zahtevajo, da Rusija zasede ta poluotok. S tem je pa baje v zvez: im novanje grof t Iguatjeva generalnim guberoator-jem v vzhodnej Sibiriji. Ta mož je jeden najboljših ruskih diplomatov, in če ga vlada pošlje v vzhodno Azijo, kaže to, da misli bas Um pričeti kako diplo-matično akcijo, Morda ne bode v^č dolgo, ko bomo Čuli,  da so Rusi zaseli Kor«jo, in  tako za vseiej odstrauiii naaproto vanje zaradi tega otoka mej Ki-tajem in Japanom, kateri državi se že dolgo pote-gujeti tam za vrhovno gospodstvo.  Ta  poluotok je velike Btrategične važnosti, k<lor gospoduje na njem, gospoduje lahko nad vsem severnim   Kitujem Nekateri listi že mislijo, da  bode  Pekmg  postal za Xusijo to. k»»r je bil dozdaj  Carigrad,  in  da bode seiuj nehala gledati na balkauski poluotok, a bode vso svojo pozornost obračala v vzhodnjo  Azijo iu tam nusširjevala svoje gospodstvo.  Mi mislimo, da ostanejo to le želje slovauofagov, ki bi radi, da rau-kedonski kovani ostanejo ua veke pod turskim jarmom. Četudi bo Rusija se širila v Aziji, zaradi te^a i e ne bode zatiranih  balkanskih  Slovanov spustila iz svojega vida.  Če Rusija prisvoji   Korejo,   bo to imelo velik  upbv na francosko-kitajske odnošaje. Najbrž se bodo Kitajvj potem hitro pogodili s Francijo, ko bodo videli,  kako  nevaren  sovražnik jim preti s severa.
V vzliodiio-rumclifdkeni direktoriji so te poslednji čas izvršile važne jiremembe. Finančnega direktorja Petrova je zameni! generalni kontrolor liiiane Magjarov, ki ima virilni glas v proviciial-uem sobianji, ravnatelja javnega pouka Graueva za-
menil je poslanec VeliŠkov. Dimitrij, ki je vodil za-iasno oddelek za kmetijstvo, trgovino in javna dela po odstopu Dagarova, prevzel je zopet posle Plo-divskega glavarja, in predsednik provincijalaega se-branja dr. llakanov imenovati je dt fiur. vnim direktorjem kmetiistva, trgovine in javnih del.
Fra nco»ka zborn'ea je dovolila b 351 proti 127, tea&t m s 192 proti 3 glasom vladi 1000 milijonov kredita /,a dtžtvne potrebščine prvih treh mesecev  prihodnjega  leta,  — V senatu  je Saint
V llier ist^rp doval vlado zaradi kmetijske krize. Obžaloval je, d:i komisija, katerej se je izročila v pr tres predloga o povišanji carine na žito in živino, ki se uvaža, tuko počasi nadaljuje svoja posvetovanja in vprašal je, če se vlada še hoče potegovati za pofiaaaje carine za živino, katero je zavrgla komisija. Minister kmetijstva je odgovoril, da vlada ostane pri tem,  da se poviša carina tu ii za Živino.
V prihodnjem zasedanji zbornic pride kmetijsko vpra sanje na vrsto. — Zbornica je vsprejela budget državnih dohodkov, kakor gaje vsprejel senat. Potem se je pa zaključilo letošnje zasedanja obeh zbornic. Po ustavi se začne pomladansko zasedanje drugi torek v lunuirii,   to je 13. dan  prihodnjega meseca.
Nemčija j>oč<»si širi svoje kolonije. Nedavno smo ču'i, da si je prilastila nekatere otoke v južnem morji, sedaj pa i/vemo, da si je prisvojila Oiemlie ob zalivu Sv. Lucije v vzhodnej Afriki. Da to širjenje nemških kolonij Auiležem ni po polji, si lahko
mislimo.
J-pauska vlada odposlala je jednega komisarja na polutok iiorejn. <iu dobi tam zadostenje zaradi poslednjega napada kita,sue stranke na tamošnje Japance. Ker pa ni misliti, da bi komisar sam mogel kaj doseči pri Korejcih, odposlal je Japan, kakor se govori, tja tudi svoje čete.
Dopisi.
Iz Vipave 27. decembra. [Izv. dop.] Včeraj, kv. Štefana dau, bila je pri nas šogra ali že-gnanje. Mej službo božjo se je, kakor po navad', pod starim gradom z možnarji streljalo in pri tej priliki pripetila se je tudi neka nesrtča. Strelcem se je po veliki neprtviduosti v louc.i smodnik vnel, vsled česar sta se dva hudo poškodovala, osmodila in opekla.
Kakor sploh znano, se je prošlo poletje vipavski hudournik, Močilnik imenovan, reguliral. Delo je stalo dosti, bilo je tudi lepo izpeljano, to pa po sodbi razumnih liudij, le ua videz, le za oči, ne pa tudi za pravi namen,  za stalno  trpežnost.   Da je
temu res tako lulo, je zdaj dokazano. Prošli teden je namreč, anociinia* vsled neprestanega deževja simo
narastel in odnesel vsa umeteljna dela regulacije, kakor jez Živičevega mlina in stružni tlak malo nižje pod tem jezom. — Regulacijska dela so tudi sploh drugod močno poškodovana, iu dokazujejo jasno, kako napačno je bilo, da se je izdelovanje načrta regulacije možu izročilo, kateri hidrotehnikar nikdar bil ni; in kako še veliko bolj napačno je bilo, da se je izvrševanje načrta, oziroma nadzorstvo regulacije izročilo človeku, kateri o hidrotehniki, in tehniki sploh niti toliko pojma nema, da bi vedel, kaj da beseda tehnika sama na sebi pomeni ali označuje.
Posestniki, katerim je pred regulacijo voda na senožetib J.li njivah kako škodo delala, morali so pod eksekucijo k regulaciji svoj delež v denarji plačati. Z laj je pa marsikdo radoveden, kdo da bode dr ga, pa nič vredna od vode razrušena regulacijska deia t nova napravil. Zutbiti se bode kdo, ki ima srce za to, zopet na posestnike po vodi poškodovanih seiiOŽetij spomnil, vsaj so vsled nepretrganih dobrih vinskih letin, Vipavci že tako v denar zakopani, da jim morajo vedne eksekucije za davke itd. iz ujega na dau pomagati.
Prošli tedeu bila je v našem trgu velika in bas poslednja komisija, zaradi građenja tramvaj-že-leanice iz Trsta čez Sežano v Vipavo. Človek bi mislil, da bi bila ta železnica — ako boljše dobiti ui mogoče — po zapopadkib vsaj bolj odličnih in razumnih Vipavcev za dolino pravi blagoslov, pa temu ui tako, opozicija „niuss siudu. Največja vipavska Krezusa sta se proti graditvi izjavila, prvi: ker bi se mu baje voli na cesti plašili, kadar bi vlak mimo njih vozi). Drugi pa zato, ker bi so železnica čez njtgovo senožet gradila.
Pa proti gradnji izjavila se je še tretja odlična vipavska osoba. Govori se, da zategadelj, ker biva dni n'-nik na Vrbpolji in ima oudu svojo krčmo, ne pa v Vipavi, tramvaj pa bi se Vrhpolja ne dotikal Ktkor vidite, stavi se dovolj zaprek novemu pod jetju in možno je, da si glede tramvaja pridobimo jednako žalostno slavo kakor Bistričani, Konjičani, Brei ičani itd. na Štajerskem.
\j Št. JPctra na Notraujskem 30. de cembra. [Izv. dop.] „Dajte krilatim pevcem v trdej zimi nekoliko zrnja!" poživljajo filantropi občinstvo
k radodarnosti do ubozib lic, ko jim narava zapir vrata do žitnic. Nas ubozih, krščenih trpinov (vzlasr na deželi), se nas redko kdaj kdo spominu ko o-trej zimi zaslužka, in  vsled  tega tu i i qi
sneg, burja, v obče vsa mogoča nevihta Ma> siromaku poiskati malo kruha pri sosednih d'hrotiiikih. Sledeči dogodek je dal povoda k nuvedenir* vrsticam. Umrli naš rojak, slovenski milijonar Kal?ter je zapustil I. 1863 svoto 40.000 gld., od katera kap,-tala naj se obresti v znesku 2000 gld. \ »ko leto po smrti njegove soproge razdele mej siroma« Sla-vinake fare. Nekaj ltt je že miu:lo, kar j *^spa Kalistrova umria, toda od dveh tisočev noč. 3(
dan ui jednega krajcarja.   Kako to? Sliš_1
da neki mož, kateri opravlja,   ako mu ugaT^j posel občinskega sluge, kakor je bilo oroenjer v „Slov. Narodu" v dopisu iz Orehka, čera: ne strinja z njegovim stanom,   iu ravno isti kiiv, da se ne izplača ubožčekom ujiuov del.fcfc se za prvenstvo, češ:  samo jaz naj imam o il besedo pri ustanovi, jedino jaz  naj delim ob' komur se mi bode poljubilo; da imam na strani \ upogljivih mamelukov, to zadostuje.  V dosego i jega smotra je najel nekega župana, in isti poM v svet bombe, v podobi ugovorov in pritožeb. M nimo, da bode zdaj zadnja bomba pri ministerstv — V imenu siromašnih, zapuščenih ubožčekov stavljamo veleslavnej  c. kr. deželni  vladi uaiuljudniši prošnjo: da bi se predložene pritožbe takoj rešile, ali pa od treh let zneske — 6000 gld. precej izplačalo, ne glede na  večne rekurse.   Naj  se Dur Quixot bori proti  mlinom  na sapo,  kaj  nam is' iii.-n ! Radi trme ali čestilakomnosti kakovega pos mičnika mora  trpeti  pomanjkanje več oi.leiji knvic. Je-li to pravično V
Prosimo nujne rešitve!
Iz Tolmina 24. decembra. [Izv. dop Čitalnica iiu la je zadnjo soboto svoj lttoš^a zbor. Treba je naprej povedati, kar je na* tim družabnikom že znano, da je (Jitulni Mariborsko uajstareja na celem S loveusk je pokojni Lavrič čutil, da njegove duševnu, zadostujejo za ravnateljstvo tolikanj važuegn. zavoua, prišel je v svoji odkritosrčnosti k pobi dimu svojemu dru vitezu Premersteinu, ter prosil ga je, naj ne zapusti  nežne Lavričeve hčerke, č t ilniee Tol-
IUlMHkx      Iu   ««-^(   ..ua^ui«<a|aU«iai     Si   IfH     .1   l.'U.* i/.
bralo društvo /a svojega lavuatelja.
V kratkih in pomenljivih  besedah je žlahtni starosta razložil napore naše Čitalnice v preteklem letu in za tajnikovim poročilom vabil je na volitev novega odbora. Voljen je bil predsednikom on sam; v odbor pa izkušena in požrlo val iu gospoda Jež ia Carli, ki sta že društvu dejansko dokazala, da imata moči, duha in srca dovolj, da  pospešujeta korist svojih Tolminskih rojakov. Potem se je volil gospod Gaberščik, po domače PodŠolar, kateri je sezidal nalašč za Čitalnico dostojne prostore. Tn dobili smo tudi novih močij, kajti z, novega sta bila voljena tudi g. gozdni komisar Ivan liratina iu mali dudac, c. k. priftav M hael Gabrijelčič. Zlasti poslednjima dvema  kličem iz globočiue srca: „Brata!  skuša, ti biti s svojo  duševno  gibčnostjo po vsem vtedua svojih starejših drugov v odboru Čitalnice Tolminske in pomagajta v to, da bode  iuše  društvo narodu nagemu zares gorenje soško ognjišče. — Tolminci nočemo biti duševna raja na Slovenskem. Povedati je še potrebno,  da si mora  naša Čitaluica zavoljo svojega selen a naročiti mnogo nove oprave; zavoljo tega se je pri  časnikih zelo  štedilo ; opustil se je „Slovence" in „Ljubljanski list", na novo se je pa naiočila pSočau, kot organ Goriških Slovencev.
ie
i
Domače stvari.
— (Gospod profesor Šuklje) ostavil bode Ljubljano, ker mu je naučni m in i b ter podelil mesto ua akademični gimnaziji na D u na j i. Preteklo soboto je najnovejši uaš dnevnik še na polna usta zatrjeval, da so njegovega urednika na uajkompeteutnejem mestu nagovarjali iu prosili, naj še ua dalje obdrži uredništvo, sedaj pa to imouovanje, ki je bolj nekakej kritiki podobno, nego laskavej pobrali! Čudui so poti božje previdnosti!
— (Novoletna čestitka gosp. župana Ljubljanskega.) Koncem včerajšnje javne seje poprijel je župan Grasselli besedo, da izraža presrčno novoletno voščilo gg. mestnim odbornikom. Leto 1884. nagiblje se, pravi gosp. župan, h koncu in 19krat zbrali bo se mestni zastopniki Ljubljanski k javnim sejam zbora, mnogo večkrat k sejam oi-
ueVovim, delati po svoji najboljši   vesti is vednosti. Mnogo je bilo sklenjenega, mnogo izvršenega v preteklem letu na korist občiui Ljubljanski. Pri težavnem poslu so podpirali mesto in  zastop someščani prav  radovoljno, katerim  vsem  se izreka presrčna zahvala.  Posebno pa, pravi gosp. župan, bi izrekal zahvalo jednemu someščauu  in  ta  je umetni vitar gosp. Ermacora,  kateri  že leta in leta podpira mestne organe pri uravnavi mestnih nasadov in pri razpoBtavljanji cvetlic za olepšanje sprehajališč Ljubljanskih, in to zgolj iz ljubezni do stvari, brez najmanjše sebičnosti Gosp. E r m acor i izreka se torej za njegov trud priznanje, kar odborniki z dobro klici odobravajo.   Konečnopravi gosp. župan, da bi smeli bdi 8 preteklim letom zadovoljni, da ni konec tako žalosten,  up?,  pa, da  bode  novo leto srečnejše in veselejše, ter mis'i, da bi bilo umestno, da mestni odborniki drug druzegu oproščajo daljših novoletnih čestilk. Podžupan gosp. Vaso Petričič zahvaljuje se gospodu županu za izvrstno vodstvo obravnav in za prijazno novoletno čestitko.
— (Žrebanje sreček „Narodnega doma") se je danes pričele. Danes vlekle so se številke do 30 000. Danes in jutri morejo se še prodajati srečke s številko nad 30.000.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 4 t. m. ponavljala se bode žaloigra „Z r i nj s k iu n a k oris t zgr adb e novega narodnega deželnega gledališča v Zagrebu. Ker je vodstvo gledališča Zagrebškega, kaderkoli se je dramatično društvo obrnilo do tega, radovoljno posodilo krasn. o, dragoceno garderobo brez vsake odškodnine, je gotovo umestno, da se izkažemo na tej bratski kavalirski uslugi hvaležnim iu dolžnost nam je ta večer do slednjega prostora napolniti gledališče. Opozarjamo na to predstavo tudi narodnjake z dežele in slednjih nam je pristaviti še, da se je igra primerno okrajšala, vsled čeka r ne b od e t r aj ala p r e d s t a va preko 10. ure. I — (Vabilok rednemu občnemu zboru telovadnega društva „Sokol' na sv. Treh ^raljev dan G. januvarja 1885 1. ob 11. uri zjutraj v dvorani Čitalnice Ljubljanske. Spored razpravam : U Hi     or stnroste. 2. Poročilo tajnikovo. 8. Potonilo
Volitev treh pregledovalcev računov. _jilbora: a) staroste, b) pc dstaroste, c) 7. o t.  G.  ll-iegovor in nasveti o ibokolovi irius-
k.u .in volitev pomnoženega odbora. 7. Posame-Bttj -lasvtti društvenikov. Čestiti gospodje člani „Sokola11 i fi.šeiii so n i i nI j u dne, e, da bi se udeležili v mnogobmj u em številu omenjenega zborovanja.
Odbor „Sokola."
— (Tukaj š njej c. kr. pošti!) Prijatelj našega lista nam piše: „Pri frančiškanskem mostu nZa vodo" na zidu nekdanje Pirkerjeve hiše pribita poštna tružica je vedno in dosledno tako nabasana in do vrha natlačena s pismi in z listnicami, da ne redko pisma venkaj mole in da se človek kar boji uložiti še svoje pismo zlobna roka; utegnila bi izmakniti venkaj ?t leče poštne pošiljatve. Jako umestno in potrebno bi bilo toraj, ko bi naša pošta nadomestila to truž.co z veiiko večo ali pa pribiia zraven te še drugo, ker ravno tukaj okrog v sredini naše stolce biva največ trgovcev, kateii dan na dan polnijo to tružico s pisnu, listnicami in z drugimi pošiljatvami Noč je po zimi dolga, a še daljši sti tatinski roki sosebuo sedaj o navadno meglenih nočeh, pa poštnega pobiratelja pisem natlačena in prenapolnena tružica ni doslej še uikdar v očesi zbodla, ne ne čudim, saj dandanes še več oči j vsega ne vidi."
— (Častno priznanje za avstrijska veteranska društva.) Pred kratkim zborujoči mejnarodni zbor „Rudečega križa" v Genfu, na katerem so bili zastopani odposlanci vseh delov svtta, izjavil je jednoglasno, da je mej vsemi na svetu obstoječimi društvi RudeČega križa avstrijsko najbolje organizovano, ker so v Avstriji prevzeli veterani nalogo: streči ranjenim in bolnim vojakom in ker so veterani za ta posel najbolj pripravni. Trideset avstrijskih veteranskih kolon za prenašanje raujencev ozuačil je omenjeni kongres kot prave uzore. Tega "jretovnega priznanja so deležni tudi vrli Ljubljanski veterani, kateri so kakor znano, osnovali tudi svojo kolouo.
— (Pevski zbor delavskega podpornega društva v Trstu) priredi danes zvečer v dvorani „A1 Giardinetto" sijajen koncert z jako srečno izbranim sporedom.
— („Tržaško podporno društvo") ima 3. januarju v sobani „Restau.unt ul Giardiuetto0 p'es
pri katerem svira vojaška godba c. kr. pešpolka štev. SI, Car Aleksander III. Cisti dohodek namenjen je društvenemu fondu.
— (Kazenskopravno.) Poroča se, da bode oskrba kaznjencev po vseh kaznilnicah z novim letom (>rešla iz rok znsobmh zakupnikov v roke države, v roke ju^iičuega. oziroma kaznilniškega upraviteljstva. To drživao oskrbovanje poskusilo se je 1879. leta v ka/ninii v Knrlavu, in ker se je uvidi lo, da se pri tem davkojdačevaleem prihrani mnogo denarja, a da se kaznjencem brana ne slabša, zato so to oskrbo počasi uvajali tudi v druge kaznilnice. Letos se je v prvi polovici tako prihranilo 70.000 goldinarjev. Prihodnje leto pa se državno oskrbstvo uvede se v ostale kaznilnice, u. pr. v Gradški, v Lvovu itd.
— (Kje imajo najprvo novo leto?) Pod tem naslovom pošilja nam prijatelj naslednjo „zvezdogledoou drobtiuo: „Ko bode na starega leta večer v Ljubljanski Čitalnici slavnostni govor končan (seveda, če poprej ni bil konfiskovau), in če bode točno končan ob 12. uri, o po.unoči, tedaj bo^te praznovali pričetek novega leta in —• nlt'hko srce, lebke noge4* — pozdravili ga boste z glasbo in s plesom. Tedaj pa so u. p.-. Dunaj čanje že 7 minut novega leta preživeli, vLevovu pol ure, v Petro g radu pa že celo uro novega ltta. Toda D* drugi strani se pa tuli pokaže, da bodo ljudje u. pr. v Londonu Še celo uro, v Parizu ne veliko manj, v Hamburgu skoro polu ure, v Trstu pa samo še 3 minute tičali v Bta-rem letu, a L;ublj aučanje so že nekoliko kozarce? „justo titulo" iz|>ili na zdravje novega leta. Toda pokažejo se nam še veliko večji razločki, da so namreč nekateri ljudje veliko poprej „srečuiu nego drugi. Ko namreč v 31. lan t. in. odbije po Ljubljani ura |6lunoč, tedaj imajo v Flladelfiii še le 31. december 1884 šest ur zvečer, v Sni Francis-o še le 3 ure popoludue. Naprej proti vzhodu pi se pokaže, da tačns, ko po L ubljanski Čitalnici gre od ust do ust rveselu novo leto", je v Cilcutti že 5 ur zjutraj, v Avstraliji v Sidueyji 9 ur, na Neuseelmd-skem celo že 11 ta ura zjutraj na novega leta dan. Tisti trenutek, ko na Neuseelandskem štejejo dve uri zjutraj 1. januvarja 1835, tedaj imajo Filipinski otoki 30. december 1884 zvečer deset ur 15 minut.
Prvi imajo toroj novo lato I3vroj»ejci ni Neuioe-landskem, na avstralskih otokib. Najbržej utegne biti otok Hatam „otok novo-letni", to je kraj, kjer je na vsej zemlji starega leta najprej konec, in kjer najprej napoči poluuočna ura novega leta. Iz tega pa sledi učen nauk, da se datum menjuje, a da ga ueso določili rakoni prirodni. „Dan zapisau je na nebesi, datum pa je v zgodovini" — pravi dr. Zech.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'1:
Dunaj 31. decembra. „Wiener Zeitung" objavlja zakon o podržavljanji Albrechtove železnice in zakon, da se vnovič podaljša zakon / dne 2f>. maja  1880 tikajoč se poboljškov in ugodnostij za lokalne proge.
Rim 31. decembra. Vatikanski krogi živo protestujejo proti trditvi ruskih časopisov, da je namen papežev, da se tisočletnici Meto-dijevi da političen značaj. Zatrjuje se nasprotno, da je papež v Peterburgu in na Dunaji hitro naznanil, da bode omenjena slovesnost čisto verskega značaja. Papež Lev bode celo okrožnico izdal, ki naj bi uplivala v tem smislu.
Madrid 31. decembra. Mesto Albuquer-que po potresu razdejano. Vse uradne osobe so poginile. V Alhami našli so 192 mrličev. Včeraj zopet podzemeljski sunki.
Razne vesti.
* ( 50.0 0 0 gld.za jedno knjigo.) Zadnjo soboto nada'jevali so javno dražbo knjig iz knjižnice Syston-Park v Londonu. V ta dan prodati so tudi knjigo: „Psalmorum Codrx Latina, cum Hvmnis, Oratione Dominica, Svmboliset Notis Musicis" za 4950 funtov šterlingov (preko 50.000 gld.) Knjiga je tiskana na žametu, s slikanimi začetnimi črkami, vezana v rudečem marokiuu z zlato obrezo in z zlatimi vogli. Tiskali so jo v Maincu pri F. Justu »n P. Schoifher-ji 1. 1459. Kupil je tudi to jako drago knjigo Quaritsch, kupec Mazarinovega sv. pisma. Kakor je videti, ima mož denar, pa tudi veselje do dragih in starihvknjig, ker je dal samo za dve knjigi 88 500 gld. \
*(Usodayizumitelja šivalnih strojev.) Jako žaloatua u^oda doletela je izumitelja tako zvanih   VVheeler jp VVilson -jvih šivalnih  strojev Mr.
A. B. Wilson-a. Pripeljali so ga namreč, kakor se poroča iz Waterbury-ja v Connecticutu te dni v blaznico v Hartsord, ker je zblaznel in vsled mrtvo-uda na duhu in telesu popolnem oslabel.
* (Rodbinski umor.) V Oecsdd-u (v B6-keskero komitatu) dobili so zadnjo soboto zjutraj gospo Aleksandra D Toth-a in njena dva otroka, 4 io 6 let stara, umorjena. Na vseh treh mertve-cih poznale so se obile in globoke rane. Preiskovalni soduik Gedeon prijel in zaprl je vsled sumljivih izpovedanj soproga umorjene gospe. Toth taji zločin.
* (Usodepolna zamena.) 14. t. m. zahteval je nek dninar v trgu Feuerbacbu pri Stuttgnrtu v lekarni malo steklenico likerja. Na veliko nesrečo zgrabi lekarničar namestu po žganju po drugi ste-kleuici in mu ponudi kurbolne kisline, katero delavec tudi takoj izpije. Kljuhu vsem pripomočkom umrl je ubožec čez dve uri po groznem in mučnem trpljenji. Lekarničar objavil se je sarn sodniji.
* (101 etni morilec.) Iz Milana se piše: 22. t. m igrala sta dva otroka nekega tukajšnjega trgovca na domačem vrtu. Radi malenkostnega spora sune 9 letni Josip nekoliko Hvojega 10 letnega brata Cezarja, kar slednjega toli razkači, da zgrabi poleno in z njim z vso močjo udriha po bratovej glavi. Kmalu zgrudi Be nesrečni bratec Josip i razbito čre-pinjo mrtev na tla.
* (Orkan.) Neizmerno škodo pri ljudeh in ii i premoŽenji prouzročil je zadnji čas po Japanu razsajoč orkau sosebno na zahodnem nabrežji. V suno jednem kraji, imenom Kurashiki, podrl ie 500 hiš in usmrtil 1800 ljudij. V Tamašini razrušil je nasipe po nabrežjih, s zemlje j opi ial in odnesel 430 hiš ter pokončni 100 osob Fb Krajih: Imberi, Mat-BOVama in Iyo voičil je orkan 151 hiš in 170 ljudij zgubilo je me| hudim viharjem svoje življenje!
* (Redka a čudna stava.) Iz Liverpoola se poroča: Mr Miles Far, jeden najbogttejih mladih gospodov našega mesta stavil je v novega leta dan 1883 s svojim prijateljem za 10.000 funtov šterlingov (100.000 gld.), d>» oode leto dni vse noči na prostem pod m lun nebom prebil. Mladi mož napravil si je v ta namen raznovrstne obleke za štiri letne čase in za razna vremena. A sedaj, ko se bližata leto in stava že svoiemu koncu, zgubil je ubogi trpin slučajno svojo stavo. Na sveti večer namreč okrepčal se je Miles Far do dobra z gor-kimi pijačami za hladno postelj pod milim nebom in tako ga je radi pijano-ti prijel iu„ pripeljal nek redar v policijski zapor. Ta dogoflfi^zbuJH povsod po našem mestu obilo smeha: vse se norčuje iz rev-čeka, ki je moral plačati slabo iu zanemarjeno slamnato ležišče policijsko z ogromno vsoto 100.000 gld.
Meteorologično poročilo.
3	<!as opazovanj a	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrom v mm.
30. dec.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73441 mm. 73477 mm. 736 34 m«.	-f- 0-8aC lil, zab. +  1 2" 0 1 al. zab. + 04°(J si zab. 1		obl. obl. obl.	H70ma. d. in sn.
Srednja temperatura      0*8°, za 3-7° nad norinalom.
Trzne cene v LJubljani
dne 31. decembra t. I.
Pšenica, hktl. Rež,
Ječmen, „ Oves, „ Ajda,
Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grab, Fižol, Maslo, Mast,
S11,-I i frison,
kgr.
frl. kr. 6 3-1 5 4
4|5n' 2 92 4 71
2 86 8 8 8 50 92
— ]82
— 60
Špeli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „
Svinjsko „ Kofitrunovo    „ „
PiSanec .....
Golob......
Seno,   100 kilo    . . Slama,   »     « ■ Drva   trda, 4 Q metr. „   mehka, ,
sl-lkr
-172 -184 -3-5,
-I 8 -'64
— 64
— 54
— 36
— 45 —j 17
1 69 1 51 7180 5 20i
05 05 90
20 25
74'/,
80 25 75 25 90
70 55
25
30 40
25 50 25
kr.
ID"u.xxa<3eilKa. borza
dne 31. decembra t 1.
(Izvirno tolerančno porodilo.)
Papirua r.nta.......... gjj &Id
Srebrna renta.......... iS "
Zlata renta........... 07 "
5% marčna renta.......... JJ ■
Akcijo narodne banke....... fDt n
Kreditne akcije........ ioq "
London............ "5 ' ■
Napol.........'   '   *   * j? "
C. kr cekini.......... 0 »
Nemške marke......... 60 „
4«/  državne »reeke iz 1. 1*54   250 gld. 125 ,
Državne srečke iz 1. 1864.         100 gld. 170 ,
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 103 ,
Ogrska zlata renta 6°JU...... 95 *
"     papirna renta 5°/0..... 90 ,
5«/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 „
Dunava reg. Brefike 5°/0    .   .   100 gld. 115 „
Zemlj. obč. avstr. 4«/.°/« zlilti zaat- U"tl ■ m »
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 110 ,
Pri->r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 ,
KTeditne srečke......100 gld. 178 „
Budolfove Brečke ....        10   „ 18 „
Akcije anglo-avBtr. banke .   .   120   , 93 „
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 208 „
®>*o*<>»< i
1 Rodbina Franca Ks. Souvan-a mlj.
želi vsem svojim sorodnikom, prijateljem in 5MNMOT1
pra¥ srečno mlado leto!
Ljubljana v dan sv. Siltestra 1884, (835)
Št. 20.294. (833)
Razglas.
Z dopisom dne G. dtombra 1884 št. 9828 j« visoka c. kr. de>.<dna vlada za Kranjsko v spora-znmljenji s c. kr. finančnim ravnateljstvom mestni občini Ljublinnski dovolila dalnje pobiranje tlako-vine na vseh mitnicah s terifo
4 kr. ocl vsak«' vprežene  in  '2 kr. od v»»ke uii.uo živino
za prihodnjih 5 let, to je od dne 1. JMUVtrjfl 1885 do konca decembra 1889. leta proti temu, da ostanejo veljavna postavno določena oproščenja od tla-kovine.
Mestni magistrat razglasa, da se je po tem ravnati slehernemu, in pristavlja, da se bode tlako-vina kakor dosihmal tudi od dne 1. januvarja 1885 do 31. decembra 1889 leta pri vseh mitnicah pobirala, se ve da i vednim obzirom na postavna oproščenja od tlakovine.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 20. dau decembra 1884.
Zupan : G ra s se 11 i.
1 „JURU S PUŠO" i
j! nastopi prihoilnje leto v večji obliki II. tedaj. Pri- f
^ našal bode poleg druzega humorističnega berila lz- p
A brane podobo. Velja celo leto 3 gld., pol leta 1 gld k
: 50 kr., za četrt leta 80 kr. — Denar in pisma naj J
^ Be pošiljajo:                  t834—1) P
4    Uredništvu „Jurja s pušo", Trst. ^
Štajersko vino
iz vinogradov pri Slovenski Bistrici
prodaja se čez ulice (828—2)
novo vino liter po 2B Icr. starina „    „ 40
v Ljubljani, na Poljanski cesti h. št. 31.
- s ■
3 NAZNANILO.
4 Podpisani si drzne naznanjati slavnemu p. n. pre bivalstvu, da z novim letom prevzame n
kavarno Fischer-jevo
ali
NARODNO KAVARNO"
na Kongresnem trgu št. 13, J
ter se uljudno priporoča za obilno obiskovanje, obe- P tajoč najboljšo postrežbo.
(832-D Jože Kramer. |
Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo
jemlje takoj pekočimi in bol eri ne vsem ranam in balam, zabranjuje divje mesni, izvleče vsaka u lesa brez razmehčalnega sredstva in brez rezanja skoraj brez bolečin. V kratkem času ozdravi prsnega raka, krvava nlesa. zastarane poškodbe na nogah, /a m lit n h e, ozfbljiiip, prisad ne rane, razpakane rake itd. Hitro pomaga pri kašlju, dušivnemu kašlju, diiteritidi,
iganju. bolečinah v križi, revmatizaiu v členkih. Dobiva škatljica po 30 kr. pri lekarnarji J. SuohoOi, v Ljub-
, ni, na Prešimoveui trnu. (715—8)
Umetno 32—98» ♦
I z oh v km zobovja ♦
J ustavlja po najnovejšem a m eri kan s k ••m načinu £ X brez vsakih bolečin ter opravlja plombo« nuja in o
♦ vse zobne operacije ♦
♦ zobozdravnik A. Paichel, t
O        poleg Hradeckrjevega mostu, I. nadstropje, o o
h Trsta t Hovi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejeniajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „G-ema-ara-ia."-, 4300 ton, okolu 15. jan. 1885. Eajuta za potnike 2 o o golti. — Vmesni krov 60 ttold. Potniki naj se obrnejo na (814—9)
T.TEEZTJILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comuuale, v Trstu. Zaradi  vožnje blaga obrne naj se na r.milinuo d' a m . i*onit\y en, generalnega agenta v Truta.
Vsem prijateljem in znancem vošči
ireselo eoito leto
(H20 ----r^^»L.
rodovina Mosche.
Izkušen
poštni oiravitelj au opraYiteljica
se začasno takoj vsprejme. lista.
Kje? pOV« uredniStvo trga
l Prekrasno Božično in Novoletno darilo! §
Ravnokar lo v našem založništvu izišle na C« sviti.*: (806—11) Wa
Poezije, m S. Greoordić.
Drugi, pomnoženi natis. — Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld.
Ign. v. Kleinmavr & Fed. Bamberg H knjigotržnica v Ljubljani. ijjj
Vs.ih i»i<ijiit«>lj«>iii in xnaneem
veselo novo leto
(8811 rodbina dr. Anihrožif-evu
t 4
•1 Ustanovljeno 1847, na Du-jj naj i in Budapeitl od 1861.
Priznano nepokvarjene,
XXXXKXXXXXXXKKXXXX 8
5voščene svece
v v
izdelujejo
(750—4)
P. & R. Seemann i Ljubljani.
xxxxxxxxt$xxxxxxxxx
Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva oživljajoče, zapreci pokončanje zob in odpravi slab dah iz ust. 1 velika steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteč« bele, a ;50 kr.
Najnovejše sprt&alo. ~^p«S I
V.'šo blagorodje! Mnogo let uporabljam Vašo salicilno ustno vodo in salicilni zobni prašek z izvrstnim vspebom in pri-poioč.iti ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.
Spoštovanjem Anton Slmii.i. župnik.
Vsa navedena s-edstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna „prl m a m ovog u *'
JUL. pl. TRlTK0CZ7-ja
v LJubljani, na Mestnem trgu it. 4.
Vsakej v lekarni Trulcocz? kupljenej originalne) s;l1 i ■ 11 mj ustnej vodi in salicil nem u zobnemu prašku se zastonj priloži obširni pouk, kako zdrave (703—9) ohraniti zobe in usta
Ivan Ilofi-a cilravll-   Ivan Ilofl-it konren. uo pivo I« Hladnega   tr runi ctladni Izvle-lavleeka ček
1 ■teklMlm «0 kr.     I l st. gl. 1.12, m. st. 70 kr.
Ivan HoII'.m bonboni   Ivan Ilofl-n zdravll-U aladnega iivlećUa  na Hladna čokolada ■a priti ,, p0 i/t m,, i K] 2.40, II
pristni samo v modrih za-1,^1. i.60, po '/. kilo I. vitkih a 0,:i(), 15 in LO kr.        g). irM> IL 90 kr.
Srečni zdravilni vspehi
pri liujsiiiin. pomanjkanji apetita in hrezspan.ji. kaplji.
Gospodu
IVANU HOFF-u,
i/ii m it«-1 j ii in izdelovalcu preparatov iz sladnega izvlečka, c. kr. dvornemu založnika skoro vseh suverenov evropskih. Dunaj, iiruben, BrilunerstraBse Nr. 8.
V Trstu, 1. oktobra t877. V. bi. Po rednej rabi Vaše Ivan HofT-a zdravilne sladne čokolade vidim z veseljem precejšen \ sprli na meni, na telesu sem se zredil, kašelj, ki me je jako mučil, je precej popustil, in zadobil .■"in popolnem apetit in spanje. Prosim z nova isledi naročitev). Z velespoštovanjcm
Narcisa Siefanoppulo, Corso Stadion 11, v Trstu. V Gorici, fi, septembra 1882. Lansko leto sem porabil tt steklenic Ivan UoiT-a Hladnega izvlečka; te so okrepčalo moje zdravje, tu i dobro dele in pomagale.
Prosim mi za letos zopet precej 12 steklenic po poštnem povzetji poslati.
Z velespoštovanjem Joaip Blaiak, v Gorici, via Vogel 3.
Zdravniško zdravno poročilo.
V Rudolfovem na Kranjskem, 27. novembra 1882. Naročeno Ivan Hoff-a zdravilno pivo dobro upliva in prosim tedaj mi je zopet poslati 13 Bte-klonic in štiri zavitke Ivan lloff-a bonbonov iz sladnega izvlečka.
c. kr. polkovni zdravnik, začasn; (583—5) v Kudolfovem.
Glavno ^.nlo^et Ljubljana: Peter Lassnik; Kranj: Fran Uo..,,,.; dalje: Postojina: Uoxat & DiiLricb; Koc»vjo Edvard llofmann; Idrija: Fran Kos; Rudolf.Vo: Dom. Rizzoli, lekarna; Ribnica: Janez l'aiibr-Zagreb: C. Arazim Salvatorjeva lekarna, na6 biskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; Celje: Kupferscbmidt, Marek, lekarni; Reka: G. Catti, lekarna, Fr. Jechel, N. Pavačič, drotrueriji; Gorica: G. CristofoleLti, dvorna lekarna: Celovec: VV. Thurmvvald, lekarna; Maribor: W. Konig, lekarna, F. P. Holasek; Tržič: J. Rairbarek; Pulj: G. B. Was8ermann; Ptuj: J. Kasimir; Trst: F. S. Plina Seravallo, Zanetti, lekarni; beljak : F. Scholz, dr. Kumpf-ovi dediči, lekarni; Zader: Clir. JIozocco, N. Androvice, lekarni.
Tujci:
30. decembra
Pri Nioimi : Elirlioh z Dunaja. — Frain iz Miiriliora. —
F'ri .tlMiJt^i : Rosunbaum /. Dunaja. — Komliauu iz Kočevja. — Globočnik iz Železnikov.
(I mrl i so:
26. dec.: Leopold Birk, lavčev sin, G ler, Kravja dolina št. 1, za hoijastjo.
27. doc.: Polona Teran, kurjačeva žena, 4.'J let, Streli-ške ulice št. «j, za jetiko. — Lujiza Dzimaki, agentova vdova, 65 let, Krakovski nasip &z. 4, za otrpnenjem srca.
2-. dec.: Av^iiat Souvenr, umirovljeni C. kr. major, U4 let, na Bregu št. 20, za vnetjem meburja.
29. dec : Marija Kante, delavčeva žena, 33 let, Kludczne ulice št. 24, za vodenico — Marija Krašovic, delavčeva lici, 5 let, Poljanska eesta Št. 18, za bramorico. — Jožef t>opli-kar, delavec, 71 let, Sv. Petra cesta št. 2, za vodenico. V deželnej bolnici:
2">. dec.: Jiinez Mcfsel, tkalec, 44 let, za jetiko. — Marija Urh, gostija, 44 let, za spridenjem saonika
28. dec : Fran Jelunec, mizarski pomočnik, 24 let, za jetiko.
Važno za trpeče na prsih in
Neogibno potreben za kašelj, hripavost, zaslizenje, katar in oslovski kašelj je (708-9)
sok kranjskih, planinskih zelišč a 56 kr.
iz lekarne TRNK0CZY v Ljubljani.
Ta sok hitro in gotovo upliva, raztaplja slez, deluje pomirujoče in vla-tajote, napra\lja mirno in okrepčaj oče spanje in no moti prebitvljenja če tudi at) dolgo uporablja. Sijajne lastnosti in srečne vspelie dovolj potrjujejo mnogobrojna priznal na in zahvalna p srna, ki s> jih vsak lahko ogleda. 1 velika steklenica 56 kr. Boljše upliva, kakor v si "v trgovini nabajuči se soki in siropi in se moro rabiti pri mlrašenili in otrocih.
Ker jo sok iz kranjskih planinskih zelišč, kojegj Ja« nar«jam, jako priljubljen, zato se pogostem posnemlje, tedaj ponareja. Poskušajo ga mnogi delati, ki pa neso posvečeni v to, kako bo naraja. Ker so ti ponarejen, izdelki, ▼ svoji dobroti in uplivosti mnogo slabši .>d mojega iz kranjskih planinskih zelišč napravljenega soka, prosim p. n. občinstvo da naj se ne da motiti po takih po tarvl podobnih In cenejlh neučinkovajočih šokih
Ta Bok, katerega samo jaz pristnega po nekoj skrbnej, popolnem po-sebnej metodi iz svežih kranjskih planinskih '.elišč narejam Id na parnem aparatu kuham, se pogostem zahteva in se vsak dan razpošilja samo iz
lekarne Trnkoczv,
Ifcvđlestzii trg* št. 4= -v- Xjflla.lDl3a.2il.
Vsaka steklenica mora zaradi   pristnosti imeti poleg stoječi moj lastno-J ročni podpis:
,/L/ ^4^z^J^^
Izdatelj in odgovoioi uruiluik: Ivan Želez nikar.
Lastniua in tisk -Naroune Tibkarne'.
53
092343