primor
■
časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva
Adriatic
Julij - avgust 1996
leto 3/številka 31/32, cena 80 SIT SplOŠlia banka koper
20 LET ZVESTOBE BERNARDINU
slovesnosti ob 20. obletnici Hotelov Bernardin, ki je bila v orek, 2. julija zvečer v Smaragdni dvorani Grand hotela Emona, podelili priznanja nekdanjim in sedanjim direktorjem in delavcem za dvajsetletno zvestobo podjetju.
°diteljica uspele proslave Nataša Benčič je v imenu slavljenca ln gostitelja Hotelov Bernardin, toplo pozdravila državnega Sekretarja RS za turizem Petra Vesenjaka, ekselence, ambasadorje elike Britanije, Republike Kitajske in Ruske federacije v Sloveniji,
direktorja Sklada za razvoj RS in piranskega Župana, ter številne druge goste in znance, ki so prišli čestitat za jubilej.
Med njimi je bil tudi dolgoletni poslovni partner- direktor največjega^ nemškega avtomobilskega kluba ADAC, ki mu je direktor Čedomil Vojnič izročil posebno priznanje. Dvajset let Bernardina je bila doba otroških let, odraščanja in negotovosti.
(nadaljevanje na 2. strani)
KAKO BREZPLAČNO PARKIRATI!!!
Našim cenjenim strankam se ob odhodu
parkirnina vrača za dobo 2 ur. Zato pustite svoj avto na urejenih in varovanih parkiriščih.
V
ker za vaše oči - fotooptika RIO poskrbi.
FOTOOPTIKA RIO Izola Urnik 9 -12 /17-20 sobota 9 - 12
Izola, Ljubljanska 24, Tel.: 066 61 403
M
# Jr
m
■ i
# #	4
MLINOTEST
PEKARNA Koper d.o.o.
Kov prometni režim v Piranu
Od zahteve po odstopu župana do izrazov solidarnosti in podpore Tudi največji pesimisti in kritiki niso računali, da bo nova prometna ureditev, ki jo je občinskemu svetu predlagal Župan, prinesla toliko ugibanj in zlivanja jeze na vse in vsakogar.
Moije besed, razprav na ulicah, j ugibanja, kritike, metri sporočil redakcijam, pisem in protestov, pa tudi pohval županu, kaže na to, da r .	je novi prometni režim precej
^burkal piransko in portoroško javnost in razdelil ljudi na ZA in PROTI. Celo župan direktor JP Okolje se ne pogovarjata, ampak sta si začela dopisovati.
So in podjetniki mesta Piran, ki stojijo pred praznimi trgovinami in delavnicami, °d Župana zahtevali kar 9 popravkov režima. Za povzročene škode ob uvedbi nove °nietne ureditve pa zahtevali odstop odgovornih z županom na čelu, ki je po J novem glavni krivec za vsa dogajanja. Grozili so celo s protestnim shodom 8no/OVedanim za 18'7’ 96 Preci občino, ki pa so ga tik pred zdajci, ko je Župan izpolnil 0 njihovih zahtev, odpovedali.
Turizem po sončni uri
Ob sicer lepih pogledih na slovenske plaže v kratki kopalni sezoni 96’, se opazovalcem vseskozi postavlja vprašanje, kje so poglavitni vzroki, da letošnja turistična bera v Sloveniji ni zadovoljiva.
Nekateri v Portorožu, ki so vseskozi napadali turizem kot motilni dejavnik, so sedaj zares lahko zadovljni. K ideji, da je Portorož najlepši takrat ko je prazen, malce prida svoje tudi prometni režim oz. nesrečna parkirnina.
Z izjemo Izole, turistov na Obali tudi sedaj, v odločilnih mesecih glavne turistične sezone, ni veliko.
(nadaljevanje na 2.strani)
Pobeška 15, 66000 Koper Tei: 066131-303 Fax: 066/31-303
OB NAŠIH DOBROTAH VAM ŽELIMO PRIJETNO DOPUSTOVANJE IN SE PRIPOROČAMO.
Še dve modri zastavi
Lansko leto so v portoroški Marini prvič slovesno dvignili modro zastavo, ta najuglednjši evropski simbol za kakovost in spoštovanje okolja v marinah in kopališčih. Evropa modro zastavo pozna že 12 let.
Zamisel zanjo se je porodila v Evropski ekološki londaciji s sedežem v Koebenhavnu na Danskem, v Sloveniji pa jo podeljuje Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji. S tem simbolom, ki je nedvomno tudi kažipot turistom o čistoči in urejenosti okolja, se od 18. julija 96 ponašata tudi plaža Hotelov Riviera ( Moije) - Jurček v Portorožu in plaža Krkinega Zdravilišča Strunjan v Strunjanu. Največ zaslug za svečani dogodek v Portooržu ima bivši direktor Hotelov Riviera
ki je pred §81 nedavnim za- {jjflžpL pustil to P°d-f§$$B jetje in odšel J' med pošlo-vodstvo Sploš- r“ ne banke Koper.
Za modro /®SfflT zastavo se je [JP* " treba potego- ~	^
vati vsako leto znova.

Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 66320 Portorož - Tel.: +386 66
75 664
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV - IZDELAVA ~~Z~T_________/
FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTO MATE RIALA IN OPREME
Slovenci in njihova zaščita v Italiji
O zaščitnem zakonu slovenske manjšine v Italiji je bilo izrečenih že veliko besed in nekateri sedaj upajo, da bodo na tem pomembnem področju vendarle dosegli napredek. Predloženo besedilo začenja svojo pot v parlamentarne klopi, pred nove politične sile in kmalu bomo lahko videli kaj se bo iz tega izcimilo. Slovenci, živeči v Italiji, se bodo na manjšinskih volitvah končno tudi odločili za skupno predstavništvo, saj jim doslej preveč drobnajakarska institucionalna in organizacijska razpršenost, ni veliko pomagala pri uresničevanju njihovih temeljnih pravic.
Italija v dveh delih?
Italijo v zadnjem času kljub, vsaj trenutno stabilni vladi, pretresajo nekašne separatistične težnje po upravni ločitvi od Rima, želje po nekakšnih državicah v državi. Umberto Bossi, voditelj Severne lige s svojimi nastopi o ustanovitvi neodvisne Padanie, če drugega ne, rahlo razburja centralistične sile, ki nikakor ne bodo dovolile, da bi Italijo razkosali na dva dela. Bossijev "projekt" se menda ni prijel in nanj še niso uradno reagirale ostale politične grupacije v državi.
Vsa zgodba o italijanskem bogatem Severu in revnem Jugu, spominja na podobo nekdanje Jugoslavije, vendar jo je že samo iz multinacionalnega sestava bivše naše skupne države, težko primerjati. Očitno pa so sindromi razpadanja velikih držav in rojevanje številnih manjših vedno priosotni, pa naj gre za politične, gospodarske etnične ali kakšne druge razloge.
Gradežu tudi letos modra zastava
Okoljevarstvena organizacija je pred nedavnim malemu italijanskemu obmorskemu turističnemu kraju Gradežu, nedaleč od Trsta, že petič zapored podelila posebno priznanje za urejenost plaže - modro zastavo. Tako postaja to mestece 9. najbolj čisto v vsej Italiji.
Slovenci radi kupujemo (drage) avtomobile
Če bo letos na kakšnem področju zabeležen "boom", bo to zagotovo na avtomobilskem. Slovenci naj bi, kljub krizi in plitkim žepom, pokupili veliko več novih avtomobilov, pri tem pa nič ne zaostaja ponudba na trgu rabljenih vozil. Nekateri že ocenjujejo, da bo skupna prodaja večja kar za 30 odstotkov !
Na domove prihajajo različne poučne ponudbe preprodajalcev, kot je na primer tale:"Ali ste vedeli, da vsakemu novemu vozilu v prvih dveh letih pade vrednost tudi do 50 odstotkov? Izbrali smo vas, da bi vam to povedali. Morda boste izkoristili možnost velike izbire pri nas... " Na zalogi imamo veliko število rabljenih vozil..., morda bi se odločili za ..." Ko malce prelistamo ponudbe, lahko le ugotovimo, da pri nas, zlasti rabljena vozila, kar dobro držijo ceno in so še vedno precej dražja od podobnih v tujini. Morda zaradi previsokih obremenitev, ali pa tudi zaradi prevelikih pribitkov preprodajalcev. Kdo ve? Še tujci, ki imajo o premožnosti Slovencev nekoliko drugačno predstavo, se ne morejo načuditi koliko lepih in dragih avtomobilov kroži po naših slabotnih cestah.
Priročna zgibanka z navodili o parkiranju
V	JP OKOLJE Piran so pred uvedbo novega prometnega režima v Piranu in Portorožu, izdali zgibanko s katero želijo opozoriti voznike na nekatere podrobnosti v zvezi s parkiranjem, ki kljub prizadevanjem odgovornih ostaja problem št. 1 v piranski občini. Voznike prosijo, da upoštevajo navedena pravila o parkirnem režimu, ki so ga v občini vzpostavili z namenom, da se uredi promet in da obiskovalcem omogočijo lažji dostop v Portorož in mesto Piran. Želijo namreč, da se ob upoštevanju pravil, izognete neprijetnim posledicam in preživite brezskrben dopust. Zgibanka v slovenščini, italijančini, nemščini, angleščini in francoščini, lahko služi tudi kot priročnik in pomoč pri informacijah na raznih mestih, kjer se zadržujejo turisti, v hotelskih recepcijah, turist biroju, potovalnih agencijah...
Na naslovnici piše: Parkiranje ni zastonj, plačajte ga pravočasno. Z upoštevanjem vseh navodil v tej zloženki se boste izognili vsem problemom...! Želimo vam prijetno bivanje v našem mestu!
Na notranji strani: Želite parkirati v Piranu ali Portorožu? Parkirni znaki in parkirne ure vas opozarjajo na to, da se obvezno plačuje parkirnino, kar velja 24 ur dnevno. Parkirajte le na dovoljenih in označenih parkirnih prostorih. Vsota navedena na parkirnih urah v Portorožu je cena parkirnine za eno uro. Z vstavljanjem bankovcev v parkirno uro si sami določite čas parkiranja. Parkirni listič postavite na vidno mesto armarturne plošče vozila. Naša redarska služba bo tako na svojem rednem obhodu lažje preverila čas in ceno parkiranja, ki sta natisnjeni na lističu.
Za nepravilno parkiranje vozila, vozila brez parkirnega lističa oz. s prekoračenim časom parkiranja boste lahko imeli neprijetne posledice, kot sta odvoz vozila s pajkom oz. namestitev lisic.
V	Ljubljani so odprli Urad mariborskega Župana
V	prostorih SPEM Komunikacijske skupine in Sklada za nadaijene študente (SNAŠ) na Prešernovi 7 v Ljubljani, so 11. julija odprli uradno predstavništvo mesta Maribor. Dr. Alojz Križman, župan mesta Maribor, je ob tej priložnosti priredil poslovno srečanje s poslanci, ministri, gospodarstveniki in uspešnimi mariborčani v Ljubljani. Poudaril je pomen Maribora v slovenskem prostoru in prisotnim predstavil načrte štajerske prestolnice.
30- odstotni padec tečaja delnic Leka
Enotni tečaj delnice Leka d.d. razreda C (LEKC) je na dan 2. 7. 1996 znašal 8.750 tolarjev, kar je več kot 30- odstotni padec glede na tečaj dne 22. 12. 1995, ko je znašal 13.242 tolarjev. Ljubljanska borza d.d. obvešča, da od zadnje objave sporočila za javnost ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na takšno gibanje cen delnic. Lek d.d. namreč po uspešnem poslovanju v letu 1995 izpolnjuje zastavljene cilje tudi v letošnjem letu. Dne 8.7. 1996 je Lek d.d. pričel z izplačilom dividend za leto 1995 in sicer v višini 900 tolarjev na delnici razreda A in C ter 1.080 tolarjev na prednostno delnico razreda B. Dividende bodo delničarjem izplačane preko Abanke d.d., Ljubljana.
V	mesecu juliju je Lek d.d. poslal Ljubljanski borzi d.d. uradno zahtevo za uvrstitev privatizacijskih delnic razreda A v borzno kotacijo A, poročajo z Ljubljanske borze.
(nadaljevanja s 1. strani)
NOV PROMETNI REŽIM V PIRANU
Tako se je končal še en preizkus merjenja sil v Piranu, šola za drugič, da je pač treba bolj poslušati ljudi in upoštevati njihove zahteve ter predloge. Slovenska javnost pa je dobila kost za glodanje o še eni afera' v Piranu v kateri ni zmagovalca, so le poraženci.
Obrtniki in samostojni podjetniki so zahtevali precejšnje znižanje tarif za parkiranje (kar je župan z novejšim sklepom o določitvi novih tarif že odločil), na vhodu v mesto naj vsak obiskovalec dobi kartonček z navodili o prometni ureditvi v več jezikih. Pred vhodom v Piran se namesto motečega semaforja postavi napis DOBRODOŠLI, da se dostava za potrebe gospodarskih dejavnosti v mestu vrši brez omejitev (tudi po 9. uri), da se cene abonmajev za podjetnike, ki opravljajo svojo dejavnsost v mestnem jedru in ne živijo v Piranu, izenači s ceno abonmajev za domačine, da se takoj organizira bolj primeren in kavlitetnejši prevoz z zunanjega parkirišča, da se zaradi negativnega vpliva, tako na domače kot na tuje goste, zmanjša število komunalnih nadzornikov. Spremeni naj se njihova moteča uniforma (tuji turisti jih zamenjujejo s policaji, op.p.) - in naj bo pogoj za opravljenje tega dela predvsem znanje tujih jezikov in poznavanje mesta. "Zaradi povzročene škode ob uvedbi nove prometne ureditve zahtevamo odstop odgovornih z županom na čelu," so zapisali. Zagrozili so tudi, da v kolikor njihove zahteve ne bodo takoj izpolnjene, bodo v okviru Območne obrtne zbornice Piran, organizirali protestni shod, ki so ga , kot rečeno, odpovedali.
Župan povabil podjetnike na razgovor
Samostojnim podjetnikom je poslal pismo s povabilom na razgovor. " Glede na vaše namere, da organizirate protestni shod zaradi nove prometne ureditve v mestu Piran, smo vas 12.7. 1996 povabili na razgovor. Ob upoštevanju vaših zahtev smo pripravili spremembo sklepa o določitvi tarif za parkiranje in znižali cene parkirnin. Vsaka drugačna sprememba prometnega režima pa zahteva spremembo Odloka o ureditvi cestnega prometa v Občini Piran, ki ga lahko spremeni le Občinski svet. Mnenja smo, da je potrebno razgovore o problemih voditi razumno z obeh strani in ob upoštevanju vseh intersov v občini Piran, Pripravljeni smo se pogovarjati kadarkoli, zato da bi probleme razrešili, vendar pa brez vnaprejšnjega izsiljevanja...Zahtevate odstop župana s sodelavci, kar nadalje tudi kaže, da dialog že na samem začetku razgovora onemogočate..." Sklical je sestanek s prizadetimi samostojnimi podjetniki, ki so izpostavili predvsem problem previsokih cen za parkiranje. Ob upoštevnaju pripomb podjetnikov je župan po hitrem postopku določil nov cenik za parkiranje, kije bistveno nižji od prvotnega.
JP OKOLJE piše Županu
Upamo, da na podlagi sestanka z "obrtniki"- podjetniki (12.7.96) ne boste znižali parkirnih tarif, ker ni utemeljenih razlogov. Zgodovina izpred treh let se ne sme ponoviti.
V	kolikor se bo to zgodilo, premostitvenih sredstev ne bomo mogli vrniti Občini..-zniževanje tarif bi povzročilo dodatne stroške...
Župan piše OKOLJU
V	zvezi z vašim dopisom vam sporočam, da sem dne 16. 7. 1996 s sklepom sprejel nove tarife parkiranja...
Nove, nižje tarife
Tako odslej za parkiranje na velikem parkirišču pred Piranom velja ura parkiranja 50 SIT, parkiranje od 12 do 24 ur 600 SIT, tedensko parkiranje 4.000 SIT. Mesečno parkiranje vozil fizičnih oseb s stalnim prebivališčem v občini Piran oz. zaposlenih v mestu Piran na velikem parkirišču stane 5.500 SIT, mesečno parkiranje vozil lastnikov nepremeičnin v mestu Piran na tem parkirišču pa zanaša 5000 SIT.
Za dostavo blaga za oskrbo s tovornimi vozili v mestu Piran po 9.00 uri se določi tarifa 200 SIT/ ura. Vrednost točke za določitev parkiranja na območju tartinijevega trga se določi 100 SIT.
Za parkiranje v Portorožu je Župan določil naslednje poletne tarife: Ura parkiranja - do 10 ur parkiranja 100 SIT / Parkiranje- od 10 do 24 ur 1000 SIT /Tedensko parkiranje -gosti 4000 SIT / Mesečni pavšal - pravne osebe 10.000 SIT .
Fiesa: Park. do 10 ur - 50 SIT/ura, parkiranje od 10 - 24 ur - 500 SIT
Izrazi solidarnosti in podpore Zupanu
Društvo za kulturo bivanja Piran je v zvezi s protesti trgovcev in obrtnikov mesta Piran, poslalo Županu pismo z izrazi solidarnosti in podpore. Podpisana: Daniela Paliaga. tajnik društva za kulturo bivanja. Izraze podpore novemu prometnemu režimu je Županu poslal tudi direktor Kliničnega centra, prof. dr. Primož Rode (FK)
20 LET ZVESTOBE BERNARDINO
Obletnica, ki jo povezujejo s prehodom v zrelost. V dvajsetletni zgodovini Hotelo'’ Bernardin je bilo veliko prelomnic, težav kako naprej, pa tudi srečnih trenutkov. Zamislel da bi tukaj postavili moderno turistično naselje Bernardin se je porodila V začetku šestdesetih let. Okoli leta 1970 je bila izdelana ekonomska študija, najeli so mednarodne in domače kredite in leta 1976 je v tem prijetnem mirnem kotičku piranski občine nastalo, za takratne razmere, eno najbolj ekskluzivnih hotelskih naselij.
Na ambiciozen projekt v okviru programa Mednarodne banke za obnovo in razvoj, so s« žal kaj kmalu začeli zgrinjati temni oblaki bremen deviznih in dinarskih posojil. Začela seje neizogobna stagnacija in borba za preživetje. Kolos je po letu 1991 dobil statu5 nerešljivega izgubaša in bi kot tak lahko propadel, če mu ne bi priskočila na pomo^ država, kije sedaj takorekoč 100- odstotni lastnik Hotelov Bernardin.
Kratko razvojno pot podjetja je opisal generalni direktor Čedomil Vojnič in dejal, "d3 tisti, ki so in smo kiju vsemu veijeli, da je Bernardin rešljiv in da ima razvoju6 perspektive, smo sprejeli izziv." Poudaril je nekatere usodne odločitve o Bernardini11 prenos družbenega kapitala na Sklad za razvoj leta 1992, ustanovitev vzporedne#1 (by-pass) podjetja leta 1993. Skad decembra 1993 odkupi teijateve in pridobi 92' odstotni lastninski delež podjetja. Z garancijami omogoči izgradnjo kongresnega centri in Hoteli Bernardin stopijo na svojo novo razvojno pot kakovostne ponudbe.
TURIZEM PO SONČNI URl
Uradnih podatkov o številu turističnih prenočitev v prvem polletju 96' v "Zelenri11 koščku Evrope" še ni, največji optimisti pa računajo na približno enake številke kot si"'; jih zabeležili lani. Morda kakšen odstotek manj. Ob tem "uspehu" bo spet dovolj časa zimo- za premislek kako nastopiti v tujini in kaj naj bi bilo tisto "ta pravo"^ ki bi' Slovenijo pritegnilo več turistov. Skoraj zagotovo je, da bo letošnje poslovno leto Zjj nekatere hotelirje na slovenski Obali podobno katastrofi. Zlasti tam, kjer so se [°v posojilih in mizernem dotoku svežega kapitala), lotili kakšnega večjega investicijske^ projekta. Sposobnost vodenja turistične organizacije se ne kaže le v "spretni privatizacij; družbenega premoženja", kar tudi po svoje vpliva na to dejavnost, pač pa predvsem' zaključnih poslovnih rezultatih. V Italiji, Dalmaciji, Španiji in v eksotičnih deželah) veliko turistov, medtem ko v Avstriji, Sloveniji in Istri, (slednja premore toliko ležišč K° vsa naša dežela), letos doživljajo pravo razočaranje. FOTO: FK-INFORMA
I &: I > Street Tour
V' občini Piran oddali koncesijo za opravljanje javnega mestnega in primestnega prometa Mini avtobusi Street toura se poslavljajo
Piranska Občinska uprava je na podlagi odloka o koncesiji za opravljanje dejavnosti javnega mestnega in primestnega prometa v Občini Piran, izdala odločbo o podelitvi koncesije družbi I & I d.o.o. Koper, ki bo začela opravljati javno službo lokalnih prevozov v nedeljo, 1. septembra 1996. Na podlagi omenjene odločbe naj v teh dneh prišlo tudi do podpisa koncesionarske pogodbe med Občina Piran družbo I & I.
Na javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje dejavnosti javnega mestnega in primestnega prometa v Občini Piran sta v roku, do 4. marca 1996, prispeli dve ponudbi in sicer ponudba dosedanjega prevoznika, družbe Street tour iz Portoroža in avtobusnega prevoznika 1 & I iz Kopra. Komisija je imela kar težko delo, saj nobena ponudba ni bila popolna in hkrati nobena ne ponuja celovite rešitve opravljanja javnega mestnega in primestnega potniškega prometa v občini Piran. Ker so informacije 0 ozadjih v pogajanjih različne, smo poklicali Ljuba Bertoka na Urad za premoženje in gospodarske javne službe na občini in direktoija firme I & I, Ivana Djurkova, da bi izvedeli nekaj več podrobnostih te zgodbe. Ljubo Bertok nam je povedal, da bodo o zadevi javno spregovorili oz. objavili ustrezno informacijo za občane oz. uporabnike stroritev v lokalnih medijih, šele po podpisu koncesijske pogodbe. Pravi, da ni nobenih ovir več, da 1 & I ne bi mogel septembra začeti izvajati opredeljenih nalog. Street tour se ni pritožil zato je odločba pravnomočna. Od podjetja I & I so zahtevali tudi posebno izjavo, da bo izpolnilo nekatere pogoje, (nabava primernih vozil itd.) in da bo hkrati Poskrbelo tudi za prevoze šolskih otrok. " To bo prva tovrstna koncesijska pogodba v Sloveniji," je rekel Ljubo Bertok. Prevoze želimo spraviti na nekoliko višjo raven in upamo, da nam bo to‘uspelo. Ivan Djurkov tudi zagotavlja višjo raven prevozov in tudi to. da nobene linije ne bodo ukinili. Na vprašanje, ali so že kupili 7 novih malih avtobusov, nismo dobili konkretnega odgovora. Verjetno bodo vozni park posodabljali Postopoma. V Street touru seveda niso veseli, ker ne bodo prišli do koncesije, pa tudi žalostni posebej niso. Vendar pa, kot kaže, le niso mogli zadostiti vsem zahtevanim Pogojem, zato tudi niso posebej vztrajali.
Kaj pa poceni taksi prevozi ?
Piranski in portoroški taksisti še naprej nemoteno opravljajo linijske lokalne prevoze po nižjih tarifah in s tem menda skačejo v zelje avtobusnim prevoznikom. Svoje dobro delo ua veselje potnikov, bodo lahko opravljali vse dotlej, dokler piranski Občinski svet ne sprejel drugačne odločitve. "Ministrstvo za promet in zveze je medtem že sprejelo tri Pravilnike za področje izdajanja licenc, kar je podlaga tudi za odlok, ki je v drugem ^anju in ga bodo občinski svetniki že septembra dobili na klopi. Takrat naj bi prišlo •udi do opredelitev pravil igre na tem delikatnem področju", je rekel Ljubo Bertok
Franc Krajnc
n.
;a.
J
ov
)V-. v SO
ke
se
;lo
US
lOČ
do
pe
u>:
S
tro
J
leO1
jin'1
.če*
biv
‘S
h j • K0
CERTIFIKATI-LETO KASNEJE
Samo milijon nas je... državljanov, ki smo svoje certifikate zaupali profesionalnim družbam in pričakovali najboljše. Novembra bo poteklo 4 leta odkar je bil sprejet zuameniti zakon o privatizaciji in danes lahko ugotavljamo, daje kar 80 odstotkov vseh Certifikatov, ki nam jih je "podarila" država, neuporabljenih. Tako smo tudi na tem Področju dobili kategorije občanov. One, ki certifikatov nisojiiti še vložili (skrajni rok je SO. september 96) tiste, ki so imeli srečo in sojih vnovčili za aelnice nekaterih donosnih Podjetjih in že prejemajo dividende, in maso, ki je bila prisiljena vložiti certifikate v j^uzne sklade.
pnogi se še sveže spominjajo velikih reklamnih sporočil " mi smo strokovnjaki za ‘Ustninjenje, mi vemo kaj je kapitalitem..., zaupajte certifikate nam! In kaj seje porodilo °d tega? To so nekateri gledalci lahko videli na TV oddaji 8. 7. - in ostali še bolj ^zaupljivi do tistih, ki so jim zaupali certifikate. Čeprav svobodno, po svoji lastni volji, da ne bo pomote. Nekateri imajo srečo in že konkretno zaznavajo kaj jim prinašajo delnice na podlagi certifikatov. Mnogi, torej večina, pa lahko računa na prve dividende Cez kašno leto ali dve.Pa še to je v zraku. Boljša podjetja so tako ali tako že olastninjena P° znani internih metodah. Tako skladom preostane nakup revnih in prezadolženih Podjetij, ki še dolgo ne bodo mogla prinašati dobička. Poleg tega izgleda, daje res bila 'zdana veliko večja skupna vrednost certifikatov kot je v resnici vredno premoženje, ki Se lastnini. Tako imenovana privatizaciojska luknja od 100 do 136 milijard, kot °Cenjujejo, bo povzročila glavobol vladi! saj si iz fair playa ne more privoščiti, da bi okrog Ponesla svoje državljane, zato se bo morala odreči svoji lastnini in dopustiti dodatno Pfivatizacijo državnega (družbenega) kapitala.
zanimiv j e tudi podatek, da so od številnih investicijskih družb za upravljanje, samo tri Poslovale pozitivno. Imetniki certifikatov, ki sedaj to niso več, so ostali takorekoč brez raormacij kaj se sploh dogaja. Izgubili so sled kje je in kaj se dogaja z njihovim -ortifikatom - delnico. Zato je povsem logično, da se med ljudmi širi nezaupanje do Pupirnatih združb, in tudi skladov, ki so veliko obljubljale, pa malo storile. Če si kdo Premisli in do septembra najde novo rešitev, mu moramo žal povedati, da certifikata ne raore Več dvigniti, zato mu ne preostane nič drugega kot, da čaka na boljše čase.
.t.igri skladov je 80 odstotkov vseh certifikatov, torej kar veliko "premoženje" kakšnih PO milijard SIT, ki še ni opredmeteno. To je veliko in hkrati malo denaija, saj ima Pemica tudi to slabost, da lahko na trgu tudi poplnoma izgubi na vrednosti, pač glede a to kako neko podjetje posluje. Še najbolj drži ugotovitev, da veliki slovenski projekt-Pdvatizacija, teče prepočasi in duši podjetniške iniciative. Da so tudi skozi to delavci v eUko primerih popolnoma odrinjeni od korita, da so možni grabeži na najbolj peverzne ačine in da bi vso zadevo kazalo strogo centralizirati in nadzorovati. Vse dokler ne bo ružbena, nikogaršnja lastnina, pošteno razdeljena. FK
a	j** .rimi
Trubadur - Zgodba o ljubezni, ljubosumju in tragični smrti
Velikemu glasbeniku in skladatelju Giuseppu Verdiju se je posrečilo s preprostimi sredstvi ustvariti mojstrsko romantično glasbenogledališko delo-opero Trubadur, ki smo jo v petek, 28. junija, v odlični izvedbi članov SNG Opera in Balet iz Maribora, doživeli v portoroškem Avditoriju.
V Luciji in Portorožu operira posojilna mafija?
ODERUŠKE OBRESTI ZA NAIVNEŽE
Nekateri naivneži so nasedli mikavnim ponudbam in si sposodili čedne vsote denarja po oderuških obrestnih merah in izgubili vse - premoženje in živce.
Začne se ponavadi zelo prijazno, preko posrednikov, mimo bank in notarskih zapisov. Glavni protagonisti so nekje od zadaj in na račun svojih "garačev", izterjevalcev z različnimi metodami izsiljevanja in grožnjami uničijo zasebnost in človeško dostojanstvo posojilojemalca. Kaj sev resnici dogaja je težko doznati, saj "žrtve"spleta dogodkov iz strahu pred maščevanjem nerade javno spregovorijo in se le v skrajnem primeru obrnejo na policijo.
"Ne vem kaj naj storim, pred dobrim letom sem si sposodila 20 tisoč mark, sedaj pa sem dolžna že skoraj petkrat več. Ker nisem sposobna vrniti mesečnih obrokov s 6-odstotno (mesečno!) obrestno mero, mi obresti prištevajo h glavnici in na vse skupaj spet zaračunajo nove obresti... Danes že od pete ure zjutraj ne spim, ne morem jesti, pokonci me držijo tablete za živce, cigareti in kava," nam je vsa obupana zaupala priletna gospa iz Lucije. "Zaupala vam bom marsikaj, samo prosim ne omenjajte mojega imena. Bojim se, da bo po meni. Ne vem če bom lahko vse to vzdražala. Da poznam še nekaj takšnih nesrečnežev. Veste, to je mafija! Ne le z Obale, tudi iz Ljubljane prihajajo ljudje z belimi ovratniki in kupi denaija ter ponujajo svoje posojilne storitve. V stiski sem podpisala kreditno pogodbo za katero šele sedaj spoznavam, daje oderuška. Sedaj, ko ne vidim več izhoda, sem prisiljena prodati celo lastno stanovanje."
Zgodbi nesrečne ženske skoraj ne bi mogli verjeti, a nas je pripeljala na sled, da v resnici na tem zelo zanimivem območju, kjer letno zamenja lastnike na desetine nepremičninskih objektov, ni osamljen primer in da ne gre za tako zanemarljive vsote denaija.O Finančnem in posojilnem podzemlju zagotovo veliko več vedo v pristojni kriminalistični službi. Kaj bi lahko svetovali ljudem, ki zaidejo v stisko z denarjem in v objem "dobrosrčnih" ponudnikov navidezno vabljih posojil? Potreben je temeljit premislek preden sploh kaj kar je v zvezi z denarjem ali obljubami, ki imajo finančne posledice, podpišete. Izračunajte si, ali boste s predvidenimi prihodki zares lahko pravočasno vrnili dolg. Posojilno pogodbo je treba temeljito prebrati, razumeti. Zahtevajte overitev podpisov pri notarju in šele tam podpišite. Sodišče lahko tudi razveljavi posojilno pogodbo, če ugotovi, da je nasprotna pogodbena stranka izkoristila trenutni težaven položaj najemojemalca. Zlasti nevarne so različne spretno sestavljene klavzule, na primer o stopnjevanju obrestne mere, hipoteki na kakšno nepremičnino, in podobno. Tudi če vi kupujete nepremičnino in sklepate kupoprodajno pogodbo dokažite nasprotni stranki svojo modrost in - tik preden pogodbo podpišete, preveriti, če morda ta ni že pod kakšno hipoteko.
primorski uMp
Umrla je Ana Kostanjšek
Pred nedavnim je v domu upokojencev v Šmarjah v 97. letu starosti umrla zadnja Titova sestrična po njegovi materi, Ana Kostanjšek. Preden so jo zaradi krhkega zdrayja odpeljali v dom upokojencev, je živela svojo skromno življenje v hišici v sPominskem centru Trebče. Pred leti jo je v Podsredi, blizu njenega doma pičila strupena kača in zdravniki so jo komaj rešili. Ana je večkrat obiskala svojega bratranca maršala Josipa Broza Tita, ko se je mudil na Brdu pri Kranju ali na Brionih. V Beograd pa ni rada zahajala. Nekaj časa je bila tam, a je hotela takoj fiazaj domov v svoje kraje.
^ spremstvu Angele Ducman iz Rogatca je pred leti prihajala tudi na počitnice v stari Palače hotel Portorož in v zdravilišče Krka v Strunjan. Imela je dober občutek °Pazovanja političnih spletk, vedelaje za ozadja mnogih dogodkov, vendar o tem ni Posebej rada govorila. Na sliki: Spominski posnetek izpred 18 let v strunjanskem Parku. Ana Kostanjšek v družbi z nanci in prijatelji.


MORJE 93.4 MH
1.	ZMELK00W-NAPAČEN PLANET
2.	VALENTIN KOCJANČIČ feat SLAVKO IVANČIČ - POIŠČI ME
3.	FUCEES • KILLINC ME SOFTLV
4.	D.N.T. • SEM TO JAZ (jarTs mix 96)
5.	CLAVTON & MULLEN • MISSIONIMPOSSIBLE
6.	BOB MARLEV - WHAT COES AROUND COMES AROUN
7.	MASSIMO Dl CATALDO ■ CON IL CUORE
8.	JOAN OSBORNE-ST, TERESA
9.	LIGABUE - VIVO 0 MORTO X
10.	EASY-GALEB
11.	EVERVTHING BUTTHEGIRL-VVRONG
12.	BRYAN ADAMS - THE 0NLY THING THAT L00KS G00D 0N„
13.	GIANLUCA GRIGNANI - LA FABBRICA Dl PLASTICA
................................... ■ ■
PIRANU JE TREBA PONUDITI RAZVOJNE PERSPEKTIVE
Zaskrbljenost stanovalcev mesta Piran, izgube zaradi mrtvila in usihanja gospodarskih potencialov, malodušje in kritike, zlasti zaradi prometa, so dovolj zgovoren dokaz, da bo treba javno spregovoriti o razvojnih možnostih tega obmorskega mesta in mu vdihniti pravo dušo. Pa ne samo govoriti in kritizirati. Tega je preveč, povsod, na vsakem koraku. Zato je kot zvezda žareča tudi dobrodošla kakšna pohvala, saj vse vendarle ni tako narobe, kljub temu bo treba storiti velikega, pokazati kaj oprejemljivega. Če nalogam niso kos sedanje vodilne garniture Pirana, bo treba naloge zaupati drugim, bolj smelim. Dejanja morajo občutiti - in občudovati sami stanovalci mesta, da bodo tam radi živeli, obiskovalci in turisti, šele takrat bodo lahko rekli, Pogeljte- in vendar se premika...
Kamenček v velikem mozaiku iskanja rešitev iz zapletenega življenja v Piranu je tudi nedavna pobuda svetnika Rafaela Dodiča (občinski svet jo je sprejel) za pripravo in sklic problemske seje Občinskega sveta O PROBLEMATIKI IN RAZVOJNIH MOŽNOSTIH MESTA PIRAN. Svetnik, in ob njem še morda tudi mnogi drugi, razmišlja o tem kaj lahko postori najvišji organ piranske lokalne samouprave Občinski svet z županom na čelu.
Proces nenehnega nazadovanja in siromašenja mesta Piran je prisoten že dve desetletji. Ali ni ljudske volje, moči, ali denarja, da bi obrnili plat zgodovine in mestecudali več življenja?
V javnosti pogosto slišimo, da mesto umira, piše v svoji pobudi za pripravo problemske seje Občinskega sveta o problematiki in razvojnih možnostih meta Piran, Rafael Dodič. Ob tem se kaže, kot da so naša prizadevanja usmerjena le še v lajšanje najbolj akutnih problemov prometa in na vzdrževanje	komunalne
infrastrukture; da o vseh drugih problemih bivanja in dela v mestu ostajamo le pri verbalnih ugotovitvah. Hkrati pa razmišljamo o posebnem statusu, ki ga ima mesto kot kulturni spomenik prve kategorije. Razvojne perspektive morajo ponuditi mestu možnost zagona novih gospodarskih dejavnosti.
Dodičev predlog oz. pobuda o sklicu problemske seje je bil sprejet na 17. seji OS, 4. julija letos.
Ureditev Pirana je treba zastaviti dolgoročno, celovito in dokaj kakovostno. Na novo kaže ovrednotiti njegovo bivalno, poslovno, kulturno in socialni funkcijo. Mesto je res spomenik, a ne more biti muzej. Zaživeti mora kot samostojni kulturno-gospodarski subjekt, ki bo odvisen predvsem od lastnega uspeha. Na vprašanje v čem in kako se te danosti lahko dopolnjujejo in spojijo v funkcionalno celoto, bi morali odgovoriti nov sanacijski načrt za mesto Piran in novi ureditveni načrti za Piranska vrata, Fornače ter za Fieso in Pacug.
Piran ni bil zgrajen za sedanji način življenja
Ta Dedičeva ugotovitev je bistvenega pomena in samo potrjuje, da se bo treba prilagoditi prostorkim in drugim možnostim, vendar ne tako boleče, da bodo ljudje imeli občutek, da so na račun nekega razvoja več izgubili kot pridobili. Razvoj mesta je dolgoročni proces ob katerem prihaja tudi no zmot, napak, prehitrih ocen. Zato trenutnih zagat in drobnih, čeprav za marsikakšnega posameznika mučnih situacij zaradi porodnih krčev novega prometnega režima, ne kaže posploševati^
Nekoč je pretežni del prometa potekal po morju.
Ljudje so se odpravljali na delo v soline, na polja... Ribiški čoln je mnogim pirančanom predstavljal "drugi dom". Danes je povsem drugače. Prebivalci večino časa preživijo v mestu, njihove stanovalske in življenske potrebe terjajo drugače urejena stanovanja, oskrbovalne in servisne službe. Mirujoči promet je postal problem številka ena tudi problem stanovanjskega standarda. Kdo v Piranu in njegovi okolici ne občuti problemov z garažiranjem , parkiranjem... Znotraj mesta je veliko kulturnih objektov in vzdrževanih, dotiranih dejavnosti.
V preteklosti je prihajalo tudi do nekakšne "selekcije" stanovalcev, česar nam ni uspelo popolnoma preprečiti. Premožnejši so se odselili v Lucijo ali kam drugam, s tem pa nastaja nov problem nekakšnega "socialnega geta" kar zbija mikavnost. Zaradi problemov dostopa pa je nekatere celo strah, ko morajo pomisliti, da se je treba odpraviti v mesto Piran. To je kruto dejstvo, ki ga odgovorni ne bi smeli zanemarjati.
Na novo je treba ovrednotiti in opredeliti tudi gospodarske objekte, lokale. Še najbolj temeljito spremembo narekuje urejanje prometa. Učinkovit lokalni promet iz Sečovelj, Lucije, Portoroža in Bernardina do Pirana, predstavlja za mesto ne samo funkcionalno, tudi gospodarsko korist. Ob tem pa je v maksimalni možni meri upoštevati- in cenit' pripombe in predloge stanovalcev. Najbolj tipičen primer so predlogi 0 gradnji garažnih hiš. Stanovalci in krajani govorijo čisto nekaj drugega kot svetniki. Ideja, da bi mesto zaprli za osebni in tovorni promet )e lahko, v izogib popolnemu osiromašenju, če že ne zlomu vseh donosni!1 dejavnosti, uresničljiva, če bodo našli rešitve sprotnega in rednega javnega prevoza (brezplačno?) v mesto in nazaj,po morju in po cesti. Kajti najhujše kar se lahko zgodi je to, da se bo čez čas iz mesta izselil0 gospodarstvo in uradništvo. (FK)

Prejeli smo
Dr Primož Rode o novem prometnem režimu v Piranu
V zvezi z novo prometno ureditvijo, zlasti v mestu Piran, Župan občine Piran sprejema, ne samo pritožbe posameznih trgovcev in drugih prizadetih, temveč številne pohvale in čestitke prebivalcev mesta Piran, občanov, turistov in ljubiteljev starega mesta Piran, sporočajo iz Urada Župana.
Čestitke županu in sodelavcem je poslal tudi prof. dr. Primož Rode, dr. med., ki je zadnji vikend obiskal mesto Piran. Takole sporoča županu:
Spoštovani gospod Franko Fičur, župan. Vam in vašim sodelavcem čestitam za ureditev prometa v Piranu. Nemogoče razmere v Vašem mestu, ki so dosegle vrhunec v zadnjih letih, so zahtevale, za vaše razemere, pogumno dejanje. Zahvaljujoč Vam in Svetu mesta Piran, je to lepo mesto ponovno postalo prijazno ljudem, ki tu bivajo ali vanj prihajajo.
S spoštovanjem
Primož Rode
Ljubljana, 9. julija 1996
UTRIPOVA ANKETA
Bralcem smo zastavili nekaj vprašanj in želeli dobiti odgovore o tem kako oni gledajo na perspektive in razvoj mesta Piran. Ali si ljudje želijo da bo Piran odprto mesto,kako živijo z mestom in tako naprej. Očitno nekatere še vedno najbolj motijo odprta vprašanja mirujočega prometa in visoke cene Parkiranja. Z njimi se je pogovarjal Andrej Žnidarčič.
Nada leban,
delavka v Matični knjižnici, Piran
"Piran umira. Življenje v mestu in mesto je kot malo večji kamp, le da v njem ni prikolic, ampak hiše. Pravih domačinov v mestu skorajda ni več. Kulturni utrip je čutiti samo še poleti. Manjkata gledališče in kino. Mestu je prepotreben kulturni dom, organiziran po zgledu italijanskega circola, kjer je vsega po malem. Piran potrebuje tudi primerno knjižnico z vsemi možnimi spremnimi prostori. Obstoječa, zlasti ker premore en samcat študijski prostor, ki je za nameček velikokrat premajhen, ne zadošča več potrebam. Največja težava v Piranu je nedvomno prometna ureditev. Urejamo ga že leta, vendar brez pametne rešitve. Všeč mi je, da v mestu ni preveč pločevine, toda za j^kšno ceno? Boleče je, da morajo Pirančani plačevati parkirnino. Razlog za neurejenost v prometu je najbrž tudi v tem, da prometne 2agate v Piranu rešujejo nepirančani."
PINO ŠTERPIN,
v°dja Istrabenzove bencinske črpalke v Piranu
"Težko odgovorim, problemov je preveč. Že vnaprej pa mora biti jasno, da se še nobenega ni rešilo brez denarja. Promet, kot najbolj pereča zagata, ni nobena izjema. Prometno ureditev - pa naj se lotimo gradnje garažne hiše ali česar drugega - bo treba plačati. Najtežje pri vsej stvari je, najti takšno rešitev, ki bi v največji možni meri zadovoljila tako prebivalce, kot turiste, od katerih mesto kajpak živi. Gneče se ne bi smeli ustrašiti. To daje mestecu svojevrsten čar. Denimo uvedba novega prometnega režima je vprašljiva, saj se je število obiskovalcev v Piranu močno zmanjšalo. Če se za vzorec omejim na naš bencinski servis, lahko ugotovim, daje promet upadel za 30- 40 odstotkov. Največja težava . lrana je, da skoraj nima avtohtonega prebivalstva. V njem živijo ki so s seboj prinesli svojo miselnost in se hkrati ne znajo 'lagoditi načinu življenja, kjer je turizem na prvem mestu.Kar nekaj asa bo moralo preteči, da bo Piran tak kot bi si ga želeli."
RAJMOND HUMAR,
lastnik penziona Val
" V mestu bi moralo biti vse podrejeno turizmu, saj od njega neposredno ali posredno živimo vsi, tudi občinska uprava. Prav zato so mnoge reakcije odgovornih preprosto nerazumljive. V prvi vrsti v prometni ureditvi. Zadnji prometni ukrep v starem mestnem jedru načeloma ni zgrešen, morali pa bi ga zastaviti bolj človeško. Najbolj bodejo v oči odbijajoče visoke cene parkiranja. Druga stvar, kar bi rad poudaril, je preslaba obveščenost turistov, glede tega vprašanja. Prospekti, informativne table in samo izvajanje zapore bi moralo biti, če se tako izrazim, kmečko enostavno, tako za domače , kot za tuje turiste. Slednje bi morali informirati v njihovem jeziku. Ponavljam, živimo od turizma, zato mora Piran postati odprto mesto za turiste. Kasneje pridemo na vrsto tudi mi sami. Po moji presoji so župan oziroma ljudje okrog njega, zastavili dober projekt kulturnega delovanja v mestu, toda brez močnega gospodarstva se zadeva ne more obnesti. Ti dve področji sta v soodvisnosti."
ENDI JOVANOVIČ,
plovni tehnik
" Največji problem Pirana je prometna ureditev. Pirančani so naredili veliko napako, ker so zgradili osnovno šolo na mestu, kjer bi bila idealna garažna hiža. Seveda v času, ko seje o tem odločalo, nihče ni vedel, da bo v prihodnjih letih prišlo do prave invazije pločevine v mestu, zato krivca za nastalo stanje praktično ni. Vprašanje pa je, ali je garažna hiša, v mislim imam drage "bokse", prava rešitev. V mestu je vse podrejeno turizmu, domač človek se nima kam dati. še kako nam manjkata kino in gledališče, pa tudi prijetni gostinski lokali, vendar s cenami, prilagojenimi Pirančanom. A ni naključje, da takšnih lokalov ni, ali skoraj ni. Nerazumljivo stroga zakonodaja narekuje, da mora imeti lastnik ob osrednjem lokalu še toliko pomožnih prostorov, da ga stane odprtje lokala več kot je načrtoval. Veliko je znakov, da Piran postane ljubljanski geto."
IVAN JENKO, urar
" Osnovni problem Pirana je v strukturi njegovih prebivalcev. Pravih Pirančanov skoraj ni, prevladujejo Ljubljančani, ki so tukaj poleti in ob vikendih, ter naši bivši "bratje", katerim je Piran le prehodni dom. In ve se: Če je v "prehodnem domu" kaj narobe, se tega, ki v njem živi, to ne tiče. Sadove takšne miselnosti moramo uživati Pirančani. Tu merim na nečistočo, ki je je v Piranu čez vsako razumno mero. Kritizirati moram tudi slabo organiziran odvoz smeti z ulic. Komunalci to opravljajo v zgodnjih jutranjih urah z nekimi škripajočimi vozički, s katerimi vsako jutro zbudijo vso ulico. V Piranu je še veliko sramot. Prav smešen izgovor, da za obnovo Tartinijevega gledališča in kina ni denarja. Motijo me počiniški domovi, ki so dva meseca odprti, deset mesecev pa spremenjeni v hiše duhov. Največji problem starega jedra pa je seveda promet. Težav na tem področju je toliko, da se jih ne bom niti lotil"
Komisija predlaga kazensko odgovornost
NI MIRU ZA STARI PALAČE
Oblčinski svet Občine Piran je sprejel predlog posebne komisije OS, ki predlaga, da naj se zoper odgovorne osebe, ki so zasnovali in podpisali pogodbo o dolgoročnem zakupu starega Palače hotela, ugotovi kazenska odgovornost.
Že večkrat smo pisali o tegobah pri nameravani, a doslej žal še nezačeti obnovi starega lepotca sredi Portoroža, ki so ga tukajšnji gostinci očitno zapustili in predali zobu časa. Na naše pisanje v prejšnji številki pod naslovom: Palače, kdo se te bo usmilil?, so se odzvali tudi iz Ljubljane, češ kaj pišemo, saj se vendarle premika... Kaj se v resnici dogaja okrog starega Palače hotela sredi Portoroža, kije že peto leto zaprt? Alije tudi v tem primeru šlo za nepravilnosti z namenom okoriščanja?
O tem je napisala svoje mnenje posebna komisija Občinskega sveta Piran, ki jo vodi njen predsednik, mag. Josip Rugelj, je na 17. seji občinskega sveta, 4. julija, podala oceno pogodbe o dolgoročnem zakupu, ki sta jo 22. novembra 1994 sklenili pogodbeni stranki Občina Piran in Imperial Palače hotelirstvo d.o.o. in ocenila:
Pogodba je sporna in za občino škodljiva
Vsa zgodba seje začela odvijati, ko so stari Palače hotel proglasili za kulturni spomenik, izvzeli iz lastninjenja in bilance Hotelov Palače d. o. o. ter ga prenesli v lastništvo občine Piran, ki ga je nato takoj dala v zukup/ najem v korist novoustanovljene družbe Imperial Palače hotelirstvo d.o.o. in to kar za dolgo dobo 99 let!
Zanimivo je, da ta družba v času sklenitve zakupne pogodbe še ni bila niti registrirana. V sodni register v Kopru je bila vpisana 32. 1. 1995 in je v pretežno zasebni lasti, njen osnovni kapital pa znaša 1,5 milijona SIT. Na najemniško pogodbo ni bilo treba plačati davka
Najemna pogodba je bila 5. 12. 1994 predložena RUJP - Izpostava Piran zaradi odmere davka na promet nepremičnin. Ta organ je še istega dne na pogodbo vtisnil žig, "da je promet po tej pogodbi oproščen plačila davka na promet nepremičnin". To ni sporno. Komisiji pa se vsiljuje zaključek, da so avtorji pogodbe morda želeli s sporno pogodbo doseči kaj več kot sam najem?
Vaški turizem - še nezamujena priložnost
V	piranski občini še zdaleč nismo izčrpali vseh adutov atraktivne turistične ponudbe. To je nedvomno vaški turizem, ki si le po dinozavrsko utrinja pot v svetlo prihodnost.
Mnogi turisti niti ne vedo kako lepe kraje in vasi premoremo v zaledju mondenega Portoroža. Seveda, če jih o tem ne informiramo in ne ponudimo alternativne možnosti lepih izletov, na primer v Sveti Peter, Novo vas, Padno in še kam.
V	dneh krajevnega praznika v Svetem Petru, ki so ga tam proslavili konec junija, smo
se niso mogli načuditi lepotam in
lahko videli tudi nekaj zadovoljnih tujcev, pristnosti ter gostoljubnosti vaščanov.
Kaj torej čakamo? Peljimo turiste v naše vasi namesto v Benetke. Resje, da bomo s tem nekoliko manj zaslužili, a dolgoročno se nam bo to še kako obrestovalo. Zmislite si kaj bodo o vtisih z obiska v Sloveniji pripovedovali turisti, ki smo jim pokazali naše vasi, ponudili prave istrske specialitete, domače vino, figov "šnops", vložene domače olive, istrski domač pršut, olivno olje, fige z dreves, kakije...
"Tukaj je zares lepo," nam je povedal Wolfgang Frisch, predstavnik turistične agencije L W W Bustouristic, Neuhaus - Thueringen iz Nemčije, ki je v okviru posebnega aranžmaja prodajne službe Bernardina (Janez Sterle) in vodičke Vere Vozlič, pripeljal svoje goste na ogled Tonine hiše v Svetem Petru. Organizatorji so jim pripravili prisrčen sprejem s kratkim kulturinim programom. Ponudili so jim domačo malvazijo s tamkajšnjih vinogradov, žganje in domače pecivo. Gostje so si lahko kupili tudi pravo domače olivno olje. Kako je svet majhen. V skupini turistov je bil tudi Fritz Boehm iz nekdanje DDR, kije nekoč tekmoval skupaj z našim zlatim Cerarjem.
Na sliki: Zadovoljni tuji turisti v Svetem Petru FOTO : FK- INFORMA
Brez razpisa
Člen 3 pogodbe dalje pravi, da gre pri predmetni pogodbi za "poseben primer", ki presega običajen zakup in da se zato sklene pogodba brez razpisa. Komisija meni, da Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v lasti občine Piran v najem ne predvideva takšne izjeme in da je torej to v nasprotju s citiranim pravilnikom.
Park pred Palače hotelom - javno dobro
Kar se tiče najema/ zakupa parka, je treba poudariti, da gre za naravno javno dobro... Tako je seveda po mnenju komisije sporna klavzula ( 3. člen pogodbe), daje Imperial Palače izključni uporabnik parka in da ima varstvo zoper vse, ki bi posegali v razmerja ali predmet najemne pogodbe, vključno z občino. Park je po mnenju komisije tista naravna dobrina (edinstveni park v vsej Slovenski Istri), kije namenjena vsem ljudem.
Sam najem/ zakup hotela formalno- pravno ni sporen
Seveda, če upoštevamo vse pripombe. Zanimiveje določilo 7. člena te pogodbe. " V primeru, da Imperial Palače ne opravi vseh nujnih vzdrževalnih posegov, ki so neobhodno potrebni, da se ohrani osnovne in pomembne značilnosti zgradbe in območja ali prepreči večja škoda, Občina najprej opozori na nujnost posega". Komisija ocenjuje tako potezo kot pravno aroganco...opozarjati nekoga, ki je sklenil pogodbo z namenom, da prenovi objekt, ki stoji zanemarjen že pet let.
-	Sopogodbenik naj urgentno sanira stanje v parku, če ne, naj se vzdrževanje parka takoj poveri drugemu na stroške Hotelov Palače in Imperial Palače.
-	Zoper odgovorne osebe v predmetnem poslu naj se ugotovi kazenska odgovornost.
Na seji občinskega sveta seje precej zatikalo pri trejem, torej zadnjem predlogu komisije o iskanju kazenske odgovornosti. "Enkrat je treba tudi s prstom pokazati na odgovornost političnih sil za sklepe. Jaz bom pokazala na ZLSD- pa naj vsakdo odgovarja za svoje politično delo, je dejal mag. Josip Rugelj. Menil je, daje to pogodba zavezanih rok, kot nekakšna odločba. Absurdno je,da občina Piran daje takšen biser kot je Palače hotel v najem firmi, ki ima 1,5 milijona sit ustanovitvenega kapitala. Občina doslej iz te pogodbe ni dobila niti tolarja in ga še menda tudi petdeset let ne bo dobila.Petindvajset let sem v advokaturi pa kaj takega še nisem zasledil", je dejal mag. Josip Rugelj. Oporekal mu je dr. Božidar Opara in ga vprašal kdo s kakšno politiko je bil v takratnem Izvršnem svetu? Vprašal seje tudi, kaj bi bilo, če bi hotel bil last Hotelov Palače d.o.o.? Sicer pa, Hoteli Palače denarja za prenovo nima, tudi Občina ne. V najem smo dali podrtijo. Dr. Žužkova je dejala, da je to zlobno delo. Andrej Grahor, takratni predsednik, IS o tem poslu zagotovo ni obvestil niti svoje stranke. Franko Fičur, župan: "Če ugotavljate, daje pogodba škodljiva, je ne smem izvrševati... Vse posledice, ki bodo temeljile na škodljivi pogodbi, boste nosili sami." Imenovati bi bilo treba neodvisno ekspertno skupino, da da svoje mnenje, saj očitno gre za nekakšno iskanje v temi in prelaganje politične odgovornost.
Kaj je višja sila?
Prav tako je nevzdržna določba 9. člena v pogodbi:" V kolikor pogodba preneha veljati zaradi posega državnega organa ali višje sile, mora občina povrniti Imperial Palacu vse koristne investicije. Komisija to tolmači takole: Če bi v objekt treščila strela, bi morala stroške povrniti občina.
Zapletena formulacija glede iinnačnih obveznosti
V	15. členu pogodbe je rečeno,da ima občina prednostno pravico do plačila 10% vsakoletnega dobička družbe Imperial Palače (po bilanci) , po členu 19 pa pripada občini tudi pravica do 10 % vseh dohodkov iz podzakupnih pogodb. Opisane materialne pravice občine pa so po mnenju komisije samo navidezne in fiktivne. Iz 15. in 19. člena pogodbe bi se dalo tudi razumeti, da lahko Palače Imperial vse svoje registrirane dejavnosti prenese na popolnoma neznane "pogodbenike", s katerimi bi sklenil franchising pogodbe, ki se ne bi štele kot zakupne pogodbe, tako da se dobiček ne bi akumuliral niti na kontu Imperial Palača in niti na kontu zakupnikov, kar pomeni, da občina torej ne bi dobila navidez oblljubljenih 10 % od dobička Imperial Palača (15. člen) in ne 10 % od podzakupnih pogodb (19. člen).
V	19. členu pogodbe je predvidena možnost, da bi Imperial Palače lahko zemljišče in stavbo hotela hipotekiral z zastavno pravico, kar je tudi v nasprotju z zemljiškim pravom, saj lahko nepremičnino praviloma zastavi le lastnik in ne zakupnik; taka določba pa je za občino tudi škodljiva.
Prenizka najemnina za elitno poslovno zgradbo?
Dogovorjena letna najemnina v znesku DEM 150.000 za tako elitno poslovno zgradbo in eliten park v središču Portoroža, je po mnenju komisije očitno prenizka, saj občinski pravilnik o dajanju prostorov v najem v 26. členu določa, daje višina najemnine odvisna tudi od lokacije in za center Portoroža zahteva 50- odstotni dodatek na lokacijo. Ta cena tudi ni v sorazmeju s cenami poslovnih prostorov na obalnem tržišču.
Revizija ni mogoča
Komisija zaključuje, daje predmetna pogodba za občino škodljiva, vendar ni mogoče zahtevati njene revizije niti razveljavitve, ker določilo člena 21 (v povezavi s členom 3/6 pogodbe) pravi, da bi v takem primeru druga pogodbena stranka, torej Imperial Palače d.o.o., lahko zahtevala od občine plačilo pogodbene kazni v višini 5 milijonov DEM plus vložene investicije.
Kaj predlaga komisija?
- Župana se pooblasti, da ugotovi pri sopogodbeniku ali obstaja resna volja,da se pogodba realizira in morebiti sporazumno spremeni sporna določila, ki so nakazana v poročilu komisije;
Mitja Veršič pisal tudi županu
Takoj po objavi članka v 30. številki Primorskega utripa z naslovom: Palače, kdo ' se te bo usmilil, je v redakcijo poklical direktor firme Imperil Palače d.o.o., ki sicer ni imel pripomb na pisanje, a je dodal, da bo kmalu vse jasno kako in kaj s , starim Palače hotelom. Dne 3. 7. 1996 je pisal piranskemu županu Franku Fičurju. V pismu omenja prizadevanje vseh, da bi čimprej prišlo do prenove starega Palače hotela, vendar so se vsi dosedanji poizkusi izjalovili. Toncity ( poleg Hotelov Palače ustanovitelj firme Imaperial Palače gostinstvo d.o.o.) je ; najprej želel za svoje obiskovalce v bodočem velikem predvidenem centru v j Kopru, kupiti in prenoviti Vojkov dom... Čudi se negativnemu mnenju komisije! "Zaradi nedorečenih papirjev nismo mogli aktivirati bančnega denaija, ki bi ga namenili za prenovo hotela", piše. Obljublja, da bodo s postopkom prenove začeli jeseni 1996.
Res nerentabilna naložba?
Če držijo informacije, da bi prenova starega hotela Palače veljala 30 milijonov DEM, potem je že nekaterim sedaj jasno, daje naložba v tem obsegu predraga tudi za tako bogatega investitorja kot naj bi bil Toncity Pacifik Investicije. Občina kot peti lastnik po vrsti odkar so leta 1912 odprli ta impozantni hotel, tudi nima denarja.
Iz urada Župana
Iz Urada Župana Franka Fičurja so nam poslali informacijo, daje bila v torek. 9.7.1996 v Piranu sklenjena pogodba med naročniki: Toncity Pacifik Investicije j d.o.o., ki ga zastopa direktor Mitja Veršič, Občino Piran, ki jo zastopa Župan | Franko Fičur in izvajalvem Architecto d.o.o. Piran, ki jo zastopa direktor Nebojša Vranetič. Predmet sklenjene pogodbe je izdelava spemembe j ureditvenega načrta starega Palače hotela v Portorožu. Pogodbeni rok za izdelavo podlag je 60 dni, za izdelavo osnutka spremembe ureditvenega načrta 30 dni, za uskladitev s pripombami po razgrnitvi 15 dni. Za pripravo usklajenega predloga ureditvenega načrta potrebujejo 25 dni in za j kompletiranje načrta po potrditvi na Občinskem svetu 15 dni. S to pogodbo jo j zakupnik starega Palače hotela izpolnil še enega izmed pogodbenih pogojev po ; pogodbi o dolgoročnem zakupu. S spremembo ureditvenega načrta bodo skrčili j prejšnji ureditveni načrt in s tem zmanjšali poseg v prostor. Po sprejemu sprememb UN na Občinskem svetu, bo možno izdati lokacijsko in gradbeno dovoljenje za celovito prenovo in vse predvidene posege v objekt in okolico. V občini ocenjujejo ta dogodek kot zelo pomemben premik v smeri realizacijo j obnove hotela.
Franc Krajnc
Turizem
Turoperatorji za naravno okolje
Ena največjih mednarodnih turističnih potovalnih agencij TUI s sedežem v Nemčiji, gradi obsežen informacijski sistem o stanju varstva narave, okolja, hrupa itd. v krajih kamor pošilja svoje goste. Tako je spomladi vsem svojim poslovnim partnerjem - hotelom, klubom in drugim, poslala vprašalnik (TUI Urmvelt-Checkliste fuer Hotels, Clubs, Appatements) na katerega želi kar nekaj odgovorov. Pomembnejše informacije bo agencija objavila v svojih prodajnih katalogih. V dopisih prosijo poslovne partnerje naj si za izpolnitev vprašalnika vzamejo nekaj dragocenega časa, saj gre za pomembne informacije na podlagi katerih se bodo gostje odločali za določeno destinacijo. Po drugi starni pa bo to tudi sestavni del hotelske pogodbe in lahko celo vpliva na gibanje cen storitev v določenem kraju. Vprašalnik je sestavljen iz 8 glavnih in nekaj podvprašanj.
Agencija ga je poslala tudi portoroškim hotelirjem (Hotelom Bernardin) s katerimi poslovno sodelujejo. Očitno so pri agenciji zadevo vzeli resno, saj imajo za to področje celo okoljevartvenega direktorja. Sicer pa vse kaže na to, da so tudi agencijski gostje postali bolj zahtevni in izbirčni in se morajo zanje boriti tako eni kot drugi. Agencijo zanima kako je s čistinimi napravami, ali sploh so, kako je z odpadki, z vodooskrbo, varčevanjem z energijo, kakšna čistilna sredstva se uporabljajo. Potem ji zanima kako je s prometom skozi hotelska naselja, varovanimi conami pred hrupom, parki, čistočo na Plažah, v bazenih. Kaj lahko ponudijo gostom in podobno.
Obalna hitra cesta
Trasa skozi OC v Luciji še ni določena
načrtu Družbe za avtoceste (DARS) naj bi obalno hitro cesto, ki se ho končala v Luciji, zgradili do leta 2000, pri tem pa še ni povsem jasno kje naj bi potekal njen zadnji krak. Pri strokovni službi Družbe za državne ceste smo lahko izvedeli le to, da naj bi cesto zgradili do določenega roka (če ne bo prišlo kaj vmes) in da se bo ustavila sredi sečoveljske doline. Ali se bo nadaljevala v hrvaško Istro, tudi ni dokončno znano. Hrvati se namreč bolj ogrevajo za avtocesto Trst -
Kozina- Reka.
Ker v lucijski obrtni coni spet nekaj gradijo nas je zanimalo, če imajo lam vsa potrebna lokacijska dovoljenja, saj je znano, da bo tu nekje Potekala hitra cesta. Očitno pa o trasi nič ne vedo. Iz piranske občine je bilo že veliko protestov iz bojazni, da hitra cesta ne bi smela presekati Nastajajoče obtne cone, saj bi s tem napravili nepopravljivo škodo. BARS je dal pobudo Ministrstvu za okolje in prostor za izdelavo še ene n°ve rešitve in ko bo ta zarisana, se bo začela 1. faza vrednotenja ^ariant. Tako so še vedno odprte vse možnosti (Mala Seva, predor Bobrava ali kaj tretjega). Tudi še ni znano, ali bo čez obrtno cono tekla Cesta po nasipu ali viaduktu in ali bo potrebno rušenje nekaterih
2gradb.
Bbalna hitra cesta bo velika pridobitev za tukajšnji turizem, pa tudi za °stalo gospodarstvo. O tem, ali je smotrno, da se neka hitra cesta kar Na lepem ustavi v neki zeleni dolini, se krešejo različna mnenja.
ŽALOSTNA ZGODBA O PSU
^ svojem pismu Primorskemu utripu želim bralcem povedati, kako SrNo ljudje lahko brezsrčni, škodoželjni, netolerantni z ljudmi, kijih - iz Neznanega razloga- spremljajo same neprijetnosti in nepravičnosti! Kekdo je v Piranu zastrupil psa. Želela bi, da človek, ki je zastrupil Nedolžno živalco prebere članek in se zamisli nad svojim dejanjem! Ste Kdaj slišali moškega srednjih let, pretresljivo, silovito jokati?! Ste ob em čutili, da se njegova duša trga? Boleči jok je donel zaradi izgube A'estega psa- prijatelja!
ančo, s katerim je Tomo delil dobro in slabo v svoji leseni baraki v jranu, je bil navaden mešanec, s svetlorjavim kožuhom in temnimi °cNii, ki so se še posebej močno svetlikale, ko je gledal svojega S°spodarja... Tomo, njegov gospodar, kjub nesrečnemu življenju- ali Pn morda prav zaradi tega, je bil nanj zelo navezan. Tri leta sta živela ?hupaj v vzajemni iskreni zvestobi, kar premorejo čustva med psom in Hovekom. »uvala sta drug drugega, se pogovarjala. Tomo je pred leti j^tal brez stanovanja. Težak, mučen občutek, da ne spada nikamor, ga le Pripravil do tega, da sije zgradil majhno leseno barako- tik ob potki, 51 Pelje iz Trubarjeve ulice proti Stolnici Sv. Jurija. Kljub težkemu lvljenju ni izgubil zaupanje v sočloveka, niti za trenutek. Njegov optimizem je bil brezmejni! Prepričanje bil, da mu bo baraka služila le £kaj mesecev! Pa ni bilo tako. Nekega večera se je vračal v svoj hromen dom- z majhnim kužkom v naročju. Ta dogodek je njegov .s9kdan popolnoma spremenil. Začel se je lep, pristen odnos med , °Vekom in odraščajočim kužkom. Majhen mešanec Pančo je -jNdomestil vse tiste, ki so mu manjkali do tedaj v njegovem življenju. .Ornotu je postal zvesti prijatelj- tri dolga leta, žal vse do nedavnega J0godka.
, Nnčo je moral umreti, ker ga je hudobni človek brezdušno zastrupil! e komu je bila živalca na poti in koga je motilo prijateljstvo ,Samljenega Tomota s psom? Strup, ki gaje zaužil pes, je zastrupil N hi njegovega gospodarja. Bolečina za izgubljenim štirinožnim Phjateljem ga bo spremljala na vsakem koraku. Tomo sedaj hodi I Njgrenjen, z izgubljenim praznim pogledom po ulicah, kot da bi nekoga
Ilonka Hanjal Trubarjeva 18, Piran
Janez Sterle:
Padanje atraktivnosti obalnega prostora
Turistični delavci ob letošnji slabi turistični sezoni bolj vneto razmišljajo o tem kje smo napravili največje napake, da se turistična reka ni, tako kot prejšnja leta, zlila na naše območje. Janez Sterle, prekaljeni turistični delavec iz Portoroža, je posal pismo Centru za promocijo turizma Slovenije, v katerem našteva nekatere negativne dejavnike, ki napeljujejo na to, da smo v turizmu premalo storili za večji obisk gostov, z nekaterimi predstavitvami v tujini pa naj bi celo zavajali turistične potrošnike! Opozarja na padanje atraktivnosti in zmanjševanju vrednosti obalnega prostora ter namestitvenih zmogljivosti na mednarodnih turističnih trgih.
Slovenija se na tujih trgih predstavlja in oglašuje kot zelena destinacija. Portorški hoteli pradstavljajo trgu čudovito (?) sprehajalno pot do Pirana, naša obala je polna avtomobilske pločevine, izpušnih plinov, tovornjakov, celo čistilne naprave s smradom tik ob morju da imamo, ugotavlja Janez Sterle. Navaja, da prostoru, hotelom ter drugim turističnim produktom zaradi preobremenjenosti priobalnega pasu pada vrednost in cena. Ali se problema sploh zavedamo? Turističnemu društvu Portorož je poslal pismo s konkretnimi predlogi za popestritev turistične ponudbe v zaledju Portoroža.
Prodajna služba Bernardin (kjer dela Janez Sterle) na nemškem trgu že ponuja nekatere dodatne storitve; organizirani obisk in ogled Solinarskega muzeja s predstavitvijo solinarskega dela in običajev, obisk in ogled Tonine hiše v sv. Petru - oljarne s predstavitvijo dela oljaijev in običajev. Predlaga tudi popestritev; pozdrav šavrink s pesmijo, pogostitvijo tipičnega domačega peciva, domačega vina, prodajo suvenirjev , olivnega olja in podobno. Nekaj skupin jim je že upelo pripeljati v sv. Peter. V času zadnjega vaškega praznika so pripeljali dva avtobusa turistov.
Center za promocijo turizma Slovenije odgovarja Janezu Sterletu
Spoštovani gospod Sterle!
" Zahvaljujemo se tudi za vaše drugo pismo, v katerem nas opozarjate na to, da Slovenijo predstavljamo kot zeleno in čisto destinacijo, do česar pa nam še mnogo manjka. Vaše mneneje sprejemamo in se z njim v neki meri tudi strinjamo, čeprav se zavedamo, da kot vladna agencija za trženje turizma v tej smeri lahko storimo le to, da zastavimo naš ugled, ki ga gradimo v prvih mesecih našega poslovanja in tudi mi spodbudimo pristojne, da bodo več storili za čistost turističnega okolja. V tem primeru- torej sprehajalna pot od Portoroža do Pirana, ki je polna smeti in odpadnega železja- so omenjeni "pristojni" predvsem predstavniki turističnih društev Portoroža, Pirana ( Piran nima TD, op.p.) in Turistične zveze Slovenije, ne nazadnje pa tudi občinski možje občine Piran.
Okoljevarstvenega problema slovenske Obale se na Centru za promocijo turizma dobro zavedamo in vemo, da naših hotelov ne bo lahko tržiti, če najprej dobesedno ne pometemo pred svojim pragom. Zato razmišljamo tudi o tem, da bi preko komunikacijskih orodij, tržnih in promocijskih akcij, ne nazadnje tudi v strokovni publikaciji, ki jo pripravljamo, resno opozorili na ekološko plat slovenskega turizma. Mnogim to veijetno ne bo všeč, toda v tem primeru ne bo treba niti denarja, nad čemer se vedno pritožujemo, temveč le nekaj dni trdega dela na Obali, ki pa bi moralo biti opravljeno že v predsezoni.
Ko smo se pozno lani odločili za slogan "Zeleni košček Evrope", smo z njim prvič želeli opozoriti na to, da moramo kot taki najprej postati. Seveda pri tem ne gre za zavajanje tujih turističnih potrošnikov, kot nam prijazno očitate, temveč prej za učinkovit marketinški element, ki je na zahodnih trgih naletel na toplo odobravanje. Kot rečeno, se bomo potrudili, da bomo v okviru svojih pristojnosti pomagali rešiti tudi ta problem. Vas pa vabimo, da nas tudi v bodoče opozorite na probleme s katerimi se srečujete v delovnem okolju. S tem nam pomagate pri naši pomembni nalogi- povezovati turistično gospodarstvo z našo ustanovo, na podlagi česar bodo naša prizadevanja uspešnejša in bodo hitreje dosegla svoj namen.”
S spoštovanjem.
Franci Križan, direktor Rok V. Klančnik, projektni vodja
Počitniška kronika
Poletje, sezona tudi za roparje in tatiče
Policisti na slovenski Obali imajo običajno največ dela ponoči, ko so največkrat na zahtevo občanov prisiljeni ukrepati zaradi kršitve javnega reda in miru. Nekaj več dela imajo sedaj tudi policisti piranske Policijske postaje tudi na rtu polotoka Seče, kjer se, sicer povsem legalno, zbirajo vrečaiji. Roparji pa najrajši opravijo svoj posel pri belem dnevu, saj jih privlači predvsem gotovina, ki jo najdejo v menjalnicah.
Koper
Roparski napad na menjalnico
Roparski obisk neznanca s pištolo v roki je seveda nekaj čisto drugega kot nočno pohajkovanje in pijančevanje. Zgodilo seje v Kopru, v ljubljanski menjalnici Libertas.
Na čisto običajen popoldan, 18. julija ob 18.33, je v menjalnico vstopil oborožen neznani moški in z lahkoto pospravil kar čedno vsoto menjalniškega denarja v skupni vrednosti 4,4 milijona tolarjev. Delavka seje umaknila v sosednjo sobo, to pa je največ, kar je v tem razburljivem trenutku lahko napravila, da bi predvsem zaščitila sebe.
Kriminalisti so takoj začeli poizvedovati za nenapovedanim obiskovalcem in upamo, da bodo tudi tokrat uspešni. Na isti dan so neznanci na območju Kopra odtujili tri avtomobile.
Fiesa
Nekdo je ukradel kombi
Na območju Fiese sije nekdo v četrtek (18.7.) "sposodil” kombi reg. št. LJ 21-32 S, last Petrolove trgovine in tako firmo oškodoval za okoli 2,5 milijona SIT. Upajmo, da ne za dolgo in da bodo novega voznika hitro izsledili.
PROSLAVE ZBLIŽUJEJO LJUDI
Osrednja občinska proslava v počastitev 5. obletnice državnosti Republike Slovenije, kije bila v petek 21. junija pri gasilskem domu v Sečovljah, je kljub nagajivemu vremenu (le nekaj minut pred začetkom proslave je močno deževalo), pritegnila kar lepo število domačinov. Župan javno spregovoril o meji s Hravaško.
Prisotne sta pozdravila Ivan Dekleva, predsednik Sveta KS Sečovlje in slavnostni govornik, župan Franko Fičur, ki je ob tej priložnosti pri Osnovni šoli Sečovlje zasadil zimzeleni hrast in tako tudi simbolično naznanil pričetek gradnje telovadnice OŠ Sečovlje. Kulturni programje izvedla sekcija KUD Karol Pahor Piran in OŠ Sečovlje v sodelovanju z italijansko OŠ Sečovlje. Na koncu proslave so prisotne pogostili z odličnim golažem in polento. Organizatorja prireditve sta bila Krajevna skupnost Sečovlje in Osnovna šola Sečovlje.
Ivan Dekleva
V imenu krajanov KS Sečovlje toplo pozdravljam vse, ki ste se udeležili današnje slovesnosti v počastitev 5. obletnice državnosti Republike Slovenije in začetka gradnje telovadnice za našo mladino in krajane, kar predstavlja za nas zgodovinski dogodek v prizadevanjih za razvoj našega kraja. Pozdravljam župana občine Piran Franka Fičurja, občinske svetnike na čelu s predsednico dr. Mileno Oblak- Juh ter druge predstavnike organov in organizacij občine Piran. Izražam zadovoljstvo vseh krajanov, da je letošnje praznovanje 5. obletnice državnosti R Slovenije v Sečovljah. Tudi željo, da se KS Sečovlje gospodarsko in tudi sicer vsestransko razvije in postane enakovredni sestavni občine Piran. Začetek gradnje telovadnice in kasneje prizidkov za obe OŠ ter kanalizacije čistilnih naprav in drugih infrastrukturnih objektov, kažejo prav to zaželeno smer razvoja našega kraja," je rekel Ivan Dekleva. Poudaril je, da so imele Sečovlje v preteklosti viden gospodarski pomen - rudnik Sečovlje, soline, dokaj uspešno kmetijstvo.
Potem, ko je zadonela himna, ki jo je zaigral piranski mladinski orkester pod vodstvom Benjamina Makovca, je nekaj pozdravnih besed spregovoril tudi župan. Pozdravil je predsednico OS dr. Mileno Oblak-Juh, domačine, občane Krajevnih skupnosti, piranskih vasi in goste ter prebivalce Bužinov , Škodelina, Škril in Savudrije.
Kot se ob takih priložnostih spodobi je v nekoliko politično obarvanem govoru dejal: " Tisti, ki smo zaintersirani za novo stanje v Sloveniji se sprašujemo, če je vse to res. Čas, ko so nam v vedno bolj tesnem jopiču razpadle države dopovedovali kako nimamo državnosti, obenem pa nam je niso pustili ustvarjati, je minil- kot bi mignil. Nekdo bo morda dejal, kaj je pet let države v primerjavi z državami v Evropi, ki svojo takšno organiziranost merijo v stoletjih. Ne vem kaj pomeni drugim, vendar pa je teh pet let naših.
Slovenci smo se postavili kot zrel narod z dobro organizacijo. Egoizem Evrope težko enakopravno sprejema nove članice, preprečuje, da bi nam peli slavo. Sožitje z vsemi ni deklarativne narave, to nosimo v sebi. Tisto kar lahko ob peti obletnici državnosti Slovenije rečemo je, da nam za minule dni ni žal. Spomin nas veže na tiste junijske dni pred petimi leti, ko smo zrli v nebo. Kdo se ne spomni barikad v Sečovljah? Bili smo zraven, ko smo današnje sanje branili pred tistimi, ki so jih hoteli pretegati.
Danes smo se tukaj zbrali tudi zato, da izpolnimo obljubo oz. dolg, ki je starejši od same države. Telovadnica v Sečovljah, ki jo bomo začeli graditi, je bila na prvem mestu vseh nakdanjih samoprispevkov, vendar pa do izgradnje nikoli ni prišlo. Zgodil seje september 1.993, in z njim otroški parlament Združenih narodov, ki je zasedal v naši občinski palači. Na njem sem dal otrokom obljubo, da bo v njihovi (sečoveljski) šoli v najkrajšem času zgrajena telovadnica. Občina je zanjo namenila domala 6 % občinskega proračuna. Hrast, ki ga bomo zasadili pozneje, naj simbolizira zagnano in ponosno rast naših otrok, ki odraščajo v neobremenjeni svobodi."
Zupan (prvič) javno spregovoril o meji s Hrvaško
" Po peti obletnici državnosti naše Slovenije, se mi tukaj utrinja tudi misel, ki se oslanja na naše sosede. Nedorečena meja na morju in zemlja, ki leži čez Dragonjo, so nezaceljene rane v telesu občine Piran in vse države. Presenetljivo je dejstvo, daje občina, ki sedaj meri dobrih 46 kvadratnih kilometrov, svoj čas obsegala kar 75 kvadratnih kilometrov. Tako je bilo vse do konca druge svetovne vojne in večina teh večinskih kilometrov je ostala čez Dragonjo. Naj bo najdena oporoka Antonia Caccie v prid našim pogajalcem za mejo, saj bi morali biti podatki o katastrskih občinah odločilni. Ne zahtevamo nič preveč, samo tisto kar je dokazano in svojčas bilo ozemlje Občine Piran!" Fotografije: (od leve in navzdol)
Va proslavi seje zbralo veliko domačinov
3evski zbor OS Sečovlje
Stari prijatelji se vedno najdejo
van Dekleva in Župan Franko Fičur med zasaditvijo zimzelenega irasta ob pričetku gradnje telovadnice.
Ženski pevski zbor KUD Karol Pahor Piran
Praznovanje v Svetem Petru
Ob letošnjem vaškem prazniku konec junija v Svetem Petru, so odprli večnamensko športno igrišče in priredili zanimivo tombolo.
Krajani Sv. Petra so s prizadevnim, tudi prostovoljnim delom, končno Prišli do večnamenskega športnega igrišča, ki so ga svečano odprli konec junija na tradicionalnem vaškem prazniku. Igrišče je predvsem namenjeno za rokomet, odbojko, mali nogomet, badmington in tenis. Služilo bo šolski in predšolski skupini podružnične šole Sečovlje v Svetem Petru za izvajanje programa telesne vzgoje, kakor tudi krajanom za rekreacijo, organiziranju raznik kulturnih, športnih in drgih prireditev. Naložba je vredna preko 6 milijonov tolarjev, pri čemer Je Sklad stavbnih zemljišč Občine Piran primaknil 2,8 milijona tolarjev, vse ostalo pa so krajani zbarli sami, predvsem z lastnimi 0cirekanji in prostovoljnim delom.
Največ zaslug za to, da sta se že ob letošnjem prazniku lahko na novem |grišču, pred številnimi krajani in gosti, pomerili dve športni ekipi, irnajo Stanko Farran (odgovoren za šport), David Rupnik (predsednik °dbora za izgradnjo igrišča), Vili Špeh, Peter Guzič in drugi. Tudi sponzorji, zlasti naj omenimo Bejek Bojana in Propet d.o.o.
°vo igrišče je blagoslovil tudi duhovnik Boris Kretič. Projekt pa še ni P°vsem dokončan. Namestiti še nameravajo razsvetljavo in urediti sPremljajoče prostore. Kot složnim krajanom Krajevne skupnosti, ki jo P0slej vodi Maijetja Česnik, bo verjetno tudi to uspelo, je dejala arbara Guzič, dijakinja srednje Zdravstvene šole Piran, kije prebrala Pozdravno besedilo Davida Rupnika.
p.a Proslavo so prišli tudi Zdenko Vozlič, direktor Športnega centra lran, Janja Štukelj, ravnateljica OŠ Sečovlje, Robert Časar, direktor
JP Okolje, Marjetka Česnik, predsednica Sveta KS Sv. Peter in drugi. Preden je Stanko Ferran dal znak za začetek nogometne igre, pomerili sta se ekipi Sloga in Fiaka, sta otroška folklorna skupina Šaltin iz Sv. Petra in skupina piranskih mažoretk pod vodstvom Vinka Detonija, priredili krajši kulturni nastop.
V domu KS Sv. Peter so si obsikovalci lahko ogledali tudi razstavo fotografij, še najbolj napeto pa je bilo na tomboli. Voditelji so zares poskrbeli za lepo vzdušje. Občinstvu se je predstavila tudi mlada folklorna Skupina Šaltin društva Sloga z novimi plesi. Svojo peto obletnici delovanja pa slavi tudi pevski zbor Pergula.
Prvi glavni dobitek - bikca je zadel maldi Alex Kodarin iz Trsta, kije ves srečen dejal, da živalce ne bodo odpeljali v Trst, niti je ne bodo ubili. Podaril jo bo svoji noni v Pregaro.
Na veselici so se zahvalili številnim sponzorjem, zlasti Krasu Sežana, Klavnica Sečovlje in Drogi Portorož. Na sliki: Prireditev ob svečani otrvoritvi večnamenskega igrišča, veselo vzdušje na tomboli, mladi srečnež Alex Kodarin. (FK)
Piranski Občinski svet
Vedno več zanimivih pobud
Sedemnajsto sejo Občinskega sveta Piran, kije bila 4. julija (naslednja bo septembr) so občinski svetniki dodobra izkoristili tudi za dajanje pobud.
Poglejmo najprej o čem so razpravljali na julijski seji? Na dnevnem redu so imeli 12 točk; Predlog odloka o javnem oglaševanju (prvo branje), predlog odloka o spremembi odloka o statusnem preoblikovanju letališkega podjetja Aerodrom Portorož d.o.o. Sečovlje v javno podjetje Aerodrom d.o.o. (hitri postopek), predlog odloka o spremembi in dopolnitvah odloka o preoblikovanju KSP OKOLJE v Javno podjetje OKOLJE Piran d.o.o. (hitri postopek), predlog odprodaje nepremičnin občine in predlog za ukinitev javnega dobra in prenos v družbeno lastnino v uporabi občine Piran, predlog dokapitalizacije Javnega podjetja Ogrevanje Piran vključno s predlogom odloka o preoblikovanju podjetja za oskrbo z energijo Ogrevanje d.o.o. Piran v Javno podjetje za oskrbo z energijo Ogrevanje d.o.o. Piran (prvo branje).
Potem so bile na vrsti še naslednje točke: Kadrovske zadeve, poročilo komisije za ugotavljanje pogodb - o pogodbi o dolgoročnem zakupu sklenjeni med Občino Piran in Imperial Palače d.o.o., soglasje k statutu javnega podjetja Aerodrom Portorož, poslovno poročilo tega podjetja za leto 1995, finančni načrt za leto 1996 in razvojne usmeritve JP Aerodrom Portorož. Zadnja točka, kot ponavadi, je bila namenjena za pobude svetnikov, vprašanja in odgovore.
Kot že rečeno, so tik pred koncem seje nekateri svetniki podali kar nekaj pobud in skorajda vse so bile sprejete tako kot so jih sestavili predlagatelji, na nekatere bodo prejeli odgovor šele po dopustih.
Za večje sodelovanje med
Krajevnimi skupnostmi in Občinskim svetom
KS Sveti Peter, Padna in Nova vas so v neenakopravnem položaju z ostalimi KS v občini Piran. Problemska seja Občinskega sveta Piran o Krajevnih skupnostih?
Občinska svetnica, prof. Vojka Štular, sicer tudi vodja Kluba svetnikov ZLSD, je na 17. seji Občinskega sveta Občine Piran, 4. julija 1996 s svojimi pobudami odprla vprašanja o katerih se menda premalo pogovarjamo. Pred dobrim mesecem dni so se konstituirali Sveti Krajevnih skupnosti in pričeli s svojim delom. Pri tem pa so naleteli na številne objektivne težave, ki terjajo poglobljeno in trajno sodelovanje z občinsko upravo, občinskim svetom in županom. Z željo, da bi Krajevnim skupnostim omogočili čim uspešneješe delovanje, je v imenu Kluba svetnikov ZLSD dala Občinskemu svetu Piran naslednje Pobude
1.	) Novo nastale Krajevne skupnosti Sveti Peter, Nova vas in Padna imajo specifičen in objektivno težak položaj, saj se pri svojem delu trenutno srečujejo z velikimi težavami delovanja, ker nimajo urejenih osnovnih materialnih pogojev za delo. Zato dajemo pobudo, da se jim zagotovi določena zagonska sredstva za ureditev in nabavo nanj nujnejših sredstev za delo.
2.	) Pri svojem delu želijo Sveti KS strokovno pomoč občinske uprave, zato dajemo pobudo, da naj župan v okviru občinske uprave zadolži ustrezen urad in določi osebo, ki bo trajno zagotavljala informacije in strokovno sodelovanje ter skrbela za povezavo med Sveti KS in Upravo občine Piran.
3.	) Zaradi boljšega in uspešnejšega dela Svetov KS in sodelovanja s Svetom občine Piran predlagamo, da se na občinske svete vabi pradstavnika Sveta Krajevne skupnosti.
4.	) Sveti KS Sveti Peter, Nova vas in Padna opozarjajo na izredno pereč problem prometa, zlasti v poletnih mesecih na vpadnici mejnih prehodov s Hrvaško. To je za krajane življenskega pomena, saj je promet tako gost, da ne dovoljuje normalnega dostopa do njihovih domov in na polja. Zato je nujno, da Občinski svet in župan sprejmejo ustrezne sklepe in začnejo nastali problem reševati s pristojnim ministrstvom.
5.	) Sveti KS Sv. Peter, Nova vas in Padna opozarjajo tudi na neurejejno problematiko zbiranja odpadkov, premajhnega števila kontejnerjev, ki so tudi zelo oddaljeni od hiš in na smetišče, v njihovem neposrednem življenskem okolju. Zato dajemo pobudo, da se Javno podjeteje OKOLJE in odgovorne oseb z vso resnostjo vključijo v reševanje problematike.
6.	) Zaradi številnih življenskih problemov predlagamo, da se pripravi problemska seja Občinskga sveta o Krajevnih skupnostih.
Vodja Kluba svetnikov ZLSD: Vojka Štular, prof.
PRVI VIDEO CENTER NA OBALI
Vsak delavnik ol? 8.40
LISTAMO PO ČASOPISIH
Še o pobudah svetnikov
Pubude na zadnji seji Občinskega sveta Piran (4.7.) so poleg Vojke Štular dali še Nada Kozina, Dr. Saša Žužek Rešek, Mag. Josip Rugelj, Rafael Dodič, Zdenko Vozlič, Ivan Čeligo in Zlatka Fidler- Čurin.
Nada Kozina pravi, da bi vse gradivo moralo biti v pravilni slovenščini. Ne gre le za slovnične napake, tudi za dvoumnost besedil zaradi česar lahko prihaja, ali je že prišlo celo do materialnih posledic. O pobudi za pravilno rabo slovenščine je večkrat govoril tudi dr. Božidar Opara.
Dr Saša Žužek Rešek je predlagala, da bi površino sedanje portoroške tržnice in bivših hotelov Helios in Orion namenili za akvarij nacinalnega pomena evropske kakovosti. Predlaga tudi poizvedovalni referendum o tem, kdo je sploh zainteresiran za odkup parkirnih mest v bodočih garažah. Zanima jo tudi kako to, da se nič ne premakne v zvezi z "občinsko lastnino" onkaraj meje v Savudriji oz. da bi občina tukaj morala pokazati več interesa.. Andrej Grahor da je v tej zvezi naredil veliko stvar, od tu naprej pa nič. Nekdo se celo ponuja za sodelovanje v komisiji za meje, je dejala. Do naslednje turistične sezone naj se občina opredeli tudi do nudizma, saj, kot je dejala, od tovrstnega turizma nič ne iztrži.
Zlatka Fidler - Čurin, je zapisala v pobudi, da se , odkar je OS obravnaval "Odlok prometne uredite v Piranu", v zvezi s prevozom s parkirišča Fornače do mesta in nazaj, ni nič spremenilo. Kot ji je znano, ima koncesijsko pogodbo g. Golenač, vendar pa ni nič izboljšal. Ljudje se upravičeno razburjajo, saj po 22. uri nimajo več prevoza iz parkirišča.
Mag. Josipa Ruglja zanima zakaj še ni odstranjena ograja okrog Vile Tartini v Strunjanu.
Rafael Dodič je dal kar nekaj pobud. Med pomembnejšo, sprejeto, sodi predlog za problemsko sejo o mestu Piran o čemer danes tudi pišemo. Ivan Čeligoje v imenu OOZB zaprosil za postavitev spominske plošče padlim v NOB v avli občinske zgradbe. OS se je strinjal s pobudo o postavitvi plošče, vendar ne na tem mestu.
Zdenko Vozlič (tudi uradno) direktor Športnega centra Piran
Občinski svet Piran je na 17. seji (4. julija 96) na predlog razpisne komisije (člani sveta zavoda) imenoval Zdenka Vozliča za direktorja Športnega centra Piran. O negovih pogledih na razvoj Centra in športa v občini Piran, bomo pisali v naslednji številki Primorskega utripa.
Pozitivno mnenje o kandidatki za ravnateljico
Svet OŠ Cirila Kosmača Piran je na 2. seji (11.6.) obravnaval prijave na razpis za ravnatelja šole. Prijavila se je le ena kandidatka, Alenka Aškerc- Mikeln, dosedanja ravnateljica, ki izpolnjuje vse pogoje. Ima visoko izborazbo pedagoške smeri, naziv svetnik, bila je dva mandata ravnateljica šole in je uspešno opravila šolo za ravnatelje. Ker si je moral Svet šole v skladu z zakonskimi predpisi pred imenovanjem, pridobiti še mnenje lokalne skupnosti, je o kandidatki najprej razpravljala Komisija za mandatna vprašanja, votitve in imenovanja, ki je Občinskemu svetu Piran predlagala naj da pozitivnno mnenje k imenovanju kandidatke. Občinski svet Piran je na svoji 17. seji (4. julija 96) dal svoje pozitivno mnenje k imenovanju ALENKE AŠKERC- MIKELN iz Pirana, za ravnateljico Osnovne šole Cirila Kosmača Piran.
OBČINA PIRAN - COMUNE Dl PIRANO ŽUPAN - IL SINDACO
Na podlagi 7. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj knietijstva ter pridobivanja hrane v Občini Piran (Uradne objave št. 15/92) Župan občine Piran razpisuje
NATEČAJ
za dodelitev nepovratnih sredstev za intervencije v kmetijstvu za leto 1996
Vsebina in pogoji razpisa:
1. Razpisna sredstva so zagotovljena v proračunu občine Piran za leto 1996 in so namenjena za:
1.	Regresiranje pridelave SIT 3.600.000,00
sadne jagode in sadike do 20% / trsne cepljenke in žične opore do 20% / oljčne sadike do 50% / testiranje škropilnic do 50% / folie in mreže do 20% / rastlinjaki do 30% / namakalni sistemi do 30 % / specialna mehanizacija do 15%
II.	Strokovno izobraževalne naloge 50 - 100% SIT 600.000,00
III.	Planiranje agromelioracije 20 - 100% SIT 1.000.000,00
(ali strokovne podlage za namakanje)
2.	Na razpis se lahko prijavijo kmetijski proizvajalci, ki imajo zemljišče v občini Piran.
3.	Prednost pri dodelitvi regresa bodo imeli interesenti:
-	katerim kmetijstvo predstavlja edini in glavni poklic
-	kateri imajo bolje obdelane površine
-	kateri bodo zasadili večje komplekse
-	in imajo primernejšo lego za nasad, ter pripravljeno zemljišče
4.	Vloga mora vsebovati:
-	naslov prosilca, EMŠO, velikost in lokacijo predvidene obnove
-	dokazilo o razpolaganju z zemljiščem
-	dokazilo o statusu prosilca
-	zapisnik o terenskem ogledu in mennju kmetijsko svetovalne službe
-	račun
5.	Vloge za dodelitev sredstev sprejema Občinska uprava Občine Piran, Tartinijev trg 2 in Kmetijska svetovalna služba Koper, Ul. 15. maja 17, do 10. 9. 1996.
6.	Vloge bo obravnaval v septembru Odbor za kmetijstvo pri Županu Občine Piran.
7.	Prosilci bodo o izidu natečaja obveščeni v roku 15 dni po izteku natečaja. Št.: 321-04/96
Datum objave: 22.7.1996	ŽUPAN:
Franko Fičur
Razstava Skupnosti starih mest
V križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu so v sredo, 10. julija dopolne odprli razstavo Skupnosti starih mest Slovenije v katero so vključena mesta Škofja Loka, Ptuj in Piran.
Obiskovalci so si lahko	-
ogledali projekte obnove gledališča ' Tartini,
Loškega gradu in zgodovinskega kompleksa Mali grad na Ptuju. Za letos so predvidene tri podobne razstave. Prva je bila meseca maja na Ptuju, druga julija v Piranu, tretja pa bo novembra v Ljubljani.
Potem ko je godalni] kvartet Feguš (mladi I glasbeniki prihajajo iz s Maribora in so udeleženci j mednarodne glasbene šole v Piranu) zaigral nekaj lepih melodij, je župan občine Piran Pran ko Fičur izrekel Prisrčno dobrodošlico v naši občini županu mestne občine Ptuj dr.
Miroslavu Luciji, tajniku občine Škofja Loka Jerneju Prevcu in prejšnjemu predsedniku Skupščine občine Ptuj Vojtehu Peiherju, ki je bil tudi sopodpisnik pisma o nameri, predstavnikom delovne skupine in vsem ostalim udeležencem med katerimi so bili tudi Vojka Štular, Zlatka Fidler- Čurin, Nada Kozina, Fanči Huhar, Zdenko Vozlič in Ivan Dekleva..
Ko smo pred tremi leti v Piranu ( 14. 10. 1993) slovesno podpisali Sporazum 0 ustanovitvi skupnosti starih mest v republiki Sloveniji, smo v ustanovni listini izpostavili tri glavne naloge in sicer: uvrstitev projektov prenove starih mestnih jeder v nacionalni program strategije razvoja Republike Slovenije, sodelovanje s podobnimi evropskimi asociacijami starih mest in vključevanje Vanje ter izvajanje pobud, ki prispevajo k izboljšanju življenskega standarda na območju starih mest", je dejal Franko Fičur.
f-	;	::.fl
betos je sedež skupnosti spet v Piranu. Ugotavljajo, da so vse tri naloge v glavnem uresničili. Uspelo jim je vnesti prenavljanje starih stanovanj in starih rtlestnih jeder v nacionalni stanovanjski program, saj je Republiški stanovanjski sklad v enem od svojih razpisov prenovo obravnaval kot Prioritetno. Kot drugo, Skupnost je bila sprejeta kot pridružena članica v ^Vropsko organizacijo obzidnih mest.
Lez dve leti (1998) bo Slovenija in z njo občina Piran, gostila vsakoletno ^Tlnarodno srečanje te organizacije. Anton Mikeln, Vojteh Reiher in Mateja "ofner so predstavili najpomembnejše razvojne in prenovitvene projekte Posameznega mesta. Prenova gledališča Tartini Piran kije bilo zgrajeno v letih ^09 in 1910 po načrtih tržaških arhitektov, zaradi pomanjkanja denarja sicer še ni tako blizu, vendar je v tej smeri bilo že veliko narejenega. Leta 1991 K MZVNKD Piran pripravil konzervatorski program, Studio galeb d.o.o. Koper Je leta 1993 izdelal idejni načrt, pridobljena je bila lokacijska dokumentacija 11 lokacijsko dovoljenje, v zaključni fazi pa je izdelava projekta za pridobitev Vadbenega dovoljenja. V največji možni meri bodo upoštevani originalni
projekti, celotno stavbo pa bodo posodobili funkcionalno, tehniško in prostorsko.
Osnovni program, ki ga | bo gledališče izvajalo bodo gledališče, kulturne prireditve, kongresi, turizem in drugo. Na sliki: Gostje in gostitelji I na razstavi Skupnosti I starih mest v križnem I hodniku Minoritskega samostana Piran, 10.7. 1996
V Drogi se splača imeti delnice
Na 2. letni skupščini delničarjev Droge d.d., kije bila sklicana za 18. julij v Portorožu, so odločali o razdelitvi čistega dobička iz poslovnega leta 1995 v višini 632 milijonov SIT. Sklenili so, da se 411 milijonov SIT nameni za rezerve, medtem ko se 222 milijonov SIT uporabi za izplačilo dividend, kar zanša 784 SIT bruto dividendo na delnico oz. neto dividendo 588 SIT na delnico. Dividende pripadajo tistim delničarjem, ki so bili na dan skupščine vknjiženi kot imetniki delnic v centralnem registru pri Klirinško depotni družbi, izplačane pa bodo v roku enega meseca po skupščini. Droga ima okoli 8000 delničarjev.
Skupna odgovornost za čisto morsko obrežje
Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava R Slovenije za varstvo narave, je pred nedavnim v Kopru predstavila preliminarno Študijo ranljivosti slovenskega obrežnega pasu in predlog njegove kategorizacije z vidika (ne)dopustnih posegov in dejavnosti. Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran pa je 1. julija v Kopru predstavil zgibanko Zavarovani deli slovenskega morja.
Obširnejši prispevek o tem boste lahko prebrali v septembrski številki Primorskega utripa. Okoljevarstvenike že sedaj vabimo k sodelovanju.
Accademia dej!? Abruzzi per le Sclenze e le Arti
\n t«ul ati ftr&l Od nbohto, con eporhtlc »cnc&ijfoftc RpootoUca M *.«. Paolo
C*nacolo	: tfftlet*. p la 8.8. »riten«, «. 6/1, U* lUoletrajtone
Tatikto m «*0i*r*© »i CbUri, n as-a-toTO, at n. aoa. /»oh. u, »e/. 4«.
PRIZNANJE dr. MIRANI MALC
Na predlog prof. dr. Gualterija predsednika Mediteranskega združenja za talasologijo in talasoterapijo, so dr. Mirani Male iz
a »olenne leatlmonianja fcdla Sua fecon&a c tenacc (Speta, bel Suo otnnbe omote pet namonltii e belta Sna bifcea bella Spe» ranja, bella ffebe e bella (JaritO nel cuote bcflli "Uornini, 4 etato cblamato a far parte bcltflccabemia beoU Ebnisji pet le Sctenje e le arti, in ejualito bi
Ziccabemico
' /	vfi fkfe*ih«nr« firmtteo
portoroških term v Pescari podelili častno članstvo Akademije znanosti in umetnosti Abruzzov, za njen pomemben prispevek na področju jg, talasoterapije.
Julijski dnevi in večeri
MISS PORTOROŽA
Po nekaj letošnjih zelo uspešnih prireditvah (Turbadur, The Dubliners, MMS) na letnem prizorišču Avditorija, bodo na svoj račun prišli občudovlaci ženske lepote. V soboto, 27. julija ob 21.00 uri bodo na koncertni prireditvi Nena Belana in skupine -avoli, izbrali tudi miss Portoroža '96. Vstopnina:	1500 SIT ( v predprodaji 1200 SIT).
Organizatorja prireditve sta Avditorij Portorož in M & M.
ORLEKI v Portorožu
Dva dni prej, 24. julija ob 21.00 uri se bodo na letnem prizorišču Avditorija publiki predstavili ORLEKI s koncertom knapovske glasbe " folk- rock- pleh". Vstopnina: 1500 SIT ( v predprodaji 1200 SIT). Organizatorja sta Avditorij Portorož in Maona Piran.
DIONIZ v Kopru
Prva predstava - PREMIERA - ulični performans - podobe iz sanj, projekt igralca Vlada Šava, v produkciji Primorskega poletnega festivala, se bo zgodila v starem mestnem jedru v Kopru (na relaciji med Rampinom -Kolarska ulica, Kačjo ulico in Mudo)
v sredo, 24. julija ob 21.30. Predstava DIONIZ se bo zvrstila še v četrtek, 25. julija in v nedeljo, 28. julija, spet po istih poteh, spet ob 21.30.
CHOPINOV VEČER
V	okviru glasbenih večerov bo v Križnem hodniku v Piranu v petek, 26. julija ob 21.00 uri Chopinov glasbeni večer. Izvrstna slovenska pianistka Sonja Pahor Torre , doma iz Kopra, že več let živi in dela v Messini- Italija. Lani je uspešno koncertirala v Ljubljani, sedaj pa se bo z nekaj klavirskimi skladbami predstavila tudi piranski publiki.
MAČEK V ŽAKLJU
V	okviru letošnjega Primorskega festivala se bo v torek, 30. julija ob 21.00 uri na punti pri svetilniku v Piranu, predstvalo gledališče 2 Obraza iz Celja. Predstavili bodo igro Maček v Žaklju.
hm hhhhhmmhhhhi
GOSPODARSKI UTRIP REGIJE
. . . '
V prvih treh mesecih od turizma že dobre četrt miljarde dolarjev. Z igrami na srečo iztržili dvakrat več deviz kot s storitvami turističnih podjetij.
Banka Slovenije je 2. julija objavila letošnje prve (predhodne) podatke o turističnem deviznem izkupičku za čas od 1. januarja do 31. marca 1996. Po podatkih naj bi se v prvem trimesečju 1996 v slovenski devizni blagajni od turizma nabralo 253,445 milijona dolarjev, kar je 13 odstotkov več kot v enakem času lani. Hkrati so prebivalci Slovenije na potovanjih po tujini porabili 12 odstotkov več deviznih prihrankov kot v prvem, trimesečju leta 1995.
Največji delež deviznih prihodkov od turizma predstavlja odkup gotovine-deviz (103,2 milijona USD ali 40,7 %), nato sledijo devizni prejemki od igralnic ( 36,3 milijona USD ali 14,3 %), prodaja blaga tujcem ( 30,7 milijona USD ali 12,1 %), medtem ko storitve turističnih podjetij znašajo le 17, 3 % devizne pogače oz. v strukturi prilivov 6,8 %, kar pa kljub slabemu začetku sezone predstavlja 88- odstotno povečanje! Ostale dejavnosti (črpalke in podobno) so navrgle v devizno košaro 66 milijonov USD ali 26,1 oodstotkov.
Poostreno evidentiranje odkupa gotovine in čekov od tujcev kaže v treh mesecih letošnjega leta za 11 odstotkov manjši odkup deviz. Kar za 43 odstotkov je bila manjša evidentirana prodaja blaga tujcem za tujo gotovino v prostocarinskih prodajalnah in konsignacijah.
Kot že rečeno, so bistveno večji (+88%) devizni izkupiček iztržili hoteli, gostinska podjetja in drugi prenočitveni objekti. Absolutno in relativno (+360%) več deviz je iztržila Slovenija s prodajo domačega blaga in drugih storitev tujim turistom, z zdravstvenimi storitvami in še nekaterimi drugimi storitvami. Pomemben je tudi prispevek igralnic, ki so v prvih treh mesecih letos odkupile 14 odstotkov več neto tuje gotovine in čekov od iger na srečo kot v enakem času lani. Tako je Slovenija z igrami na srečo iztržila dvakrat več deviz kot s storitvami turističnih podjetij in tudi 18 odstotkov več s prodajo tujega blaga tujcem.
GZS Združenje za turizem Slovenije Danica Zorko
DEVIZNI PRIHODKI IN ODHODKI OD TURIZMA V SLOVENIJI 1992- 1995 ( v mio USD)
Leto	Skupaj prejemki	Skupaj izdatki	SALDO
1992	671	282	389
1993	734	305	429
1994	959	369	590
1995	1.084	415	669
Vir: Banka Slovenije
Izšel je Slovenski delničar
Sredi junija je izšla prva številka časopisa za razumevanje lastništva-Slovenski delničar , ki ga izdaja Delo d.d.. Ustanovitelj lista je Gospodarsko interesno združenje Delničar, predsednik UO je Draško Veselinovič, direktor Tit Dobršek, urednica Silva Čeh. Prvi strokovni časopis za področje delničarstva v Sloveniji prinaša vrsto zanimivih prispevkov.
Na prvi strani pod naslovom Adijo certifikati, dober dan delnice!, piše, da smo se Slovenci v komaj štirih letih spremenili v narod delničarjev. Pooblaščeni investicijski skladi so zbrali za okorg 300 milijard tolaijev certifikatov, več kot polovico, če vemo, da je bilo izdanih vseh skupaj za 563 milijarde tolaijev. Urednica Silva Čeh objavlja pogovor z Dr. Edom Pirkmajerjem, državnim sekretarjem za privatizacijo, ki komentira kako je prišlo do tako imenovane privatizacijske luknje, milijardnih presežkov certifikatov, ki še nimajo pokritja. Na 6. strani Delničarja je pod naslovom Presenečenje z dividendami-objavljena mala anketa v kateri Lilijana Ivanek- Pečar iz portoroške Droge in Marjan Matevljič, kapitan Marine Portorož, govorita o izkušnjah s prvimi izplačanimi dividenami delničarjem v teh dveh portoroških delniških družbah.
Na notranjih straneh časnika je objavljen Abecednik za "novopečene" delničarje; razlaga strokovne izraze, na primer kaj je imenska delnica, delniška knjiga, dividenda, javna prodaja delnic, kapitalski dobiček in podobno. V anketi pod naslovom Kaj je bogastvo, Drago Mislej, zani izolski novinar, podjetnik in direktor firme Graffit d.o.o., razmišlja o tem kaj je bogastvo.
Na 18. strani je objavljen zapis direktorice Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, Mire Puc. Draško Veselinovič, direktor Ljubljanske borze meni, da lastninsko preoblikovanje prehaja na stopnjo razvoja, na kateri bo začelo bistveno vplivati tudi na trg vrednostnih papirjev oziroma na Ljubljansko borzo.
V članku Privatizacijski milijarderji, lahko preberemo, daje doslej na Sklad za razvoj, kije prva vmesna postaja, na katero podjetja nakazujejo privatizacijsko kupnino, torej gotovino in lastninske certifikate ( z njimi so ljudje kupili ali zamenjali delnice podjetij), prispelo za 12,8 milijard tolarjev gotovine in 9,6 milijarde tolaijev vrednih certifikatov.
Objavljena je tudi lestvica največjih "odprtih" delniških družb. Na prvem mestu je Petrol s 97 tisoč delničarji, sledijo Krka, Mercator, Lek, Sava Kranj, Istrabenz, Radenska, Pivovarna Laško, Kovinotehna Celje, Droga Portorož. Ta portoroška delniška družba ima 8 tisoč delničarjev. Lestvica podjetij največjih "zaprtih" delniških družb kaže, da je na prvem mestu z največjim številom delničarjev Mura Murska Sobota (7.400), sledijo Intereuropa Koper (5.500), Merkur Kranj ( 3.400) itd. Na 22. in predzadnji strani časopisa so objavljene tečajnice borznega in zunajborznega trga, svetovni borzni indeksi in druge koristne informacije.
Hidro Koper
Uspešen prehod v tržno gospodarstvo
Letos mineva 40 let odkar so ustanovili Vodno skupnost Koper z nalogo, da z vodnogospodarskimi deli pomaga pri razvoju regije. Danes se to podjetje imenuje Hidro Koper, ki je uspešno zakorakalo v tržno gospodarstvo, je ob nedavni proslavi ob jubileju v Ankaranu poudaril Pavle Gantar, minister za okolje in prostor. Podjetje je bilo ustanovljeno 30. junija 1956. Njegova naloga je bila, da z vodnogospodarskimi deli vpliva in praktično omogoči gospodarski razvoj Slovenske Istre na območju občin Koper, Izola in Piran. Ena prvih nalog je bila melioracija koprskega zaliva in izgradnja prve etape Luke Koper. Leta 1959 seje območje delovanja podjetja razširilo tudi na občine Postojna, Ilirska Bistrica in Sežana. Podjetje pa je sodelovalo tudi pri strateških vodnogospodarskih, hidrotehničnih in drugih nalogah na ozemlju celotne Jugoslavije. V domačih regijah so izvajali številne regulacije vodotokov, kot denimo reke Reke, Rižane, Dragonje, Badaševice, Pivke in Dmice. Danes osnovna dejavnost; Javna gospodrska služba in varstvo morja, predstavlja le še samo petino prihodka.
Na trgu odkrili nov posel
Že pred leti so začeli uvajati novo tržno dejavnost; Odkrili so nov posel, kije pravtako povezan z vodo. Zgradili so marino v Portorožu, uredili priveze za čolne v kanalu Fazan, marini Parentium in Čitadela v Poreču, marino v Novigradu, marino v Kopru, trenutno pa gradijo marino v Izoli. Postali so specializirano podjetje za varstvo morja in upravljanje komunalnih privezov, projektiranje in izvajanje vseh vrst vodnogospodarskih, pomorskih, prometnih in drugih objektov nizke gradnje in izvajanje zemeljskih del z gradbeno mehanizacijo.
Služba za varstvo morja
V	Vodnogospodarskem sektorju Hidra so s pomočjo Ministrstva za okolje in prostor v letu 1975 ustanovili službo za varstvo obalnega morja, ki dnevno pobira bivalne odpadke z ladij v koprskem zalivu, opravlja kontrolne obhode z ekološkim plovilom ob slovenski Obali in pobira plavajoče odpadke na morski gladini.
Hidro v fazi lastninjenja
Kako bodo olastninili koprski Hidro? Republika Slovenija oz. njeno Ministrstvo za okolje in prostor bo imelo 21,314 % kapitalski lastniški delež, Mestna občina Koper 2, 996 %, upravičenci iz notranjega odkupa in interne razdelitve 45,141 % ter Skladi 30,546 %. Razvojne pespektive koprskega Hidra so v prvi vrsti skrb za okolje, ekologija, koncesija za službo za varstvo obalnega morja in ohranitev že pridobljenih koncesij za upravljanje kamionskega terminala, komunalnih privezov in še česa.
Slovesnost ob tako pomembnem prazniku so pripravili v petek, 28. junija v Ankaranu. Zbrane je pozdravil tudi Pavle Gantar, minister za kolje in prostor, kije ob izrečenih čestitkah poudaril, da Hidro sodi med podjetja , ki so se ob prehodu v tržno gospodarstvu uspela prilagoditi novo nastalim razmeram in še bolj razviti strokovne in gospodarske sposobnosti. Ministrstvo za okolje in prostor skrbi tudi za to, da bo Hidro Koper še naprej eden najsposobnejših izvajalcev programov s tega področja, kijih bo sofinancirala država. Hidro bo tudi še naprej opravljal javno službo na morju in vodah, že v tem letu pa naj bi mu dodelili vse potrebne koncesije, ki jih mora imeti pri izvajanju svoje dejavnosti, najprej pa seveda koncesijo za varstvo morja. Na slovenskem obalnem prostoru se zgrinja ogomno različnih interesov, je dejal minister Pavle Gantar in dodal, da je treba preprečiti neselektivne pritiske, saj naše morje vsega tega ne bo moglo prenesti. Zato morata Mestna občina Koper in država najti skupne rešitve za varovanje in nadaljnji razvoj tega območja.
Barbara Kampos
Obrtna cona Lucija
Temelji za novo zgradbo
V	že kar nekaj let nastajajoči obrtno podjetniški coni v Luciji so te dni začeli graditi novo dvoetažno poslovno zgradbo v izmeri 1700 kvadratinih metrov, ki bo na las podobna že obstoječi. Namenjena bo za skladišča, proizvodnjo m obrtne delavnice. Investitor in izvajalec del je Splošno gradbeno podjetje Koper, ki že vabi morebitne kupce k sklepanju kupoprodajnih pogodb. Prostori bodo kar veliki, saj najmanjši meri 105 m2 metrov.Za kvadratini meter prostora v četrti gradbeni fazi bo treba odšteti od 990 do 1200 DEM. Pri firmi SGP pravijo, da jim je že uspelo skleniti eno pogodbo. Objekt bodo postavili pod streho v osmih mesecih tako da bo pripravljen za vselitev januarja prihodnje leto.
Vedno več poslovnežev v lucijski obrtni coni
Obetavna obrtna cona v Luciji še ni povsem zaživela, a vseeno to ni več tako zanemarjen in nepomemben predel piranske občine. Tudi poslovneži so spoznali, da lahko tukaj za relativno malo denarja odprejo svoj poslovni prostor ali pisarno.
Kar korajžno seje v cono naselila velika samopostrežna trgovina, tu si lahko kupite avto znamke Ranault, beton, gradbeni material, pivo, poiščete mojstra za popravilo hadilnih naprav, stopite do trgovine s tehničnim materialom, semenarne, na odpad po nujne rezervne dele do pralnice, skladišča Degro in še
Potem ko so prenovili in dogradili stavbo Območne obrtne zbornice Piran i11 zgradili še eno novo poslovno stavbo ter halo za skladišča in proizvodno obrt. so začeli prihajati podjetniki in pokupili skorajda vse prostore. V novi poslovni zgra i o stavbi Območne zbornice že imajo svoj sedež firma oz. podjetniki, mage as , Tehnika d.o.o., Mad dog d.o.o., Valeta d.o.o., Ingmar d.o.o., Teni do-°-’ Energy sun d.o.o., Tomas Luxottica, Gradnje d.o.o.. Metalcheramoca d.o.o,, Vivendi d.o.o., Turfin, Geacom d.o.o., Rešet d.o.o..
.a , ar 0 rePčevalnica. Na kakšna vrata z napisom boste morda zaman trkali, ker se podjetnik še morda ni vselil.
Splošna banka Koper
Banka s pozitivno bilanco in vedno večjim vplivom na finančnem trgu Slovenije
Najpomembneši podatki, ki so jih delničarji dobili na mizo na 10. zboru Splošne banke Koper d.d. (27. junija 96), ko so obravnavali in skepali- o poslovanju banke v letu 1995, kažejo, daje banka poslovno leto zaključila s 610 milijoni tolaijev dobička. Bilančna vsota banke na dan 31. 12. 1995 je znašala 82, 451 milijarde tolaijev, kar jo uvršča na 4. mesto med vsemi 31 aktivnimi slovenskimi bankami. Obseg plačilnega prometa s tujino je v letu 1995 presegel milijardo dolaijev, kar jo uvršča na na 5. mesto med vsemi slovenskimi bankami. Če vemo, da je banka v poslovnem letu 1994 izkazala izgubo in daje morala čez številne čeri navzkrižnih interesov, ko naj bi banko po zakoreninjeni logiki obvladovali največji dolžniki, je to nedvomno uspeh.
To je bilo tudi leto, ko je banka slavila 40 let obstoja in hkrati uspešno zaključila nekatere aktivnosti, ki so prispevale k sanaciji znatnega dela kreditnega portfelja banke in s tem temeljev za njen nadaljnji razvoj. Predvsem gre za znižanje kreditne izpostavljenosti do podjetja Splošne plovbe Portorož s prenosom velikega dela dolga na državo in zamenjavo preostanka terjatev do bivše Narodne banka Jugoslavije iz naslova deviznih vlog za državne obveznice. Pa tudi obresti na posojila niso več tako divjaško visoke kot v preteklosti. Seveda deloma tudi na račun nižje inflacije.
Te dni naj bi po sklepu delničarjev banka že nakazala dividende 50% ugotovljenga dobička- skoraj 304 ahlijone tolaijev. Pomembno se zdi tudi, da banka na "svojem"
Prostoru, ob vse večji medbančni konkurenci, suvereno in zadovoljivo servisira potrebe vse Večjega števila družb, podjetnikov in občanov, kar je povezano tudi z zaupanjem do te finančne ustanove.
Boljši rezultati pomenijo tudi boljše obvladovanje stroškov, vključno s stroški financiranja.
Banki so nekateri očitali, daje ob visoki konkurenci premalo prisotna na trgu, kar je lahko dvorezen meč. V zvezi s tem želimo poudariti, da od bank ni Mogoče vedno pričakovati, da bi "vlekle" poteze podjetniškega menedžmenta idustrije, trgovine, turizma itd., ker za to pač nima usposobljenih kadrov.
Sicer pa je banka, tudi preko Finorja, v mnogih primerih dokazala, da lahko Uspešno sodeluje pri prestrukturiranju podjetij, seveda ne v obliki avtomatičnih in nekritičnih odpustkov (dokapitalizacija, moratorij, ) ampak z uPorabo teh istih mehanizmov na osnovi konkretnih programov in aktivnosti tudi drugega okolja. Pavšalnih očitkov o nekooperativnosti Splošne banke ?°per zato ne moremo vedno sprejemati," je na zboru delničarjev dejal Vojko c°k, glavni direktor banke. Banka ima zadosten jamstveni kapital, ki znaša 10 ttiiljard tolaijev, kar je 1,5 krat več kot je z zakonom predpisano. Banka je Začela tudi širiti svoje poslovne aktivnosti zunaj dosedanje obsoječe mreže tudi s Predvideno enoto v Ljubljani.
Sprememba imena banke
10. zboru banke so poleg poslovnega poročila imeli na dnevnem redu tudi
revizijsko poročilo o poslovanju,
] poročilo nadzornega odbora | banke, sklep o oblikovanju sklada za lastne delnice, sprejeli so plan razvoja banke od leta 1996 do 2000, sklep o ugotovitvi neto dolžnikov za leto 1995, predlog sprememb in dopolnitev ||	statuta SB Koper d.d., razrešitve
,f: jSHin imenovanja ter v okviru ;	sprememb statuta tudi predlog
Ib	spremembe imena Splošne banke
mKf	Koper d.d., ki naj bi se v
J prihodnosti imenovala BANKA W	KOPER d.d.
fotografije: Delničarji glsujejo za poslovno poročilo- in delitev dobička
FOTO: FK- INFORMA
Razstava ponarejenega denarja
^ °w/ Splošne banke Koper smo si do 15. julija lahko ogledali razstavo ponarejenega , er>arjal ki so jo pripravili z namenom, da bi si obiskovalci, zlasti delavci v menjalnicah ^ denarnih zavodih, lahko ogledali ponarejen denar, različne bankovce z vseh koncev
^azstava je bila zasnovana tako, da je zajemala kratek Zgodovinski presek pravega in ponarejenega denarja do ®ta 1991, naš denar od bona do tolarja ter vse pjpomembnejše tuje valute, ki so bile predmet azpečevanja ponarejenega denarja. Razstava je bila °uprta skoraj mesec dni in je zagotovo dosegla svoj anien, saj so si jo ogledali številni poznavalci in nepoznavalci denarja. Denar poznamo v svetu že menda uraj 2700 let. Kovati so ga začeli stari Grki in Rimljani.
^e‘° značilen je bil tako imenovani rimski srebrni novec. v enar kot univerzalno plačilno sredstvo pa je seveda e<3no zanimiv tudi za ponarejevalce, ki jih je, ko je tak ^eUar že vržen v obtok, zelo težko izslediti. Nekatere ankovce, na primer nemške marke ali švicarske franke, tudi ameriške dolarje, je bilo težko vedno težko ponarejati. Danes se v JleUjalnicah in bankah lahko pomagajo, ker imajo ustrežene svetlobne naPrave.
OKOLJE ZBIRA KARTON
Jeseni še akcija za zbiranje starega papirja.
V piranskem Javnem podjetju OKOLJE že skoraj šest mesecev zbirajo karton. S tem dobrim delom bodo letno ohranili skoraj 300 srednjevelikih dreves. Mreža zbiranja kartona sicer še ni tako razpredena, da bi ga lahko občani metali v ustrezne posode. Za zdaj hodijo karton sami iskat naokoli po trgovinah, in obratih, oz. pridejo s kombijem, če jih kdo pokliče.
Zbiranje in sortiranje sekundarnih surovin za reciklažo v Nemčiji na primer, kjer je ekološka osveščenost daleč največja, je nekaj povsem samoumevnega. Del stroškov komunalnim podjetjem za to delo krije celo država. Pri nas pa se ta posel očitno ne izplača. Zelo težko se je organizirati, najti odjemalca, predelava pa je ponavadi nerentabilna. Ljudi smo nekaj časa navajali na red, da naj sproti sortirajo odpadke in jih mečejo v ustrezne kante in ko so opazili, da opravljajo Sizifovo delo, so odnehali.
Pri OKOLJU so vendarle napravili korak naprej. Kupili so prešo in dva delavca v velikem prostoru na Fomačah (na sliki) pridno stiskata karton v kocke, ki ga potem, ko se ga nabere dovolj, prodajo papirnici Krško in nekaj malega celo iztržijo. V to koristno delo jih je menda prisilila tudi stiska na deponiji, saj morajo tja letno zapeljati kar okoli 60 tisoč kubičnih metrov smeti.
Zlasti velike količine smeti se nabere v poletni turistični sezoni. Vse več pa je tudi plastične embalaže. Na smetišču pa se letos ni znašlo kar okoli 3 tisoč kubičnih metrov razsutega kartona.
Stisnili so ga v kocke in prodali.
Kot je na nedavni tiskovni konferenci, na kateri so novinarjem predstavili tudi nov prometni režim, povedal Robert Časar, direktor JP
OKOLJE, naj bi letos	\	M
jeseni sprožili tudi akcijo zbiranja starega
papirja.	■HdillK Iv.
Nova stranka na političnem prizorišču?
Gibanje za celovito Slovenijo
Še pred letošnjimi volitvami v DZ namerava Štefan Vrzela s svojimi ožjimi sodelavci in političnimi somišljeniki v Mariboru ustanoviti novo politično stranko- Gibanje za celovito Slovenijo s programom varovanja nacionalnih in socialnih interesov Slovenije. K njihovemu programu delovanja sodijo tudi prizadevanja za hitrejše reševanje vprašanj nerazčiščenih odnosov glede meje s Hravaško. Za zdaj še vedno ljudska iniciativa meni, da bi morala meja s Hrvaško potekati na Mimi.
Štefan Vrzela, idejni in morda tudi prvi bodoči legitimni vodja bodoče nove politične stranke je, kljub rahlemu zdravju, še vedno politično zelo aktivna osebnost, poln načrtov, ki bi jih rad uresničil na političnem in gospodarskem prizorišču. Ugotovili so, da kot skupina občanov ne morejo veliko storiti, zato se bodo politično organizirali in poskušali svoje doseči v poslanskih klopeh. Štefan Vrzela nam je kar z rokava stresel nekaj glavnih opornih točk, ki jih bo zasledovala bodoča nacionalno obarvana politična stranka.
Med glavne cilje so si zastavili pravično razmejitev ozemlja s Hrvaško (Piranski zaliv, Razkrižje), ukinitev priviligiranih pokojnin, več pravic in reda na socialnem in gospodarskem področju (človeka vredno življenje, ne ponižanje delavcev) in drugo. Štefan vzela živi v Mariboru.
Bil je aktivist v NOB. Leta 1944 ga je ujel Gestapo in ga obsodil na smrt. Odpeljali so ga v Dachau, kjer je po srečnem naključju preživel vse grozote in se takoj po vojni, 10. junija vrnil domov. Postal je gardist in večkrat osebno spremljal maršala Tita.
" Videl sem tlačene ljudi, hopštaplerstvo, zapiranje in ubijanje nedolžnih ... Ker sem se zameril novi politični komunistični eliti so me leta 1951 aretirali in zaprli. Eno leto sem bil v mariborskih komunističnih zaporih, nato pa so me za dve leti internirali na Goli otok - na Grgur. Saj veste kaj to pomeni, mar ne? Lata 1958 so me ponovno aretirali, ker sem povedal nekaj preveč o Jovanki Broz, pripoveduje.
Pohvali se, da so s svojim aktivnim vključevanjem v novejše politične dogodke, preprečili podpis "izdajalskega" sporazuma s Hrvaško. V tem sporazumu naj bi že natanko pisalo kje in kako bo potekala mejna črta med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo. Po njihovem mnenju v škodo Slovenije. Na različne naslove ( celo na Sveti sedež) je pošiljal proteste, pisma, predloge. Njegova stališča povzemajo tudi različni mediji. Štefan Vrzela, ki je bil na krambergerjevi listi domovinske narodne stranke, je julija 1992 v zvezi z mejo s Hrvaško (tudi v Savudriji, na Dragonji in v Piranskem zalivu) poslal pismo s sto sopodpisniki poslancem tedanje Skupščine R Slovenije.Kabinet predsednika republiške skupščine je pismo posredoval takratnemu predsedniku komisije za pomorstvo Danijelu Starmanu. Starmanova komisija je konec septembra istega leta to pismo v zvezi z morsko mejo tudi obravnvala. Zanimivo pri tem je, da nekatere čisto na drugem koncu Slovenije veliko bolj skrbi meja v Piranskem zalivu kot tukajšnje politike.
Dušan Mravlje uspešno pritekel
v Portorož
Na prvem megatriatlonskem tekmovanju med ekipama Slovenske novice- Addidas- Hoteli moije in Stop Team Edina, je zamagala slednja.
Zares so bili to rekordi- svetovni rekord Primoža Čerina, ki je v 24 urah prekolesaril 726 km, rekord Naceta Majcna, ki je preplaval 40 km (tekmica mu je bila Maša Jamnik) in Dušana Mravljeta, kije tako kot on to zmore, po 250 km uspešno pritekel na cilj v Portorož. Zadnje kilometre ga je spremljal športnik brez nog Mirko Lebar. Na cilju (30. junija) na terasi Jurček v Portorožu, so tekmovalcem pripravili prisrčen sprejem.
FOTO: FK- INFORMA
PREDSTAVITEV EPOP-a ŠPANIJI
Marko Morgan, jadralec in član organizacijskega odbora Evropskega prvenstva jadralcev razreda Optimist, ki bo v Piranu julija prihodnje leto, je odpotoval v Španijo (Palma de Malorca) kjer poteka letošnje evropsko prvenstvo jadralcev tega razreda.
Na prvenstvu v Španiji bo predstavil priprave na piransko Evropsko prvenstvo EPOP, hkrati pa bo pred mednarodnimi merilci opravil še zadnje meritve jadrnice optimist One design, domače izdelave. Kot je znano so v delavnici Morgan boats že izdelali nekaj optimistov te nove serije in zanje dobili zelo laskave ocene domačih in tujih strokovnjakov in jadralcev.
Rešitev nagradne križanke št. 30, Zlatarstvo Vagaja
Žreb je med tistimi ki ste pravilno rešili križanko izbral tako-le: Nagrado Zlatarstva Vagaja iz Izole prejmejo: Zorka Šmuc Dekleva, Pristaniška 1 Piran, Slava Kurent, Ul. IX. korpusa 4, Piran, Elizabeta Rupnik, Ukmarjeva 7 8, Portorož. Rešitve današnje križanke pošljite na naslov uredništva do S. septembra. Kot običajno Vas čakajo tri nagrade Zlatarstva Vagaja iz Izole.
MREŽA DROG
V prejšnji številki Primorskega utripa smo zapisali, da je pred nedavnim izšla številka piranske knjižice za anslovno MREŽA izvajalcev dejavnosti in programov na področju obravnavanja problemov v zvezi z uporabo DROG, ki prinaša 28 zanimivih prispevkov s področja te problematike. Med drugim tudi prispevek o zgodovini Lokalne akcijske skupine za preprečevanje tveganja in škodljive rabe drog, ki jo vodi prof. zdravstvene vzgoje Milica Maslo in zapis oz. ugotovitve Sergeja Pirjevca, dipl. psiholaoga, Srednja pomorska šola Piran. V današnji številki Primorskega utripa povzemamo nekaj ugotovitev iz raziskave Milice Maslo, (hkrati tudi njeno diplomsko delo), " Stališča slovenskih osmošolcev Zdravih šol in drugih šol do vzgoje in izobarževanja o drogah."
Milica Maslo ugotavlja, da se ob vse večji aktualnosti zlorabe različnih drog, pojavljajo med strokovnjaki in v javnosti vprašanja o učinkovitosti preventivnih programov. S tem v zvezi, piše Milica Maslo, bomo morali v bodočnosti razčistiti prenekateri dvom. Učinkovitost zdravstvenovzgojnih prizadevanj za osveščanje, informiranje in vzgojo na področju drog je težko objektivno meriti glede na množico drugih vplivov, ki so jim učenci zavestno ali podzavestno izpostavljeni. Zaradi opisanih razmišljanj in vparšanj je želela zvedeti nekaj stališč osmošolcev do vzgoje in izobraževanja o drogah in do drog. V raziskavo je vključila 11 "Zdravih šol" v Sloveniji in 11 drugih šol. Pomembna ugotovitev je, da otroci verjamejo v verodostojnost informacij o drogah. Informacije otrokom pomagajo krepiti zavest, da so droge škodljive snovi. V njih izzivajo tudi strah pred škodljivimi posledicami zaradi uživanja in da torej droge niso zanje. V raziskavi so bile ugotovljene nekatere velike razlike v stališčih učencev Zdravih šol v primerjavi s tistimi iz ostalih šol. Učenci "Zdravih šol" namreč nekaj več vedo o drogah, alkoholu in LSD-ju. To kaže tudi na uspeh, kajti učenci tako imenovanih zdravih šol so o škodljivosti drog očitno nekoliko bolj seznanjeni. Večina učencev, ki so bili vključeni v raziskavo, je povedala, da so imeli pouk o drogah in da se o tem v šoli z učitelji tudi pogovarjajo. Tudi v zdravih šolah so dekleta pogosteje kot fantje, poizkusila tobak in alkohol.
Poglejmo sedaj še nekaj objavljenih zbirnih podatkov iz ankete, opravljene v letu 1993 med dijaki Srednje pomorske šole Piran. Strastno je kadilo 2 % dijakov, občasno 13 %, redno 14%, absolutno ni kadilo 73 % dijakov. Na vprašanje kako pogosto uživajo alkohol je 28% dijakov odgovorilo, da alkohola sploh ne uživa. Zelo redko ga uživa 34%, občasno 33%, redno vsakodnevno 1%, brez odgovora 4%. Največ naketiranih pije pije pivo, sledijo vino, Stock - Cola itd. In kakšne izkušnje so imeli mladi takrat z drogami? Na to delikatno vprašanje so od 293 anketiranih, odgovorili le 204 dijaki. Med temi 70% sploh nikoli ni jemalo drog. Marihuano je redno jemalo 2% dijakov, občasno 5%, redko 4%. To vrsto droge je "samo enkrat je poizkusilo" 9% dijakov. Kokain sta redno jemala samo dva dijaka. Heroin so redno jemali 3 dijaki. Iz ugotovitev tudi izhaja, da imajo otroci, ki se ukvaijajo s športom manj izkušenj s ppsihotropnimi snovmi. (FK)
PRIMORSKI
UTRIP
TOPLOMER
NAUK 0 ENERGIJI
ZIMSKO
PREVOZNO
SREDSTVO
ZIMSK LETOVIŠČE „ NA ŠVEDSKEM
MAJHNA
DREVESNA
ŽABA
PLIN. KI NAS OBDAJA
SESTAVIL
MILKO
EMERŠIČ
PREVOZ
BLAGA
0BN0-
VITELJ
GLAVNO
MESTO
JUŽNEGA
JEMENA
POLSVIL.
TKANINA
EVROPSKI
VELETOK
IZDAJATELJ
MENICE
UREDNIK
FR - ŠVIC. PISATELJ (CLAUDE)
NEHOTEN
TRZAJ
OBRAZNE
MIŠICE
ZBOR
DEVETIH
GLAS-
BENIKOV
STANKO
VRAZ
JERMAN
ŽLEBIČ V DOGAH
IME IT. NOGOMETAŠA BAGGIA
PROSTOR V STANOV
STRUP V TOBAKU
PREGOVOR
PRISTAŠ.
KOLEK-
TIVIZMA
NORD, BOG. MORJA
AM. IGRALEC (ROBERT DE)

KUMA
NAJSEVERNEJŠA AM. ZVEZNA DRŽAVA
MESTO BLIZU NEAPLJA V ITALIJI
CEBEU'
saM£c
LESARSKI
POKLIC
STARI
DEL
MARIBORA
SUKANEC
TIHOTAP-
LJENJE
DRUGO
NAJVECJE
FINSKO
JEZERO
PESNIK
AŠKERC
KRAJ PRI KRŠKEM
AM. KOMIK
ZAČRTANA
SMER
CESTE
BARVNA
TEHNIKA
PRI
FILMU
CERKEVNI
ODPADNIK
TESTAMENT
NEMŠKI
GEOGRAF
(CARL)
STAREJŠA
SL.
PEVKA
GROS
IT.
PISATELJ
SVEVO
SONČNI
ALI
LUNIN
POJAV
REKA V FIRENCAH
REKA PRI KOPRU
POGORJE V SAUDSKI ARABIJI
TRIKOTNIK
KRAJ NAD REKO
IT.
PEVEC
ULITA TISK. ČRKA
MADŽAR
MESTO V NIGERIJI
STAR
SLOVAN
TIPKA
SIDRO.
KOTVA
ZAČETNIK
ARSAKIDOV
DEL
ZOBOVJA
GOREČA VRVICA V SVECl
STENA V CERKVI
MESSINA
ŽIDOVSKO MOŠKO IME
PEVEC
MLAKAR
NEMŠKI
FILOZOF
(HANS
GEORG)
NAD-
STROPJE
ANETOV
ROMAN
CITROEN.
AVTO
OBOROŽEN
SPOPAD
DIVJA
maCka
EMA
STARC
TANTAL
KATRAN
GLAVNO
MESTO
ALBANIJE
MESTO NA URALU V RUSIJI
VODNA
ŽIVAL
NABOJ,
PATRONA
IRIDIJ
NEON
GORA V ŠVICI
STROKOVNJAK V GOSPODARSTVU
BELI
ŠPORT
NESMISEL.
NEUMNOST
ODPRTA
POŠKODBA
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
JEČA.
ZAPOR
SKLA-
DATELJ
SOSS
SOVRAŽ-
NICA
ŽELEZA


Festival MMS se je po nekaj koprskih sezonah spet vrnil v portoroški Avditorij. Za vrnitev festivala v okrilje portoroške noči sta najbolj zaslužna piranski župan in agencija Plahutnik, ki je v sodelovanju s TV Slovenija pripravila Programski koncept festivala, kije tokrat trajal dva večera, razdeljen pa je bil ua otroški festival, festival novih imen in seveda festival "velikih".
Glavno nagrado za pesem Lahko noč Piran je tokrat prejela domačinka Anika Horvat, mlajša hčerka glasbenika Ferrija Horvata, ki je pred 30-timi leti napisal najlepšo himno Portorožu (Sredi zasanjanih rož se v soncu koplje moj Portorož...)
Drugo nagrado so osvojili Agropop, tretji je bil Oto Pestner, nagrado za 'Uvedbo so prejeli Faraoni, najboljši aranžma pa je imel Benč.
Na petkovem večeru je pri pevcih do 12 let zmagala Anina Trobec s pesmijo Jumbo, pri tistih do 16 leta pa je bil najboljši Sašo Balan (Pesem v mojem srcu)
V večernem delu novih upov je nagrado za najboljši nastop dobila skupina Kingston.
Za naslednje leto organizatorji napovedujejo teden dni MMS-a.
William Deakin:
"Rad prihajam v portoroške terme"
Nekdanji oficir angleške vojske in literarni asistent pokojnega Winstona Churchilla William Deakin, seje letos, na predlog svojega osebnega zdravnika v Franciji, kjer živi že od leta 1968, skoraj ves junij ponovno mudil na zdravljenju v termah Hotelov Palače v Portorožu. Ob lanskem obisku ga je v občinski palači sprejel tudi piranski župan Franko Fičur.
Nekaj dni pred njegovim 83. rojstnim dnevom (slavil gaje 3. julija) smo ga obiskali v Grand hotelu Palače in mu zaželeli še dolgo zdravo življenje. Našega gosta, ki rad prihaja v Slovenijo, poznamo iz njegovih pogumnih dejanj, ko je v peklu 2. svetovne vojne, ki jo je zanetila Hitlerjeva Nemčija, v noči od 27. na 28. maj 1943 kot šef akreditirane zavezniške misije Tipycal, v Bosni doskočil s padalom v vrhovni štab NOV in partizanskih odredov s	Jugoslavije. Skupaj s Titom je bil tudi na
htjeski, v Italiji pa je vodil sekcijo znane angleške SOE (Special Operations ^ecutive). Bilje tudi prvi sekretar britanske ambasade v Beogradu, po vojni 1946 pa seje vrnil akademski karieri. Gospod Deakin je zgdovinar. Japisal je več znanstvenih del, med drugim tudi knjigo Šesto Mussolinijevih in Gora trdnjava. Kljub visoki starosti je gospod Deakin rad odgovarjal na aaša številna "zgodovinsko obarvana" vprašanja iz preteklosti. Skoda, ker ^am prostor ne dopušča, da bi se lahko o nekaterih dejstvih in živem spominu jJicirja, akademika -zgodovinarja, razpisali na straneh Primorskega utripa. /j0rda samo drobec iz dogodkov polpretekle zgodovine:
‘j bi Angleži in Američani napadli Titovo vojsko oziroma Jugoslavijo , če se ^akrat ne bi umaknila iz Trsta?
daljšem razmisleku je dejal :"Da, mislim, da bi to zagotovo storili. Vendar, „aš Tito je bil moder, suveren strateg..."
Ne. nikoli nisem prihajal k vam kot turist. Kot prijatelj da. Moj zdravnik mi je P0 lanskem uspešnem zdravljenju v termah, letos ponovno priporočil naj Pridem sem v Portorož. Po terapiji se zopet odlično počuttim. ahvalil bi se rad dr. Mirani Male in hotelskemu osebju, ki me je tako lepo Prejelo," nam je na koncu pogovora dejal William Deakin in skupaj s svojim Premljevalcem odhitel v Ljubljano na proslavo 5. obletnice državnosti
Slovenije.
Veseli Irci: The Dubliners
Prekaljeni simpatični irski glasbeniki so v soboto ( 6.7.) dodobra napolnili portoroški Avditorij
Privabili so staro in mlado in prav gotovo niso nobenega obiskovalca pustili ravnodušnega ob zvokih znanih melodij, kot denimo Step it out Mary, Dirty old Town, Working Man in St. Patricks Cathedral. Za ogevanje publike je odlično poskrbel Hans Theesink in legendarni Dublinersi so kaj kmalu pred oder privabili množico poslušalcev, ki so veselo poplesovali na njihove melodije.
V stranski sobi znanega dublinerskega Pub-a o Donghu'es, so bili daljnjega leta 1962 destililani The Dubliners in začela seje zgodba. Prvi uspeh so doživeli na znanem festivalu v Edinburghu leta 1963, kjer so jih po nastopu imenovali kar new Wave britanskega folka. Prvič so se svetu predstavili leta 1971, ko so prepotovali ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo.
Na svoji glasbeni poti so Dublinersi naredili skorajda vse. Igrali so pred desettisočimi ljudmi, nastopali za monaškega princa Reineija, angleško kraljico, obiskali m so številne majhne klube in polni energije pripotovali tudi v Portorož.
Potovalna agencija Maona iz Pirana je z organizatorji že pred meseci sklenila in plačala nastop, tako da bi večer na zunanjem prizorišču Avditorija lahko pokvarilo le grdo vreme. Že nekoliko sivolasi in sivobradi Dublinčani bodo prihodnje leto praznovali 35. obletnico delovanja. Letos je skupino zaradi zdravstvenih težav in solo kariere zapustil Ronnie Drew, zamenjal gaje Paddv Reilly, kije s skupino že prej večkrat nastopal kot gost in se odlično ujel z ostalimi člani, Johnom Sheanonom, Bameyem Mckenno in Eamonnom Campbellom.
Kot že rečeno, so simpatični "dedki" v portoroški Avditorij privabili staro in mlado. Nekateri so v živo sledili ritmu glasbe, drugi spet z nimi peli. Neutrudni glsabeniki so publiko zabavali dobri dve uri in marsikdo sije zaželel, da bi jih še kdaj videl na Obali. Takšni koncerti so zahtevnni tudi za organizatorje, a so tudi zelo odmevni v medijih. Omeniti velja tudi njihov kratek izlet po Obali. Organizator koncerta, Duško Mrdakovič iz Maone, jih je z ladjo pripeljal v Koper in Irci ne bi bili Irci, če si ne bi privoščili dobre kapljice. Na svoji poti so se ustavili tudi v nedavno prenovljenem Pubu Carpaccio, kjer so po sproščenem pogovoru z obiskovalci tudi zapeli nekaj svojih pesmi in navdušili.
Comunita' degli Italiani Pirano Skupnost Italijanov Piran
Programma delle manifestazioni per il mese di agosto e settembre
VENERDI, 2 agosto 1996 presentazione deli’ edizione speciale del "Lasa Pur Dir" dedicato al centenario deli' inaugurazione del monumento a Giuseppe Tartini. In Časa Tartini, alle ore 19.00 ed alfinaugurazione delfesposizione dei materiali relativi allinaugurazione del monumento. Nelfatrio dellArchivio di Pirano, alle ore 20.00.
MARTEDI, 13 agosto 1996 alle ore 20.00 nel Duomo di Pirano Concerto deli' Orchestra Filarmonica di Stato della Moldovia . Direttore: Fabio Nossal.
MARTEDI, 24 settembre 1996 alle ore 19.00 Presentazione del libro "DINOSAURUS HISTRIAE" di Flavio Forlani.
Prvi Unicefov tabor v Fiesi
Prvega letošnjega Unicefovega tabora v Fiesi, ki se je začel sredi julija, se je udeležilo 43 otrok. V parku prijateljstva ob OŠ Cirila Kosmača so posadili drevo ljubezni.
Prvi tovrstni tabor v svetovnem merilu so hoteli organizatorji poimenovati mednarodni, vendar pa jim na sedežu Unicefa tega še niso dovolili. Mladi so prišli iz Litve, Madžarske, Slovaške, Češke, Hravaške, Italije in Slovenije. Tabora so se udeležili tudi begunski otroci. Letošnji poletni tabor so zaznamovala tri osnovna gesla: "Nekoga moraš imeti rad, kajti dejstvo je, da si oroci želijo imeti nekoga radi, pa če prav je to le kamen.
Drugo geslo je bilo "Tišine bi rad", s čimer so želeli opozoriti na okolico, ki nas obdaja oz. na odnos do okolja. Otroci so opazovali zvezde in travne bilke...Tako so začutili lepote narave, ki jih bodo nosili v srcu in med ljudmi. Tretje geslo prvega Unicefovega tabora v Fiesi je "Kdor želi videti, mora gledati s srcem", kajti kot je poudaril koordinator tabora Boris Kham, odrasli premalo gledamo s srcem, otroci pa so neobremenjeni.
Na taboru so se skozi likovno, keramično in lutkovno delavnico učili strpnosti, mirnega reševanja sporov in sprejemanja drug drugega. Otroke je sprejel tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Pokramljali so tudi s piranskim županom Frankom Fičurjem. Ob obisku v Novi Gorici pa jih je sprejel tudi tamkajšnji župan Črtomir Špacapan. Ob koncu tabora, ki je pomenil tudi svojevrstno obeležje 50. obletnice Unicefa, so pripravili likovno razstavo v Gimnaziji Piran, v parku prijateljstva ob OŠ Cirila Kosmača pa so zasadili drevo ljubezni. Unicefove tabore bodo še organizirali, ustanovili pa naj bi Unicefovo galerijo, ki bi izdelke otrok predstavljala širom po svetu. BK
Adriatic
agent
Izola, Cankarjev drevored 4 6310 Izola
Tel. 066/ 63- 611 M.tel. 0609643585
*	Sklepanje vseh vrst zavarovanj
*	Ocenjevanje škod
*	Likvidacija in izplačevanje škod
*	Celoten zavarovalniški servis
Lucija : Tel.: 066/ 70-816, Telefaks: 066/ 71-887 Izola : Tel.: 066/ 63-611, Telefaks: 066/ 65- 275
r	\
SVETOVANJE IN POSREDOVANJE
FlDATA
V______y
MINORITSKI SAMOSTAN - OD ČRNEGA PETKA DO DENACIONALIZACIJE
V sredo, 10. julija 1996 (na god sv. joba, svetopisemskega moža) je ministrsvo za kulturo Republike Slovenije izdalo končno odločbo o denacionalizaciji Samostana sv. Frančiška v Piranu.
Odločba je postala pravnomočna 17. 6. 1996 in tako je samostan po 42 letih nasilne odtujitve vrnjen manjšim bratom minoritom. Samostan sv. Frančiška v Piranu je bil razlaščen na podlagi odloka Okrajnega ljudskega odbora ( sklep o tem je bil sprejet na seji obeh zborov 3. avgusta 1954), in odločbe o razlastitvi, ki nosi datum 9. 9. 1954. Odločba govori tudi o odškodnini za odvzeto premoženje v znesku takratnih 4,133.065,00 din, ki pa je samostan ni nikoli prejel. Bratom minoritom tako skoraj po 650 letih življenja in delovanja v samostanu (cerkev sv. Frančiška so začeli graditi leta 1301) ni ostal niti en sam prostor za bivanje. Izvzeti sta bili le cerkev in zakristija.
Tako se je začel križev pot samostana, cerkve in bratov minoritov v Piranu, ki so se na odločbo pritožili celo Maršalu, pa ni nič pomagalo. Pater Anselmo Sartori, ki je kot zadnji prisilno zapuščal samostan, je ta "večer" opisal v kroniki takole: "... 13. aprila 1954 sem- pregnan od komunistične oblasti- skozi goščavo zapuščal cono B in tako prvič po 653 letih ostaja zapuščen minoritski samostan sv. Frančiška s svojo tako zelo obiskovano prekrasno cerkvijo.”
Danes, po 42 letih nasilne odtujitve je samostan v celoti vrnjen-nikoli več naj ne bo zapuščen. Naj bo hvala Bogu, hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali in večen spomin našemu Očetu Frančišku, zavetniku samostana in cerkve v Piranu, sta zapisala v sporočilu za javnost gvardijan Pater Janez Šamperl in Pater Marjan Vogrin, vikar in ekonom v samostanu.
Podrobnosti o samostanu in vrnitvi so predstavili na tiskovni konferenci v sredo, 10. julija. Minoriti se veselijo še enega dogodka. V katkem naj bi jim samostan v Padovi vrnil sliko enega najpomembnejših beneških slikarjev Antonia Carpaccia, na kateri je upodobljena Madona z Jezusom in svetniki.
Gre za pomemben del kulturne dediščine, kije pred vojno pristala na tujem. V kompleksu samostana deluje Srednja zdravstvena šola, ki naj bi se prihodje leto selila prostore izolske bolnišnice. Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu bo leta 2001 praznoval sedemstoto obletnico ustanovitve. Bratje minoriti so v njem živeli in delovali vse od leta 1301. Bogata kulturna in duhovna dediščina, ki se je skozi stoletja ohranila v cerkvi in samostanu, priča o življneski in duhovni moči te ustanove. Med bisere samostojnega kompleksa nedvomno sodi samostanski križni hodnik s konca 16. stoletja.
Ta gradbena mojstrovina s svojo arhitekturno veličino in estetsko tankočutnostjo nagovori slehernega obiskovalca. Sredi križnega hodnika je osmerokotni vodnjak, iz katerega je še danes moč zajemati, kar simbolično izpričuje naravnanost samostana. Samostan sv. Frančiška v Piranu je tudi za sezono 1996 ponovno pripravil koncertne večere z naslovom ARTIS M1SICAE CONVENTUS.
Ciklus, ki je v svoji komornosti blizu minoritskega duha, je zasnovan na manjših komornih sestavih, prdvsem baročne zvočnosti. Njihov skupni imenovalec je čembalo oziroma strunska glasbila. Velike zasluge za to, da lahko nadaljujejo s tradicijo koncertnih sezon v samostanu, ima zagotovo tudi gospod Metod Tomac, ki koordinira letošnjo glasbeno sezono. Posebna zahvala gre tudi Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, ki je letošnji projekt tudi finančno podprlo, je zapisal p. Janez Šamperl, gvardijan.
Glasbeni nastopi v Križnem hodniku so vsako nedeljo v juliju ob 21.00 uri in 4. avgusta ob 21.00 uri.
Če jim morete kakorkoli pomagati pri obnovi samostana, vam bodo hvaležni. Prispevke lahko nakažete na žiro račun št. 51800-620-336 - 11- 600-3-38 Franc Krajnc
Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.: 066/70-623, 70-624 M.tel.: 0609 / 631438 Fax.: 066 / 71-295
jr
odajate ali kupuje vozilo?

Prihranite si čas.
Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila.
V	J
GNOMA
GOSTINSKO TURISTIČNO PODJETJE D.O.O. PORTOROŽ
UKMARJEVA 18., 66320 PORTOROŽ TEL./FAX.: 066 / 70 - 916
-REKLAMIRANJE NA SVETLOBNEM DISPLAVU -POSREDOVANJE PRI PRODAJI RAZEN NEPREMIČNIN
Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva
primorski uMp
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax.: 066/70-185 Opr. prigl.št. 40-4/93 Rep. uprava za družbene prihodke izpostava Piran / Franc Krajnc s.p.
ŽR št.: 51400-620-63-051202111-6502/85 SB Koper Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 66320 Portorož, Tel./Fax.: 066/70-185 Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsedniki, dr. Mirana Male, Stefano lusa, Janez De Reggi, Nino Splnelli Elektronska obdelava in prelom: GRAFFIT Line Izolad.o.o, Tisk: Tiskarna Vek Koper List izhaja mesečno, cena za izvod je 80 SIT Po mnenju Urada za informiranje št. 4/3 - 12-889/93 -23/288 je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 tarife proetnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
splošna banka koper
NAMENSKO VARČEVANJE
Varčevanje je zanesljiva pot do uresničevanja vaših finančnih zahtevnejših načrtov in vaše potrebe po gmotni varnosti. S tolarskim varčevanjem pri Splošni banki Koper, ki ima danes še novo, pomembno razsežnost, si ustvarjate kapital in ga plemenitite z ugodno obrestno mero. Po letu dni, ali kasneje, se lahko odločite za željeno posojilo, ki ga zaradi varčevanja pridobite po zelo ugodnih pogojih.
Doba vezave je odvisna od vaših načrtov
Privarčevana sredstva vežete na najmanj eno leto. Zgornja meja vezave ni določena. Izberete si jo v skladu s tem kdaj boste sredstva potrebovali.
Višino obrestne mere in mesečnega pologa izbirate sami
Privarčevana sredstva se prevalorizirajo in obrestujejo po obrestni meri, ki jo določite sami ob sklenitvi varčevalne pogodbe. Mesečni pologi so lahko različnih višin, znašati pa morajo najmanj 10.000 tolarjev.
Posojilo na podlagi namenskega varčevanja
Posojilo, z ugodnostmi, pridobljenimi na podlagi varčevanja, lahko najamete, če ste pri nas varčevali vsaj eno leto. Pravico do najetja lahko odstopite komu drugemu, na primer svojemu družinskemu članu. Posojilni pogoji so odvisni od trajanja in obrestne mere varčevanja.
Za ilustracijo si oglejte naslednjo tabelo:
VARČEVANJE
POSOJILO
doba vezave	znesek privarčevanih	obrestna	doba	znesek	obrestna mera
v mesecih	sredstev	mera	v mesecih		
12	120.000	revalorizacija	12	120.000	T + 3%
12	120.000	revalorizacija	36	120.000	T + 5%
36	360.000	T + 3%	12	360.000	T + 4%
24	240.000	+ h-	36	480.000	T + 6,5%