LETO XIII., ŠTEV. 249
SLOVENSKI
DireKtor: Hudi tanhuba — Odgovorni oredoik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca»
— Uredništvo: Ljubljana Tomšičeva ulica S, telefon 65-22 do 55-26 — Uprava: Ljubljana. Čopova ni. 50/11!.. telefon 45-75 ln 46-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5 teleron 38-96. za ljubljanske naročnike 24-63 za zunanje 38-32 — Poštni predal 29 —
Tek. račnn NB SC 1-90321 JI — Mesečna naročnina 140 din
Cena 6 din
ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV
Višinski ni povedal nič novega
20. oktober - dan Lindske milice
New York, 19. okt. (AFP).
Vodja sovjetske delegacije na zasedanju Generalne skupščine Višinski je na včerajšnji dopoldanski seji pozval delegacije vseh držav članic OZN, naj podpro poljski predlog za prenehanje sovražnosti v Koreji in repatriacijo vseh ujetnikov. Po njegovih besedah bi bila naloga Generalne skupščine, da bi sprejela poljski predlog, ki
Volilna kampanja v istrskem okrožju
Koper, 19. okt. Z velikim zborovanjem zastopnikov frontnih organizacij bujskega okraja se je začela voli.na dejavnost v jugoslovanski coni STO. O pomenu bližnjih volitev je govoril tajnik okrajnega komiteja Partije Ermini Medica. Italijan Romano Bonetti, predsednik kmečke delovne zadruge »Prvi maj« v Bujah, je nato v svojem govoru poudaril, da je treba pričakovati, da bosta tržaška in italijanska reakcija skušali predoru! volitve v jugoslovanski co-ni STO kot plebiscit, ter izjavil, da fc-o ljudstvo koprskega okraja izvedlo volitve zato, da bo poglobilo socialistično demokracijo.
Vrenje v atenskih političnih krogih
Atene, 19. okt. 24 poslancev liberalne stranke je izstopilo iz stranke in se pridružilo stranki generala Papagosa. Med njiimi je nekdanji ministrski predsednik Cuderos in 11 bivših ministrov. Cuderos je izjavil, da je prestopil k stranki generala Papa-gosa zato, »ker potrebuje Grčija trdno vlado z močno pari amen. tamno večino«.
Vodja sovjetske delegacije je ponovil svoje lanskoletne predloge — Sovjetska delegacija hoče imeti proste roke Poročilo Združenega poveljstva o položaju v Koreji — Zaplet okrog izmenjave ujetnikov — Splošna, debata se bo nadaljevala v ponedeljek dopoldne
je
pravzaprav skoraj dobesedna kopija lanske sovjetske resolucije o Koreji.
Za politiko vlade ZSSR je Višinski dejal, da je »politika miru in reda«. Izrazil je dvom, da bi bile ZDA odločene delati za mir, in trdil, da je »delavnost atlantskega bloka vzrok za sedanjo napetost«. Tudi na tem zasedanju se je Višinski zavzemal za sklenitev pakta med petimi velikimi silami ter ponovno vztrajal, da sprejmejo Kitajsko v OZN.
Za Višinskim sta govorila zastopnika Paragvaja in Paname. Prihodnja seja, na kateri bodo nadaljevali splošno debato, je napovedana za ponedeljek dopoldne.
Govor sovjetskega ministra za zunanje zadeve Višinskega v splošni debati je vzbudil med delegacijami deljena mnenja. Eni menijo, da Višinski ni povedal nič novega, drugi pa opozarjajo na umerjen ton njegovega govora ter sklepajo iz tega, da je Višinski dal možnost za razpravljanje. Zastopniki prvega stališča menijo, da je Višinski le podprl poljske predloge, ki so pravzaprav stari sovjetski predlogi. Drugi pa so mnenja, da dejstvo, da Rusi niso neposredno predložili nobenih predlogov, izdaja njihovo željo, da se ne bi že takoj v začetku preveč angažirali, pač pa obdržali proste roke. Zanimivo je, da celo krogi sovjetske delegacije žele razširiti vtis, da je »umerjen ton« Višinskega ustvaril novo upa-
nje za rešitev nekaterih vprašanj, zlasti vprašanja Koreje.
Zvedelo se je, da je poljska delegacija v Združenih narodih zahtevala od predsednika Generalne skupščine, da uvrsti v dnevni red novo vprašanje z naslovom »Ukrepi za odvrnitev nevarnosti pred novo svetovno vojno in ukrepi za ohranitev miru in prijateljstva med narodi«.
Združeno poveljstvo je predložilo Generalni skupščini poročilo, v katerem poudarja, da se ne bo ustrašilo nobenih naporov, da bi doseglo premirje v Koreji ob častnih pogojih, da pa bo prav tako storilo vse, da bo zavarovalo svoje sile pred morebitno ofenzivo nasprotnika.
V poročilu pravi, da je sklenitev sporazuma sedaj odvisna samo od rešitve vpra-
šanja ujetnikov in od pripravljenosti nasprotnika za sprejetje predlagane rešitve. Severnokorejsko - kitajska delegacija pa do sedaj ni dala prav nobenega konstruktivnega predloga in je izkoriščala seje v Pan Mun Jomu za propagandne namene. -Združeno poveljstvo ne vidi, kako bi moglo odstopiti od načela prostovoljne repatriacije. ne da bi kršilo osnovna načela svobode in osebnih pravic, določenih z Ustanovno listino Združenih narodov.
Glede vojaškega položaja, pravi poročilo, da ima nasprotnik sedaj v Koreji armado, ki šteje milijon mož in je dobro opremljena s topništvom, tanki, težkim orožjem in 5000 letali, ki operirajo z oporišč v Mandžuriji. Večino teh sil sestavljajo kitajske čete.
Danes praznuje po vsej Jugoslaviji Ljudska milica svoj dan. V Ljubljani so ta dan proslavili pripadniki Ljudske milice s slavnostno proslavo, ki je bila v soboto zvečer v Domu Ljudske milice. Na slavnosti so bili navzoči: član politbiroja CK KPJ Franc Leskošek-Luka. člana politbiroja CK KPS Boris Kraigher in Janez Hribar, generalnimaj or Nikola Gaževič. javni tožilec LRS Mitja Ribičič, pomočnika ministra za notranje zadeve vlade LRS Niko Šilih in Peter Zorko. Slavnostni govor je imel na proslavi komandant Ljudske milice za Ljubljano kapetan Maks Menard.
KONGRES SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE V MILANU
Internacionala naj razširi delavnost
tudi na Azifo
Truman napada Eisenhowerja
Washington, 19. okt. Predsednik ZDA Truman je snoči v Brooklynu v svojem volilnem govoru ponovno ostro napadel republikanskega kandidata Eisenhowerja in izjavil, da na cenen in surov način zavaja ljudi glede rešitve korejskega spora in državljanskih pravic. Truman je dejal, da je misel o možnosti, da bi se ameriške sile umaknile iz Koreje, nedopustno varanje ameriških mater in žen in da taka politika koristi samo nasprotniku. Glede državljanskih pravic je Truman dejal, da je republikanski kandidat večkrat govoril premetene dvoumnosti, da pa nikoli ni povedal nič novega, ker je bil namen njegovih izjav pridobiti »zakrknjene milijonarje«.
Časnik »New York Post« opozarja, da je začel Eisenhower zadnje čase iz političnih in taktičnih razlogov spreminjati smer svoje volilne kampanje. Tako je n. pr. na jugu govoril v prid zagovornikom plemenskega zapostavljanja, ko pa je svojo
kampanjo prenesel na sever,
kjer so postojanke liberalcev močnejše in kjer je več črncev, je general prenesel težišče na vprašanje državljanskih pravic.
Zastopnik UNESCO v Zagrebu
Zagreb, 19. okt. V Zagreb je prispel delegat UNESCO prof. N. Belliot, strokovnjak šolskega muzeja v Parizu, kot glavni organizator novega centra za izdelavo šolskih učil, ki bo- ustanovljen za Jugoslavijo v Zagrebu.
Milan, 19. okt. (Tanjug). Generalni sekretar britanske laburistične stranke Morgan Phillips, ki je bil izvoljen za predsednika Internacionale, je zahteval na včerajšnji seji kongresa te organizacije, da se njena delavnost razširi zlasti na azijske države. Morgan Phillips je bil izvoljen za predsednika na tajni seji sveta socialistične internacionale, katere kongres zaseda v Milanu. Za podpredsednika sta bila izvoljena Guy Mollet in Erich Oilenhauer. Na seji se je zavzemal za to, da bi ta organizacija zajela vsa socialistična gibanja, ki že izpolnjujejo pogoje za članstvo v njej. Po njegovem mnenju se ne bi smela delavnost socialistične internacionale-omejiti samo na te stranke, pač pa bi morala navezati stike z vsemi organizacijami in gibanji, ki imajo napredne težnje, kot so levičarske sindikalne organizacije in razna socialna in podporna društva.
obsoja uporabo veta proti sprejemu novih članov v Združene narode. Zavzemal se je tudi za zamisel, da bi Združeni narodi, čeprav je njihova glavna naloga, da na miren način poravnajo spore, imeli tudi lastne oborožene sile iz držav članic, ki bi sodelovale pri skupni akciji za primer potrebe. Finski delegat Moe je dejal, da bi zmanjšanje oborožitve ustvarilo mnogo ugodnejše pogoje za rešitev sporov na svetu,
da pa ni mogoče pričakovati od posameznih držav, da bi zmanjšale oborožitev, če nimajo dovolj jamstva za svojo varnost. Socialistična internacionala pa zahteva zmanjšanje klasične oborožitve in prepoved atomskega orožja.
V razpravi, ki so jo imeli pred glasovanjem, je francoski delegat Guy Mollet iz-
razil obžalovanje, ker Generalna skupščina OZN svojčas ni v celoti sprejela jugoslovanskega predloga, ki je jasno določal pojem agresije. Poudaril je tudi, da je dejstvo, da je Sovjetska zveza zavrnila jugoslovanski predlog, dokazalo, da je predlagana definicija za Sovjetsko zvezo zelo nevarna.
Finski delegat Fin Moe je predložil spomenico o socialistični internacionali in Združenih narodih. Ko je poudaril pomen OZN za ohranitev miru in mednarodno sodelovanje, je Moe ugotovil, da krivda, da niso bile izpolnjene vse nade, ki so jih narodi polagali v Organizacijo združenih narodov, ne pade izključno na to organizacijo, pač pa tudi na posamezne njene člane. Socialistična internacionala, je dejal Moe,
NAŠI DELEGACIJI V DAMASKU IN CARIGRADU
PREDSEDNIK SIRIJSKE VLADE POLKOVNIK SIŠAKLI POŠILJA POZDRAVE MARŠALU TITU — PREDSEDNIKI LJUDSKIH ODBOROV BEOGRADA, ZAGREBA IN SKOPLJA GOSTJE CARIGRAJSKE OBČINE
Tržaški gledališki ansambel v Zagreba
Beograd, 19. okt. Ansamtöl Slovenskega narodnega gledali, šča iz Trsta, ki je bil 4 dni gost Narodnega gledališča v Beogradu, je odpotoval v Zagreb. Cia. ni slovenskega ansamtoia iz Trsta v spremstvu upravnika Narodnega gledališča v Beogradu Milana Bogdanoviča so odšli na grob Neznanega junaka na Avali, druga skupina pa je obiskala predsedniška Sveta za znanost in kulturo vlade FLRJ Rou doljuba Colakoviča.
V Zagrebu so Tržačani obiskali Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti, kjer jih je sprejel podpredsednik Miroslav Krleža. Zatem so si ogledali Moderno galerijo slik. Nocoj so člani Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta prisostvovali premieri drame Ervina Sinka »Odtujenci«.
Novo italijansko naselje vTrstu
Trst, 19. okt. (Tanjug). Danes dopoldne je bila v slovenski vasi Štivanu slavnost ob otvoritvi novega ribiškega naselja »San Marco« za priseljene Italijane. Na slavnost so prišli predsednik administrativnega sveta cone A Pa-lutan, predsednik občinskega sveta Bartoli, odposlanec žu-
Obsedno stanje v Teheranu podaljšano
AMERIŠKI VELEPOSLANIK PRI MOSADIKU PERZIJSKE INTERESE V VELIKI BRITANIJI BO ZASTOPALA ŠVEDSKA
Teheran, 19. okt. Ameriški veleposlanik v Teheranu Lloyd Henderson je obiskal predsednika perzijske vlade Mosadika in ostal pri njem v daljšem razgovoru. Po sestanku je Henderson izjavil, da se je zdelo po. trebno pojasniti stališče njegove vlade Mosadiku v trenutku, ko so med Perzijo in Vel. Britanijo pretrgani diplomatski stiki.
Pripomnit je, da sta s predsednikom iranske vlade vsestransko proučila zadnjo britansko noto, da pa razgovor v nobenem pogledu ni spremenil polo. žeje med prizadetima vladama.
Iranski senat je danes sprejel predlog o podaljšanju obsednega stanja v Teheranu do 21. dec.
Opozicijski senator general Zahodi el Hadži Nuri je glasoval proti temu predlogu, češ da dovoljuje policiji razne aretacije ne glede na zakon.
Zunanji minister dr. Fatemi Je danes sporočil, da diplomatski odnosi z Veliko Britanijo toliko časa ne bodo pretrgani, dokler perzijski c-dpravnik po. slov v Londonu ne sporoči, do Maj lahko likvidira svoje oo-sle. Odpravnik poslov je dobil
Perzijski zunanji ministei Husein Fatemi
smislu brzojavna navo-
V tem dila.
Perzijska vlada na sinočnji seji — kakor je izjavil dr. Fatemi — ni razpravljala o pretrganju odnošajev z Veliko Britanijo, ker dotlej še ni prispel odgovor švedske vlade, če je pripravljena zastopati perzijske koristi v Veliki Brataniji. Danes ra je že prispel pritrdilni odgovor švedske vlade.
pana Benetk ln drugi italijanski funkcionarji. Od napovedanih petih županov velikih mest Italije pa ni prišel niti eden. Tudi italijanski politični svetovalec angloame-riške vojaške uprave De Castro ni prišel, čeprav so ga pričakovali do zadnjega trenutka.
Predsednik občinskega sveta Devin-Nabrežina je snoči poslal pismo predsedniku cone Palutanu, v katerem protestira proti napovedani proslavi. Ko omenja, da ni bil obveščen o tej proslavi, niri povabljen nanjo, čeprav gre za naselje, ki je na ozemlju njegove občine, poo dar ja predsednik občinskega sveta, da vidi v tej manifestaciji izzivanje slovenskega prebivalstva občine Devin-Nabrežina.
Italijanska šola v slovenski vasi
Trst, 19. okt. (Tanjug). Zastopniki italijanskih šolskih oblasti v coni A so obvestili predsednika občine Dolina, da bodo v slovenski vasi Ric-manje odprli italijansko osnovno šolo. Glede na to sporočilo pišejo tržaški časniki, da je po zbranih podatkih v tem kraju samo osem otrok, ki pridejo v poštev za šolanje. Od teh so štirje iz slovenske ali hrvatske družine, trije iz mešanih slovensko-italijanskih družin, en otrok pa še ni dorasel za šolanje in je iz italijanske družine.
V slovenskih prosvetnih krogih zatrjujejo, da odpirajo italijanske šolske oblasti to šolo izključno za potujčevanje tega slovenskega kraja. Italijansko šolo odpirajo brez vsake prošnje in zahteve, dovoljenja in sredstev za slovenske šole, kjer so potreb-
ne, pa ni mogoče dobiti navzlic vsemu trudu slovenskega prebivalstva cone A.
Slovenski svetovalci proti prodajanju zemlje tujcem
Trst, 19. okt. Slovenski občinski svetovalci, ki so bili izvoljeni na listi slovenske skupnosti v občinski svet občine Devin-Nabrežina, so včeraj predložili občinskemu odboru dve resoluciji, v katerih zahtevajo, da je treba prenehati s prodajanjem občinske zemlje tujim priseljencem in naj se pri gradnji javnih obratov daje prednost domačinom. Kakor je znano, je naseljevanje tujih priseljencev v tej občini najmočnejše, ker hočejo italijanski iredentisti ustvariti italijanski koridor čez slovensko zemljo med Trstom in Tržičem. Koncesije za hotele in druge javne obrate dajejo na tem področju izključno le Italijanom.
Novi sekretar tržaške Partije
Trst, 19. okt. (Tanjug) Centralni komite Komunistične partije STO je na včerajšnji seji izvolil za novega sekretarja CK Eugenia Laurentia, dosedanjega člana CK in Izvršnega komiteja KP STO. Dosedanji sekretar Branko Babič odhaja iz Trsta.
Eugenio Laurenti je bil rojen 1913 v Trstu. Po poklicu je delavec in je bil več let zaposlen kot mehanik v velikih milanskih tovarnah. Med narodnoosvobodilno borbo je bil Laurenti poveljnik udarne brigade »Garibaldi Trieste«, ki je bila ustanovljena po padcu fašizma v Italiji. Med vojno je sodeloval v borbah tudi v Furlaniji. Pn vojni se je odlikoval pri organiziranju velike stavke 1946, ko je bU tudi obsojen. ,
Damask, 19. okt. (Tanjug) Jugoslovanska vojaška delegacija, ki je obiskala severno pre. stolnico Sirije Alepo in pristanišče Lataikijo, je bila pri zastopnikih armade in ljudstva teh krajev zelo toplo sprejeta.
Vodja jugoslovanske vojaške delegacije generalni podpolkovnik Savo Drljevič je priredil včeraj v Damasku kosilo, ki so se ga udeležili poleg poslanika FLRJ v Siriji Mihajla Javor skega, predsednik sirske vlade polkovnik Sišakli, minister za zunanje zadeve Rifai, generali in višji častniki sirske vojske. Na kosilu sta generalni podpolkovnik Drljevič in polkovnik Sišakli izrekla tople zdravice.
Ko se je poslovil od generala Drljeviča, je polkovnik Sišakli poslal tople pozdrave poveljniku JLA maršalu Titu ter želel narodom in armadi Jugoslavije popoln razcvet in uspehe v boju za zgraditev države in ohra. nitev neodvisnosti.
Jugoslovanska vojaška delegacija je danes odpotovala v Libanon.
Iz Carigrada javljajo, da so predsedniki ljudskih odborov Beograda, Zagreba in Skoplja, ki so na obisku v Carigradu, položili venec na spomenik repu. blike, nato pa so se udeležili seje občinskih svetovalcev. Ko so jih člani občinskega sveta vihamo pozdravili, je imel po-
Avstrijski novinarji v Jugoslaviji
Dunaj, 19. okt. (Tanjug). Jugoslov. poslanik in opolno-močeni minister na Dunaju Viktor Repič je sprejel včeraj delegacijo avstrijskih novinarjev, ki bodo te dni odpotovali v Jugoslavijo.
močnik carigrajskega guvernerja pozdravni govor, v katerem je prosil jugoslovansko delegacijo, naj izroči jugoslovanskim narodom pozdrave in na j lepše želje prebivalstva Carigrada. V imenu jugoslovanske delegacije je odgovoril predsednik ljucL skega odbora Beograda Jojkič, ki je izjavil, da Jugoslavija, ki je največ trpela v vojni, zna ceniti mir na svetu in prijateljske odnose med narodi.
Moša Pijade izvoljen v Nišu za delegata na kongresu KPJ
Niš, 19. okt. Na mestni partijski konferenci v Nišu je bil za delegata na kongresu KPJ izvoljen tov. Moša Pijade. Glede na to je tov. Pijade poslal pismo mestnemu komiteju KP Srbije, v katerem obljublja, da bo iz-izpolnil zaupanje in pričakovanje niških proletarcev ter da bo po kongresu skušal priti v Niš.
V Beogradu fe manifestiralo
12 tisoč študentov
za našo Partijo
Beograd, 19. okt. Danes je bilo na Študentskem trgu v Beogradu veliko zborovanje ob začetku šolskega leta. Zborovanja se je udeležilo nad 12.000 študentov beograjske univerze, visokih šol in akademij. Zborovalci so izrazili svojo vdanost Komunistični partiji Jugoslavije. Na zborovanju je govoril član CK KPJ Mij alko Todorovič.
Slavnostno zborovanje, ki so se ga udeležili tudi profesorji beograjskih univerz, visokih šol in akademij, je začel Miladin Sakič, predsednik Zveze študentov beograjskega univerzitetnega središča. Opisal je uspehe beograjskih študentov med V. in VI. kongresom Partije. V tem času je dala beograjska univerza našemu gospodarstvu 7300 diplomiranih strokovnjakov. Samo letos je na delovnih akcijah sodelovalo nad 6200 beograjskih študentov. Važni so tudi uspehi študentov za poli-
Akcija Mednarodnega otroškega sklada ob Dnevu OZN
Osrednji koordinacijski odbor za razdelitev pomoči Mednarodnega otroškega sklada (UNICEF) pri predsedstvu vlade FLRJ je sklenil, da se bo 24. cktrobra, na Dan Organizacije združenih narodov, v vsej državi izvedla akcija v korist programa Mednarodnega otroškega sklada. Ta akcija, ki jo bodo izvedli v vseh državah-članicah UNICEF, ima namen, da se širi ideja vzajemne pomoči vseh držav na svetu za zboljšanje otroške zaščite in zagotove dodatna sredstva za
delo Mednarodnega sklada, nosilca te človečanske ideje.
V okviru akcije, ki bo trajala od 19. do 25. oktobra, bo na Dan Združenih narodov tudi nabiralna akcija, ki jo bodo organizirali koordinacijski odbori ljudskih republik, mest in okrajev ob pomoči vseh družbenih organizacij.
Osrednji koordinacijski odibor in odbori ljudskih republik bodo ves prihodnji teden po radiu in časopisju propagirali naloge in uspehe dosedanjega dela Mednarodnega otroškega sklada.
tično in kulturno izobrazbo ljudstva. »Obljubljamo VI. kongresu, Centralnemu komiteju in zlasti tov. Titu, je dejal tov. Sakič, da bomo še nadalje vztrajno delali za novega človeka, ki bo vreden socialistične Jugoslavije. Z nestrpnostjo pričakujemo sklepe VI. kongresa, ker smo prepričani, da nas bodo navdahnili z novimi silami in še bolj osvetlili pot za naše nove zmage.«
Nato je govoril Mijalko To--dorovič, ki so ga navzoči pozdravili z dolgotrajnim skandiranjem »Tito-CK, Tito-Partija«. Njegov govor je bil večkrat prekinjen z vzkliki tov. Titu, VI. kongresu in Partiji.
Po zborovanju so beograjski študenti še dolgo manifestirali po beograjskih ulicah. Peli so in vzklikali VI. kongresu KPJ in Centralnemu komiteju.
Odprt partijski sestanek zagrebške univerze
Zagreb, 19. okt. Danes je bil v Zagrebu odprt partijski sesta. nek univerze, na katerem so številni govorniki govorili o problemih univerzitetnega pouka študentov in namestitvi šudentov po Končanem študiju. Govoril je tudi predsednik vlade LR Hrvatske in sekretar CK KPH dr. Vladimir Bakarič. V enournem govoru je odgovarjal na posamezna vprašanja o delu univerze in o organizaciji študentov, da bi čim bolje sodelovali pri univerzitetnem delu in splošnem delu za napredek znanosti in prakse. Izvolili so novo upravo partijske organizacije na univerzi ter delegate za VI. kongres KPJ. —B
PRED VOLITVAMI V LJUDSKE ODBORE
Kakšne ljudi bomo izbrali
v Ljudske odbore
	r0 mX	D	Df)	p A
		dU	K.A
Izkušnje zadnjih let »o pokazale, da ni vseeno, kakšne ljudi volimo v ljudske odbore. Mnogim Je le na tem, da nosijo ime in čast ljudskega odbornika, dela v občinskem odboru pa se branijo in iščejo le osebne koristi. Znano je, da se v marsikaterem odboru ljudski odborniki niso niti najmanj zanimali za delo odbora. Niso se udeleževali sej, zanemarjali so delo v pisarni itd. Tak je bil na primer v bivšem KLO v Dolenjskih Toplicah kmetijski referent, ki se za svoje posle sploh ni zmenil in je vse delo
Te dni zaključena sezona v zdravilišču Slatina Radenci je po številu gostov zaostajala za lansko. Letos je bil v vseh naših letoviščih in zdraviliščih splošen pojav, da je bil prvi del sezone znatno pod ravnijo prejlšnjih let, zato pa je bil drugi del toliko boljši. Zdravilišče Slatina Radenci pa se ne more pohvaliti niti s posebnim uspehom v drugem delu sezone. Vzrokov je več, med drugim tudi to, da zdravilišče svojim gostom še ne more nuditi vseh tistih udobnosti, ki jih lahko nudijo zdravilišča. Saj je splošno znano, da v zdravilišča ne prihajajo samo gostje, ki so potrebni zdravljenja, temveč tudi
Razstava NOB v Jlariboru
Maribor, 19. oktobra Danes so v Mariboru v prostorih Hidromontaže slavnostno odprli razstavo narodno-osvobo-dilne vojne, ki so jo priredili na pobudo osnovne partijske organizacije podjetja v počastitev VI- kongresa KPJ. Razstavo je odprl tov. Marjan Gomolj. Poleg delovnih kolektivov in množičnih organizacij je otvoritvi prisostvoval tudi Miro Posega, član Mestnega komiteja KPS za Maribor. Razstava kaže v slikah in besedi razvoj narodnoosvobodilne vojne, ko so borci v nad' človeški borbi s številnimi okupatorji prelivali svojo kri za osvoboditev zasužnjene domovine. Razstava bo odprta vsak dan od 15. do 18. popoldne do začetka VI. kongresa KPJ. M. S.
Maribor, 19. oktobra.
v počastitev VI. kongresa KPJ je bil danes na Teznem ustanovni občni zbor delavskega prosvetnega društva »Svoboda«. Zborovanja se je udeležilo nad 300 ljudi ter zastopniki Partije, Sveta za ljudsko prosveto v Mariboru in ljudski poslanec Karel Reberšek. Poročilo o kul-turno-prosvetni dejavnosti na Teznem po prvi svetovni vojni pa do danes je podal član iniciativnega odbora »Svobode« Jože Požar. Poudaril je, da se je kulturno-prosvetno življenje razvijalo vzporedno z naraščanjem industrije, vendar pa zaradi pomanjkljive organizacije ni dosegla povsem svojega namena, ker je bilo središče dela bolj v tovarnah, manj pa izven njih. Nedvomno se bo ta vloga odigrala mnogo bolj v novousta-
VREMt
VREMENSKO POGOCILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje 19. oktobra: Anticiklon z Jedrom nad Skandinavijo Je še vedno v naraščanju. Od zahoda pa prihajajo frontalne motnje, ki pa ne bodo bistveno vplivale na vreme pri nas.
Napoved za ponedeljek. Pretežno
oblačno vreme, vendar brez padavin. Temperatura se bo nekoliko dvignila.
prepuščal že itak z delom preobremenjenemu tajniku.
Občina Dolenjske Toplice spada po obsežnosti med največje občine v Sloveniji, ker so združeni v njej kar štirje bivši krajevni odbori:	Dolenjske
Toplice, Gor. Tuije, Poljane in deloma Crmošnjice. Ker je občina precej obsežna, so tudi potrebe v posameznih krajih različne. Mnogo je krajev, ki bi se lahko razvili v oriljublje-
letoviščarji, ki želijo preživeti prijetne počitnice. Zato ni dovolj, če je poskrbljeno samo za goste bolnike, ki se zadržujejo v glavnem samo v zdravilišču, marveč je treba poskrbeti tudi za goste, ki so prišli na oddih. Taki gostje pa radi delajo izlete. Razen na Kapelo, ki je najbolj znana izletna točka, bi šli tudi na Hrašenski vrh, Mur-ščak in Rožički vrh, če bi bile poti in ceste v te vinogradne kraje urejene.
Na zborih volivcev, ki so bili
v septembru v Vidmu ob Ščavnici, so že sklenili, da bodo na področju svoje občine, ki meji 3 kapelske strani na radensko občino, popravili ceste. Kar ni težko za videmsko občino, ki nima v svojem območju nobenega večjega podjetja, ne more biti težko za občino Slatino Radenci, ki ima v Radencih veliko slatinsko podjetje, ki razpolaga s kamioni in traktorji. Ta prevozna sredstva gotovo niso vedno tako zavzeta s prevozom slatine, da ne bi bilo mogoče z njimi od časa do časa voziti gramoza na ceste. Pri navažanju gramoza bi prav tako lahko pomagali videmska in hrašenska zadruga g svojima kamionima, ki v zimskem času bolj malo vozita.
Po izvršeni elektrifikaciji teh krajev je treba vso pozornost posvetiti cestam, kar bo tujskemu prometu gotovo bolj koristilo kot pisana propaganda, ki je seveda tudi potrebna. Toda uspešna bo le, če bodo besedam sledila dejanja.
novljenem delavskem prosvet.
nem društvu »Svoboda«, saj se je že doslej vključilo v društvo 817 članov. Razen tega sta se vključila tudi bivše SKUD »Maks Durjava« z vsemi svojimi sekcijami in Ljudska univerza IX. terena OF na Teznem.
Na zborovanju so prebrali društv. pravila, izvolili upravni odbor ter med drugim sklenili, da bo »Svoboda« na Teznem posvečala največjo skrb izobrazbi množic.	M. S.
125 družin se ho preselilo
Področje doline Neretve od Konjica do Jablanice, ki ga bo prihodnje leto zalilo umetno jezero, je zapustilo pred kratkim 125 družin iz vasi Stari Ostro-žac, Ribiči in iz dela Lisičica in Ostrožca. Skupno se bo iz-sello 398 družin. Prve izseljene družine so vežjidel kmečke in jih je ljudska oblast preselila v mnogo lepše domove v žito-rodne kraje Bosne. Kakih 70 družin je dobilo posestva z novimi hišami in gospodarskimi poslopji v okolici Prijedora, Bosanskega Samca, Bosanske Gradiške, Gradača in Brčkega. Krajevno prebivalstvo jih je zelo prijazno sprejelo In jim pomagalo pri urejevanju novih domov.
ne turistične izletne točke, zlasti tam, kjer so zgodovinski
spomeniki iz časov osvobodilnih bojev. Ker je v občini še nekaj, v roški ofenzivi ol fašistov požganih vasi, ki so jih že pred tem zapustili Kočevarji, bo treba te vasi spet oone-viti in naseliti, ali pa vsaj doslej neobdelano zemljo gospodarsko izkoristiti. Posebno pozornost bo treba posvetiti središču občine — zdravilišču Dol. Toplice.
Od dela novoizvoljenega občinskega odbora bo odvisen gospodarski in kulturni napredek občine. Pri nas se veliko govori o zapostavljanju Dolenjske, priznati pa moramo, da leži krivda na nas Dolenjcih samih, ker se premalo zanimamo za svoj lastni napredek. Zato je treba pred volitvami dobro premisliti in izbrati v nove občinsae odbore ljudi, ki imajo veselje do dela in ki so voljni posvetiti vso skrb gospodarskemu napredku občine in vse naše socialistične domovine.
Uvoz traktorjev
Beograd, 19. okt. Podjetje
za uvoz in izvoz »Srbokoop« v Beogradu bo uvozilo Iz Anglije do konca oktobra sto traktorjev. Te traktorje bo
razdelilo kmečkim delovnim in kmetijskim zadrugam v LR Srbiji.
Povečanje rafinerije
v Sisku
Zagreb, 19. okt. V rafineriji
Dne 3 okt. t. 1. «ta prišli t
promet doplačllna frankovna In portovna znamka po 0.0 din ob Tednu Ktiečeea križa 1952. Na franko znamki, ki je sivordeče barve, le risba žene v narodni noši z rdečim križem, ki ga drži v posodi. To naj simbolizira zdravic. Na portovni znamki le na sredi narisan rdeči križ. Znamka je sivorjavo rdeče barve. Vsi napisi na obeh znamkah so v latinici. V prodaji so bile te znake od 5. do 12. t. m. Uporaca je bila obvezna kot doplačilo poštnim znamkam v korist društvu Rdečega križa. V barvah se pri obeh teh dveh znamkah precej ločita dva odtenka temeljnih barv in sicer svetli in temni. Slika na fran-kovni znamki ni primerna. Filatelisti niso mogli ugotoviti, kaj pomen ta slika, dokler tega ni opisala odločba o izdaji le znamke v Uradnem listu FLRJ. Nasprotno pa ie portovna znamka lična in izdelana s precejšnjim okusom.
Ob VI kongresu Komunistične partije, ki se bo začel 2. novembra v Zagrebu, bo izšla spominska znamka za 15 din, na kateri bo simbolično prikazana pred silhueto tovarne skupina deiav ev z rdečo zastavo in napisom »VI. kongres KPJ«. Dne 2. novembra, ko se bo kongres začel, bodo UDorabljali tudi prigodni žig. Kakor je bilo določeno bo ta znamka izšla v štirih barvah: rdeceriavi, temno-rjavi, temnozeleni in temnomodri.
Znamke, ki so izšle 15. Julija pri nas v spomin na XV. olimpijado se dobiio v raznih barvnih odtenkih. Zlasti je različen pri znamki za 50 din, kjer obstojata dve barvi: svetlo in temno zelena. Baie so te znamke tudi rezane (nezobčane).
Nekater filatelistični časniki so objavili nekai številk o nakladah naših znamk. Tako so ob 60-Ietnici maršala Tita izšle v nasi.dniih nak'adah za 15 din v nakladi 270.900. za 28 din 170.090 kosov, za 50 din na 70.000 kosov. Znamka za otroški teden ie na izšla v nakladi 1,000.000 kosov.
V istrski coni STO so izšle v zadnjih mesecih razne znamke jugoslovanske izdaje z natiski.
Razstava pejsažev v Ljubljani
V soboto dopoldne j« akademski slikar Franc Godec v prostorih Umetniške zadrugo v Kardeljevi ulici v Ljubljani razstavil kolekcijo svojih del — pejsažev. Skupno je postavljenih na ogled nad dvajset kvalitetnih oljnatih podob.
France Godec že dlje časa ni stopil pred javnost s samostojno razstavo. Od časa do časa je razstavil kako podobo v družbi z drugimi upodabljalci in s tem opozarjal občinstvo na svoje ustvarjalno delo in razvoj. Sedanja razstava je pravzaprav uvod v večjo retrospektivno razstavo, ki jo Godec namerava prirediti v kratkem.
Razstava obsega naslednja dela, ki so nastala v obdobju poslednjih let in letos: »Sava s Kamniškimi planinami«, »Primorski pejsaž«, »Ljubljana v jeseni«, »Kamniške planine jeseni«, »Jesen na Savi«, »Zimski večer v Planici«, »Most na Soči«,
- razni ljubljanski motivi v različnih letnih časih, »Krajina pod Storžičem«, »Hidrocentrala«, »Tolminske gore« itd.
Nadalje sta razstavljeni tudi dve plastiki nedavno umrlega akademskega kiparja Ivana Zajca, in sicer ženski akt v marmorju »Zavezovanje sandal« in »Plešoča Bachant« v bronu.
Ogled kvalitetne razstave toplo priporočamo. V. M.
Višja šola za notranje upravo
Dosedanja višja šola ministrstva za notranje zadeve FLRJ se po novi uredbi preimenuje v Višjo šolo za notranjo upravo. Namesto dosedanjih treh semestrov bo imela štiri semestre.
tako znamka za otroški teden,
olimpiadne znamke In znamke za Teden mornarice. Olimpiadne znamke so izšle 25. julija v različnih barvah Jugoslovanske in z rdečim natiskom »STT — Vujna«. Barve teh znamk so: za 5 din oranžna, za 19 din zelena, za 15 din vijoličasta, za 28 din oker, za 50 din rumena in za 100 din rdeča. Med njimi so ugotovili že razne barvne odtenke ln napake. Tako sta zlasti vidni različni barvi pri znamki za 5 din (svetlo in t»mno oranžna) ter pri 15 din (svetlo in temno vijoličasta). Našli so znamke z obrnjenimi natiski ln brez njih toda v spremenjenih barvah. Naše filateliste le vznemirila vest, da teh znamk ne bodo dobili, dasi je inšpektorat pošt VUJNA svo-časno zagotovil, da bodo dobili vse koprske znamke. Pri poštnih okencih v Koperščini niso bile vse te znamke na prodaj. Na pismih prihajata k nam samo vrednoti po 5 in 15 din. Postopek koprskega inšpektorata, zaradi katerega jugoslovanski filatelisti ne bodo dobili teh znamk, ni pravilen in bo škodoval pošti sami. Ce bo takih topkov več in ta je v zadnjem času že tretji, bo marsikdo opustil zbiranje koorskih znamk.
Vsezvezna filatelistična razstava od 14. do 21. septembra v Beogradu je uspela. Razstavljenih je bilo nekaj več kakor 450 vitrin znamk. Naši obiskovalci so mnenja, da estetično-aranžer-sko ni bila na višku. Razvrstitev in ureditev bi mogli biti boliši. Slovenski filatelisti so na njej dosegli lep uspeh. Dobili so 2 pozlačeni, 13 srebrnih in 7 bronastih plaket ter 7 pohval. V tekmovaniu za počastitev VI. kongresa KPJ, ki ea ie razpisala Filatelistična zveza LR Hrvatske. si delijo slovenski filatelisti prvo mesto s filatelisti Hrvatske po ocenah glede na kakovost zbirk.
Zelo lepo je uspela tudi I. slovenska grafično - filatelistična razstava v Ljubljani (od 4. do 12. t. m.). Razstavljene so bile odlične zbirke in tudi tehnična ureditev Je bila na višku. Obisk ie bil prav dober. Na tem me-
Žene mariborske okolice J» IV.
koagres svoje organizacije. Žene okraja Maribor - okolica pridno tekmujejo v počastitev IV. kongresa Antifašistične fronte žena, ki bo S. novembra v Ljubljani. Žene Drvenje bodo kongresu darovale tudi okusno Izdelan sodček. žene Peker. Slivnica, Poljčan in Slovenske Bistrice pa so okr. odboru AFZ poslale denarne prispevke s pročnjo naj kupi primem« darila za kongres. M. 8.
Sola je prišla k staršem. Četrta mariborska gimnazija v Cankar-
Bližnje volitve v MLO so v našem mestu razgibale politično življenje. Zveza borcev I. četrti je imela sestanek, na katerem so razpravljali o tekmovanju na čast VI. kongresa KPJ. Tekmovalni načrt so dobro sestavili in ga z nekaterimi spremembami na sestanku soglasno sprejeli. Med drugim so sklenili, da bodo pomagali pri vseh pripravah za volitve v MLO ter da se bodo udeležili vseh volilnih sestankov in na njih tolmačili pomen volitev. Tudi frontne organizacije na mestnem področju se pripravljajo na volilne sestanke v prihodnjih dneh. Mestni odbor OF sklicuje za danes 20. t. m. ob 16. uri v klubu ljudskih poslancev širši sestanek funkcionarjev vseh množičnih organizacij. Na sestanku bodo razpravljali o pripravah za volitve, ft
Ljudska univerza v Celju prireja tudi letos tečaje tujih Jezikov. Poučevali bodo na J bol j k strokovnjaki. Tečaji bodo začetni ln nadaljevalni. Prijave sprejema tajništvo n. gimnazije v Ljudski knjižnici.
Delavsad svet rudnika v Zabukovcih pri Celju Je določil tri milijone dinarjev za pomoč tistim, M gradijo stanovanjske hišice. Ta vsota bo pod gotovimi pogoji na razpolago 15 graditeljem. Vsak bo dobil po 200.000 din pomoči v gradbenem materialu in vožnjah v lastni mdniški re-
Z zanimanjem so ▼ JuricloStru
čitali v »Slov. poročevalcu«, da bodo v Kostanjevici postopoma obnovili grad, ki Je močno tTpel med vojno. Tudi v Jurki oštru Imamo poslopje, v katerem je bila nekdaj kartuzija. To poslopje z lepimi arkadami Je bilo med vojno zelo prizadeto in bo v doglednem času popolnoma propadlo, ker se doslej za ob-
itn Je premalo prostora, da M
ODisali vse zanimivosti s te razstave. O tem bo poročala »Nova filatelija«. Razdeljenih je bilo 50 nagrad in sicer 4 zlate, 3 pozlačene, 21 srebrnih in 16 bronastih plaket, 3 pohvalnice ln 3 diplome. Razstava je pokazala visoko strokovno in estetsko raven slovenskih filatelistov in njihovih prijateljev, slovenskih grafikov-umetnikov. Med slednjimi sta se zlasti potrudila akademski slikar prof. Božidar Jakac ter akad. kipar In medaj-ler Vladimir Stoviček.
Ob VI, kongresu Komunistične partije Jugoslavije bodo hrvaški filatelisti priredili v poštni palači v Jurišičev! ulici republiško razstavo znamk, ki bo obsegala kakih 250 vitrin. Razstava ima namen. Dokazati delegatom KPJ delo filatelistov.
Tudi koorski filatelisti se
gripravljajo za razstavo, ki jo odo odprli bržkone 29. novembra v Kopru. Po dosedanjih vesteh bo odobrena ob tej razstavi tudi posebna prigodna znamka.
14. septembra je bil ob otvoritvi vsedržavne filatelistične razstave v Beogradu I. občni zbor vorhovne filatelistične zveze Jugoslavije. Delegati vseh filatelističnih zvez in naše države so na tem občnem zboru razpravljali o perečih problemih jugoslovanske filatelije in emisijske politike naše poštne direkcije. Sprejet je bil tudi predlog, da se v letu 1954 priredi v Zagrebu prva jugoslovanska oovoina mednarodna filatelistična razstava.
V zadnjem času sta izšli dve številki (8 in 9) »Nove filatelije.« glasila Filatelistične zveze Slovenije. St. 9 je razstavna številka, v št. 8 pa opozarjamo na naslednje zanimive članke: Onemogla jeza — Italila izziva tudi s pošnimi znamkami. I. sektorska konferenca podružnic FZS. Celine Slovenile iz časa okupacije 1S41-45, Plebisciti in znamke — Svetovno slovstvo na znamkah, 29.000. Za otroka, Koristen oredlog. Zamujena obletnica. Poleg tega so tu še stalne rubrike: Nase nove znamke, nove znamke v svetu, razstave, delo podružnic itd. Revija se naroča pri fil. klubih in pri FZS v LUihljani. -st
Jevi ulici sega t aro J Im šolsJcim okolišem daleč na podeželje. — Malečnik. Ruperče, Marjeta. Pesnica In Kungota so kraji, odkoder hodijo dijaki tudi po dv« uri daleč v šolo. Starši, ki ao dokaj oddaljeni, težko prihajajo v šolo na roditeljske sestanke. Posebno jeseni, ko so kratki dnevi, dela na njivah pa mnogo, dobrega obiska na roditeljskih sestankih ni bilo mogoče pričakovati. Zato Je profesorski zbor sklenil, da bomo ubrali leto« novo pot: če ne morejo starši v šolo, bo prišla četrt» gimnazija k njim.
novo še ni nič »torllo. Umestno bd bilo, ds bi *e tudi tu zavzeli merodajni za obnovo gradu, ki Ima za seboj lepo tradicijo.
*
V Gaberju pri Celju so prejšnjo nedeljo odprli postajo za prvo pomoč. V ambulanti Je postelja In vsi pripomočki, da bodo dobili hitro pomoč morebitni ponesrečenci. Nesreč Je v tem predmestnem delu razmeroma največ.
*
Od 5. do 13. oktobra se Je v mestu Celju rodilo 23 dečkov ln deklic. Poročenih Je bilo 8 parov, umrlo je 5 oseb. V okraju Celje . okolica je bilo rojenih 8 dečkov ln 11 deklic. Poročenih Je bilo 12 parov, umrlo Je 10 oseb.
DRAMA
Ponedeljek. 20. okt. ob 20: Shaw: Sveta Ivana. Abonma E. (Predstava v opernem g.edališču.) Sreda, *1. okt. ob 20:	R. in A,
Goetz: Dedinj«. Gostovanje Slovenskega narod, gledališča Iz Trsta. Izven. (Predstava v opernem gledališču.)
V sredo, 22. t. m. bo gostovalo ▼ Ljubljeni Slovensko narodno gledališče iz Treta z angleško dramo »Dedinjo«, ki »ta jo napisala po romanu Henryja Jamesa »Washington Square« Ruth ln Avgust Goetz. Gostovanje bo samo enkratno. Cene od 60 din navzdol. Prodaja vstopnic od torka, 21. okt. dalje pri operni blagajni.
Ker se Je prezidava dramskega poslopja zavlekla, prične Drama s predstavami v opernem gledališču. Prve predstava Je »Sveta Ivana« za abonma X v ponedeljek. 20. okt.
OFKKA
Ponedeljek, *0. okt. ob M: Shaw: Sveta Ivana. Abonma red K, dramska predstava.
Torek. 21. oktobra ob 20: Lbotka-Mlakar: Vrag na vari Abonma red r
•reda, M. ob 20: R. la A, Goetz: Dedinja. Gostovanje Slovenskega narodnega gledališč* ln Trata. Izven.
Četrtek, 23. ob 20: Mozart: Beg iz •eraja. Zaključena predstava za 8indlkat Univerze ln TVS Petek. 24. ob 15.80: Lhotka-Mlakar: Vrag n« vasi. Abonma red Petek. (Popoldanski.)
MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Torek. M. okt. ob 2»; S. N. Behr-man: Zgodb« njenega življenja. Red Torek
Sreda, 22. okt. Dvorana oddana
Ciril Metodijskemu združenju. Četrtek, 23. okt. Dvorana oddana Ciril Metodijskemu združenju. Petek, 24. okt. ob 20: D. Gervalz: Karolina Reška. Izven.
Sobota. 25. okt. ob 20: J. Anouilh: Popotnik brez prtljage. Premiera. Izven.
Nedelja, 26. okt. ob 15: C. A. Fu-vet: Srečni dnevi. Popoldanska predstava;
ob 20: J. Anouilh: Popotnik brez prti j age. Izven.
Abonente bodo Imeli v prihodnjih dneh kot enajsto predstavo Bernmanovo komeoijo -Zgodba njenega življenja«. Cen* abonmajev se ne bo zvišala.
KINO
Kino »UNION«? amerlSTd Glm: •Veliki grešnik* Tednik Pred stave ob 15. in 17. uri. Zadnja predstava odpade. Prodaja vstopnic od 10 do II ter od 14 dalje. Km«» «MUshvA* i v/iGa; j»tCJ l.uit
•štirje v d*ipu. r^inik Pred stave ob 16, 18 in 20.
Kino «SLOGA«, rrau«. tlim: »Divji (1*»^*»k* Bre2 tednika Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 10 do 11 ter od 15 dalje.
Kmo »Triglav«, ameriški film: »Zaplešiva*. Tednik. Predstavi
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V sredo, 22. oktobra, bo ob 20 v dvorani fizikalnega inštituta Univerze (vhod iz Gosposke ulice) predvajanje barvnega filma: »O nastanku vulkana Paricucin«.
Kratko zgodovino, ki zavzame ves razvoj vulkana od izbruha 1. 1943. do danes, bo podal tov. univ. prof. dr. Duhovnik Jože.
Prvi roditeljski sestanek ao sklicali za nedeljo v Malečniku, kjer so se profesorji in starS: dijakov pogovorili o težavah in uspehih pri vzgoji ter pri študiju. Po roditeljskem sestanku je pionirski pevski zbor pod vodstvom prof. Albina Horvata zapel staršem svoje naj lepše pesmi. Na sestanek je profesorski zbor povabil tudi predstavnike množičnih organizacij, ki so prav tako dolžne sodelovati pn. vzgoji mladine.
M. V.
V	Artičah bodo dogradili zadružni dom
V	Artičah pri Brežicah je že
več let počivala dograditev Zadružnega doma. Zdelo se je, da se zadeva ne bo premaknila z mrtve točke, letos pa so delo pridno nadaljevali. Bržkone bodo ta dom, ki bo menda eden najlepših v krškem okraju, odprli sredi novembra. Dom bo imel lepo prostorno dvorano, namenjeno kulturnim in drugim prireditvam. — Šolsko poslopje so ustaši leta 1945 požgali. Po požaru so ostali le goli zidovi. Obnavljali so postopno in je sedaj šola popolnoma obnovljena. V lepem šolskem poslopju sta osnovna šola in nižja gimnazija.	M. C.
Ob 12 is 20. Prodaj« vetoptiie od
od 17 dalje.
K;tio .SIs&h.:	ameriški barvni
film: »Zlomljena puščica«. Tehnik Predstave ob 16. 18 ln 20. Prodaja vstopnic od I* dalje. Kino .LITOSTROJ«: amer. filmi »Veliki valček«. Predstava ob 19.30. Prodaja vstopnic od poi 12 dalje.
OBVESTILA
Repriza I. Abonmajskega koncerta bo danes v Unionakl dvorani za abonma B. Začetek točno ob 20.30 uri. Spored Škerl, Beethoven in Soštakovič, dirigent Samo Hubad, solist Jelka Stanič-Kreko-va. Vstopnice prodaja Slovenska filharmonija na Trgu republike 9 od 10. do 12. In od 16. do Iš. ure.
RADIO
SPORED ZA PONEDELJEK Poročila ob 5.45, 6.30, 12.30 15.00 ln 22.00. — 5-30—7.30 Dobro' Jutro dragi poslušalci! — vmes ob 5.50 do 6.00 Jutranja telovadba; 6.35 do
6.40	Objava dnevnega »poreda; 7.00 do 7.10 Pregled tiska in radijski koledar. — 12.00 Igra orkester Radia Ljubljana p. v. Jakova Cipcija;
12.40	Peli ln igrali Vam bodo dobri radijski znanci; 14.00 Od melodije do melodije — vmes ob 14.30 do 14.40 Radijske reklame; 15.10 Drobne skladbe slovenskih avtorjev; 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — Milica Bartonjev: Med kolišča rji (mostiščarji); 16.00 Scene iz znanih oper; 17.00 Naš roman — John Steinbeck: Polen tarska polica; 17.15 Lahko glasbo izvajajo veliki orkestri; 17.45 41. lekcija tečaja francoskega jezika; 18.00 Orkestralna dela Eibicha, LJado-va in Bormiolija; 18.30 Jezikovni pogovori; 18.40 Umetne pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Ferda Pirca (prenos iz Maribora); 19.00 Radijski dnevnik in objave; 10.20 Glasbena medigra; 19.30 Radijske reklame; 19-40 Igra Studeno* skl plesni sekstet: 20.00 Okno v svet; 20.10 Simfonični končen orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Samo Hubad, solistka violinista Jelka Stanič (prenos iz velike Uiuonske dvorane); 22.15 Južni ritmi; 22.30—23.00 Literarna — glasbena oddaja — Francois Villon: Balade. — Oddaja Radia Jucosla-vija za inozemstvo na valu 327.1 m: 23.00—23.15 v poljskem jeziku; 23.13 do 23.25 v nemškem jeziku.
UMKU
Umrla nam je naša predobra
mama, stara mama. teta ANA DOBROVEC roj. ŠARC V 79. letu starosti. Pogreb nepozabne mame bo v ponedeljek 20. oktobra ob 16. uri na pokopališče v Črnučah. — Žalujoči: hčerka, zet, vnuki in sorodstvo.
STALNO SLUŽBO dobi izurjen
ROKAVIČAR-KA
Zaželene so organizacijske sposobnosti osnovanja in vodenja večjega obrata. — Osebne in pismene ponudbe na
INDUSTRIJO USNJA VRHNIKA
V Slatini Radencih
bi lahko biio lepše
Nekaj predlogcv občinskemu ljudskemu odboru
JVa Teznem so ustanovili
a
Stobodo“
v Sisku grade celo vrsto velikih zgradb, v katerih se bo kapaciteta rafinerije povečala za 300°/i. V načrtu je bilo, da se do konca oktobra zgradi ogromen železen rezervoar s prostornino 1600 kubičnih metrov. Monterji in delavci rafinerije so izvršili to delo v počastitev VI. kongresa KPJ v rekordnem času 20 dni in 14 dni pred obveznim rokom.	—B
Novi slušatelji morejo biti samo uslužbenci resora notranjih zadev in oficirji Ljudske milice, ki imajo popolno srednjo šolo in vsaj eno leto službe v resoru za notranje zadeve.
Ob koncu šolanja delajo slušatelji diplomski izpit. Po končani šoli morajo ostati v resoru za notranje zadeve vsaj toliko časa, kolikor je trajala šola.	B.
Zanimivosti iz domače filatelije
I Dnevne vesti
ULKDALISCB
WOLFGANG LEONHARD*	40
Videx in	resn
v Sovjetski zvezi
Ta dejstva silijo k sledečim zaključkom:
Razvoj ni šel — zlasti od konca dvajsetih let dalje — v socialistični smeri, niti v smeri uresničenja socialističnega družbenega reda ali celo »prehoda h komunizmu«. Pač pa je šel v smeri, ki je socialistični naravnost nasprotna. V prvih letih po Oktobrski revoluciji so sicer napravili celo vrsto ukrepov v socialistični smeri, vendar pa so se kmalu pojavile sile, ki so ta razvoj najprej zavrl«, pozneje pa obrnile na popolnoma drug tir.
Ta ugotovitev na podlagi dejstev je popolnoma jasna in smiselna. Nekoliko težje se zdi drugo vprašanje. Kje so korenine teh izprememb? Kdaj so se te izpremembe začele?
Nemogoče je določiti točen rok. Izpremembe niso nastale na vseh področjih ob istem času. Korenine tega razvoja (vsaj v prvotni obliki kali) je treba bržkone iskati v nekaterih dogodkih, ki so se zvrstili že v prvih letih po Oktobrski revoluciji. Pri tem pa nikakor ne smemo omalovaževati zgodovinskega pomena Oktobrske revolucije. Nasprotno! Zmanjšali bi ga prav s tem, če bi mu dajali gloriolo svetosti in nezmotljivosti, namesto da bi ga trezno raziskali. Razglasitev za svetost nima s socialističnimi nazori ničesar skupnega. 2e Mara in Engels sta svarila pred nekritičnim poveličevanjem pomembnih uspehov mednarodnega delavskega gibanja. Tako je na primer 1. 1894 pisal Friedrich Engels v listu »Volksstaat« o Pariški komuni:
»V vsaki revoluciji se nujno zgodi cela kopica neumnosti, pač prav
tako kakor v vsakem drugem obdobju. Če pa naposled nastopi daljše obdobje miru, ko je človek spet zmožen za kritiko, pridemo neogibno do zaključka: storili smo marsikaj, kar bi bilo bolje opustiti, in opustili smo marsikaj, kar bi bilo bolje storiti... Kako manjka vsakršne kritičnosti, če Komuno razglašajo naravnost za sveto, za nezmotljivo in trdijo, da se je v njej zgodilo vse po pravici, ko je bila kaka hiša požgana ali kak talec ustreljen!«
Lenin je to misel ponovno poudaril. L. 1905 je glede Pariške komune pisal: »Čim dražji nam je zgled Pariške komune iz 1. 1871, tem bolj pogrešno bi bilo sklicevati se nanjo, ne da bi hkrati preiskali njene napake in njene posebne okoliščine. Če bi tako ravnali, bi ponovili neokusni primer, ki ga navaja Engels, ko zasmehuje blanquiste, ki so se (1. 1874 v svojem »Manifestu«) spoštljivo klanjali vsakemu dejanju Komune.«
Nedvomno velja to tudi za socialistično oceno Oktobrske revolucije. Socialisti nimajo samo pravice, temveč tudi dolžnost, da kljub vsemu spoštovanju, ki ga imajo do Oktobrske revolucije, izrečejo o njej tudi kritično oceno in iz nje izvajajo določene zaključke.
NEUGODNO IZHODIŠČE
Zamislimo se še enkrat v položaj, v katerem so si 1. 1917 boljševika prizadevali ustvariti socialistično družbo.
Slabosti carsko-kapitabstičnega sistema so omogočile socialistični revoluciji v Rusiji relativno lahko zmago; v deželah zahodne in srednje Evrope bi bila verjetno mnogo težja. Pač pa so bile težave po zmagi silno velike.
Rusija je gospodarsko zelo zaostala dežela. Se ob začetku našega
stoletja je približno pet šestin njenega prebivalstva živelo od kmetijstva. Samo šestina je bila zaposlena v industriji, obrti in prometu. Rusija je bila torej gospodarsko skrajno zaostala, drobnoburžoazna dežela, v kateri je prevladovala drobna proizvodnja.
Pred prvo svetovno vojno je znašala proizvodnja na posameznega prebivalca v primerjavi z Nemčijo komaj desetino. Delavski razred je bil v razmerju z ostalim prebivalstvom zelo maloštevilen.
Kulturna raven je bila skrajno nizka, večina ljudstva ni znala ne brati ne pisati.
Pred Oktobrsko revolucijo so potekla več kot tri leta svetovne vojne. Revolucija je nastala v obdobju popolnega gospodarskega razkroja in zmede. 2e 1. 1916, torej dve leti po izbruhu vojne, je proizvodnja v carski Rusiji znatno nazadovala, kar kaže naslednji pregled:
Proizvodnja
baker ..................
surovo železo	. , . .
železo in jeklo . . . .
Prcm°g..................
1914
30.208 ton
4.224.528	„
3.840.528	„ 35,200.832 „
1916
20.320 ton 3,709.840 „ 3,293.792 „ 31,274.800 „
Podobno stanje je bilo v prometu. Proizvodnja v največji ruski tovarni lokomotiv je bila 1. 1913 lil lokomotiv, 1. 1916 pa komaj 64. Na vasi je manjkala polovica delovne sile. Zaradi tega se je obdelovalna površina skrčila in življenjski stroški so se nenehno dvigali.
Ta razpad ruskega narodnega gospodarstva, predvsem pa razkroj v preskrbi s surovinami, živili in kurivom je dosegel 1. 1917 vrhunec. Zapirali so obrat za obratom. Naraščala je brezposelnost, obroki živil pa so bili čedalje manjši.
Popotni vtisi X
PO ZAHODNE NEMČIJI
Sličice iz dela Ljudske milice
Pot iz Stockholma v Srednjo Evropo je bila zopet težavna. Do Hamburga traja vožnja blizu 24 ur. Švedi imajo najmodernejše vlake in Železniške vozove. Od Stockholma do Malmö ja (nekaj nad 600 km) so nočni vlaki sestavljeni skoraj samo iz spalnih voz. Tudi tretji razred ima spalne vozove, za primeroma nizko ceno okoli 500 din. Toda zaradi velesejma so bili vsi spalni prostori proti jugu oddani skoraj mesec dni prej. Tako je bilo treba potovati v navadnem vozu in prenašati v Malmöju prtljago na ladjo, pa zopet v Kopenhagenu z ladje na pristaniški vlak ter od tam na »skandinavski ekspres«, ki potem pelje naravnost do Pariza, Rima in Ost-tnda.
Opisovati današnja nemška
mesta ni lahko. Kdor jih je poznal prej, jih po bombardiranju gotovo ne spozna. Življenje v Nemčiji pač tudi še desetletja ne bo »normalno«, saj ljudje pogosto še vedno stanujejo v kleteh, ali pa odpade na rodbino po ena soba stanovanja. Ko Nemci sami govore o svojih mestih, ponavadi primerjajo, koliko odstotkov kakega mesta je bilo pri bombardiranjih uničenega in koliko zopet zgrajenega. Z neverjetno ravnodušnostjo prenašajo v Zahodni Nemčiji življenje ljudje, ki so kje v Berlinu ali Dresdenu pri bombardiranju ostali v spalni obleki na cesti, brez vsakega imetja. Povprečni zaslužek v Zahodni Nemčiji je sedaj baje 240 mark na mesec. Za ta denar si je sicer mogoče kupiti precej industrijskega blaga, toda s hrano gre težko, vsaj v javnih lokalih bi bila predraga. Kaditi pa tudi ni priporočljivo, saj stane 20 cigaret okoli 150 din.
Hamburg je sedaj daleč največje mesto v Zahodni Nemčiji (poldrug milijon prebivalcev). Porušenih je bilo v mestu 75% zgradb. Glavne, najvažnejše stavbe zopet stoje. Skoraj popolnoma pa se bo spremenil slog mesta. Namesto srednjeveških stavb nastajajo moderni nebotičniki. Večina znamenitih starih stavb je uničena, edino rotovž se je posrečilo zopet popolnoma obnoviti. V starem poslovnem delu mesta pa je treba včasih še hoditi četrt ure peš tudi čez ruševine, da prideš do cilja; na nekdanje tramvaje spominjajo tam samo še ostanki tračnic. Kljub temu je življenje v mestu izredno živahno in vedro.
Promet je deloma »uredilo«
bombardiranje — mnoge važne ceste so sedaj po 100 m široke, tako da v primeri s Stockholmom ni prav nobenega zastanka. Vozijo najmodernejši tramvaji. Ne samo, da se vrata pri vozovih za-
Gradnja novega mesta poteka po posebnem načrtu. Prvenstvo pri gradnji so imele oČividno tovarne. Dortmund
sedaj s 13% celotne industrijske produkcije Porurja celo prekaša Essen, ki ima 12% produkcije. Mesto ima že tudi zelo dobre trgovinske sti-
...
njih mesecih še občutno veča, o čemer sem te sam lahko prepričal v vlakih, kjer jih srečaš vsak trenutek. Po
uradnih podatkih pribeži sedaj vsak mesec iz Vzhodne Nemčije blizu 20.000 ljudi Napeti mednarodni položaj pa osvetljuje še tudi tale zgod-
ZaačlLna slika ulice v Dorlmusidu
ke z Jugoslavijo in ga stalno obiskujejo naše trgovinske delegacije. Središče mesta pa je še vedno napol porušeno, le nekaj večjih stavb se je posrečilo obnoviti. Nekaj tramvajskih prog so tudi vzpostavili, sicer pa je skoraj ves promet prevzel trolejbus. Ceste v novem mestu bodo imele deloma drug tok. Sredi, skozi ruševine grade 100 m široke »osi«, jug-sever, vhod-za-hod itd. Nova moderna upravna, industrijska in trgovska poslopja nastajajo v bližnjih predmestjih. Stanujejo pa ljudje večinoma še dalje zunaj, tudi uro daleč s trolejbusom. Gradnjo hotelov so zaenkrat še popolnoma opustili. Pojasnili so mi, da bi notranja oprema in inštalacije stale za hotele neprimerno več kot za druge zgradbe. Tako si mora tujec sedaj pač poiskati prenočišče v zasebnem stanovanju, pri čemer mu pomaga na kolodvoru stanovanjski urad.
Načrti pri novih gradnjah so deloma zelo velikopotezni. Bil sem navzoč ravno pri otvoritvi »veletrga«, s katerega veletrgovine neposredno oddajo blago trgovcem. Dve široki betonski cesti vodita po sredini kilometer dolgega trga. Za veletrgovskimi skladišči ob obeh straneh pa tečejo neposredno železniški tiri. Gradnja tega veletrga je stala 4 milijone mark (280 milijonov din).
Posebno ponosen pa je Dortmund na svojo veliko športno dvorano Westfalenhalle, ki je bila odprta letos. To je največja dvorana v Evropi, saj lahko sprejme 23.000 ljudi. Športni prostor v sredini je 100 m dolg in skoraj toliko
ba, ki sem jo bral v časnikih: V nekem zahodnonemikem mestu je 12-letni deček prijavil policiji vohuna z vzhoda, ki se je sprehajal po cesti v brezhibni uniformi ameriškega vojaka. Na vprašanje, kako je spoznal vohuna, je odgovoril deček:	»Ni žvečil
žvečilnega gumija.«
Za konec še šahovsko »bilanco«. V Dortmundu sem igral v agilnem rudarskem šahovskem klubu Barop-Hom-bruch, ki je lani priredil veliki mednarodni turnir, nato pa igral tudi dvoboj z zagrebško »Mladostjo«. V dvoboju z urami proti 10 najboljšim šahistom kluba sem dobil 7 partij, izgubil 2 in remiziral eno. V simultanki sem v 2 urah dobil 21 partij. Izgubil J in remiziral eno. Na izrečno željo sem še tudi predaval o olimpiadi v Helsinkih, pri čemer so se poslušalci posebej zanimali za igro naše in seveda nemške reprezentance. V Hamburgu sem dosegel v velikem klubu Hamburg-Altona slabši rezultat (+16, —8, -5, v 3Vi urah). Igrali so tudi prvorazredni igralci. Istotam sem tudi predaval o svoji obrambi. V Zahodni Nemčiji je zanimanje za šah primeroma zelo veliko. Dortmund ima okoli 1000 organiziranih šahistov, Hamburg pa 2000. Društvo Barop-Hombruch namerava prihodnje leto vrniti obisk zagrebški »Mladosti« in bi ob tej priložnosti rado igralo tudi v Sloveniji. — V Stockholmu sem igral v klubu Y. M. C. A. in sem v 2*1* urah dosegel 20 zmag, 2 poraza in 3 remije. Tudi tu so sodelovali igralci prvega razreda.
Vasja Pirc
Miličniki so Ji pripomogli do kovčka
K« dolffo tec* K potovala partizanska vdova Miletia Matkovič z dvema otrokoma v nikšički okraj v Črni gori na grob svojega moža, ki jo tam padel v borbah a italijanskimi fašisti. Na železnifiki postaji Videm - Krško je ženo doletela nesreča. Nekdo ji je nevede ali bržkone namerno zamenjal kovček, v katerem je imela obleke in druge vrednosti, za nameček pa ji pustil drugega ■ nekaj otroškega perila.
Mati se je v svoji nesreči zatekla na postajo LM v Krškem. Potožila Je svoje gorje, na željo komandirja postaje opisala kovček in predmete, ki so bili v njem ter potnike, ki so potovali v istem oddelku, nato pa nadaljevala pot.
Na postaji Ljudske milice so začeli takoj razmišljati, kako bi oškodovanki pomagali. Mimo drugega so o pripetljaju brž obvestili vse občinske Ljudske milice v okolici in več poštenih državljanov ter jih naprosili, da poizvedujejo za kovčkom. Bilo Je očitno, da je moral biti potnik,
ki je vzel kovček, im teh krajev. V nekaj dneh so o dogodku razpravljali domala vsi prebivalci teh krajev in dejanje obsojali. Postaja je že začela dobivati nekatere podatke, ki bi prej ko slej privedli do kovčka. To Je verjetno začel tudi slutili prizadeti In nekega dne res prinesel kovček na postajo Ljudske milice, kjer se Je poskušal opravičiti, češ da je kovčeg zamenjal pomotoma.
O uspehu je postaja Ljudske
milice takoj obvestila Markovičevo, ki je že nekaj dni po povratku dobila kovček z vsemi predmeti nazaj. Vsa vesela Je hotela miličnike nagraditi, ti pa so to odklonili. V pismu, ki ga je zatem pisala komandi Ljudske milice, pravi nekako takole: »Ta izguba bi bila za mene in družino hud udarec in bi svojih stvari verjetno ne dobila nikdar več nazaj, če ne bi člani Ljudske milice tako požrtvovalno poizvedovali za kovčkom po vsem okraju. Čutim prijetno dolžnost, da izrazim globoko hvaležnost postaji Ljudske milice Krško.«
Laž Ima kratke noge
Ko je miličnik Franc Mirt nekega dne spremljal brzo vlak iz Sežane proti Ljubljani, mu je spremljevalec mednarodnega spalnega voza potožil, da je nekdo prejšnji dan ukradel lz spalnega voza večji kovček, last neke ameriške državljanke, v kälterem so bile razne dragocenosti, drugemu potniku pa je ta dan izginila aktovka.
Tatvini sta bili opaženi v Ljubljani. Miličnik Mirt je zato skle-
ZANIMIVOSTI IZ VSEGA SVETA
Arheološka raziskovanja v Britanski Kolumbiji. V notranjosti "ritanske Kolumbije vodi že dalje časa obširna raziskovanja
arheološka ekspedicija, ki si prizadeva ugotoviti, kakšni narodi so nekoč prebivali v Severni in Južni Ameriki. Z izkopavanji iščejo stare naselbine in ostanke, ki naj bi dokazali teorijo, da so bili v Severni Ameriki najprej naseljeni narodi iz Azije.
•
V	ZDA izhaja samo en črnski
dnevnik in sicer »Atlanta World«. Naj večji črnski list je tednik »Fitsburg Curier«, ki izhaja v 280.000 Izvodih.
•
V	angleški Zahodni Indiji ie obratuje nekaj tovarn, ki pridobivajo dnevno nekaj »to kg tega novega živila. Podobne tovarne zidajo tudi v Portoriku, v Južni
Ameriki in Južni Afriki. Ker imajo te jedi neki poseben, pravzaprav neprijeten okus, ki jim bodo tega spremenili s posebnimi drožji. Sladkorno drožje bo po iz-premebi postalo svetovno valna potrošna dobrina, ki bo odstranila nevarnost, da bi na »vetu zmanjkalo brane.
Irpreminjanje sladkorja v plastično snov, bencin, lošč, mesni nadomestek in druga hranila nam odkriva mogočen razvoj sodobne znanosti.
•
V Franclji so cene nekaterih proizvodov vitje kot na svetov-nem trgu. Zato plačuje država Izvoznikom posebne izvozne premije. To jim omogoča konkurirati na svetovnem trgu. Zato lahko danes n. pr. kupite v Libanonu francoski avtomobil sa 100.000 frankov ceneje kot pa ▼ Franciji sami.
Kako Činč lori zločince
O psu, ki je zvesti pomočnik
miličnikom
Pes je miličniku lahko pogosto-krat zvest pomočnik pri opravljanju službe. Poprej pa se mora seveda marsičesa priučiti in navaditi. Miličnik mora biti pri učenju psa zelo vesten, natančen in vztrajen. Do psa, ki mu je zaupan, mora biti vedno odkritosrčen, skratka, biti mu mora pravi tovariš, ki se zanima tudi za njegovo zdravje, brano, čistočo, ležišče itd.
Med mnogimi psi, ki so jih miličniki vzgojili, je bil pač najboljši Činč. Lep, zelo ubogljiv, a tudi hraber in vztrajen je izsledil marsikaterega zločinca.
Po severnem delu Slovenije se je dalj časa potikal skrivač, ki je večkrat vznemirjal poštene državljane in kradel, kjer je Le mogel kaj odnesti. Kljub vsemu prizadevanju ga ni bilo mogoče prijeti.
Ko je neke noči spet storil nepošteno dejanje, so poklicali Činča.
Ta je nekaj, časa iskal po prostoru, v katerem se je skrivač mudil, nato pa je že vlekel spremljevalce po sledi. Zasledovanje st je začelo ob 4. zjutraj in nadaljevalo vse do 17. ure naslednjega dne.
Nepridiprav je namreč bežal 30 km daleč. Činč, ki je našel sled, ni maral ne za brano in ne počitek. Spremljevalca je neumorno vlekel za seboj. Nekaj pred 17. uro drugega dne, jo moral begunec že slutiti, da ga zasledujejo.
Da bi lažje bežal, je odvrgel brzostrelko. Činč jo je našel in nato it vztrajneje silil po sledi.
Nenadoma se je miličniku strgal z vrvce in se pognal čez njive. V daljavi je namreč že zagledal begunca in ga takoj napadel ter podrl na tla. Na tleh ležečega je varoval, dokler ni prihitel miličnik in ga razorožil. Pri sebi je imel samokres in dve bombi, toda v trdem prijemu psa ni mogel niti ganiti.
Spet drugič je bil činč s spremljevalci v bližini državne meje, čez katero se je nameravala prebiti neka diverzantska skupina. Ko ni bilo več upanja na uspeh in so se mislili vrniti, je Činč začel siliti nekam drugam. Miličniki so mu sledili in ne zaman. Nenado-) skupi ri izlet* diverzantoma j*
ma so naleteli na sovražno skupino. činč se je tudi v borbi zal. Z dvema sam opravil.
0 čem že dolgo govori bohinjski kot?
r


Westfalskz športna dvorana v Dortmunda, kjer }e bil nedavne tod! kongres ceimSke soe. demokratske stranke
pirajo avtomatično, da odlična gradnja ne povzroča nobenih tresljajev, temveč še zvočnik v vozu napoveduje vsako postajo in daje navodila potnikom. Pri važnejših postajah pa obratujejo še tudi zvočniki na cesti. Poleg tega teče še podzemska železnica, zvezo s predmestji pa posredujejo električni brzo-vlaki, ki v 25 minutah prepeljejo potnike 25 km daleč.
Dortmund je poleg Essena največ je in najvažnejše industrijsko mesto v Porurju. Središče mesta je bilo porušeno do 95%. V eni sami noči spomladi l. 1945 je padlo na mesto 5000 ton bomb. To je bil doslej največji bombni napad v zgodovini. Medtem ko je imel pred vojno Dortmund 530.000 prebivalcev, jih je leta 1945 štel samo še 230.000. Še za te ni jasno, kako so mogli živeti, ker so bile uničene tudi vse kanalizacijske in vodovodne naprave. Zavezniško vojaško poveljstvo je tedaj priporočilo, da naj popolnoma razrušeno mesto rajši opuste in kje v bližini sezidajo novo. Predlog pa je bil zavrnjen.
Sedaj ima Dortmund zopet ie 550.000 prebivalcev, to je 12% vsega prebivalstva Porurja. Naravnega bogastva ležišč najboljšega črnega premoga in železa, ki so deloma v mestu samem, bombe niso mogle uničiti. Možnost zaslužka je privlačevala in še privlačuje vedno nove delovne *il«.
širok. Tribune gredo blizu 20
metrov visoko. Streha »visi« na 20 jeklenih nosilcih. Gradnja dvorane je stala 9.3 milijona mark (okoli 650 milijonov din). Material pa je bil nabavljen še pred letom 1950, ko je korejska vojna povzročila dvig cen na svetovnih tržiščih. Sedaj bi gradnja stala celo 16 milijonov mark. Westfalska dvorana bo povzročila, da bo postal Dortmund važno mednarodno športno središče. Ravno te dni n. pr. se prične v njej svetovno prvenstvo v kotalkanju. Dvorano uporabljajo seveda tudi za razstave, kongrese itd. Kljub vsemu se dvorana finančno ne bo izplačala, ker vstopnine pri prireditvah komaj krijejo visoke stroške vzdrževanja. Seveda pa ima dvorana velik propagandni pomen, poleg tega pa upa občinska uprava, da se ji bo vloženi denar izplačal, ker bo zaradi večjega števila športnih prireditev pridobila na davkih pri vstopnicah.
Porurje ima še posebno značilnost — zaradi svojega bogastva privlačuje begunce iz Vzhodne Nemčije in drugih nemških pokrajin z Vzhoda. Leta 1950 je imela Zahodna Nemčija pri 48 milijonih prebivalcev po uradni statistiki 12 milijonov beguncev (verjetno je v resnici število še precej višje). Od tega je odpadlo na Porurje 1,200.000 beguncev, pri samo šestih milijonih prebivalcev. Število beguncev z vzhoda *e v zad-
»Slovenski poročevalec« Je T tem letu prinesel nekaj člankov, s katerimi so pisci hoteli prikazati problematiko Bohinjskega kota, vendar so vsj ti članki le nekak bežen prikaz navdušenja, notranji odraz doživetij ob pogledu na Bohinjsko jezero in njegovo okolico, užaljenost, da ta kot ni toliko upoštevan in spoštovan kot drugi, čeprav po svoji legi to zasluži. Bohinj je znan po svoji lepoti tudi v drugih državah, ki znajo iz manjvrednih lepot kovati finančni in politični kapital.
Naša srca so polna domačih lepot, v besedi pa bi Cankar dejal, da smo jecljači. Tak vtis sem dobil vselej, kadar sem bral razpravo o Bohinju. Z izjemo inž. Janše, kateri je v svojem članku prikazal zgoščeno problematiko vsega Bohinjskega kota, ostali pisci niso niti sledili vsem člankom, ki jih je prinesel »Slov. poročevalec«. V tem primeru je zanimiv sklep letošnje skupščine PZS in pozneje njeno poročilo o delu naših planinskih društev. Tov. Mazi (Slov. poročevalec z dne
6.	okt. 1952) ni niti prisluhnil, kaj govori ves Bohinjski kot že nekaj mesecev. O važni pridobitvi, ki bo prihodnje leto uresničena v tem delu lepe Slovenije, je predaval v radiu Ljubljana 3. okt. naš strokovnjak in projektant za žičnice inž. Kostenapfel.
Čutim željo in potrebo, da ponovim že znane sklepe ln povem o začetnih delih na Voglu, kjer bo po sklepu PZS Planinsko društvo »Železničar« na razvalinah bivšega skalaške-ga doma obnovilo, odnosno zgradilo nov, veličasten Dom na Voglu. To nalogo je Planinskemu društvu »2elezničar« poverila letos aprila skupščina PZS.
Planinsko društvo »Železničar« je po svojem obstoju mlado, ima po okrog sebe dobre,
požrtvovalne planince, vzgojene v planinah v zadnjih 10 letih. 2e po naravi svoje težke službe so disciplinirani in neustrašeni, kar daje polno upanje, da bodo sklepe skupščin PZS tudi uresničili.
Takoj po sklepu skupščine je
odbor planinskega društva »Železničar« v spremstvu gradbenih strokovnj akov-planincev izvršil prvi ogled terena, istočasno pa poiskal vse vire, da je lahko ocenil to nalogo tudi z gospodarskega in političnega gledišča. Sele po natančni oceni je prišlo tudi do prvih sklepov e gradnji.
Dom na Vogla In ie kaj
Dom bo Imel 94 ležišč (po potrebi tudi 188 enonadstropnih), od tega 40 ( 80) ležišč v štirih skupnih spalnicah. To je tudi edini pogoj, ki ga je postavila pred planinsko društvo »Železničar« Planinska zveza Slovenije. Poleg tega pa ta še zahteva, da bo moral imeti dom vse potrebne prostore za gorske smučarje (shrambe, sušilnice, kopalnico) in tudi za morebitne mednarodne prireditve. Neposredna okolica doma (terase) pa mora služiti obiskovalcem, članom sindikatov, ki si tako radi nabirajo prav ob lepotah Bohinja novih moči. Planinsko društvo »Železničar« je to odgovorno nalogo poverilo bivšemu skalašu inž. Drofeniku iz Maribora, ki
stal okrog 19 milijonov din. Zato se je društvo odločilo za zgraditev žičnice, ki bi v začetku služila za dovoz materiala, po končanih gradbenih delih pa da bi se ob minimalnih stroških (večja varnost) spremenila v prevozno sredstvo za osebni promet. Inž. Kostenapfel je že izračunal, da bo žičnica stala okrog 10 milijonov din, kar je komaj dobra polovica stroškov za prenos materiala. Prejšnji stroški za preureditev žičnice bodo pač bremenili poznejšo režijo. Saj bo omogočila bivanje v alpskem svetu (1500 m visoko) tudi takim, ki hoje v gore niso vajeni ali pa jim tega ne dopušča zdravje.
Razumljivo je, da tako velikanskih denarnih Izdatkov dru-
valin, z odstranjevanjem zemeljske plasti za zgornjo in
spodnjo postajo, opravljene so bile vse geometrijske meritve točk, kjer bodo stale postaje in vmesni stebri. Popravili so tudi staro vojaško pot *>d Zlatoroga proti planini Zadnji Vo-
gel.	Od odcepa te poti mimo lovske koče do poti, ki vodi iz Vogla na Komno, so zgradili člani alpinističnega odseka novo pot, popravili ruševine, ter manjše stavbe na planini Prednji Vogel in jih preuredili v zasilno — še kar udobno — bivališče za 20 prostovoljcev. Minerji, tudi prostovoljni železničarji nadzorništva Bohinjska Bistrica, že kar nestrpno čakajo na svoj nastop, ko bodo njihove mine razgnale 600 kub. metrov skalnatega vrha za temelje novega doma.
Vsa ta dela, skupno s projekti so bila opravljena prostovoljno, kar že Lahko daje
je že izdelal idejni projekt. Pravi, da bo 28 milijonov dovolj, da bo na razvalinah starega doma stal nov lepi dom.
Dom bo imel enonadstropne kletne prostore, stanovanjski del pa bo imel tri nadstropja z dvema jedilnicama. Iz doma bo lep razgled na Bohinjsko jezero, na pogorje očaka Triglava, na Karavanke in celo na Kamniške Alpe.
Za gradnjo Doma bo potrebnih 1700 ton raznega gradbenega materiala, ki ga bodo morali znositi na hrbtih planinci in mule 1000 m visoko in 3 ure daleč. Računi kažejo, d« hi s zrno prsno* materiala
štvo ne premore, gradnja doma v takem obsegu pa tudi presega okvir samega planinstva. PZS in PD »Železničar« bodo s svojimi strokovnimi sodelavci, projektanti, železniškimi kolektivi napravili vse, kar je v njihovi moči, da bodo uresničili zamisel in sklep skupščine PZS, PD »2eiezničar« pa prosi vse ostale kolektive polnega razumevanja.
Komisija za lokacijo je že tudi na terenu osvojila vse idejne projekte, elani PD »Železničar« so že prispevali prostovoljne ure v čast VI. kongresa KPJ. Pričeli »o i čiščenjem ih odstranjevanjem ra*.
odboru upanje na uspeh. Tudi pri drugih kolektivih je odibor dobil pomoč. Prav tako so bila odboru dana priznanja in razumevanje vseh oblastnih organov o zamisli in načrtih društva.
Z zamislijo obnove doma na Voglu ln gradnjo žičnic« je PZS sprožila za naše gospodarstvo polno važnih vprašanj, o katerih naj razmisli tudi gostinstvo, gozdarstvo, planšarstvo, v prvi vrsti pa naj se zganejo naši Bohinjci. Planinsko društvo »Železničar« je probleme načelo — rešitev pz je tudi v rokah ostalih.
Milan
pal. da bj se tatovi po prvem uspehu lahko vrnili na «love lo-povštitie. Proti Ljubljani je skrbno pregledal bližnje vagone, a ni našel nič nenavadnega. Misel, da bi tatovi spet lahko prišli na delo v spalni voz, pa mu ni dala miru. Dogovoril se je zato s spremljevalcem spalnega voza, da bo ta budno pazil na potnike, sam pa se je skril v spalni voz in opazoval mimo idoče.
Do Ljubljane nista zapazila ničesar. V Ljubljani je miličnik Mirt ostal kar naprej skrit, obenem pa še budneje pazil na okolico. Ze je mislil oditi, ko jo zagledal dva moška, ki »ta se previdno bližala spalnemu vozu. V trenutku je bil pri njima ter ju naravnost vprašal, kaj iščeta. Neznanca je nenaden prihod miličnika iznenadil. OdgovorUa sta, da iščeta očeta, ki bi se moral pripeljati v spalnem vozu. Miličnik Mirt je takoj podvomil v resničnost njunega odgovora. Ce bi oče res mislil pripotovati, bi gotovo že izstopi], ker je vlak že precej časa stal na postaji. Zato je neznancema zastavu še nekaj vprašanj, toda kmalu sta prišla v svojih odgovorih v protislovja.
Zato ju je miličnik Mirt odvedel v svojo enoto, kjer so ugotovili, da sta bila oba že dlje zasledovana earadl tatvin. Po krajšem zaslišanju sta Izpovedala, da sta ukradla tudi kovček in aktovko v spalnem vozu. Kovček sta shranila v nekem hotelu in je bil kmalu nato vrnjen lastnici, nepoštenjakoviča pa sta za svojo tatvino odgovarjala pred sodiščem.
Kratko veselje tato
Pred dobrim mesecem se Je Rika L. popoldne po delu namenila v trgovino. Ko je hotela vzeti iz nočne omarice še denar in bone, je prestrašena ugotovila, da je denarnica v predalu prazna in da je z denarjem in boni izginil tudi zlat prs/ta« ter še nekatere druge dragocenosti.
Tedaj se je spomnila, da ji jo mati prejšnji večer pripovedovala o mladem moškem, ki je bil dopoldne v hiši. Prej je to ni zanimalo. toda zdaj je takoj začela mater podrobno spraševati, kdo je bi! ta moški. Mati ga ni poznala. Povedala ji je lahko le to, da Je neznanec prišel okrog 9. ure v hišo in prosil za vodo ter odšel, ko jo Je dobil. Se poprej je spraševal za neko hišno številko, ki je v trgu sploh ni.
Vsa obupana je Rika odšla na postajo Ljudske milice, kjer je vse razložila. Povedala Je U10*» da Je neznani obiskovalec «aj brž izkoristil priložnost, ko je mati Šla po vodo. Na postaji so j» obljubili. da bodo storili vse, da bo dobila denar in dragocenosti nazaj.
Komandir je takoj odposlal dve patrulji, da najdeta tatu, za katerega sta Jim Rika in pozneje njena mati dali le površen osebni opis.
Patrulji sta vse popoldne poizvedovali za tatom, a zaman. Zvečer se je ena patrulja vrnila v trg in pogledala še v krajevno gostilno. Pri tem je eden izmed miličnikov opazil pri mizi v kotu nepoznanega moškega, ki je bil močno podoben iskanemu tatu. Ko je ta zagledal miličnika, se je takoj dvignil in odšel iz gostilne. Miličnikoma je bilo to še bolj sumljivo ter sta odšla za njim. Neznanec pa je začel bežati in se za vse klice, naj se ustavi, ni zmenil. Miličnika sta ga začete zasledovati in ga kmalu našla skritega v neki drvarnici. Pri osebni preiskavi sta našla pri njem vse ukradeno, razen denarja. ki ga je že nekaj zapravil. Pozneje je tat povedal še za več podobnih »obiskov«, za katere so zdaj pokori v zaporu.
Preprečila sta težko nesrečo
Miličnika Franc Guček In Jože Brus s postaje LM Poljčane sta bila med hudimi snežnimi razmerami v patrolni službi. Na poti sta naletela na neki osebni avto, ki je obtičal v snegu. Takoj sta hotela pomagati. Kljub vsein naporom avtomobila niso premaknili. Miličnika vseeno nista odnehala. Cez nekaj časa je bil na kraju nesreče že kamion »Prehrane« iz Poljčan, h kateremu so z močno žico privezali osebni avto. Zd^j je bilo reševanje lažje. Toda prav na železniškem prelazu je tudi kamion obstal in ju nikakor niso mogli spraviti naprej. Ta čas pa so zaslišali piskanje lokomotive.
Kaj storiti, da ne bo hude nesreče? Izvleči ju niso in niso mogli. Tedaj je miličnik Guček stekel po globokem snegu proti prihajajočemu osebnemu vlaku ter je začel streljati v zrak. Strojevodja je strele slišal in vlak ustavil tik pred prelazom. S skupnimi močmi so nato avtomobila le spravili s proge.
Po 13 letih so na Norveškem odpravili živilske nakaznice
Trinajst let so morale norveška gospodinje kupovati živila in druge potrebščine na živilske nakaznice. Sele te dni je norveška vlada izdala odlok, da se odpravljajo živilske nakaznice in s Vem zadnji ostanek racioniranja živil. Vse doslej so na Norveškem lahko kupovali sladkor in kavo samo na na-kaznice. Ko so te nakaznice odpravili, so gospodinje kar navalile na trgovine s kolonialnim blagom, kjer so stare zaloge ie vedno prodajali po predpisanih cenah in so zato dobivali posebno subvencijo od države. Sedaj ko so živilske nakaznice odpravljene, je opušče. na ta® ta «ubvencija in se bodo cene seveda dvignile.
Nedelja neodločenih iger
Od šestih tekem V. kola m Je v nedeljo 8 nasprotnikov razdelilo izkupiček na pol, pri čemer so ostali razočarani trije močni udeleženci Crvena zvezda, Hajduk in Dinamo. Partizan je ta dan na svojih tleh zdrobil Vardar in si tako še bolj utrdil svojo voi iro vlogo, medtem ko je Zagret» iztrgal obe točki doslej nepremaganemu BSK.
ZVEZNA LIGA
Partizan	5	5	0	0	20:4	10
Spartak	5	3	1	1	8:6	7
BSK	5	2	2	1	7:6	6
Hajduk	5	2	2	1	9:8	6
Crv. zvezda	5	2	2	1	7:7	6
Zagreb	5	2	1	2	5:4	5
Vardar	5	2	1	2	11:16	5
Vojvodina	5	1	2	2	7:10	4
Lokomotiva	5	1	2	2	4:6	4
Sarajevo	5	1	1	3	6:9	3
Dinamo	5	0	3	2	4:6	3
Velež	5	0	1	4	4:10	1
Volež : Lokomotiva 0:0
Mostar. 19. okt. Pred 7000 gledalci ie danes domači Velež v zelo ostri igri. v kateri ie bil ves Drvi polčas v premoči, iztrgal zagrebški Lokomotivi dragoceno in prvo točko. Velež ie zastrelial več zrelih priložnosti, prav tako pa ie tudi zagrebški Firm zamudil dve poziciji za
Partisan moštveni prvak v tenisu
Beograd. 19. okt. Danes se ie na teniškem igrišču »Partizana« končalo tekmovanie za moštveno prvenstvo države v tenisu med zagrebškim teniškim klubom in »Partizanom«. »Partizan« ie prepričliivo zmagal 6:3 ter s tem postal novi moštveni prvak države.
dosego gola. Po odmoru so bili vsi napori obeh strani za dosego rezultata brezuspešni. Med domačini so naiboli ugaiali vratar Barbarič ter Mujič in Bo-rozan. medtem ko sta se med gosti odlikovala Grčevič v vratih in Firm v napadu. Zelp do-bro ie sodil beograjski sodnik Rončevič.
Zagreb : BSK 2:0 (1:0)
Zagreb. 19. okt. V eni nailep-ših iger. kar iih ie bilo zadnie čase v Zagrebu, ie danes domača enaistorica Zagreba pred 8000 gledalci zasluženo premagala BSK. Zagreb ie zaigral to pot v velikem stilu in ie zmago do-vsem zaslužil. Strelca golov sta bila Butkovič in Jurišič, sodnik pa ie bil Višniič. ki ni sodil brez napak.
Partizan : Vardar 9:2 (4:0)
Beograd. 19. oktobra. Partizan ie danes premagal pred približno 30.000 gledalci moštvo »Vardarja« 9:2 (4:0). Prvih 20 minut te zanimive tekme le kazalo, da bo imel »Partizan« zelo težko delo. »Vardar« ie bil močnejši in niegovi igralci so imeli tri zares lene priložnosti, da bi dosegli gol. Da so napadalni igralci vse tri priložnosti zamudili. Sele no dvajseti minuti prvega polčasa ie »Partizan« izenačil igro. nato na začel z napadi in dosegel 9 golov, od katerih so bili nekateri doseženi moistrsko.
Crv. zvezda : Vojvodina
1:1 (0:1)
Zvezda je s slabo igro razočarala svoje simpatizerje. Posledica njene neprizadevnosti je bil tudi neodločen rezultat, pri čemer je le malo manjkalo, da ni poražena zapustila igrišča. Nasprotnika
sta pokazala precej izenačene moči. pri čemer pa so Vojvodinci s svojo požrtvovalnostjo ustvarili več zrelih priložnosti, vendar so mnoge ostale neizkoriščene. Beograjčani so dobro igrali samo 20 minut drugega polčasa in v tem delu igre tudi dosegli izenačenje. Nato so zopet popustili in pobudo na igrišču je imela Vojvodina. Najboljši igralci Crvene zvezde so bili Živanovič. Diskič in Vukosavljevič. pri Vojvodini pa so se dobro izkazali obramba, vodja napada Hirman ter desna stran napadalne vrste Rajkov in Krgič. pri čemer pa je treba še posebej poudariti, da je bil najboljši mož na terenu srednji krilec Milovanov. Sodnik Ne-deljkovski iz Skoplja je dobro opravil svojo nalogo
Spartak : Dinamo 1:1 (0:0)
Subotica, 19. okt. Živahna igra se je končala brez odločitve. V prvem polčasu sta bila nasprotnika enakovredna, čeprav je Dinamo dal tehnično boljšo partijo. Te prednosti pa Zagrebčani niso znali izkoristiti. Enajstorici sta zapravili zaradi netočnega streljanja več zrelih priložnosti. Goli so bili doseženi po odmoru. Čeprav je imel na igrišču pobudo Spartak. Je vendar Dinamo v 16. minuti po Cajkovskem prevzel vodstvo. Po številnih napadih domačinov je končno Palatinus izenačil. Pri Spartaku sta se odlikovala Kopilovič in Rudinski. pri Dinamu pa Horvat in Stinčič.
Sarajevo : Hajduk 0:0
LEP USPEH SLOVENSKIH
ATLETOV
V dvoboju repreš entane Slovenije in Hrvatske je s magala Slovenija v razmerju 155: 122 točkam
Celje, 19. okt. Danes dopoldne je bil na stadionu Kladivarja končan medrepubliški atletski dvoboj moških in ženskih reprezentanc Hrvatske in Slovenije. Popolnoma zasluženo, toda s previsoko izraženo razliko 33 točk je zmagala slovenska reprezentanca v razmerju 155 : 122 točkam. Res je, da sta nasprotnika nastopila v okrnjenih postavah, in sicer Slovenci brez Zupančiča in Belšaka, medtem ko so se morali Hrvati odreči sodelovanju Košute, Kršnjaka. Belca Miloša. Ulage in Djurdje Borovec, toda odsotnost teh tekmovalcev ni bila odločilnega pomena, da bi
Branik na tretjem mestu
Četrto kolo v hrvatsko-slo-
venski ligi, ki je bilo okrnjeno za tekmo ljubljanskih rivalov zaradi gostovanja mestne reprezentance v Avstriji, se je končalo brez velikih pre-tresljajev. Zmage so spravili favoriti na papirju, pri čemer je bil precej občutno zadet tudi trboveljski Rudar. Cast slovenskih udeležencev je rešil mariborski Branik, ki se je s tesno zmago nad Kvar-nerjem vsidral na tretje mesto v tabeli, medtem ko vodi slej ko prej z močno pozitivno razliko v golih Tekstilac iz Varaždina.
KOROTAN IN ŽELEZNIČAR
v ospredju
Tudi četrta nedelja v slovenskem nogometnem prvenstvu je bila značilna po urecej izdatni toči golov v mrežah šibkejših tekmecev, kar veija posebno za vzhodno skupino, medtem ko se je v zahodni podobna nevšečnost primerila enajstorici Postojne, tako da je Korotan zaradi nedeljske zmage prišel na prvo mesto tabeie. Dosedanji najmočnejši udeleženec v tej skup'ni je pustil prvič obe točki v Gotici, V vzhodnem delu vodi slej ko prej z zelo močnimi postavkami v golih mariborski Železničar.
ZAHODNA SKUPINA
Korotan	4	3	1	0	23:4 7
Slot;a	4	2	1	1	9:3 5
Krim	4	2	1	1	8:6 5
Železničar (G)	4	2	1	1	10:12 5
Postojna	4	2	0	2	6:8 4
Izola	4	0	3	1	6:7 3
Gregorčič	4	0	2	2	3:12 2
Proletarec	4	0	1	3	4:17 1
Korotan : 5:0 (1:0)
Postojna
Kranj, 19. akt. Domača nogometna enajstonca je spet slavila visoko zmago za točke nad moštvom Postojne, ki razen nediscipline m neprestanega ugovarjanja sodniku m pokazalo posebnega znanja. Korotan je nastopil brez
Še en poraz avstrijskega nogometa
Duuiaj, 19. okt. Pred 65.000 gledalci je danes Irancoska državna nogometna reprezentanca zmagala nad avstrijskim državnim moštvom 2:1 (2:0). Francozi so zmago odločili že v prv: polovici igre, medtem ko so bili po odmoru Avstrijci mnogo več v napadu. so pa zelo netočno streljali.
V	Bordeauxu ie francoska B-reorezentanca zmagala nad B-reorezentanco Avstrne 1:0 (1:0).
*
V	Budimpešti le Madžarska porazila Češkoslovaško 5:0 (2:0).
V	Anversu je Belgija premagala Nizozemsko 2:1.
V	Kodanju je Norveška zmagala nad Dansko 3:1 (1:0).
Škotska : Wales 2:1
Pred 60.000 gledalci je bila v Cardiffu tekma nogometnih reprezentanc Škotske in Walesa. Zmagali so Skoti v razmerju 2:1 (1:1). Vodstvo so prevzeli igralci Walesa pred odmorom pa so Skoti izenačili in v drugem polčasu dosegli tudi zmagoviti gol.
Italijansko prvenstvo
Rim. 19 okt. V VI. kolu italijanskega nogometnega prvenstva so bili v ligi A doseženi naslednji izidi:	Inter :	Bologna 2:1,
Juventus : Udinese 4:0, Napoli : Pro Pa tria 1:0. Novara : Ataianta 1:1. Palermo : Fiorentina 0:0, Roma : Como 3:0. Lazio : Samp-dona 2:1. Spal : Torino 1:1. Tri-estnna : Milan 1:1. V vodstvu je ostala Roma pred In ter om in Milanom.
vodje napada Brezarja, vendar njegova zmaga ni bila niti trenutek dvomljiva. Terenska in tehnična premoč domačinov je bila tako velika, da je šlo samo za število golov. Gostje bi bili lahko znižali rezultat s kazenskim strelom, ki pa ga je vratar Kovačič ujel. in sicer že devetič od enajstih primerov v letošnjem letu. Deset minut pred koncem je sodnik izključil Ijačiča in Smodilo zaradi medsebojnega obračunavanja. Pred tisoč gledalci je sodil Mikuš iz Ljubljane dobro. vendar so ga prenapeti pristaši Postojnčanov dejansko napadli, da se je moral z begom rešiti v garderobo.
V gorenjskem prvenstvu so bile odi s ra ne še tele tri tekme: Ločan (Škofja Loka) : Gumar 5:1 (2:1). Korotan : Projektor (mladina) 4:2 (3:2). Korotan B : Projektor I 4:4 (3:4).
Sloga (Proletarec 2:0 (1:0)
Ljubljana, 19. okt. Tekma dveh enakovrednih nasprotnikov se je končala z zmago Sloge, ki ^e v obeh delih igre beležila po en gol v svojo korist, izmed katerih pa nobeden ni bil plod kdo ve kaj premišljenih napadalnih akcij. Moštvo Proletarca je dalo solidnega nasprotnika Ljubljančanom, pri čemer lahko rečemo, da je le neprisebnost napadalne vrste zapravila točko in morda tudi obe v korist Zagorjanov. Sodnik Čadež iz Kranja zaradi fair igre obeh moštev ni imel težkega dela
Izola : Gregorčič 1:1 (0:0) Železničar NG : Krim 5:3
VZHODNA SKUPINA
2elezničar Aluminij Kladi var Nafta Mura Drava Kovinar (S) Kovinar (M)
0 28:2 8 1 21:10 6
1	13:9 6
2	17:7 4 2 17:15 4 2 9:22 4 4 4:26 0 4 1:19 0
Kladivar : Mura 3:2 (0:0)
Murska Sobota, 19. okt. Po lepi ln zanimivi igri je Mura danes doživela nezaslužen poraz v srečanju s Kladivarjem. Moštvo Mure je začelo z ostrim tempom ln je lepo osvajalo teren, vendar ni prišlo do zgoditka. Domačini so bili v premoči vse do druge polovice. ko so gostje po napaki domačega vratarja dosegli vodstvo in je nato še eden domačih igralcev dosegel lastni gol. Vsi igralci so bili disciplinirani razen Dobrajca iz Celja. Med drugim je ugovarjal sodniku in tudi žalil občinstvo na igrišču, kar je vsekakor nevredno dobro vzgojenega športnika. Tudi vodstvo Kladivar-ja je napravilo zelo nešportno gesto, ker ie odk'onilo prevoz glavnega in stranskega sodnika po končani tekmi s svojim avtobusom, češ da ne more prevzeti odgovornosti, če bi ga igralci Kladivarja pretepli. Sodil je inž. Božičev iz Maribora.
Aluminij : Kovinar M. 6:0 Nafta : Drava 8:0
Železničar 31.
Kovinar Š. 1:4
Branik : Kvarner 1:0 (0:0)
Maribor. 19. okt. Branik je danes dosegel še eno zmago in si tako utrdil Doložai v gorniem delu tabeie. Moštvo ie v ostalem zaigralo slabše kot v dosedanjih srečanjih. Od začetka sta bili enaistorici Drecei enakovredni. Po odmoru so domačini prvih 10 minut imeli podrejeno vlogo, vendar Kvarner ni znal izkoristiti črednosti. V 56. minuti ie iz gneče nred vrati Plaznik potisnil žogo v vrata in s tem no-
Ljubljana : Linz 5:1
ROKOMET
Tri zmage Slovencev
Celje, 19. okt. V prvenstveni tekmi mariborske podzveze so danes Celjani zmagali nad ekipo varaždinske Slobode 12:5	(6:1).
Tekma je bila na trenutke lepa, toda domačini se niso dovolj potrudili za dosego še višjega rezultata. Povrh tega so bili igralci glasnejši kot gledalci, kar ni napravilo najboljšega vtisa. Tekmo je prav dobro sodil Pelicon iz Ljubljane.
Maribor. 19. okt. V prvenstveni rokometni tekmi mariborske podzveze so članice Branika zasluženo premagale Slavijo iz Varaždina. Varaždinke so lepo zaigrale do odmora, potem pa so popustile. Domača ekipa je v celoti zadovoljila, najboljša igralka pa je bila Mimikova, kfl je dosegla 4 gole.
Moška ekipa Branika je porazila moštvo Jedinstva iz Čakovca 10:8 (4:3). Po enakovredni igri v obeh polčasih je Branik tesno zmagal nad tekmeci iz Čakovca.
Sport v kratkem
Boksarski dvoboj Branik - Borec (Bjelovar). Po tehnično boljših nastopih so boksarji mariborskega Branika v nedeljo odpravili predstavnike Borca iz Bjelovara s 13:3 točkam.
Na kolesarski dirki Trst—Sanre-mo, ki je imela Štiri etape, je zmagal Ciancola Luciano, ki je 767 km dolgo pot prevozil v 19:47:37 s povprečno hitrostjo 39.250 km na uro.
V angleškem nogometnem prvenstvu je na čelu prve lige še vedno Wolverhampton ki Je zadnjo tekmo z Bromwichom igral neodločeno 1:1.
Ezzard Charles, bivši svetovni prvak težke kategorije, je v Cin-cinatriu oremasal Revnoldsa.
Medconski finale za Davisov pokal med Italijo in Indijo bo v Brisbaneu 11., 12. in 13. decembra.
stavil tuđi končni rezultat. Najboljša igralca med domačimi sta bila Petek in Gajšek v obrambi medtem ko so gostje imeli najmočnejše sile v napadu. Zal so bili nekateri Kvarnerjevi igralci močno nedisciplinirani, tako da iih je moral sodnik večkrat opominjati. Pred 3000 gledalci ie zadovoljivo sodil Janežič iz Ljubljane.
Proleter : Rudar 5:1 (2:1)
Osijek, 19. okt. Tekma z Rudarjem iz Trbovelj je privabila na igrišče Proleterja 3500 gledalcev, ki pa niso prišli v polni men na svoj račun. Rudar je samo v začetku nudil resen odpor. Prednost domačinov je kmalu izenačil ln se do odmora vztrajno branil, tako da so Osiječani imeli le gol prednosti. V drugem polčasu so gostje popustili in prejeli še tri gole. pri čemer pa sami niso bili nič več uspešni. Pri Rudarju se 1e Izkazal vratar Ahlin, najboljši igralec Proleterja pa je bil levi krilec Pintarič. Strelci so bili Oreškovič. Rupnik 2. Vekič in Bestvina za Proleter ter Florjane za Rudarja.
TekstiIac:SIavija 5:0 (1:0)
Dili gostje oornili končni izid v svojo korist. Na tekmovanju so bili navzlic hladnemu vremenu m koncu atietsKe sezone ter zaradi dežja razmočenih naprav doseženi dobri rezultati, med njimi več osebnih rekordov.
Najuspešnejši tekmovalec drugega dne je Oil Marijan Kopitar z zmago na 400 m v času 56.2 in odličnim tekom v štafeti 4 X 400 m, kjer je svoj del proge pretekel v 51 sek. Med najboljše se je uvrstil dalje Lorger z zmago nad državnim reprezentantom Reljo na 200 m, nato brata Müller ja v metu diska, Hanc v teku na 800 m in Zagorc v troskoku, kar je bila naj lepša točka današnjega sporeda, saj sta se s Kuzmaničem do zadnjega menjavala v vodstvu. Uspešno se je uveljavil tudi Rojc s prvim mestom v metu kopja pred rekorderjem Jožetom Kopitarjem. medtem ko je bila med ženskami najbolj zaslužna Kotlu-škova z zmagama v krogli in disku.
Slovenska reprezentanca je v tem dvoboju dosegla 12 dvojnih zmag, medtem ko so bili Hrvati samo trikrat tako uspešni. Organizacija je bila brezhibna, pri čemer pa je treba posebej pohvaliti vse tiste, ki so se neumorno trudili, da so vzlic neugodnim vremenskim razmeram spravili stadion v takšno stanje, da je bilo tekmovanje lahko izvedljivo. Da-
nes je prišlo na prireditev nad 1000 gledalcev ki so prav tako navdušeno navijali za domačo reprezentanco kot včeraj. Zdi se, da so zadnje kvalitetne prireditve, ki smo jih žal pogrešali v glavni sezoni. privabile na atletsko torišče nove vnete pristaše in s tem tudi nove kadre.
Tehnični rezultati drugega dneve so bili naslednji:
MOŠKI: 400 m z zaprekami: Kopitar M. 56.2, Olivieri (oba S) 56.6, Miler R. (H) 57 sek.; 200 m: Lorger (S) 22.7 Relja 23.0, Tomašič (oba H) 23.3; 800 m: Hanc (S) 1:57.7, Kavalar 1:58.4. Cular (oba H) 1:58.8; 5000 m: Kranjc (S) 15:34.1, Godlar (H)	15:41.6, Pavšič (S)	15:47.2;
4 X400 m: Hrvatska 3:26-9, Slovenija 3:27.2; troskok: Zagorc (S) 13.84, Kuzmanič 13.78, Petramovič (oba H) 12.42; skok ob palici: Cerpez 3.50. Vehovar (oba S) 3.40, Rocca (H) 3.40; met diska: Mülier J. 45.05, Müller B. (oba S) 43.56. Ivekovič (H) 41.02; met kopja: Rojc 55.85, Kopitar Jože (oba S) 54.80, Galin (H) 44.58.
ZENSKE: 100 m: Babović Milka 13.0 sek., Galič (obe H) 13.3, Bevc (S) 13.4; 800 m: Schafer (H) 2:25.3, Gräber 2:23.2, Kovač (oba S) 2:32.4; skok v daljino: Knez Ivanka 5.23, Majcen (obe S) 5.15. Babovič (H) 4.86; met krogle:	Kotlušek 12.83,
Jezernik (obe S) 10.04. Sarič (H) 9.93: met diska:	Kotlušek 38.11,
Vojsk (obe S) 34.21, Borovec Zdravka (H) 33.84.
Tekme srednješolcev v Kranin
Tekstilac	4	3	1	0	10:2	7
Proleter	4	3	1	0	14:5	7
Branik	4	3	0	1	9:6	6
Metalac	4	1	2	1	6:5	4
Kvarner	4	1	2	1	4:5	3
Šibenik	4	1	1	2	8:11	3
Slavlja	4	1	0	3	7:14	2
Rudar	4	1	0	3	7:13	2
Odred	3	1	0	2	5:7	2
Železničar	3	1	0	2	3:5	2
Kranj, 19. okt. Na pobudo MK LMS je bil v soboto tukaj pokalni srednješolski lahkoatletski miting, na katerem si je prehodni pokal osvojila ekipa državnega tekstilnega tehnikoma. Čudno je, da I. gimnazija, ki ima največ dijakov, za to tekmovanje, ni postavila svojega moštva in še redki posamezniki niso nastopili v svojih disciplinah. Zdi se. da gimnazijski profesorji telesne vzgoje niso pokazali pravega zanimanja za to prireditev. Nastopilo je okrog 100 tekmovalcev, ki so dosegli dobre rezultate. Na najboljša mesta so se uvrstili:
MOŠKI:	100 m:	Puhar (Sug,
Iskra) 12.3, 200 m: Puhar 25.5; 1000 metrov; Grol (Iskra) 3:00; daljina: Balantič (Tehnikum) 5.96; višina: Jakšič (T) 1.60; krogla: Novak (T) 12.38; kopje: Volčič (T) 43.34; 4X100 metrov: Tehnikum 51 sek. ZENSKE 60 m: Sekirnik (T) 9.5; 200 m: Hu-
mer (T) 32 sek.; višina:	Košir
(Sug Sava) 1.30, daljina: Sekirnik (T) 4.12; krogla: Markovič (T) 10-65; 4X100 m: Tehnikum 38 sek.
Tek »Osvoboditve Beograda«
Beograd. 19. okt. Moštvo »Partizana«. v katerem so tekli Mihalič. Pavlovič in Ottenheimer, ie zmagalo danes v štafetnem teku »Osvoboditev Beograda« s tem. da ie preteklo progo, ki je vodila no ulicah mesta in ie bila dolga skupno 10 km (prvi tekač 5 drugi 3. tretii 2 km) v 26:54.8 min. Za njim so se plasirali: Crvena zvezda (Jovanovič. Mueoša. Smilikovič) 27:14.8 min.. »Partizan« II. (Cetinič. Diuraškovič. Kereševič) 27:29.2. Partizan III.. BSK I.. partizan IV.. Crvena zvezda II.. Garda I. itd.
245 strelcev fe tekmoval®
Kranjčani najboljši
Kran). 19. okt. V soboto in nedelio ie bilo odigrano leto-šnie ekipno prvenstvo Slovenile v namiznem tenisu za moške in ženske ter mladince in mladinke. Tekmovania so se razen orirediteiia Proiektoria udeležili še zastopniki Gregorčiča. Postana. Iliriie. Krima. Celia, Ru-daria in mariborskega Zelezni-čaria. V vseh disciplinah so premočno zmagale ekipe domačega Proiektoria.
Izmed osmih moških ekip so se v finale plasirali Proiektor. Gregorčič. Krim in Celie. Proiektor ie zmagal nad Krimom 5:0. nad Gregorčičem 5:4 in nad Celiem 5:1. Krim ie porazil Jeseničane 5:3. Celiane 5:0. Gregorčič pa Celie 5:0. Glede na te rezultate ie vrstni red posameznih ekip v slovenskem prvenstvu za Ietošnie leto takle: 1. Proiektor (Krani). 2. Krim
Tri tekme v odbojki
PARTIZAN (Novo mesto) : BRANIK (Maribor) 3:0 (15:12. 16:14, 15:6)
Maribor, 19. akt. Odbojkarji novomeškega Partizana so danes nepričakovano premagali ekipo Branika v treh nizih, čeprav so se domači močno trudili, da bi dosegli časten izid. Branik je igra! nepovezano, gostje pa so pokazali precej izenačeno igro. Med njimi *e j« posebno izkazal izvrstni toikač Luka Dolenc. No-vomeščani so po tekmi Izjavili, da so zadnji Čas načrtno trenirali. kar jim Je pomagalo, da so «• ^esensk«*tm delu tekmovanje zmagali v vseh srečanjih.
2enska ekipa mariborskega Že-
lezničarja Je odpravila ekipo Partizana iz Novega mesta 3:0 (15:8. 15:4. 15:12). Mariborčanke so pokazale svojo premoč zlasti v prvih dveh nizih Gostje so se pokazale zadovoljive kot celota, pri Železničarju pa sta najbolj ugajali reprezentantki Anica Fli-sova in Lizika Rajšpove z močnimi udarci na mreži.
Branikov« ženska ekipa Je zmagala nad Partizanom iz Novega mesta 3:2. Po nekoliko boljši igri so domačinke v 5 nizih slednjič ie uklonile nasprotnice in sicer takole: 7:15. 15:10. 11:15. 15:9, 15:1. Novomeščanke so igrale zelo požrtvovalno. proti koncu pa so Jim pošle moči.
v namiznem tenisu
(Liubliana). 3. Gregorčič (Jesenice). 4. Celie.
Izmed sodeluiočih pet ženskih ekip so se razvrstile posamezne takole: 1. Proiektor. 2. Celie. 3. Proiektor II.. 4. Gergorčič in 5. Poštar (Liubliana). Druga ekipa Proiektoria ie igrala izven konkurence.
Med mladinci ie bil vrstni red naslednii: 1. Proiektor. 2. Krim. 3. Proiektor II. 4. Poštar (Liubliana). 5. Gregorčič. 6. Celie. Tudi tukai ie drugo moštvo Proiektoria nastopilo izven konkurence.
Med mladinkami ie I. ekipa Proiektoria zmagala nad II. eki-Do Proiektoria 3:0.
Med presenečenii turniria ie treba omeniti zmago Krima nad Gregorčičem 5:3 pri moških in usDeh ženske ekipe Proiektoria
11	proti Gregorčiču s 3:2. Zelo dobro so igrali tudi domači igralci v drugi ekipi, ki so zmagali nad Trboveličani in Celjani 5:2.
Iz Milana v Pariz Je tekel na kotalkah 25-letni Italijan Elio Pe* dretti. 1000 km dolgo pot Je prevozil v dobrih štirih dneh. pri čemer Je bil dnevno na kotalkah
12	do 14 ur.
Strelci so navzlic pozni sezoni še vedno aktivni. Preteklo soboto in nedeljo Je bilo v Ljubljani na strelišču ob Dolenjski cesti dvoje tekmovanj s sodelovanjem 245 strelcev, ki sla privabili tudi lepo število gledalcev.
Tekme v počastitev A’L kongresa KPJ
Strelska družina »Viktor Avbelj« je v počastitev VI kongresa KPJ priredila teitmovanje strelskih dru-žin Ljubljane in okolice. Odziv Je bil nepričakovano velik, saj je sodelovalo 43 ekip, med njimi 25 članskih. 3 ženske. 10 mladinskih in 2 ekipi mladink, poteg njih pa še 3 pionirske ekipe. Člani, člani-ce, mladinci in miadinke so tek* movaii z vojaško puško iz ležečega položaja. Vsako ekipo je sestavljalo 5 strelcev, ki so dali po 10 strelov.
Pri članih Je zmagala ekipa strelske družine »Aleksander Ranko-vič«, ki je dosegla 380 krogov od 500 možnih. Drugo mesto je dosegla strelska družina prireditelja »Heroj Viktor Avbelj« z 296 krogi, na tretje mesto pa so se uvrstili strelci iz Črnuč z 201 krogom. V konkurenci žensk so se najuspešneje uveljavile strelke družine »Viktorja Avblja« s 194 krogi, za njimi pa članice strelske družine iz kamniške smodnišmce s 56 krogi. Tudi pri mladincih je prvo mesto zasedla ekipa strelske dru-
žine »Aleksander Rankovič« s 351 krogi, medtem ko je bil »Borec« s 124 krogi druvi. Borovnica s 118 krogi pa tretja. Med mladinkami, kjer so merile svoje sposobnosti le strelke Borca, je zmagala prva ekipa imenovane strelske družine s 35 krogi.
Kot posamezniki so se pri članih najuspešneje uveljavili Bogdan Jež s 84 krogi od 100 možnih, za njim pa Franc Sivka z 79 krogi in Peter Dimič s 77 krogi. Vsi trije so člani strelske družine »Aleksander Rankovič«. Najboljša strelka pri ženskah je bila članica družine »Viktor Avbelj« Kristina Pakiž s 40 krogi, za njo pa Marija Stare iz Kamnika s 37 krogi in Marija Slak (Viktor Avbelj) s 33 krogi.
Pionirji »o streljali z zračno puško na 10 m iz vseh treh položajev po 5 nabojev. Najboljši so bili mladi strelci družine »Viktor Avbelj«. ki so dosegli 300 krogov. Tudi kot posamezniki so se najuspešneje uveljavili pionirji ekipnega zmagovalca in sicer Janez Pleško in Brane Kocijan, ki sta dosegla vsak po 101 krog ter Marijan Potrč z 98 krogi.
Dvoboj ljubljanskih in zagrebških železničarjev
Druga strelska prireditev je bilo povratno srečanje Železničarjev zagrebškega in ljubljanskega vozlišča. Pomenu so se v treh disciplinah. Ljubljančani so odnesli vse tri zmage.
V	streljanju z vojaško puško na 300 m se je za vsakega nasprotnika borilo po 10 saeicev. Streljali so iz vseh treh po.ozajev, .n sicer iz vsakega po 10 krogel. Ljucija-na je dosegia 1262 krogov. Zagreb pa 1079. Najboljši stre.ee v tej disciplini je bil Ljubljančan Emil Kamšek s 179 krogi (51 iz stoječega položaja, 54 iz klečečega m 74 iz ležečega). Najuspešnejši Zagrebčan je bii Josip Cetina s 153 krogi (44, 51, 58).
V	hitrem streljanju na nepremične tarče je imela Ljubljana 23 zadetkov s 114 krogi, medtem ko je dosegel Zagreb 21 zadetkov s 107 krogi.
V	tretji tekmovalni disciplini so vsako ekipo zastopali po trije strelci, ki so streljali na tarče nasprotnika. Tudi tu so bili ljubljanski strelci spreme j ši in odločili zmago v svojo korist.
medconski Šahovski turnir v saltsjöbadenu
Jutri zadnje kolo
Vd lovu za rekordom je našel smrt
Na škotskem Jezeru Loch Ness se je pred dnevi smrtno ponesrečil 53-letni John Cobb, ko je poskušal izboljšati svetovni rekord v hitrosti na vodi. Motorni čoln na reakcijski pogon »Crusader« se je med vožnjo s hitrostjo 250 milj s prednjih delom potopil in nato razletel na kose. Ko se je Cobb, ki je imel na sebi rešilni pas, med drobci čolna pojavil na površini vode, Je bil še živ, toda še preden so ga pripeljali do obrežja, je izdihnil.
Cobb Je bil znan po vsem športnem svetu, saj Je bil od leta 1947 svetovni rekorder v hitrostni vožnji z avtomobilom, ko Je dosegel povprečno hitrost 394,196 milj na uro.
Stockholm. 19. okt. Dvajseto kolo medeonskega šahovskega turnirja v Stockholmu je dalo naslednje rezultate: Barcza — Pil-nik remi, Averbah — Golombek 1:0. Wade — Unzicker 0:1, Pach-man — Prins prekinjeno, Mata-novič — Gligorič prekinjeno, Sanchez — Vaitonis 0:1, Petrosjan — Stoltz 1:0. Geller — Eliskases prekinjeno, Szabo — Steiner prekinjeno, Kotov — Tajmanov remi.
V nadaljevanju prekinjenih partij je Prins obdržal remi proti Pachmanu, Gligorič je premagal Matanoviča. Eliskases je remiziral z Gellerjem, Szabo in Steiner pa sta s« spo razumela za remi.
Stanje na tabeli: Kotov 16, Petrosjan 13,5, Geller in Tajmanov 12,5, Avarbah 12. Gligorič, Stahlberg in Szabo 11,5, Unzicker 11, Eliskases 10.5, Steiner, Pilnik in Pachman 9,5, Matanovič in Barcza 8, Stoltz in Sanchez 7, Wade 6, Vajtonis 5, Prins 4.5, Golombek 3,5.
Dvoboj šahisfov kemične industrije Slovenija : Hrvatska 6 in pol : 3 in pol
V Ljubljani le bil odigran šo-hovski dvoboj med reprezentancama delovnih kolektivov kemičnih industrij Slovenije in Hrvatske. Slovenija je dosegla krepko zmago, pomembno posebno zato, ker sta v reprezentanci Hrvatske igrala na prvih deskah moj stiski kandidat inž. Jerman in mladinski prvak FLRJ Durgo.
Posamezni rezultati (prvoimeno-vani Slovenija): Avsec — inž. Jerman 1:0 (!), Cibic — Durgo 1:0 (!), Sonc — Petelin 1:0. Laznik — inž. Veldin 0:1, dr. Frantar — inž. Šoštarič 0:1. Milenkovič — Horvatek 1:0, Sonenvaid — Jako-vac remi. Jovičič — Bauer 0:1, Djurkovič — Lozar 1:0. Irt — Režek 1:0. Dvoboj je vodil Lado Hren.
JOHN STEINBECK	17
N ego lova bitka
»Kaj pa, če ne pustimo, da bi jih obiral kdo drug,« je rekel
Mac.
Možje okrog ognja so postali pozorni. »Misliš — naj stavkamo?« je vprašal človek s suhljatim obrazom.
Mac se je zasmejal. »Ničesar ne mislim.«
Majhen mož, ki je opiral svojo brado na kolena, je dejal: »Ko je London zvedel, kako plačujejo, bi ga bila kmalu zadela kap.« Obrnil se je k moškemu, ki je sedel poleg njega. »Saj si ga videl, Joe? Ali ga ne bi bila kmalu kap?«
»Kar zelen je postal,« je odvrnil Joe. »Kar stal je in ves je pozelenel.« Pobral je palico in jo zlomil v trske.
Vrečica s tobakom je prišla nazaj na svoje prejšnje mesto, toda v njej ni bilo več dosti tobaka. Mac jo je otipal s prsti in jo vtaknil v žep. »Kdo je London?« je vprašal.
Odgovoril mu je mož s suhljatim obrazom: »London je dober človek — pomemben človek. Potujemo skupaj z njim. Pomemben človek je.«
»Vodja, kaj?«
»Ne, ni vodja. Toda dober človek je. Potujemo skupaj. Moral bi ga slišati, kako govori policajem. On —«
" Iz šotora se je spet razlegel krik, precej daljši kot prvikrat. Možje so se ozrli, potem pa so se spet otopelo zastrmeli x ogenj, __
»Ali je kdo bolan?« je vprašal Mac.
»Londonova snaha. Otroka bo imela.«
»Tu vendar ni pravo mesto za porod,« je menil Mac. »Ali imajo zdravnika?«
»Hudiča, kje neki. Kje pa naj dobijo zdravnika?«
»Zakaj je pa niso peljali v okrožno bolnišnico?«
Suhljati obraz se je nakremžil. »V okrožni bolnišnici ne marajo potepuhov. Ali ne veš tega? Nimajo prostora. Vselej je polno.«
»Vem,« je dejal Mac. »Samo radoveden sem bil, ali ste poskusili.«
Jim se je stresel, pobral majhno vrbovo šibo in jo porinil v žerjavico, da je zagorela. Macova roka se je kradoma iztegnila iz teme, prijela za Jimovo roko in jo stisnila.
»Ali imajo vsaj koga, ki se razume na te reči?« je vprašal Mac.
»Neko staro žensko,« je odgovoril človek s suhljatim obrazom. Zaradi Macovega vprašanja je začel gledati sumljivo. »Kaj te pa to sploh briga?«
»Nekaj izkušenj imam,« je pojasnil Mac. »Vem nekaj o teh rečeh. Mislil sem, da bi lahko pomagal.«
»Pojdi in govori z Londonom,« je dejal mož s suhljatim obrazom in se tak6 otresel odgovornosti. »Saj ni naša dolžnost, da bi odgovarjali na vprašanja, ki se tičejo njega.«
Mac se je napravil, kakor da ni opazil njegovega suma. »Mislim, da se bova pomenila.« Vstal je. »PLdi, Jim. Ali je London v tistem šotoru z lučjo?«
»Da, tam je.«
Osvetljeni obrazi so opazovali Jima in Maca, ko sta odhajala,
potem pa so se glave spet obrnile k ognju. Oba moža sta šla čez jaso in se izogibala velikim vrečam, v katerih so spali možje.
»Kakšna prilika,« je zašepetal Mac. »Če se mi posreči, smo na konju.«
»Kaj pa nameravaš? Nisem vedel, Mac, da imaš zdravniške izkušnje.«
»Še mnogo ljudi ne ve o tem ničesar,« je rekel Mac. Približala sta se šotoru, kjer so se na platnu premikale temne sence. Mac je pristopil in zaklical: »London!«
Vhod v šotor se je takoj odprl in ven je stopil velik možak. Posebno ramena je imel nenavadno široka. Temni, žimasti lasje so mu rasli v polkrogu, vrh glave pa je bil čisto plešast. Njegov obraz je bil od mišic ves napet, temne oči pa so bile divje in rdeče kot oči gorile. Nekaj oblastnega je bilo na tem človeku. Čutil si, da vodi ljudi s takšno preprostostjo, kakor diha. S krepko roko je zastavil vhod v šotor. »Kaj hočeš?« je vprašal.
»Pravkar sva prispela,« je pojasnil Mac. »Tistile možje ob ognju pravijo, da je tu dekle, ki bo rodilo.«
»No, in kaj zato?«
»Mislil sem, da bi lahko pomagal, če že nimate zdravnika.«
London je nekoliko odgrnil vhod v šotor, da bi bolje videl Ma-cov obraz. »Kaj pa misliš, da lahko storiš?«
»Delal sem v bolnišnicah,« je odgovoril Mac. »Tudi takšne stvari sem že delal. Ni vredno, da bi tvegal, London.«
Glas velikega moža se je nekoliko znižal. »Vstopi,« je dejal. »Imamo sicer neko staro žensko, pa se mi zdi, da je malo trčena. iVstopi in poglej.« Odpri je vrata, da sta lahko vstopila.