Poštnina platana t gotovini.
KRALJEVINA
J U G O S LAV I J
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
10.
kos.
V LJUBLJANI, dne 27. junija 1930.
Letnik
L
V S E B
34. Zakon o draginjskih dokladah častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov in gojencev vojaških akademij.
35. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih.
36. Pravilnik k zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih.
37. Pravila o opravljanju učiteljskega izpita za začasne učitelje in učiteljice narodnih šol, ki nimajo popolne kvalifikacije za stalne učitelje.
I N A :
38. Izpremembe in dopolnitve v uredbi filozofske fakultete v Beogradu.
39. Odredba o uradnih nazivih banovinskih zavodov, ustanov in podjetij Dravske banovine.
40. Razglas kraljevske banske uprave Dravske banovine proti pijančevanju in nespodobnemu obnašanju.
41. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
34.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega zastopnika ministra za finance in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta:
Zakon
o draginjskih dokladah častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov in gojencev vojaških akademij.*
§ 1.
Častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom in gojencem vojaških akademij pripadajo tudi potem, ko je stopil v veljavo zakon o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 6. septembra 1929, osebne, rodbinske in stanarinske draginjske doklade v zneskih in po pogojih, predpisanih v odločbi ministrskega sveta DR Br. 7500 z dne 23. januarja 1924 in v njegovih izpremembah in dopolnitvah DR Br. 21.800 z dne 28. februarja 1924 in DR Br. 99.000 2 dne 23. julija 1926.
§ 2.
Predsednik ministrskega sveta se pooblašča, da sme na predlog ministra za finance, doklade iz § 1 tega zakona povečati, zmanjšati ali ukiniti.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. maja 1930, št. 110/XL.
§ 3.
Ta zakon dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Niški Banji, dne 7. maja 1930.
AJeksander 9. r.
Zastopnik ministra za finance, minister brez portfelja: Nik. T. Uzunovič s. r,
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
Predsednik ministrskega sveta minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general: Peter Živkovič s. r.
35.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog našega ministra za finance in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta:
Zakon
o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih.*
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. maja 1930, št. 118/XT T. — Zakon glej v »Uradnem listu« z dne 15. marca 1936, št. 75/26.
Zakon o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 z njegovimi poznejšimi izpremembami in dopolni mi se izpreminja in dopolnjuje tako:
§1.
V tretjem odstavku člena 4. se črtata besedi: »in predhodnega«.
§ 2.
Točka 2., čl. 27., se izpreminja in se glasi:
»2. Dopolnilni davek po vsoti skupnega katastrskega čistega dohodka vsega davku zavezanega zemljišča istega zavezanca v območju ene davčne uprave, zmanjšanega za ustrezni del katastrskega čistega dohodka, od katerega se je prejšnje leto odpisal davek zaradi elementarne škode (člen 12.).
Dopolnilni davek znaša na osnovi, po katastrskem čistem dohodku po prejšnjem odstavku:
do	2-000 Din . .	
preko 2.000 do	4.000 Din . .	. . 3-0%
preko 4.000 do	6.000 Din , .	
preko 6.000 do	8.000 Din . .	. . 4-0%
preko 8.000 do	10.000 Din . .	. . 4-5%'
preko 10.000 do	12.000 Din . .	. . 5-0%
preko 12.000 do	15.000 Din . .	. . 5-5%
preko 15.000 do	20.000 Din . .	
preko 20.000 do	30.000 Din . .	. . 6-5%
preko 30.000 do	50.000 Din	. . 7-0%
preko 50.000 do	100.000 Din	. . 7-5%
preko	100.000 Din . .	. . 8-0%
Na skupni katastrski čisti dohodek, ki ne presega
1.000 Din, se ne plačuje dopolnilni davek.
Dopolnilni davek po višji stopnji ne more biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere se uporablja višja stopnja.
Na dopolnilni davek se ne morejo nalagati nikake samoupravne doklade.«
§ 3.
V členu 30., drugi odstavek, se dodajo po besedi »zakloni« besede: pletene zgradbe ali njim ustrezne primitivne zgradbe, zložene iz neobdelanega kamna.
§ 4.
V členu 32., točka 2., se dodaja: »ali služijo neposredno za stanovanje državnih ali samoupravnih uslužbencev, kolikor so samoupravne edinice po zakonu ali pogodbi zavezane dajati tem uslužbencem stanovanje v naravi«.
V členu 32., točka 4., se dodaja: »verski, kulturno zgodovinski spomeniki, zgradbe, ki se uporabljajo neposredno za cerkveno-prosvetne namene, zavodi za cerkvene potrebe, arhierejski, nadškofijski, škofijski in župnijski domovi, kakor tudi domovi, ki se dajejo neposredno za stanovanja verskim poglavarjem in duhovnikom ostalih z zakonom priznanih veroizpovedanj.«
§ 5.
V členu 34. se dodaja nova točka: »4. za zgradbe, izvzemši državne zgradbe in zgradbe samoupravnih edi-nic, za katere je prijavljena letna kosmata najemnina v vrednosti, manjši od običajne kosmate najemnine, ki se more po prilikah predmeta, kraja, časa in namena za
njo doseči, se ugotovi davčna osnova po določilu točke 2., toda s tem se davčni zavezanec ne oprošča odgovornosti po členu 142. zakona o neposrednih davkih.«
§ 6.
V členu 37., II. odstavek, se namesto besed: »ta davčna olajšava se daje za 20 let v krajih s preko 50.000 prebivalci, v ostalih pa za 10 let za vse zgradbe, ki so« postavlja: »ta davčna olajšava se daje: za 20 let v krajih s preko 50.000 prebivalci, potem v krajih, v katerih je sedež banovine, v mestu Sušaku in za zgradbe v okolišni črti v krajih, ki se po členu 36. proglase za kopališča in letovišča, v ostalih krajih pa za 10 let, za vse zgradbe, ki so«.
Na koncu člena 37. se dostavljajo novi odstavki, ki se glase:
»Zgradbe ali deli zgradb z davčnimi olajšavami niso zavezane nikakemu samoupravnemu davku in samoupravni dokladi. Na ostale zgradbe, na katere se sme odmeriti samoupravna doklada na neposredni davek, se ne more nalagati nikaka samostojna, samoupravna davščina v zvezi z zakupnim razmerjem (gostaščina).
III.	Za zgradbe po vaseh, zunaj mestnih, kopaliških in letoviških okolišev, ki niso oproščene davka po čl. 32. in se ne dajejo v najem, in ki služijo izključno za stanovanje poljedelcem in malim obrtnikom, se odmerja zgra-darina, osnovna in dopolnilna, po številu prostorov za stanovanje in kosmati najemnini, ugotovljeni v naslednji tabeli:
Število izb	V vaseh neglede na število prebivalcev	V vaseh s sedežem sreza in zunaj okoliša mest, kopališč in letovišč
Kosmata najemnina dinarjev		
1.	300.—	400-
2.	550 —	700 —
3.	750 —	950-—
4.	900’—	1150-—
5.	1000'—	1300'—
	vsak prostor nad pet	
	sob 75-	100-—
S prostori za stanovanje se razumeva vsak oddelek, ki je prirejen ali je prikladen za stanovanje.
Samo tisti obrtnik se smatra za malega obrtnika, ki ne dela z več nego dvema pomočnikoma.
Ako se take zgradbe v teku leta dajo v najem, se odmeri davek, počenši z mesecem, ki sledi času, ko se je dala zgradba v najem, po točki I., 1. in 2., člena 37.
Posestniki zgradb, omenjenih v točki III., niso dolžni podajati letne prijave o višini dohodka zgradbe, dokler je ne dajo v najem. Davek od takih zgradb se odmerja na osnovi katastrskih podatkov.
§ 7.
Na koncu člena 40. se dostavljata dva nova odstavka, ki se glasita:
»Za zgradbe, ki uživajo davčno olajšavo po členu 37., točka II., se ne dovoljuje odpis po tem členu. Po tem členu se odpisuje davek na podstavi predloženih prijav dvakrat na leto, in sicer: za prvih 6 mesecev davčnega leta meseca julija, za drugih 6 mesecev pa meseca januarja.«
§ 8.
V čl. 42. pod naslovom »druga skupina«, v točki 4., se dostavlja: »mali prodajalci monopolskih stvari, taksnih
vrednosti, poštnih in davčnih znamk in kolektorji srečk razredne loterije.«
V istem členu pod naslovom »tretja skupina« se dodaja nov stavek, ki se glasi: »Semkaj spadajo izvoščki (enovprežniki), fijakerji in avtotaksi, ako vršijo posel sami in nimajo več nego en voz.«
V istem členu pod naslovom »prva skupina« se preneseta točki >8.« in »11.« pod naslov druge skupine in postaneta v njej »5.« in »6.«.
V prvi skupini postane iz točke »9.« točka »8.«, iz točke »10.« točka »9.«, iz točke »12.« točka »10.«, iz točke »13.« točka »11.« in iz točke »14.« točka »12.«.
§ 9.
V členu 43. se dodaja v prvem odstavku nov stavek, ki se glasi: »izjemoma se davčnim zavezancem druge skupine točke 4. odmerja osnovni davek vedno z ustrezno stopnjo člena 59. z ozirom na tisto poslovanje, ki je predvideno pod omenjeno točko.«
§ 10.
V členu 44. se dostavlja nov odstavek, ki se glasi: »Samo pri industrijskih podjetjih in tistih obrtnih podjetjih, za katera ugotovi finančna direkcija, da so večjega obsega, se smatrajo vse stroke podjetja za eden davčni predmet. Davčno osnovo določi v tem primeru tisti davčni odbor, ki je pristojen za glavni posel. Osnovni davek kot osnovo za odmero samoupravnih doklad razdeli v teh primerih davčna uprava po odredbi člena 88. zakona.«
§ 11.
V členu 48. se izpreminja zadnji stavek in se glasi: »Davčni zavezanci, ki ne prijavijo začetka davčne obveznosti po tem členu, se kaznujejo po odredbah člena 138. zakona o neposrednih davkih, tisti pa, ki ne prijavijo pravočasno prestanka obveznosti, se oprostijo davka samo za čas po začetku meseca, ki sledi prijavi, ter do konca dotičnega leta.«
§ 12.
V Členu 59., odstavek prvi, pred štev. 4., se črta »in« in se po številki 4. v četrti vrsti dostavlja: >5. in 6.«.
§ 13.
V Členu 71., pod točko III., se črtajo besede: »ki obrtoma vrše bančne posle«.
§ 14.
V členu 82. se izpreminja točka 1., in se glasi: »neposredni davek in samoupravna doklada, ki sta plačana Po tej obliki.«
V istem členu se točki 4. dodaja: »neobdavčene obresti od hranilnih vlog in tekočih računov, prejete od drugih podjetij, ki so zavezana javnemu polaganju računov.«
§ 15.
V členu 83., točka 7., se po besedi: »posebne« dostavlja »(toda ne obče)«.
\ \
§ IG.
V členu 100. se dostavljata dva nova odstavka, ki se glasita:
I »Na zahtevanje davčnega oblast » vsak razproda-jalec tobaka in taksnih znamk dolž. evzeti tudi pro-!ajanje davčnih znamk in jih imeti ilno v količinah, strezajočih prometu. Ako razroda iec ne ugodi tej zahtevi, se mu prepove tudi prodaja taksnih znamk, v skrajnem primeru pa se mu odvzame tudi dovoljenje za prodajanje monopolskih predmetov vobče.
Prodajalcem davčnih znamk se prizna v breme dohodka od te davčne oblike provizija 4%.«
Dosedaj napravljeni izdatki na ime te provizije se odobrujejo.
§ 17.
V členu 114., v drugem odstavku, se črtajo besede: »ki stanujejo v dotičnem srezu (odnosno kraju) najmanj 5 let« in na koncu istega odstavka se dostavlja nov stavek: »Za izvoljene člane je potrebno razen tega, da stanujejo v dotičnem srezu (odnosno kraju) najmanj 5 let.«
§ 18.
V členu 119. se izpreminja drugi odstavek in se glasi: »Davčni odbor sklepa z večino glasov prisotnih članov. Predsednik glasuje samo tedaj, kadar so glasovi enako porazdeljeni ali kadar vsaj polovica članov glasuje za eno in isto oceno. Ako pri glasovanju ni vsaj polovica članov glasovala za isto oceno, se doda glas, ki je za davčnega zavezanca najneugodnejši, sledečemu glasu, ki je za davčnega zavezanca ugodnejši, in potem odloča predsednikov glas. Ako bi se z glasom predsednika ne dobila večina, potem se najneugodnejši glasovi, pa naj bo tudi predsednikov glas, prištejejo sledečemu za zavezanca ugodnejšemu glasu.«
§ 19.
V členu 121. se dostavlja po prvih treh odstavkih nov odstavek, ki se glasi:
»Prav tako postopa pristojno davčno oblastvo tudi tedaj, kadar ugotovi v že‘izvršeni odmeri davka računske pogreške ali pogreške v tehnični sestavi davčne osnove. Popravki pogreškov take narave in v korist davčnega zavezanca se smejo izvršiti po tem načinu samo na prošnjo davčnega zavezanca.«
V istem členu se dostavljajo na koncu štirje novi odstavki, ki se glasijo:
»Odločbe o odmeri društvenega davka so podvržene naknadnemu pregledu po davčnem oddelku ministrstva za finance. Ako se s pregledom ugotovi, da je davek odmerjen v manjšem znesku, kakor bi bilo treba po zakonu, se odmera popravi, kolikor od dostavitve odločbe ni prešlo več nego dve leti.
Ako se je davčni zavezanec pritožil zoper odmero davka na ministrstvo za finance, se sme odmera popraviti tudi glede onih vprašanj, ki jih ne obsega pritožba.
Odmera davka se naknadno ne more popravljati glede onega vprašanja, ki ga je državni svet konkretno pravomočno razsodil.
Zoper naknadno popravljeno odmero davka se sme davčni zavezanec pritožiti na državni svet v roku 30 dni od dostavitve odločbe.«
Cenzura po tem paragrafu obsega tudi odmero, izvršeno za davčno leto 1929.
§ 20.
V členu 134. se namesto dosedanjega petega odstavka vstavljata dva nova odstavka, ki se glasita:
Polovico članov reklamacijskega odbora in njih namestnike postavi po svobodni izberi in na predlog davčnega oblastva druge stopnje davčni oddelek ministrstva za finance. Za drugo polovico članov delegira vsaka zbornica iz vrst davčnih zavezancev po enega člana in enega namestnika. Tako delegirani član, kakor tudi njegov namestnik, mora biti iz kraja, kjer zaseda reklamacijski odbor. Ako je število takih zbornic večje od števila druge polovice odbornikov, pozove predsednik po svoji izberi izmed delegiranih članov samo potrebno število; pri tem pa je paziti, da bo v odboru navzoč vsekakor predstavnik zbornice tiste stroke, kateri pripada davčni zavezanec. Ako pa je število zbornic, kojih uradno področje se razteza na področje reklamacijskega odbora, manjše ali je enako drugi polovici števila odbornikov, delegira vsaka zbornica po enega člana in enega namestnika, trgovinska zbornica pa še tudi toliko članov, odnosno namestnikov, kolikor jih nedostaje do polovice števila odbornikov.
Ako kaka zbornica v roku, ki ga odredi finančna direkcija, ne določi svojih delegatov za člane reklamacijskega odbora, postavi finančna direkcija potrebno šte^ vilo članov po svobodni izberi ter iz vrst davčnih zavezancev.«
• Zadnji odstavek istega člena se izpreminja in se glasi: >V ostalem veljajo tudi za reklamacijski odbor odredbe členov 114., 115., 117., 118., 119., 120. in 121.«
§ 21.
V členu 137., točka 2., se po >15%« dostavlja »minimalnega, odnosno«.
§ 22.
V členu 141. se dodaja po prvem odstavku nov odstavek, ki se glasi:
»Za vsak davek, ki je plačan pri občini ali mestu za račun državne blagajne, odgovarjajo v prvi vrsti občinski, odnosno mestni organi, ki so pooblaščeni za sprejemanje. V drugi vrsti odgovarja tako za postopke po tem odstavku, kakor tudi za postopke ali opustitve svojih organov po prvem odstavku tega člena tudi sama občina (mesto) s pravico do povračila od odgovornih organov.«
§ 23.
V členu 146. se dostavlja v prvem odstavku: »pa tudi sam davek na nepremičnine uživa zakonsko pravico prvenstva, ako ni starejši od treh let.«
§ 24.
V točki 2. člena 151. se črtajo besede: »ti stroški« In se postavljajo namesto njih besede: »stroški za popis«; in namesto besed: »ti stroški ne smejo biti nikoli manjši« se postavlja: »povračilo eksekutivnih stroškov ne sme biti nikoli manjše«.
§ 25.
V členu 29. uredbe o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov z dne 19. novembra 1928, štev. 148.000, se dodajajo tretjemu odstavku besede: »toda nikoli ne sme biti manjša od 10 dinarjev«.
§ 26.
V členu 97. iste uredbe se dostavlja točki 1.: »Ako se je dolžnik neznano kam izselil in ni zapustil niti pre-
mičnega niti nepremičnega imetka, iz katerega bi se mogel izterjati davek.«
V točki 3. istega člena se črta beseda: »petem« in namesto nje se postavlja beseda »tretjem« in dostavlja se nov stavek, ki se glasi:
»Izjemoma se sme davek odpisati tudi pred pretekom tretjega leta, ako je iz iz izvršbenih aktov, pa tudi drugače po prepričanju občinskega in tudi davčnega oblastva ugotovljeno, da ni upanja, da bi se mogel davek vobče izterjati v doglednem času.«
§ 27.
V zakonu o neposrednih davkih je treba povsod, kjer se govori o generalni direkciji davkov, postaviti po zmislu besed: »Davčni oddelek ministrstva za finance.« Prav tako je treba namesto »oblast«, »oblastni odbor« postaviti: »banovina«.
§ 28.
Dokler se ne odobrijo davčni letni računi do konca 1928, se smatra začasno prenos tistega salda v davčno leto 1929 za pravilen, ki rezultira iz individualnih zaključkov partijalnika za leto 1925. do 1928. Davčni računi za leto 1929. se odobrijo, kolikor so v vsem ostalem pravilni, tudi prej, preden se odobrč davčni računi predhodnih let.
Minister za finance se pooblašča, da v sporazumu z glavno kontrolo izda navodila za sestavljanje davčnih računov za 1925. do 1928. s tem, da se izjemno od zakona o glavni kontroli in neposrednih davkih sme za Srbijo in Crno Goro sestaviti račun za ta leta hkratu.
Popravki v zadolžitvi in razdolžitvi po tako odobrenih računih za leta 1925. do 1928. se izvršč v davčnih knjigah tistega leta, v katerem je račun odobren.
§ 29.
Odredbe tega zakona se uporabljajo z veljavnostjo od 1. januarja 1930. Dokler se sestava reklamacijskega odbora ne prilagodi predpisom tega zakona, ostanejo v funkciji dosedanji člani tega odbora.
Samo kazenske odredbe tega zakona veljajo od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, odredba § 6. o gostaščini pa od 1. januarja 1931.
§ 30.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Niški Banji, dne 18. maja 1930.
Aleksander s. r.
Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. M. Srškič s. r,
.(L-S.)
Predsednik ministrskega sveta minister • za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
36.
Pravilnik
k zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o '	neposrednih	davkih.*
K § 1.
V členu 4. pravilnika k zakonu o neposrednih davkih se črta drugi odstavek točke 11.
K § 2.
Točka 6. pravilnika k členu 27. se izpreminja in se glasi:
Ko se odmerja dopolnilni davek, je treba v vsakem primeru paziti na pravilo, da ne sme biti davek po višji stopnji večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere se uporablja višja stopnja, na primer: osnova dopolnilnega davka v 15. stolpcu znaša 8.010 Din. Po ustrezni 45% stopnji bi znašal davek 360-45 Din; toda ker znaša davek po najbližji stopnji na 8.000 Din (4%), znaša 320-40 Din, razlika, zaradi katere se uporablja višja stopnja (8.010 — 8.000), znaša 10 Din, tako da znaša dopolnilni davek 320-40-f 10, torej 330-40 ali zaokroženo 330 Din.
K § 3.
Po točki 6. k členu 30. se dodaja nova točka, ki se ■ . glasi: »7. Zgradbe, narejene iz pletenja, šibja, neobde- | lanega ali za gradnjo drugače neuporabnega lesa, bodisi da so ometane z blatom ali brez tega, kakor tudi gradnje, zložene iz neobdelanega kamenja, kakršne se navadno nahajajo na periferijah mest in trgov in ki jih uporabljajo najsiromašnejši sloji naroda, se ne smatrajo za zgradbe vobče.«
Dosedanja točka >7.« postane točka »8.« s tem, da stoji namesto >2,—6.<, >2.—7.«.
K § 4.
K točki 2. člena 32. se dodaja nov odstavek, ki se glasi: »Zgradbe samoupravnih edinic ali drugih javnopravnih teles, ki služijo za stanovanje državnih ali samoupravnih uslužbencev, pa so oproščene davka, ako so samoupravne edinice po zakonu ali pogodbi zavezane, dajati tem uslužbencem stanovanje v naravi.«
Točka 4. člena 32. se izpreminja in se glasi: »Cerkve, kapele, džamije, sinagoge in samostanske zgradbe ali deli zgradb, ki niso dane v najem, ki se uporabljajo neposredno za cerkveno-prosvetne namene in za stanovanje arhijereja, nadškofov, škofov, župnikov in verskih poglavarjev vseh z zakonom priznanih veroizpovedanj. Z zakonom priznana so naslednja veroizpovedanja: pravoslavno, katoliško-rimskega in grškega obreda, evangel-®ko, kalvinskega in luteranskega obreda, starokatoliško, židovsko, vsi trije obredi, muslimansko in baptistično.
* »Službene novlne kraljevine Jugoslavije« z dne 27. maja 1930., štev. 118/XLIII. Pravilnik glej v »Urad-uem listu« z dne 28. decembra 1928., štev. 402/121.
I Razen tega so oproščeni davka vsi verski in kulturnozgodovinski spomeniki in zavodi za cerkvene potrebe.«
K § 5.
Točka 11. člena 34. se izpreminja in se glasi: »Ako davčni zavezanec prijavi letno kosmato najemnino v vrednosti, ki je manjša od običajne kosmate najemnine, ki se more v dotičnem kraju doseči v času, ko se predloži prijava, z ozirom na lego zgradbe in namen, kateremu služi, ugotovi davčna uprava vrednost letne najemnine, primerjaje jo z najemninami, ki se plačujejo za slične zgradbe ali stanovanja in lokale v času, ko je bilo treba vložiti prijavo. Tako postopa davčna uprava tudi tedaj, kadar je zgradba oddana v najem, ako prijavljena najemnina ne odgovarja krajevnim razmeram. Pri primerjanju morajo organi paziti na vse okolnosti in činjenice, od katerih je odvisna višina najemnine, in obrazložiti svoj postopek na davčni prijavi sami s tem, da navedejo objekt, s katerim se je primerjalo, in da podajo vse momente sličnosti med primerjanima objektoma.
Za državne zgradbe in zgradbe samoupravnih edinic ne velja ta odredba, temveč davčna osnova se ugotovi po najemnini, ki se pokaže v davčni prijavi.
K § 6.
K členu 37. se dodajajo nove točke, ki se glasijo:
10. Zgradbe z davčno olajšavo niso podvržene ni-kakemu samoupravnemu davku in dokladi.
11. Zgradbe kmetovalcev po vaseh, v katerih je sedež sreza, in po vaseh, ki imajo več nego 5.000 prebivalcev, potem zgradbe malih obrtnikov v istih krajih in zunaj mestnih, kopališčnih in letoviških okolišev se obdavčijo po posebni tabeli, v kateri je kosmata najemnina z zakonom določena po številu oddelkov za stanovanje. Ta tabela je razdeljena v dva dela. Po prvem delu te tabele, v kateri je kosmata najemnina nižja, se obdavčujejo zgradbe poljedelcev in malih obrtnikov po vaseh z več nego 5.000 prebivalci, v katerih nima sedeža sreski poglavar. Po drugem delu tabele se obdavčujejo zgradbe malih obrtnikov izven okoliša mest, kopališč in letovišč in zgradbe poljedelcev v vaseh s sedežem sreza. Zgradbe poljedelcev izven okolišne linije teh krajev so oproščene od davka pod pogoji člena 32., točka 15.
Katastrski listi vseh teh zgradb se morajo zaradi kontrole in pravilne odmere izločiti iz katastra za ostale zgradbe. Posestniki teh zgradb so oproščeni tudi dolžnosti prijavljati najemnino, kolikor jih ne dajejo v najem.
Davek za te zgradbe se odmerja po naslednjem primeru: v vasi Očaci, v kateri je sedež sreza, se nahaja zgradba z devetimi izbami. Na to zgradbo se odmeri zgradarina tako, da se v tabeli vpisana kosmata najemnina za pet izb v znesku 1.300 Din poveča za 400 Din, to je za vsako izbo čez pet po 100 Din, kar znaša vse skupaj 1.700 Din. Od take ugotovljene kosmate najemnine se mora po določilu člena 36. odbiti za stroške vzdrževanja, upravljanja in amortizacijo 30%, to je 510 Din, tako da ostane za davčno osnovo 1.190 Din. Na to vsoto se mora odmeriti osnovni davek s 142-80 Din in dopolnilni davek s 23-80 Din, tako da znaša vsota osnovnega in dopolnilnega davka 167 Din z ozirom na določilo člena 6. Ako lastnik take zgradbe poseduje razen tega tudi zgradbo, ki jo daje v njem, potem se za zgradbo, ki jo sam uporablja, odmeri osnovni davek,
kak prej rečeno, za odmero dopolnilnega davka pa se združijo davčne osnove obeh zgradb, to je one, ki jo daje v najem, in one, ki jo sam uporablja.
Ako se zgradba, za katero je davek odmerjen po prej omenjeni tabeli, v teku leta da v najem, potem se, poČenši z mesecem, ki sledi času, ko se je dala zgradba v najem, odmeri davek po točki 1. in 2. člena 37., davek, odmerjen po omenjeni tabeli, pa se zaračuna od tega meseca do konca leta.
K § 7.
K členu 40. se dodaja nova točka, ki se glasi: >6. Prijave, ki dojdejo po tem členu davčni upravi, se morajo imeti v posebni evidenci. Po predloženih prijavah vrši davčna uprava vsak mesec sama, v zunanjih občinah pa po občinskih oblastvih kontrolo, ali se zgradba ponovno uporablja, in ugotovi v prijavi sami dejansko stanje. Vse prijave te vrste, ki dojdejo davčni upravi za prvih 6 mesecev vsakega leta, pošlje, preden izda po njih odločbe o odpisu, najkasneje do 10. julija finančni direkciji, oziroma inšpektoratu s pripravljenimi odločbami v revizijo. Finančna direkcija (inšpektorati) pregleda hitro, najkesneje pa do konca julija, odločbe in jih s svojimi eventualnimi popravki vrne davčnim upravam, ko je v svoji sreski knjigi izvedla izpremembe. Po prejemu revizijske odločbe direkcije (inšpektorata) izvrši davčna uprava nadaljnji postopek kot oblastvo prve stopnje. Ako se take prijave ne opremijo, bodisi z zapisniškim poročilom o kontroli uporabljanja, bodisi s poročilom občine, nosijo odgovorni uradniki davčne uprave solidarno odgovornost za ves davek, ki bi se zaradi tega moral odpisati po teh prijavah. Po prijavah, ki dojdejo upravi v teku druge polovice leta, se postopa na isti način in v ustreznih rokovih.«
V četrtem odstavku točke 2. člena 40. se črta zadnji stavek.
K § 8.
V pravilniku k členu 42. pod naslovom prva skupina se preneseta točki >8. in 11.« pod naslov druge skupine in postaneta tam točki >5. in 6.«.
V točki 4. druge skupine se dodaja »mali prodajalci monopolnih predmetov, taksnih vrednostnic, poštnih in davčnih znamk in kolektorji srečk razredne loterije.«
K § 9.
V pravilniku k členu 43. se med prvi in drugi odstavek vstavlja nov odstavek, ki se glasi:
»Izjemno od določila prednjega odstavka se obdavčijo zakupniki zemljišč, ako ga sami obdelujejo, potem prodajalci monopolskih predmetov, taksnih vrednostnic, poštnih in davčnih znamk in kolektorji srečk razredne loterije od tega poslovanja s 6% stopnjo iz člena 59. Ako se ti davčni zavezanci bavijo tudi s takimi posli, ki spadajo pod večjo stopnjo, potem se večja stopnja uporablja na davčno osnovo, ugotovljeno za to poslovanje.
K § 10.
v; Odstavek 4. pravilnika k členu 44. se izpreminja in se glasi:
Pri industrijskih podjetjih in tistih obrtnih podjetjih, glede katerih finančna direkcija ugotovi, da so večjega obsega, se smatrajo vse stroke podjetja za en davčni predmet. Da bi mogla finančna direkcija izdati tako odločbo, se obrnejo dotična obrtna podjetja s predstav-ko na finančno direkcijo, Predstavko je treba vložiti
najmanj dva meseca pred začetkom delovanja v davčnem odboru. V taki predstavki je treba zahtevati mnenje direkcije obrtne in industrijske zbornice, odločitev pa se mora izdati vsekakor pred začetkom delovanja pred davčnim odborom.
K §§ 11, 12. in 13.
Brez navodila.
K § 14.
V točki 1. k členu 82. se dodaja po besedi »davek«: »kakor tudi samoupravne doklade, plačane po tej obliki.«
Odstavek 2. iste točke se črta.
K § 15.
Brez navodila.
K § 16.
Odstavka 6. in 7. pravilnika k členu 100. se črtata in se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
»Davčne znamke se prodajajo v davčnih upravah in pri malih prodajalcih tobaka in taksnih znamk in se ne smejo pri nikomur drugem kupovati. Prodajalci dobivajo davčne znamke od davčnih uprav po obrazcu za dobivanje taksnih znamk in jih morajo stalno imeti v količinah, ki ustrezajo prometu. O priliki izročitve znamk malim prodajalcem priznavajo uprave istočasno tudi provizijo od 4% na breme dohodka od uslužbenskega davka. Tako glede dobivanja kakor tudi glede knjiženja provizije se izdajo posebna navodila.
K § 17.
Brez navodila.
K § 18.
Drugi odstavek k členu 119. se izpreminja in se glasi:
»Odloča se s poimenskim glasovanjem; sklep pa je to, za kar glasuje večina prisotnih članov odbora. Ako so glasovi članov porazdeljeni na dvoje mnenj ali ako je najmanje polovica članov glasovala za isto oceno, glasuje tudi predsednik. Ako se tudi s predsednikovim glasom ne dobi večina, se doda za davčnega zavezanca najneugodnejši glas sledečemu za davčnega zavezanca ugod-nejšemu glasu, dokler se ne doseže absolutna večina.«
K § 19.
Po točki 4. k členu 127. se dodaja nova točka 5.
»Računske pogreške v odmeri davka na škodo državni blagajni, kolikor ne tangirajo vsote, ki je v evidenci v srezki knjigi direkcije, popravi pristojno davčno oblastvo z posebno odločbo, čim zapazi tako pogreško. Računske pogreške v odmeri davka na škodo davčnega zavezanca popravljajo davčna oblastva druge stopnje na prošnjo davčnega zavezanca prav tako s posebno odločbo.«
Dosedanja točka 5. istega člena se izpreminja in se glasi:
»Vsak odlok o družbenem davku pošlje davčno oblastvo druge stopnje, ko ga je vpisalo v svojo srezko davčno knjigo, pristojni upravi prve stopnje, da se obremeni v davčni glavni knjigi v davčnem letnem računu in da se izroči (proti potrdilu) dotičnemu zavezancu družbenega davka. Potrjene izročilnice se vrnejo davčnemu oblastvu druge stopnje, da jih vloži v akt o odmeri.
Cim postopa davčno oblastvo druge stopnje po tem, pošlje vse akte o odmeri davčnemu oddelku ministrstva za finance zaradi cenzure. Ako se s cenzuro popravi odmera davka na škodo davčnega zavezanca, izda davčni oddelek odlok, ki se mu dostavi po redni poti. Proti takemu naknadnemu odloku se lahko davčni zavezanec pritoži na državni svet v roku 30 dni.«
K § 20.
Sesti odstavek k členu 134. in 135. in do konca se črta in se glasi:
>Polovico članov reklamacijskega odbora in njihove namestnike postavi po svobodni izberi in na predlog davčnega oblastva druge stopnje davčni oddelek. Drugo polovico članov in njih namestnike delegirajo zbornice, in sicer vsaka po enega rednega člana in enega člana namestnika iz vrst davčnih zavezancev. Ako je število zbornic večje od števila druge polovice odbornikov, pozove predsednik na sejo izmed delegiranih samo potrebno število, pri tem pa mora paziti, da bo v odboru vsekakor navzoč predstavnik zbornice tiste stroke, kateri pripada davčni zavezanec. Ako je število zbornic, katerih uradno področje se razteza na področje reklamacijskega odbora, manjše ali enako drugi polovici odbornikov, delegira vsaka zbornica po enega člana in enega namestnika, trgovska zbornica pa še tudi toliko članov, oziroma namestnikov, kolikor jih nedostaje do polovice števila odbornikov. Ako zbornice v roku, ki ga določi finančna direkcija, ne določijo svojih delegatov za člane reklamacijskega odbora, postavi finančna direkcija potrebno število po svobodni izberi. Član ali namestnik reklamacijskega odbora ne more biti obenem tudi član ali namestnik kakega davčnega odbora s teritorijalne pristojnosti dotičnega reklamacijskega odbora.
Določila pravilnika, ki so v členih 115., 117., 118.,
119.,	120. in 121., veljajo tudi za poslovanje reklamacijskega odbora, samo da sejam reklamacijskega odbora praviloma ne prisostvuje davčni zavezanec ali njegov pooblaščenec.
Ker se vrši postopek pred reklamacijskim odborom praviloma brez navzočnosti davčnega zavezanca, davčno oblastvo druge stopnje v obče ni dolžno objaviti razporeda razprav, niti obvestiti davčne zavezance o dnevu razprave njihove pritožbe. Stvar presoje reklamacijskega odbora je, ali hoče po zahtevi, izraženi v pritožbi, dovoliti davčnemu zavezancu, da tudi ustno razloži svojo pritožbo; v tem primeru pa ie dolžan ga tudi obvestiti o dnevu razprave.
K § 21.
Brez navodila.
K § 22.
Po predzadnjem stavku v členu 141. se dodajata nova stavka, ki se glasita: >Organi samoupravnih teles, katerim je poverjeno izterjevanje in ravnanje z državnimi davščinami, so državi odgovorni za vsote izterjanega davka. Nedeljeno jamčijo državi za izterjani davek samoupravna telesa s pravico do povračila od odgovornih organov.
KS 23.-29
Brez navodila.
V Beogradu, dne 23. maja 1930.
Stev. 38.515.
Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r.
Na podstavi § 163. zakona o narodnih šolah O. N! br. 97.948 z dne 5. decembra 1929 predpisujem ta-le
Pravila
o opravljanju učiteljskega izpita za začasne učitelje in učiteljice narodnih šol, ki nimajo popolne kvalifikacije za stalne ušitelje.*
Clen 1.
Vsi začasni učitelji in učiteljice narodnih šol, ki so postavljeni po predpisih člena 30. zakona o narodnih šolah z dne 9. aprila 1904 z nepopolnimi kvalifikacijami:
a)	z dovršenim učiteljiščem brez učiteljskega izpita zrelosti;
b) z dovršeno popolno srednjo šolo (gimnazijo in realko) in višjim tečajnim izpitom, toda brez učiteljskega izpita zrelosti;
c) z dovršenim bogoslovjem;
č) z dovršeno filozofsko fakulteto kot izredni slušatelji in
d) z dovršeno višjo žensko šolo z odličnim uspehom; — so dolžni po § 1.63. zakona o narodnih šolah opraviti izpit po teh pravilih najdalj do 1. februarja 1931, ako želijo še dalje ostati v učiteljski službi.
Clen 2.
Pravico opravljati ta izpit imajo kandidatje s kvalifikacijami iz člena 1., ako so prebili najmanj 2 koledarski leti kot začasni uiSitelji, ako jim je službovanje za ta čas ocenjeno najmanj s povoljno oceno in ako so državljani kraljevine Jugoslavije.
Ako je kandidat kako leto ostal neocenjen, mu velja za oceno konduita pristojnega šolskega nadzornika, ki mora biti enaka najmanj povoljni oceni.
Člen 3.
Kandidatje bodo delali ta izpit v septembru leta 1930. in sicer na učiteljiščih: aleksinškem, beograjskem (moškem in ženskem), zagrebškem (moškem), ljubljanskem (moškem), sarajevskem (moškem in ženskem), cetinjskem in šibeniškem.
Clen 4.
Ta izpit se mora opraviti po predpisih in pravilih o opravljanju učiteljskega izpita zrelosti, ki so veljali pred zakonom o učiteljiščih z dne 27. septembra 1929, in se deli na:
a) pismeni izpit iz pedagoške skupine predmetov;
b) ustni izpit iz: pedagoške skupine predmetov narodnega (srbsko-hrvatsko-slovenskega) jezika s književnostjo, narodne zgodovine in zemljepisja in šolske administracije ter zakonodajstva in
c) praktično predavanje v osnovni šoli.
Clen 5.
Kandidatje s kvalifikacijami iz člena 1. teh pravil, ki niso prebili najmanj 2 koledarski leti za začasne učitelje, morajo opraviti ta izpit v vsem po programu, pred-
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	junija 1930., št. 125/XLVII.
piših in pravilih o opravljanju učiteljskega izpita zrelosti, ki so veljali pred zakonom o učiteljiščih z dne 27. septembra 1929 z dodatnim ustuim izpitom iz šolske administracije in zakonodajstva.
Člen 6.
Kandidatje, ki nimajo kvalifikacije, predpisane s členom 30. zakona o narodnih šolah z dne 19, aprila 1904, pa imajo:
a) nekoliko razredov učiteljišča brez učiteljskega izpita zrelosti in
b) nekoliko razredov višje srednje šole brez višjega tečajnega ali učiteljskega izpita zrelosti ali imajo še nepopolnejše kvalifikacije nego ti kandidatje, morajo opraviti, ako imajo najmanj štiri leta uspešne učiteljske službe, ta izpit po predpisih člena 5 teh pravil. '
Člen 7.
Kraljevske banske uprave morajo po podrejenih jim oblastvih do 15. junija 1930 najdalje zbrati in poslati ministrstvu prosvete seznamek začasnih učiteljev iz člena 6. teh pravil, ki imajo manj nego 4 leta službe, s podatki:
priimek in ime,
kraj, srez in banovina službovanja^
šolske kvalifikacije,
službena leta in ocena službovanja in uspeha.
Člen 8.
Kandidatje, ki imajo po teh pravilih pravico opraviti učiteljski izpit, se prijavijo s pismeno prošnjo, po predpisu kolkovano, upravi enega izmed učiteljišč, imenovanih v členu 3. teh pravil, ki jim je najbližje, n a j d e 1 j do konca julija 1930.
Prošnji morajo priložiti: šolsko izpričevalo; potrdilo o letih začasne učiteljske službe in o ocenah službovanja in uspeha, pribavljeno od šolskega nadzornika ali od ministrstva prosvete; konduito pristojnega šolskega nadzornika, ako so kako šolsko leto ostali neocenjeni, in potrdilo, da so državljani kraljevine Jugoslavije. Vsi ti dokumenti morajo biti v izvirniku in overjenem prepisu.
Člen 9.
Prejete prijave z dokumenti vred pregleda profesorski zbor dotičnega učiteljišča in odloči o sprejemu kandidata na izpit.
Ravnatelj učiteljišča pozove po pristojnih šolskih oblastvih pravočasno kandidate, ki jim je dovoljeno opraviti izpit, ostalim pa vrne njihove originalne dokumente, da se jim izročijo na podpis z obvestilom, zakaj jim ni dovoljeno opravljanje izpita.
Ti kandidatje imajo pravico pritožbe na ministrstvo prosvete v roku 10 dni od dne, katerega se jim vrnejo dokumenti, priloživši pritožbi tudi svoje originalne dokumente.
Odločba ministrstva o pritožbah te vrste je dokončna.
Člem 10.
Kandidate, ki pokažejo na ustnem izpitu v septembru 1930 nezadosten uspeh iz ene ali dveh skupin predmetov (računaje tu praktično delo v šoli), smejo iz teh skupin opraviti popravljalni izpit v januarju 1931 na istem učiteljišču.
Člen 11.
Po dovršenem izpitu morajo ravnatelji učiteljišč takoj poslati pristojnim kraljevskim banskim upravam seznamek začasnih učiteljev, ki šo se prijavili za izpit, iz katerega bo pregledno razvidno:
kraj, srez in banovina službovanja,
ali mu je dovoljeno opraviti izpit, ako ne, potem zakaj ne,
šolske kvalifikacije,
službena leta in ocene službovanja in uspeha ter rezultat izpita (opravil uspešno, opravi popravljalni izpit v januarju 1931, odbit).
Po dovršenem izpitu izroči uprava učiteljišča kandidatom originalne dokumente na podpis, njihove prošnje z overjenimi prepisi dokumentov pa se hranijo ob enem z zapisnikom izpitne komisije v arhivu dotičnega učiteljišča.
Člen 12.
Začasni učitelji in učiteljice narodnih šol, ki imajo po teh pravilih pravico opraviti učiteljski izpit, se morajo, ako se ne javijo pravočasno za opravljanje izpita ali izpita ne opravijo v septembru 1930, oziroma popravljalnega izpita v januarju 1931, vpokojiti, oziroma razrešiti učiteljske službe, ako niso dosegli pravice do pokojnine, pripadajoči prejemki pa se jim od 1. februarja 1931 ne izplačajo.
Člen 13.
Tisti začasni učitelji in učiteljice, ki uspešno opravijo predpisan izpit, se po § 163. zakona o narodnih šolah tudi nadalje obdržijo v učiteljski službi in se smatra, da so svoje kvalifikacije izpopolnili po predpisih § 71. zakona o narodnih šolah.
Kadar pa opravijo tudi praktični učiteljski izpit po | §§ 71. in 72. zakona o narodnih šolah, se potrdijo za stalne učitelje in se jim prizna za napredovanje ves čas, ki so ga prebili kot začasni učitelji.
Člen 14.
Kraljevske banske uprave morajo po podrejenih jim oblastvih takoj začeti zbirati vse potrebne podatke o začasnih učiteljih, ki imajo po teh pravilih pravico opraviti učiteljski Izpit.
Ti podatki morajo biti definitivno dovršeni najdalje do 1. septembra 1930.
Banske uprave predložijo takoj, ko prejmejo poročilo od ravnateljev učiteljišč (člen 11.), ministrstvu prosvete obrazložene predloge z vsemi potrebnimi podatki iz člena
12.	teh pravil, iz katerih je razvidno: kateri začasni učitelji se morejo tudi nadalje obdržati v učiteljski službi in kateri se bodo vpokojili, oziroma razrešili, ako niso pridobili pravice do pokojnne.
Člen 15.
O, vseh slučajih, ki bi mogli nastopiti, pa niso predviden* v tem pravilniku, odloča minister prosvete.
Člen 16.
Ta pravila stopijo v Veljavo, ko jih odobri hiinister prosvete, obvezno moč pa dobijo od dne, ko se razglasijo v >Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 18. maja 1930.
Minister prosvete:
B. Maksimovič s. r.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo na predlog Našega ministra prosvete ter na podstavi člena 10 bis zakona o vseučilišču in člena 39 obče uredbe vseučilišč naslednje
izpremembe in dopolnitve
v uredbi filozofske fakultete vseučilišča v Beogradu.*
V členu 2 se izpreminja točka 24 in se glasi: Primerjalna zgodovina modernih književnosti s teorijo književnosti.
V členu 11 v skupini XIV se. izpreminja oddelek b) Id se glasi:
b) francoski ali nemški ali ruski jezik in književnost ali eden klasični jezik in književnost in k temu teorija književnosti.
V členu 11 v skupini XIV se na koncu oddelka c) Po besedah »moderni jezik« dostavlja: ali primerjalna zgodovina modernih književnosti.
V členu 11 v skupini XVIII se izpreminjata oddelka Pod b) in c) in se glasita:
b) zgodovina jugoslovanske književnosti s teorijo književnosti ali primerjalna slovnica romanskih jezikov;
c) Latinski jezik in poleg tega: zgodovina jugoslovanske književnosti (za tiste, ki je nimajo pod b), ali en Dioderen jezik (nemški, angleški, italijanski, ruski) s književnostjo ali primerjalna zgodovina moderne književnosti.
V členu 11 v skupini XIX se izpreminjata oddelka P°d b) in c) in se glasita:
b) zgodovina jugoslovanske književnosti s teorijo književnosti ali primerjalna slovnica indoevropskih jezikov;
c) dva izmed sledečih predmetov: srbski jezik, narodna zgodovina, nemški jezik (za tiste, ki imajo pod a] aDgleščino), angleški jezik (za tiste, ki imajo pod a] Demščino), francoski jezik, eden izmed klasičnih jezikov, Primerjalna zgodovina modernih književnosti. Za tiste, ki imajo pod b) primerjalno slovnico indoevropskih jezi-k°v, je poleg enega izmed naštetih predmetov obvezna zgodovina jugoslovanske književnosti. V členu 11 v sku-P*Di XXI se izpreminja oddelek c) in se glasi:
. c) etnologija z etnografijo ali geografija ali en klasni jezik, ali zgodovina jugoslovanske književnosti ali zgodovina umetnosti ali zgodovina glasbe. V členu 11 se ^inja skupina XXIII.
Na koncu člena 11 se dostavljajo te-le prehodne na-redbe:
Skupine XIV, XVIII, XIX in XXI veljajo v novi redakciji za dijake, ki so se na fakulteti vpisali v oktobru e*a 1928. ali pozneje.
Za dijake, vpisane pred tem rokom, veljajo iste .kupine v prejšnjem sestavu, toda pri njih se zaradi črednih prilik dopusti pri izpitih po oceni izpitnih komi-
 v	'
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« ? dne dunija 1930, št. 125/XLVIII.
sij odstopanje od člena 12 uredbe filozofske fakultete.
Poslednje olajšave veljajo tudi za dijake, vpisane pred oktobrom leta 1928. v XXIII. skupino, ki je ukinjena. Dijaki, vpisani v to skupino pred označenim rokom, se morejo z olajšavami glede predpisa člena 12 uredbe vpisati v kako drugo skupino.
Naš minister prosvete naj izvrši ta ukazy
V Beogradu, dne 29. maja 1930.
Aleksander s. r.
Minister prosvete:
Božo Maksimovič s. r.
Banove uredbe.
89.
Odredba
o uradnih nazivih banovinskih zavodov, ustanov in podjetij Dravske banovine.
Na osnovi § 27 zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929 odrejam za zavode, ustanove in podjetja, ki so v tasti ali upravi Dravske banovine, sledeče uradne nazive:
x.
Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Banovinska kmetijska poskusna in kontrolna postaj? v Mariboru.
Banovinska kmetijska šola v Št. Juriju ob Juž. žel. Banovinska kmetijska šola v Rakičanu.
Banovinska semenogojska postaja v Beltincih. Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu.
Banovinska kmetijsko-gospodinjska šola v Mali Loki. Banovinska podkovska šola v Ljubljani.
Banovinska žrebčarna na Selu.
Banovinsko veleposestvo Panoviče.
Banovinska drevesnica v Ptuju.
Banovinsko posestvo Robež.
Banovinsko ribje vališče v Bohinjski Bistrici. Banovinska trsnica v Vinjem vrhu.
Banovinske trsnice in drevesnice v Kostanjevici na Krki, Arnovem selu in Leskovcu.
Banovinska trsnica in drevesnica v Kapeli. Banovinska trsnica v Dramljah pri Celju.
Banovinska trsnica in drevesnica v Pekrah. Banovinska mlekarska šola v Škofji Loki.
II.
Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani.
III.
Banovinska splošna bolnica v Ljubljani.
Banovinska bolnica za duševne bolezni v Ljubljani. Banovinska bolnica za duševne bolezni na Studencu. Banovinska ženska bolnica v Ljubljani.
Splošna bolnica v Mariboru.
Javna bolnica v	icah.
Javna bolnica v ;	i.
Javna bolnica v fc>. .enjgradcu.
Banovinska bolnica v Murski Soboti.
Javna bolnica v Ptuju.
Banovinska hiralnica v Ptuju.
Banovinska hiralnica v Vojniku.
Banovinska strežniška šola v Ljubljani.
Banovinsko zdravilišče Rogaška Slatina.
Banovinsko zdravilišče Dobrna.
Zdravilišče Golnik.
Banovinski dečji dom v Mariboru.
Banovinski dečji dom v Ljubljani.
Deško vzgajališče v Ljubljani.
Zavod za slepo deco v Kočevju.
Gluhonemnica v Ljubljani.
IV.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
Oblastna hranilnica mariborske oblasti v Mariboru. Oblastna hranilnica mariborske oblasti, podružnica v Celju.
V.
Kranjske deželne elektrarne, Ljubljana.
Ta odredba dobi veljavo z dnem razglasitve v Službenem listu.
V Ljubljani, dne 20. junija 1930.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
I.	No. 1125/6.
Ban: Sernec Dušan s. r.
40.
Razglas
kraljevske banske uprave Dravske banovine proti pijančevanju in nespodobnemu obnašanju.
Pospeševanju narodnega zdravja, socialnega blagostanja in mirnega sožitja povzroča v Dravski banovini največje težkoče alkoholizem, ogrožanje osebne varnosti ter nespodobno obnašanje, ki je največkrat posledica prekomernega uživanja alkohola. Da se tudi širša javnost spozna z zakonitimi predpisi, ki imajo namen, da preprečujejo in omejujejo to narodno zlo, opozarja kraljevska banska uprava zlasti na naslednje predpise:
I.
Clen 55. pravilnika o gostilnah prepoveduje gostilničarjem in lastnikom sličnih obratovalnic:
a) točiti in dajati alkoholne pijače ob dneh, ko je to z zakonom prepovedano;
b) dajati alkoholne pijače notoričnemu pijancu ali že pijanemu gostu;
c) dajati osebam pod 18. jetom v javnih lokalih alkoholne pijače, najsi so v družbi odraslih oseb. Osebe pod 18. letom smejo zahajati v kavarne, gostilne in restavracije zaradi hranjenja samo v družbi staršev, varuhov, zakonitih zastopnikov ali odraslih sorodnikov;
č) odreči gostu jed zato, ker ne pije alkoholnih pijač;	i	•	-	v	t	' t- * » r >v/ -» y * v'»»—-
d)	dovoljevati v obratovalnici hazardne igre, kakor tudi dopuščene igre za večje denarne zneske.
Za prestopke se kaznujejo odgovorne osebe po § 131. obrtnega reda z globo do 15.000 Din ali z zaporom do treh mesecev, gostilničarju, kavarnarju ali lastniku sličnih obratovalnic se pa more po členu 52. pravilnika o gostilnah odvzeti tudi osebna pravica, če je bil v poslednjih dveh letih radi prestopkov trikrat kaznovan.
II.
§ 268. kazenskega zakonika za kraljevino Jugoslavijo določa, da se kaznujejo z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 5000 Din:
1.) gostilničarji in kavarnarji, ki strežejo z močnimi pijačami mladoletnikom pod 15. letom zaradi neposredne ali posredne uporabe. Obsojehcu, ki ponovno zagreši to dejanje, se sme prepovedati izvrševanje obrata;
2.) kdor zavede osebo pod 16. letom, da se na javnem kraju opijani;
3.) kdor ve za koga, ki mu je sodišče prepovedalo zahajati v krčmo, pa mu vendar postreže z alkoholnimi pijačami.
III.
Policijska ura je urejena tako-le:
1.) V okolišu uprave policije v Ljubljani in v mestu Mariboru: za gostilne 24. ura, za kavarne 2. ura.
2.) V zdraviliščih Bled, Rogaška Slatina in Dobrna: od 1. junija do 30. septembra za gostilne 24. ura, za kavarne 1. ura, ostale mesece pa kakor v drugih krajih.
3.) V krajih, kjer so sedeži sreskih načelstev: za gostilne 23. ura, za kavarne 24. ura.
4.) Za vse druge kraje:
a) poleti, t. j. od 1. aprila do 30. septembra, za gostilne in kavarne 23. ura;
b) pozimi, t. j. od 1. oktobra do 31. marca, za gostilne 22. ura, za kavarne 23. ura.
5.) Gostilne in kavarne se ne smejo odpirati poleti pred 5. uro, pozimi pa ne pred 6. uro.
6.) Okrepčevalnice, vinarne, žganjarne in sploh obratovalnice, v katerih se točijo alkoholne pijače in prodajajo mrzle jedi samo za konsum v lokalu (tu so všteti tudi vinotoči pod vejo), smejo biti odprte od 7. do 21. ure.
Ce se pa točenje vrši v prodajalnah, v katerih se prodaja tudi blago za uporabo zunaj lokala, velja čas za trgovinske obratovalnice.
Prestopki policijske ure se kaznujejo z globo do 1000 Din ali z zaporom do 14 dni, prestopki za obratovalnice pod 6.) pa z globo 50 do 300 Din.
IV.	'	v
Zakon o vinu prepoveduje dajati v promet bolna, pokvarjena vina ali vina s škodljivimi primesmi itd. Opozarja se posebno, da je do začetka leta 1932. še dovoljeno dajati v promet vina od samorodnih križank vinske trte; toda imeti morajo točno označbo vrst, iz katerih so napravljena, t. j.: besedi »vino< se mora dodati »od hibridov« ali »od direktorja«, >od šmarnice«, »od otela«, »od izabele« itd. Od začetka leta 193 2. pa je sploh prepovedan promet in prodajanje teh vin tudi z označbo.
Prestopki se kaznujejo z zaporom od 7 do 30 dni in v denarju od 100 do 10.000 Din, v nekaterih primerih pa celo z zaporom od 7 dni do 3 mesecev in v denarju od 300 do 30.000 Din, -	-s >r > ■
V.
Prepovedano je točiti ali ponujati v gostilnah, kavarnah in vseh drugih lokalih, kjer se točijo ali prodajajo alkoholne pijače, take pijače rekrutom v krajih, kjer so vojaški nabori, in sicer tako dolgo, dokler traja nabor in rekruti ne odidejo domov. Isto velja tudi za dneve, ko rekruti odhajajo k vojakom. Prestopki se kaznujejo po § 131. obrtnega reda.
VI.
Po čl. 74. zakona o notranji upravi smejo državna oblastva obče uprave neglede na sodno postopanje prisoditi kazen 10 do 500 Din, in če je ta kazen neizterljiva, zaporno kazen od 1 do 10 dni zaradi nespodobnega Postopanja ali ponašanja na javnih ali javnosti dostopnih krajih, če se krši javni red, mir, varnost, morala ali dostojnost, ali če se povzroča javno pohujšanje. S to kaznijo se torej n. pr. lahko kaznuje, kdor se na javnih cestah, potih, trgih, v gostilnah, kavarnah, v cerkvi ali pri cerkvi, v dvoranah, gledališčih, na javnih shodih itd. nespodobno obnaša, pretepa, kriči, preklinja, nespodobno govori in daje pohujšanje, ali kali nočni mir, izziva, smeši ali nadleguje druge ljudi itd.
Enako se kaznuje, kdor v službenih prošnjah žali javnega organa ali se ponaša proti njemu, ko opravlja službeno dolžnost, tudi navzlic opominu, namenoma uporno ali se upira ugoditi uradnemu pozivu.
Kraljevska banska uprava se zaveda, da se s samim kaznovanjem ne da doseči vse, vendar prejmejo izvršujoči varnostni organi strog nalog, da vsako kršitev zakonov prijavijo pristojnim oblastvom, ki bodo uporabila kazenske predpise. Treznostna, prosvetna, kulturna in druga društva ter vsak posameznik se pa vabijo, da sodeluiejo po namenu tega razglasa, da bo narod pos*al trezen in zmeren in da se bo povsod varovalo človeško dostojanstvo.
V Ljubljani, dne 12. junija 1980.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
II.	No. 6319/25.
Pomočnik bana: dr. Pirkmajer, s. r.
41.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 122 z dne 2. junija 1930.:
Z odlokom ministrstva za zgradbe z dne 23. maja
1930.,	br. 37.657, je inž. Pretifu Aleksandru iz Ljubljane odobrena javna praksa na vsem ozemlju kraljevine, specialno v gradbeni stroki.
Številka 123 z dne 3. junija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. marca 1930.: Pomaknjeni so:
a)	v 2. skupino II. kategorije: Marčič Albin, arhivar 1. skupine III. kategorije pri upravnem sodišču v Celju, Toplak Henrik, višji pisarniški predstojnik 3. skupine II. kategorije pri okrožnem sodišču v Ce-iju; višji pisarniški oficiali 3. skupine II. kategorije:
Trepečnik Bogomir pri okrajnem sodišču v Radečah, Flux Fran pri okrajnem sodišču v Gornjem-gra du, Dokler Anton pri okrajnem sodišču v Sevnici, Neszmeny Dionizij pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, Primožič Leopold in Čampa Josip pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, K 1 e -ber Pavel pri okrožnem sodišču v Mariboru, Schmit Drago pri okrajnem sodišču v Trebnjem, Humar 'Ivan pri okrožnem sodišču v Mariboru, Košč.ak Ignacij pri okrajnem sodišču v Laškem, Mišica Janko pri okrajnem sodišču v Črnomlju, 01 j š a k T o u s a i n t pri okrajnem sodišču v Cerknici, Kuštrin Fran pri deželnem sodišču v Ljubljani, Juršič Alojzij pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu, Rupnik Valentin pri deželnem sodišču v Ljubljani, Rupnik Ivan pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, Lavrač Martin pri okrajnem sodišču v Šmarju, Škerla vaj Josip pri deželnem sodišču v Ljubljani, Grafenauer Anton pri okrajnem sodišču v Laškem;
b)	v 1. skupino III. kategorije: čerček Ana, kanclistinja 2. skupine III. kategorije pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani in Grgič Milan, arhivar
2.	skupine III. kategorije pri upravnem sodišču v Sarajevu.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. aprila 1930.: Pomaknjen je v 4. skupino I. kategorije dr. Klinar Tomaž, kanonik stolnega kapitlja v Ljubljani v 5. skupini I. kategorije z osnovno plačo 8. stopnje.
Odlok ministrstva financ z dne 17. maja 1930., br. 36607: Premeščena je na prošnjo za pomožno davkarico v 4. skupini II. kategorije davčne uprave v Celju: Gšpan Silva, pomožna davkarica iste skupine in kategorije pri davčni upravi v Ljubljani - okolica.
Lista, ki ju je prepovedano uvažati in razširjati: Z odlokom ministrstva za notranje posle I. br. 14377 z dne 26. maja 1930. je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej albanski list »Hilli i dritesc, ki izhaja v Skadru, ker piše zoper koristi naše države. — Z odlokom ministrstva za notranje posle I. br. 14376 z dne 26. maja 1930. je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Proletarec«, ki izhaja v slovenskem narečju v Chicagu (Amerika) in piše v komunističnem duhu.
Številka 124 z dne 4. junija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva z dne 24. maja 1930.: Postavljeni so: pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: za referenta skupine za zgradbo in evidenco stanovanj odseka gradbenega oddelka v 5. skupini I. kategorije inž. Turba Josip, dosedanji uradnik iste skupine in kategorije in šef gorenjsko-dolenjske progovne sekcije v Ljubljani (po službeni potrebi); za referenta skupine za nadzorstvo proge splošnega odseka gradbenega oddelka v 6. skupini I. kategorije: inž. Sedlak Franc, dosedanji uradnik iste skupine in kategorije in šef progovne sekcije na Zidanem mostu; za šefa progovne sekcije na Zidanem mostu v 6. skupini I. kategorije inž. Hinterlehner Franjo, dosedanji uradnik iste skupine in kategorije in šef progovne sekcije v Veliki Kikindi, direkcje državnih železnic v Subotici; za šefa progovne sekcije na Jesenicah v 6. skupini I. kategorije inž. Cehner Karel, dosedanji uradnik iste skupine in kategorije in šef progovne sekcije v Konjiču, direkcije državnih železnic v Sarajevu (vsi trije po službeni potrebi); za uradnika 1. skupine III. kategorije v izpostavi kurilnice na Pragerskem Smole
Alojzij, dosedanji uradnik iste skupine in kategorije kurilnice v Ljublj li I. glavni kolodvor (po službeni potrebi).
Odlok ministrstva za notranje posle z dne 17. maja
1930.,	III. br. 26989: Prepovedana sta v resortu ministrstva-za notranje posle z veljavnostjo od 1. aprila 1930.: za pisarja kraljevske banske uprave Dravske banovine v 3. skupini II. kategorije: Mejač Fran in Ropič Edvard, oba pisarja prosvetnega oddelka bivše ljubljanske županije v isti skupini iste kategorije.
Razpis ministrstva za zgradbe: Natečaj za idejni načrt p lače poštne štedilnice in glavne pošte in telegrafa v Beo ,radu.
Številka 125 z dne 5. junija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. maja 1930.: Odlikovan je z redom Belega orla II. vrste: dr.
J e g . č Bo naventura, škof ljubljanski.
L kaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. maja 1930.: Pomaknjeni so: v 3. skupino I. kategorije: dr. Gaber Milko, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani
4.	a skupine I. kategorije; v 4. a skupino I. kategorije: Trinkaus Ivan, Starešina okrajnega sodišča v Ljutomeru, Kramer Emil, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru, Dežela Mirko, sodnik okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, K o m.p ara Franjo, sodnik okrožnega sodšča v Celju, vsi v 4. skupini I. kategorije, in v 5. skupino I. kategorije: Kvas Ferdinand, sodnik okrajnega sodišča v Logatcu 6. skupine I. kategorije.
Odlok ministrstva za prosveto z dne 22. maja 1930.: Postavljen je na svojem sedanjem službenem mestu za asistenta s pravicami 8. skupine I. kategorije dr. Rakovec Ivan, asistent na univerzi Kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani, uradnik 9. skupine I. kategorije.
Odlok ministrstva za finance z dne 31. maja 1930.: Postavljen je v odseku za carine pri dravski finančni direkciji: za višjega carinskega inšpektorja Kladnik Jernej, upravnik carinarnice v Ljubljani, in v glavni carinarnici v Ljubljani za upravnika: Cigoj Anton, carinski inšpektor odseka za carine pri dravski finančni direkciji.
Številka 125 z dne 6. junija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. maja 1930.: Postavljena sta po službeni potrebi za davčnega kontrolorja v 2. skupini II. kategorije pri davčni upravi v Prevaljah Šprah Josip, davčni kontrolor iste skupine in kategorije pri davčni upravi v Slovenjgradcu; za davčnega kontrolorja v 2. skupini II. kategorije pri davčni upravi v Murski Soboti Bole Franc, davčni kontrolor iste skupine in kategorije davčne uprave v Prevaljah.
Odlok ministrstva za finance z dne 27. maja 1930.: Postavljen je po službeni potrebi: za glavnega arhivarja v 2. skupini III. kategorije pri davčni upravi v Gornjem gradu Sernec Josip, glavni arhivar iste skupine in kategorije pri davčni upravi v Celju.
Številka 128 z dne 10. junija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. aprila 1930.: Postavljen je za načelnika štaba komande dravske divizijske oblasti pešadijski polkovnik za general-štabne posle Miličevič K. Todor, doslej načelnik štaba komande šumadijske divizijske oblasti.
Številka 129 z dne 11. junija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. aprila 1930.: Postavljen je za komandanta 45. pešpolka pešadijski polkovnik Dolenc R. Karel, doslej pomočnik komandanta tega polka; za komandanta kninskega vojnega okroga pešadijski polkovnik Majcen M. Milan, doslej pomočnik komandanta ljubljanskega vojnega okroga; za komandanta štipskega vojnega okroga pešadijski polkovnik Casin V. Konstantin, doslej pomočnik komandanta celjskega vojnega okroga.
Številka 130 z dne 12. junija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. aprila 1930.: Postavljen je za pomožnega referenta ministrstva za prosveto v 1. skupini II. kategorije z 10% doklado na prejemke: Flerš Pavel, referent ministrstva za pro-svrnto iste kategorije in skupine.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. aprila 1930.: Postavljeni so: za pomočnica komandanta 39. pešpolka pešadijski polkovnik Rojnik F. Ivan, doslej pomočnik komandanta 41. pešpolka (na prošnjo); za pomočnika komandanta 45. pešpolka pešadijski polkovnik Dedinac N. Djordje, doslej poveljnik 1. bataljona tega polka; za pomočnika komandanta 52. pešpolka pešadijski polkovnik L u 1 i č J. V i 1 i m, doslej pomočnik komandanta 30. pešpolka; za pomočnika komandanta osiješkega vojnega okroga pešadijski podpolkovnik S t e j -skal I. Gustav, doslej prideljen komandi mariborskega vojnega okroga za mobilizacijske posle in statisti-1 ko; za pomočnika komandanta ljubljanskega vojnega okroga pešadijski podpolkovnik Jorgovič A. Dušan, doslej prideljen komandi štipskega vojnega okroga; za pomočnika komandanta celjskega vojnega okroga pešadijski podpolkovnik C e r o v i č M. V o j i n, doslej prideljen loomandi belovarskega vojnega okroga.
Odlok ministrstva financ z dne 22, maja 1930., br. 38.208: Postavljena sta na dosedanjem službenem mestu za pomožna davkarja v 4. skupini II. kategorije: pri davčni upravi v Ljutomeru: Martinak Viktor in pri davčni upravi v Novem mestu: Fajdiga Slavko, oba davčna pripravnika v 5. skupini II. kategorije.
Brošura, ki jo je prepovedano uvažati in razširjati: Z odlokom ministrstva za notranje posle br. 38.566 z dne 27. maja 1930. je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej brošuro »Lo stato operaioc, izdano v Parizu v italijanskem jeziku, ker je komunistične vsebine.
Številka 131 z dne 13. junija 1930.:
Odlok ministrstva pravde z dne 22. maja 1930., štev. 48.043: Potrjen je za stalnega z dnem 18. oktobrom 1929. sodniški pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani, Pelc Slavko, in z dnem 22. maja 1930. pomaknjen v 8. skupino I. kartegorije.
Odlok ministrstva pravde z dne 22. maja 1930., štev. 45.683: Upokojen je Ferenc Josip, višji pisarniški oficial 3. skupine II. kategorije pri okrajnem sodišču v Konjicah.
Objava državne železniško-prometne šole ministr-j stva za promet z dne 3. junija 1930 G. d. b. 40834/30: Razpisuje se natečaj za sprejem 100 moških slušateljev v državno železniško-prometno šolo v Beogradu.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in odgovorni urednik- Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiakarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar MichMek v Ljubljani.