Poštnina plačana T gotovini Leto XIX., št 282 UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Seien-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7, Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Koceaova ulica 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zahodih: Ljubljana št 11.842, Praga čdslo 78.180. Wien št. 105.24L Ljubljana, torek 6. decembra 1938 Cena 2 Dta Izhaja VBak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25«—■ Za inozemstvo Din 40.—_ Urednldtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. i, telefon St 65._ Rokopisi se ne vračajo Nova češkoslovaška Češkoslovaška je dobila svojo novo notranjo uredbo, novo ustavo in novo vrhovno državno predstavništvo. Izvolila si je zopet predsednika republike, nakar je dobila še novo osrednjo vlado z avtonomnimi vladami za Češko in Moravsko, za Slovaško ter Podkarpatsko Rusijo.S tem se je zaključil razvoj, ki so ga sorožili oni usodni septembrski dnevi in ki je prinesel tako temeljne spremembe na zunaj in enako temeljno pre-uredbo na znotraj. Novi vladni predsednik Beran je v soboto opoldne naslovil na narod po radiu proglas, s katerim je napovedal prehod na delo v novih razmerah. S tem se zaključuje prehodn doba med starim in novim, doba, ki je trajala malo več ko dva meseca. Velika ločnica je ta doba, saj loči staro češkoslovaško, prvo republiko, od .iove, od dr . -ge republike, kakor so jo ne bre~ un .-vič^nosti imenovali že "onovno. Njene držuvne meje so začrtane na vseh str neh. Niso sicer še znane v vseh oodrob-nostih širši evropski javnosti, tod . dogovorjene, odnosno odmeri<=ne so !" ne bo dol^o, ko jih bomo videli začrtane tudi že na podrobnih kartah. V novih dižavnih mejah se je premaknilo razmerje med narodnimi skupinami, odpadle so narodne manjšine domala popolnoma, a državni narod si j- uredil svoj dom na novih osnovah, po no^ib načelih. Končno se spreminja tudi notranji politični svet in se bo še spreminjal. Kako ir. kar*, o tem ie najbrž do-sedaj doseženega še najmanj dokončnega. ČešLoslo.-"ka Ee je zmanjšala no-vršini zemlje in po številu -rživalstva nekako za tretjino. Njena mednarodno-politična veljavnost se je s tem primerno znižala, toda r. bolj nego po ozemlju in prebivalstvu se je za veljavnost skrčila po tem, da je ČSR izgubila svojo močno obrambno pozicijo, ki jo je imela poprej. V novi konfiguraciji, raztegnjena. pa pri vsem tem zožena, vrh tega obdana z veliko kontinentalno velesilo, st- je i..orala odreči vsem mislim na morebitno oboroženo obrambo v -tarem smislu. Odslej ji ne bo treba več izdajati tolikih v )t za vojaško opremo, kar ji bo nedvomno n.aogo pomagalo, da bo lažje rebrodila silne gosrodarske in finančne težave, ki so neizogibno zvezane s tolikimi in tako mno^ovr nimi perturbacijami. Na mesto dosedanjih zave- Ikih in vojaških zvez in paktov, ki so sc tako klavrno obi^sli, stopi po monakovskem sporazumu v veljavo garancija štirih velesil. Njena vrednost se bo pokazala v toku časa. Vsekakor je bilo velikega pomena že prvo njeno uveljavljanje, ko sta činitelja dunajske razsodbe očuvala republiko pred načrti Madžarske in Poljske. Dejansko je začela Češkoslovaška uvaž.vati realno stanje ter nikakor ne misli svoje zunanje politike postavljati v nasprotje z interesi Nemčije. To so osnovne poteze novega zunanjega položaja, ki jim bo nadaljnji razvoj sil v Podunavju in v srednji Evropi določal in odmerjal pogoje in oblike prilagojanja. Kake probleme bodo postavljale na dnevni red nove državne meje, to vprašanje za bodoče ne bo eno manj važnih. Oni češkoslovaški rojaki, ki so ostali izven novih mej, bodo brez dvoma deležni primerne brige in za bodoče odnošaje do sosedov ne bo majhnega pomena, kakšna bo usoda teh novih čeških in slovaških manjšin. Gospodarska bodočnost države se zdi ena manj problematičnih strani nove zgradbe. Celo najbolj skeptični opazovalci ne dvomijo o tem, da bo Češkoslovaška gospodarske težave nove situacije naglo in uspešno prebrodila ter se znašla v novem položaju. Delo in štednja. pod tem geslom se bodo marsikje kritično skrčili izdatki in obilo stiske bo zrastlo iz tega, tako posameznikom kakor institucijam. Bližnja leta ne bo z rožicami postlano v drugi republiki, toda narodi so zdržali že marsikaj in češki ne med zadnjimi. Discipliniranosti, za to potrebne, ne manjka. Pokazala se je posebno, ko so začeli izvajati posledice iz narodne katastrofe v notranji politiki. Politične stranke so bile prav na Češkoslovaškem izkristalizirane do kraja in prehod v nove grupacije. ki je posebno vidno pokazal discipliniranost naroda, je zahteval največje politično samopremagova-nje. Vendar je razvoj ravno v tem pogledu še nedovršen in je nemara upravičena tudi marsikatera skepsa. Čas bo pač preizkusil tudi v tem vse možnosti. Slovaško in češko nacionalno življenje se je sedaj federaliziralo. S tem nastopa doba, ki bo preizkusna gesla slovaških separatističnih teženj in rezultati preizkušnje, ki ze bodo pokazali nemara šele v vrsti let, ne bodo poučni samo za Češkoslovaško. Slovaški zavezniki iz predseptembrske dobe so se jako slabo obnesli, m povzročili prav huda razočaranja. Foglavje o Podkar-patski Rusiji je pri tem najbolj odprto in polno usodnih možnosti. Povsem orirodno je, da prevzamejo vodstvo važnih mest in poslov v drugi republiki pretežno novi možje. Brez RIBBENTROP V PARIZU Danes bo v Parizu podpisana francosko - nemška izjava o mirnem urejevanju sporov med Francijo in Nemčijo Pariz, 5. nov. w. Jutri bo prispel v Pariz neonski zunanji minister Ribbentrop. Pred njegovim prihodom bo dopoldne še seja ministrskega sveta v Elizejski palači pod predsedstvom predsednika republike Lebruna, ki bo posvečena izključno zunanjim političnim vprašanjem, o katerih bosta poročala min. predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet. Takoj po seji bo zunanji minister Bonnet odšel na Invalidski kolodvor, kjer bo v imenu vlade sprejel in pozdravil nemškega zunanjega ministra, ki bo za svojega bivanja stanoval v hotelu na Plače de la Concordia. Opoldne bo priredil min. predsednik Daladier zajtrk na čast Rib-bentropa, ob 15.30 pa bo v zgodovinski dvorani ur na Quayu d' Orsayu slovesno podpisana skupna francosko-nemška izjava, da med Francijo in Nemčijo ne obstojajo nikaka sporna vprašanja ter da se obojestransko odrekata vojni pri urejevanju medsebojnih odnošajev. Po podpisu te izjave bosta Bonnet in Ribbentrop ob 18. sprejela novinarje in jima objavila izjavo. Zato bosta imela ob 18 30 kratke nagovore po radiu, v katerih bosta pojasnila pomen izjave. Zvečer bo priredil zunanji minister Bonnet na čast Ribbentropu in njegovemu spremstvu banket v zunanjem ministrstvu. V sredo bo priredilo zajtrk fra.n-cosko-nemško društvo, opoldne pa bo banket v nemškem poslaništvu. Ribbentrop, Daladier in Bonnet bodo imeli razgovore, za katere ni določen nikak podrobnejši program, ker bodo služili v glavnem medsebojni izmenjavi misli o vseh perečih mednarodnih problemih. Odhod v Pariz Berlin, 5. dec. Zunanji minister Ribbentrop je nocoj ob 21.10 odpotoval iz Berlina v Pariz. V njegovem spremstvu so šef tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu Aschmann ter načelnika oddelkov v zunanjem ministrstvu dr. Gauss in Will. rša v Mirni Italijanska vlada ne prevzela odgovornosti za proti-Sraneoske manifestacije v parlamentu Rim, 5. r*ec. A A. Potrjujejo se vesti, da je angleški poslanik lord Perth pri svojem sobotnem obisku v italijanskem zunanjem ministrstvu opozoril grofa Ciana na mučen vtis, ki ga je povzročila v Londonu kampanja italijanskega tiska. Angleški poslanik je zlasti opozoril šefa fašistične diplomacije, da so se načela vprašanja, ki nasprotujejo duhu angleško-italijanskega sporazuma. Dopisniki londonskih listov poročajo, da je grof Ciano pri tej priliki govori), da ni bilo v njegovem govoru preteklo sredo ničesar. kar bi dajalo povod za razburjenje angleške javnosti, in da vlada ne more prevzeti odgovornosti zaradi manifestacij v parlamentu, zaradi pisanja tiska ali zaradi uličnih manifestacij. Medtem italijan ski listi že naprej poudarjajo v svojih polemikah upravičenost italijanskih zahtev. »Gazzetta del Popolo« pravi med drugim, naj Francozi protestirajo, kolikor se jim le ljubi. So vprašanja, ki jih je treba rešiti, in mi pravimo, da se bomo trudili za to, da se vse to zares tudi reši. Izjava Daladierja Pariz, 5. dec. Predsednik vlade Daladier je izjavil novinarjem o italijanskih zahtevah glede Korzike in Tunisa, da bo v januarju sam potoval na Korziko in v Tu-nis. Od javnih korporacij in uglednih zasebnikov je francoska vlada prejela te dni na tisoče brzojavk, v katerih izražajo zvestobo Franciji. Te izjave so najboljši odgovor na demonstracije, s katerimi se v ostalem italijanska vlada ne identificira, obenem pa pričajo tudi o nezlomljivi odločnosti vseh Francozov, da izsilijo od vseh in vsakogar popolno spoštovanje do vsega francoskega ozemlja. Korzika in Tanis za Francijo Pariz, 5. dec. o. Včeraj je val demonstracij proti Italiji dosegel izredno velik obseg. Do burnih demonstracij je prišlo v Parizu. Strassbourgu, Capablanci. Rabatu, Ajacciu. Basiilji in po drugih krajih. Bilo je nešteto zborovanj patrio'skih organizacij, na katerih so stotisoči ljudi javno prisegali zvestobo Franciji. Posebno velike so bile demonstracije v Parizu, kjer je policija le 9 težavo skrbela za red. Demonslirantski pokret se širi prv-ehno zaradi tega, ker je italijanski tisk pričel novo izredno ostro kampanjo proti Franciji v smislu znanih zahtev po Korziku, Tunisu in Džibutiju. Pariz, 5. dec. o. V Ajacciu so se včeraj popoldne pripetili novi resni incidenti. Množica dobro organiziranih demonstrantov je skozi policijske kordone prodrla pred italijanski konzulat ter razbila vsa stekla na poslopju. Tudi v Tunisu so bile demonstracije, ki so zavzele precej velik obseg. Ob tej priliki so ponekod nastali hudi spopadi med demonstranti in italijan- dvoma se je težišče politične moči preneslo nekoliko na desno. Kako bo ljudstvo samo preneslo spremembe in kako je narod v svoji celoti reagiral na polom, ostane ri3 zuna j nevidno ali vsaj premalo vidno. Preden bodo volitve pokazale nastalo razpoloženje, bo nemara preteklo precej časa. Nedvomno pa bodo novi možje lažje presojali položaj, odkar imajo za seboj tako strašno preizkušnjo. Zato je tudi danes cMcai lahka stvar soditi in obsod;ti stare državnike, saj je danes lažje meriti zasluge in krivde, nego je bilo pred septembrsko katastrofo. Prva in glavna skrb novega režima v Češkoslovaški bo urejanje novega gospodarskega življenja, koordinacija po rušenih gospodarskih ravnotežij in medsebojna ureditev prizadetih organizmov v težnji, da se preprečijo socialne težave, ki bi se mogle razrasti iz pretresa. To je državi vsekakor poglavitna skrb, uspeh v tem pogledu bo merilo tudi za zdravljenje ostalih težav. Vsa Evropa, da reči moremo: ves svet zre in bo zrl na republiko s simpatija- skimi priseljenci. Demonstracije v Tunisu samem niso bile organizirane. Okrog 2000 demonstrantov je razbilo šipe v izložbah italijanskih trgovin, policija jih je skušala zadržati v bližini guvernerskega poslopja, množica pa je kordone prodrla in se je zbrala pred italijanskim konzulatom v bližini ter vprizorila hude demonstracije proti Italiji. Aretiranih je bilo 15 ljudi. Gosti kordoni mobilne garde so demonstrante le z največjo težavo zadržali, da niso vdrli v konzulatsko poslopje. Protiitalijanski izgredi v Tunisu in na Korziki Rim, 5. dec. o. O demonstracijah proti Italiji na Korziki in v Tunisu poročajo italijanski listi zelo obširno. Predvsem beležijo z ogorčenjem napad na italijanski konzulat v Ajacciu. Tudi v Bas'i ji so demonstranti vzkiikal*' proti italijanskemu parlamentu. Napadli so tudi neko italijansko ladjo ter zahtevali od kapitana, da izobesi francosko zastavo. Kapitan se je uprl zahtevi in se je z ladjo umaknil na odprto morje. Francoski mornariški minister je demonstrant:m v Bastiji poslal zahvalno brzojavko. Italijanski listi naglašajo to kot dokaz, da se francoska vlada sclidarizira z demonstranti. Nadalje poročajo listi, da. s> demonstranti v Tunisu napadali italijanske fašiste in jim trgali znake s prsi. Pri tem je ponekod prišlo do pretepov. Demonstranti so opu-stošili izložbe italijanskih trgovin, zlasti knjigarn in urada italijanske letalske družbe »Ala Litoria«. Rim, 5. dec. a. (Štefani). Jutranji listi prinašajo poročila o protiitalijanskih demonstracijah na Korziki in v Tunisu. Listi zlasti poudarjajo napade na italijanski konzulat v Ajacciu. »Messaggero« poudarja, da prikazuje francoski tisk te manifestacije kot spontane, vendar pa je znano, da jih je napovedal že v petek poseben odbor, ki je bil sestavljen pod zaščito francoskih oblasti. Kaj zahtevajo Italijani Rim, 5. dec. o. Listi poročajo, da zahteva italijanska vlada v okviru najnovejših italijanskih aspiracij, da se položaj Italijanov v Tunisu uredi tako. da se bodo lahko nemoteno kulturno razvijali ter ohranili svoj nacionalni značaj. Italijanska vlada zahteva nadalje, da se ji prizna soodločilen vpliv pri upravi Sueškega prekopa, pri upravi železniške proge Džibuti — Adis Abeba in na džibutsko pristaniško in pomorsko-prometno tarifno politiko. Končno zahteva kot pogoj za nadaljevanje pogajanj s Francijo, da francoska vlada prevzame vsa potrebna jamstva, da preko francoskega ozemlja nihče več ne bo interveniral v Španiji in pomagal španskim republikancem, ter prizna generalu Francu vse vojaške pravice. London, 5. dec. o. »Sunday Dispach« poroča, da namerava Mussolini na sestanku s Chamberlainom postaviti naslednje zahteve: 1. Italiji se prepusti Mallorca. 2. Italijanski vladi se odstopi paket delnic Sueške družbe. 3. Statut za Italijane v Tunisu se preuredi brez teritorialnih sprememb. 4. Italiji se omogoči sodelovanje pri upravi železnice Džibuti—Adis Abeba. 5. Italiji se odstopi Cartagena. 6. Generalu Francu se priznajo vse vojaške pravice. Nemški pritisk London, 5. dec. o. »Sunday Referee« poroča, da nameravata Italija in Nemčija podvojiti svoje pomorske sile na Sredozemskem morju. Hitler hoče za vsako ceno v prihodnjih šestih mesecih urediti vprašanje nemških kolonij. Zato bo ustanovil poseben kolonialni zbor, ki bo štel sto tisoč mož in bo staoioniran v južni Italiji in severni Afriki. S to akcijo namerava izvesti pritisk na Veliko Britanijo obeh držav, širijo se tudi glasovi o sklenitvi nenapadalnega pakta. Britanska vlada deluje po svojih diplomatskih agentih v Kairu sicer v nasprotni smeri, egiptska vlada pa si hoče s takim paktom očitno ojačiti svoj položaj v razmerju do Londona, Iz madžarske zbornice Budimpešta, 5. dec. br. Danes je bilo otvorjeno novo zasedanje madžarskega parlamenta. Za predsednika poslanske zbornice je bil izvoljen bivši predsednik vlade dr. Daranyi. Budimpešta, 5. dec. h. Danes se je po krajšem odmoru zopet sestal parlament krajšem odmoru sestal parlament. Seja je imela svečan značaj, ker so bili uvedeni v parlament bivši madžarski poslanci češkoslovaškega parlamenta, 17 po številu. Posebno burno aklamiran je bil bivši slovaški poslanec Jarosz. V imenu bivših članov praškega parlamenta je govoril bivši minister podkarpatske vlade Fen-cik, ki je v svojem govoru naglasil, da zastopa poleg Madžarov tudi Ukrajince Podkarpatske Rusije, ki mora slej ko prej priti pod Madžarsko. Med njegovim govorom je madžarski parlament priredil ova-cije tudi bivšemu podkarpatskemu ministru Brodyju, ki je zaprt v Pragi in obtožen veleizdaje. Nov belgijski finančni minister Bruselj, 5. dec. h. Kriza belgijske vlade, ki je nastala zaradi ostavke finančnega ministra, je bila danes urejena z rekonstrukcijo. Za novega finančnega ministra je imenovan bivši guverner belgijske narodne banke Janson. Vsi ostali ministri so obdržali svoje dosedanje resore. Umaknjena ostavka poljskega ministra Varšava, 5. dec. h. V sejmu je prišlo danes do zelo burnih prizorov pri razpravi o gospodarskem programu vlade, ki ga je nedavno orisal v svojem ekspozeju finančni minister Kwiatkowski. Član vladnega narodnega tabora poslanec Wenda je ostro kritiziral gospodarsko politiko •Ude in zlasti hudo napadel finančnega ministra. Po seji sejma je finančni minister takoj odšel k predsedniku vlade in mu podal ostavko, šele potem, ko je predsednik vlade zagotovil, da je poslanec Wen da podal le svoje osebno mnenje, ki pa in Francijo za ureditev kolonialnega vpra- I ga narodni tebor^nejelije finančni mini-šanja v smislu nemških zahtev, obenem pa za priznanje vojaških pravic generalu Francu. Japonske simpatije za italijanske zahteve Tokio, 5. dec. a. (DNB). Glede italijanske zahteve v severni Afriki je zastopnik zunanjega ministrstva izjavil, da jih spremlja njegova država z vel"kimi simpatijami, ker je Italija edina država ob Sredozemskem morju, ki vodi protikomunistično politiko. ter je zato jasno, da ji je Japonska naklonjena. am&erlain o angleški arši v Rimu Zanimive izjave predsednika angleške vlade v spodnji zbornici l.ondon. 5 .doc. br. Spodnja zbornica je dopoldne razpravljala o najnovejšem prečki etu mednarodnega političnega položaja, zaradi katerega je nastala neposredna nevarnost, da se izjalovijo vsi Chamber-lainovi načrti za obnovo miru in vzajemnega zaupanja v Evropi. Posamezni govorniki, posebno opozicijski, so vlado opozarjali, da se italijanske zahteve po preureditvi aržavnopravnega položaja v Tunisu, Džibutiju in na Korziki ne tičejo le Francije, nego tudi Anglije ter njenega velikonočnega sporazuma z Italijo, po katerem se je italijanska vlada zavezala ohraniti status quo na Sredozemskem in Rdečem morju. Poedini govorniki so vlado opozar-zali tudi na njen kočljivi položaj, ki je nastal z vprašanjem, pred katerega je bila angleška vlada postavljena, da se odreče sporazumu z Italijo ali pa svojim obveznostim do Francije. Izjave, ki jih je Chamberlain nato podal kot odgovor na razna vprašanja v tem pmislu, so učinkovale na spodnjo zbornico, kakor tudi na vse politične kroge v Londonu naravnost senzacionalno. Chamberlain je poudaril, da angleško-italijanski sporazum sam po sebi nikakor ne zmanjšuje obveznosti Velike Britanije do Francije. Tounis, Korzika in Džibuti. kakor tudi vse druge eventualne zahteve Italije na področju Sredozemskega in Rdečega morja spadajo v okvir obveznosti, ki jih je Italija prevzela s podpisom in uveljavljanjem velikonočnega sporazuma. Angleška vlada je že preteklo sredo brzojavno naročila svojemu poslaniku v Rimu, naj opozori italijanskega zunanjega ministra Ciana na vse posledice, ki bi jih imele v ! resnem primeru take italijanske zahteve, ne le glede na nadaljnja izvajanja pakta z Veliko Britanijo, nego tudi na dosedanjo angleško politiko za pomirjenje Evrope v okviru neposrednih sporazumov med štirimi glavnimi evropskimi silami, s katero se je doslej strinjala tudi Italija. Ciano je tedaj angleškemu poslaniku izjavil, da se italijanska vlada nikakor ne identificira z demonstracijami v parlamentu in na rimskih ulicah in da v nobenem primeru ne namerava prekršiti sprejetih obveznosti. Glede na položaj, ki je nastal po rimskih mi, želeč ji, da bilo njeno prizadevanje _________ po toliki preizkušnji čim prej kronano j dogodkih, 'je Chamberlain izjavil, da je I bil prisiljen spremeniti svoje načrte glede z uspehi. na potovanje v Rim. ki je bilo napovedano za prve dni meseca januarja. Glede na druga vprašanja v zvezi z najnovejšim razpletom mednarodnega političnega položaja, o koneksnosti vojaških akcij posameznih članov britanskega imperija, je Chamberlain dejal, da je položaj tedaj tak, da se mora pač vsaka članica imperija odločiti, ali bo priskočila na pomoč drugi, če bi se zapletla v kako vojno. Kar se Anglije tiče, zagotavlja vsem članicam imperija, da bo brez odlašanja priskočila na pomoč z vsemi svojimi vojnimi silami, čim bo katera izmed njih napadena. Italijansko-egiptska pogajanja London. 5. dec. o. Po vesteh iz Kaira se bodo kmalu pričela pogajanja med Egiptom in Italijo v okviru vel konočnega sporazuma med Londonom in Rimom. S temi pogajanji se bodo skušala urediti nekatera vprašanja, ki se tičejo neposredno ster svojo ostavko umaknil. Stavke v francoskih lukah Pariz, 5. dec. o. Stavkovni pokret po-morcev se je razširil na vse francoske luke. Razen mornarjev so danes pričeli v Havru in Boulogni stavkati tudi pristaniški delavci. Ves pomorski promet je prekinjen. V zadnjih treh dneh ni moglo odpluti 20 velikih prekooceanskih parnikov. Tako so bili zadržani »Normandie«, »Ile de France«. s-Paris« in drugi. V tovarnah orožja se je položaj nekoliko zboljšal. V letalskih tovarnah je bilo delo skoraj povsod obnovljeno. Splošno računajo, da se bo stavkovni pokret končal še ta teden. Bombardiranje Barcelone Pariz, 5. dec. o. Dopoldne so Francova letala izvršila nov napad na Barcelono in njeno pristanišče. Bombe so povzročile ogromno škode. Ubitih je bilo 27 ljudi, število ranjenih še ni ugotovljeno. V pristanišču so bile tudi tri angleške tovorne ladje, okrog katerih je mnogo bomb udarilo v vodo, k sreči ni bila nobena ladja zadeta. Od drobca bombe je bil ranjen neki angleški mornar. Ostavka švicarskega finančnega ministra Bern, 5. dec. o. Finančni minister dr. Mayer je danes novinarjem izjavil, da namerava prihodnji ponedeljek podati ostavko. Dr. Mayer je zavzemal položaj švicarskega ministra že od 1. 1929. Vojvoda Kentski na pogrebu norveške kraljice London, 5. dec. a. Vojvoda Kerafcski je v spremstvu svojega pobočn.ika majorja Butt-lera odpotoval popoldne z letalom preko Hamburga v Oslo. kjer bo zastopal angleškega kralja Jurija VI. pri pogrebu norveške kraljice MaucL Amerika prva pomorska sila Ogromno povečanje vojnih mornaric Zedinjenih držav in Anglije London, 5. dec. w. Strokovni sotrudnik »Daily Telegrapha« za pomorska vprašanja objavlja senzacionalne informacije o nameravanem ogromnem povečanju ameriške in angleške vojne mornarice. Po informacijah Usta bo ameriška vlada takoj po Novem letu predložila kongresu načrt za zgraditev posebne atlantske mornarice, ki bo obsegala 12 velikih vojnih ladij po 35 do 40 tisoč ton, 6 matičnih ladij za letala, 7. težkih in 8 lažjih križark, 77 torpednih rušilcev in 36 podmornic. Gradbeni stroški so preračunani na 4 milijarde dolarjev. Moštvo mornarice se bo v zvezi s tem povečalo od 120 na 180 tisoč mož. Zedinjene države bodo po zgraditvi te mornarice najmočnejša pomorska sila na svetu. Skupno s tihomor- sko mornarico bodo imele 33 velikih vojnih ladij po 35 do 45 tisoč ton, 13 matičnih ladij s skupno 1.100 letali, 35 težkih in 39 lažjih križark, 312 torpednih rušilcev in 126 podmornic. Celotna tonaža ameriške mornarice bo mnogo večja, nego je tonaža angleške mornarice. Tudi angleška vlada bo znatno povečala svoje vojno brodovje in bodo že v proračunu za L 1939 določeni potrebni krediti. V tem proračunu bo prišla do polnega izraza trdna odločnost Anglije, da svojih pomorskih zvez in prekomorskih posesti ne prepusti več dobri vo'ji drugih držav. Zastarele edinice voine mornarice bodo izločene in nado..u.cč?ne z najmodernejšimi. Bodoči čsl. režim Beranova izjava francoskemu novinarju — »Izogibali se bomo pogrešit demokracije, ne da bi se odrekli demokratičnim nače&om" — Narodne manjšine Pariz, 5. dec. br. »Peti,t Parisien« objavlja izjavo, ki jo je dal praškemu dopisniku lista predsednik vlade Beran. V svoji izjavi je Beran podčrtal voljo vsega češkoslovaškega naroda, da zastavi vse svoje sile za ohranitev in učvrstitev svoje nsc-ionalne neodvisnosti in svobode. Med novo osnovanimi strankami, ki predstavljajo enotno voljo vsega prebivalstva, ni nobenih nasprotij in hočejo složno sodelovati za obnovo skupne domovine. Češkoslovaška ne bo več zapirala oči pred pojjreškami demokracije in se jim bo izogibala, ne da bi se pri tem odrekla demokratičnim načelom. Izvršene bodo potrebne reforme da se republika oim bolj prilagodi novim razmeram Češkoslovaška se zaveda, da je Nemčija njen največji sosed in bo zato s to državo najtesnejše sodelovala. Načrt nove ustave se že sestavlja sporazumno med Čehi, Slovaki in Ukrajinci. Narodne manjšine, ki so po novi ureditvi državnih mej ostale v Češkoslovaški, bodo uživale enake pravice kakor ostali državljani, morajo pa biti seveda tudi s svoje strani v vsakem pogledu lojalne do večinskega naroda in države. Važna seja vlade Praga, 5. dec. br. Za jutri dopoldne je sklicana seja osrednje vlade, na kateri bodo točno določili delokrag posameznih skupnih ministrstev. Seji bodo prisostvovali vsri člani osrednje vlade ter zastopniki pokrajinskih vlad. Sklepali bodo tudi o delokrogu slovaških državnih podtajnnkov v skupnih ministrstvih. Parlament in senat se sestaneta prihodnji torek Praga, 5. decembra, h. Poslanska zbornica in senat bosta sklicana šele za prihodnji torek 13. t. m. Na prvih sejah obeh Ebornic bo ministrski predsednik Beran podal deklaracijo vlade. Zasedanje senata bo nato odgodeno, poslanska zbornica pa bo takoj začela razprava o pooblastil-nem zakonu in nato o novem proračunu, kolikor bo skupen za vso republiko. Katoliško elasilo za uvedbo korporacijskega sistema Praga, 5. decembra. AA. (Štefani): List katoliške ljudske stranke »Lidove listv« zagovarja uvedbo italijanskega korporacijskega sistema in pravi, da je ta sistem najboljši temelj za bodoče češkoslovaško življenje. Bilo bi zelo nespametno, če ne bi potegnili logičnih posledic iz dejstva, da sta liberalizem in razredni boj odslej naprej mrtvi stvari. List primerja uspeh nove korporativ-re organizacije v Italiji s propadom demokracije ter z režimom v Franciji, ki se skoro nahaja na robu revolucije. Stališče čeških Nemcev Praga, 5. dec. br. Med številnimi čestitkami ob imenovanju je prejel min. predsednik Rudolf Beran tudi pismo predsednika poslanskega in senatskega kluba nemške na-rodno-socialističnc stranke v ČSR poslanca Kundta. V svojem pismu pravi Kundt med drugim, da nemški narodno-socia.listieni klub ne nudi vladi sodelovanja in podpore v duhu prejšnje parlamentarne prakse, da pa sme vlada vedno računati na njegovo podporo, zlasti pri prizadevanjih, da se uvede nov red v skladu z zadnjimi zgodovinskimi dogodki. Prav tako bo nemški klub pod- piraj vlado v prizadevanju, da se dosežejo dobri iin prijateljski odnošaji med obema narodoma. Prezident Hacha na grobu neznanega vojaka Praga, 5. decembra, h. Prezident republike dr. Hacha je danes položil venec na greb Neznanega vojaka. V teku dneva jc sprejel tudi celo vrsto predstavnikov jav. nega življenja. Poslanik Masaryk gre v pokoj LOndon, 5. dec. h. Dolgoletni češkoslovaški poslanik v Londonu dr. Jan Masa. ryk, sin prezidenta osvoboditelja T. G. Masaryka, je prosil za upokojitev in bo s 1. januarjem izstopil iz češkoslovaške diplomatske službe. Naseliti se namerava stalno na Angleškem in si je že najel stanovanje v vvestminst erskem okraju. Po novem letu bo odpotoval na daljšo turnejo v Ameriko, kjer bo imel vTsto predavanj. Sprejet bo tudi pri prezidentu Zedinjenih držav Rcoseveltu. Kako ravnajo Madžari s Čehi Praga, 5. decembra. AA. ČTK: List »A Zet« javlja iz Chusta: Josef Komarek, restavrater na postaji v Ungvarju pri Užhorodu, ki je pripadla Madžarski, je bil nedavno poklican, naj se javi na postaji policiji. Tu ga je dežurni policaj oklofutal ter mu vzel 1025 pengov, ki jih je imel pri sebi, medtem ko so ga ostali policaji pretepali in ga zmerjali: Spet en nov zasmrajeni Čeh z madžarskim denarjem. Odtod so Komare-ka odvedli na mejo, ter se sedaj vkovan v verige nahaja na orožniški postaji. Komarek je zapustil v Ungvairju nepremičnine v vrednosti 100.000 Kč. Poleg tega so v Ungvarju madžarske oblasti biez vsakega povoda aretirale več oseb, me knjižnico in jo imenoval po njem »Biiblio-teca Skrabariana«. Ferkova knjižnica vsebuje poleg mnogih že naštetih del starejša leposlovna dela v vseh evropskih jezikih. Ponos knjižnice je znamenita latinska Biblia sacra iz 1. 1475, a ponašamo se še z eno knjigo iz 1. 1480. Za germanistične študije najdemo skoraj vse nemške klasike v izvirnih izdajah, zastopana so v izvirnikih še dela Rousseaujeva, Fčnelonova, Lamarti-nova in druga. Končno naj bo še omenjen arhiv. Najstarejši pergamenti so iz XIV. in XV. stoletja. Skoraj ves ptujski cehovski arhiv je že zbran. Važen je tudi del mestnega arhiva. Iz dobe narodnostnih bojev nam služijo skoraj popolni letniki ptujskih časopisov, Štajerca in drugih in zanimiva je tudi zbirka letakov, brošur, razglasov in drugih priložnostnih tiskov. Edinstvena v vsej državi je zbirka zemljevidov, ki je po mnenju kartografskih strokovnjakov najboljša. Vidimo n. pr. vischerjev zemljevid štajerske iz XVH. stoletja, dalje Koroško itd. Veliko vrednost predstavljajo kolorirani zemljevidi »Kočine Krajine «, Srbije za princa Evgena, letak o eavzetju mesta Niša, dalje krasna načrta beograjske trdnjave iz iate dobe. V zbirki je še znamenito Zhanovo kartografsko delo o štajerski, ki je izšlo samo v 50 izvodih. Knjižnica, kakor je razvidno, postaja vse važnejši činitelj za proučevanje domače grude in njene zgodovine in tega se tudi zaveda odbor Muzejskega društva v Ptuju ter žrtvuje mnogo sredstev za njeno izpopolnitev, kajti le tako je mogoče smotrno raziskavati zgodovinske in umetnostne zaiklade mesta. Ptuja in njegove okolice. * VSem, ki imajo opravka z delavskim zavarovanjem! Obveščamo, da namerava Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani izdati zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. 5. 1922, statut Osrednje ga urada za zavarovanje delavcev v Za grebu, ki velja tudi za vse Okrožne urade, ter vse dopolnitve in spremembe. Vsi ti predpisi bodo izdani v obliki priročne zbirke, zato so vabljeni vsi interesenti, predvsem občine, odvetniki .obrtne zadruge, delodajalci in delavske organizacije, da prijavijo število teh brošur, katere si mislijo nabaviti. Cena brošure bo odvisna cd števila naklade ter se bo zbirka predpisov o delavskem zavarovanju dala tiskati samo tedaj, ako bo zadostno veliko število naročb. Prijave je treba poslati najkasneje do 10. t. m. na naslov; Poslovalnica OUZD v Mariboru. * Planinski dom v M»vrOvih Hanih. Med najibolj priljubljene turistične kraje Južne Srbije so uvrščeni zdaj Mavrovi Hani, ki imajo dobre avtomobilske zveze z Goetivarom, TeSovom in Skopljem, v drugi smeri pa z Debrom .Ohridom in Ki-čevom. Planinci cenijo ta kraj tudi zaradi tega, ker je izhodišče lepih izletov na šarplanino, Korab, Bistro in Govedarnik. V Mavrovlh Hanih na višini 1500 m se je lepo razvil tudi zimski šport. Zdaj bo kraj imel še več obiskovalcev, ker je podružnica turističnega društva »Jug« zgradila lep planinski dom. Dom Ima 40 sob, stroški graditve pa so znašali preko 400.000 din. * Novi grobovi. V Ljubljani je umrla ga. Frančiška Mallner, roj. Legat. Pokopali so jo 4. t. m. pri Sv. Križu. V visoki starosti 70. let je preminil g. Anton Tom šič, ključavničar drž. železnic v pok. Pogreb bo danes ob 14.30 iz hiše žalosti Zg. šiška, Pod hribom 20. Dotrpela je ga. Zvonka Juvan. Spremili jo bodo danes ob 16. iz mrliške veže splošne bolnice k Sv. Križu. V planinah je izgubil življenje avtopod-jetnik g. Ciril Križman. Pokopali ga bodo danes ob 16.30 iz kapelice pri Sv. Križu. V Lazah pri Borovnici je umrl upokojeni železničar in posestnik g. Franc Garln. K večnemu počitku ga bodo položili danes ob 15. na farnem pokopališču v Borovni ci. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! + Aparat za prenašanje slik spet deluje, Po svoji preselitvi je ministrstvo za pošto in telegraf spet dalo v promet aparat za prenos slik (Bellinograf). Aparat je zdaj definitivno postavljen v zgradbi glavnega telefona v Koroški ulici 47, ter je sposoben za nemoteno funkcioniranje. Prenos slik se more odslej opravljati med javno postajo v Beogradu ter javnima postajama v Pragi in Parizu, med tem ko še teko pogajanja za to. da se uvede fotografski promet tudi z Dunajem, Berlinom in Bukarešto. Kar se tiče Francije, je fotografski promet vpeljan za zasebne postaje, ki pripadajo uredništvom posameznih listov in sicer: »Petit Parisien« (parex-foto), »Entransigeant«, »Pariš Soir«, »Matin«, »Figaro«, »New York Times«, »Wide World«, »Photo West«. Taksa za en pre nos med javno postajo v Beogradu in javno postajo v Pragi znaša 27.61 zl. franka (414.15 din), če ima slika največ 120 cm2 površine, če pa je slika večja, je treba plačati pristojbino 34.54 zl. fr. (518.10 din). V primeru, da je treba sliko zaradi rojene velikosti prenašati dvakrat posebej, se pristojbine podvoje. Za prenos slik med javno postajo v Beogradu in imenovanimi zasebnimi postajami v Franciji se plačujejo takse kakor za telefonske pogovore. Javna fotopostaja v Beogradu je stalno odprta, tako da se morejo slike prenašati nepretrgano podnevi ln ponoči. Dober okus boste pokazali, ako darujete steklenico FORVIL kolonjske vode 5 fleurs, Trois valses, Ambre.e, Lavendel. Na izbiro seveda, v pa rf umeri ji »NADA«, Frančiškanska ulica, Ljubljana. Lepi spomini se nam zbujajo, ko gledamo veselje otrok na Miklavžev večer. Marsikdo se spominja, kako veselje je imel, ko je med darovi zagledal »Mirim« čokolado. — Napravimo tudi mi otrokom tako veselje. * Iz ene čitianke se je 14 °seb naučilo citati in pihati. Na planini Majevici je vas Drijenača- od katere je 35 km do Brčke-ga. Hribovska vas je obsežna, saj ima nad 200 volilcev, a v vsej naselbini je bilo lani pismenih samo nekaj oseb. Ko je bila uvedena akcija za pobijanje nepismenosti, so vaščani poslali zaradi dolge in težke porti samo enega svojega pismenega človeka k najbližjemu odboru za organizacijo tečajev, da bi tam dobil navodila in pripomočke, ter da bi potem vaščani sami uredili svoj tečaj. Mož pa je prinesel domov za vso vas samo eno čitanko, ker so bile že vse razdeljene. Lotil pa se je takoj dela in do konca leta se je iz ene same čitanke naučilo čitati in pisati 14 oseb. Eden od bivših analfabetov je zdaj predsednik vaškega odbora prosvetne organizacije in voditelj tečaja, v katerega se vpisuje vedno več analfabetov. —Druga hribovska vas brčkega okoliša pa se je proslavila, ker ima staro rodbinsko zadrugo, ki šteje zdaj 42 članov. Ta kmečka rodbinska zadruga ie vzor sloge. Najstarejši član jo vodi in vsi se točno ravnajo pri skupnem gospodarstvu po njegovih naročilih. »OVEN« terpentinovo milo je izdelek najstarejše domače tovarne mila Ignac Fock iz Kranja. Dolžnost Slovenk je, da rabijo to odlično milo. * Nezgoda ladje v Boki KOtorski. Kakih 100 m daleč od kotorskega pristanišča je zaradi goste megle nasedla na peščenem nasipu ladja Zetske plovbe »Drina«. Nezgoda se je zgodila blizu Dobrote. Takoj so poslali nasedli ladji na pomoč parnik »Cetinje«, ki .io je srečno spravil na varno v pristanišče. Ladja »Drina« pri nezgodi ni bila poškodovana in je lahko takoj odplula iz pristana. Knjigarna Akademske založbe (šelenburgova 4, palača Croatia, dvorišče) izvršuje naročila na domače in inozemske knjige (francoske, italijanske, nemške, angleške), točno in solidno. Kako? Mihec je imel smolo, da je sedel na rjav žebelj. Jokaje pride k učitelju. »Gospod učitelj, na žeblju sem se zbodel. Kaj naj naredim?« »Najprej izsesaj rano, da se ti ne prisadi!« * Od doma je izginil. Bogoljub Pock 12 let star, rojen v Zagorju ob Savi, pristojen v Sv. Križ _ Rogaška Slatina, zakonski sin Franca in Marije, rojene Bo. bera, je bil od 11. septembra 1938 kot gojenec v zavodu na Rakovniku pri Ljubljani, od koder je 29. novembra pobegnil Njegova mati stanuje v Rog. Slatini št. 13. Deček je za svojo starost dobro razvit, okroglega obraza, rjavih oči, na desni strani spodnje čeljusti mu manjka zob — kočnik, ima rjave temne lase. Posebnih znakov nima. Pri odhodu je bil oblečen domnevno v temnomodro ali pa temno-rjavo obleko. Po vrhu obleke nosi temno, zelen Hubertus plašč. Pokrit je s temno pleteno volneno čepico. Obut je bil v črne lakaste ali pa rjave nizke čevlje. Ni pa izključeno, da je bil obut v gojzarce. Kdorkoli izsledi dečka, naj ga na primeren način zadrži in o tem brzojavno obvesti starše, seveda na njihove stroške. ZA DOM IN GOSTINSKI OBRAT odlično Motohovo kavo Vodnikov trg 5, tel. 2577 Krekov trg 11, tel. 2348. ♦ žrtve pijanega bogataša. Ravnatelj tvornice vreč v Mladenovcu Dragomir Ra-kič se je v Beogradu včeraj zjutraj po prečuti noči vinjen vozil s svojimi prijatelji v avtomobilu. Pri »Slaviji« je povozil kmeta Vasilija Blagojeviča, na vogalu pri Zorini ulici pa peka Aritona Denjano-viča. Oba sta bila hudo ranjena. Avtomo-bilista, ki je drvel dalje, je končno policija aretirala. ♦ Nevaren požar v beograjskem pristanišču. V skladišču beograjske občine ob Dunavu se je včeraj domala pripetila velika nesreča. Vnela sta se dva soda bencina in sod nafte. Gasilci so le s težavo preprečili da ni požar zavzel večjega razmaha. Iz Liublfaiie u— Jugoslovensko-bolgarska liga, Akademski odnsek, ponovno opozarja vse člane odseka, da se zanesljivo udeleže občnega zbora odseka v torek dne 6. t. m. ob 20. v lokalu JNAK »Edinstva«. V torek ob 14. je seja revizijskega odbora istotam. Opozarjam revizorja Dimitrija Stojanova, da se gotovo udeleži seje revlzlonalnega od-boTa. — Tajnik. u— Predavanje Prirodoslovnega društva. Danes ob 16-15 bo predaval v predavalnici Mineraloškega instituta g. pri-marij dr. Robert Neubauer o temi: »Sodobno zdravljenje jetike«. u— JNAD »Jugoslavija«. Društvo ima spet telefon s številko 29-74. u— Avtomobilski klub opozarja svoje članstvo, da bo v tem tednu družabni večer izjemoma v sredo. u— Ciril Metodove razglednice za božič in novo leto se dobe v trgovinah, trafikah in C. M. pisarni, Beethovnova ulica št. 2. Podpirajte obrambno šolsko društvo! Danes premiera! Danes premiera! Simfonija lepote alpskega pogorja in pesem o sreči v krasnem globokem filmu šITMSKI AKORD? -m™ ^ (v nemškem jeziku) Po znamenitem romanu Ludvika Ganghoferja KINO MATICA 21-24 Danes ob 16., 19. in 21. uri Iz Celja e— Vodnikove knjige dobite v podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici. Knjige lahko dobijo tudi novi člani. e— Jubilej gasilskega veterana. Včeraj je dopolnil g. Štefan Bornšek, posestnik na Sp. Hudinji pri Celju. 75. leto svojega življenja. Jubilant se je rodil na Prekorju pri škofji vasi. že v mladih letih je izgubil starše. V Tremerju se je izučil čevljarske obrti. Ko je odslužil vojaški rok, se je napotil v Trbovlje in služboval tam tri leta kot čevljarski pomočnik. Nato se je preselil v Vojnik, kjer si je izbral Marijo Gorjupovo za ženo. Kmalu se je preselil v Celje. Tu je služboval tri leta pri pokojnem notarju g. Kupljenu. V tem času si je ustanovil na Spodnji Hudinji svoj dom. Leta 1900. je bil nameščen za grobarja na okoliškem pokopališču in je služboval polnih 18 let. Nato se je popolnoma posvetil domačiji in poljedelstvu. Leta 1935. mu je smrt ugrabila ljubljeno in izredno skrbno ženo. Gosp. Bornšek je leta 1912. z nekaterimi še živečimi gasilci kot zaveden Slovenec sodeloval pri ustanovitvi prostovoljnega gasilskega društva v Gaberju pri Celju in se še vedno požrtvovalno in z veliko vnemo udejstvuje v tem društvu. Za svoje gasilske zasluge je prejel v teku let več odlikovanj. Od njegovih otrok jih živi osem: Mici mu gospodinji doma, Jul-ka je soproga g. špegliča, bivšega blagajnika celjske okoliške- občine in bivšega taj nika gasilskega društva v Gaberju, Ne-žika je vdova po trgovcu g. Gabronu, Frančka je vdova po stavbeniku g. Kosu, Franc je hotelski uslužbenec v Zagrebu. Zinka je soproga izdelovalca pirotehničnih izdelkov g. Koštomaja, Vekoslav je trgovec in posestnik v Celju, Maks pa brivec v Celju. G. Štefanu Bornšku iskreno čestitamo k 75-letnici in mu želimo še dolgo vrsto let zdravja in zadovoljstva! e— Sokoisko telovadno akademijo, kije dosegla v sredo zvečer zelo velik uspeh, je Sokoisko društvo Celje-matica ponovilo v nedeljo popoldne v gledališču. Občinstvo iz Celja ter bližnje in daljne okolice, ki je napolnilo gleda iišče do zadnjega kotička, je sprejelo vsako točko z živahnimi aplavzi in je bilo s prireditvijo izredno zadovoljno. e— V celjski bolnišnici je umrl v soboto 74-letni lesni trgovec Štefan Tevčič iz Doberteše vasi pri št. Petru v Savinjski dolini. Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri pretresljivo filmsko delo globoke domovinske ljubezni po znanem H. Sudermannovem romanu v glavni vlogi: Hannes KINO SLOGA Stelzer in Brigita Horney tel. 27-30 MAČJA BRV JUTBI! POLA NEGBI: „TANGO NOTURNO" u— Zelenjadarski tečaj. Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica priredi letos poseben zelenjadarski tečaj v prostorih šentjakobske šole. Predavanja bodo v dneh: 5., 6., 7., 9. ter 12., 13., 14, ln 15. t. m. od 19. do 21. Predavali bodo: ravnatelj mest. vrtov Anton Lap, mestni kmetijski referent inž. Levstik, sreski kmet. referent inž. Masten in nadzornik Josip štrekelj, o vseh panogah naprednega pridelovanja povrtnine. K obisku so vabljeni vsi, ki se za to važno gospodarsko stroko zanimajo in je vstop prost. u— Slovenska mesta za telesno vzgojo. Prejšnji teden so se v prostorih odseka za telesno vzgojo sestali v Ljubljani na mestnem poglavarstvu šefi in referenti za telesno vzgojo iz vseh štirih slovenskih avtonomnih mest, Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja. Konferenco je v imenu župana dr. Jura Adlešiča pozdravil načelnik odbora za telesno vzgojo, član mestnega sveta Ivan Pilih, vodil pa jo je načelnik občega oddelka ljubljanskega mestnega poglavarstva. Konference sta se udeležila tudi podpolkovnik Oblak in pristav Lenard za referat za telesno vzgojo pri banski upravi. Konferenca je predvsem obravnavala, v kakšnem stanju se nahaja organizacija obvezne telesne vzgoje v teh štirih mestnih občinah, kako bi se ta organizacija mogla enotno izvesti in kake skupne smernice ter postopek pri izvajanju obvezne telesne vzgoje bo uveden. V vseh vprašanjih je bilo doseženo popolno soglasje ter je bila podana nova iniciativa za poživitev in pospešitev del tudi na tem polju. Udeleženci konference so si ogledali tudi najvažnejše telesno-vzgojne naprave v našem mestu. u— šentjakobski gledališki oder uprizori na praznik v četrtek »Vdovo Rošlin-ko« kot popoldansko predstavo. Komedija nas popelje v razgibano življenje gorenjske hiše, ki je vsa pestra in prijazna, s svojim polnim življenjem, z zanimivimi šegami in iskreno domačnostjo. Režija ge. Juvanove je spretno izluščila komične momente in jih dvignila do prave veljave. Občinstvo se je pri vseh predstavah izborno zabavalo in je igralcem izkazovalo obilne, popolnoma zaslužene simpatije. Ker bo to predvidoma pos^dnja uprizoritev te komedije, obisk toplo priporočamo. 1— O vzgoji otrokovega enačaja predava v okviru tečaja Vzgoja matere Angele Vodč v sredo, 7. t. m. na ženski gimnaziji, Bledweisova cesta točno ob 20. uri Pridite! 1— Mestno računovodstvo in blagajna zaradi ureditve novih uradnih prostorov ne bosta poslovala za stranke v petek in soboto 9. in 10. t. m. u— Dar slepim. Namesto venca na grob svojega brata odnosno svaka g. Jožeta Kajfeža sta podarila Društvu slepih v Ljubljani g. Anton in ga. Olga Kajfež 200 din. u— Koncert ženskega muzičkega združenja, ki je bil napovedan za petek 9. t. m., je preložen na poznejši čas. u— Maša zadušnica za pokojno gospo Fani Drolovo bo v sredo ob pol 8. v farni cerkvi sv .Petra. u— Zgubila ^ je svetlorjava usnjena rokavica. Pošten najditelj naj jo odda v cvetličarni Korsika v pasaži. 1— Gospod, ki mu jc blagajničarka preteklo nedeljo v neki modni trgovini pomotoma dala 500 din preveč, naj denar takoj vrne. Njegovo ime je znano in bo sicer prijavljen policiji. " e— Krstna predstava nove slovenje tragedije »Grohar«, ki jo je napisal Ivan Mrak, bo v četrtek 15. t. m. ob 20. v celjskem gledališču. Delo bo vprizorila Mra-kova nova igralska skupina, v kateri igra tudi avtor sam. Vstopnice so v predpro-daji pri ge. Toševi v stari gimnaziji na Slomškovem trgu. e— Koncert Sla\ka Lukmana. Tenorist g. Slavko Lukman je priredil pred svojim odhodom k filmu v nedeljo popoldne koncert v mali dvorani Celjskega doma pod okriljem pevskega odseka »Vzajemnosti«. Na sporedu so bile skladbe Flajšmana, Pavčiča, Preglja, Verdija, Puccinija, Le-oncavalla, Schuberta, Gounoda in Padile. Gosp. Lukman razpolaga s simpatičnim, čeprav skromnim liričnim organom. V zadnjih letih je pevsko znatno napredoval in se bo z marljivostjo gotovo še izpopolnil. Koncert je bil le srednje obiskan. Gosp. Lukmana je spremljala na klavirju gdč. Milena Oražmova. e— Pri proslavi zedinjenja je igrala pred mestnim poglavarstvom poleg želez-ničarske godbe tudi delavska godba apne-ničarjev iz Celja in ne trnoveljska godba. e— »Brezov gaj«. Ljubljanska drama bo gostovala v petek v celjskem gledališču in bo vprizorila angleško komedijo »Brezov gaj«. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predproda-ji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. e— Opoldanski vlak iz Celja naj vozi vsaj do Rogaške Slatine. Z novim voznim redom je nujno potrebno doseči, da bo vozil opoldanski vlak ob 12 45 iz Celja mimo Grobelnega. kamor vozi že sedaj, naprej vsaj do Rogaške Slatine. Za to govorijo naslednji razlogi; šmarski srez nima poleg osnovnih nobene višje šole, tako da morajo vsi učenci obiskovati šole v Celju in so navezani na železniške zveze. Pouk dovršijo že dopoldne in morajo čakati na vlak, ki odhaja iz Celja ob 15-42. Tako izgubijo s čakanjem najlepši čas in pridejo domov šele zvečer, če bi se pa mogli odpeljati z opoldanskim vlakom mimo Grobelnega naprej, bi prišli domov še celo h kosilu. Vlak ob 15-42 je navadno tako nabito poln. da mu ni nikakor v prid, da čaka nanj še v Celju toliko občinstva, ki se vozi le tri postaje do Grobelnega, da tam prestopi v vlak preti Rogatcu. Večina teh ljudi je opravila svoj posel že v dopoldanskih urah in bi se bila odpeljala že opoldne, če bi imela priključek na Gro-belnem. Opoldanskega vlaka iz Celja pa bi se posluževali v velikem številu tudi gostje Rogaške Slatine, bedisi da se peljejo le za popoldan tja iz Celja, bodisi da se slatinaki gostje vračajo iz Celja, kjer so bili dopoldne po poslih. Nujno potrebno je torej, da bi vozil opoldanski vlak iz Celja mimo Grobelnega vsaj do Rogaške Slatine. e— Iz celjske statistike, v novembru je obiskalo Celje 1078 tujcev (940 Jugo-slovenov in 138 inozemcev )nasprofi 1213 v letošnjem oktobru in 1020 v lanskem novembru V preteklem mesecu je umrlo v Celju 37 oseb in sicer 10 v mestu in 27 v javni bolnišnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 449 brezposelnih (348 moških in 101 ženska) nasproti 416 (295 moškim in 121 ženskam) dne 20. novembra. e— Nov grob. Umrl je včeraj ob pol 12. v Zavodnji 52, zadet od kapi v starosti 49 let g. Franc Krajiic, frizerski mojster in hišni posestnik v Celju. Splošno znani in priljubljeni mož je zapustil vdovo gospo Agato in sina Franca. Pogreb bo v sredo ob 15. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Bodi mu ohranjen lep spomin, žalujočim izrekamo iskreno sožalje! e— Sekanje in prodaja božičnih drevesc. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja kupce in prodajalce božičnih drevesc na določila banove naredbe glede sekanja in prodaje božičnih drevesc z dne 14. novembra 1932, po kateri se mora vsak prodajalec, ki pripelje bežična drevesca na trg, izkazati z izvornim potrdilom občine, na katere področju so bila drevesca posekana. G^^darski, policijski in tržni organi bodo strogo nadzirali kupčijo božičnih drevesc. Proti vsakomur, ki se ne bo Izkazal s predpisano izkaznico ali ki bi prodajal drevesca sumljivega izvora. bo uveden kazenski postopek, drevesca pa bodo zaplenjena v korist fonda za pogozdovanje. e— Lojalni avtobusni promet na pr°ffi Celje — fekofja vas Vojnik bo uvedlo Celjsko mestno avtobusno podjetje od torka 6- t. m. dalje. Odhod iz Celja: 6-30, 7-30, 9.30., 12.40, 16-45, 18.15, 19.15. Prihod v Celje: 7-20, 8.20. 12.10, 13.50, 18-10, 19.10, 20.05. Voznina je zelo nizka. Iz Maribora a— Zahvala Akademije znanosti in umetnosti. Prvi mecen slovenske Akademije znanosti tovarnar Markus Rosner je prejel iz Ljubljane laskavo zahvalo za dar 100.000 din. G. Rosner je po svojem družabniku g. di\ Juvanu zaprosil za jugoslo-vensko državljanstvo. a— Napredovanje uglednega oficirja. 1. t. m. je napredoval v čin brigadnega generala poveljnik 45. pešpolka, polkovnik Marko Božovič. General M. Božovič si je v teku svojega službovanja v Mariboru pridobil obilo simpatij ter iskrenih prijateljev. Ob napredovanju mu izražamo Iskrene čestitke. a— Nocoj »Aida«. Drevi bo v gledališču prva repriza Verdijeve »Aide«. Kot prvi pride med abonmaji na vrsto red C. a— Miklavž v Sokolskem domu. Med številnimi prireditvami letošnjega Miklavža je bilo nedvomno v središču pozornosti krasno uspelo miklavževanje matičnega Sokola. Obširna dvorana z galerijami je bila nabito polna dece. ki je z napeto pozornostjo sledila poteku igre in pozneje razdeljevanju Miklavževih daril. Matični Sokol je ob tej priliki obdaroval sokoisko deco .ki zahaja redno k telovadbi matičnega Sokola. Pred obdarovanjem in po obdarovanju je deca navdušeno zapela sokol sko koračnico »Le naprej brez miru.« a— Miklavževa nedelja je bila letos živahna. Skrbne mamice so še dopoldne nakupovale po trgovinah blago in darila za svojo deco. Mariborski trgovci nekaterih strok so bili še precej zadovoljni. Posebno dobro kupčijo so imeli slaščičarji. a— Konec uspešne triletne borbe za sokoisko posest na Pohorju. Te dni se je pred okrožnim sodiščem v Mariboru končala triletna borba in pravda za sokoisko parcelo na Pohorju, ki jo je mariborska sokolska javnost od leta 1935 dalje zasledovala z velikim zanimanjem. Kakor znano, je kupil matični Sokol že leta 1935. na vzhodnem pohorskem grebenu med Mariborsko in Ruško kočo nad 54 ha ob-segajočo parcelo, kjer naj bi se postavila in zgradila sokolska planinska postojanka na Pohorju. Preden pa je mogel matični Sokol pričeti z gradnjo, je vložila lastnica sosednjega zemljišča, to je Zadružno gospodarska banka v Ljubljani, proti mariborskemu matičnemu Sokolu tožbo, v kateri je zahtevala od tega zemljišča okoli 24 ha površine, ki je večinoma sam gozd. V dveh instancah je bil ta tožbeni zahtevek zavrnjen kot neosnovan. Lani pa je Stol sedmorice (oddelek B) v Zagrebu obe sodbi razveljavil in vrnil tožbo okrožnemu sodišču v Maribora v ponovno razpravo. Ker pa se je sedaj po več razpravah izkazalo, da je tudi s stališča, ki ga je zavzelo v svoji odločbi najvišje sodišče, tožbeni zahtevek neutemeljen, je bila dosežena poravnava, v smislu katere odstopi Zadružna gospodarska banka od svojega zahtevka. Matični Sokol je imel svojega uspešnega branilca v osebi odvetnika g. dr. L. Boštjančiča, ki je društvu velikodušno podaril vse znatne stroške in tako omogočil poravnavo. a— Kriminal. Ko je imel trgovec Ivan Lah, ki ima svojo trgovino na Glavnem trgu, opravka v svojem skladišču na Koroški cesti 8, je opazil, da sta v skladišču skrita moška, ki sta hotela z veliko vrečo pobegniti. Policija je zajela 16-let-nega mizarskega vajenca K. in 17-letnega mizarskega pomočnika R., ki sta priznala, da sta hotela ukrasti specerijsko blago. Pri hišni preiskavi so našli predmete, ki so bili ukradeni pred meseci. Priznala sta, da sta vlomila v skladišče trikrat in da sta odnesla predvsem kavo, čokolado, riž, sladkor itd. Priznala sta tudi, da sta pred tedni vdrla v skladišče Sorša-kove na Koroški cesti 8. — Orožniki pri Sv. Marjeti ob Pesnici so aretiirali 33-Letne-ga delavca Ervina Zdovca, ki je osumljen, da je izvršil številne tatvine v Pesniški dolini. Nekatere tatvine je priznal. — Izpred neke gostilne v Frankopa novi ulici je izginilo ključavničarju Srečku šuberju kolo znamke »Roaster« z ev. št. 2-21919. — Sejmarju Jožefu Klančniku, ki stanuje na Vodnikovem trgu 9, so izmaknili nekatere predmete v skupni vrednosti okoli 600 din. a— Avto je zgorel na pohorski cesti v bližini Tomažičeve gost lne, delovodji pri pohorskih cestnih delih g. Francu Turn-šku. Avto, ki je znamke DKW, je popolnoma zgorel in je lastniku, ki se je rešil v zadnjem hipu iz avtomobila, zgorel tudi plašč. Oškodovanec navaja, da je nastal ogenj najbrže zaradi kratkega stika. Prošnja »Obsojeni ste na dvajset let ječe, dvajset let izgube pravic in na trajen izgon. Ali imate kakšno posebno željo, obsojenec?« »Da ta me -najprej izgnali.« Gospodarstvo Naš Izvoz v neklirinške države nazaduje ~ Jugoslovenski kurir« prinaša daljšo razpravo, iz katere povzemamo: Angleški funt se je v teku enega meseca dvigni! za blizu 30 din. To se pravi, da je dinar padel na beograjski borzi nasproti Jfuntu v teku omenjenega časa za preko 10o/n. Ta dvig funta je nastal cd tega, ker je Narodna banka prenehala dajati funte •za uvoz tistega blaga iz neklirinških držav. ki se ne smatra za sirovino. Narodna "banka ne daje funtov niti za blago, katerega uvoz je podvržen predhodni odobritvi odbora za kontrolo uvoza pri Narodni banki. Banka daje funte po tečaju 238 samo za predmete, ki se 9matrajo za •sirovino. Toda število teh predmetov je zelo majhno. Narodna banka je prenehala dajati funte zavoljo tega, ker je naš izvoz v neklirinške države zlasti zadnje mesece naglo opešal, medtem ko je uvoz iz neklirinških držav bil zmerom stabilen nasproti uvozu v prejšnjem letu. Po izvajanju ^Jugoslovenskega kurirja« izvira slabljenje izvoza v neklirinške države izključno od visokih cen izvoznim predmetom na naših tržiščih. Cene, ki jih producent doseza za svoje blago na naših tržiščih, so za 15 do 40% večje od mednarodne paritete. Razumljivo je torej, da naš izvoz v neklirinške države ni mogel obdržati lanskega obsega. Res je Narodna banka v teku letošnjega leta ponovno pokazala željo, da bi kliub visokim cenam na naših tržiščih omogočala normalen izvoz v neklirinške države. Tako je Narodna banka junija objavila spisek izvoznih predmetov, za katerih izvoz je sklenila kupovati funte po 250 din. Tudi pri izvozu puranov v Anglijo plačuje Narodna banka funte po 262 din. Vse to pa .ni zadoščalo, da bi bil dotok deviz od izvoza v neklirinške države tolikšen, da bi zadoščal potrebam po funtu za naš uvoz iz neklirinških držav. Narodni banki ne manjka deviz, kakor izvaja »Jugosloven-ski kurir«, in poleg tega ima v raznih aktivih velike količine zlata, katero je dobila s prodajo deviz za zlato v teku pretekle/ga lefa, vendar pa mora iz razumljivih razlogov pi-evidno postopati glede Gospodarske vesti = Pasivnost italijanske trgovine S tujino se je oktobra zmanjšala. Vrednost italijanskega uvoza v oktobru je znašala 755 milijonov, a izvoza 747 milijonov lir. Pasivnost znaša torej 8 milijonov lir nasproti pasivnosti 389 milijonov lir v lanskem oktobru, pasivnost italijanske trgo-vie s tujino se je znatno zmanjšala tudi v prvih desetih mesecih letošnjega leta, in sicer na 2.6 milijarde nasproti 4.8 milijarde lir v enakem razdobju lanskega leta. Uvoz se je v teh desetih mesecih zmanjšal od 11.2 na 9 milijard lir, a izvoz je ostal neizpremenjen na 6.4 milijarde lir. = Narodna banka za stabilizacijo funta. V zvezi z dvigom angleškega funta v teku meseca dni za blizu 30 din je Narodna banka storila po vesti Jugoslovenskega kurirja potrebne ukrepe, da bi se funt stabiliziral. Sodijo, da bo stabilizirani tečaj nekoliko nad 238. — V soboto je bila na beograjski borzi velika ponudba angleškega funta. Izvozniki perutnine, lesa in nekaterega drugega blaga so prodali preko 20.000 funtov po ceni med 266 in 268 din. To je bilo v zadnjem mesecu dni prvič, da je bilo na tržišču več blaga kakor povpraševanja, kljub temu pa se je tečaj funta obdržal tako visoko. = Močno nazadovanje svetovne trgovine. Berlinski zavod za preučavanje ko-njiuikture izvaja, da je bil razvoj mednarodnih trgovinskih stikov letos skoraj po vsem svetu pod močnim pritiskom konjunk-tumih razvojnih tendenc. V drugi četrtini letošnjega leta je bil svetovni trgovinski promet po volumenu za 12.5%, po vrednosti pa 16% manjši kakor v enakem času lanskega leta. Enako se je razvijal trgovinski promet tudi v tretji četrtini letošnjega leta. Statistični podatki prvih desetih mesecev letošnjega leta kažejo, da se je slabljenje trgovine s tujino v dolgi vrsti pomembnejših držav ustavilo šele oktobra. S splošnim nazadovanjem svetovne trgovine je oslabel izvoz skoro iz vseh industrijskih držav. Vendar je bila oslabitev izvoza iz raznih držav zelo različna. Razume se. da je najmočneje padel japonski izvoz zaradi vojne. Padanje nemškega izvoza, ki se je začelo v začetku leta, je precejšnje, toda še močneje je oslabel angleški izvoz. = Službeni tečaji za december. Po odloku finančnega ministra veljajo za mesec december naslednji službeni tečaji, kadar se pri taksah in sodnih pristojbinah preračunavajo na dinarje tuje valute: 1 na-poleondor 298.50, 1 zlata turška lira 339.70 1 angleški funt 238, 1 ameriški dolar 43.70, 1 kanadski dolar 43.50. 1 nemška marka 14.50, 1 poljski zlot 8.25. 1 belgijska belga 7.50, 1 madžarski peng 8.70, 1 brazilijanski milreis 2, 1 egipt3ki funt 239, 1 palestinski funt 238.50, 1 urugvajski pe-zo 15. 1 argentinski pezo 10, 1 čilski pezo 1.10, 1 turška papirnata lira 34.80, 100 albanskih frankov 1475. 100 francoskih frankov 130, 100 švicarskih frankov 1000, 100 italijanskih lir 230, 100 holandskih goldinarjev 2415. 100 bolgarskih levov 44.50, 100 rumunskih lejev 32.30. 100 dan-sk"h kron 915, 100 švedskih kron 1065, 100 norveških kron 1037, 100 španskih pe-zet 140, 100 grških drahem 39. 100 češkoslovaških kron 150. 100 finskih mark 90, 100 letonskih latov 740. 100 iranskih (perzijskih) rijalov 100 din. = Velesejem v M;lanu. XX. prireditev milanskega velesejma bo od 12. do 27. aprila letos. Za posetnike velesejma in za razstavljaice bodo dovoljeni veliki železniški popusti. Milanski velesejem je važen za gospodarstvenike dravske banovine, zato opozarjamo na to prireditev že zdaj, zlasti tvrdke, ki bi hotele na sejmu razstaviti vzorce svojih izdelkov. = Jugoslovensko-rumunSka trgovinska zbornica je začela poslovati. Nedavno se je ustanovila v Beogradu Jugoslovensko-rumunska trgovinska zbornica, ki ima prostore na Obiličevem vencu 36-11. Naloge zbornice so, da preučuje možnosti povečanja trgovine med Jugoslavijo in Rumunijo. da ščiti koristi gospodarstvenikov v medsebojnem gospodarskem prometu, da daje informacije članom, da :'zdaja poročila, ki se tičejo gospodarskih razmer v eni ali drugi izmed obeh držav. Kot čla- prodaje deviz, da bi se devizne zaloge ne zmanjšale na minimalno količino. Poleg visokih cen izvoznega blaga na naših tržiščih je treba upoštevati dejstvo, da je naš izvoz nekaterih predmetov v letošnjem letu znatno manjši in da se to zmanjšanje izvoza nanaša v kakšnih 80% na izvoz v neklirinške države. Tako smo v preteklem letu izvozili samo pšenice za zlato v vrednosti okoli 260 milijonov din, a letos nič. Izvoz lesa je letos za 220 milijonov dinarjev manjši; od tega odpade samo na neklirinške države okoli 150 milijonov dinarjev .odnosno nag izvoz lesa za zlato je manjši za okoli 45% v primeri z lanskim letom. Dalje je padel izvoz rud za okoli 114 milijonov, bakra za 70 milijonov in konoplje za okoli 38 milijonov dinarjev. Nastopni tabeli najbolje kažeta, kako je naš izvoz v neklirinške države oslabel. Prva tabela kaže stanje našega izvoza in uvoza v teku prvih letošnjih 10 mesecev v primeri z enakim časom lanskega leta v klirinške in devizne države (v milijonih dinarjev): Izvoz Uvoz Saldo klir. dev. klir. dev. klir dev. 2651.5 1341.6 2913.8 1285.2 —262.3 + 56.4 3176.9 1933.6 3050.0 1215.1 + 126.9 + 718.5 V p r vili letošnjih 10 mesecih smo prejeli za čez 650 milijonov deviz manj kakor lani v enakem času. Rapiclno pa je padel izvoz v neklirinške države šele oktobra. V oktobru smo bili pasivni z neklirinškimi državami za 11.9 milijona, a lani smo bili aktivni za 118 milijonov dinarjev. Naš saldo s klirinškimi državami pa je bil v oktobru aktiven za 101.4 milijona (lani pasiven za 42.1 milijona). Gibanje naše trgovine s klirinškimi in neklirinškimi državami letos oktobra je bilo nastopno (v milijonih din): Izvoz Uvoz Saldo klir. dev. klir. dev. klir. dev. 348.9 115.0 247.5 126.9 + 101.4 — 11.9 315.4 243.3 357.5 125.3 — 42.1 4- 118.0 niča se lahko vpiše v zbornico vsaka fizična oseba kakor tudi vsaka protokoli-rana tvrdka. Vpis članov vsak dan od 16. do 19.30 v zbornični pisarni. Interesenti iz notranjosti države se lahko vpišejo pismeno. = Licitacije. 6. t. m. bo pri komandi za utrjevanje, Ljubljana, Melnikova ul. 2 licitacija za dobavo 11.900 bencinske mešanice. — 7. t. m. bo pri upravi zavoda Obi-ličevo pri Kruševcu licitacija za dobavo kavčuka, barv, apna, bencina, japonskega voska in stearina. 9. t. m. hrastovih dog, 12. t. m. raznih ventilov, železa, zakovic in pločevine, 20. t. m. ventilov in raznih cevi. — 9. decembra bo pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu licitacija za oddajo raznih mizarskih in ključavničarskih del za adaptacijo okrožnega urada v Zagrebu. — 12. t. m. bo pri upravi III. oddelka vojno-tehnič nega zavoda v čačku licitacija za dobavo raznih cevi. — 14. t. m. bo pri štabu zra-koplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo raznega fotografskega materiala, 29. t. m. raznega fotografskega materiala. — 15. t. m. bo pri upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo desk in letev, 17. t. m. za dobavo raznega kartona. — 27. t. m. bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo jeklene pločevine, 28. t. m. potrebnih predmetov za bager, 29. t. m. za dobavo raznih barv za pomorske svetilke in znake. — 29. t. m. bo p*ri upravi barutane v Kamniku licitacija za dobavo 3000 kg lesenih kroglic in 20.000 kg trakastega železa. 30. t. m. raznih kartonskih škatel in 30.000 kg olja za kamniktit. — 6. t. m. bo pri tehniški komisiji št. 1. na Vrhniki licitacija za dobavo raznih cevi in fazon-skih delov. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. = Dobave. Obči oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. t. m. ponudbe za dobavo 4 premogovnih vozičkov bunkerjev. — Direkcija rudnika v Kaknju sprejema do 7. t. m. ponudbe za dobavo tračnikov, do 14. t. m. ščetk, jermenov in 2.000 kg svinca. — Ar-tileiijsko-tehnični zavod mornarice Lepe-tane sprejema do 9. t. m. ponudbe za dobavo razne opreme za gasilce, raznih tehničnih predmetov, sekir, lopat, žice in plinskih mask. — Komanda pomorskega ar-zenala v Tivtu sprejema do 7. t. m. ponudbe za dobavo raznega namiznega in jedilnega pribora, do 8. t. m. namiznih prtov, zaščitnih naočnikov, strojne bronce, do 12. t. m. bakra, bakrenih cevi. fleksibilnih cevi, medeninaste pločevine, žice, medi, metala delta, raznega stekla, raznih kant za olje, bencin in vodo, do 14. t. m. 150 kg lakastega bencina, do 20. t. m. razne posode za barve, steklene in porcelanaste posode in brus:lnih kamnov, do 21. t. m. keramitnih ploščic. IT-plošč, jekla, železa, jeklene pločevine in žice, do 27. t. m. raznega orodja. — Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo podzemnega kabla, žice, vrvice iz jute in raznega elektrotehničnega materijala, do 29. t. m. tračnic, spojnic, vijakov, žebljev, do 31. t. m. raznih predmetov za odgojo psov Borze 5. decembra Na ljubljanski borzi so ostali angleški funti v privatnem kliringu nespremenjeno na 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil v funtih promet po enaki ceni in v grških bonih po 37.75 (v Beogradu po 37). Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu zaključevali neizpremenjeno po 14.30. Na zagrebškem efektnem tržišču je bil pri mlačni tendenci promet v Vojni škodi po 462 (v Beogradu po 463). Promet je bil še v 7% stabiliz. po 96. OKV l&JL Ljubljana. Amsterdam 2388.66 — 2403.25, Berlin 1757.53 — 1771.41, Bruselj 738.65 — 743.71, Curih 996.45 — 1003.52, London 205.36 — 207.42, New York 4361 — 4397.32, Pariz 115.47 — 116.90, Praga 149.93 — 151.03, Trst 230.19 — 233.27. Curih. Beograd 10, Pariz 11.6325. London 20.67, New York 441, Bruselj 74.25, Milan 23.1750, Amsterdam 239-75, Berlin 176.75, Stockholm 106.55, Oslo 103.90, Ko- kenhavn 92.30, Praga 15.05, Varšava 8287, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25. tur tH i'I Zagreb. Državne vrednote« Vojna škoda 461 — 463, 4®/» severne agrarne 59 bl., 4% agrarne 59.50 bl., 6% dalm. agrarne 87.75, 6% begluške 89 bl., 7% stabiliz, 95.50 — 96.50, 1% invest. 98.50 bl., 7% Seligman 100 bl., 7% Blair 90 — 90.75, 8% Blair 93.50 — 94.50; delnice: Narodna banka 7350 den., Narodna šumska 20 bl., šečerana Osijek 75 den., Osječka livarna 160 den., Isis 20 — 50, Trbovlje 185 — 200. Beograd. Vojna škoda 463 — 464 (463) za dec. 463 den., 4% severne agrarne 55 den., 4% agrarne 59.75 bl., 6% dalm. agrarne 87.25 — 87.50 (87.25), 6% begluške 88.25 — 88.50 (88.25), 1% stabiliz. — (96.50), 7% invest. 99 bl. 7% Blair 89.25 — 90, 8% Blair 9550 — 96. (95 — 95.75). PAB 228.50 den. (228 — 231.50), Narodna banka — (7500). Blagovna tržišča ŽITO + Chic»go (5. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 65 3750; turščica: za maj 50-3750. + VVinnipeg (5. t .m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 62, za julij 62.6250. + Novosadska blagovna borza (5. t. m.). Tendenca neizpremenjena. r senica: sremska in slavonska 147 — 149. Rž: baška 135 — 137.50. -Ječmen: baški in srem-ski, 64/65 kg, 148 — 150; jari, 68 kg, 180 — 185. Oves: baški, sremski in slavonski 146 — 148 Turščica: baška, sušena, pariteta Indjija 103 — 104; par Vršac 102 — 103. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 237.50 do 247.50; »2« 217.50 — 227.50; »5« 197.50 — 207.50; »6« 177.50 187.50; >7« 147.50 — 157.50; »7 in pol« ln »8« 110 — 112.50. Otrobi: baški 90 — 97. Fižol: baški, sremski beli brez vreč 285 — 290. + Budimpeštanska terminska borza (5. t. m.) Tendenca čvrsta, promet slab. Rž: za marc 15.17 — 15.19, za maj 15.37 — 15.40. Turščica: za maj 15.22 — 15.23. (SUHI B \3 + Liverpool (3. t. m.). Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za dec. 4.66 (prejšnji dan 4.80), za febr. 4.65 (4.79), za april 4.63 (4.77). + New York (3. t. m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.39 (8.55), za febr. 8.15 (8.32), za april 8.03 (8.20). Ptujske občinske zadeve Ptuj, 5. deccmbra Na zadnji seji ptujskega mestnega sveta so sc obravnavale nekatere važnejše občinske zadeve. Razpravljalo se je o obrežnem betonskem zavarovanju na levem bregu Drave, ki se jc deloma po-iušilo. Popravila so nujna, zato se bo obrežje Drave kakor tudi obrežje pri izlivu Grajene v Dravo zavarovalo, v kolikor so krediti v proračunu še na razpolago. Muzejsko društvo dobi nekaj sob v domin i kam s k cm samostanu, ker so sedanji prostori prenat:pani, zlasti odkar jc društvo prevzelo -dragoceno knjižnico pokojnega notanja Škrabarja ter njegovo celotno zasebno muzejsko zbirko Predsednik Muzejskega društva dr. Komljancc sc jc mestnemu svetu zahvalil za naklonjenost. Žrtvam svetovne vojne, pokopanim na mestnem pokopališču, je bila letos zgrajena skupna grobnica. NTa pokopališču v Rogoz-nici pa jc še kakih 150 vojaških grobov, za katerih vzdrževanje izda mestna občina letno 1.500 din. Zdaj jc bilo sklenjeno, da sc tudi tam izkopljejo ostanki vojnah žrtev in S2 preneso na mestno pokopališče, kjer naj so zgradi poleg sedanje vojaške nova grobnica. Naprošena jqe vojaška oblist, da bodo vojaki brezplačno izkopali in prenesli okostja v novo grobnico. Po rešitvi nekaterih manjših zadev se jc razpravljalo o naslednji zadevi: Že leta 1931 je vložil tožbo zoper mestno občino bivši knjigovodja Kare! Ulrich, ki je bil ob prevratu 1918 odpuščen iz mestne službe. Tožbo, s katero je zahteval pokojnino, je izgubi.! v vseh treh instancah ter bi po končni sodbi moral trpeti tudi pravdne stroške za zastopnika občine v znesku 12.346 din. Izterjanje pa je bilo brezuspešno, zato so se stroški odpisali. Ob zaključku jc mestni svetnik Vimcr opozarjal na nujno potrebo, da sc električna razsvetljava napelje tudi do Suhe veje in v Dražeoce, ker prebivalstvo to želi. Mestni ravnatelj je pojasnil, da je odsek o tem že razpravljal, vendar pa je zadeva zaradi pomanjkanja kreditov odložena na prihodnje leto. Velik vlom v Škofljici V eni zadnjih noči so neznani storilci vlomili v mehanično delavnico in zalogo kolesarskih potrebščin Mirka Simč'ja v Sk fljici pri Ljubljani. Odnesli so dobršen to\ ^r novih delov koles in kolesarskih poti .bščin. Med drugim jc izginilo ž njimi več dinamov, pokrom a n--1« mračnih sesalk za k^.sa, pnevmatik, zračnic, pedalov, leži: iev, žarnic za dinamo. pokromanih okraskov za koie;a, ključavnic. lep'la. laka za ban ije koles, krmilo tvrdke K jič z roečimi gumijastimi ročaji, kompletno zzdnje kolo znamke »Torpedo«, brizgalka za vl.izgavanje vazelina za mazanje itd. Skupna škoda znaša več tisočakov. Kakor pripovedujejo ljudje, sta delanje po vsej priliki zagrešila dva neznanca, izmed katerih je bil eden precej velike postave, oblečen v temno obleko in površnik in pokrit s klobukom. Ta se je v času tatvine s kolegom mudil v bližini delavnice. Po sledovih v blatnih tleh so orožn'ki odkrili, da je eden izmed tatov nosil galoše. drugi pa težke čevlje. Vestnost Jernej pride v Ljubljano. Prenoči v hotelu. Sredi noči nekdo potrka na vrata njegove sobe. »Kdo je?« »Vaš kovčeg sem prinesel,« odvrne sluga. »Pojdi k vragu!« zarenči JerneJ. »S tem bi bil vendar lahko do jutra počakali! In spet zaski. Cez četrt ure ga iznova zbudi trkanje. »Kdo je?« »Jaz.« se spet oglasi sluga. »Povedati sem prišel, da tisto ni bil vaš kovčeg.« Poklon »Ali vas dama ni nič vprašala, kdo vam je izročil šopek?« | »Postrešček: »Nič, saj je morala že vedeti. Takoj je rekla: »2e spet stari osel!« j Zbor učiteljstva meščanskih šol Sprejeti so bili Številni umestni predlogi Ljubljana, 5. decembra. Učitelji meščanskih šol so v soboto Zbo-l ovali v Celju. Predsednik je poročal, da je zadnji čas napredovalo večje število tovarišev v višje skupine in da se društvo trudi, da bi se uredil honorar učiteljem na obrtno-nadaljevalnih šolah. Državnim uslužbencem naj bi se povišali prejemki v skladu z draginjo. Pomanjkanje učiteljstva na meščanskih šolah naj bi 6e odpravilo z nastavitvijo absolviranih filozofov. Tipiziranje meščanskih šol naj se odpravi in naj se sestavi nov okvirni učni načrt. Učencem meščanskih šol naj bi se dovolil prestop v višji razred srednje šole. Dovoli naj se po ena deška in dekliška poizkusna meščanska šola. Višja pedagoška šola naj se reorganizira po sedanjih zahtevkih. Mladinski list r,Razori« ima letos že nad 4.000 naročnikov, v zadnjem letu smo dobili precejšnje število samostojnih učnih knjig za meščanske šole. le nekaj predmetov je še brez njih. Sestavo teh knjig pa prevzamejo učitelji meščanskih šol. Dva tovariša sta referirala o reorganizaciji meščanskih šol in o tem, kako naj se dvigne ugled meščanske šole. Sprejete S3 bile smernice na bodoče leto. Uvede naj se avtomatično napredovanje in ukine naj se določba, po kateri je treba leto dni čakati na izplačilo povišanih prejemkov. izpraznjena mesta naj se izpopolnjujejo z razpisom, službena doba naj se zniža, učitelji naj bedo stalni. Štipendije za inozemstvo naj dobe tudi učitelji meščanskih šol. Ministrski odposlanci na meščanskih šolah naj bodo le iz vrst učiteljev meščanskih šol. Spremembe in dopolnila k zakonu o meščanskih šolah naj se čimprej uzakonijo. Diplomirani učitelji meščanskih šol, ki so še na proračunu osnovne šole, naj čimprej napredujejo in se potem prevedejo na proračun srednjih šol. šolnina naj se po možnosti cdpravi. Pouk na meščanskih šolah naj se prične in konča kakor na srednjih šolah. Dovolijo naj se spet privatni izpiti. Nove meščanske šole naj se ne otvarjajo, dokler ni dovolj učnih moči, lastnega poslopja in potrebne opreme. Vzdrževanje meščanskih šol naj prevzame banovina. Pri ban-ski upravi naj se ustanovi samostojen odsek za meščanske šole, a na univerzi naj se ustanovi stolica za didaktično.metodič-ni pouk. Na tehniški srednji šoli naj se ustanovi še oddelek za kemijo, da sc bodo na njem usposabljali učenci za pomočnike inženjerjev kemije. Zdravniška služba in higienska kontrola naj se uredita Nova cesta od štrigove do Ljutomera Otvorili so jo v nedeljo, kola vdirali jo bodo spomladi Ljutomer, ft. decembra V nedeljo smo s primerno slovesnostjo otvorili novo cesto, ki veže Strigovo z Ljutomerom. Cesta je velikega gospodarskega pomena, česar so se pač polno zavedali oni, ki so dali pobudo zanjo. Štrigovčanom bo zdaj pot v Ljutomer skrajšana za 9 km. Nova cesta bo zlasti tudi dobro služila vinogradnikom, ki so doslej težko prišli z vozovi do svojih vinogradov. Marsikdo se bo lahko tudi z avtom popeljal tod na izlet. Premogokopi, ki zdaj na tovornih avtomobilih vozijo izdatne količine premoga in rudnin na ljutomerski kolodvor, se bodo posluževali nove ceste. Zadnji čas so bili odkriti vrelci nafte pri Selnici Po takem se obeta na novi cesti, zlasti od Raz-križja dalje, velik promet, saj se bo vsakdo rad ognil mučni vožnji po ovinkih čez Pristavo. Ne samo Štrigova in Ljutomer, temveč vse Mursko polje in Medjimurje so z novo cesto mnogo pridobili, zatorej je treba ponovno izreči zahvalo onim. ki so to cesto začeli. In kdo so bili ti možje? Takoj po letu 1932.. ko je pripadel del gornjega Medjimurja s Strigovo in njeno !z živffema m dele!? jt IT Tr*n*v«lf t— Prvi veliki sokolski zvočni film »Oj leti sivi Sokole« je trboveljski Sokol v soboto in v nedeljo z uspehom predvajal v Delavskem domu. Občudovali smo krasne posnetke iz sokolske letne kolonije na Bledu. Spoznali smo opravke taboreče družine in zablestela se je tudi slika Viteškega kralja, ko je iznenada obiskal sokolske brate. Film je bil še precej dobro obiskan, želimo pa, da bi se naša javnost za slične predstave zanimala vsai z isto vnemo, kakor za manj vredne filme. Občinstvo je treba s sistematičnim delom vzgojiti še bolje v nacionalni smeri in ravno film bi bil za prosvetni namen širokih množic najpripravnejše sredstvo. Želimo torej večkrat takšnih poučnih filmov. t— Občinski urad sporoča, da je uradni dan sreskega načelstva v Laškem, določen za jutršnjo sredo, preložen na prihodnjo sredo 14. t. m. O tem se zlasti obveščajo stranke, ki so bile za jutri povabljene na občinski urad. Naše Gledališče DRAMA Torek, 6.: Zaprto. Sreda, 7.: Labodka. Red B. Četrtek, 8. ob 15.: Snegulčica. Izven. Znižane cene. Ob 20. Dobružda 1916. Izven. »Labodka« je pravljična igra za odrasle, ki jo je napisal veliki švedski pisi-telj Strinciberg v religiozno-iw stičnem na-stroju. — Igra predstavlja vzhičen sla-vospev čisti ljubezni, ki je ne moreta premagati sovraštvo in zlo. Dejanje spremlja originalna Sibeliusova glasba, ki jo izvaja orkester 40. p. p. pod vodstvom višjega kapelnika podpolkovnika g. Rerzcga. OPERA Torek, 6.: Zaprto. Sreda, 7.: Gejša. Red Sreda.n četrtek, 8. ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Globoko znižane cene. Izven. Ob 20. Don Kihot. Red Četrtek. Petek, 9. ob 15.: Poljub. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 8. ob 15.15.: Vdova Rošlinka. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 6. ob 20.: Aida. C. Sreda, 7.: Zaprto. Četrtek, 8. ob 15.: Boccaccio. Znižane cene. Ob 20. Dva ducata idečil rož. Zadnjič. R I Torek, 6. deccmbra Ljubljana 11: šolska ura: Miklavžev dan: Igra in recitacije (brezpos. učiteljski abiturienti). — 12: Miklavžev koš (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: šramel »Škrjanček«. — 14: Napovedi. — 18: Malo, manjše, najmanjše (Radijski orkester). — 18.40: Psihološki problem malega naroda (univ. prof. dr. F. Veber). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Vesela kronika. — 20: Koncert na harmoniki (g. Stante Milan). — 20.45: Potovanje po Daljnem vzhodu (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plesna muzika iz restavracije »Emone«. Beograd 16.45: Narodni napevi in orkestralne skladbe. — 20: Narodno petje. — 21.45: Lahka godba in ples. — Zagreb 20.30: Petje. — 21.15: Lahka glasba. — 22.20: ples. — Praga 20.20: Mešan glasbeni program. — 22.10: Plošče. — Varšava 21: Komorni koncert. — 22.20: Kla- I okolico k dravski banovini, je začel ta-I kratni in sedanji štrigovski župan Tomisl. Kovač misliti na dobro cestno zvezo z Ljutomerom. Dosedanja zveza med Strigovo in Ljutomerom je bila dolga 17 km in je imela velike ovinke. Za gradnjo nove ceste so se zavzeli pokojni poslanec Jakob Zemljič, predsednik cestnega odbora Josip Zmavec, banovinski svetnik Fran Skuhala in banovinski inženjer Fran Fišer, ki je izdelal načrte. Marca 1934 je začela banovina graditi novo cesto. Dolga je od odcepa 6.7 km, vsa trasa je nova. Cesta še ni popolnoma dovršena, kolavdacija bo prav za prav šele spomladi. Nasipi so solidno izdelani, dva mostova sta lesena, temelji pa betonski. Glavni most čez Sčavnico pri Stročji vasi je dolg 28 m. Cestna dela so stala nad poldrugi milijon din. Država je prispevala 119.000 din, večji del je dala banovina, ostalo po cestni odbor. Cesta po doslej malovrednem svetu se je gradila štiri leta in je dajala mnogim tukajšnjim delavcem zaslužek, večini posestnikov pa bo treba zemljišče še plačati. virske skladbe. — Sofija 17.30: Vojaška godba in godalni orkester. — 19: Schuber-tov koncert. — 20: Klavirske sonate. — 20.55: Ruske romance. — 21.15: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Plesna kapela. — 18: Klavirske variacije dunajskih klasikov. — 18.30: Veseloigra. - 20.10: Plesni večer. — 22.35: Lahka godba in ples. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19: Zabavni spored. — 20.10: Mozartova opera :;Rop v Serajlu«. — 22.30: Lahka godba in ples. — Miin-chen 19.15: Zabaven spored. — 21: Orkester. — 22.30: Lahka godba in ples. — Pariz 19.30: Lahka glasba. — 20.30: Al-benizove klavirske skladbe. — 21.15: Mas-senetova opera »Manon«. Tisoče zahval prejema »M ORAN A« Lasje prestanejo takoj izpadati in zrastejo na plešastem, ftestu-odstrani prhljaj®. jaca in hrani lasne KORENINE"* posluamo po povzetju-5tekl.oin.-5o- , N -''p.'-. ,. /••'• > S - f I Dotrpela je moja ljubljena žena, gospa Zvonka Juvan TRA F1KANTIN J A Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 6. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 5. decembra 1938. FRIOKO JUVAN ter ostalo sorodstvo Potrti globoke žalosti naznanjamo, da se je na Krvavcu ponesrečil Ciril Križman AVTOPODJETNIK Pogreb nepozabnega bo v torek ob pol 5 uri iz kapelice sv. Križa. Žalujoči: ANICA, soproga v MARIJAN in LEANDER, sinova. pomoč. To Izjavo je dal Johnson pred 180 predstavniki vseh vrst ameriškega orožja. V nadaljevanju svojega govora je Johnson pripomnil, da je Amerika prilagodila fe okoli 10 tisoč svojih podjetij za proizvodnjo vojaških potrebščin. Ameriško vojno ministrstvo ima po Johnsonovem ekspozeju naslednje cilje: 1. Standardizirati vse vojaške potrebščine; 2. povečati kapaciteto vojne industrije in 3. pripraviti vse potrebno, da se industrija v primeru vojne lahko prilagodi imperativu razmer. Drama o čsl. drami Češki pisatelj Viljem Werner, avtor drame »Ljudje na ledeni plosois je napisal novo gledališko delo, ki prikazuje zadnje dogodke v ČSR. Praški Narodni divadlo je sprejel dramo v svoj repertoar. Nemški zunanji minister Joachim v. Ribbentrop, ki bo v Imenu berlinske vlade podpisal nenapadalno pogodbo s Francijo Nobelove nagrade In ženske Doslej so prejele Nobelove nagrade štiri književnice in dve kemičarki Takšni vzkliki so se slišali na rimskih ulicah po zadnjem ekspozeju zun. ministra Ciana, ki pa jc pojasnil, da italijanska vlada ne prevzema zanje odgovornosti. Slika kaže množica manifestantov Stockholmski »nesmrtniki« se letos lahko ponašajo s tem, da ni nihče izmed njih pravilno napovedal, komu bo pripadla Nobelova literarna nagrada. Mnogi so računali, da bo večina švedske akademije to pot na strani angleškega pesnika Maser-fielda, drugi zopet, da postane laureat za književnost švicarski pripovednik Herman Hesse. Ni bilo tudi malo takšnih, ki so menili, da bi utegnil dobiti nagrado za književnost češki pisatelj Karel Capek. To se ni zgodilo. Niti krajevno bližjega romanopisca Silanpaaja niso upoštevali. Komisija se je rajši odločila za ameriško pisateljico Pearl Buckovo. Takšnega vzpona ameriške književnice ni pač nihče pričakoval. Poleg Pearl Buckove so doslej prejele Nobelovo nagrado za književnost samo tri ženske, namreč: Grazia Deledda, Sigrid Undsetova in Selma Lageriofova. Če primerjamo ženske odlikovanke z moškimi laureati, je njih število res majhno. Vsega skupaj je prejelo Nobelovo nagrado doslej sedem žen3k, štiri za književnost, dve pa za kemijo in fiziko. Ti dve ženski sta: ga. Curie. ki je bila odlikovana dvakrat, in njena hči ga. Curie-Joliotova. Druge so bile doslej od te velike ustanove izključene. Razočaranje v Hollywoodu Iz Los An gc lesa poroča agencija Ha vas, da jc tc dni prispela v Holly\vood nemška filmska režiserka Leni Ricfenstahiova Sprejeli pa so jo z vdrko hladnostjo, zaradi česar se pritožuje v nekem intervjuvu. Duševni barometer človeka Psihografolog Karmah o Napoleonovem podpisu »Ljudje, glejte, da čimprej izginete od* tod. tukaj je se\erni tečaj!« X»Everybodys weekly«)> Prireditev, Ul daje pobudo za gradnjo letal in motorjev Na Angleškem bodo izvršili nanimiv eksperiment. da bi proučili psiho šolske mladine. Na šolski razstavi, ki bo med božičnimi prazniki v VVestminstru, bodo uredili posebno atrakcijo, »zapečateno knjigo«, namreč majhno kabino v obliki velike knjige. V kabini bo samo stol, papir, črnilo in pero. Vsak mladi obiskovalec, pa naj poseča kakršno koli šolo, bo imel pravico stopiti sam v to kabino in spraviti tam na papir vse, kar mu je na srcu, pred vsem torej, kaj si misli o svojih učiteljih, o sošolcih itd. Ker bodo te zapiske prebrali šele o Božiču 1. 1948. in torej v šoli nikomur ne bo moglo škodovati, kar bo zapisal, pričakujejo. da bo res vsak povedal svoje pravo mnenje. Zapiske bodo spravili v jekleno skrinjo, ki jo po razstavi shranijo v neki banki, in šele čez deset let bodo skrinjo odprli. Amerika mobilizira industrijo Trije važni cilji vojnega ministrstva v Washingtonu Angleški letalski minister v Parizu Gluhi prometni stražniki Bukareštanska policijska uprava je napravila poskus in nastavila za prometne stražnike glušce, ki jim trušč ne more kvariti živcev. Izkazalo se je, da se morejo ti stražniki bolje osredotočiti na dogodke okrog sebe, ker so navezani samo na rabo oči. Utrudijo in izčrpajo se dosti manj nego normalni stražniki, pri tem pa je njihova storitev ista. Bojazen, da jih utegne glu-host spraviti v večjo nevarnost, se ni izkazala za utemeljeno, ker jim oči popolnoma nadomestijo sluh in so tudi zanesljivejše od sluha. Po tej izkušnji bodo za stalno nastavili nekoliko gluhih prometnih stražnikov. »Zapečatena knjiga« Proučevanje psihe ameriške mladine Tunis J - Korzika J - Niča t« - Koga pač ne zanima izvedeti, ali Je podpis človeka v svoji psihološki značilnosti vedno enak, ali pa se spreminja po človekovem razpoloženju ? Obrnili smo se zaradi tega na znanega mojstra moderne psihografologije F. T. Karmaha, ki je znan po analizah značajev posameznih osebnosti sedanjega časa in vprašanec je bil tako prijazen, da nam je na naše vprašanje odgovoril to-le: »Podpis je duševni barometer človeka. To je opazil gotovo že marsikdo, tudi če sicer ne pozna prav nobenih zakonov psi-lografologije. Kakršno je razpoloženje, tak je podpis. V njem se izražajo vse različne spremembe duševnega stanja; od veselja in sreče do žalosti in obupa. Ako pogledam podpis tudi le površno, vem takoj, kako je bil razpoložen človek, ko se je podpisoval. Ako pa vas hočem natanko in praktično poučiti o tem, je najbolje da si izberemo kar podpis velikega Korziča-na, Napoleona Bonaparta. Malokje Je doslej tako natanko ugotovljena karakteristika podpisa z ozirom na razpoloženje, kakor prav pri njem. Imamo na razpolago 7 cesarjevih podpisov, ki so nastali ob sedmih popolnoma različnih prilikah in v sedmih različnih razpoloženjih. 1. Podpis pri kronanju, ko je cesar dosegel svoj visoki cilj. 2. Podpis po zmagi pri Austerlitzu, ko je bil na višku zmagoslavja. 3. podpis pri vhodu v gorečo Moskvo, ko je prišlo v njem do izraza vse njegovo razočaranje. 4. Podpis v oktobru istega leta po katastrofalni vrnitvi ob snovanju novih načrtov. 5. Podpis po bitki pri Lipskem, ko se je trenutkoma zrušila njegova, velika koncepcija in strategija. 6. Abdikacija v Fontain-bleauju, ko ga je zajela resignacija. 7. Podpis v pregnanstvu na otoku Sv. Helene, ko je bil že čisto zlomljen. Kakor pri Napoleonu, je s podpisi tudi pri vsakem drugem človeku/ čeprav razloček ni povsod in vselej tako jasno viden, kakor je tu. Sicer pa sem o tem pisal podrobneje že v strokovnih revijah na za-padu Evrope in odkril nekaj novih izsledkov, M so prešli v temelje moderne znanstvene psihografologije. Ti izsledki so se nanašali pred vsem na razvoj podpisa pri spolno bolnih.« Ker je naš mojster sprožil že sam vprašanje svojega teoretičnega znanstvenega dela, nas je zanimalo, kakšno stališče so zavzeli do njega sodobni znanstveniki? »Ne morem se sam hvaliti,« je odgovoril Karmah na to vprašanje,« ako pa vas zanima, preberite si samo to, kar je napisal o meni znani francoski psiholog dr. Louis Careaux. N. pr. ta-le odstavek!« V tem mnenju je bilo res izraženo vse upoštevanje, ki ga je naš mojster deležen Božični prazniki Windsorskega vojvode Windsorski vojvoda in njegova soproga želita obhajati letošnje božične praznika na »angleški način«, t. j. povabila bosta za praznike k sebi angleško zakonsko dvojico z otroki. Ta vest je zbudila v Londonu veliko senzacijo. Smatrajo jo za protest proti temu, ker ne bo mogel vojvoda proti prvotnemu pričakovanju obhajati letošnjih božičnih praznikov na gradu Belve-dere, ANEKDOTA Blsmarck je med nemško-francosko vojno 1870/71. dobil bivališče v gostilni majhne francoske vasi. Rad bi bil dobil močno kavo. Poklical je gostilničarja in mu dejal: »Ali lahko dobim čašo dobre kave?« — »Gotovo,« je odgovoril gostilničar. »Imate tudi cikorijo?« je vprašal kancelar. »Gotovo, ekscelenca.« — »Pokažite mi jo!« Francoz je začudeno prinesel pokušnjo. »Prinesite ml, prosim, vse, kar imate te lepe cikorije!« je dejal Bis-marek. Gostilničar je še bolj začudeno izpolnil njegovo željo. »Ali je to res vse?« je vprašal Bismarck. In ko je gostilničar pritrdil, je velel: »Sedaj pa pojdite in mi pripravite skodelo kave.« VSAK DAN ENA Angleški letalski minister sir Kingsley Wood (v sredi) je te dni obiskal Pariz, kjer ga je sprejel ob tej priložnosti general Vuillemin Mednarodna letalska razstava v Parizu V zgodovinskem razstavnem poslopju Grand Palaisa v Parizu se te dni otvorili 16. mednarodno razstavo letal. Ta razstava je znana letalskim strokovnjakom, ki imajo navado, da se vsaki dve leti tukaj sestanejo iz vseh koncev zemlje, pod imenom »aero-saJon«. Tokrat ostane odprta skoraj do srede decembra in tudi letos, ko obstaja, že kakšnih trideset let, ni izgubila svojega pomena kot plodna pobuda za gradnjo letal in motorjev. Prav zadnjih novosti pa na tej razstavi seveda ne vidiš, ker jih posamezne države še skrbno čuvajo in preizkušajo zase. Toda razstava ima za strokovnjaka vendarle velik pomen, ker se more seznaniti tu s stvarmi. ki jih vidi drugače le v slikah ali pa jih pozna iz opisov, med tem ko dobi občinstvo obsežen pregled o trenutnem razvoju letalske tehnike. Večji del razstave zavzema seveda Francija. ki kaže iz svojih podržavljenih letalskih tovarn številna civilna in vojaška letala, med njimi tudi 4-motorno Farmanovo veleletalo, ki poleti v nekoliko tednih pod Codosovim vodstvom v Ameriko. Francoski motorji so znani in tu so razstavljeni skoraj vsi. ki se svet zanje zanima. Najmanjši med njimi (motor za letalni model) Ima zmogljivost 1/10 k. s., največji pa zmore celo 1700 k. s. Med športnimi letali zbuja zanimanje nova Mignetova »nebesna uš«, ki leti z brzino 170 km na uro in stane okrog 50.000 din. Tudi Američani so razstavili med drugim lahka športna letala, ki so razmeroma poceni. Belgijci in Holandci so nastopili z nekaterimi svojimi novimi tipi. Posebno pozornost pa zbuja Poljska, ki se je poleg Pasivna obramba v Angliji Francije udeležila razstave z največjim številom izdelkov. Novi poljski dvomotorni lovci in dvomotorni bombniki izkazujejo veliko zmogljivost in letijo vsi z brzino 500 km. Nemčija je zastopana s številnimi brzimi vojnimi letali, z jadralnimi letali in z letalom za navpično dviganje in pristajanje, ki je pred kratkim doseglo rekord. Zanj se posebno zanimajo Francozi, ki so jim takšna letala v novejšem času posebno na srcu. Poleg omenjenih držav, ki so zastopane z 211 razstavljalci, so razstavile tudi Češkoslovaška, Jugoslavija, Brazilija in Švica, a tudi Anglija, ki je poslala zelo hitra lovska letala in mnogo motorjev, ki se odlikujejo z visokimi številkami, kar se tiče konjskih sil. Pozornost zbuja dejstvo, da se Italija, ki ima zelo razvito letalsko industrijo. tokrat te mednarodne razstave ni udeležila. . Za predsednika nove čsl. vlade v Pragi je bil imenovan Rudolf Beran, prvak agrarne stranke, ki ima za cilj čim tesnejšo naslonitev države na Nemčijo Sueški prekop v filmu Zlagana podoba na filmskem platnu Te dni so v Londonu predvajali film z naslovom »Suiez«. Predstavi je prisostvoval tudii grof Louis de Lesseps, pravnuk francoskega inženirja ter je po zaključku filma izjavil, da se v traku prikazuje zgodovina Sueškega prekopa na popolnoma neresničen način. Ferdinanda Lcssepsa prikazujejo v filmu kot 25-letnega mladeniča, medtem ko je imel graditelj Sueškega prekopa v času, ko so se dela bližala koncu, okrog petdeset let. Lesseps je bil tudi žc oženjen in oče treh otrok. Toda to je stvar, ki bi se še lahko prezrla, pravi Lessepsov sorodnik. Neoprostljiv pa je način, kako se prikazujejo odnosa j i med cesarico Evgenijo ter inženirjem Les-sepsom. Način, kako so ti odnošaji prikazani, jc naravnost žaljiv za spomin francoske cesarice, a tudi za Lesseps«, ki jo bil pošten in dostojen človek. Ferdinanda Les-sepsa prikazuje film kot mladega pustolovca, ki žrtvuje prijatelje, družino ter celo domovino za svoje osebne ambicije. Podoba, kii jo daje ta film o Lessepsovem poštenju, je popolnoma izmaličena. Zaradi tega filma se bodo potomci inženirja Lessepsa zdaj zbrali v Parizu k rodbinskemu posvetu. Zahtevali bodo, da se film odstavi z repertoarja v kinematografih, poleg tega pa bodo še tožili filmsko podjetje za odškodnino. Angleška vlada od dne do dne bolj izpopolnjuje obrambo pred zračnimi napadi. K tej Službi je pritegnila tudi ženske, ki nosijo posebno uniformo (slika) Zastopnik ameriškega vojnega ministra Johnson je izjavil, da se morajo Zedinjene države Amerike pripraviti na uspešno industrijsko mobilizacijo za primer vojne. Gre za to, da bo država v primeru vojne takoj pripravljena. Nikoli več se ne sme ponoviti napaka iz svetovne vojne, ko je Amerika potrebovala celih 14 mesecev, da je lahko prišla zaveznikom dejansko na tudi v velikem tujem svetu: »Med modernimi psihografologi, ki se strokovno in znanstveno .teoretično in praktično bavijo s proučevanjem rokopisov in izdelovanjem psihografoloških analiz, cenim posebno mladega Jugoslovena F. T. Karmaha. F. T. Karmah je vzbudil moje zanimanje že ko sem prvič začel proučevati razvoj in položaj znanstvene psihografologije v jugovzhodni Evropi. Ugotovil sem, da se je F. T. Karmahu posrečilo rešiti nekatere probleme psihografologije, posebno s področja veneričnih bolezni in paralize, s katerimi so se pred njim zaman ukvarjali mnogi drugi psihografologi. celo slavni zdravniki. Jaz sem prepričan, da bo F. T. Karmah ostal v zgodovini moderne znanstvene psihografologije kot eden onih redkih strokovnjakov, ki so pomagali graditi temelje veliki zgradbi te moderne znanosti.« Vsekakor je to odlično mnenje odlične osebnosti. Torej naš mojster ni znan samo kot praktik, ampak tudi kot teoretik ln raziskovalec. Zato bo svet gotovo sprejel z zanimanjem veliko novo delo, ki ga pripravlja, delo o vplivih nalezljivih, predvsem spolnih bolezni, na pisavo bolnikov. Posamezna vprašanja je F. T. Karmah obdelal o tej temi že prej, to pa bo zaključna študija o vsem kompleksu vprašanj. Delo bo izšlo hkratu v več jezikih. Ko smo ga zapustili v njegovi sobi v hotelu »Soči«, je vzel v roko svojo veliko lupo in se zopet sklonil nad kup rokopisov. Karmah dela ob vsaki prosti priliki. M. S. Nemško-francoska pogodba o nenapadanju Prijetno presenečenje Neka družina v Treuburgu na vzhodnem Pruskem je morala iskati listine, ki so jih potrebovali za neko poroko, v Ameriki. Pri tem je zvedela, da jo čaka dediščina nad dvajset milijonov v našem denarju, ki Je bila deponirana v Zvezno rezervno banko. Družino iz Treuburga so že dolgo iskali ln so jo sedaj čisto slučajno našli. Predsednik nove praške vlade Knltnrni pregled P. Golia, »Dobrudža 16« Jubilej in umetnost imata po navadi prav po redkem svoj rendez-vous: potrebe, ki ob svečanih prilikah kličejo prigodnice na plan, so marsikdaj v perečem navzkrižju z naporom, pravično, objektivno oceniti pretekle dogodke in z živim vzorom v prihodnost utirati pota novim smerem. V luči te resnice pomeni »Dobrudža 1916«, igra o veselih in žalostnih dneh naših dobrovoljcev v Rusiji, ki jo je spisal Pavel Golia im ki smo jo v ljubljanski drami v režiji prof. Josipa Šesta doživeli te dni. razočaranje, ki ga trpko občutimo vsi tisti, ki so sami krvaveli na frontah, in tisti, ki jim ni bilo dano, da se v strelskih jarkih bij o za nacionalno svobodo in za boljšo, pravičnejšo ureditev sveta, a so daness po dvajsetih letih, deležni vsega, kar so nam prinesli vojni porazi Ln zmage. Čas, ki nas loči od velike svetovne morije, je nudil pisateljem, oosebej še onim, ki so sami od blizu doživeli njene strahote. čez glavo prilike, da prikličejo usodne dogodke v spomin in potegnejo črto pod račun. enega najbolj krvavih, kar jih pomni zgodovina. V prvem razdobju povojnega razvoja so pisatelji, ki so se lotevali te snovi, ustvarjali skorajda izključno v znamenju pacifističnega gesla: Nikoli več vojne! — in v znamenju vere v boljšo, svobodnega človeka in svobodnega naroda vredno bodočnost. Poleg Američanov. Angležev, Francozov — da ne govorimo o Rusih, ki jim je bila v posebnih razmerah odmerjena povsem svojevrstna naloga — so se r Evropi v tej smeri uveljavili predvsem nemški pisatelji, ki so brez dvoma dali iz sebe največ in najplemenitejše, kar premore danes svetovno slovstvo tega žanra. Samo zaradi vzporednosti snovi z Golijevo »Do-brudžo« in zaradi aktualnosti problema naj mimogrede opozorimo posebej še na Lan-gerjevo »Konjeniško patrulo«, ki smo jo videli tudi na odru našega Narodnega gledališča in ki nam je ostala v spominu kot spoštovanja vredna umetnina in kot veličasten zgodovinski dokument o borbi bratskega češkega naroda za svobodo. Zmaga novih idej v nekaterih državah zapadne Evrope pa je napravila križ čez ta napor. Mirovna misel je spet vržena med staro šaro, ideja o eni družini slovanskih narodov se je spet umaknila na dno naših duš ie stc, beseda o svobodi je spet postala samo vaba v zanki, V času na jstrahovit e j šega nacionalnega, socialnega in moralnega razsula, kar smo jih kdaj doživeli, bi si vsakdo izmed nas že-'če pošteno dekle. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Kuharska začetnica«. 28313-2 Brivski pomočnik mlad. išče službo.. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 28300-2 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za Slfro aU daja nje naslova S Din. Na) manjši znesek 17 Din Akademik instruira vse predmete po zmerni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uspeh 2222«. 28295-4 Francoščino, nemščino poučujem po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28298-4 G. Th. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit Gimnazij, izobrazba pismenim potom Ze nad 15 let obstoječa Vidovičeva dopisna Šola v Sarajevu omogoča mlajšim ln odraslim do gimnazijske izobrazbe pismenim potom. Brezplačne Informacije daje ravnateljstvo Vidovi-čeve dopisne gimnazije, Sarajevo, poštni predal 217. 27427-1 Filozof matematik diplomiran Išče lnstruk cij. Naslov v vseh posl Jutra. 280312-4 Dragocenosti Vsakovrstno zlat« Kupuje po najvišjih CERNE — joveOr. Ljubljana. VVolfova ul Oblačila Beseda 1 Din davek Din; ea Slfro ali daja nje naslova S Din. Na] manlšt znesek 17 Oln Moška suknja obleka in žaket, vse črno, za srednjo postavo dobro ohranjeno, naprodaj. — Sv. Petra cesta 62, I. nadstr. drugi zvonec. 28306-13 Prodam Beseda i Din. davek .i Oln za Slfro aH dajanje laslova 5 Din. Najmanj Si znesek 17 Oln Gramofone nadomestne dele, plošče v največji izberi, od 10 din dalje, dobite v razprodaji bnše- tvrdke Rasberger, Dalmatinova 10 (nasproti hotela Štrukelj). 12959-6 Poceni boste kupovali vse, kar potrebujete ako zahtevate naš brezplačni katalog veleblagovnice Zagreb, Ilicl 4 in 6 HIBiUiiiiii-iiHjiJiiii! Čez deset minut so prinesli pilota; našli so ga bili v strešnem žlebu, in zdaj so ga položili v posteljo zraven kapitanove. »Pozdravljeni! Pozdravljeni!« je navdušeno vzkliknil kapitan in prisrčno stisnil tovarišu roko. Na srečo so bile njune rane neznatne, tako da so se jima hitro zacelile. Plošče in gramofone bivše tvrdke A. Rasberger v največji izbiri po razpro-dajnih cenah, dobite Dalmatinova 10 (nasproti hotela Štrukelj) , 27656-6 »Marklin« dobro ohranjen, poceni prodam. Ambrožev trg 3. priti, levo. 28209-6 Ženski zimski nlašč dobro ohranjen, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28296-6 Pisarniške mobilije Ir. pisalni stroj, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 28297-6 Mizo za pralnico, močno, do 2 m dolgo, kupim. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod šifro »Dobro ohranjena«. 28307-7 Glasbila Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din. Nal manjši znesek 17 Din Kratek klavir dobro ohranjen, kupim. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28304-26 Darila za male in velike gitare, harmonike violine i. dr. najcenejše pri M. MODIC Ljubljana, Cojzova c. 9-399-2f Beseda 1 Din. davek -< Din; za štfrc ali dala oje naslova 3 Din. Na) manjši znesek 17 Din Bukove hlode l upimo, sveže posekane, od 1.40 m dolžine naprej. Takojšnji prevzem in plačilo. Ponudbe z navedbo količine in cene na: Kmetijska družba, skladišče, Maribor. 28253-15 Stroji Beseda 1 Din. davek s Din; za Šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din bivalne s!roje ni ugodne obroke. Stare stroje vzamemo v račun. Na zalogi vedno tudi rabljeni stroji. NOVA TRGOVINA Ljubljana, Tyrševa c. 36. 28279-29 Kolesa Beseda l Oln davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova S Din Naj manjši znesek 17 Din Kolesa — vzamemo brezplačno v shrambo. Rezervirajte prostor. NOVA TRGOVINA, Ljubljana, Miklošičeva. 27895-11 Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova S Din Na) manjši znesek 17 Din Družabnika išče realitetna poslovalnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Donosno«. 28294-16 Gospod ali dama z majhnim kapitalom lahko sodeluje pri dobrem idočem podjetju. Gotova plača 3000 dir. na mesec. Ponudbe ia ogl. odd. Jutra pod »Priložnost«. 28315-16 Opozorilo! Nisem plačnica za nobene vrste dolgov, ki bi jih napravil kdorkoli na moje ime in tudi ne za hčerko Musinko Stalowskv. Marija Stalowsky, mati. Tržaška cesta 28, Ljubljana. 28305-21 Stanovanja Dvosob. stanovanje iščem za konec decembra v predmestju. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »3 odrasli«. 28303-21a Sobo odda Čisto sobo lepo. svetlo, oddam najraje 2 gcspodičiama 15. decembra. Kopalnica. Strossma-yerjeva ulica 4-1., desno, nasproti gimnazije na Poljanah. 28023-23 Lokali Beseda 1 Din davek j Din za Slfro ali dajanj«-naslovB 5 Din Najmanj manjši znesek 17 oln Manjši lokal pripraven za obrtnika ali trgovino oddam v industrijskem mestu na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cenena najemnina« 28000-19 UJ.IJJIMiUJ Trisobno stanovanje kabinet, kopalnica in vse pritikline v i. nadstr, v mestu, oddam mirni stranki brez otrok. ISTOTAM dvosobno in kuhinjo, podstrešno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28028-21 Trisobno stanovanje komfortno, oddam za takoj ca 900 Din Bežigrad, Baragova 11. 28301-21 Lepo solnčno sobo opremljeno, s poseb. vhodom oddam boljši osebi. — Cesta 29. oktobra (Rimska) 21a, II., levo. 28399-23 Opremljeno sobo v mestu, oddam 15. decern-brr. gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28299-23 Dvosob. stanovanje solnčno, prizemno, oddam 1. januarja na Vrtači št. 12 oddam Ogled dnev. od 9.— 10. ure. 28200-23 Prazno sobo lepo. solnčno, s strogo se-pariranim vhodom. takoj oddam mirni osebi na Novem trgu 5-II. 28219-23 Nesporazum v zakonu ? Obrnite se na grafologa Karmaha, ki se odlikuje posebno z analizo Človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafolo gije in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam bodo koristili vse vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v Ljub ljanl, hotel Soča, Sv. Petra c. vsak dan od 9. do 12. dop. ln od 15. do 19. popoldne. Odgo varja tudi na došlo ko respondenco. V LJubljani ostane do 20 decembra. Sobe išče Sobo čedno, toplo, s posebnim vhodom v bližini Sv. Petra iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28320-23a Opremljeno sobo z vso oskrbo, iščem v Ljubljani, blizu pošte. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod šifro »Domača hrana. 28288-23a njL Beseda 1 Din. davek ? Din; za Slfro ali daja nje naslova S Din Na) manjši znesek 17 Din »23. XI.« Piši na moj naslov. Pošlji mi vsaj eno slikico. 28285-24 Razno a Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nadi 1. Pogačnik, BOHORIČEVA 6. Telet. 20-59 Od Vas je odvisno, da tmat* obleko vedno kot novo zato Jo pustit« redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 'Vslnica — Sv«flo''kalnic Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš dobri soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod ANTON TOMŠIČ KLJUČAVNIČAR DRŽ. ŽEL. V POKOJU v 70. letu starosti, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek, dne 6. decembra 1938 bo pol 3. iz hiše žalosti Zg. šiška, Pod hribom št. 20. Ljubljana, Maribor, 5. decembra 1938. žalujoči: MARIJA, soproga; JOŽE, VINKO. TONČEK, sinovi; MARIJA, TONČKA, VIKA, FANČI, hčerke; EGGER FELIKS, KRELJ IVAN, TRPIN MILKO, zet je; SREČKO, DARINKA, vnuka. f Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast FRANC GARIN ŽELEZNIČAR V POKOJU IN POSESTNIK v nedeljo ob 13. po kratki mučni bolezni v 71. letu starosti za vedno zapustil. Pogreb bo v torek 6. decembra ob 15. uri pop. iz hiše žalosti Laze št. 12 na farno pokopališče v Borovnici. Laze pri Borovnici, dne 6. decembra 1938. IVANA GARIN, soproga; IVAN, FRANC, ANTON, sinovi; MARIJA, hči; ANGELCA GARIN, sinaha; FRANJO KROBONJA, zet; JANEZEK, vnuk. Ali hočete tudi Vi O IZGLEDATI MLADI ( Gospodična Fany Mamila pripoveduje, kako je svoj videz pomladila za 10 let. SLUČAJ št. 1783:"Te" fotografije kažejo presenetljivo zboljšanje, katero Jagdčna Fany Marcilta dosegla v svoji zunanjosti. ■ TO LAHKO TUDI VI DOSEŽETE. Čitajte spodaj jamstvo povrnitve d Zene od 60 in 70 let, ki so izgubile gube v šestih tednih! Taki so bili presenetljivi rezultati bolnišniških poizkusov, navedenih v dunajskem medicinskem listu. To je presenetljivi učinek hranjenja kože z Biocelom, dragocenim prirodnim elementom, ki ga mora imeti vsaka mlada koža brez gub. Biocel je zdaj v vsaki tubi rožnate hrane za kožo Tokalon. Cltajte to pismo, v katerem gdična Fany Marcilla (od katere fotografije so zgoraj reproducirane) govori o svojem izkustvu: »Vse to se mi zdi kakor čudež. Še pred dvema mesecema sem imela brazde in gube na čelu, okrog oči in ust. Danes se vse moje prijateljice divijo moji gladki dekliški koži. Vsem povem, naj vporabljajo hrano za kožo Tokalon z Biocelom kakor sem tudi jaz storila. Nekatere so se mi en ar i a posmehovale, dokler ' * niso same poizkusile. Ko so videle presenetljive učinke, so ravno tako navdušene kakor sem jaz.« Vporabljajte hrano za kožo Tokalon z Biocelom za noč. Ona pomlajuje kožo, dokler spite. Vjako jutro se zbudite na videz mlajši. Čez dan vporabljajte belo kremo Tokalon, ki napravi kožo jasno, gladko in svežo ter jo očisti zajedalcev in razširjenih znojnic. Rezultati v tisočih primerih so bili tako presenetljivi, da lahko damo to brezpogojno jamstvo povrnitve denarja. Nabavite si še danes po eno tubo obeh krem Tokalon. Vporabljajte jih 10 dni po navodilu. Če niste navdušeni nad sijajnimi in uspešnimi rezultati, vrnite nam kremo, čeprav ste že polovico porabili, in mi Vam bomo v celoti nadoknadili Vaš izdatek. '- '"-V* • V globoki žalosti naznanjamo, da naju je nenadoma zapustil danes ob pol 12. uri dopoldne, oče in mož, gospod FRANC KRAJNC FRIZ. MOJSTER Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 7. decembra ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. CELJE, dne 5. decembra 1938. KRAJNC AGATA, žena; FRANC, sin Mestni pogrebni zavod Občina Lgubljana Umrla nam je naša ljuba mama, stara mama, tašča in teta, gospa Front ška Hallner roj. LEGAT v 68. letu starosti. Spremili smo blagopokojnico dne 4. decembra 1938 k večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo darovale v Ljubljani, v Lescah in na Bledu. V LJUBLJANI, dne 6. decembra 1938. JANKO MALLNER in sorodstvo Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,