Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
"1
J
r
VelJ»
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat
Leto XXXI.
Celovec, 7. kimavca 1912.
' *
Št. 36.
Nov načrt za prodiranje nemštva.
Mnogo ran je že usekalo Slovencem-nemško uradništvo. Kjerkoli se Slovencu godi krivica, povsod vidi za tem činom nemškega radikalnega uradnika. V kteri-koli večji urad prideš, povsod naletiš na nemškega uradnika, celo v popolnoma slovenskih krajih. Nastavljanje nemških uradnikov med Slovenci pa ni morda nekaj slučajnega, ampak je sistem. Nemški »Volks-rat« izve za vsako uradniško mesto že po mesec dni prej, predno sploh pride vest v javnost, da je dotično mesto prazno. Vse instance gledajo na to, da zasede dotično me-sio Nemec, Slovence pa odganjajo. Slovenskih železniških in davčnih uradnikov je n. pr. lepo število v trdonemških deželah in trdonemških krajih, kjer se pa niti ganiti ne smejo; nihče ne sme vedeti, da so slovenskega rodu sinovi, sicer gorje jim! Še hrane ne dobijo! Vse drugače se godi nemškim uradnikom med Slovenci. Med Slovence pošiljajo najhujše radikalne peteline, ki sovražijo slovenski rod in katoliško cerkev, in ti uradniki začenjajo potem v svojem kraju ponemčevati. Kadar jih je dovolj, da se čutijo že dovolj močne, ustanovijo podružnico »Stidmarke« ali »Schulvereina«, posredujejo, da prihajajo v dotični slovenski kraj nemški trgovci, gostilničarji, sami hu j skači.
Počasi začnejo ti ljudje rogoviliti. Slovencev, ki ž njimi potegnejo, bodisi iz same ncznačajnosti ali uradniki pri njih kupujejo, ne majnka. Drugi pa vse to mirno gledajo, kakor da bi moralo že tako biti. Kmalu nastane tako v slovenskem kraju »nemška trdnjavica«, ki jo podpira na vse kriplje tudi vlada, ki jim zgradi takoj najprej ljudsko šolo, in če je kraj večji, tudi gimnazijo. Če se konečno slovenski domačini postavijo po robu, češ, kot gostje ste nam v slovenskem kraju dobrodošli, a nas Slovencev ne
Podlistek.
Lepa Rozika.
(Vizija. — Spisal A. B.) (Konec.)
Amerika
Sprejela me je zopet vase dežela daljna — domovina ostala pa za sivim morjem, ljubezen moja, zakopana pod grudo tuge plaho spi...
Ah, kje si, žena ljubezniva? ... Otroče bedno tvoje grudi iztika, kakor je navada, in jaz te v sanjah trudnih iščem, na prsi da bi te privil...
A tebe ni — ljubezen moja ... Ostalo pač mi dete nežno, ki celo je podobno tebi in ko na njega se oziram, se zdi mi, da le tebe zrem ... Ostavil sem te pač nemilo, sem kruto pahnil te od sebe, a to se v jezi. j e zgodilo, za vse se, vse sedaj kesam ... Okrutnež, dal sem tebe v žrtev — sedaj prepozno se kesam.
Kako si milo me prosila, a jaz sem za ljudi se brigal in tebe tužno sem pregnal...
Če si še živa — Bog te vari,
hote komandirali in naše javnosti moralno izkvarjali. veljajo kot grozni »hujskači«, priseljeni rogovileži pa kot »Bruder im be-drohten Land« (bratje v ogroženi deželi), čeravno so ogroženi le domačini - Slovenci.
Tako zidajo nacionalni Nemci nemški most do Adrije, ne mnogo moteni od slovenskih voditeljev. Zadnje ljudsko štetje je to delo avstrijske vlade in nemškega »Volks-rata« posebno v jasni luči pokazalo v Trstu in Gorici, to je v mestih, kjer o Nemcih-do-mačinih ne more biti govora. V Trstu in Gorici so doma Slovenci in Lahi. Nemci so samo priseljenci. In vendar so pri zadnjem ljudskem štetju v Trstu našteli poleg 118.353 Lahov in 56.000 Slovencev tudi 11.436 Nemcev. To daje mnogo misliti. Zdi se pa, da se niti Lahi niti Slovenci v teh mestih ne zavedajo, kake velika da je zanje nemška nevarnost.
Nemški nacionalci dobro slutijo, da ta način ponemčevanja ne bo trajal večno, da se bodo čisto naravnim potom Slovenci in Lahi vzbudili iz sedanje zaspanosti nemškemu prodiranju; zato delajo na vse kriplje, da dosežejo hitre uspehe. Nemški nacionalci delajo, dokler je zanje čas, da bi se na jugu s pomočjo vlade tako okrepili, da hi zlezli Lahom in Slovencem preko glave in tako zasigurali zgradbo nemškega mostu od Beltà do Adrije.
V tem načinu germanizacije so Nemci zelo iznajdljivi. Pred nedavnim so »Freie Stimmen« objavile nov način germanizacije. Pozvale so nemške penzioniste, Nemce, ki se živijo od obresti svojega premoženja, vrtnarje in zasebnike vseh vrst, da se naj iz nemških mest začnejo naseljevati v južnih alpskih deželah ali ob obrežju Jadranskega morja. S par tisoč kronami si je mogoče kupiti lasten dom z vrtom, pa tudi najemnina je na deželi manjša kakor v mestili, kjer tožijo vsled draginje stanovanj. In število takih ljudi, ki bi lahko šli na deželo, trdijo »Fr. Stimmen«, ni majhno. Kakšnega pomena hi bilo to za nemštvo, dokazuje sledeče:	Č*1
če mrtva si — pokojno spi v naročju hladnem črne zemlje, a jaz se bodem maščeval-----
* ★ ★
Preteklo je že dvajset let, odkar papirje jaz sem te-le pisal.
Ah, koliko sem od takrat pretrpel že — sedaj bogat sem. Od zore v mrak sem delal pridno, edinca skrbno sem vzgojil, bogastva sem mu pridobil.
Ah, morda moja bedna žena od zgoraj mi je izprosila na moje delo blagoslov ... Množilo se mi je bogastvo in zvan sedaj sem jaz — bankir. Usodo matere nesrečne jaz sinu tudi sem odkril----------
Že blizu konca sem — to čutim — spomin mi mnogo je opešal, a duša, ta še vedno sanja:
»V opojni zarji v sivi dalji domovje ljubo vidim, duša, kot drobna ptica hrepeni, na trate žalostne mladosti...
Ah, vem, nikdar vas ne uzrem več planine daljne, polja zlata, nikdar ne slišim, kak šume v viharju burnem tam gozdovi, nikdar več ne poljubim tla, preljuba tla domača ...
»S tem bi bilo, kar je za nas Nemce največje važnosti, tudi ojačeno nemštvo na jugu Avstrije, kjer ima izvršiti še zgodovinsko nalogo, predvsem prodiranje do Adrije. Za razveseljiv napredek nemštva na južnem Tirolskem, na Koroškem, Spodnjem Štajerskem in Primorskem, se je zahvaliti ne v majhni meri nemškemu tujskemu prometu. Mnogo nemških letovičarjev in kopalnih gostov se je v teku let odločilo za trajno naseljevanje na jugu Avstrije in si ustanovilo lastno ognjišče. Zato je iz narodnih ozirov potrebno, dotok nemških tujcev namenoma pospeševati in zlasti začeti s sistematičnim naseljevanjem nemških družin. Vsak Nemec, ki ni navezan na nobeno določeno bivališče in stanuje danes v kakem velikem mestu, industrijskem kraju ali v kakem pustem nemškem jezikovnem okolišu ter hoče na jugu Avstrije, bogatem na bodočnosti, nemštvo dejansko podpirati, ne more tega bolje storiti, kakor če se preseli na jezikovno mejo. S tem svojim korakom si ne bo le svojega življenja olepšal in olajšal, ampak bo tudi sodeloval pri mnogo-obetajočem bodočem nemškem delu, namreč pri naseljevanju na našem lepem avstrijskem jugu. Nemško obrambno (!) društvo »Sudmarka« v Gradcu je začetkom leta 1911 že začela uspešno naseljevati Nemce vseh vrst in je rada pripravljena, brezplačno pojašnjevati o vseh naseljevalnih zadevah na jugu Avstrije v vsakem oziru.«
Lepi so torej naši slovenski kraji, in nemški poželjivosti se cedijo sline, kdaj bi moglo pregnati z rodne zemlje slovenske domačine in zatreti slovensko besedo. Slovenci, bodimo pozorni! Slovenska zemlja Slovencu!
Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih Slovenske Straže"!
Prebral teh par vrstic sem ... Oče,
moj mrtev oče, pisal to je!----
A jaz? ... Najprej domovje svoje ogledat grem si in gomilo preljube mame obiskat...
Potem — naj izvršim osveto, ki oče mi jo je ukazal--------
------------:--In sin takrat
prišel je mater maščevat... Takrat se med ljudmi razneti nemir nevaren, žugajoč, z zobmi delavci škripajoč
XIV.
zahtevali od gospodarja, da plače jim poviša naj, če noče gledati viharja delavstva... Zganil se je zmaj — v telesih onemoglih vsplala je zopet kri in se zagnala je v dolgo stiskano srce, želeli lepega si dne v bodočnosti, otrokom sreče ...
A on se jim je le smejal, saj jih predobro je poznal, da kmalu bodo bedne gneče vrnile se, da reven, suh bo narod vrnil se po kruh.
XV.
A ni se vrnil narod bedni, nekdo med njimi pogumno vstal
Za bolnike.
»Slovenec« od dne 31. avgusta napoveduje velevažno akcijo za Kranjsko, ki je tudi mi na Koroškem ne smemo prezreti. Detieni članek naglasa, kako da je pri nas za bolnike navadno silno slabo preskrbljeno. »Bolniška soba, postelja, perilo, posoda, hrana, pijača — vse nesnažno, zaduhlo in mračno, brez solnca in zraka . . . bolezen je morebiti nalezljiva ... ni čudo, da imamo popolnoma okužene družine, hiše in vasi, v katerih mori jetika neprenehoma staro in mlado. Ljudstvo pa se udaja v svoji povednosti usodi . . .!«
»Slovenec« poživlja, naj se poišče pripravnih deklet in žensk, katere bi se v Ljubljani naučile bolniške postrežbe. Tako poučene strežnice bi se nastanile po občinah, dolžnosti in pravice bi se jim natančno določile in pod nadzorstvom zdravnikov bi bile ljudem v velik blagor.
Te stvari tudi na Koroškem ne smemo prezirati. Pri nas za bolnike nikakor ni poskrbljeno. Dežela ima svojo deželno bolnišnico, ali med zdravniki in postrežnicami se le izjemoma najde kdo, ki je zmožen-slovenskega jezika. Kako je torej mučen položaj bolnika, ki pride med ljudi, s katerimi se nikakor ne more niti zgovoriti. Kako tudi hoče zdravnik delati, če bolnika ne razume? Ali tako je žal na Koroškem! Potem se po pravici pritožujemo, da ravno na slovenskem delu dežele nimamo nobenega zavoda za bolne. V Celovcu je deželna bolnišnica, je ženska bolnišnica Elizabetink, ki je vredna posebnega priznanja in v katero se najrajši zatekajo slovenske kmetice in kmečke hčere, ker je tukaj vedno slovenskih redovnic na razpolago. V Wolfsbergu je bolnišnica, v Beljaku je, v Št. Vidu so usmiljeni bratje, v Špitalu so se naselile križevske sestre, ničesar pa ni ne v Velikovcu, ne v Pliberku, ne v Železni Kapli, ne v Borovljah, ne v Šmohoru, kakor da bi se bili bolniški zavodi nalašč izogibali slovenskega ozemlja. Ko je dežela napravila novo bolnišnico, bi bila morebiti boljše storila, ko bi bila zidala štiri ali pet malih bolnišnic na deželi. Seveda je zdravnikom v Celovcu ljubše, ako imajo tukaj velik, popolnoma opremljen zavod, ali stvar ima drugo stran: Velika bolnišnica je le bolnišnica za mesto Celovec, iz dežele pošiljajo tja le bolnike, ki nikogar nimajo, naj dragocenejši del našega ljudstva: kmet in kmetica, oče in mati ne moreta z doma, tu trpita, dokler ni bolezen zamujena, potem se morebiti še poskusi nekaj tednov v bolnišnici. Za hlapca in deklo plača občina, tukaj se ne odlaša, kmet pa mora plačati sam in zato se ne upa z doma, dokler ni prepozno. Tako nam umirajo zlasti kmetice vsled preobilnega dela in trpljenja z otroki, tako nam umira kmet v letih, ko bi moral biti še pri dobrih močeh. Žalostni bolniški prizori so tudi en vzrok, da dela-
in v govorici mu zavedni sovraštvo do tovarne vžgal.
To bil je v vasi tujec mladi — ljudje verjeli so mu radi, ko jim s plamtečimi očmi govoril je o svobodi, o svobodi v poljanah rožnih, nazaj v naravo vabil jih in v govorih navdušenih trpljenje slikal jim podložnih. Demon, ki tajno v njem je spal, mu govore narekoval,
XVI.
demon okruten maščevanja, da zapeljivca bi kaznil in vsa trpljenja, žalovanja nad njim za vedno si razlil. Naščuval maso je viharno, da v strasti šla zažgat tovarno, a ko vzžarelo je nebo, mu vendar bilo je hudo.
Kako so sikali plameni, nebesni svod kako žarel, a narod plesal, vriskal, pel o svobodi dobljeni.
In bridko tega se kesal, ko spomnil se, da maščeval
XVII.
bi Bog vse in da maščevanje le Bog mogočni si lasti — zatopljen v to premišljevanje naenkrat krik ga prebudi
vec ne mara ostati na kmetih, kjer je žali-bog zanj v slučaju bolezni silno slabo poskrbljeno.
Tukaj ne smemo več topo čakati. Pridružiti se moramo ljubljanski akciji, poiskati slovenskih deklet, ali poštenih žensk, ki se naj izuče bolniške postrežbe, druga za drugo. Ne dvomimo, da se jih bo ljudstvo razveselilo in posluževalo. Za vzdrževanje in vodstvo pa se mora ustanoviti posebno društvo, recimo družba sv. Vincencija, ki poskrbi za potrebna sredstva.
Stroški tega društva ne bodo preveliki. Samo ob sebi je umevno, da bodo za take postrežnice donašale tudi občine, podpirala jih bo dežela, nekaj pa bodo že bolniki sami tudi dali, in nekaj bo zbralo društvo.
Treba takoj v Celovcu sestaviti pripravljalni odbor in stvar vzeti resno v roko.
Odpadniki.
Nemški liberalni listi prinašajo poročila o uspehih svoje protestantovske agitacije. Leta 1911 je v Avstriji izstopilo 4891 ljudi iz raznih ver ter pristopilo k luteranstvu; iz katoliške cerkve je izstopilo 4348 duš, druge so prihajale od drugod. Odpadanje se ni množilo, število se je proti letu 1910 za 299 duš znižalo. Ali vsekako je to število silno visoko in žalosten dokaz, da se Avstrija ne zaveda svojih dolžnosti. Od začetka apostat-skega gibanja je pristopilo k protestantizmu do danes 65.635 duš.
Vsakdo ve, da nikdo ne odpada iz verskega prepričanja; to ni mogoče- Bolj ko katoličan pozna svojo vero, bolj se je veseli in manj dvomi; bolj pa ko drugoverec pozna svoje luteranstvo, svoj razkol, manj ga je vesel in hujši dvomi se v njem vzbujajo. Vsakdo tudi dobro ve, da se lahko godi tu ali tam pohujšanje, da pa katoliška vera v sebi nima nobenega nauka, ki bi ne bil ves svet. O drugih verah se pa da kaj drugega dokazati. Ljudje, ki odpadajo, niso iskali vere:, vrgli so od sebe ostanke starega verstva in hočejo biti prosti dogme, to se pravi, hočejo verovati le še, kar se jim poljubi. Kako je smešen protestantizem, ki te odpadke pobira! Ali ni podoben beraču, ki na velikomestnih smetiščih pobira stran vržene cunje, da si iz njih izkupi sredstev za svojo žalostno eksistenco. »Pridnega obiskovalca cerkve na meni ne bodete imeli«, je dejal pastorju profesor X., ko je priglasil pristop k luteranstvu. »Popred nisem hodil k božji službi, zato nisem prestopil, da zdaj hodim v cerkev«, je dejal g. Y. Pastor pa je k vsemu temu molčal. Število je število, in to je žalibog žalostna priča verske nemarnosti in avstrijske toposti! Pošljimo mi enega kaplana na Prusko spreobračat luterance! Z obratno pošto bo priletel nazaj, Avstrija pa požira stotine pastorjev, ki jih Prusija pošilja čez naše meje — oznanjat luteransko vero . . . ves svet pa se nam posmehuje!
prav poleg njega in ozre se in prebledi in ves se strese.
Pred njim, krvav in razkuštran, tovarnar stal je. »Oj, gavran, ti kljuva! si me zmer,« zatulil,
»— ha, Rozi je podoben, da.
Ah, pusti me, Erinija
enkrat...« In blazne vanj izbulil
oči in zopet odbežal
in v noči se je krohotal.
XVIII.
Tovarna je do tal zgorela — nič drugega — le sam pepel — tovarnarja pa je zadela še roka božja, da zblaznel in v oni grozni noči v vodo se vrgel in končal usodo.
Krvav mu žar ob smrti pel------
Raznesel veter je pepel in tu je njiva razorana, v njej žito zlato valovi, ia vstaja, lomi se, šumi skrivnostno, — tuga zakopana, ki vam sem jo opisoval...
Sedaj pripoved sem končal —
★ * *
Polnočne sanje... laž ... prevara ... tovarna v dalji se temni in kakor nad grobove vrba dušeč se dim iz nje vali-------
Evharistični kongres.
Zadnja navodila za posebni vlak na Dunaj.
1.	Vozni red je južna železnica iz-premenila in sicer velja sledeči red; posebni vlak za koroške Slovence na Dunaj vozi: Iz Celovca, dne 11. septembra ob 8. uri 30 min. zjutraj — iz Grabštan ja ob 8. uri 43 min. — iz Bikarjev asi ob 8. uri 53 min. — iz S i n č e v a s i ob 9 uri 5 min.
—	iz M e 11 o v e ob 9. uri 22 min. — iz P lihe r k a ob 9. uri 35 min. — iz Prevalj ob 9. uri 52 min. — iz G u š t a n j a ob 10. uri 3 min. — iz Spodnjega D r a v b e r -g a ob 10. uri 15 min. predpoldne — iz Maribora ob 11. uri 31 minut opoldne — iz Gradca ob 12. uri 54 min. popoldne, (8 minut časa) — na Dunaj pride ob 6. uri 8 min. zvečer.
Nazaj z Dunaja dne 15. septembra ob 9. uri 30 min. zvečer — pride v Spodnji D r a v b e r g ob 5. uri 38 min. zjutraj dne 16. septembra — v G u š t a n j ob 5. uri 52 min. — v P r e v a 1 j e ob 5. uri 59 min. — v Pliberk ob 6. uri 20 min. — v M e 11 o -v o ob 6. uri 36 min. — V Sinčovasob 6. uri 45 min. — v R i k a r j o v a s ob 6. uri 58 min. — v G r a b š t a n j ob 7. uri 9 min.
—	v C e 1 o v e c ob 7. uri 24 minut.
2.	K a j naj si z a p oi m n h j o vsi udeleženci?
1.	Vsakdo naj vzame to številko »Mira« seboj.
2.	Vsi se morajo' skupaj ven peljati in skupaj nazaj.
3.	Ako kdo želi, se vrniti z drugim vlakom, je sam odgovoren zato, ako plača dvakrat voznino.
4.	Vsi naj pridejo pravočasno na kolodvor.
5.	Vsak mora vzeti seboj vstopnico, (Kongresskarte), ki jo dobi pri g. župniku svoje župnije; samo s kongreskarto ima pravico vstopiti v posebni vlak.
6.	Na vlaku dobijo vsi vozne listke, znake in vodnike za Dunaj.
7.	Nakaznice za skupna stanovanja se razdelijo tudi na vlaku. Skupna stanovanja se nahajajo vsa v 10. okraju.
8.	Vsi, ki bodo na skupnih stanovanjih, naj prinesejo seboj brisačo, milo itd. za umivanje.
9.	Tisti, ki imajo posebna stanovanja, bodo plačali osebno okrog 3 K na dan svojim gospodarjem; njim ni treba jemati seboj potrebščin za umivanje.
10.	V petek, dne 13. septembra so vsi oproščeni posta in smejo meso jesti.
11.	Vsi naj vzamejo seboj nekoliko jedila in sicer najbolj pripravno kuhano meso, kruh in nekoliko pijače. Na Dunaju se bo večkrat težko pravočasno kaj dobilo, ker bo tam na stotisoče ljudstva; zato naj si udeleženci skrbijo ne samo za vožnjo, ampak tudi za Dunaj nekoliko živeža.
12.	Vsi se morajo brezpogojno vkleniti'
vodstvu celega vlaka in sicer tako na vlaku kot na Dunaju.	:
13.	Na Dunaju bodo posebni vodniki razkazovali koroškim Slovencem po natančno določenem načrtu Dunaj.
14.	Spored slovenskih prireditev na Dunaju:
Za Slovence je odmenjena frančiškanska cerkev, ki je prav blizu cerkve sv. Štefana v Weihburggasse. Cerkvene slovesnosti se bodo vršile v sledečem redu:
Četrtek,'. 12. septembra, ob 6, uri zjutraj govori dr. Andrej Karlin, škof tržaško - koprski: »Evharistija središče krščanske družine1«. Pontifikalna maša. Ob 6. uri zvečer: župnik Janez Kalan: »Kal vidi Jezus iz tabernakeljna po naši domovini?« Litanije z blagoslovom.
Petek, 13. septembra, ob 6. uri zjutraj : Dr. A n t. B o n. J e g 1 i č , knezoškof ljubljanski: »Evharistija in mladina«. Pontifikalna maša. Ob 6. uri zvečer: kanonik dr. Josip Gruden: »Socialni pomen evharistije«. Litanije z blagoslovom.
Soboto, 14. septembra, ob 6. uri: zjutraj: Dr. Mihael Napotnik, knezo-. škof lavantinski: »Kako povzdigniti češče-nje sv. Rešnjega Telesa med Slovenci?« Pontifikalna maša. Ob 6. uri zvečer: Prof. dr. Anton Medved: ..Izobraženstvo in Ev-haristija“. Litanije z blagoslovom.
V nedeljo, 15. septembra, ob pol
6.	uri : Dr. Fr a n č i š e k Borgia Sedej,, nadškof goriški: »Izpričevanje sv. evhari-
stije v javnem življenju. Pontifikalna maša. — Ob 5. uri popoldne sklep in slovo: govori kaplan Janez Horn boe k. Blagoslov.
Razen tega bode še v petek v veliki dvorani rokodelskega društva en govor in predavanje s krasnimi skioptičnimi slikami, ki so nalašč za dunajski kongres prirejene. V soboto zvečer priredi društvo »Straža« v čast Slovencem pozdravni večer.
15.	Vsi duhovniki naj vzamejo seboj talar: svetujemo, da se vozijo v talarju na Dunaju, tam ga pa odložijo na stanovanjih.
16.	Ako se hočejo duhovniki udeležiti velike procesije dne 15. septembra v duhovniški skupini, ne pa v koroški, morajo prinesti seboj roket brez štole. Svetujemo pa, da ostanejo vsi pri koroški skupini.
17.	Za veliko evharistično procesijo dne 15. septembra se morajo vsi zbrati ob pol
8.	uri zjutraj pred frančiškansko cerkvijo. Na čelu koroške skupine se bo nosila tabla z napisom: »Koroški Slovenci«. Udeleženci gredo po 4 skupaj.
18.	Vsi oni udeleženci, ki pridejo že v torek, dne 10. septembra zvečer v Celovec, naj se zberejo v hotelu Trabesinger.
Sloni, poMte jr i temin!
Dnevne novice in dopisi.
Imenovanje. Za prava gimnazijska učitelja na srednjih šolah sta imenovana provizorična učitelja dr. Fr. Kotnik na državni gimnaziji v Celovcu za isti zavod in Franc Vogler na gimnaziji v Št. Pavlu za državno gimnazijo v Mariboru.
451etnico mature so obhajali 28. in 29. m. m. sledeči gospodje: Vič. g. prošt Cvetko Izop, baron pl. Aichelburg iz Celovca, J. Kopper, poštni ravnatelj v Celovcu, dr. Jurij Kulterer, advokat v Velikovcu, Mat. Li-aunig, železnični uradnik v p., iz Beljaka, Ferdinand Neužil, poštni uradnik v p. iz Gradca, Pavel Čare, nadrevident v p. v Celovcu, dr. Karl pl. Webern, sekcijski načelnik v p. v Celovcu in dr. Frid. Wittmann iz Volšperga. Vsi so prisostvovali sveti maši, ki jo je daroval v kapucinski cerkvi v Celovcu mil. g. prošt Izop.
Porotno sodišče. Pri tretjem letošnjem porotnem zasedanju, ki se začne v ponedeljek, 9. t. m., se bodo zagovarjali:	Pone-
deljek: Friderik Egger in Tomaž Legat, hudodelstvo posilstva; v torek Ernst Maier-Hòffern zaradi nekega članka v »Freie Stimmen«; tožitelj društvo »Alpenrose« na Dunaju in njegov načelnik cesarski svetnik ThemelJl; v sredo:	Egon Schwarzenberg,
razžaljen j e časti.
Malikovanje. Celovški mestni svet je na predlog župana dr. Metnitza sklenil, povodom 501etnice rojstva poslanca Doberniga darovati znesek 10.000 K za ustanovo, ki bo imela Dobernigovo ime in ktere namen bo določil poslanec Dobernig. Celovec nima druzega kakor dolgove in sicer milijonske dolgove, za ktere jamči cela dežela. Zato smo tem bolj radovedni, kakšen namen da bo ustanovi določil oboževani poslanec Dobernig.
Občuten mraz, ki je zavladal zadnji čas vsled daljšega deževnega vremena, je prepodil goste ob Vrbskem jezeru in drugod. Letošnja sezona je bila ob Vrbskem jezeru slabeje obiskana kakor lani.
K umoru Janeza Sternada. Pri deželnem sodišču v Celovcu sta zaprta delavec Rombo in miner Kaučič, ki sta osumljena, da sta umorila meseca julija ključavničarskega mojstra Janeza Sternada, kojega truplo so našli v Žili.
Odpad od vere. Iz katoliške cerkve so izstopili v Celovcu inženir Maks Vogl, roj.
1868.,	s svojo ženo Jero, leta 1875. roj. Marija Kobold; gimnazijec Rihard Koller, rojen leta 1896, ključavničar Leopold Tobej, roj. 1886, in učiteljica jezikov Kristina Dovor-ski, rojena leta 1879.
Policija svari pred sledečimi potepuhi, hi prosijo za podpore1 pri občinah: Andrej Hofer. pristojen v Gradec, rojen leta 1891; Janez Klimas iz Galicije, star 55 let; Franc Nohl, rojen leta 1879. v Griindorfu na Češkem, mesarski pomočnik; Alojz Oberhum-iner z ženo in dvema otrokoma; ključavničar Anton Panzenbock; Henrik Permoser, rojen leta 1867., Avgust Štraus, rojen leta
1885.,	mesarski pomočnik; Jožef Troha, hla-
pec; Aleš Ivo, mizar; Alojz Sinigaglia, slikar; Jožef Cossuta, kamnosek iz Trsta; Janez Stralica iz Renč, okraj ,Gorica; A. M. Mosé iz Trsta, Jožef Antonac, pristojen v Portole; Avgust Job iz Tržiča; Rud. Stran-car iz Šmarij na Goriškem; Viktor Seson iz Trsta; Lud. Zmrzly iz Češkega; Al. Zupančič iz Čateža.
0	zasirupljenju živine na Tinjskem
barju. Kakor smo že poročali, je poginilo trem kmetom grabštanjske občine 14 glav živine, ki se je prej pasla na Tinjskem blatu (močvirju). O tej zadevi se nam še poroča: Na Tinjskem močvirju so pričeli s poizkusnim gnojenjem z umetnimi gnojili. V ta namen so pognojili 3 ha obsegajočo parcelo in sicer pro ha s 5 q Thomasove žlindre in 4 q 40 odstotkov kalijeve soli. Ker manjka močvirnati zemlji dušika, so poizkusili tudi s solitrom in sicer tako, da so 1 ha pustili brez dušikovega gnojila, 1 ha pa pognojili z 2 in tretji s 4 q solitra. Gnoj so raztrosili deloma s strojem, deloma z roko. Dež je raztopil soli. Takoj nato se je prišlo past tja 50 do 60 goved, ki so s travo zaužila tudi razkrojeno sol. Zbolelo je povsem 20 goved. Ži-vinozdravniški nadzornik M. Schwaml je konstatiral pri. seciranju kot vzrok pogina zastrupljenje z gnojilno soljo.
1	liter žganja izpil in umrl. Iz Št. Gan-dolfa pri Kotmarivasi se nam poroča: V nedeljo, 25. avgusta, je bil pri nas cerkven shod in žegnanje. Ker je bila nedelja za nekatere prekratka, so porabili še ponedeljek. Na Hovem kegljišču so kegljali med njimi tudi neki Šmončev delavec, ta je prav pošteno pil, da se je že vsem čudno zdelo, da toliko vliva vase. Rekel je: »Kolikor mi kdo kupi žganja, vsega popijem!« Res mu ga kupi nekdo en liter, ki ga je vsega popil, ali komaj je trajalo pet minut, se je zgrudil na tla in v kratkem umrl. Bil je brezveren in obrekovalec. Ko je nekoč hotel neki gospodar moliti rožni venec, je napravil polom in je hotel vse pobiti, namesto da bi bil zraven molil.
Od avtomobila povožen, V jarku ob Be-1 jaški cesti blizu gostilne Sorgo v Celovcu so našli delavca Jakoba Šlamičnika, ki ga je povozil avtomobil ter mu zlomil nogo. Celo noč je klical na pomoč. Drugo jutro so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico v Celovec.
Kuga na gobcu in parkljih je zelo razširjena v špitalskem in beljaškem okraju. V prvem je bilo dne 31. avgusta okuženih nad 270 hlevov, oziroma pašnikov, v občini Podklošter je bilo okuženih 6 hlevov in sicer v Podkloštru 4, na Žilici 2.
V Vrbskem jezeru utonil. V nedeljo popoldne, 1. t. m., je pri kopanju utonil v Vrbskem jezeru pri Otoku mizarski pomočnik Janez Gundelach, rojen leta 1893 v Ljubeku na Nemškem. Distriktni zdravnik dr. Blu-menthal iz Vetrinja je dognal, da je utopljenca prijel pri kopanju srčni krč.
Razpis služb? sodnega sluge. Razpisana je služba sodnega sluge pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju ali pri kakem drugem sodišču do 1. oktobra.
Brizgalnico z bencin-motorjem je nakupila občina Št. Rupert pri Celovcu tamošnji požarni brambi za 6000 K. Pri poizkušnji se je brizgal niča dobro izkazala in so se o njej vsi navzoči strokovnjaki izrekli zelo pohvalno.
Bilčovs. (S h o d.) V nedeljo, dne L septembra imelo je naše društvo »Bilka« svoj mesečni shod, kateri je bil zelo dobro obiskan. Tajnik društva je govoril o pijančevanju in svaril navzoče pred to nevarno in grdo navado, katera povzročuje toliko zla povsod, kjer se udomači. Omnia nimis no-bent -- kar je čez mero, škoduje, zlasti pa pijača, ki duha mori, telo slabi in slovenske domove tujcem izroča. Dal Bog, da bi se protialkoholni katekizem pridno čital in tako ude našega društva obvaroval kuge pijančevanja. — Drugi govornik g. K rie g 1 iz št. Jakoba pri Celovcu nas je v svojem predavanju peljal na domači vrt in priporočal možem, naj ženam pomagajo pri njih skrbi za vrt. Na vrtu naj rastejo cvetlice, ki človeka razveseljujejo z lepim cvetom in prijetnim duhom, na vrtu naj žena-gospodinja dobi vse potrebščine za domačo kuhinjo, na vrtu naj bo pa tudi prostorček, kjer se človek v večernem hladu lahko odpočije in v krogu svojih domačih prijetne urice preživi, zlasti, ko se približa večer življenja, ko
se je treba posloviti od sveta in stopiti v večnost. Še večjo skrb kakor domači vrt pa zahteva vrt družine, katerega sta zasadila mož in žena, oče in mati in ga zagradila z zakramentom sv. zakona. Mož in žena morata skupno skrbeti za ta vrt in skupno delati in se truditi, da bo vse v redu, da bo družina Bogu dopadljiva in državi koristna.
Korte. (S h o d.) Po dolgem čakanju se je. vendar enkrat posrečilo tudi v Kortah napraviti gospodarski shod dne 25. velikega srpana skupno s cerkvenim shodom. Morali pa smo priklicati gospoda Mavhlerja celo iz Maribora nazaj. Mladi gospod govornik se nam je pač prikupil, a obžalovali smo, da je moral po govoru takoj oditi, ker smo ga želeli v domačem pogovoru še marsikaj vprašati.
Šmarjeta v Rožu. Podpisani župnijski urad s tem izjavlja, da tukajšnji nadučitelj g. Gabron zavoljo petja ni vprašal in tedaj tudi dovoljenja ni imel. Da se kaj takega v prihodnje ne zgodi več, ker učitelj nima pravice vmešavati se v cerkvene zadeve, se je to naznanilo pristojni oblasti. Podpisani za to prej ni niti vedel; ni mogel tedaj samovoljnega ravnanja učitelja preprečiti. — Šmarjeta v Rožu, dne 2. septembra 1912. — K a rol H r a b a , župnik.
Strojna. (Zpian a prevaljsk’a čenča), katera je še o vsakem značajnem in le količkaj v javnosti delujočem Slovencu razširila nekaj čenč, je tudi o meni čenčarila po prevaljskih krčmah, da sem prosil društvo »Deutscher Schul-verein« (Nemško šolsko društvo) za mesto potovalnega učitelja. Čenča, katera sliši tudi travo rasti, kadar potrebuje gradiva za svoja podla obrekovanja, je seveda zatrjevala, da se ji je to uradno sporočilo, da je videla tudi dotično prošnjo, kateri je bilo priloženih kar dvoje zdravniških spričeval. Vse skupaj pa je seveda popolnoma iz trte zvito in ni ničesar drugega nego debela laž, kajti jaz nikoli nisem prosil za tako mesto in tudi nikoli ne bom, ker imam o značaj)nosti v narodnih zadevah druge pojme, nego prevaljska čenča, katera ima v svoji nemožati brezznačajnosti narodnost in narodno prepričanje za suknjo, katero se more poljubno menjati, in sicer kakor pač kaže in zahteva politično vreme. V vrste pohabljenih značajev, katere imenujemo (ako dobro in značilno »nemčurje«, me ne bodo izvabile lepe besede raznih lisjakov, a tudi ne preočitne »ljubeznivosti« raznih činiteljev, kateri stojijo javno in na tihem v službi nemškega »Volksrata« (Narodnega sveta). Narodne odpadnike je imenoval nemški učenjak Bartels »lopove«, »lumpe«; rumunski profesor dr. Onisifor Ghlibu pa piše o teh pohabljencih, kateri so v sramoto lastnemu narodu in gotovo ne v korist narodu, katerega se kakor golazen klop oklenejo, to-le: »Kako ostudni stvori so odpadniki, ki so zapustili eno dušo in druge najti ne morejo več, ki so žrtvovali materinščino in v sprejetem jeziku ne morejo najti ne duha, ne vsebine!« In nadalje pravi še: »Pomota bi bila, ako bi smatrali odpadnike za prvoborilce kakšne ideje, na primer ideje svetovljanstva (kozmopoli-tizmai ali splošnega jezika; ne, oni so čisto odločno samo prvoborilci demoralizacije in propada.« V družbi brezdušnih odpadnikov, ljudi brez vsebine, prvoborilcev demoralizacije in dekadence (propada), pač ni prostora za človeka, kateremu so velikega nemškega pesnika-misleca Goetheja globoke besede: »Največja sreča zemljanov je pač osebnost,« življensko načelo. Osebnost, značaj in pa narodno renegatstvo (odpad-ništvo) sta pa dva popolnoma nezdružljiva pojma. To si naj zapomnijo naši nemčurji! — Mihajlo Svafnjak, učitelj.
Borovlje. (Društvo strelcev poživili.) Dolga leta je tu prav dobro uspevalo strelno društvo, ki je čisto vojaško urejeno in tudi vojaško uniformirano. A zadnja leta je društvo vedno bolj hiralo. Puškarji pač niso imeli več časa, gojiti ljubezen do našega presvitlega cesarja, do slavne Avstrije in do svoje mile domovine. Zavladal je v članih vsenemški duh, ki zatre vsako domoljubno misel. In kako tudi drugače mogoče? Vsi nemški liberalni listi so polni koprnenja po Vsenemčiji; kako bi se ga potem borovški zvesti bravci teh listov mogli ubraniti! In tako društvo ni imelo več pomena in je mirno zaspalo: puške so
počivalo in uniforme visele na klinih. Ker se je pa puškarjem le prečudno zdelo, da v trgu, kjer se izdela toliko pušk, ni nič vojaškega, so se letos potrudili, da društvo poživijo, kar se jim je res posrečilo. Četudi ne tako močno, kot je bilo svoja leta, vendar se je na sejm že moglo pokazati. Celo župan, ki svoje »patriote« (domoljube) pač dobro pozna, se je čudil, kako se je društvo moglo poživiti. Imamo le eno željo: domoljuben namen ima društvo, da bi tedaj društvo res bilo domoljubno, v katerem vlada pravi avstrijski duh, ki veje že iz osnovnih postav, ki vsak avstrijski narod enako ceni, enako upošteva, vsakemu narodu zagotavlja enake pravice. Da bi to društvo upoštevalo narod, kateremu v resnici člani pripadajo, da bi gojilo ljubezen do svoje krvi, da bi člani ne bili sami izdajalci svojega lastnega naroda, sami ju-deži, ki za bore groše prodajajo ljubezen do svoje slovenske matere; da bi društvo ne stalo z »Sudmarkino« in »Schulvereinovo« podružnico v enaki vrsti, ki vedno grozita puškarjem, da puškarska obrt stoji in pade z nemštvom in da je propaganda za nemštvo prva dolžnost vsakega puškarja, ki hoče obstati. Dobro blago se bo samo hvalilo, izdajalstvo pa se še nikoli ni in se tudi ne bo.
Celovec. (Patriotizem nemških vojakov.) Patriotizem v tukajšnjem, ta-koimenovanem slovenskem pešpolku št. 17, smo zopet enkrat imeli priliko videti in slišati. V ponedeljek popoldne so prišli trije vojaki, dva podčastnika in en prostak, najbrž nemški Kočevarji, kar se da sklepati po njihovem »Kandervvelsch« v hotel Trabe-singer. Videč ob steni slovenske časopise, so začeli zabavljati na »Windische Zeitung« itd. Nato so zapeli »W a c h t a m R h e i n« ; ko so končali, so si pa napivali s »He i 1 A 11 - D e u t s c h 1 a n d«, in sicer so to večkrat zaklicali. Eden izmed navzočih gostov je šel mirno k telefonu in poklical vojašnico. Ko so hrabri junaki iz »Herrenvolka« zaslišali zvončka glas, pa so jo ročno pobrisali iz hiše. Med potjo so si kupili še v neki trgovini žajfe. Radovedni smo, kaj bode vojaška oblast k temu ukrenila.
Okolica Celovec. (Ljudska izobrazba !) Pri sodišču v Celovcu se je dne 22. avgusta prodalo neko posestvo, ki je prišlo na dražbo vsled malega ostanka obresti pri Koroški Sparkassi. Vsakdo se je čudil, kako da pride tukaj na dražbo posestnik, ki ni hudo zadolžen in je poleg tega še obrtnik. Posestvo se je na dražbi prodalo za približno 4400 kron z vsemi pritiklinami vred. Osem dpi potem pride posestnik v Celovec, hoteč svoje stvari urediti in niti ni vedel, da mu je že vse prodano! Popred je bil že sam prodajal svoje posestvo in mu je kupec zanj ponujal že 6000 kron brez pritiklin! Mož ima otroke in ženo, ki je slepa, saj bi sicer morebiti vsaj ona bila pazila, kaj se godi! Ta junak je le videl, da mu hišo cenijo, a ko so cenilci hodili okrog njegove hiše, razjezil se je — in napil žganja, da ni vedel, kaj se godi in kaj mu zapisujejo? Potem se za poslana pisma, ki so pri nas vsa le nemška, četudi so stranke slovenske, ni brigal, ker jih ne razume. Taki so sadovi naših nemških ljudski h š o 1 : ljudstvo najpriprostejših in najvažnejših reči ne ume iin pride vsled tega v nesreče zaradi prekletega ponemčevanja, ki se uganja po naši deželi brez vsega usmiljenja. Ljudstvo se potrati in udaja potem še žganjepitju, ki ga konečno pokoplje v pogubo.
Podklošter. (Nagla smrt.) Umrl je dne 29. avgusta, zadet od kapi, stari Kajž, Janez Mesner, v 77. letu svoje starosti. Bil je ugleden mož stare korenine; izvrsten gospodar, dober sosed in katoličan od nog do glave. N. p. v m.! — Dne 3. septembra pa je prestrigla smrt nit življenja 241etnernu Fr. Uršiču, pismonoši v Podkloštru. Rajni je v februarju t. 1. radi ženitve šel »proč od Rima« — a 10 dni pred smrtjo se je zopet skesano vrnil nazaj v naročje svete Cerkve. Žalostnim staršem naše iskreno sožalje!
Kotmaravas. (Pretep na veselici požarne bramb e.) V nedeljo, dne 1. t. m. je priredila tukajšnja požarna hramba veselico ter je slavila svojo 25 letnico. Obenem se je vršila tudi zaslužna dekoracija dveh članov požarne hrambe, Dioniza Pušnika in Petra Šašla; ker je slavnost kazala
bolj mednarodno lice, se je udeležilo lepo število ljudi. Seveda je taka slavnost sama na sebi lepa. Obžalovati pa je pretep na tej veselici. Začel se je nek majhen prepir; iz tega je nastal pretep, kakršnega v Kotmari-vasi že dolgo ni bilo. Namesto da bi člani požarne hrambe pretep preprečili, pa so se začeli še sami med seboj tepsti in trgati drug drugemu obleko. Tak polom je nastal, da je večina ljudi popihala domu. Eden je dobil celo rano na glavi, nekateri so bili opraskani, drugi zopet so izgubili kape, da so jih potem okoli iskali. Še celo možje, ki so na prvi stopinji v občini, so se vmešavali v pretep. Krivo pretepa pa je bilo — žganje. Društvo je založilo precej litrov finejšega žganja, da se je tam prodajalo, in čisti dobiček je pripadel društvu. Umevno je, da je hotel biti vsak, ki se je nasrkal te pijače, modrejši in močnejši. Daleč okoli ne dobiš takih članov požarne hrambe, kakor v Kotmarivasi. Saj se še spominjamo, kako so napadli nekoč mirne Slovence, ki so šli z neke veselice domov ter metali za njimi polena. Naj bi se raje vadili v svoji stroki, 'namesto da se pretepavajo. Saj požarna hramba ni pretepalno društvo, ampak bi morala služiti v splošno korist celi občini. Čudno je tudi, zakaj bi ne mogel biti na gasilnem domu dvojezični napis, kakor povsod v drugih slovenskih krajih, saj so kronice iz slovenskih rok kaj dobre! Kaj so ti ljudje pravzaprav, menda sami ne vedo. Nemci niso, saj tudi ne morejo biti, ker se pretaka v njih slovenska kri, Slovenci pa nočejo biti! Požarni hrambi pa kličemo k takemu obnašanju: Heil!
Št. Gandoll. (Samomor.) V ponedeljek, dne 2. t. m. se je obesil Tine Kopajnik, prejšnji Bvaželj na Ovču, na Adamičevem skednju v Čahovčah. Nesrečnež je bil prav pripraven, kadar je bil trezen, ali velikokrat jo bil pijajii; tedaj pa je bil čisto zmeden. Že dvakrat se je mislil obesiti, pa so to vselej preprečili. Enkrat se je hotel s puško ustreliti, pa se tudi ni prav zadel. Vzrok samomora bo inajbrž pijanost.
Bistrica v Rožu. (Prepovedana orlovska slavnost in naša nemškutar i j a.) Ker smo se tukajšnji »Orli« upali na dan z nedolžnim namenom, prirediti dne 25. m. m. večjo slavnost v Svečah, torej na svojih domačih slovenskih tleh, je to prevzetnost bistriške nemškutarije tako zbodlo, da še sedaj bljuva svoj žolč v »Freie Stim-men« in »Bauernzeitungo«. Teh par glavic napolinteligence jezi, ker smo se »predrzni-li«, povabiti jeseniške »Orle«. In kako hvalijo našo vlado zavoljo njene »skrbi za mir v deželi, vsled katere je morala imenovani shod prepovedati!« Vprašamo vas, ali nam niso Kranjci veliko bližje, kakor nemški pevci iz Gradca? In vendar so smeli slednji brez vsake ovire posetiti Spodnji Rož, do-čim se obisk sosedov Kranjcev smatra za provokacijo in kalitev reda in miru v domači občini? Ali se bomo potem čudili, ako že naše preprosto ljudstvo sodi: Slovenci na svojih tleh ne smejo ničesar, privandra-nim Nemcem pa je vse dovoljeno. Da, res je, kar pišite »Das Volk wird sich selbst zu-helfen wissen«, t. j. ljudstvo si bo znalo samo pomagati; toda ne proti nam, ampak proti vam. — Vso »krivdo« pripisujete našemu g. kaplanu in njegovemu predniku terse upate soditi o njuni duševni zmožnosti in nadarjenosti. Seveda, razni »napolizob-raženci« in fužinski »pisači« so prvi poklicani v to. Seveda, ves prosti čas prazniti čaše ter piti ga na »puf«, to kmalu kdo razume. Tudi ni posebno duhovito, izostati od pridige in nedeljske službe božje, zadaj pa očitati »kaplančkom«, da »razširjajo temo«, namesto »luči«, da »pridigujejo sovraštvo, namesto ljubezni«. Pa saj že zdavna vemo, da imamo razne »škofe« na Bistrici, ki so si sami podelili oblast, zaukazovati kaplanom. Mi vam pa ta od »Slidmarke« itd. plačani posel radi prepustimo, da bodete vsaj enkrat plačali svoje dolgove.
Žitaravas. Sicer ni lepo, če se kdo sam hvali, vendar pa smejo včasih biti izjeme, ako je resnična potreba. V nedeljo, dne 1. t. m., smo se namreč Žitrajci postavili z igro »Miklova Zala«, in priznalo se nam je, da smo jo dobro izvedli. Večjo vlogo kot je imel kak igralec, bolj se je potrudil; kakršen je bil naš Serajnik (g. M. Saplotnik), jih pač nima več dosti naš Korotan. Pa tudi drugi kakor Zala, Mirko, Almira, Mihej, sploh vsi
so bili na svojem mestu. Na splošno željo se igra zopet ponovi v nedeljo, dne 15. t. m. Ker smo imeli za sedaj odlične goste, kakor g. V. Piceja, župana iz Št. Vida, s soprogo in udeležence iz raznih krajev, ki so bili vsi presenečeni nad igro, upamo, da bodo prihodnjič privabili še druge. Hvala vsem igralcem za ves trud, pevcem oziroma pevkam iz Št. Lipša za prijazno sodelovanje!
Spodnji Dravberg. (Posojilnic a.) Odbor hranilnice in posojilnice je sklenil zvišati obresti, in sicer počenši s 1. oktobrom t. 1. za hranilne vloge od 4% na 4^2% in za posojila od 5% na 5V2%-
Gruštanj. Naše katoliško izobraževalno društvo je priredilo na angeljsko nedeljo svojo prvo letno veselico na Petračevem vrtu. Bali smo se sicer, da nam bo dež ta naš prvi javni poizkus prekrižal, a kakor bi nam bilo nebo naklonjeno, je ravno takrat, ko se je vršila veselica, prestalo deževati. Ker so se ljudje bali slabega vremena, obisk ni bil tako obilen kot bi bil gotovo, če bi bilo ves dan lepo, a vseeno smo lahko prav zadovoljni. Najprvo je nastopil govornik iz Celovca, g. dr. Schaubach, ki nam je v poljudni obliki obrazložil pomen društvenih shodov in podobnih prireditev. Povdarjal je, kako je potrebno, da se dandanes vsak človek zanima za javno življenje, za raznovrstna socialna vprašanja, za politiko sploh. V skupnosti je moč, zato se je treba kmetu in delavcu združiti, ker združujejo se danes vsi stanovi, dobro vedoč, da bodo le združeni dosegli, kar želijo. Govor je ljudi živahno zanimal, in prav hvaležni smo gospodu govorniku za njegove stvarne in resnične besede. Govoru je sledila igra »V Ljubljano jo dajmo«. Vsi igralci, oziroma igralke, so igrali izvrstno, zlasti oni, ki so imeli glavne vloge, dasi je bilo le malo časa na razpolago za uk in vajo. »Saj Nemci tudi ne igrajo bolje«, je rekel eden izmed Nemcev, katerih je bilo tudi nekaj na naši veselici. Godba na lok, srečelov, šaljiva pošta in petje je skrbelo za zabavo v odmorih in po igri. Skromen je naš začetek, a vendar smo ga lahko veseli. Posebna hvala pa gre seveda vodstvu društva, ki tako požrtvovalno skrbi za povzdigo in procvit našega mladega izobraževalnega društva. Obljublja se nam v kratkem zopet ena igra. Tedaj se gotovo vidimo še v večjem številu.
Bjekše. Blagoslovljen j e novega vodovoda in prenovljene gasilne brizgalne se je pretečeno nedeljo, 1. t. m., popoldne vršilo prav slovesno. Domačinov je prišlo nenavadno mnogo; tujce je deloma zadržalo nestanovitno vreme. Prostor na trgu, kjer je javni vodnjak in kjer je stala lepo ovenčana brizgalna, je bil z venci in z mlaji okrašen. Raz sosednih poslopij so vihrale zastave, in godba požarne hrambe je spremljala celo slovesnost. Domači g. župnik je blagoslovil vodovod in brizgalno. V svojem nagovoru se je spominjal dobrotnikov, ki so s podporami in delom, z nasveti in prizadevanjem pripomogli, da je naša vas dobila potrebni vodovod in primerno brizgalno. Povdarjal je veliko dobroto takih naprav in koristni pomen požarne hrambe. Vodovod je napravil g. Wagner, podjetnik v Šmohoru v Zilski dolini. Po blagoslovi j en ju je imela požarna hramba javno vajo in preizkušnjo hidrantov. Živahna prosta zabava v gostilni pri Kramarju in pri Kočmarju je zaključila pomenljivo slovesnost.
Sv. Križ nad črnečami. (Evharistično 1 e t o) se bo proslavilo po možnosti tudi v naši priljubljeni romarski cerkvi. Obhajala se bo zato ob Marijinem Imenu, ko imamo tu glavni shod, tridnevnica na čast presvetemu Rešnjemu Telesu, in sicer bode v petek, dne 13. septembra in v soboto na praznik povišanja sv. Križa, izpostavljeno oresveto Rešnje Telo, ob pol 10. uri pridiga in slovesna sv. maša. V soboto zvečer prihajajo navadne procesije, je slovenska in nemška pridiga, potem procesija z Naj svetejšim, pri kateri udeleženci svetijo s svečami. Drugo jutro se opravila prično ob 5. uri, ob 10. zopet procesija in slovesna sv. maša s »Te Deum«. — Romarji, častilci presvetega Rešnjega Telesa, sv. Križa, naše ljube Gospe dobrega sveta, povabljeni ste, da v prav obilnem številu prihitite od vseh strani na prijazni hrib sv. Križa, iskat tu duševne tolažbe in poklonit se svojemu Zveličarju v presvetem Rešnjem Telesu!
Politične vesti.
DEŽELNI ZBOR KOROŠKI
bo sklican najbrž na 23. septembra k šest-do osemdnevnem zasedanju.
TURČIJA IN AVSTRIJA.
Predloga avstrijskega zunanjega ministra grofa Berchtolda, da naj se zastopniki raznih držav snidejo v posvetovanje, kako urediti zamotane turške razmere in rešiti v prilog miru narodnostno vprašanje na Turškem, turška vlada ni oficielno vzela na znanje. Mladoturki so sklicali v Carigrad kongres, na katerem se bodo posvetovali tudi o Berchtoldovem predlogu. »Beichs-post« je poročala, da bo grof Berchtold izročil velevlastim določne predloge za rešitev turških zapletenih razmer. Ako jih pa velevlasti ne sprejmejo, bo Avstrija na Balkanu zasledovala politiko proste roke. Ta izjava je na nekatere politične kroge na Nemškem naredila neprijeten utis. Nemški državni kancler Bethmann-Holhveg pride 7. septembra v Buhlavo, kjer se sestaneta z grofom Berchtoldom, da se pogovorita o skupnem postopanju na Balkanu.
POLJAKI PROTI HEINOLDU,
Vsled bolezni ministrskega predsednika grofa Sturgkha je vodil začasne njegove posle notranji minister baron Heinold. Treba pa bo v kratkem odločiti, ali ministrski predsednik ostane ali odstopi. Ako odstopi, sodijo, da bo njegov naslednik baron Heinold. Poljaki pa se že izražajo, da bi bili proti Heinoldu, ker je svoj čas izrekel Rusinom svojo zahvalo, da so z ozirom na predlog novega brambnega zakona prenehali ob-struirati.
SRBI PROTI TURČIJI,
Dne 2. septembra se je vršil v Belgra-du ljudski shod, katerega se je udeležilo nad 3000 oseb in veliko častnikov. Govorili so se mnogi bojeviti govori. Nato se je sklenila resolucija, v kateri se vlada poživlja, naj nastopi kar najodločneje proti Turčiji. Med klici: »Boj Turčiji!« so se zborovalci mirno razšli.
Društveno gibanfe.
Slovensko čebelarsko društvo za Spod. Štajersko priredi od 15. do 19. septembra t. 1. v Celju (grad Zg. Lanovž na Lavi) veliko čebelarsko razstavo. Prav obilni priglasi iz Štajerske, Kranjske in tudi iz Koroške so poroštvo, da bode ta razstava vele-zanimiva. Pokazala bode, v kolikej meri je moderno čebelarstvo napredovalo tekom zadnjih let med Slovenci. Vabimo prav prisrčno brate Korošce, da se tudi oni v prav obilnem številu udeležijo te naše razstave in tako pripomorejo, da bode naša prireditev tudi glede obilnega obiska tem čast-neje uspela. Tipamo, da bode ta sestanek čebelarjev iz tolikih krajev naše domovine nam čebelarjem in našim prijateljem v korist in vzpodbujo. — V Celju, meseca septembra 1912. — Razstavni odbor.
Žiiaravas. Katol. slov. izobraževalno društvo »Trta« ponovi v nedeljo, dne 15. t. m. v »Društvenem Domu« v Žitarivasi igro »Miklova Zala«. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži 1 K, stojišča 60 vinarjev.
Igralci.
Velikovec. Društvo »Lipa« priredi v nedeljo, dne 15. septembra v prostorih »Narodnega'doma« zborovanje z veliko narodno igro. Na sporedu je tudi tamburanje mariborskega dijaškega tamburaškega zbora, govor, šaljiva pošta in prodaja šopkov. Vstopnina bo mala. Začetek točno ob treh.
Odbor.
Melviče. Dve igri in predavanje s ski-optičnimi slikami priredi na Malo Gospoj-nico popoldne ob 3. uri v župnišču kat. slov. izobraževalno društvo. Vstopnina za ude 30 vin., za neude 40 vin.
Vogrče. Na Malo Gospojnico se. popoldne po blagoslovu vrši v gostilni pri Škofu občni zbor podružnice »Slovenske Straže«.
Odbor.
Prevalje. Letošnji občni zbor tukajšnje-Ra slovenskega delavskega društva z običajno letno veselico se vrši na praznik Marijinega rojstva, v nedeljo, dne 8. kimovca, Ponoldne po blagoslovu v prostorih Šteklo-Ve gostilne. Na sporedu so: govor, igre »Bratranec« in »Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta« in tombola.	Odbor.
Književnost.
Officium clivinum. V tiskarni sv. Cirila v Mariboru je ravnokar .izšla in se lam tudi naroča lična knjižica »Officium divinum« ali kratek pouk o brevirju v 2. izdaji. Spisal jo je R. Janežič, spiritual v bogoslovju. Cena je ostala ista kakor pri prvi izdaji, dasi-ravno je ta izdaja pomnožena za 23 strani. Stane broširana 1 K in v platno vezana 1 K 60 v. Knjižica obsega 111 strani. Namenjena je čč. gg. slovenskim duhovnikom in bogoslovcem. Kdor jo do dobra prouči, najde v njej vse, kar mu je treba znati, da brevir prav in lepo opravlja po želji sv. Cerkve. Na čelu ima knjiga lepo papeževo konstitucijo »Divino afflatu« z novimi rubrikami vred. Na te se je pisatelj pri spisovanju no: ve izdaje posebno oziral. Odveč bi bilo to podučno knjigo na dolgo opisovati ali celo hvaliti, hvali naj se sama s tem, da vsem čč. gg., katerim je namenjena, zlasti pa novincem — to smo pa z ozirom na novo papeževo tozadevno konstitucijo vsi — pomaga Boga slaviti. Torej: Tolle, lege, disce.
Raznoterosti.
Celovec — Cvelovc? Ker mislim, da je g. dr. M. Potočnik v svoji knjigi o koroških Slovencih s svojo trditvijo, da je pravo ime za Celovec — Cvelovc, le malokoga prepričal, naj mi bo dovoljeno o tem svoje mnenje izraziti. Celovec (Giove), je brezdvomno krajevno ime kakor Zagorica, Zagolovc in sicer Zaglinovc (grad ali naselbina za Glino) od tega tudi nemško Glanfurt. Kdor pozna narečje Slovencev celovške okolice, mi bo pritrdil; na primer Zaglinovc — Z’hlnovc, Z’ Inoc — Z’ love — Clovc. L K. Brnca.
Zgodovina glavnega dobitka turških srečk. Delavec steklarne v Gòstingu, po imenu Ferdinand Hofer, je pred leti kupil turško srečko na obroke in jo izplačal leta 1907. Eno leto pozneje je umrl. Po njegovi smrti pa je njegova žena iz neprevidnosti z drugimi papirji vred sežgala tudi turško srečko, k sreči pa je ostal kos papirja, na katerem je bila zapisana številka srečke. Te dni pa je prišel k vdovi zastopnik, pri katerem je Hofer svoječasno srečko naročil, in lahko se misli njeno nepopisno veselje, ko je izvedela, da je srečka njenega ranj-kega moža zadela pri žrebanju dne 1. avgusta t. 1. glavni dobitek 400.000 frankov. Uvedla je takoj potrebne korake, da se ji dobitek izplača.
Nemci v Pragi. List »Union« prinaša zanimive številke o nemštvu v Pragi. Glavno mesto Češke ima sledeče javne šole:
1.	Meščanska šola v Starem mestu za fante: 651 otrok; 416 Židov, 162 nemških, 72 čeških otrok. 2. Meščanska šola v Starem mestu za dekleta: 772 otrok; 552 Židinj, 134 nemških, 84 čeških otrok. 3. Ljudska šola v Novem mestu za fante: 270 otrok; 148 Židov, 52 nemških, 69 čeških otrok. 4. Ljudska šola v Novem mestu za dekleta: 339 otrok; 134 Židinj, 38 nemških, 164 čeških otrok. 5. Ljudska šola na Mali strani: 264 otrok; 8 Židov, 70 nemških, 168 čeških otrok. 6. Ljudska šola v Jožefovem mestu: 163 otrok; 110 Židov, 38 nemških, 15 čeških otrok. Skupaj 2459 otrok; 1368 Židov, 494 nemških, 590 čeških otrok. K temu je še treba opomniti, da obiskuje v Pragi 3022 nemških otrok, to se pravi takih, ki so za Nemce vpisani, zasebne šole, katerih izkazi pa ne povedo-, koliko je med njimi Židov. Iz teh podatkov je razvidno, da liberalno nemštvo samo ne mara javnih šok ker večina otrok pohaja le zasebne šole, in poitem je iz teh številk razvidno, kdo med Nemci govori glavno besedo — žid!
Korupcija newyorske policije. Velika porota je dvignila proti policijskemu poročniku Beckerju in proti več drugim osebam tožbo radi umora lastnika igralnega brloga, Rosenthala. Zelig je izpovedal, da je žrtev policijske zarote, ker je iz strahu pred Beckerjem ' pridobil Roseju štiri može za Rosenthalov umor. Državno pravdništvo je dognalo, da je Becker v osmih mesecih pri dvanajstih bankah vložil 90.000 dolarjev.
Proti omožemm ženskam. Ravnateljstvo Continenetal in Commercial banke v Čikagu je naznanilo svojim uradnicam, naj izstopijo iz službe, ker omožene uradnice niso baje prikladne za bančne posle? Rav-
natelj Schroeder se je izrazil o tem sledeče: Trgovina in zakon si nista slična prijatelja. Banka naj bo trgovski zavod, ne pa šola za zakone. Omožena ženska naj bo raje doma, ne pa v pisarni pri strojepisju ali sešteval-nem stroju. — Vsled nove odredbe bo prizadetih v omenjeni banki nad 1000 uslužbenk.
Vzorni hišni gospodar. Ker se na Francoskem zmanjšuje prebivalstvo, se pojavlja želja pomagati starišem, ki imajo mnogo otrok. Tako poroča »Matin«: Neki hišni posestnik v Sartrouvillu je naznanil, da odda malo stanovanje s tremi prostori za ceno letnih 250 frankov. Naznanilu je bil dodan poziv:	»Stanarina se zaračuna za
vsakega otroka stranke za 10 frankov ceneje.« — Ni se žal nadejati, da bo našel človekoljubni posestnik mnogo posncmal-cev.
Gospodarske stvari.
Kako se zatre črnec v semenskem žitu.
Črnec dela marsikateremu kmetu in mlinarju mnogo preglavice. Žito postane manj vredno, da ga mlinar sploh ne mara in vr-hutega uniči črnec, ako hudo nastopi, znaten del žitnega pridelka. Marsikaj se je proti črncu že svetovalo, ali pravega sredstva le nismo vedeli. Ko je pa črnec leta 1905. v Nemčiji žetve zelo oškodil, začeli so učenjaki škodljivca resno zasledovati. Dr. Appel in dr. Riehm sta našla sredstvo. Na ječmenu in na pšenici se nahajata dve vrsti črnca: prašni in trdi črnec. (Flugbrand in Hart-brand.) Trdi črnec je trdo črno zrno, ki se šele pri mlatvi zdrobi, prašni črnec pa je mehak, da ga veter raznese na vse strani. Ta črnec se že poleti zarije v ječmen in v pšenico ter tukaj na zrnu zunaj zraste in se v pomladi zarije in zaje v rastlino. Pšenični in ječmenovi črnec se zato težje zatreta kakor ovseni, vendar pa se data tudi ta dva uničiti, ne da bi semenska pšenica ali semenski ječmen vsled tega znatno trpela. Pšenica ali ječmen, ki se naj očistita črnca, se deneta v vrečo in vreča položi štiri ure v vodo, toplo 25 stopinj C. Črnec v ti topli vodi prične rasti. Zdaj se vzame vreča iz te vode in se dene deset minut v vodo, toplo 52 stopinj C. Rahle črnčeve cime se v tako topli vodi zamorijo, žito pa še ni rasilo in mu ta procedura dosti ne škoduje. Pšenica ali ječmen se potem posušita in sejeta malo bolj gosto, kakor sicer, ker se 6 do 10 odstotkov zrn vendar le oškoduje. To sredstvo je tako lahko in priprosto, da se ga lahko vsakdo posluži, kdor ima pri rokah toplomer. V naših krajih zelo trpimo s pšeničnim črncem, posebno letos ga je bilo silno veliko videti, zato bi bilo želeti, da se posestniki pridno poslužijo tega znanstveno izkušenega sredstva že zdaj pri jesenski pšenični setvi. Kdor nima toplomera, naj si ga pri g. župniku ali v šoli izposodi. Važno je, da drugo namakanje ne traja čez deset minut in da voda ni toplejša kakor 52 stopinj, ali tudi mrzle j ša ne sme biti, ker bi sicer črnca ne zamorila.
Izbor pasemskih bikov v leseni 1912.
Izbor pasemskih bikov, ki naj se uporabijo za spuščanje k tuji živini, bodisi za plačo ali brezplačno, se bo vršil v jeseni 1912. Na spodaj navedenih krajih bodo zbirale bike v to sestavljene komisije, deloma obenem z ogledovanjem živine in premira-njem bikov v deželi, in sicer v sodnih okrajih
IV.	Dobrlavas:
1.	V Dobrlivasi 18. oktobra ob 9. uri dop.
2.	V Metlovju 18. oktobra, ob 3. uri pop.
3.	V Št. Primožu (Vogel) 19. okt., ob 9. dop.
4	V Škocijanu 19. oktobra, ob 2. uri pop.
5	V Kamenu 21. oktobra, ob pol 10. dop.
6	V Mohljičah 21. oktobra, ob 12. opoldne.
Ì. V Galiciji (Teyrowsky) 21. okt., ob 2. p.
8. V Globasnici (Škof) 22. okt., ob 9. dop.
9’ v Krstnivasi (Železnik) 22. okt., ob 12. op.
10. V Miklavcu 22. oktobra, ob 2. uri pop., obenem za sosedne občine okraja Železna Kapla.
V.	Svinec:
1.	V Svincu 20. septembra, ob 10. uri dop.
2.	V Mostiču 20. septembra, ob 3. uri pop.
VI.	Borovlje:
1.	Sele v Srednjem kotu (Užnik) 1. oktobra,
ob 9. uri dopoldne.
2.	Sele pri Fari (Gregec) 1. okt., ob 12. op.
3.	Sele na Frajbasi (Terki) 1. okt., ob 3. pop.
4.	Vesca (Zborčnik) 2. oktobra, ob 8. dop.
5.	Šmarjeta (Kramer) 2. oktobra, ob 10. dop.
6.	Medborovnica 2. oktobra, ob 3. uri pop.
7.	Sapotnica-Ljubelj (Oraž) 3. oktobra, ob
10. uri dopoldne.
8.	Podgora (pri pošti) 3. okt., ob 12. uri op.
9.	Svetnavas (Košičev Pepček) 3. oktobra,
ob pol 4. popoldne.
10.	Bistrica v R. (Krajgar) 4, okt., ob 9. dop.
VII. Šmolior v:
1.	Štebnu na Žili, Eržnik, 15. oktobra ob
9.	uri dopoldne.
2.	Šmohorju, premiranjc bikov, 15. oktobra ob 3. uri popoldne.
VIII. Celovška okolica.
a) Plemenski okoliš.plave (svetle) pasme v:
1.	Podkrnosu, Sibic, 14. oktobra ob 9. uri dopoldne.
2.	Grabštanju, Blatnik, 14. oktobra ob
11.	uri dopoldne.
3.	Dolini, 14. oktobra ob 2. uri pop.
4.	Timenici, Šurijan, 15. oktobra ob 10. uri dopoldne.
5.	Št. Jakob ob cesti, Care, 15. oktobra ob 2. uri popoldne.
6.	Račjivasi, Hafner, 16. oktobra ob 9. uri dopoldne.
7.	Blatogradu, 16. oktobra ob pol 3. uri popoldne.
8.	Kanonenhof, 19. oktobra ob 9. uri dopoldne.
9.	Celovec, konjsko sejmišče, 19. oktobra ob pol 2. uri popoldne.
b) Plemenski okoliš beianske pasme:
1.	Bilčovs, Miklavc, 10. oktobra ob 10. uri dopoldne.
2.	Plazišče, 11. oktobra ob 9. uri dop.
3.	Škofiče ob j., Krištof, 11. oktobra ob
2.	uri popoldne.
4.	Šmartin na Dholici, 12. oktobra ob 9. uri dopoldne.
5.	Pričica, Žerjav, 12. oktobra ob 3. uri popoldne.
IX. Rožek v:
1.	Rožeku, premovanje bikov, 16. oktobra ob 10. uri dopoldne.
2.	Št. Jakobu v R., Kobenter, 16. oktobra ob 2. uri popoldne.
3.	Kostanjah, Glančnik, 17. oktobra ob 9. uri dopoldne.
4.	Vrbi, Mosslacher, 17. oktobra ob 1. uri popoldne.
X. Št. Pavel v Lab. dol. v:
1.	Labudu, premiranje bikov, 25. septembra ob 9. uri dopoldne.
2.	Spod. Dravberg, Domaingo, 21. oktobra ob 11. uri dopoldne.
XI. Trbiž v:
1.	Naborjetu, Vedam, 1. oktobra ob 10. uri dopoldne.
2.	Pontablju, 1. oktobra ob pol 3. uri popoldne.
3.	Žabnicah, premiranje bikov, 14. oktobra ob 10. uri dopoldne.
XII. Beljak v:
1.	Vembergu, Schiller, 12. oktobra ob
1.	uri popoldne.
2.	Beljaku, sejmišče, 14. oktobra ob pol
9.	uri dopoldne.
3.	Maloščah, Kofler, 14. oktobra ob pol
2.	uri popoldne.
XIII. Velikovec v:
1. Djekšah, Kočmar, 1. oktobra ob 8. uri dopoldne.
2.	Vovbrah, Špek, 1. oktobra ob 12. uri opoldne.
3.	Velikovec, sejmišče, 2. oktobra ob
10.	uri dopoldne.
4.	Grebinj, sejmišče, 4. oktobra ob 8. uri dopoldne;.
5.	Pustrica, Šrancer, 4. oktobra ob 12. uri opoldne.
6.	Ruda, Škof, 5. oktobra ob pol 9. uri dopoldne.
7.	Št. Jakob, Dùrnwirt, 5. oktobra, ob
11.	uri dopoldne.
8.	Tinje, Lavre, 8. oktobra ob 8. uri dopoldne.
9.	Šmarjeta, Lavre, 8. oktobra ob 11. uri dopoldne.
10.	Mali Št. Vid, Krajner, 8. oktobra ob pol 12. uri popoldne.
11.	Iz Trušnja, pri pošti, 8. oktobra ob
5.	uri popoldne.
Za bike, ki jih posestniki pripeljejo vprežene v voz, bo komisija dovoljevala vprežne premije po 25 K.
Premirane in subvencionirane bike, ki spomladi 1912 niso bili pripeljani h komisiji za izbor, je treba pripeljati k jesenskemu izboru 1912. Takih bikov ni treba pripeljati, k glavnemu naboru, če posestnik predloži komisiji uradno potrdilo županstva, da ima takega bika.
Vseh v vigredi 1912 in pri eventuelnih poizborih licenciranih bikov v jeseni ni treba pripeljati, ker velja izborni list za eno leto.
Kdor spušča svojega ne licenciranega bika k tujim kravam ali telicam za plačo ali zastonj, bo kaznovan v smislu § 11 zakona od 3. oktobra 1908, d. z. št. 23.
Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarn! »Slovenske Straže" v Ljubljani.
Za evirami Kongres so se griglaslll:
Dekanija Pliberk (108).
Župnija Pliberk (35): Čč. gg. Hornbòck Ivan, Nagelschmied Alojzij, kaplana; Riedl Ivan, Šercar Ivan, Majrič Štefan, Turk Ivan, Riedl Aleš, Gradišnik Pavel, Kolenik Filip, Glavar Andrej, Cigler Jožef, Plešivčnik Matevž, Tomaž Pavel, Merva Ivan, Kolenik Franc, Krof Tomaž, Podgornik Terezija, Gobec Terezija, Kušej Marija. Mahorič Neža, Ple-šivčnik Roza, Čuješ Jera, Gradišnik Marija, Jurc Terezija, Randev Julijana, Plešivčnik Leni, Aleško Terezija, Krištof Franc, Kolenik Aleš, Igerc Anton, Skuk Marija, Linhart Nežika, Kolenik Janez, Kolenik Rezika, Kolenik Polonica.
Ž. Kazaze (3): Č. g. Ulbing Tomaž, župnik; Lipnik Ivan, Fister Urh.
Ž. Guštanj (3): Kotnik Luka, M. Gostinčnik, vlg. Mrak. M. Gostinčnik. vlg. Mežnar.
Ž, Šmihel (2S): Č. g. Vintar Jožef, č. g. dr. Rožman Gregor, Lesjak Jožef, Karničnik Franc, Pu-šelj Tomaž, Rožman Franc, Kristan Katarina, Čebul Liza, Ocvirk Lena, Božič Valentin, Kapun Franc Wutte Ivan, Krištof Neža, Kristan Ivan, Blaž Rudolf, Miklin Ivan, Mlinar Avgust, Lačen Filip, Ferra Leonhart, Mertlič Marija, Jernej Ivan. Malej Marija, Rožman Marija, Sadjak Miha, Plešivčnik Marka, Kraut Lenka.
Ž. Vogrče (9): Č. g. Sekol Ivan, župnik; Ko-nečnik Franc. Miklavič Anton, Šuln Ludovik, Koprivnik Pavel. Vakovnik Pavel. Čebul Marija, Va-kovnik Terezija, Kraševec Valentin.
Ž. Prevalje (13): Karničnik Katarina, Štih Jožef. Šumah Silvester. Podlesnik Ana, Pernjak Anton, Kunc Andrej, Kordeš Peter, Sadovnik Ferdo, Rudi Šimen, Lakovnik Jožef, Wessiak Neža, Valente Anton, Kordeš Neža.
Ž. Črna (1): Alojzij Božič.
Ž. Jaborje (5): Weifi Ana, Gutovnik Ivan, Stopar Franc, Smolčnik Peter, Pudgar Jožef.
Ž. Možica (4): Ovnič Franc, Pratnekar Anton, Leskovec Šimen. Leskovec Marija.
Ž. Kotlje (3):	Matija Matevž, Kuhar Lenart,
Belovc Franc.
Ž. Žvabek (1): Jera Logar.
Ž. Koprivna (3):	Kupec Janez, Kupec Janez,
Kober Matevž.
Dekanija Tinje (55).
Ž. št. Peter pri Grabštanju (6): Archer Štefan, Lueger Avguštin, Taupe Magdalena. Kolienz Frančiška. Kolienz Štefanija. Dobemig Kristina.
Ž. Tinje (6): Miglar Pavel, Jamnik! Šimen, Kriegl Katarina, Einspieler Roza, Koller Ferdinand, Pinkic Katarina.
Ž. Št. Jakob pri cesti (4): David Lorene, Kuefi Roza Kuharnik Marija. Petrič Franc.
Ž. Št. Tomaž n ri Celovcu (1): Sturm Franc.
Ž. Otmanie (1): Wedenig Matija.
Ž. Žrelc (13): Dr. Arnejc Ivan. Rebernik Jakob, Preleber Ožbald. Archer Miha. Božič Franc, Rebernik Miha, Rebernik Jožef. Vidovič Matija, Talman Marija. Talman Anton, Jesenko Marija, Arnejc Jožef, Košat Frančiška.
Ž. Radiše (9): Kogelnik Ivan, Kogelnik Jožef, Ogris Martin, Pichler Jurij. Ogris Šimen, Kucher Katarina. Ribnik Jožefa. Ribnik Urša, Kribitz Jožef.
Ž, Medgorje (7): Kaplan Anton, Kordeš Jožef, Ravnik Kašpar. Tomažič Jakob, Olip Blaž. Lužnik Urša Veračnik Marija.
r- Podkrnos (21: Wutte Roza. Kroplič Janez.
Ž. Grabštanj (4): Bayer Štefan, Kutnik Marija, Karih Katarina. Taušic Gregor.
Dekanija Celovec (32);
Celovec (13): Čč. gg. dr. Ehrlich Martin dr. Ehrlich Lambert, Smodej Fr- Miiller Ana. Bek Katarina, Vavtižar Ana, Oraš Barbara. Gradišnik Ana. Fritz Aleš. Sibic Zdravko, Kulterer Lipe, MeDner Terezija, Zorko Ivan.
Ž. Vetrini (3): Kuchar Ivan, Rac Gašpar. Kla-C0r Stefan
Ž. Škofiče ob Vrbi (2): Perdacher Jožef, Pinterič
Filip
Ž. Otok (4): Torker Jožef, Lex Jožef, Majenec Matei. Kompoš Matevž.
Ž. Cainče (1): Beguš Franc.
Ž. Breza (1): Kassl Leopold.
Ž. Št. Jurij pri Celovcu (2): Č. g. Virnik Franc, župnik, Tčronivnik Ana.
Ž. Hodiše (51:	Šrot Jožef. Janeš Miha, Šahar
Miha, Štravs Matija, Štravs Franc.
Gospa Sveta (1): Karner Pavel, organist.
Dekanija Dobrlavas (41).
Ž. Dobrlavas (11): Kgovc Jožef, Krajnc Ivan, Milieu Jakob, Šein Valentin, Simčič Tomaž, Vastel Martin, Dobernik Marija, Hobel Marija, Komar Helena, Pipivnik Peter, Dretnik Ana.
Ž. Št. Vid v Podjuni (1): Boštjančič Šimen.
Ž. Žitaravas (1): Rutar Jurij.
Ž. Globasnica (7): Vesel Jurij, Krajger Helena. Hutter Anica, Pšeničnik Jernej, Jokl Marija, Eržen Rozina, Harich Jožef.
Ž. Jezersko (4):	Pečnik Vinko, Robnik Jurij,
Robnik Marija, Virnik Alojzija.
Ž. Železna Kapla (11): Boltežar Franc, Bučov-nik Ivan, Grubelnik Jakob, Knez Helena, Knez Peter, Pečnik Jernej, Rapold Matevž, Rapold Andrej, Sluga Ivan, Sternad Jožef, Sadovnik Urban.
Ž. Galicija (2): Rožer Šimen, Urank J.
Ž. Škocijan (4): Holcer Martin, Ročičjak Jožef, Laker Anton, Krajnc Josip.
Dekanija Borovlje (39).
Ž. Št. Janž v Rožu (8): Fugger Jožef. Malie Šimen, Gabriel Miha, Dissinger Terezija, Štih Marija, Ogris Martin, Malie Jožef.
Ž. Žihpolje (6): Hedenik Ivan, Hedenik Lovro, Moser Jožef, Kropivnik Anton, Zupanc Florijan, Blaž Lovro.
Ž. Sveče (4):	Mòrti Valentin, Permož Marija,
Cvek Marjeta, Pak Jožef.
Ž. Borovlje (3): Vuk Franc, Prek Albin, Rotter Suzana.
Ž. Kapla ob Dravi (3): Simpel Valentin, Molil-nik Terezija, Janc Ana.
Ž. Sele (1): Dovjak Andrej.
Ž. Slovenski Plajberg (4): Lauflegger Valentin, Ogris Jožef, Ogris Andrej, Laufiegger Frančiška.
Ž. Šmarjeta (10): Zablačan Jožef, Sušnik Karol, Wolte Luka, Wolte Terezija, Wolte Valentin, Wolte Jožef, Jagovc Janez, Mali Boštjan, Šajnik Jakob, Tratnik Florijan.
Dekanija Velikovec (31).
Ž. Št. Jurij na vinogradih (5):	Ožgan Ivan,
Kastner Tomaž, Kassl Ferdinand, Wedenik Jakob.
Ž. Šmarjeta pri Felenbergu (6): Riepl Anton, Kunner Pavel, Linhart Mak, Pušel Frid., Dolinar Ivan, Pušl Jurij.
Ž. Krčanje (3): Blažič Aleš, Pfeifer Neža, Rapac Helena.
Ž. Vovbre (2): Lobnik Jak., Lesjak Alojz.
Ž. Št. Rupert pri Velikovcu (2): Hafner Marija, Pušl Katarina.
Ž. Gorence (1): Mikula Franc.
Grebinjski Klošter (1): Stražišnik Ivan.
Ž. Ruda (2): Volavčnik Ožbalt, Slugove Franc.
Ž. Velikovec (2): Čari Jurij, Dobrovc Jožef.
Ž. Št. Peter na Vašinjah (1): Ovšan Marija.
Ž. Djekše (6): Pečarnik Ivan, Gòzelt Jurij, Ro-senzopf Urban, Kolman Anton, Puče Janez.
Dekanija Rožak (38).
Ž. Lipa ob Vrbi (8): Nagi Ivan, Reichman Fr., Schiittelkopf Anton, Schuttelkopf Frančiška, Schwarz Marija, Kandolf Filip, Rinupold Jožef, Čebul Klemen.
Ž. Št. Jakob v Rožu (10): Gabruč Urša, Nagele Terezija, Ražun Lenka, Dobernik Šimen, Lederer Šimen, Abruč Ivan, Pečnik Ivana, Lepušic Miha, Suher Jožef. Serajnik Marija.
Ž. Pečnica (7): Arnejc Valentin, Arnejc Ivam Arnejc Jožef, Arnejc Uršula, Smole Ivan, Uršič Franc, Pečnik Gašper.
Ž. Logavas (5): Weifi Jožef, Weifi Matija, Wur-zer Luka, Kaki Valentin, Singer Štefan.
Ž. Skočidol (5): Heber Marija, Lasnik Roza, Serviceli Jos., Serviceli Anton, Serviceli Matej.
Ž. Št. Ilj ob Dravi (1): Katnik Matevž.
Ž. Rožek (1): Gregor Arnejc.
Ž. Domžale (1): Serajnik Luka.
Dekanija Spodnji Dravberg (8).
Ž. Libeliče (5):	Staudegger Ivan, Staudegger
Marija, Schimon Luka, Schimon Ana, Leiner Helena.
Ž. Ojstrica (3): Dr. Lučovnik Ivan, Očko Pavel, Volšak Terezija.
Dekanija Trbiž (5).
Ž. Rabelj (1): Rebenšek Vinko.
Ž. Ovčja vas (1): Ehrlich Rudolf.
Ž. Žabnice (2): Melchar Anton, Wedam Janez.
Ž. Ukve (1): Kukačka Katarina.
Dekanija Šmohor (18).
Ž. Brdo (9): Šturm Anton, Grafenauer Franc, Grafenauer Alojzija, Warmuth Anton, Wallner Pavel. Zimmermann Pavel, Arbeiter Nikola, Grafenauer Matija, Sturm Lucija.
Ž. Bistrica na Žili (6): Wiegele Martin, Kriegl Franc, Millonig Marija, Millonig Janez, Millonig Marija, Millonig Urša.
Ž. Borje (3): Schnabl Šimen, Schnabl Neža, Primšič Janez.
Dekanija Beljak (22):
Ž. Št. Lenart pri sedmih Studencih (18): Podlipnik’Jernej, Wucherer Ivan. Pogačnik Ivan, Hro-vat Andrej. Truppe Kašpar. Miki Ivan. Wutti Matej, Brugger Adolf. Modrič Karl, Hochkofler Ivan, Win-kler Martin, Samonik Urban. Zollner Jožef, Bergmanu Alojz. Samonik Luka, Podlipnik Jože, Kofler Anton. Podlipnik Štefan.
ž. Loče (1): Knaflič Anton.
Ž. Marija na Žili (1): Erat Anton.
ž! Podklošter (2):	Podlipnik Alojz, Mikula
c
Oglasilo se je tudi 7 bogoslovcev, torej skupaj 402 udeleženca.
Knpnjte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“ !
Pravi : Frančkov: pridatek za kavo nosi kot znak ta-le
&
!EZ3
kavin mlinček.
Pozor pri nakupu zaradi nahajajočih se ponaredb!
Tovarna v Zagrebu.
im 1 O
MOJA STARA
izkušnja me uči. da rabim za negovanje kože samo Steckenpferd-lilijnomlečnatomilo od tvrdke Berg-mann & Co. v Dečinu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod.
Loterijske številke.
Praga, 28. avgusta:	51	80	49	33	85
Dunaj, 31. avgusta:	19	89	62	43	2
Gradec, 31. avgusta:	47	61	72	74	87
Tržne cene v Celovcu
29. velikega srpana 1912 po uradnem razglasu:
Blago
Pšenica Rž . .
Ječmen
Ajda .
Oves .
Proso Pšeno Turščica Leča . .
Fižola rdeča Repica (krompir) Deteljno seme Seno, sladko .
„ kislo . Slama . . . Zelnate glave po 100 Repa, ena vreča
Mleko, 1 liter Smetana, 1 „
Maslo (goveje) .
Sur. maslo (putar) Slanina (Špeh), po v »	» sur
Svinjska mast Jajca, 1 par Piščeta, 1 par Race ....
Kopuni, 1 par 30 cm drva, trda, 1 nP 30	„	„ mehka, 1 „
1 kg 1 n ”
A »
1
100 kg
80
Živina
Konji............
Biki . . . . . Voli, pitani. . . „ za vožnjo .
Junci............
Krave .... Telice . . . . Svinje, pitane . Praseta, plemena Ovce.............
Poč rez		100 k		ilog	r.	Prignalo	Prodalo
		živa		zaklana			
od	do	od	do	od	do		
v kronah							
340	—	—	—	—	—	2	2
640						4	2
420	480	—	—	—	—	27	12
320						1	1
246 600		77	—	—	—	56	24
300- —		—	—i	—	—	1	1
13	48	—	—	—	—	284	120
							
80 litr. (biren)
Lepa kmetija
v Skoiičali ob Vrbskem jezeru je naprodaj
zmerno nizki ceni. Posestvo je arondirano in obsega oralov sveta (6 oralov njiv, 6 oralov sladkih travnikov, 9 oralov lepo zaraslega gozda, 2 orala pašnika), leP sadni vrt, novo zidano hišo in skedenj. Proda se ? gospodarskimi potrebščinami ali brez njih. Občina ai sta slovenski. Pojasnila daje posestnik Anzelm Aichholzer pd. Svatbe v Škofičah, p. Vrba ob jezeru H^Koroškem.
Vajenca,
ki je vešč slovenščine in nemščine, sprejme Josip Kandut, trgovina s steklenino v Borovljah.
Naprodaj je majhno posestvo, ki ima okoli 15 oralov sveta in veliko sadnega drevja. Več se izve pri Rutarju na Radišah, pošta Žrelc (Ebental) pri Celovcu.
»Gostilna Šlajher1' v Logavesi nad Vrbskim jezerom se priporoča p. n. občinstvu, izletnikom in turistom za mnogobrojen obisk.
Kovačnica na vodo, ‘za orodnega in konjskega kovača, s stanovanjem, je naprodaj. Pojasnila daje gosp. Iv. Eberwein pri Božjem grobu, pošta Pliberk, Koroško.
Zahuaia.
Za prisrčne izraze sožalja ob bridki izgubi, ki nas je zadela vsled smrti nepozabnega soproga, očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Ivan Šumah-a
posestnika
se iskreno zahvaljujemo častiti duhovščini, ki ga je ob posebno veliki udeležbi spremila in darovala sv. maše, zastopnikom Posojilnice in hranilnice ter Zadruge v Sinčivasi, sinški požarni hrambi, zastopnikom občine dobrolske, vsem darovalcem krasnih vencev ter vsem, ki so sočustvovali med boleznijo z rajnikom in mu izkazali zadnjo čast.
Žalujoči ostali.
Hranilnica In posojilnica v Šmihelu pri Pliberku
registr. zadr. z neomej. zavezo
s tem naznanja, da razen običajnega uradovanja ob četrtkih
od 1. avgusta 1912 naprej
sprejema hranilne vloge tudi
vsako nedeljo po prvi sveti maši.
Odbor.
Sr Dobra služba ^
za na dom, že od 14 let naprej, obojega spola. Kdor želi delati zame predmete, pri katerih si lahko zasluži na uro 20—40 vin. brez vsake znanosti, ter želi pojasnila in vzorec od dela, naj pošlje 60 vin. v znamkah, ki se mu vrnejo, ako delo sprejme. taliaMa llHOVilia, ŠIMjE Pii' 3el$all.
, 'r-vlS!
lahke in prožne hoje. — Nobene utrujenosti več.’
Bol] trpežno kot usnje. Pristni
-PHLmn-
KHVČUK - podpetnik.
Dobiva se v vseh leiadeveih troovinoh.
Albin Novak v Sinčivasi
trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom ter vinom, zaloga cerkvenega olja, cementa in premoga, priporoča svojo vedno svežo zalogo ter razpošilja po železnici in po pošti izborno gorljivo cerkveno aparat-olje, à la Guillon-stenje, kadila, pristna štajerska, goriška in tirolska vina.
Za abstinente brezalkoholne pijače, kakor malinov, breskvin, hrušov in jabolčni sok.
Cene solidne, postrežba točna.
Družinska
PRHTIKH
za leto 1913
je raunokar izšla
z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino in mnogimi slikami. Dobiva se skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v »Katoliški Bukvami", prodajalni „Katol. tiskovnega društva",, dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso Petričič, F. M. Schmitt in Iv. Korenčan; v Trstu: prodajalna „Katol. tiskovnega društva". — Cena komadu 24 vin., po pošti 5 v več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik.


Poceni češko posteljno perje.
1 kg sivega pukanega K 2'—, boljšega K 2*40, napolbelega K 3-60, belega 4-80, prima puhastega K 6--, prve vrste 7*20, nhjboljše vrste K 8-40, najfinejšega «nežnobelega 9'60 Popolne postelje iz gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, dobro napolnjene, 1 pernica ali 1 spodnja postelj, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10, 12, 15, 18. 200 cm dolga, 140 cm široka K 13, 15, 18, 21, 1 blazina 80 cm dolga, 58 cm široka K 3, 3 50, 4; 90 cm dolga, 70 cm široka K 4*50, 5 50, 6 Neugajajoče se zamenja ali vrne denar. »— Natančen ilustr. cenik na vse kraje
brezplačno. Benedikt Sachsei, Lobes št. 018 m Plznu feko).
Od 1878!
Povsod izkušeni sloveči in priljubljeni domači zdravili. Pri večjih naročilih znatno znižane cene.
nariarfl.Thierry-ja BJIIZM
Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko.
Postavno zavarovano.
je in raz-znamko, sodnij skim potom zasledovalo in kaznovalo. — Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zar1"’"—1'~''-
prsne dobro
čnim boleznim, vnetju jeter in sle-zene, netečnosti, slabi prebavi, zapeki. proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih. opeklinami, prišču itd. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika specialna steklenica stane K 6*60.
Lemrla fl. Tlerry-ja
edino pristno
centifolijsko mazilo
zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3*60.
Razpošilja: Lekarna »Pri angelu varihu« Adolf THIERRY v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva se po vseh večjih lekarnah. Na debelo v oedicinaldrogerijah.
fitiia brzopariliiki za živinsko km
z odklopljivim obodom, čisto iz kovanega železa in jeklene pločevine so zajamčeno neporušni. Najmanjša uporaba kuriva, najhitrejše napravljanje pare, najkrajše parenje, slaba krma zopet porabna
Titania rnntmflinp v sestavi> trpežnosti in natanč-
liuilliu Uullll IlliyD, nosti v posnemanju neprekošene.
Stroji za sejanja, za obračanje sena, senene orablje itd.
najboljše kakovosti.
Titania tovarna, Wels št. 196, Zg. Avstrijsko.
Zasfgpshm passasi!! — Pošiljamo na poizkušajo. Plačevanje na obroke rado dovoljeno. Prospekti, spričevala zastonj. Zastopniki se iščejo povsod.

Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
hi D,
4 z h
uraduje vsak dan, izvzeraši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
lil n
TO


.Slovenska Straža' v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na Slov. Stražo v Ljubljani.
Naprodaj so muzikalije
bivšega vetrinjskega organista J. Rašer, latinske maše od najtežjih instrumentalnih do najlažjih z orglami, kakor tudi preludije različnih vrst in muzikalije za glasovir in gosli, vse še dobro ohranjeno, po jako nizki ceni. Na ogled so vsakomur pri S. Kocijan, org., Žihpolje, Koroško.
Z gotovim uspehom
se uporablja za skrbno varstvo vsake rane praško domače mazilo.
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano
Draško domače mazilo veL.^Tr&rr^oi^t
vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica stane 70 v. Proti preplačilu K 3-16 se pošljejo štiri pušice, za K 7*— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije. ,
Pozor na ime izdelka ter iz-delovatelja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga:
B. FRAilER, c. in kr. dvorni floBavilelj
lekarna „Pri črnem orlu“
Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice št. 203.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu »Pri angelu«, P. Hauser, H. Gutt, Vikt. Hauser.
Vsak strokovnjak
Vam pove, da so
orig. iiiMOtdr
stabilen ali nepremaklj. in
iz tovarne
C. Prosdi, Celovec,
imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in
najzanesljivejši v obratu.
Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja !

Srečke v korist »Slovenski Straži'*.
4 krone 75 vinarjev
turško srečko,
ki ima šest žre-nastop-
zhaša mesečni
obrok za	oiv.ujis.iji,	j,anj
nimi glavnimi dobitki vsako leto :
400.000 frankov	200.000	frankov
400.000 frankov	200.000	frankov
400.000 frankov	200.000	frankov
skupaj	.... 1,800.000 frankov.
Prihodnje žrebanje dne 1. oktobra t. L
Vsak naročnik turške srečke prejme 1 srečko v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. — Pojasnila daje za „Slovensko Stražo“ g. Val. Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
o Vsi, Ri sle sRrjii možje in očelie! S
M liočeie vsaj 10 vinarjev na leden žrtvovali za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok?
Potem pišite „Slov. Straži" v Ljubljani po knjižico g. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
□aaaC3Casi3C3C~3C~3Er3C3C3E
D
D
D
o
D
JC3C3D
V najem se da
manjše posestvo
z novim poslopjem blizu Velikovca. — Posetve je 20 birnov. Več pove uprav-ništvo „Mira“ pod št. 35. Za odgovor naj se priloži znamko za 10 vinarjev.
če pijete mojo zelo priljubljeno
Denar si prihranite, štedilno fermo (nèhììio u imi.
1 kg samo K 1*60,
finejša 1 „	„	„ 2-—.
Poskusno blago proti 60 vin. v pisemskih znamkah, sicer od 5 kg naprej pošilja franko do poštnega kraja
trgovina s kavo in kavina pražarna
Janez Mm, Dunaj Xtfll, Kaivarienberggasse št. 12.
Edino sIooensbD narodno podjetje
Hotel Trabesinger
—- u Celanesi, HeliSsouška cesta It. 5. —
Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhnja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. —
V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romarice, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste ... vedno dobro postreženi. ——
Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela
Lojzlha in Pepca Leon.
H O	||	§1 II «Ml ffiBB vedno le najboljšo in najcenejšo &3T pratiko z imenom
KUPUJTE »slovenska pratika"
za katoliško ljudstvo p--«-* 37. letnik	Varstvena znamka Sv. Jožef
IE&* Založna tvrdka KLEINMAYR & BAMBERG v LJUBLJANI. -gjjJ
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000.
do dne vzdi.


Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trda, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežn. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K S-- za komad. Tiske srečke s 4 o/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Prodala vssii vrst mi. rapirjav proti gotovini po dnevnom kur«-

Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuiuje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani- — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.