VESTNIK
»O KOIIKI ŽMPt CIIIE
Leto I.	Celje, 26. novembra 1930.	Štev. 3.
Sokolski praznik
Ko so pred dvanajstimi leti padle z naših ledni verige rob-stva in so-razpadle meje, ki so stoletja ločile brate po krvi in jeziku, so zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev podali svečano izjavo, da vstopijo v skupno državno zajednico, v skupno domovino. Dan 1. decembra je zgodovinski praznik ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ob prvi zori narodne zavednosti so bila ustanovljena sokolska društva z namenom, da se otrese narod tujega jarma, da postane naše ljudstvo gospodar v lastni zemlji.
Zasijalo je solnce svobode po krvavi svetovni vojni. Ne še vsem! Tudi na nje, ki niso tako srečni kot mi, mislimo na dan našega praznika in z bratsko ljubeznijo jih objamejo naše duše.
Sokoli smo osvojili prvi 'december za svoj sokolski praznik. Spominjajmo se ta dan z globoko udanostjo našega vladarja Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. in Njegovega vzvišenega doma in spominjajmo se naših dolžnosti, ki nas vežejo na domovino našo — kraljevino Jugoslavijo.
Sklenimo, da se bomo izpopolnjevali v državljanski zavesti, da bomo izvrševali vse naše sokolske dolžnosti in da bomo s tem z vsemi močmi pomagali ustvarjati še srečnejšo bodočnost ujedinjene naše domovine Jugoslavije.
Zdravo!
Uprava Sokodske župe Celje.
40 letnica Sokolskega društva v Zagorju ob Savi
Sokolsko društvo v Zagorju je praznovalo 17. avgusta t. i. , 40-letnico neumornega dela in jeklene požrtvovalnosti. Mnogo krepkih mišičastih mož je vzgojilo in jih narodno čvrsto utrdilo v dobi najhujših narodnih bojev. Tvrševe ideje so se udej-stvile najprej v krajih, kjer je bil pritisk Nemcev in nemčurjev najhujši.
Narodno čutečih ljudi je bilo ob ustanovitvi društva, v Zagorju bolj majo. Pod vodstvom Nemcev in nemčurjev se je ustanovila Schulvereinska šola, poleg tega Siidmarka in Volksrath, ki sta budno pazila na to, da je bil vsak poiskus narodnega pokreta čimprej zadušen. Vsakokratne volitve v občinski za-stop so se vršile pod strogim nadzorstvom nemške klike in gorje delavcem, pa tudi kmetom in obrtnikom, ki so se drznili voliti slovenske kandidate. Pod takim vsestranskim pritiskom so vselej zmagali Nemci ali nemčurji, kakor so jih Zagorjani sploh imenovali.
Okoli 1. 1888. je bil v Št. Lambertu imenovan za župnika zaveden Slovenec, pokojni g. Anton Berce, ki je cesto zahajal v našo dolino. Kmalu je uvidel, kako se sistematično utrjuje nemškutarstvo ter sklenil zastaviti mu pot. V Zagorju samem pa je že dalje časa pripravljal teren bodočemu Sokolu Ivan Mrak, ki je bil že član Sokola v Ljubljani. Med prvimi, ki so se takoj zavzeli za ustanovitev, so bili bratje: J. Modic, J. Zimmermann, Fr. Mandelj, Iv. Taufer st., P. Weinberger, M. Medved, katerega so na predsestanku določili za starosto, Fr. Poljšak, L. Jerin i;n J. Narad, od katerih sta zadnja dva še danes živa. Na prvem sestanku so izvolili pripravljalni odbor, ki je sestavil pravila in bil potem na prvem občnem zboru 20. aprila 1890 izvoljen kot prvi odbor »Zagorskega Sokola«. Pod-starosta je bil Pavel Weinberger, tajnik I. Mrak, blagajnik J. Zimmermann, Modic, Jerin, Mandelj pa odborniki. Pristopili so takoj 103 člani. Telovadili so pod kozolcem brata Weinber-gerja, pod vodstvom Škrlovnika in drugih. Prirejali so tudi pogoste zlete in sestanke, na katerih so nastopali razni govorniki. Kmalu so se pojavili poleg nemčurjev še drugi nasprotniki, ki so eni na ta, drugi na drug način odvračali ljudstvo od Sokola. Ker je bila uspešna smotrena. telovadba pod kozolcem skoro nemogoča in omejena le na poletne mesece, je starosta Medved sezidal na lastne stroške majhno telovadnico ob cesti Zagorje—Kotredež, kjer so telovadci še marljiveje telovadili. Uvedli so tudi pozneje telovadbo ženskega oddelka, ki ga je vodila Marica Jesih.
Društvo je začelo misliti na zastavo. Ko je bila polovica potrebne vsote že zbrana, je na predlog župnika Berceta odbor sklenil, naj krasi prapor poleg Sokola še podoba prvih slovenskih blagovestnikov in razširjevalcev slovanske misli sv. bratov Cirila in Metoda. Zastavo so izdelale usmiljene sestre iz .Zagreba. Ob razvitju so jo hoteli imeti tudi blagoslovljeno, kar je pa tedanji župnik odklonil. Šele na ponovno intervencijo pri škofu je bila blagoslovitev dovoljena, toda le zunaj cerkve, dcčim je bila zastava steklarjev, odeta s frankfurtarcami, ne samo blagoslovljena, ampak tudi razstavljena v cerkvi. Razvitje in blagoslovitev se je vršila 17. maja 1. 1891. Kumovala je gospa Marija Medvedova, kot tovariša pa sta bila Franjo Poljšak in Micika Mtillerjeva. Poleg drugih je imel dr. Ivan Tavčar krasen navdušujoč govor na veliko množico prisotnih. Pri popoldanskem društvenem nastopu je poleg gostov nastopilo tudi častno število domačih telovadcev. Kmalu se je začelo gojiti tudi petje in prirejanje dramatičnih predstav. V koliko je proniknila narodna zavest v dolino, se je najbolj pokazalo 1. 1893, ko so bile volitve v občinski zastop, pri katerem .so v II. in III. razredu imeli-slovenski kandidati večino in tako dobili prvega slovenskega župana. Začelo se je še hujše preganjanje Sokolov. Ob priliki izletov so jih neprijatelji obmetavali z raznimi žaljivkami in jih Cesto dejansko napadali. V takih prilikah in pod takimi pogoji je bilo sokolsko delo težko nadaljevati. Vrste so se začele krčiti. Ostali so le povsem trdni in zavedni. Prvega večjega 'izleta se je društvo udeležilo v Zagrebu ob priliki deželne razstave s praporom in 30 člani, od katerih jih je več tudi nastopilo. Ustanovitve Sokola v Postojni se je udeležilo 65 članov z društveno godbo in pevskim zborom. P. Weinberger, M. Medved ter F. Roš (iz Hrastnika) so se udeležili kot deputacija 1. 1895. vsesokolskega zleta v Pragi.
Štiri leta po ustanovitvi je zadel Zagorskega Sokola hud udarec — umrl je vodja društva brat M. Medved, ki mu je bil od ustanovitve vso dobo požrtvovalen in delaven starosta. Veličastnega pogreba so se udeležili poleg celokupnega domačega članstva tudi ljubljanski in celjski Sokol ter več drugih društev.
Prvi! sestanek, na katerem so se posvetovali o postavitvi lastnega doma, se je vršil v sredi 1. 1897. ipri bratu Iv. Korbarju. Zbrani so bili bratje Firm, F. Sterle, P. Weinberger, J. Modic, Mauer in Ferdo Poljšak, ki je bil to leto izvoljen tajnikom društva. Pri tem prvem sestanku so zbrali že 55 gld. Začeli' so zbirati prispevke za sklad »Sokolski dom«. Toda gradba sokolskega doma je ostala le ideja in želja celokupnega članstva. Šele 28. jan. 1906 je občni zbor votiral vsoto 200 K za zgradbo »Sokolskega doma« in opustil namero graditi »Narodni dom«.
V dveh letih je fond narastel na 4.500 K. Na izrednem občnem zboru 18. okt. 1908 je bil izvoljen nov gradbeni! odsek 12-tili članov s predsednikom Ferd. Poljšakom, ki je predložil tudi že načrt doma. »Posojilnica v Zagorju-« je darovala veliko stav-bišče in precej prostora za letno telovadišče, Ferdo Poljšak 2.000.— K, starosta dr. T. Zarnik 300.— K, kurnica gospa Medvedova 400.— K, g, Iv. Miiller 4.000 kom. opeke, Drago Korbar; dolgoletni podnačelnik in načelnik pa svoj kamnolom, v katerem je društvo dobilo ves pesek za stavbo. 26. aprila so začeli kopati temelj za zgradbo. 12. junij je bil najvažnejši zgodovinski dan »Zagorskega Sokola«. Svečano je bil vzidan temeljni kamen. Ponosna stavba se je začela dvigati in bila že v jeseni pod streho ter urejena v toliko, da so telovadili že v novem poslopju.
29. avgusta je priredilo društvo javni nastop, prvič pod svojo streho. Na predvečer prireditve pa se je ponesrečil eden prvih najmarljivejših sokolskih delavcev, načelnik in odbornik stavb, odseka, brat Dragotin Kolenc, ko je postavljal paviljone in tribune na veseličnem prostoru. Podlegel je poškodbam 3. novembra kot prva žrtev, položena Sokolskemu domu na altar. Društvo ga je še pred smrtjo nagradilo za njegovo vzorno požrtvovalnost, toda v svoji skromnosti jo je odklenil. Brat Poljšak mu je na društvene stroške oskrbel njegov tihi zadnji dom.
Naslednje leto (1910) je bil dom tudi v notranjosti popolnoma urejen. Slavnostna otvoritev — 4. sokolskega doma na® Slovenskem — se je vršila 17. julija 1910. S prvimi jutranjimi vlaki došle goste je pred občinsko hišo pozdravil takratni župan Franc Weinberger kot sokol. Po skušnjah se je razvil impozanten sprevod po vaši, okrašeni s slovenskimi zastavami in slavoloki. V sprevodu je korakalo 21 društev z nad 300 člani v kroju in 160 naraščajnikov. Po obhodu je pred domom brat Poljšak slavnostno izročil ključe starosti br. dr. Zarniku in s tem predal ponosno stavbo društvenemu gl. odboru. Popoldne se je vršila javna telovadba. Vsem udeležencem je ostal dan nacijonalnega slavja trajno v spominu.
Pri delu in skrbeh za lastno hišo pa člani niso zanemarjali ostalega društvenega dela. 10. avgusta 1908 se je v Hrastniku ustanovil odsek Zagorskega društva, ki se je pozneje osamosvojil. Poleg redne telovadbe, običajnih letnih prireditev in dramatičnih predstav se je gojila tudi glasba in društveno .petje, ki je posebno oživelo po letu 1902. s prihodom učitelja, sedanjega šol. upravitelja in člana društvene uprave br. Janka Levstika in skladatelja Emila Adamiča, ki imata mnogo zaslug, da je petje in glasba danes v dolini tako razširjena. Leta 1911. se je postavil oder, na katerem so uprizorili prvo pred-
stavo »Veroniko Deseniško«. Ob vsakoletnih počitnicah je tucli večina zagorskih dijakov krepko podpirala delo in stremljenje društva. Sploh je društvo po letu 1910. vsako leto uspešneje razvijalo svoje ideje in korakalo od uspeha do uspeha, dokler ni njegovega dela ustavil trd ukaz o pričetku svetovne vojne. 26. julija je podajalo-z javnim nastopom članstvo rezultat svojega vežbanja.' Pripeljalo se je z jutranjimi vlaki mnogo gostov, posebno Celjanov. Sredi največjega dela pa je prišel ukaz, s katerim je bila prireditev prepovedana. Člani' v kroju so se morali celo pri zagorskih bratih preobleči v civilne obleke, da so se ob povratku izognili izgredom in provokacijam nahujskanega ljudstva. Vse sokolsko delo se je moralo prekiniti. Dom se je moral izprazniti in staviti erarju na razpolago za eventualno uporaba Najboljši sokolski delavci so sledili trdemu ukazu in odšli v vojno; 46 bratov Sokolov je zapustilo društvo, svoje domove in drage svojce. Zanimivo je, da je br. Blažič eden najuavdušenejših Sokolov tiste čase, dobil prvi pozivnico za odhod. Ves čas vojne so bili vojaki Sokoli vsestransko preganjani, pošiljali so jib v prve bojne vrste in jim dajali za nje danes časten pečat »p. v.« Pojavilo se je nebroj vohunov, ki so naše brate širom domovine ovajali avstrijskim oblastem nedolžne. V Sokolskih domovih je utihnil strumen korak telovadcev in rezko povelje vaditeljev. Stali somerni in tihi, njihove zidove pa je začel preraščati mah. Ni ga smelo biti nikogar, ki bi jih čuval razpadanja. Vse, kar je bilo mogoče odstraniti in skriti, je spravil tedaj brat Ferdo Poljšak, ki je že četrto leto starostovaL društvu.
Vse narodno napredne gostilne so bile skrbno nadzorovane ter so bili gostje kakor lastniki v vedni nevarnosti. Nemci in nemčurji so..celo imenovali del Toplic »Serbenviertel«. Posebno piko so imeli na br. Jerina, ker je njegov sin po dvoršenih študijah — med svetovno vojno — odšel kot telovadni učitelj v Krivo Palanko (Južno Srbijo). Ker ni dobil potnih listov, je preplaval Drino in stopil na srbska tla.- Straža je sicer streljala za njim, a ga ni zadela. Med svetovno vojno se je boril kot dobrovoljec v srbski armadi in padel 16. septembra 1916 na Kajmakčalanu. Poleg tega so bili preganjani tudi mnogi drugi, med njimi tudi župan br. A. Grčar, ki je bil celo 14 dni interniran na ljubljanskem gradu in je njegovo življenje viselo že na niti. Vsa ta preganjanja so monarhijo vedla le do čim prejšnjega razpada. Črno-žolti dvoglavi orel se je strl sam in 600-letno suženjstvo Slovanov je s tistim trenutkom prenehalo. Sokolska društva so zadihala svobodo in njihovi domovi so oživeli. Sokoli so zakrilili in odhiteli Zagrebu in Beogradu v objem. 8. dec. 1918 se je vršil po 4-letnem odmoru občni zbor ob veliki udeležbi članstva. Že 1. 1914. izvoljeni tajnik, učitelj
tor. Lojze Kolenc je v daljšem zanosnem govoru orisal težke' razmere Sokolstva med svetovno vojno in podal načrt bodočega velikega dela. Članstvo je počastilo spomin štirih padlih, članov, ki so žrtvovali svoje vse za boljšo bodočnost jugosloven-skega naroda. Izvoljen je bil odbor s star. Poljšakom, tajnikom Kolencem, nač. Otmarjem Križnikom in blag. Ahčanom, ki je dolgo let vzorno vodil blagajniške posle. Z veliko vnemo so se z ostalim članstvom lotili dela. Društvo je imelo tedaj na domu ¿8.000 K dolga. V enem letu se je pa znižal za 28.000 kron. Oživelo je dramatično delo, ki ga je nad deset let neprenehoma vodil vrlo delavni br. Franjo Hladnik. Tedanji načelnik Križnik ima mnogo zaslug za društvo tako na tehničnem, kakor tudi na .gospodarskem polju. Največ priznanja ima pa pri postavitvi prizidka, kakor tudi! doma br. starešina Poljšak. Leta 1923. je društvo razvilo tudi naraščajski prapor, katereiiiu je kumo-vala sestra Poljšakova. Omeniti moram, da je društvo ob plebiscitu poslalo 56 članov na Koroško in da je 17. oktobra 1920 ustanovilo društvo odsek Sokola Medija-Izlake, ki se je spočetka dobro razvijal, a radi raznih neprilik 1. 1924. prenehal. Pred. dobrim mesecem se je v Mediji-Izlakih ustanovilo novo samostojno sokolsko društvo.
Kako se je Sokol v Zagorju hitro dvigal, vidimo iz telovadnih tekem, ki se jih je udeležil. Leta 1920. je v župni tekmi odnesla vrsta v nižjem oddelku prvo mesto. Na vsesokolskem zletu v Ljubljani je bil pri naraščaju v višjem oddelku Sršen Srečko I. zmagovalec s.100% dosegljivih točk, članska vrsta pa je pri: hudi konkurenci dosegla šesto mesto v nižjem oddelku. Leta 1923. je C. S. Ž. izdala vsem onim telovadcem, ki so v povojnih župnih tekmah dosegli najmanj 75% dosegljivih točk, diplome, katerih je prejelo v Zagorju 31 tekmovalcev. Leta 1924. so na sok. zletu v Zagrebu v srednjem oddelku bratje .1. Mrnuh, Slavko Poljšak, Slavoj Saks, J. Kuhar, A. Kovač in Sršen Srečko dosegli s 613 točkami od 710 dosegljivih, prvo mesto. Med posameznimi pa je Sršen Srečko s 100% zmago odnesel prvenstvo srednjega oddelka. V kratki dobi1 se je tako razvil, da je šel leta 1928. v tekmovalni vrsti v Lyon na mednarodno tekmo. Tudi na poznejših župnih tekmah so se vrste moških in ženskih oddelkov vedno častno odrezale.
Dramatični odsek je poleg drugih odsekov v vsem tem času vzgledno deloval pod vodstvom bratov Fr. Kladnika, K. Korošca, R. Likarja in drugih.
Z zakonom o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije smo bili pozvani z najvišjega mesta, da nadaljujemo naše sokolsko delo z vzvišenimi cilji za dobrobit Velike Jugoslavije in za veliko bodočnost močnega jugoslovenskega naroda.
Posebno vneto in vsestransko delovanje društva kaže, da.
so je članstvo dobro zavedalo, da praznuje v letošnjem letu tako redek jubilej. Nabaviilo si je društvo 26 novili krojev. Poleg drugih nastopov se je v velikem številu udeležilo župnega zleta v Celju in sodelovalo pri tekmah članov in naraščaja. Vseso-koiskega zleta v Beogradu se je udeležilo 8 naraščajnikov in naraščajnic z 2 vaditeljema ter 42 članov in članic s tekmovalno vrsto. Dramatični odsek je priredil »dramatično šolo« in lepo število gledaliških predstav. Pred kratkim je bilo urejeno in dograjeno tudi letno telovadišče, ki je 42 m dolgo in 25 m široko ter ima prostora za 260' telovadcev v razstopu. Ob desni strani telovadišča je zidana tribuna z nad 400 sedeži. Na nasprotni strani je pa prostor za'paviljone itd. K tako krasnemu telovadišču je največ pripomogla »Posojilnica v Zagorju ob Savi« s tem, da je odstopila oz. dala v najem ves ta prostor in tako omogočila nadaljni razvoj društva. Bodi ji na tem mestu izrečena zahvala vsega članstva.
V	pregled ogromnega dela, ki ga je društvo izvršilo v teku 40-letnega delovanja,-podajem še sledeče številke:
Ob ustanovitvi je štelo društvo 103 člane.
Zabavnih, družabnih in podobnih večerov je priredilo 94.
Predpustnih in podobnih veselic 38.
Propagandnih izletov v okolico 72.
Koncertov je bilo 6, samostojnih telovadnih nastopov doma in v okolici 46, ;akademij 37.
Telovadci so' se udejstvovali na 19-tih telovadnih tekmah.
Zunanjih nastopov se je članstvo udeležilo 174, prirejenih je bilo okoli1 120 gledaliških predstav.
Vršilo se je večje število predavanj.
Sej je imelo društvo 384.
V	tej dobi je umrlo 34 članov.
Starostovali so društvu: Medved Matija 6 let, Mauer Andrej 4 leta, Jerin Lavoslav 3 leta, Strajnar Alojz 1 leto, Weinberger Franc 1 leto, dr. Tomo Zarnik 5 let, Kolbe Franjo 1 leto, Grčar Albin 1 leto in Poljšak Ferdo 18 let.
Zadnje vrste pa naj bodo posvečene Tebi, brat starešina Ferdo! Še mlad fant si pristopil k zagorskemu Sokolu in bil že leta 1896. tajnik-duša društva. Vodil si tajniške posle neprenehoma skoro 14 let. Po petletnem požrtvovalnem starosto-vanju br. dr. Zarnika, si bil izvoljen na to mesto leta 1911. Ti in si načeloval z malo izjemo vso dolgo dobo osemnajstih let. Vso svojo mladeniško energijo si žrtvoval društvu, ves svoj prosti čas daroval za njegov procvit — res prava poosebljena ideja vzor Sokola. V vsej veliki vrednosti, ki jo ima društvo danes, je v večini največ Tvojega dela. Tvoji mirni nastopi so vedno vplivali na članstvo tako, da je tem silneje prijelo za delo. Bodi nam in vsemu Sokolstvu še nadalje vzor Sokola in naj Te nam usoda ohrani še mnogo let na čelu društva!
DR. Z. J.:
Vaditeljem naraščaja!
Najvažnejša in najtežavnejša naloga v Sokolstvu je poverjena vaditelju. Od vaditeljev zavisi ves napredek in procvit društva. Pričujoči članek bi lahko bil torej naslovljen na pred-njake v splošnem. Namenil pa sem ga izrecno vaditeljem naraščaja.
Zavedamo se, kake neizmerne važnosti je naraščaj tako za posamezno društvo, kakor za celo sokolsko organizacijo in da mu moramo zato posvetiti prav posebno pozornost. Naraščaj je »kader«, iz katerega izhaja telovacleče članstvo, naraščajska doba je .nekakšna pripravljalnica za bodoče sokolske bojevnike. Bodočnost ter izgled na uspešen vsestranski razvoj ima le društvo, ki ima v svojih vrstah zadostno številen in dober naraščaj. Da pa je naraščaj dober, mora biti dober predvsem njegov vaditelj. Mnogo je društev, ki pošiljajo leto za letom na župne zlete lepo število naraščaja, toda število telovadečih članov je v teh društvih vedno enako, ponekod celo vedno manjše. Kje so oni naraščajniki, ki so dovršili 18. leto, a jih zaman iščeš v vrstah članov? Vzrokov za ta pojav je več, med njimi morda mnogo opravičljivih. Gotovo pa je, da leži mnogo krivde tudi na prednjakih, ki niso umeli prikleniti dečkov na telovadnico tako, da bi jim postala telovadba življenska potreba, ki niso znali vzgojiti naraščaja tako, da bi ostal za vedno naš.
Mnogo se je grešilo in se žalibog še greši pri vadbi naraščaja. Nočem kritikovati vašega delovanja, bratje prednjaki, hočem le bratsko izprašati vašo vest. Oglejmo si naraščajsko telovadno uro tega ali onega društva!
Po običajnem »zboru« preide vaditelj k telovadbi na orodju, recimo najprej na drogu. Pokaže vajo, ki se je je ravno spomnil. Naraščajniki nastopajo clrug za drugim, ta izvede vajo brezhibno, drugi jo izvede slabeje, tretji je menda sploh ne more izvesti itd. Vaditelj pokaže drugo vajo, tretjo, toliko, kolikor jih pač ravno sam zna in ki mu, kakor rečeno, ravno pridejo na misel. Spretnejši telovadci sledijo več ali manj z lahkoto svojemu vaditelju, slabejši poskušajo, se mučijo in napenjajo, vaditelj jim pomaga, jih izpodbuja, ponekod tudi zmerja za nerodneže, toda ne gre in ne gre. Kmalu stoje ti nesrečneži le še kot statisti v vrsti. Od droga odvede vaditelj vrsto k bradlji. Ko absolvira tudi tu svoj »repertoir«, pogleda na uro. Še četrt ure! Popraska se za ušesom, ogleda se malo po telovadnici, pa ajdi še hitro na konja! S tem je snov za to uro izčrpana. Prihodnjo uro se slika ponovi, morda v obratnem vrstnem redu ter z malenkostnimi spremembami. — Kje so ostale proste vaje?
Toči a župni in vsesokolski zlet sta vendar za nami, kclo se bo še ukvarjal- s prostimi vajami, ki smo jih itak siti do grla! In druge panoge sokolskega telovadnega sestava? Morda bi jih vadil, pa kaj, ko jih vaditelj sam ne pozna!
Ne rečem, da nimamo vaditeljev, ki vodijo poverjen jim naraščaj povsem drugače, ponekod naravnost vzorno. Gotovo pa ne pretiravam, ako trdim, da izgleda pri večini naših društev telovadna ura približno tako, kakor sem jo opisal. Ali je pa takšna telovadba smiselna, ali je koristna? Ne. Takšna telovadba je naraščaju škodljiva. Škodljiva zato, ker je enolična, nezanimiva, torej dolgočasna in ker ubija naraščajniku ljubezen in veselje do stvari ter ga, zlasti začetnika, prej prežene iz telovadnice, kakor pa priklene na njo; Škodljiva pa tudi zdravju telovadca, ker je enostranska. Ta enostranost je naj-" bližja pot k pretiravanju. Običajno ima vaditelj svoje »izvrstne« telovadce ločene od ostalih v posebni vrsti. To je vsekakor v redu. Zgodi se pa, da jih prepušča same sebi, da vadijo po mili volji, kar se jim zljubi. Seveda poskušajo ti dečki težke in tudi najtežje sestave na orodju skoro do izčrpanosti, samo da bi se ob prvi priliki na javnem nastopu »postavili-«. In res se nudi gledalcem marsikdaj prilika, da lahko občudujejo takšno naraščajsko vrsto, ki prekaša v izvežbanosti na orodju marsikatero dobro člansko vrsto. Le premnogokrat pa se žalibog dogaja, da naraščajnika, ki je izšel iz takšne vrste, s 25-imi leti ni več med telovadci. Zakaj? Ker ne more in ne sme več telovaditi, ker si je takrat, ko je bilo njegovo telo še v razvoju, pokvaril srce ter si s tem nakopal neozdravljivo hibo za celo življenje! Ali moreš, dragi brat prednjak, zagovarjati to svojo usodno napako?
Nikakor ne zadostuje, da je prednjak sam izboren telovadec. Poleg lastne izvežbanosti1 mora imeti še druge lastnosti, ako lioče biti dober vaditelj, zlasti pa dober vaditelj- naraščaja.
Predvsem mora znati prednjak vzbuditi pri telovadcih zanimanje. Samoobsebi umevno je, da dosežeš to le tedaj, ako poučuješ zanimivo. Vsaka telovadna ura naj prinese telovadcem novega veselja. Pogoj za zanimivost telovadnega pouka je vsestraiiost, najvažnejša izmed vseh zahtev, ki jih moramo upoštevati pri sokolski telovadbi. Da pa izpolniš ta pogoj, moraš biti za vsako telovadno uro temeljito pripravljen. Napačno je, ako premišljuješ šele pred vrsto, kaj bi vadil, nato pa izbiraš vaje po svoji slučajni volji in domisleku. S tem pripraviš mnogokrat sebe v zadrego, na telovadce pa napraviš slab vtis. Ako pa si se dobro pripravil, boš imel občutek sigurnosti in z raznovrstnostjo vaj boš kmalu vzbudil pri telovadcih zanimanje in s tem tudi njihovo pozornost.
Najlažje se pripraviš za vsako posamezno telovadno uro,
ako si si sestavil natančen vadbeni načrt. Ni pa lahka ta naloga! Predvsem moraš biti dobro podkovan v teoriji telesnih vaj, kajti kakor drugod, tudi pri telovadbi ni prakse brez teorije. Obvladati moraš vso vadbeno tvarino in imeti popoln in jasen pregled, skratka, poznati moraš do podrobnosti sokolski telovadni sestav. Poučen moraš biti o metodiki telovadbe, imeti pa moraš tudi vsaj nekoliko pojma o ustroju človeškega telesa, t. j. o. anatomiji ter o funkcijah človeških organov, t. j. o fiziologiji človeka. To znanje si pridobiš'iz dobrih strokovnih knjig, predvsem pa v prednjaških tečajih, kjer se obravnavajo vsa vprašanja pod vodstvom priznanih strokovnjakov. Nepojmljiva mi je indolenca riekaterih društev, ki dosledno ignorirajo vsakoletne, župne prednjaške tečaje, pri tem pa venomer jadikujejo, da nimajo prednjakov!
V načrtu si telovadbi namenjeni čas vnaprej razdeliš in natančno določiš, kaj, kdaj in kako hočeš vaditi. Dober vadbeni načrt mora biti vsestranski: vsebovati mora vso tvarino; metodičen: razlikovati mora glavno od postranskega; prikladen: določati mora vsakomur, začetniku in izvežbanemu, pot, katero mu je ubrati, da mu bo zasiguran napredek; ozirati se mora na število, telesni razvoj in izvežbanost telovadcev, na krajevne razmere in letne dobe, na velikost in opremo telovadnice ter skrbeti, da bo v vsaki uri zaposleno celo telo.
Kako pa izdelaš takšen načrt? Najprej porazdeliš naraščajnike po njihovih sposobnostih na oddelke, te pa na vrste, ako je število telovadcev previsoko. Po določilih SKJ pripadajo naraščaju tudi dečki od 12.—14. leta. Ne vem, ali je ta določba povsem na mestu, vsekakor pa moraš te dečke popolnoma ločiti od ostalih ter jih vaditi po načrtu, ki je primeren za moško deco. (O vodstvu telovadbe dece katerekoli starosti te pouči najbolje dr.-Pivko-Schaupova knjiga: Telovadba.) Ko si oddelil oddelke oziroma vrste, določi, kolikokrat na teden hočeš vaditi in kako dolgo (po 1 uro ali več). Načrt mora biti dvojen, zimski in poletni. Zato si napravi seznam vsega orodja, ki ti je na razpolago, ter premisli, kaj lahko vadiš pozimi, kaj poleti. Seznamu pripiši takoj tudi vse, kar lahko vadiš brez orodja. Tako si ustvariš pregled nad vsem vadivom.
Vzemimo primer, .da hočeš sestaviti zimski vadbeni načrt za društvo, ki šteje 16 naraščajnikov. Predpostavljamo, da je telovadnica opremljena z vsem orodjem in da obvladaš vso naraščaju primerno tvarino. Vaditi hočeš 3-krat na teden po 1/ ure. Telovadce si razvrstil na dva oddelka. Starejši ozir. krepkejši ali sposobnejši so v višjem ali prvem, mlajši' ozir. šibkejši ali manj sposobni v nižjem ali drugem oddelku. Z višjim oddelkom boš vadil težje vaje kakor z nižjim, vadil boš
pa. tudi s prvilm večkrat na glavnem, z drugim češče na stranskem orodju. Načrt torej ne bo za oba oddelka enak.
Telovadno uro pričneš z lažjimi .skupnimi vajami, ki imajo namen, da se telo razgiblje in pripravi za večje napore. To so predvsem proste vaje ali pa vaje z orodjem, kakor z malimi ročki, s palicami itd. Tekom ure prehajaš postopoma k težjim in najtežjim (seveda močem telovadcev primernim) vajam, zaključiš pa telovadni večer zopet z lahkimi skupnimi vajami, ki naj nudijo telovadcem priliko, da se odpočijejo ih ohlade. Vaje, ki služijo pomirjanju telesa, ki pa vkljub temu zahtevajo, vso telovadčevo pozornost, so redovne in rajalne vaje. Rekli smo, da traja telovadba vsakokrat po 1X ure. Ako vadiš prvih 15 minut (event. 20 minut) proste vaje; oziri vaje z orodjem, zadnjih 15 (ozir. 10) minut pa redovne ali rajalne vaje, ti preostanejo še tri četrtine ure.
Itako boš uporabil ta čas ter po njem uredil svoj načrt? Oba oddelka vadita 3-krat na teden, t. j. 12-krat na mesec,, v celi zimski dobi (t. j. 7 mesecev) torej 84-krat. Na tako dolgo dobo pa načrta ne boš raztegnil, ker bi prvič bilo to zelo težko, drugič pa bi se razne vadbene panoge ozir. vrste menjavale v predolgih presledkih in bi se tvarina ne ponavljala v toliki meri, kakor je potrebno. Napraviš torej načrt za tretjino cele dobe, t. j za 28 večerov. Ker pa moraš ta načrt po prvi predelavi v telovadnici ponoviti v isti zimski dobi še dvakrat, moraš pri vsaki ponovitvi pridajati starim vajam, ki jih telovadci še ne obvladajo, novega vadiva. Skratka, načrt sestaviš za 28 večerov s trikratno osnova,
Ostale so ti1 torej tri četrtine ure. V razdobju, za katero je načrt določen, boš vadil 28 X 3, t. j. 84 četrtin ure. Teh 84 četrtin razdeliš na posamezne vadbene stroke, razrede oziroma panoge .(izvzemši seveda proste, redovne in rajalne vaje ter vaje z orodjem).
Ako uvažuješ vse, kar sem dosedaj povdaril, boš razdelil tvarino približno tako, kakor kaže tabela I. na str. 92.
Sedaj lahko pričneš sestavljati ogrodje vadbenega načrta. Nariši si' rubrike ter vpisuj zaenkrat samo vadbene panoge, pri tem pa pazi, da bodo presledki med njimi kolikor mogoče enakomerni in da se oddelka nikdar ne moreta ovirati med seboj. Ko si se prepričal, da je v tem oziru vse v1 redu, vpiši v vse rubrike tudi osnove, tako, da se bodo ponavljale vadbene vrste v razmerju svojega bogastva in svoje vrednosti. Ogrodje načrta je' s tem gotovo. Najtežje delo pa te šele čaka. Vzameš .zvezek ter si pričneš zapisovati uro za uro vadbene tvore in sestave, natančno po dosedaj izgotovljenem načrtu. Pri tem postopaj metodično ter pazi1, da bo novo vadivo več ali manj v zvezi s starim, že znanim vadivom. Ko si dokončal tudi to
		I.	odd.		II.	odd.
drog			6	X	X ure	5	X	X ure
bradlja .......		t>		»	5		»
konj na šir 		. . . . . 5		»	2		»
krogi 			8		»	6		«
konj vzdolž			4		»	2		»
koza			4		- »	6		»
miza			3		»	3		»
skok v višino ....		5		»	6		»
skok v daljino ....		5		»	6		»
skok v globino ....	.'.... 2		»	4		»
lestva			3		»	5		»
plezala			3		»	3		»
dolga kolebnica . . .		2		»	4		»
gred		..... 2		»	4		»
bremena . .....		2		»	0		»
odpori 			4		»	6		»
borilno metanje . . .		4		'»	4		»
boks			6		»	4		»
norenje s kratko palico .	..... 3		»	0		»
skupine		..... 3		»	3		»
raznoterosti			4		»	6		»
	skupaj 84	X	Vi ure	84	X	X ure
clelo, preglej ves načrt ter se vprašaj, ali je v vsaki telovadni uri zaposleno celo telo, ali nisi predpisal v isti uri na dvojnem orodju pretežno vaje v vesi1, a na nobenem vaj v opori itd. Napak boš našel mnogo, manjše boš opazil šele tedaj, ko boš načrt praktično obdeloval v telovadnici. Te napake popravljaj vedno sproti! Za vzoren, brezhiben načrt potrebujejo najizkušenejši bratje dostikrat po več mesecev.
Ako je število naraščajnikov visoko, razdeliš oba oddelka na vrste, največ na tri, kajti v 3A ure lahko vadijo samo tri vrste na istem orodju^ seveda v različnem vrstnem redu. Vrste oddeliš, kakor poprej oddelke, po sposobnostih telovadcev. Ogrodje načrta za dva oddelka, vsak po dve vrsti, bi izgledalo prilično tako, kakor prikazuje tabela II. na str. 93.
Idealna je vadba v vrstah tedaj, ako ti pomagajo drugi prednjaki, ki vadijo vsak po eno vrsto po tvojih navodilih in pod tvojim vrhovnim vodstvom. Seveda je to mogoče le v večjih društvih, ki razpolagajo z zadostnim številom izkušenih vaditeljev. Ker pa si navadno navezan le sam na sebe, ti priporočam, da po možnosti ločiš oba oddelka tudi časovno. Na ta način ti je omogočeno, da se lahko baviš v večji meri s posa-
cd Ui D	Skupna vadba	Odd.	cd C/I tl >	Vadba v vrstah			Skupna vadba
	20 min.			15 min.	15 min.	15 min.	10 min.
i.	Proste vaje : (župne ozir. savezne : ali: gibi napetih lehti in nog ; gibi trupa).	I.	1	Drog (doskočni) Vese in izmene ves. Vzmiki, obrati, drže	Konj na šir Meti odnožno: vzmahi, vsedi, premahi	Skok v višino z zaletom (brez deske)	Redovne vaje 					l
			2	Konj na sir Meti odnožno: vzmahi, vsedi, premahi	Skok v višino z zaletom (brez deske)	Drog (dvo-skočni) Vese in izmene ves, Obrati, vzmiki drže	
		11.	3	Plezala (palica) Plezanje na eni palici z raznimi prisloni	Bradlja (doprsna) Opora in izmena opore Ročkanje	Odpori (brpz orodja) Pretlaki	
			4	Bradlja (doprsna) Opora in izmena opore Ročkanje	Odpori (črez orodja) Pretlaki	Plezala (palica) Plezanje n h eni palici z raznimi prisloni	
ii.	Vaje z malini ročki			itd.	•	itd.	
meznikorn. Žrtev, ki jo s tem doprineseš, se ti bo poplačala v obliki najboljših uspehov.
Prednjakom društev, ki nimajo prav nobenega orodja, svetujem, da si prečitajo članek br. Bičaniča v »Prednjaku« 1. 1928. št. 10/11: »Vadba v telovadnici brez orodja«.
Načrt za poletje se bistveno razlikuje od zimskega. V poletni dobi omejuj vadbo na orodju, posvečaj pa čim največ pažnje panogam lahke atletike.
Načrta se moraš strogo držati! Alco imaš vaditi' za nujne nastope (n. pr. telovadne akademije) in ti primanjkuje časa, prideni vsaki telovadni uri nekoliko minut. Pod nobenim pogojem pa se ne daj zapeljati od telovadcev, ki so tu in tam zelo izbirčni in jim marsikatera vaja ne diši. Povdarjaj vedno in vedno, da ne vadijo le za nastope, temveč v prvi vrsti za sebe, za svoje zdravje! Ako boš dosleden, bodo telovadci kmalu spoznali, da imajo vaditelja, ki jih vodi po strogo začrtani poti sigurno k cilju. Pridobil si boš zaupanje, spoštovanje in ljubezen svojih varovancev in igrača ti bo vzdrževati red in disciplino.
Ne pozabi pa tudi izpregovoriti telovadcem v odmorih nekoliko besed, pripoveduj jim v poljudni obliki o namenu Sokolstva, o njegovi zgodovini, pouči jih, kako se morajo obna-
sati izven telovadnice itd. Tako postaneš ne le njihov vaditelj, temveč tudi njihov vzgojitelj. Zavedaj se svoje vzvišene naloge, zavedaj se, da ti je poverjena v varstvo mladina, za katero si odgovoren, da moraš in hočeš vzgojiti v zdravili in krepkih telesih odkrite in jeklene značaje v dobrobit domovine, naroda in vsega Slovanstva!
Naš letošnji župni det
Sokolska župa. Celje je slavila 20-letnico o priliki svojega, lepo uspelega župnega zleta v Celju dne 15. junija 1930.
Naši bratje in sestre so se v polni meri zavedali, da je prisotnost in udejstvovanje na župnem zletu splošna sokolska., dolžnost, saj pokazali so to s svojo mnogobrojno udeležbo. Izredno lep dan in pa v veliki meri naklonjenost do Sokolstva, sta privabila v Celje veliko množico najširših slojev iz celega našega župnega teritorija. V okvirju župnega zleta so se vršile razne župne tekme. Moški in ženski naraščaj se je zbral k tekmam že v soboto popoldne na idealnem zletnem prostoru, obdanem z drevjem. Tekmovalo se je ,v vseh predpisanih panogah za tekme na I. vsesokolskem zletu SK.T v Beogradu. Tekmovalo je moškega naraščaja v višjem oddelku 14, v nižjem oddelku 30, ženskega naraščaja v višjem oddelku 14 in v nižjem oddelku 19. Uspehi posameznikov so razvidni na drugem mestu. Zahteve so bile za naraščaj precejšnje, zato tudi uspehi tekem niso povsem zadovoljivi. V nedeljo zjutraj ob šestih so pričele tekme članov in članic. Članov v višjem oddelku 7, v srednjem 7 in v nižjem oddelku 32; članic v višjem oddelku 4, v nižjem oddelku 11. Tudi rezultati teh tekem so razvidni na drugem mestu. Glede uspehov moramo v splošnem povdarjati isto kot pri naraščaju, to je, da so bile zahteve previsoke. Saj to se je pokazalo tudi na saveznih tekmah v Beogradu.
Po prihodu jutranjih vlakov so se pričele skušnje za popoldanski javni nastop, žal s precejšno zamudo po krivdi onega godbenika, člana Sokola I. Ljubljana, ki je pozabil, v vlaku potrebni notni materijah Vsled tega se je zapoznita tudi povorka za cele tri četrt ure, ki se je v impozantnem številu ¡'nad 1.000 oseb) razvila šele opoldne. Stik povorke je bil pred magistratom, s čigar balkona je pozdravil Sokolstvo starešina Sokolske župe Celje brat Jože Smertnik. V imenu mesta Celja je pozdravil župan br. dr. Goričan. Sledila sta še pozdravna govora starešine mariborske sokolske župe br. dr. Kovačiča in tajnika ljubljanske sokolske župe brata Flegarja. Nato so se manifestanti podali k obedom.
Točno ob pol 16. uri je otvorila moška in ženska deca (408) javno telovadbo s skupnimi župnimi prostimi vajami pod vodstvom župnega načelnika ¡brata Jerina. Izvedba je bila dobra, posebno če povdarjamo, da je nastopila s temi vajami deca od 5 do 12 let. Za deco so nastopili eksaktno starejši bratje celjskega Sokola (15) z vajami s kratko palico. Sledile so jim članice (125) pod vodstvom župne načelnice sestre Grudnove s prostimi vajami ¡za I. vsesolcolski zlet v Beogradu 1930. Izvajale so prav dobro in žele aplavz. Članice je menjala četa vojakov 39. pešpolka, ki je izvajala vaje s puškami prav dobro. Naslednja točka je bila orodna telovadba naraščaja ter igre clece. Pester je bil pogled na deco z živahnimi igrami, skoke čez vrvi in čez orodje, pa tudi na težje vaje na orodju naraščaja višjih dospelosti. Po tej točki so izvajali člani in članice celjskega Sokola (76) pod ¡vodstvom brata Poljšaka skupne vaje z dolgimi palicami. Vaje, dasiravno lahke, so bile učinkovite. Sledil je moški naraščaj (162),s prostimi vajami za Beograd 1930. Izvedba, ravnanje in (kritje je bilo z malimi izjemami prav dobro. Za temi je nastopilo 6 vrst članov na orodju. Povdarjamo, da je to število vrst z ozirom na to, da imamo 23 društev, mnogo premajhno, saj s tolikimi vrstami lahko nastopi Sokolsko društvo Celje samo. Izvedba vaj nekaterih bratov je bila slaba, imeli smo utis, da jih ne obvladajo. Bratje, kolikokrat bomo še naglašali, da posvečajte orodni telovadbi več pozornosti in večjo pripravljenost? Seveda ne smemo prezreti onih bratov, ki so pokazali pri orodni telovadbi lepe uspehe. Sledil je ženski naraščaj (96) s prostimi vajami za Beograd in za temi vzorna vrsta članov na drogu. Videli smo vrhunške vaje sedmorice bratov, izvedene dovršeno in z vso eleganco. Ta vrsta je dosegla pri tekmi v višjem oddelku na I. vsesokolskem zletu SKJ v Beogradu II. mesto. Kot zaključek javne telovadbe so bile proste vaje članov (252) za Beograd 1930. Vsi oddelki so izvedli še posebne več ali manj komplicirane nastope k prostim vajam. Izvedba prostih vaj pri vseh oddelkih je bila v splošnem' dobra, le v kritju in ravnanju so sem pa tja malo popustili, za kar pa pade krivda na značke v tleh, ki so bile premajhne in zato premalo vidne. Ob 21. uri se je vršila na zletnem prostoru, na vzvišenem odru telovadna akademija s sledečim sporedom: 1. Metuljčki, članice iz Trbovelj. 2. Loki, članice iz Celja. 3. Morje, člani iz Trbovelj. 4. Skupine z obročem, m. n. Celje. 5. Pro-lječe, članice Zagorje. 6. Secirnica, člani Šoštanj. 7. Valček, članice Celje. 8. Loki, članice Celje. Vse točke so bile srečno izbrane in precizno izvajane. Mnogoštevilno občinstvo je vztrajalo do konca akademije, ki ni štedilo s priznanjem. Kakor je bila letošnja udeležba sodelujočih rekordna, tako z zaupanjem gledamo na prihodnji župni zlet, ki mora pokazati še večje število.
Župni prednjaški tečaj
Mogočen porast sokolske organizacije potrebuje temu primerno tudi večje število dobrili sokolskih prednjakov.
Odpomoč je mogoče najti edino v prirejanju prednjaških tečajev, kjer naj se bodoči sokolski delavci utrjajo v sokolski vzgoji, katero bodo morali pozneje sami širiti med narodom.
Sokolska župa Celje je priredila štirinajstdnevni prednjaški tečaj, ki je bil predvsem namenjen učiteljstvu. Vsem udeležencem tečaja je župa nudila brezplačno stanovanje in hrano.
Ob prihodu v tečaj so bili vsi tečajniki zdravniško preiskani. Tečaj je. trajal od 12. oktobra do 26. oktobra. V tem odmerjenem času je bilo treba dati udeležencem tečaja ono temeljno znanje, brez katerega ne more preclnjak poglobiti svoj študij; še več, treba jim je bilo dati navdušenja za nesebično delo. Tečaj je otvoril s prisrčnim nagovorom brat Jože Smert-nik; posečalo ga je 31 bratov in to sledeči:
Berce Rafko, Brišnik Jože, Dacar Viktor, Donik Anton, Hajnšek Franc, Irman Franc, Jožep Viktor, Jurčec Ivan, Klun France, Kodrič Stane, Košutnik Silvo, Koželj Mirko, Kramarič Janko, Mahkota Milan, Pavlič Jefrem, Pirtošek Franc, Polanc Adolf, Robinščak Srečko, Salberger Bogo, Slavec Ivan, Stanič Ernest, Stokovnik Znanko, Sudar Gabrijel, Šulin Matko, Tomažič Maks, Venturini Oskar, Volavšek Anton, Vovk Stane, Zupan Jože, Zupanek Jože, Žitnik Maks.
Pouk je trajal dnevno po 8. ur, skupno število ur je bilo 102. Predavalo se je o: sestavu, metodiki, varovanju, ritmični telovadbi, ideji, telovadbi dece in naraščaja, lahki atletiki, zgodovini Sokolstva, prvi pomoči in o nalezljivih boleznih. Ogledali so si tudi mestni muzej. Predavatelji ¡pa so bili bratje: Jože Smertnik, dr. Milko Hrašovec, Lojze Vrhovec, Ivan Lavrenčič, dr. Rebernik, dr. Fišer in Stanko Burja,
Zdravstveno stanje tečajnikov je bilo odlično, brez vsakih bolezni in nezgod. Brat Burja je s svojo energijo vzdržal najlepši red in točnost skozi vse dni tečaja, a ne samo v telovadnici, ampak tudi v stanovanju, kjer so si tečajniki sami morali upravljati. Bilo je kakor v internatu, ob 10. uri so hodili spat, a vstajali so ob pol 7. uri. Držali 'so se pa bratje naravnost junaško, koliko samozatajevanja je bilo treba, da so prenašali vse napore. Dokazali so, da so na mestu, da se zavedajo sokolskega poslanstva.
Poleg resnega dela v telovadnici je bilo preskrbljeno tudi za družabnost. Ob nedeljah so bili Meti. Župno starešinstvo je priredilo čajanko na čast udeležencev tečaja, katero so v velikem številu posetili bratje in sestre celjskega Sokola. Bil
je prav prisrčen sokolski večer, katerega je otvor.il župni starosta brat Jože Smertnik.
S toplimi besedami je pozdravil navzoče, posebno še brate tečajnike, pozivajoč jih na nesebično sokolsko delo, »pojdite med narod in sejte sokolsko seme, če hočete žeti«. V imenu tečajnikov se je zahvalil župnemu starešinstvu in vsem predavateljem za trud brat Hajnšek, zagotavljajoč, da tečaj ne bo in ne sme biti brezploden.
Ob tej priliki so prejele sestre Križmanič Marjuči, Križmani č Milka, Kovač Vera in Mira Diehl, ki so se udeležile sokolskih tekem v Poznanju leta 1929. odlikovanja Poljskega sokolskega saveza.
V	nedeljo, 26. oktobra so se udeležencem razdelila potrdila o obisku tečaja, na kar smo si bratsko stisnili roke.
V	kaki meri ih s kakim uspehom bodo bratje tečajniki
pridobljene izkušnje izkoristili in jih uporabili doma, bo po* kazal prihodnji župni prednjačiti izpit.	— a.
Iz žepne uprave
Narodno obrambeno dellovanje.
Kakor pričajo poročila bratskih društev, se je povsod na skromen, toda dostojen način izvršila spominska proslava obletnice koroškega plebiscita. Društveni starešine in prosvetarji so imeli predavanja o Koroški, v nekaterih krajih so izvajali tudi pevske točke s koroškimi narodnimi popevkami. V zvezi z obletnico se je vršilo 19. oktobra v Braslovčah odkritje spomenika koroškemu borcu in junaku Srečku Puncerju. Župna uprava je položila pred spomenik venec, župni starešina brat Jože Smertnik se je spominjal zaslug pokojnega junaka.
Proslava čehoslovaškega narodnega praznika.
Nekatera društva naše župe so proslavila praznik bratskega čehoslovaškega naroda s samostojnimi akademijami. Zopet drugod so proslavila sokolska društva obletnico osvo1-bojenja Čehoslovakov v zvezi z drugimi nacijonalnimi društvi. Povsod so bila predavanja o pomenu praznika, o borbi bratov Čehoslovakov za osvobojenje, in o vezeh, ki spajajo čehoslo-vaški in jugoslovanski narod. V večini krajev so zaključili proslavo z jugoslovensko in čehoslovaško narodno himno.
Propaganda z nemškimi gramofonskimi ploščami in nemško
govorečimi filmi.
V sokolskih vrstah se opaža naraščajoč odpor proti temu načinu nemške nacijonalne propagande v naših krajih. Župna
uprava je sklenila nekaj za sedaj primernih korakov proti razširjanju te propagande.
Udeležba pri cerkvenih obredih.
Župna uprava je v seji dne 21. novembra t. 1. sklenila, da se naj sokolska društva, kjer je članstvo po večini rimskokatoliške vere, udeleže po deputati ji oficijelnih nacijonalnih in državnih cerkvenih obredov in sicer po uvidevnosti društvene uprave bodisi v kroju ali v civilu z znakom.
Nazivi.
Opozarjamo, dajje po zakonu in statutu SKJ edino pravilen naziv: Sokolska župa Celje, Sokolska župa Skoplje, Sokolsko društvo Medija-lzlake, Sokolsko društvo Žalec itd. Vsi drugi nazivi niso v skladu s predpisi in so nedopustni.
Glede žigov in barv je bilo govora v prvi številki Župnega vestnika.
Prispevki za Malejevo mater.
Župna uprava je odposlala na prispevkih za Malejevo mater znesek 7.355.— Din Sokolskemu društvu Ljubljana matica, kot inicijatorju za zbirko. Prispevali so: Celje z darilom Celjske posojilnice 500 Din skupaj 5.749.— Din, Hrastnik 150 Din, Petrovče 60 Din, Rogaška Slatina 200 Din, Šmarje pri Jelšah 326 Din, Trbovlje 100 Din, Vojnik 150 Din, Žalec 620 Dih.
Medsebojno pozdravljanje.
V smislu. § 9. statuta o organizaciji in poslovanju Sokola kraljevine Jugoslavije je dolžnost vsega članstva in naraščaja, da se medsebojno pozdravlja z »zdravo'«, da se medsebojno nalivajo »brat« oziroma, »sestra« in da nagovarja brat brata s »Ti« in listo sestra sestro. Vkljub temu se opaža zlasti pri mlajšem članstvu, da se ne ravna po tej odredbi. Brat gre mimo brata kakor tujec, četudi nosi eden kakor drugi sokolski znak. Takšno preziranje predpisov je znak nepoučenosti in pomanjkanja sokolske zavesti, kar se v sokolskih vrstah ne sme dogajati in se mora za vselej odpraviti. Dolžnost vseh sokolskih funkcijonarjev, katerim je poverjena moralna in fizična vzgoja članstva in mladine, je, da v tem oziru vse storijo, da ta sramota izgine.
Vsak, ki nosi znak, mora nositi s seboj tudi legitimacijo (čl. 10 statuta). Posamezni bratje naj v takih slučajih legitimirajo vsakogar, ki krši člen 9 statuta in ga prijavijo njegovemu društvu, ki mora proti prizadetemu disciplinarno postopati.
Nova društva
Medij a-Izlake.
Uprava Sokolske župe Celje je v seji 3. oktobra t. 1. imenovala naslednjo društveno upravo:
Starešina: Bleiweiss Franc, podst. Bregar Ivan, načelnik Jereb Rado, načelnica Mara Samsova, prosvetar Kavčič Ivan. Člani uprave: Bukove Franc, Herbole Ferdo (blagajnik), Hribar Rudolf (tajnik), Kramar Franc, Mlinarič Ivan, Prašnikar Franc, Rozina Anton, ’Sernec Valentin, Zvonar Miha; namestniki: Burlačinka Nande, Butja Jakob, Klopčič Tone, Pančur Fortunat.
Nadzorni odbor: Grabnar Ivan, Ogrizek Josip, Prosenc Florijan; namestniki: Kašnik Jože, Zvonar Anton.
Uprava Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je z odlokom št. 3001 z dne 9. oktobra t. 1. odobrila ustanovitev društva in imenovanje društvene uprave.
Šmartno ob Paki.
Uprava, Sokolske župe Celje je v seji 3. oktobra t. 1. imenovala društveno upravo:
Starešina Terčak Josip, podst. Dujc Mirko, načelnik Irman Fran, načelnica Zakrajšek Milena, prosvetar Hudales Oskar.
Člani uprave: Aglič Artur, Goričnik Marko, Klančnik Fr., Krajnc Jože, Lešnik Olga, Opresnik Jože (gospodar), Petrič Jože, Piano Mara (blagajničarka), Podgoršek Alojz, Rozman Avgust (tajnik), Vodenik Konrad, Vrečko Marica. Namestniki: Gorup Drago, Pirtošek Mici, Pustoslemšek Avgust.
Nadzorni odbor: Miklavc Ivan, Pirtošek Franc, Steblovnik Martin; namestniki: Mandelc Franc, Rogi Olga.
Uprava Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je z odlokom št. 3150 z dne 18. oktobra t. 1. odobrila ustanovitev društva in imenovanje društvene uprave.
Velenje.
Uprava Sokolske župe Celje je v seji dne 21. novembra imenovala naslednjo društveno upravo: Starešina: Kurnik Tone, podstarešina: Melanšek Franc, načelnik: Prelo-vec Rado, načelnica: Bernik Irma, prosvetar: Kramar Franc, člani uprave: Bela Lavoslav, Bozovičar Ivan, Hudovernik Ivan, Lempl Martin, Pušenjak Janko (tajnik), Rihteršič Franc, Stopar Franc, Stopar Vinko, namestniki: Lavrič Joško, Tepina Anton, ing. Uratarič Vlado, Zakušek Vikica. Nadzorni odbor: Blatnik Simon, ing. Čuček Ernest, Valenčak Miha, zdravstveni ref. dr. Podkoritnik Franjo, vodja smuškega odseka: Koch Ciril.

Snujejo se nadaljna nova društva, kjer so že tudi sestavljeni pripravljalni odbori kakor sledi:
Kozje: Dr. Kloar Fran, odvetnik in župan, Slavec Ivan, Dornik Anton, učitelja v Kozjem.
Ponikva pri Grobelnem: Obersnel Fran, železničar, Drobnjak Maks, sedlar.
Sv. Jurij ob Taboru: Plavšak Ludvik, veleposestnik, Urban Valerija, učiteljica.
Sv. Jedert nad Laškem: Golob Karol, rudn. nam., Kajtna Zvonko, rudn. paznik, Kapla Jože, posestnik, Vidmar Drago, šolski upravitelj.
Sv. Peter pod Sv. gorami: Kramarič Janko, šolski upravitelj, Koželj Miroslav, učitelj.
Velika Pirešica: Teržan Martin, Krajnc Davorin, Špeglič Jožef, posestniki v Pirešici.
Žetale: Zupan Jože, učitelj.
Na vidiku so še nekatera nova društva, predvsem v Rečici ob Savinji in v Štorah.
Iz župnega T. 0.
Župne izbirne tekme.
Člani.
Višji oddelek: tekmovali so na drogu, bradlji, konju, krogih, v metanju krogle in prostih vajah. Radi tehničnih ovir niso tekmovali v teku čez zapreke, skoku in plezanju. Število dosegljivih točk je v tem oziru 70. Dosegli so točk: 1. Piki Fr., Trbovlje 64.25. 2. Oblišer Hinko, Celje 63.75. 3. Grilec Konrad, Šoštanj 63.50. 4. Bizjalt Mirko, Trbovlje 61.75. 5. Poljšak Rudolf, Celje 60.25. 6. Božič Zvonko, Celje 55.25. 7. Prelog Hin,, Celje 51.
Srednji oddelek: tekmovali so na drogu, bradlji, konju, krogih, v metanju krogle, prostih vajah, v skoku v višino, v teku čez zapreke. Radi tehničnih ovir niso tekmovali v plezanju. Dosegljivih točk je 90. Dosegli so: 1. Rupnik Karel, Trbovlje 78.50. 2. Lebar Jože, Trbovlje 76.50. 3. Komat Ivan, Trbovlje 74.25. 4. Kranjčan Alojz, Trbovlje 69.75. 5. Prelog Rado, Šoštanj 68.25. 6. Jordan Anton, Trbovlje 66.50. 7. Pušnik Alojz, Trbovlje 65.50.
Nižji oddelek. Za nižji oddelek velja isto kot za srednji. Dosegljivih točk je 90. Dosegli so: 1. Mrnuh Ivan, Zagorje 86.
2.	Černelč Božo, Zagorje 85.25. 3. Presinger Mirko, Celje 84.25.
4.	Klun France, Zagorje 83.25. Zahrastnik Ivan, Radeče 83.25. Hribar Ludvik, Trbovlje 83.25. Šparhalcel Jože, Celje 83.25.
5.	Lesjak Franc, Celje 81.75. 6. Pušnik Ciril, Celje 81.50. 7. Grobelnik Tone, Celje 80.75. Gregl Štefan, Zagorje 80.75. 8. Škrlov-nik Franc, Zagorje 79.25. 9. Marek Evgen, Celje 77.75. 10. Koren Slavko, Radeče 77.. 11. Drofenik Konrad, Celje 76.75. 12. Levstik Ivan, Zagorje 76.25. 13. Drofenik Tone, Celje 75.75. 14. Kovačič Karel, Celje 75. 15. First Ludvik, Šmarje 74.25. 16. Ašdč Tone, Zagorje 73.75. 17:. Skočibušič Ivan, Celje 73.25. 18. Jamšek Edvard, Trbovlje 70. 19. Zajc Konrad, Žalec 69. 20. Kumar Pralne, Trbovlje 65.25. 21. llepovž Jože, Zagorje 65. Grobelnik Riko, Celje 65. 22. Plevel Drago, Radeče 63.75. 23. Fain Ciril, Trbovlje 61.75. 24. Zdole ¡Stanko, Trbovlje 60.75. 25. Guna Milan, Trbovlje
60.25.	26. Liliteneger Stanko, Žalec 58.25. 27. Simčič Adolf, Šmarje 53.50.
šesteroboj: skok v višino, skok v daljino, tek na 100 m, met krogle, proste vaje, niso pa tekmovali v plezanju radi tehničnih ovir. Dosegli so točk: 1. Javornik Jože 68. Urbančič Adolf 62.50. Kalčič Rudolf 46.
Članice.
Nižji oddelek: bradlja, krogi, konj na šir, proste vaje, tek na 60 m. metanje žoge. Dosegljivih toč je 60. Dosegle so: 1. Skok Meri, Celje 49.50. 2. Fink Anica, Celje 47. 3. Rozman Manica, Celje 46.50. 4. Jak Lija, Celje 45. 5. Kunej Marija, Celje 44.50.
6.	Proselc Milica, Celje 44. 7. Homer Anica, Celje 43.50. 8. Mikuš Milica, Žalec 42. 9.* Kovač Mara, Celje 35. 10. Proselc Valerija, Celje 35. 11.* Ramšak Angelca, Celje 30. — Opomba: * Kovač Mara ni tekla radi obolele noge, sicer teče za 10 točk; * Ramšak Angelca ni tekla radi obolele noge.
Ženski naraščaj.
Višji oddelek: proste vaje, krogi, gred, skok v višino, v hitri hoji na 80 m, v metanju žoge. Dosegljivih točk je 72. Dosegle so: 1. Fink Marija, Celje 58. 2. Delakorda Nada, Celje 50.
3.	Božič Anica, Celje 48. 4. Pojavnik Mara, Celje 47.50. 5. Žemlja Anica, Celje 46.50. 6. Kovač Milka, Celje 43. 7. Poklšek Ada, Trbovlje 41.50. 8. Rozin Silva, Trbovlje 39.50. 9. Meterc Marta, Trbovlje 38. 10. Ferenc Milka, Trbovlje 33.50. 11. Sedevšek Katarina, Trbovlje 33.50. 12. Kmaš Hilda, Trbovlje 31. 13. Žemlja Milica, Celje 30. 14. Šetinc Ana, Trbovlje 25.50. — Opomba: Anž-lovar Marija in Fučko Lila, obe ¡iz Celja, izstopili od tekme.
Nižji oddelek: proste vaje, krogi, gred, skok v višino, hitra hoja na 80 m in metanje žoge. Dosegljivih točk 72. Dosegle so: 1: Kukec Marija, Žalec 49.50. 2. Videčnik Marija, Celje 48.50. 3. Koteda Matilda, Celje 46. 4. Meznarič Nada, Celje 45.50. 5. Kobale Anica, Celje 43.50. 6. Vetrih Rozalija, Celje 42.50. 7. Rode
Nada, Celje 42, 8. Kopušar Irma, Žalec 39. 9. Kočevar Angela, Žalec 38.50. 10. Stropnik Rija, Celje 37. 11. Jerin Majda, Celje 38 50 12. Lamut Matilda, Celje 35. 13. Kelbič Marija, Celje 35. 14. Jezernik Rozi, Celje 32, 15. Štok Ivanka, Celje 29.50. 16. Jerič Anica, Celje 28. 17. Kozole Vilka, Žalec 27.50. 18. Kranjc Milka. Celje 25.50. 19. Kašman Marija, Žalec 24.50.
Moški naraščaj.
Višji oddelek: proste vaje, drog, bradlja, skok v daljino in obenem v višino, hitra hoja na 100 m in metanje krogle. Dosegljivih točk je 72. Dosegli so: 1. Koprivšek Karel, Celje 65.25. 2, Černigoj Miro, Celje 63.50. 3. Klemenc Stanko, Celje 60. 4. Marek Ivan, Celje 58. 5. Mastnak Martin, Celje 57.50. Orozel Anton, Celje 57.50.6. Čater Lojze, Celje 56.75. 7. Kancjan Robert, Celje
154.25.	8. Milenkovič Vojmir, Celje 54. 9. Jugovič Zoran, Zagorje 47.75. 10. Mišja Boris, Celje 44.25. 11. Kankar Ivan, Zagorje 32. 12, Mejavšek Mirko, Celje 30. 13. Vengar Vinko, Zagorje 29.75.
Nižji dddelek: proste, vaje, drog, bradlja, skok v daljino in obenem v višino, hitra hoja na 100 m in metanje krogle. Do-egljivih točk je 72. Dosegli so: 1. Mol Miran, Trbovlje 71. 2. Tajnik Milenko, Celje 66.50. 3. Kostanjšek Danijel, Celje 64.50. Boječ Anton, Celje 64.50. 4. Mitrovič Pantelja, Celje 64. 5. Kante Zdravko, Celje 62.50. 6. Rozin Miloš, Trbovlje 60. 7. Grilec Stanko, Celje 58.50. 8. Slomšek Josip, Šoštanj 57.50. 9. Kranjc Boris, Celje 57. 10. Leve Gustav, Trbovlje 56.50. 11. Tori Miha, Žalec
56.25.	12. Kuhar Jelko, Trbovlje 55.75. 13. Rock Ivan, Šoštanj 54.50, 14. Marinček Borut, Celje 52. 15. Naglas Stanko, Trbovlje 51. 16. Gombač Mirko, Celje 49.50. 17. Koražija Mitor, Celje 46.50. 18. Zupančič Mirko, Celje 45.50. 19. Spička Karel, Šoštanj 45.
20.	Stanič Franc, Celje 44.50. Gračner Stanko, Trbovlje 44.50.
21.	Strahovnik Anton, Žalec 43.50. 22. Pevec Maks, Šoštanj 43. 23. Steinbach Herbert, Šoštanj 42.50. 24. Končan Herbert, Šoštanj 42. 25. Božič Vanči1, Celje 41.50. 26. Mrkobrada Štefan, Celje 40.50. 27. Mravljak Božo, Šoštanj 35.
Uspehi naraščaj škili tekem na L vsesokolskem zletu SKJ v Beogradu 1930
Moški naraščaj:
V višjem oddelku je vrsta iz Celja dosegla 378-25 točk, t. j. 83.68% in s tem prišla na 4. mesto. Poedinci v tem od-
delku so:
6. Marek Ivan, Celje točk................ 68.25 % 94.78
22- Orosel Mito, Celje točk ...............61.50	» 85.41
24. Koprivšek Karlo,	Celje	točk............. 60.75	%	84.30
32. Kanc jan Robert, Celje točk ...... 58.25	»	80.90
37. Stegu, Celje točk.......................57.—	»	79.16
40. Klemenc Stanko,	Celje	točk............. 56.50	»	78.47
V n i ž j e m o d d e 1 k u sta dosegli vrsti iz Celja 345.50 (točk, t. j. 76.43% in 272 točk, t. j. 60.21% ter vrsta iz Šoštanja 248.25
točk, t. j. 54.92%, ¡zasedle so 7., 28. in 31. mesto.
Poedinci v tem oddelku so:
13.	Slonišek Jože, Šoštanj točk............... 64.75	%	89.87
21.	Tajnik Milenko, Celje točk ...............61.—	»	84.72
26.	Toži Miha, Žalec točk...................... 59.50	»	82.63
30.	Božič Vanči, Celje točk.................... 58.50	»	81.25
35.	Kostanjšek Danijel, Celje točk .... 56.50	»	78.47
45.	Mitrovič Pantelija, Celje točk............54.—	»	75.—
Poedinci, ki niso dosegli 75% od vseh točk niso navedeni. Ženski naraščaj.
V	višjem oddelku je vrsta iz Celja dosegla 219.50 točk, t. j. 48.56% in s tem prišla na 16. mesto.
V	nižjem oddelku je dosegla vrsta iz Celja 268.— točk, t. j. 59.29% in s tem prišla na 20. mesto. Kot poedinka je dosegla nad 75% od vseh točk edino Videčnik Marija, Celje točk 58.— % 80.55 in je zasedla 17. mesto.
h seje župnega T. 0.
V ¡seji dne 9. t. m. je župni T. O. sklenil, da se bo prihodnje leto tekmovalo v vseh oddelkih. Za pripadnike ženskih oddelkov določijo snov sestre same.
Člani.
Skupina A.
Višji oddelek. Drog, bradlja, konj, krogi, proste vaje, skok v daljino, tek, metanje krogle, skok ob palici v višino.
Srednji oddelek. Isto, samo brez krogov in skoka ob palici, pač pa tudi v skoku v višino.
Nižji oddelek. Kakor srednji oddelek.
Za vsako orodje'se bodo predpisale tri vaje.
Skupina B.
Mišljena so društva, ki nimajo telovadnic in ne morejo pokazati uspehov v orodni telovadbi.
Ta skupina tekmuje v prostih vajah, skoku v daljino, skoku v višino, ,v teku, v metanju krogle.
Skupina C.
Proste vaje, obvezne za vsa društva; tedaj tudi za ona, ki bi se iz kakoršnihlcoli razlogov ne mogla udeležiti tekme v skupini B.
Moški naraščaj.
Skupina A.
Višji oddelek. Drog, bradlja, predpišeta se po 2 vaji; skok v višino, krogla, tek z ovirami, proste vaje.
Nižji oddelek. Drog (2 vaji), koza, krogla, skok v višino, tek z ovirami, proste vaje. (Koza na šir = raznožka, vzdolž = skrčka.)
Skupina B.
Za društva, ki nimajo telovadnice in orodja. Proste vaje, tek z ovirami.
Moška deca.
Tekmuje v igri. Predpisane so in vadile se bodo tri igre, od katerih bo ena izžrebana.
Tekmovalne vaje bodo izdane do Novega leta in če mogoče, objavljene v 4. številki Župnega vestnika.
Prihodnje leto se vrši mladinski dan. Predlagalo se bo Celje. Vrši se naj v prvi polovici' meseca majnika.
Tekme naraščaja in dece se bodo vršile o priliki mladinskega dne, tekme članstva (člani in članice) pred župnim zletom, ločeno od istega.
T. O. je sklenil predlagati zboru društvenih načelnikov in načelnic, da se vrši župni zlet v drugi polovici junija. Ker se je v župi ustanovilo več novih društev oziroma se jih tekom par mesecev še bo, bo tudi število nastopajočih na prihodnjem župnem zletu znatno večje. Računati je za proste vaje članov vsaj na 400 telovadcev. Za župni zlet ne morejo prositi društva, ki nimajo na razjjolago telovadišča za tolikšno število telovadcev, kajti razun telovadišča mora biti na razpolago tudi zadosten prostor za formiranje in nastop k prostim vajam. Važno vprašanje je tudi garderoba.
Društvom se priporoča, da gojijo odbojko. Dokler ne bo ta panoga dovolj razvita, naj si društva medsebojno napovejo tekme. Ko bo dozorela, se bo lahko priredila tudi župna tekma za župno prvenstvo.
Razpravljalo se je tudi o prostih vajah, definitivne zaključke bo sprejel zbor društvenih načelnikov in načelnic, ki bo v kratkem sklican.
Kleparstvo in vodovodne inštalacije
FRANJO DOLŽAN, CELJE, Za Kresijo
se priporoča vsem bratom, kakor tudi društvom, da se pri event. potrebi zgoraj omenjenih strok obračajo nanj.
Postrežba točna in solidna.	Cene zmerne.
—1 Proračuni vedno na razpolago. z^=^=r-
3-3
'£<Sl3!»'l)!!E!!''i!n!!!;ii||!!!!!!!!!!''iS><
I) Trgovina špecerijskega blaga in vseh II M	vrst delikates	A
i KARL LOIBNER J
j CELJE, („Pri zvoncu“!, Kralja Petra cesta |
II	‘	3-3	||
Mlft^.............SiSfe..............................
S. Holobar
slikar
3-3
Celje, Za kresijo 4 a
Slikanje cerkva, dvoran, sob ter gledaliških odrov v poljubnem slogu in najmodernejši izpeljavi. — Tehnika v radiranju in strcanju. Posebni oddelek: Črkoslikarstvo na sleklo, pločevino i. t. d. Svetlobne reklame. DUCO-iičenie avtomobilov in vseh drugih vozil. — Vzorci, proračuni na razpolago.
PrMirirsiifrp «p! Cenj občinstvu na-s. i t/ipi gnojit; ac« znanjam, da imam v
svoji hiši v Celju, Kralja Petra c. 37
lastno mesarijo, prekajevalnico in
gostilno pri „JELENU“
z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specialiteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo.
Se priporoča	4-3 JOSIP GORENJAK.
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno-varnem zavodu, ki že obstoja 64 lat
Celjska mestna ranilnica
v CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru)
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri.
Vse prošnje rešuje brezplačno.	4-3
Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice
z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Delniška glavnica Din 50,000.000'— Rezervni zaklad okoli Din 10,000,000'—
€3 e ra/ti	s
Ljubljana: Dunajska cesta
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Prevalje, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split.	4-3
Brzojavni nasSov: BANKA LJUBLJANA Telefon it»: 261, 413, 502, 503 in 504.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Lekarna „Pri Mariji Pomagaj“
Velika zaloga vsakovrstnih zdravil. — Mcdicinalna vina, konjak, mineralne vode, obvezila, kozmetična sredstva itd. — Oddaja zdravila na recepte vseh bolniških blagajn. — Razpošilja po pošti tudi najmanjše količine.
Mr. Ph. Hndro Posavec, Celje. Glavni trg 11
(poleg župne cerkve)	4-3
Telefon št. 104	Telefon št. 104
CIIDItUiKI FRIZER ZA MMS W €@SPME
K. iirobeinik
Trajna ondulacija, ki traja zajamčeno dolgo. — Cene pavšalne. Masaža. — Posoja lasulje. — V -zalogi potrebščine za šminkanje, krep, šminka, masaža.	3-3

Magnezijo v kockah za telovadbo Fotografske aparate in vse potrebščine Kino projekcijske aparate kakor tudi Kino snemalne kamere Opremo za lekarnico v telovadnici
dobite v
"lOGERMI
>SANITAS<
CELJE
Aleksandr. ul. 5
4-3
LJUBLJANA
Dunajska cesta 5
^	CS
601
Delniška družba PIVOVARNE
„Union“ Ljubljana
Pivovarna in sladarna — to- Podražila pivovarna (preje varna za špirit in kvas v T. Gotz) v Maribora Ljubljani L poštni predal 45
priporoča svoje izborne izdelke in sicer :
sneti© in črno pivo v sodih in
steklenicah
Pekewski kvas	Čisto rafiniran špirit
Telefon: Ljubljana 2310 in 2311	Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana
Maribor 23	4-3	Pivovarna Union Maribor
Turistovske potrebščine, kot nahrbtnike,	3-3
palice, dalje potne kovčege (kofre) in košare, nagrobne vence, ribarske predmete ima vedno in po najnižjih cenah v zalogi trgovina z galanterijo
Kramar&Mislej
CELJE, (PREJ PRIČA & KRAMAR)
§
PLETILNA INDUSTRIJA
CIRIL VAJI
CELJE
n■BBSaBlBSBlBI
Ustanovljeno 1670.
Ustanovljeno 1670.
mmmm .^r:pn „mr
4-3 PflffSo PH» l-yt0 TOHČIČg CEKJE CEiFS^Mil IRCI	HEiEK$inNDROV7l MED.3C«
Modni salon za gospode
Hs MM
Celje, Cankareva ulica 2
Priporoča sokolske kroje
in civilne obleke.	3-3
ELEKTRIČNE in VODOVODNE
INSTALACIJE	2-2
TER CENTRALNE KURJAVE
IZVRŠUJE TOČNO IN STROKOVNJAŠKO PO ZMERNI CENI
BELAK & INKRET
CELJE, PREŠERNOVA 3
^rrrrrrrrrrrrrrrr rrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr rrrrrrrrrrrrrrrr rrrrrrrr rrrrrrrr rrrrrrrr rrrrrrrr*r

Kavarna
MERKUR
Celje, Krekov irg
Telefon št. 250.	Telefon št. 250.
Moderno na novo preurejena kavarna. Vsi tu- in inozemski časopisi na razpolago. Lep senčnat vrt. — Dnevno dunajski zajtrk, obstoječ iz kave, masla, medu, jajca in kruha, samo Din 8.—.
Ob sredah, sobotah in nedeljah
KONCERT
j, Interurban telefon sprejema naročila na autotakso Blumer Fric % jjjjjjjjjrrrrrrrr jjjjjjjjrrrrrrrrrrrrrrrr rrrrrrrrrrrrrrrr rrrrrrrr rrrrrrrr rrrrrrrr rrrrrrrr
Najboljše in najcenejše
je le češko in angleško sukno za moške iri volneno za damske obleke, katero se dobi vedno v veliki izbiri po znižani konkurenčni ceni v manufakturni in modni trgovini.
Miloš Pšeničnik
3-3	CELJE, Kralja Petra cesta štev. 5.
Zaloga vseh sokolskih potrebščin.
m
Ustanovljena leta 1SS1.
Celjska posojilnica iu Celju
Celje
v lastni hiši Narodni dom
Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno, Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja
za izvoz blaga.
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000’— še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000’—.
PODRUŽNICI:	4-3
M A M S H O M	ŠOŠTANJ
Aleksandrova cesta št. 11.	(v lastni hiši)
Urejuje Lojze Jerin. — Izdaja za Sokolsko Župo Celje Franjo Čepin. — Za Zvezno tiskarno Milan Celina.
-uuoujska
X J1ZNIOA V CELJU