Izhaja ? Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7‘90, za četrt leta 4 K; za Amerik« za pol leta 9-50 K za četrt leta 4-80 K rllka !• v. Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Re kl&m&cije so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: EnOstopna petit -vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 117. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 30. oktobra 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo 'Rdečega Prapora•, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravništvo .Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Vabilo na naroibo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo na-ročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca oktobra, da jo zopet obnove. »Rdeči prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K 14'— za pol leta IS 7'— za četrt leta II 3*50 na mesec II 1*20 Za Nemčijo: za pol leta K 7*90 za četrt leta ii 4*— Za Ameriko • • za pol leta K 9*50 za četrt leta ii 4*80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj pri poročajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora". Poglavje o draginji. Avstrija je počasna država; to je že davno znano. Vendar se ne sme popolnoma obupati nad njo, zakaj polagoma, polagoma se vendar opaža nekaj napredka. Dokaz: V državnem zboru je razprava o nujnih predlogih, ki se tičejo draginje. Govoril je tudi trgovinski minister dr. Weisskirchner in — njega ekscelenca ni tajila draginje. Narobe. Kar po vrsti je priznaval gospod minister: Žito je drago, moka je draga, meso je drago, mleko je drago .... In draginja je sp lož na, ne le lokalna prikazen. Velik napredek. Zakaj doslej je bila druga navada. če so socialni demokratje govorili o draginji in zahtevali, da se kaj stori proti nji, je bil odgovor kratek in jedrnat: Draginje sploh ni. Ziaj je torej draginja oficielno priznana in to je tem važnejše, ker gospod dr. Weisskirchner ni le trgovinski minister, temveč tuli član tiste krščan-sko-socialne stranke, ki je najbolj rohnela, kadar se je delavstvo pritoževalo nad draginjo in katere drug član, dr. Ebenhoch, je pred dvemi leti kot poljedelski minister razvijal «zeleno zastavo* in naravnost.povdarjal kot svojo dolžnost podraženje poljedelskih pridelkov. Polagoma se torej vendar izpremipjajo časi in približujemo se resnici, čeprav s polževo pošto. A če se veselimo tega, moramo paziti, da ne postane veselje preveliko. Vse izboljšanje je namreč doslej teoretično in nihče še ne ve, kaj bo s praktičnim uspehom. Pa tudi s teorijo se je vredno nekoliko po-b&viti. Gospod minister je s precej močnim po-vdarkom pripovedoval, daje draginja splošna prikazen. Če bi sedeli v državnem zboru sami socialni demokratje, bi si bil lahko prihranil ta trud, kajti socialni demokraciji niso povedale njegove besede nič novega. Da je draginja v prvi vrsti posle lica naših splošnih socialnih razmer, da segajo njene korenine v temelje kapitalističnega gospodarstva, da je draginja ena med oblikami izkoriščanja, brez katerega ne more biti kapitalizem, je socialni demokraciji že tako davno znana resnica, da nas gospod Weisskirchner ne more presenetiti, če nam «razodene> košček te resnice. Socialna demokracija je torej le dosledna, če se ne bojuje le preti današnji hipni draginji, temveč proti kapitalizmu sploh in če je njen namen, nadomestiti kapitalistično gospodarstvo s socialističnim, t. j. s splošno ljudskim. Ampak gospod dr. Weisskirchner ne zna biti tako dosleden kakor sooialna demokracija; in kot trgovinski minister kapitalistične države ne sme biti tako dosleden. Zares: Ekscelenca se je kmalu spomnil, da je prišel iz krščansko socialne stranke na ministerski sedež; nikakor torej ne gre, da bi zavrgel argumente in fraze, s katerimi so znali krščanski socialci tako vspešuo razburjati in dražiti filistre proti delavcem. In ko se je spomnil, je gospod minister povedal: Draginje so krive tudi zvišane plače delavcev. Dr. Weisskirchaer ni sedaj popolnoma pod komando svoje stranke. Nekoliko samostalnosti ima minister vendar. Torej ni dejal po stari krščanskosocialni navadi: «Draginjo delajo sociji,* ampak hotel je glumiti pravičnost in se kazati nepristranskega semintja. Povzpel se je za trenotek celo na višino priznanja, da so zvišane delavske plače opravičene; in komaj bi človek verjel, da je celo omenil, da slede zvišanju delavskih plač podraže-vanja živil. Za človeka, ki je zrastel med krščanskimi socialci, je to res že precej. Zal, da vse to vendar ne doseže popolne resnice. Med draginjo in izboljšanjem delavskih plač ni prav nobene zveze. Draginja je — dr. Weisskirchner je to sam priznal — splošna prikazen. Na Dunaju in v Ljubljani in v Lvovu in v Spljetu je meso drago, predrago za delavca; na Češkem in na Štajerskem, ▼ Sleziji in v Trstu je kruh drag kakor medicina. Povsod so se izdatki ljudstva pomnožili. Kaj pa je z izboljšanjem delavskih plač.... Če se je kaj doseglo, ni bilo nič splošnega. V kakšnem posameznem mestu, v kakšni posamezni stroki so delavci po hndem boju pridobili kaj malega; v kakšnem stika naj bi to bilo s splošno draginjoP Hudo občutna pa sploh ni draginja industri-alnih proizvodov. Kar leži kakor mora na vsem nebogatem prebivalstvu, je v prvi vrsti dragipja živeža. Prav ta pa je popolnoma neodvisna od delavske mezde. Večjih siromakov si ni lahko misliti od ubogih poljedelskih delavcev, od hlapcev in dekel na kmetih. A recimo, da bi se bile mezde PODLISTEK. Senca. Daije. Ta hip se je zgodilo, kakor v starih pravljicah, v tistih milih, po vijolicah drhtečih, iz solnčne kopelji vstajajočih pravljicah, ki zanikujejo ves stvarni svet, da lahko vstvarjajo neverjetne, nemogoče svetove. Zgodilo se je, da se je nevidna Vila pojavila nad mojo glavo, čitala mojo tajno željo in jo hipoma pretvorila v resnico. Blejsko jezero je bilo moj ocean, brezbrežen in neskončen. Vseokrog je šumela voda, nad menoj pa so se dvigali veličastni oboki neomejenega horizonta, v katerem je izginil dražestni otok, v katerem so se pogreznili zeleni bregovi s svojimi šumnimi gozdovi in nebotičnimi snežniki ob eni, s svojimi sivimi zidovi starinskih spomenikov in z belimi vilami nu drugi strani. Ostal je samo vsemir in jaz. In druzega nič ... In druzega nič... da se ni iz onih svetlih valčkov, ki so šumeli izpod mojega čolna, včasi dvigalo nekaj, kar ni bilo tako stvarno kakor resnica in ne tako abstraktno, kakor iluzija. Moja misel ni bila svobodna; proti svoji volji se je morala povračati iz vsemirja na omejen košček zemlje, iz večnosti v določen čai. Ona žena je sedela kraj mene v čolniču, njen pogled se je upiral v moje oči. In njen glas je vzdihoval: Reši me! Bilo mi je neumljivo. Vedel sem, da ni res, kar gledam in poslušam, a vendar je bilo tako, kakor bi bilo res. Pijanost mi je silila v glavo, omotica je lovila mojo zavest, po živcih mi je vihralo nekaj upornega. Proč! Konec! Kam me vodijo te sanje, ki uničujejo vidni svet in dejanje P Kaj mi je mar ta Žena in njena usoda P In kako naj jo rešim P — Tista secčil Videl si jo, grozna je, uničuje me, umorila me bode. Reši me tiste sence! Ah! Razum! razum .. .1 — Zopet tista senca. Kaj je vendar s to senco P Ali je bila obmana ali vizija, ali sploh ni bilo nič P Kadar se dotaknejo te sence, mi postanejo misli nejasne. Pogled se mi je zabodel zopet v ogromno praznino, ki se je širila okrog mene, misli so se mi razblinile po njej, a vendar se nisem mogel popolnoma rešiti premišljavanja. Po jasnem ozračju 10 plavale temotne sanje. ---------— Voda je močneje zašumela, moj ocean je bil zopet malo jezero; videl sem otok, obrežje in par koračajev od mene čolnič, v katerem je sedel moj znanec, dr. Mravlje. — Ho, ho, kaj pa je s tabojP česa iščeš ti po gorenjskem raju P me vpraša giasoviti salonski lev, obrnivši svoj čolnič umetno, gracijozno, tako da je plaval vzpored z mojim. V njegovem glasu je podrhtavala komaj opazna ironija. Čutil sem jo bolj nego slišal. Moj odgovor je bil povsem banalen. — Vozikam se po jozeru, saj vidiš. Po go- renjskem raju ne iščem ničesar razven zdravega, čistega zraka. Kaj pa ti P — Ej, jaz, jaz! Kaj naj delam sedaj v pustem mestu P Dolgočasno je tam, da človek ne ve, kaj početi. Ves svet je na deželi, kaj naj torej jas delam doma P — Seveda, Ti. V mestu je zima Tvoja, zima z gledališčem, s soarejami, s plesovi, koncerti, z vsemi zabavami, kjer je dosti lepih žensk. Saj si menda še vedno stari don Juan. •— He, he, stari don Juan. Ti pač ne razumeš tega. Na smrtni postelji se bodeš jokal, da nisi porabil življenja. Kaj pa bi bilo življepje brez lepih žensk P — Čudno, da se vendar ne oženil, ko tak« misliš. — Saj pravim, da me ne razumeš. Oženiti sel To ne bi bilo težko. Toda vezati se P Ej, prijatelj, to ni nič. Uživati hočem in — no, ali poznaš tisto Rigolettovo pesmico: «Le izpremena krajša nam čas.* Dalje prib. »Edinost* 1. oktobra t. 1. teh revežev kaj zvišale; kaj ima to opraviti s ceno moke in mesa? Domači trg ne ravna cen domačih pridelkov po lastnih stroških, ampak po cenah tujih pridelkov, za katere se mora plačevati prevoz in carina, česa domači veleposestniki vendar ne plačujejo. Avstrijski agrarec prodaja svoje pridelke za enako ceno, naj plača svojemu delavcu 40 vinarjev in frakelj žganja, ali pa dve kroni na dan. Do popolBega spoznanja draginje in njenih vzrokov ne pride kapitalističen minister. In če bi bilo odvisno samo .od vlade, bi lahko draginja trajala, dokler bi hotela. Sami se ministri ne spomnijo nobenega sredstva, če se jim pa katero svetuje, tedaj nagubančijo čelo in pravijo, da je stvar nevarna. Tako torej ne pojde, ampak treba bo boja. V zbornici ga vodijo suc‘alna-demokratični poslanci z vso vnemo; da pa bo njihov boj vspešnejši, bo treba pokazati, da niso poslanci sami, temveč da so njihove zahteve zahteve vsega zavednega delavskega ljudstva. »Edinost1* in slovenska soc. demokracija. < Ali ostanejo besede, izreči ne na češkem socialno-demokratiknem kongresu iz socialno-demokrat'£nih ust tudi brez vtisa na na?o jugoslovansko demokracijo? Ali si hoče ta poslednja še nadalje trdovratno mašiti oči in u?esa pred potrebo evolucije po čepkih izgledih?* »Edinost*. je prinesla v šl. 275—277 od članke: (Socialna demokracija in narodaostni problem*, opiraje se na 9. shod češke socialno-demokratične stranke v Pragi. Naravno je po načinu pisave »Edinosti* in mišljenju ljudi, ki stoje za «Edinostjo*, da se slika vse, kar je češkega, s blestečimi barvami. Članki so precej enostranski posnetki iz drugih časopisov ter se bavijo osebno z referatom sodruga dr. Smerala: «0 narodnostnem vprašanju*. Socialna demokracija češka se je na shodu in v javnosti o tem referatu sicer laskavo izrekla, ni pa prikrila svoje pristne sodbe, da je poročilo dr. Smerala le doktrinarno. Poročevalec «Edinosti> bi bil gotovo še bolj vzhičen, ako bi mu bila dana priložnost biti prisotnemu na onem veličastnem zboru. Videl bi tam zastopnike socialne demokracije češke, cvet češke inteligence in cvet češkega delavstva, odvetnika poleg inženirja, zdravnika, učitelja, pa do pripro-stega tvorniškega delavca in delavke, vsi enako za> vedni zastopniki češkega delavskega ljudstva. No, privoščili bi člankarju »Edinosti* tudi videti, kako nastopajo poleg inteligence ti zastopniki delavstva sami, žuljavih rok, v priprostem suknjiču, kako samozavestno kritikujejo referate svojih sodrugov akademične izobrazbe, ia kako kažejo tako inteligenco v svojem nastopu, katere zaman iščemo pri tržaških slovenskih akademičnih izobražencih. So se pač učili češki samouki, tvorniški delavci z vso željo po izobrazbi hrepenečega proletarstva, čitali se in premišljali, in ne vem, če bi sploh danes dobil na Slovenskem akademično izobraženega človeka iz narodnjaških in liberalnih krogov, ki bi bil kos, enemu teh tvorniških delavcev dajati odgovor! Pa še nekaj bi moral člankar »Edinosti* na licu mesta konštatirati: zastopstvo češke socialne demokracije je bilo gostoljubno sprejeto v stolnem mestu Pragi, in za zborovanje je bila na razpolago velika dvorana »Narodnega doma* na Smi-chovu. Ko sem dobil v roke prvi članek »Edinosti*, sem smehljaje konitatiral laskavo priznavanje delovanja češke socialne demokracije: no, nehote se mi je vrinila misel: konečni referat člankarja pa bo vprašanje: In naša slovenska socialna demokracija? In zopet sem se moral nasmehniti, ko sem v tretji številki res dobil ono neizogibno vprašanje in neizogibno poniževanje slovenske socialne demokracije. Saj bi »Edinost* ne bila »Edinost*, ako bi kaj tacega ne pisala 1 »Edinost* je sicer jako huda, ako kdo pljuje v lastno skledo; no, za boga, slovenska socialna demokracija vendar ne spada v domačo slovensko narodnjaško skledo, saj smo še vedno zavrženci, slovenski proletarci poleg naših malomeščanskih slojev od odvetnika dol pa do štacunarjal A, ko bi bil člankar videl in slišal nastop Etbina Kristana, delegata slovenske socialne demokracije, ko bi bil videl in slišal pozdrav istega od strani češke socialne demokracije, potem seveda bi ga oblila rdečica sramu, da je. stavil ono vprašanje slovenski socialni demokraciji. Pred večtisočnim občinstvom v narodni areni v Smichovu je govoril E. Kristan «o narodnem vprašanju*; saj je bil shod v to svrho tudi sklican. Govoril je poleg najboljših govornikov čeških dr. Soukupa in Nčmca, a govoril je tako, da so urnebasni klici naravnost otemnili priznavanje, katero je češka socialna demokracija dajala lastnim govornikom. Konec prih. Dopisi. Goric«. (Atentat na bolniško bla- gajno.) Razmere pri goriški okrajni bolniški blagajni so čitateljem »Rdečega Prapora* vsaj deloma znane. Zato bodo ložje razumeli, kar imamo danes poročati; kdor namreč sploh ne pozna dosedanjega položaja, bi prav težko verjel zadnji atentat go- riške magistratske gospode na omenjeno blagajno. Odkar so pri volitvah delavskih delegatov zmagali socialni demokratje, je goriški magistrat sila nervozen in v italijanskem meščanskem taboru se sploh ne sme omeniti blagajna, ne da bi gospodom takoj šinila kri v glavo. Na rotovžu niso zadovoljni z nobenim sklepom delavskega odbora; vse bi radi razveljavili, v vsakem jajcu iščejo dlako, pa se jeze kakor brezumni, ker ne dobe nobenega pravega povoda. Nervoznost se je pa še neskončno povečala, ko je odbor odpovedal bivšemu ravnatelju Travaniju službo. Tisti dan, ko se je to zgodilo, je bil ogenj v strehi. Kajti Travani je ljubljenec italijanske signorije, ker je šovinist kakor malokateri, povrh pa že zagrižen nasprotnik delavcev, zlasti slovenskih. Da je gospod Travani vložil rekurs proti odpovedi službe, se nam seveda ne zdi čudno; njegov položaj v blagajni je bil tako ugoden, da je pač umevno, če poizkuša, kar le more, da bi si ga zopet pridobil. Toda gospsd Travani je stranka in ima pravico, varovati svoje interese, kakor najbolje ve in zna. Nad strankami pa bi moral stati urad, pri katerem je Travani rekuriral; na to pa je prva inštasca, goriški mestni magistrat popolnoma pozabil. Razveljavil je sklep blagajniškega odbora, čeprav je bil popolnoma pravilen. Co ima razsojati med bolniško blagajno in svojim političnim pristašem, ne razmišlja goriški magistrat dolgo, ampak razsodi v prid svojemu varovancu. Gs bi bili odborniki bolniške blagajne mameluki, bi bilo magistratovo sredstvo zelo enostavno. Toda odbor se je po-služil svoje pravice in je vložil proti magistrato-vemu ukazu rekurz na namestništvo. Vložiti se mora tak rekurz pri prvi inštanci; torej se je tako zgodilo. Sedaj pa je sledilo nekaj nezaslišanega; namesto da bi bil magistrat poslal rekurz dalje namestništvu, kamor je bil namenjen, ga je položil kdove v katero miznico in tam je ležal celih šest tednov. To dobo pa so gospodje porabili, da bi se domislili, kako si pomagati iz zsgote. In izmislili so »imenitno* sredstvo. Napeljali so zastopnike mojstrov, ki so člani upravnega odbora, da so demisionirali in navedli, da jim ni mogoče skupno delati z delavskimi zastopniki. Sedaj je imel magistrat pretvezo, ki jo je hotel dobiti. Suspendiral je odbor ter ukazal, da izroči upravo zastopnikom, ki jih je imenoval magistrat sam. Motiviral pa je svoj ferman z demisijo mojstrov in z malenkostnimi rečmi, ki ne pridejo niti v poštev. Niti besedice nočemo izgubljati o nezakonitosti tega ravnanja. Konstatiramo samo, da je danes prešla uprava blagajno v roke magistrata, čeprav se je pravilno konstituiral odbor in zbor delegatov. Seveda, ena blamaža več ali manj je goriškemu magistratu že vseeno. Radi samolastnega in neutemeljenega magi-stratnega ravnanja je odbor takoj pooblastil sodruga dr. Tumo, da nemudoma protestira pri namestništvu v Trstu. Ta čas nam rezultat protesta še ni znan, nikakor pa ne dvomimo, da bo namestništvo razveljavilo povsem nezakoniti, tendenčni sklep magistratove gospode. Da bo pa našim čitateljem stvar popolnoma jasna, naj navedemo, da imajo na rotovžu glavno tri razloge za svoje ravnanje: 1. Travani je, kakor smo že povedali, italijanski šovinist in zato ga hočejo varovati z vsemi sredstvi. 2. Delavski zastopniki se niso dali zastopnikom gospodarjev strahovati. 3. Odkar je v bolniški blagajni novi odbor, morajo gospodarji r e d n o plačevati delavske prispevke, česar prej ni bilo. Zadnji razfog je gospodi skoraj najvažnejši, kajti še nad nacionalnim šovinizmom stoji žep. Da gre gospodom red, ki ga zahteva socialistično vodstvo blagajne, za kožo, se bo pa razumelo, če navedemo nekoliko številk. Od meseca maja 1908 doslej so morali mojstri plačati bolniški blagajni 1972 K 43 vin. globe, ker niso pravočasno naznanili delavcev, kar seje moralo dognati, ko so nenaznaDjeni delavci zboleli. V omenjenem času, od maja 1908. daljo, se je poslalo mojstrom, ki niso pravočasna obračunali, 219 terjatev za znesek 16.005 K 95 vin., reci petnajsttisoč in pet kron 95 vinarjevi Nerešeuih terjatev je še 41 za 3725 K 14 vin., skupaj torej 260 terjatev za 15,731 K 23 vin. Se od starega liberalnega odbora je izterjati 6.757 K 90 vin., kar se pač najbrže nikdar ne izterja. To so številke, ki jasno govore, kako so gospodarili liberalci in to tudi razlaga, zakaj da so mojitri tako hudi na delavski odbor. Marsikoga boli, da ne more več tako slepariti kakor včasi, ko Dober tek! ■ i,|,llinia , ,, t,. ^ .-v ž,eltidoc. i,na,.n? ,in na* 00 tisel v Žnlodeu, nobenih bolečin, odkar jemljemo Fellerjeve odvajajoče rabatbarne praške z znamko < Elupillen*. Pravimo iz »nje, poskumie jih tudi vi, urejujmo blatonje id pospešujejo prebavo. 6 fkatljio franko i K, Izdeluje jih lo lekarnar E, V. Follor v Stubici, Elsin trg St, 2fi8. so gospodarili liberalci pod pokroviteljstvom gori-škega magistrata. Delavcem pa bo prav zadnji čin rotovške gospode pokazal, da so delavski interesi la tedaj v pravih rokah, če jih zastopajo delavci sami. Pokazati se mora, da je delavstvo solidarno z zastopniki, ki jih je izvolilo in pripravljeno na boj za svoje pravice proti vsem klikam. Tako bo delavska pravica morala zmagati. Črna na Koroikem. Pred otvoritvijo državnega zbora so postali naši klerikalci zelo živi in na svoje precej veliko začudenje smo doživeli, daje prišel poslanec Grafenauer celo k nam v Crno in v Možico, prirejat shode. Spremljal ga je urednik celovškega „Mira“, Smodej in oba sta govorila. Bilo je zelo zanimivo; kdor namreč ni klada in se je sain zanimal za to, kar se godi v državnem zboru, se je lahko čudil, kako znajo klerikalci zavijati resnico. Nas v tukajšnji dolini imajo pač za velike tepce in mislijo, da se nam lahko vse obesi in da moramo vse verjeti. Gospod Grafenauer se moti. Nam je dobro znano, kako je vstopil najprej v Hribarjev klub, kako je potem prestopil h klerikalcem; znano nam je, kako so klerikalci delali obstrukcijo na škodo delavstva, znano nam je pa tudi, kako so pri vsaki priliki preprečili, kar so socialni demokratje predlagali v korist delavstvu. Grafenauer se je bahal z obstrukcijo in je pripovedal, da bodo klerikalci razbili parlament, ko se zopet otvori. Mislil je pač, da bodo vsi poslušalci smatrali to za junaštvo. Potem je Smodej govoril o socialnih demokratih, kako se organizirajo in kako je naraslo njih število. Seveda smo se organizirali, ko smo spoznali prazne klerikalne obljube. Povedal je tudi, da je prišel v Črno in v Možico, ker ni imel druzega posla. To je seveda tudi zanimivo. No, nam se zdi, da je prišel Grafenauer zato, da bi zopet njega volili, če bi bil državni zbor razbit. Upamo pa, da ne bo več mnogo takih, ki bi se dali preslepiti. Delavci že vidijo, kako daleč jih je pripravil klerikalizem, mali kmetje pa tudi že polagoma spoznavajo, da gre gospodom le za svoje interese, ne pa za ljudstvo. Kmalu bo klerikalcem tudi pri nas odklenkalo. Gospodje se bodo že prepričali. Ljudstvu pa priporočamo, naj čita delavske časopise, da bo poučeno in da se ne bo dalo za nos voditi ljudem, ki ne morejo zastopati ljudskih interesov, ker morajo braniti koristi posvetnega in cerkvenega kapitala. Goriški delavci in delavke! V pondeljek, 1. novembra (praznik) ob 10. dopoldne bo v gostilni Hanini velik shod na katerem bomo protestirali proti atentatu goriškega magistrata na okrajno bolniško blagajno. Važnost dnevnega reda Vam ni treba razkladati. Pridite torej v čim večjem številu iz mesta in okolice, da bo naš protest impozanten. Sklicatelji. Strokovni pregled. Seja strokovne komisije bo v torek, 2. novembra ob 8. uri zvečer v prostorih združenih strokovnih orgauizacj v Šelenburgovi ulici. Dnevni red zelo važen. Priporoča se, da pridejo vsi brez izjeme. A. Kristan, strok, tajnik. Shodi. Grfioi. V soboto, 30. t. m. ob 8. zvečer je v gostilni alla Stazione, ulica Gampo santo važen sestanek železničarjev in tam bivajočih drugih delavcev. Namen sestanka je ustanovitev krajne organizacije za ta okraj. Pričakuje se obilna udeležba. Celje. V nedeljo dne 31. oktobra t. 1. se vrši v Gaberjih pri Celju v gostilni »pri Lastovki* ob pol 10. uii dopoldan javen ljudski shod z dnevnim redom: Vzroki vednega podreževanja živil in konsumna društva. Poročal bo sodrug I. Tokan iz Ljubljane. Delavstvo iz Celja in celjske okolico se vabi na mnogobrojno udeležbo. Umetnost in književnost. * V zalogi »Delavske tiskovne dražbe v Ljubljani* je pravkar izšel IV. zvezek velezanimivega dela »Tajnosti španske inkvizicije*. To delo jasno osvetljuje divjanje klerikalizma na Španskem, ki se v tej deželi v zadnjem času zopet v celi svoji brezprimerni okrutnosti pojavlja. Kdor torej hoče dobiti vpogled v razmere nesrečne španske dežele, ki jo je klerikalni fanatizem privedel na rob propada, naj si naroči »Tajnosti španske inkvi-cije*. Izdaja jih v zvezkih po 10 vinarjev »Delavska tiskovna družba v Ljnbljani*, Sslenburgova ulica št. 6/II. Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah In v brivnicah II Vam Delavski žepni koledar za leto 1910 je ravnokar izšel. Cena 80 viu., po po^tž 10 vin. več. Naročila in denar je poslati Upravi „Rckčega prapora" v Cjtibljatti. Društvene vesti. § Delavska šola v Ljubljani V okviru Splošne Delavsko Zveze «V*ajamnost» s« je ustanovila tudi letos delavska šola, ki bo imela poleg rednih tudi izredne tečaje. Golo zimsko sezono bo trajal pouk v sledečh predmetih: 1. Znanstveni socializem; predavatelj Etbin Kristan. 2. Društvena organizacija in zadružništvo; predavatelj Anton Kristan. 3. Praktični tečaj: Naloge zaupnikov in funkcionarjev; vodja tečaja Ivan Kocmur. Izredni tefiaji se bodo razglašali od slučaja do slučaja; pričel se je že pouk v dramatičnem tečaju, ki ga vodi Etbin Kristan. Vrhutega bo € Vzajemnost* prirejala tudi predavanja za širše kroge. Kdftr se želi vpisati v Delavsko šolo, naj se oglasi v društvenih prostorih v Šelenburgovs ulici. Šola se otvori z začetkom novembra. Domače vesti. — Volit6T obrtnega sodišča v Ljubljani. Dj- datno k razglasu o razpisu volitev prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča, ki se ima ustanoviti v Ljubljani in prisednikov vzklicnega sodišča, se odreja volitev za volilni rarred delavcev na nedeljo, dne 14. novembra 1909 in za volilni razred podjetnikov na torek, dna 16. novembra 1909. Volilo se bode v sekcijah, sestavljenih po krajevnih skupinah, ki se na podlagi § 5., odstavek 2. ministrske naredbe z dne 15. julija 1909, drž, zak. štev. 112, določajo takc-le: I. sekcija obsega občine Brezovica, Dobrova, Log, Rudnik in Vič ter voli na Glincah (občina Vsč). — II. sekcija obsega občine Črnuče, Davica Marija v Polju, Dobrunje, Ježica, Moste in Podgorica ter voli v Mostah. — III, sekcija_ obsega občine Medvode, Spodnja Šiška, Šmartno, Št. Vid in Zgornja Šiška ter voli ▼ Št. Vidu. — IV. sekcija obsega občine Grosuplje, Lip-ljenje, Račna, Slivnica, Št. Jurij in Šmarje ter voli v StraBski vasi (občina Grosuplje). — V. sekcija obsega občine Iška Leka, Iška Vas, Pijava Gorica, Studenec, Tumišelj, Vrbljenje in Žslimlje ter voli na Studencu. — VI. sekcija obsega 1. (šolski okraj), 2. (Št. Jakobski okraj), 5. (predkraji), 6. (Vodmat) okraj mesta Ljubljane ter voli v Ljubljani. — VII. sekcija obsega 3. (Dvorski okra.)) in 4 (Kolodvorski okraj) mesta Ljubljane ter voli v Ljubljani. — Skupni izid volitev, izvršenih v teh sekcijah, se ugotovi in razglasi pri VI. sekciji v Ljubljani. — Ura pričetka in zaključka volitve ter volilni lokal se naznanijo najkasneje osem dni pred volitvijo na krajevno običajni način v vseb občinah, ki pripadajo okolišu obrtnega sodišča. Volitev v tretji skupini »trgovski obrati» se mora vršiti ločeno od ostalih skupin obrtnih podjetij. Vsako posamezno volitev vodi od obrtne oblasti določeni volilni komisar, ki odloča o identiteti volilcev in o veljavnosti oddanih glasov, ne da bi bila dopustna nad&ljna pritožba. Volitev se prične ob določenem času ne glede ne število dcšlih volilcev in se zaključi ob določeni uri. Voli se na ta način, da se osebno oddajo glasovnice. S&mo v skupini podjetnikov smejo voliti za ženske njihovi zakonski možje ali pa posebno pooblaščene tretje osebe. Osebe, ki v volilnem imeniku niso vpisane, ne morejo voliti. Volilci oddajajo svoje glasovnice po vrsti, kakor se javijo. Izvoljen je, kdor združi nase absolutno večino oddanih glasov. Čs se pri volitvi ne doseže absolutna večina, se odredi ožja volitev med onimi osebami, ki so dobile največ glasov. Pri morebitni ožji volitvi smejo voliti samo one osebe, ki so volile pri prvotni volitvi in se o tem izkažejo z volilno izkaznico, ki je bila pri prvotni volitvi zazna-menovana. Proti volilnemu postopanju in proti ugotovitvi izida volitve v tmislu § 12. min. odredbe z dne 23. aprila 1898, drž. zak. štev. 56, ni dopustna pritožba. — »Glasbena Matiea> T Ljnbjanl priredi v soboto, 6. novembra ob 8. zvečer v dvorani hotela «Unicn» velik koncert, na katerem nastopi hrvat-sko pevsko društvo «Kolo> iz Zagreba pod vodstvom svojega zborovodje gosp. Antona And e la. Na koncertu sodelujejo operni pevec vitez C a m m a-rota, moški in ženski zbor «Kola> (90 članov) in orkester »Slovenske Filharmonije pod vodstvom kapelnika gosp. Vaclave Talicha. Sedeži po 5, 4, 3, 2 kroni m stojišča po 1 K. 60 v., za dijake po 60 vin., se dobivajo pri gospej Češarkovi v Ša-lenburgov ulici in na večer koncerta pri blagajni. Zanimivi spored objavimo prihodnjič. — Smrtna kosa. Dne 22. oktobra je umrl v ljubljanski bolnišnici sodrug Kuklinek, ki je bil po poklicu kovinar; vsled njegove blage na- rave je bil vobče priljubljen, posebno so ga imeli vsled njegove zavednosti, ki ga je dičila, radi člani tukajšnje kovinarske organizacije, koji je bil zvesti član. Lep pogreb, ki mu ga je napravila kovinarska organizacija, se je vršil v nedeljo, dne 24. t. m. Bodi mu zemljica lahka! Zadnje vesti. Državni zbor. Dunaj, 28. oktobra. Na današnji spji se je nadaljevala razprava o nujnih predlogih radi draginje. Prvi je govoril krščanski socialec Stockler, ki je zagovarjal uboge, nedolžne agrarce in se zaganjal v socialne demokrate kakor znana agrarna žival, če vidi rdečo barvo. Ge bi se sprejeli so-cialno-demokratični predlogi, pravi ta modrijan, bi bil kmečki stan uničen. Odprava žitne carine bi koristila samo židovskim špekulantom. Kmetje nimajo nobenega upliva na cene; največja krivica zadene prekupovalce. (Kdo pa se največ bojeval proti prekupovanju, če ne socialni demokratje? Prav krščanski socialci in vsa meščanska armada se jim pa prilizuje, ker potrebuje njihove glasove). Potem je britko tarnal, da ni na deželi dosti delavcev in da trpi poljedelstvo največ vsled tega. (Kdo pa je kriv, da jih ni P Nemara jih socialni demokratje pode v Ameriko ?) Nazadnje se Slockler še pritožuje, da je poslanec Hagenhofer dobil nekako grozilno pismo. Posl. dr. Renner: Anonimna pisma se vržejo proč. Poslanec Kraus (nemški radikalec) se čudi, da molči' socialno-denaokratični predlog o draginji premoga. (Kraus je namreč tisti junak, ki se je pred d verni leti nesmrtno blamiral s svojim zanikanim predlogom o podržavljenju premogokopov. Možakar bi strašno rad veljal za strokovnjaka, pa nima o rudnikih nobenega jasnega pojma. Tudi danes je na dolgo in široko govoril o tem, edino kar je pametnega povedal, je pa pobral iz nekega predloga, ki so ga že davno vložili sccialni demokratje, namreč da naj država monopolizira trgovino premoga na veliko.) Posl. dr. Licht (nemški naprednjak) izjavlja, da bo glasoval za oba nujna predloga. Globočji vzrok draginje, ki se čuti enako v mestu in na deželi, je ta, da je padla kupovalna moč denarja in da pada vrednost denarja. Govornik polemizira s trgovinskim ministrom, ki ni označil stališča vlade. Draginja mleka se da razlagati s tem, da se producira premalo mleka. Država bi morala dati na razpolago sredstva za izboljšanje poljedelske tehnike. (Jeseni 1907 so to že predlagali socialni demokratje. Rennerjev predlog je bil takrat zelo jasen I) Agrarci so industriji zaprli trge n. pr. Balkan in posebno Rumunsko. Poslanec Moraczewski (poljski socialni demokrat), ki je izvoljen v kmetskem okraju in zastopa na tisoče kmetskih volilcev, dokazuje, da bi se carina na žito takoj lahko odpravila; moka in kruh bi postala vsled tega cenejša, ne da bi imeli kmetje škode. Govornik dokazuje, da se veleagrarci po krivem skl cujejo na kmete, ki sami trpe vsled draginje. Govornik polemizira potem s trgovinskim ministrom, ki si je olajšal svojo nalogo s tem, da je vso krivico odvinil na ogrsko vlado. Končno omenja sredstva proti draginji mesa in dokazuje, da je strah Rusinov pred odpiranjem mej neopravičen. Potem goveri še Mladočeh Kratochvil s čimer se debata zaključi. Za genoralnega govornika sta izvoljena poslanec Holy (contra) in Renner (pro). Holy (češki agrarer) se boji odprave carine (seveda 1) in zagovarja ustanovitev skladiških zadrug. Razprava se prekine. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne. Dunaj« 28. oktobra. Danes so vložili poslanci Soukup, Resel in sodragi nujen predlog zaradi kocfiskacijske prakse. V predlogu se izvaja, da se dogajajo zadnje mesece, zlasti pa odkar se je zaključilo 19. zasedanje državnega zbora, nezaslišani slučaji konfiskacij. Višino je praksa neverjetnega koofisciranja dosegla na Čoškem, zlasti v Pragi, kjer se lahko opaža pravo izjemno stanje glede na časopisje. Podobno je pa tudi v drugih, deželah. Ker take razmere popolnoma podkopavajo pravno varnost, onemogočajo javno kritiko, prizadevajo časopisom teško škodo in izročajo tiskovno svobodo, eno najvažnejših pravic dr* žavljanov, neizobraženim cenzorjem, se predlaga, da naj zbornica sklene: Vlada se poziva, naložiti tiskovnim oblastvom, da ravnajo v izvrševanju tiskovne cenzure z največjo objektivnostjo in poskrbeti v vsakem oziru, da se zaščiti v državnih osnovnih zakonih zajamčena tiskovna svoboda. Vlada se poziva, da predloži zbornici nemudno načrt modernega tiskovnega za kona. Konferenca pri Luegerju. Dunaj, 28. oktb. Danes so se zbrali zastopniki nemških meščanskih strank na Luegerjevo povabilo pri njem. Navzočih je bilo tudi pet ministrov. Razpravljalo se je o sankcioniranju nemških nacionalnih zakonov in o političnem položaju. Vsi udeleženci so morali dati Luegerju častno besedo, da bodo strogo molčali o posvetovanju. Nemški minister rojak. Dunaj, 28 oktobra Ko so zadnji čas prihajale s Češkega demonstrativne izjave za nemškega ministra rojaka dr. Schrei-nerja, je nastal sum, da jih je mož sam naročil. Ta sum je tem bolj opravičen, ker se je njegovo imenovanje za ministra izvršilo po podobni intrigi. Na zadnji seji izvrševalnega odbora nemških strank je bil glede tega interpeliran in po daljšem obotavljanju je priznal, da je imel nekake telefonične pogovore s tajnikom nemškega Volksrata na Češkem. Končno je dejal, da je pripravljen demisioni-rat<, ampak da se mu sedaj ne zdi čas primeren. (Seveda ne!) Dunaj, 29. oktobra. Dižavni voz je zopet na mrtvi točki. Parlament je zaključil srojo zadnio sejo ole predsednikovem naznanilu, se da skliče prihodnja seja pismeno, Fresl pa je klicali: »Živio § 14*. Pravi se, da bo prihodnja seja 9. novembra. Toliko šssa potrebuje menda baron Bienerth, da mu pride kaj na misel. In nazadnje bo to, kar iztubta v debelem tednu, še vedno kaj neumnega. Avstrija je imela pač že vsakovrstne figure na krmilu svoje barke, ampak take usmiljenja vredne nerode kakršen je ta ubogi Bienerth, vendar še ne. Češki radikalci so otroci, ki ne vedo, kaj delajo. Če demonstrirajo svoja široka grla, mislijo, da je to junaštvo, ni če imajo z vlado kakšen račun, tedaj razbijajo po pultih, zato da ne pride do računanja in se nasprotnik reši z njihovim kravalom. Ampak vse otročarije teh pobičev ne bi našle nobene prilike, ako jim je ne bi dajala Bienerthova ubožna vlada pri vsakem koraku. Udeležba ministrov pri predvče* rajšnem sestanku nemških politikov na rotovžu pri Luegerju, o kateri smo včeraj poročali, je res taka politična breztaknost, da je edino čudo, če se zdaj famozni ministri čudijo, da ljudem taka demonstrativna pristranost ni vseena. Današnja seja seje začela torej s kravalom, katerega so takoj vsi razumeli, le ministri ne. Takoj pri otvoritvi so se začeli oglašati češki radikalci, ki so najsmešnejši v tem, da mislijo, bogve kako modro in korajžno da zastopajo — seveda oni edini! — češke interese. Zmerjali so predsednika zborniae Pattaia, ki je bil tudi na tistem sestanku, kličoči: Pojdite na rotovž 1 Ali imate seje v rotovški kleti P i. t, d. — Ministrov ni bilo v dvorani. Čez nekaj časa je vstopil Haerdtl in takoj so ga češki radikalci nahrulili, kje ostaja Bienerth P če je v rotovški kleti P Na to niso nemški radikalci mogli ostati mirni. Zapustili so svoje sedeže in pohiteli k češkim radikalcem, kjer so se začeli prepirati. Kmalu so bili s spisi po pultih in kraval je bil gotov. Trajal je dobre četrt ure. Mod tem so se prečltali vložki in izvršile od-sekove volitve. Na to je dobil besedo poslanec dr. Renner kot generalni govornik za socialno-de-mekratični predlog o draginji. (Nj°gov krasni govor objavimo prihodnjič obširno.) Takoj v za-četeku je ožigosal zadnje dogodke in je dejal: Včerajšnji dogodki so res znamenje in izraz zanemarjenosti naših javnih šeg. V celi konstitucio* nalni praksi še ni bilo tega, da bi se predsednik kakfnega parlamentarnega zastopstva udeležaval strankarskih posvetovanj. Znano je, da ne sme iti predsednik angleškega parlamenta niti ob novih volitvah na volilni shod, da bi poročal o svojem delovanju. Mi pa smo včeraj doživeli, da je bil predsednik parlamenta na strankinem posvetovanju in značilno je, kako propadajo naše javne šege, če se v prestavlja ministrsko predsedništvo v, kadilni salon županov in če se pravica, imenovati in odpuščati ministre, ne izvršuje več na dvoru, ampak v Trebnici (kjer ima nemški Volksrat za Češko svoi sedež). S to zanemarjenostjo javnih šeg je v zvezi zanemarjenost šeg v tej zbornici in le en vzrok imamo za zlo, ki ga pomenijo ti parlamentarični in javni dogodki: To je tehnična obstrukcija, ki onemogoča, da bi se s to vlado primerno obračunalo. Pattai je dal nekako izjavo, češ, da se od njega ne more zahtevati, da bi postal bitje, ki ne pripada nobeni stranki. Sledila je dolga vrsta popravkov. Pri glasovanju se je nujnost predlogov o draginji soglasno sprejela. Nadalje se je sprejel predlog, da se odkažejo odseku, ki se sestavi iz 52 članov in ki ima najdalje v 6 tednih poročati. Potem se razpravlja v nujnih predlogih, da ostane odsek za socialno zavarovanje v permamenci kar se soglasno sprejme. Po raznih interpelacijah naznanja predsednik, da se skliče prihodnja seja pismeno. Iz stranke. o Gorica. Zaupniki in kolporterji .Rdečega Prapora* so vabljeni, da se gotovo udeleže raž-nega sestanka, ki bo v nedeljo, 31. t. m. v Gorici, Via Teatro 20. Na sestanku se bo razpravljalo o kolportaži .Rdečega Prapora*. Naj nihče ne manjka. o Krajna organizacija v Trata naznanja vsem novoizvoljenim zaupnikom, da se vrši prvo zborovanje zaupnikov v torek, dne 2. novembra ob 8. uri zvečer v Delavskem domu II. nad. Dnevni red: Konstituiranje zaupniškega zbora; izvolitev zaupnikov v krajih, kjer je bila volitev nemogoča. Izvolitev zastopnikov na jugoslovansko konferenco v Ljubljani. Razni predlogi zaupnikov in političnega odbora. _____ Svoji« čltateljem priporočamo, da se ozirajo na take tvrdke, ki inserirajo v noše« llstn. H. Sultner Ljubljana :: mestni trg razpošiha ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivojna domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj. “NNI Novost: Ploščnata, tanka, prava ntkelnasta Anker - Eoskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4 50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno, jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: nikelnasta K 1‘20, srebrna K 5'—. 15 n i: h: j iu t; i: i-1; )ii; )D- iii: Kavarna ,Unione< v Trsta s ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. maramE :: Našim rodbinam priporočamo Kolinsko cikorijo! Ceniki zastonj poštnina prosto! Kupujte IG le v trgovini si papirjem Ivan Vrečko Ljubljana, St. Petra cesta 31. Zaradi preselitve 10% popusta. | pozor! Kdor želi imeli dobro uro, naj io zahteva z znamko coteri Jkrtifo dotap, JP*> C*nf *tjyrt&styu*vi ■ ■ t ■ 11* ■ v Spodnji Siski pri Ljubljani. HI • N •Ol O a e o »■ • MH » ■» • V- Gosp. gostilničarjem in p. n. m slavnemu občinstvu priporočam 1 zagrebško In i 1 : češko pivo : m mmmmmm m msmmam m Ustanovljena 1847. 52-46 Ustanovljena 1847. u Biittuu vijoun w u Sovama pohištva J. J. Naglas Turjaški trg št. 7 is LJUBLJANA :s Turjaški trg št. 7 JVajve&Ja. zaloga polilitva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na zmeti, žimnati modroci, otroški vozički i. t. d. Najnižie oene. NaJ»oli