PRIMORSKI DNEVNIK
J1'* Maeana v gotovim Dostaie 1 gruppo
Cena 35 lir
Leto XIX. St. 67 (5442)
TRST, sreda 20. marca 1963
pova izzivanja proti Kubi z ozemlja ZDA ked zasedanjem konference v Kostariki
Skupina kubanskih kontrarevolucionarjev je izvršila napad ob kubanski obali Kennedy je v Kostariki govoril o «zidu okoli Kube» - Načrti za gospodarsko integracijo srednjeameriških držav - Kritiziranje načrta «Zveza za napredek»
19- — Predsednik Kennedjr in predsedniki sred-W . !h držav so danes nadaljevali pri zaprtih vratih raz-žverj’, 1 so jih bili začeli že sinoči.
L, *o se je, da so se spora-so dolgoročna latin-HnrŠka vPrašanja dejan-gospodarska kakor pa k"ists'a' Zunanji in finančni t P sedmih držav udele-.("Odferenee so se sestali,
“^stavijo gospodarski del
l«?t izjave- Na drugi strani >5 ,,edelo, da so nekatere dr-njj Ziasti Gvatemala in Hon-!;ei{^trajale, naj bi zavzeli ^ stališče proti Kubi. Zdi cjje Jddi nekateri člani delečoniso zadovoljni z iz-govori o «potrebi okre-C Ukrepov proti komunistič-EJ prevratu».
e dela gospodarskih strokov-
njakov se je zvedelo, da so se sporazumeli o prihodnjem skupnem tržišču Srednje Amerike in o njenih odnosih s Panamo. Zdi se tudi, da So se ZDA obvezale, da bodo finančno podprle to »skupno tržišče*. Ministri in predsedniki se bodo v kratkem sestali, da odobrijo dokončno besedilo izjave, ki bo verjetno objavljena pozno ponoči.
Čeprav izjava glede Kube ne bo »ostra*, so na konferenci nedvomno podrobneje govorili o novih ostrih ukrepih proti tej državi, kakor je omenil tudi predsednik Kennedjr v svojem sinočnjem otvoritvenem govoru.
Kennedy Je med drugim izjavil, da bo »svobodna Amerika postavila zid okoli Kube», da »prepreči izvažanje komunističnega prevrata
prek agentov, denarja in propaganden.
Predsednik je nato govoril, da je potrebno izboljšati življenjsko raven v Latinski Ameriki, ne samo s pomočjo ZDA, temveč tudi z boljšim uporabljanjem bogastva in oblasti v latinskoameriških državah. Predlagal je, naj bi se ZDA povezale s temi državami pri sklenitvi sporazumov za stabilizacijo cen proizvodov, ki se izvažajo iz Latinske Amerike.
Kennedjr je nato govoril o Kubi in trdil, da je ta padla «pod oblast Sovjetske zveze, ki skuša raztegniti svoje nadzorstvo nad ameriškim kontinentom«.
Zatem je predsednik naštel vprašanja, ki jih mora konferenca obravnavati: «Danes je potrebno ne samo ščititi nove države, temveč tudi preosnovati stare družbe, s tem da se borimo bodisi proti revščini kakor tudi proti političnim
'"»iiiiii iniiiiii ,1 mn, m ii m n   iniinii  
Stavke v Franciji se množijo ^ohod rudarjev v Marseille
^arji v lorenskih rudnikih železa so dosegli zvišanje mezd in se bodo vrnil na delo
k 19.	— Zaradi vedno
^»aperosti med rudarji se-Premogovnih bazenov v 50 sindikalni voditelji od-V lov pohod na Pariz, ki določen za četrtek, ker I* Preprečiti morebitne inci-
,
; JS Katerega se je udele-JUpJ rri tisoč rudarjev in je
Gi«, Po so rudarji s področ-^il]*nne izvršili pohod na “*• katerega se je udele-
Vj °rez incidentov.
!Ci'ilov’
Dolg
avtobusov in številnih pred katerim so bili kfc	na motorjih,	je dospel
tto . ije Marseilla nekaj pred ■h tu je rudarje pozdravu	^seiti^oče	ljudi, ki	so
lil,,!	delo ter	se	zbrali	na
trgih.
kjer so	se	zbrali,	je
Pozdravila ogromna mno-“d katero je bilo tudi več
Hnes
V
ko Kcnnedy ustanavlja šestimi predsedniki ma-•jjjjbeanieriških držav neka-skupno tržišče*, je Klil ube Prišla kar precej novica. Dve skupini 1, S(**' beguncev, ki živijo v <1 * ? obstreljevali predsinoč-3i v,fo sovjetsko ladjo ob se-*ko * nski obali in neko so-.taborišče ter povzročili Vivjj? škodo in smrt nekate-le rjskili vojakov, medtem 1 v0j‘, precej drugih sovjet-»j^Mkov ranjenih. Dodati pa \u' da sta vest sporočila Predstavnika kubanskih w v volucionarnih skupin, ki <0vj., i*A, in da s kubanske AfcS^ke strani ni bilo doslej P£n>h zadevnih poročil, če-ihtiJtavanski radio govoril o Njenih, ki s0 jih pripeljali v
^w*a,nku v S. Joseju je Ken-jPda omenil tudi Kubo, za dejal, da je padla pod CttjdfJetske zveze, ki da sku-MJjdti svoje nadzorstvo nad ^kontinent; vendar pa je 5. ijK,'.Predmet njegovih iz-« LTi'lsanje življenjske ravni 2JL. .fnske Amerike, ter je JhtUjj n»j bi se ZDA s temi
&
/
y,
naj m se zus s temi Sfeui Povezale pri sklenitvi S*0Il’*Ov za stabilizacijo cen r* Ah!*1’ ki se izvažajo iz La-Xf>rike.
!» v*žna novica pa go-T' 4a .ncm sporočilu alžirske kWti,Je Francija v ponede-' Im, ,, v Sahari svoj najno-j*tj) /ski poskus. Na včerajš-v?	alžirska vlada sprejela
Važne sklepe, ki jih bo /f{|(1l , danes v odobritev A s' v Parizu pa so izjavi-C*dh"a Francija na podlagi Sporazumov vso pravi-j* (o|,^edrske poskuse v Saha-išdvio Petih let; niso pa potrkaj* o eksploziji.
& se začeli včeraj v Se-Jj® |v?0rJu skupni francosko-»ti orski manevri izven C Svet ntskega pakta. Danes ffijl * atlantskega pakta raz-l|'«i J.. Parizu o večstranski igli Clavno besedo bo i-5'*ski zunanji minister ,„.-<1 Ai?ole* "jega pa zahod-V-l c, °brambni minister von t? N e italijanski zunanji mi-V? jut1?11*' Hkrati bo prispel Vle v J? voditelj ameriške de-Ikjtiiti °ZN Stevenson, in nje-vfbl J* naštetimi evropskimi i, *a	brez dvoma zelo
t ^tau,, daljnji razvoj vpraša-1 evitve atlantske jedrske
C1, "iiJ*' rudarji nadaljujejo U ’ ta« Položaj je vedno bolj '*(]??** n?i lia je bil nov pohod V* tn,,|.V,(*vedan, da bi se preji ,k ojdenti. Rudarji, ki stav-
Z k
11*«	nuuarji, KI stav-
^ajseti dan, so zavrnili i tViža ponudbo za petod-b.ie mezd. Danes hodo Va«r,„Se nove stavke:
n',rah -c nove siavKe:	pri
iV^riČK*’ v podjetjih za plin V^Vkali enerS1j°, j“tri pa ^ ^ n1.1 železničarji, poštarska j ur tudi
tisoč pristaniških delavcev in tristo študentov, ki so nosili tabele z napisi, ki pozivajo na solidarnost s stavkajočimi. Sledil je sprevod po mestnih ulicah do občinske palače, kjer je socialistični župan in marsejski poslanec Def-ferre sprejel delegacijo rudarjev. Zatem so rudarji zapeli Marselje-zo ter zapustili trg pred občinsko palačo, posebna delegacija pa je odšla na prefekturo. Zvečer so stavkajoči zapustili mesto.
Stanje se je izboljšalo, kar se tiče lorenskih rudarjev v rudnikih železa. Ti rudarji se borijo, da preprečijo ukinitev dela v rudnikih železa in nove odpuste z dela. Danes so se na referendumu, ki so ga organizirali sindikati, izrekli za prekinitev stavke, in verjetno se bodo vrnili na delo jutri. Delodajalci so namreč postavili nove predloge, ki so jih sindikati sprejeli.
Medtem so napovedane nove stavke: jutrj bodo stavkali štiri ure nameščenci letalske družbe »Air France* ter nameščenci v podjetjih za plin in električno e-nergijo. Zaradi tega bo prišlo do motenj v elektrificiranem železniškem prometu in v cestnem prometu v Parizu. Nova štiriurna stavka v teh podjetjih je določena za naslednje dni. V četrtek bodo stavkali poštarji, kovinarji pa bodo za nekaj ur prekinili delo. V četrtek bodo stavkali tudi železničarji. V petek bo stavkalo del osebja pri telefonskih centralah; v soboto pa bodo zaprta okenca za poštne nakaznice. Zvedelo se je, da bo v petek stavkalo tudi dvajset tisoč nameščencev komisariata za atomsko energijo.
Rudarji v premogovnikih so od-
ločeni nadaljevati stavko in poudarjajo, da ponudba za petodstotno zvišanje mezd pomeni , izzivanje. Danes je stavkovni odbor v Merlenachu objavil izjavo, v kateri poudarja, da «se jeza rudarjev veča«, ter da odločno obsojajo stališče vlade, »ki dela vse, da bi zavlekla začetek neposrednih razgovorov s sindikati«. Izjava o-pozarja vlado na hude posledice, ki bi lahko nastale zaradi takšnega stanja. Dalje poziva vse delavce. naj okrepijo solidarnostno gibanje v podporo rudarjem.
Danes v Parizu zasedanje NATO
PARIZ, 19. — Jutri bo v Parizu zasedanje atlantskega sveta, na katerem bo britanski zunanji minister lord Home govoril o večstranski jedrski sili. Kakor običajno, bo seja tajna, in prav gotovo ne bodo objavili o njej nobenega uradnega sporočila.
V Pariz so že prišli italijanski zunanji minister Piccioni, britanski zunanji minister lord Home in za-hodnonemški minister za obrambo von Hassel, ki bo verjetno nadomeščal zunanjega ministra Schroe-derja.
Danes so sporočili, da bo pojutrišnjem prišel v Pariz voditelj a-meriške delegacije v OZN Stevenson, ki bo ostal v Parizu do 27. marca. Po mnenju poučenih krogov se bo Stevenson razgovarjal s predstavniki zahodnih držav o atlantskem zavezništvu. V soboto ga bo sprejel francoski zunanji minister Couve de Murville-
sovražnikom, ter da odpravimo glad, nevednost, bolezni in ustvarimo nacionalno dostojanstvo pri istočasni zaščiti dostojanstva posameznika.« Omenil je »zavezništvo za napredek« in pozval latinskoameriške države na nove napore, zlasti kar se tiče šolanja in opustitve nekaterih privilegijev.
Na včerajšnji seji so govorili tudi predsedniki šestih srednjeameriških republik. Salvadorski predsednik polkovnik Julio Rive-ra je predlagal načrt v sedmih točkah za večjo gospodarsko integracijo. Načrt predvideva ustanovitev carinske zveze ter skupne trgovinske politike.
Kostariški predsednik Orlich je omenil, da je Kennedy, ko je prevzel oblast, obljubil, da bo po-, magal «svobpdnim ljudem in vladam, da se sprostijo verig revščine, ter da se bo skupno z njimi boril proti napadu in • prevratu na ameriškem kontinentu«.
Gvatemalski predsednik general Fuentes pa je v svojem govoru pozval Kennedyja, naj podpre zahteve Gvatemale po ozemlju britanskega Hondurasa in naj »prispeva k osvoboditvi tega koščka zemlje na kontinentu, ki je še vedno v tujih rokah«.
Honduraški predsednik Morales je govoril o revščini ter o socialni in kulturni zaostalosti v srednjeameriških državah ter je pripisal to stanje njihovi »sedanji brezplodni geografski razcepljenosti«, prevelikemu številu rojstev in krivičnemu ravnanju, kateremu so podvržene te države, ki so žrtev na sektorju trgovinske izmenjave.	,
Predsednik Nikarague Somoza je govoril o važnosti »zavezništva za napredek« ter je pozval, naj se Panama vključi v program regionalne integracije.
Panamski predsednik pa je temu ugovarjal in izjavil, da se Panama zaradi svojega zemljepisnega položaja ne more pridružiti taki organizaciji. Dalje je izjavil, da so narodi Srednje Amerike razočarani zaradi dosedanjega pičlega rezultata programa »zavezništvo za napredek«.
MIAMI. 19.	— Predstavnika
kubanskih * kontrarevolucionarnih skupin, ki živijo v ZDA, CecUio Vasquez in Antonio Vacania sta v New Yorku izjavila, da sta sinoči dve skupini kubanskih beguncev obstreljevali neko sovjetsko ladjo ob severnokubanski obali in neko sovjetsko taborišče ter da sta povzročili precejšnjo škodo. Pri tem je bilo ubitih in ranjenih več sovjetskih vojakov.
V Miamiju je 'predstavnik kontrarevolucionarnih skupin izjavil, da sta akcijo istočasno izvršili dve skupini, ki sta prišli v bližino kubanske obale z dvema čolnoma. Prva skupina je obstreljevala z manjšim topom in strojnicami sovjetsko trgovsko ladjo v pristanišču Isabella-la Saguea ob severni obali pokrajine Las Villas. Druga skupina je istočasno napadla sovjetsko vojaško taborišče v bližini tega pristanišča.
Obe skupini sta se naglo umaknili. Predstavnik je zatrdil, da je bilo v sovjetskem taborišču več vojakov ubitih ali ranjenih. Napadalci so uporabljali dvajsetmili-metrski top in strojnice. V Hava-
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuu
DANES BO SEJA VLADE
Piccioni v Parizu, La Malfa v Londonu
Turški zunanji minister pri Segniju - Ogromno število volilnih zborovanj po vsej državi • Poslanica ckralja Umberta» na televizijski «volilni tribunih
ni niso tega še neposredno potrdili. Vendar pa je havanski radio govoril o več ranjenih, ki so jih pripeljali v bolnišnico. V Washing-tonu je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da »je slišal govoriti* o tej akciji, da pa ne more nič kaj izjaviti s tem v zvezi.
Zvečer pa je isti predstavnik izjavil, da sta napada kontrarevolucionarnih skupin na Kubo »neodgovorna in neučinkovita*. Dodal je, da taka dejanja »ne šibijo komunistične vladavine na Kubi, temveč jo lahko samo okrepijo*. Predstavnik je pripomnil,, da je v teku temeljita preiskava' o zadnjem napadu, da se ugotovi,
je šlo za konov*
kršitev ameriških za-
Pogoji za Bidaulta
MUENCHEN, 19. — Bavarsko notranje ministrstvo je sporočilo, da bo moral Bidault, če želi ostati na Bavarskem, opustiti vsako politično dejavnost in zapustiti svojo sedanjo rezidenco. Te pogoje vsebuje pismo, ki ga je ministrstvo poslalo sinoči Bidaultu.
P» USPELEM KONCERTU V BIOGRADD
Beograjski tisk poudarja resnost sistematičnost in vztrajnost
naše Glasbene Matice
Včeraj sta -veleposlanik Alberto Bcrio in njegova soproga priredila delegaciji Glasbene Matice ožji sprejem v prostorih italijanskega veleposlaništva
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — člani orkestra Glasbene Matice iz Trsta in moškega zbora prosvetnega društva <iProsek-Kontovel», ki so sinoči na Kolarčevi univerzi priredili zelo uspel koncert, so danes popoldne odpotovali z vlakom v Trst.
Italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Berio in njegova soproga sta priredila danes v veleposlaništvu ožji sprejem v čast delegaciji Glasbene Mar tiče, katere zastopniki so včeraj obiskali italijanskega veleposlanika in ga povabili na koncert. Sprejema se je udeležilo tudi ostalo zastopstvo italijanskega veleposlaništva. V imenu italijanskega veleposlanika se je včerajšnjega koncerta udeležil tudi tajnik veleposlaništva dr. Sergio Cattani.
Današnja «Bor6a» piše v zvezi z včerajšnjim koncertom, da je bila Glasbena Matica v Trstu
med svojim več kot 50-letnim delovanjem —■ razen med fašizmom, ko ji je bilo delo onemogočeno — eden od činiteljev, ki so na kultumo-prosvetnem področju imeli važno vlogo v dolgoletni borbi tržaških Slovencev za njihove narodnostne pravice in svobodo. «Glasbena Matica*, piše list, tje na koncertu v Beogradu prikazala kratek izvleček iz svojega koristnega m plodnega delovanja, trenutek o-zračja, v katerem živijo in delujejo naši ljudje v zamejstvu. Koncert je zgovorno pokazal vdanost, zavzemanje in trud, s katerim so ti navdušeni ljubitelji glasbe pripravili program.» <iBorba» posebno poudarja lep občutek stila in muzikalnost dirigenta orkestra in solistov, med katerimi se je po mnenju glasbenega kritika lista odlikoval mladi Župančič, v katerem se opaža bodoči talentirani violinist.
<Program, ki so ga izvajali, in rezultati, ki so jih dosegli na sinočnjem koncertu v Beogradu,* piše nocojšnja «Politika», jasno in odločno govorijo o resnosti, sistematičnosti in vztrajnosti, s katero «Glasbena Matica* v Trstu uresničuje svoje pedagoške in umetniške naloge ter kulturne smotre.* Kritik poudarja, da je bil celotni nastop orkestra in talentiranih solistov ter zbora na višini tradicij slovenskih zborov in nadaljuje: <cKoncert Glasbene Matice iz Trsta je zgovorno dokazal navdušenje in vztrajnost, da se obdrži kontinuiteta narodne kulture v pogojih življenja slovenske manjšine v Trstu, in je manifestiral intimno globoko in trdno povezanost z domovino.*
Radio Beograd je v današnji dopoldanski oddaji predvajal nekatere točke iz sinočnjega koncerta.	r. r.
umi iiiii iiiiiiiiiii    	IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI Iiiiiiiiiiiiiiiif IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII Min ■ M Hlini IM I, mn IM umil MiiMim, II Kitili, I,|,»
Danes izredna seja alžirske skupščine zaradi atomske eksplozije v Sahari
Alžirska vlada je sprejela važne odločitve, ki jih bo predložila skupščini v odobritev - Protifrancoske demonstracije v Akri
ALŽIR, 19. — Alžirska vlada j e danes uradno sporočila, da je Francija izvršila včeraj podzemeljski jedrski poskus v Sahari. JZa jutri je vlada sklicala izredno sejo ustavodajne skupščine, kateri bo predložila v odobritev svoje sklepe s tem v zvezi.
To je sporočil na tiskovni kon-ferenci alžirski minister za in-
RIM, 19. — Predsednik vlade Fanfani je za jutri sklical sejo vlade, na kateri pa ne bosta navzoča zunanji minister Piccioni in minister za proračun La Malfa. Prvi je odpotoval v Pariz, kjer se bo udeležil seje atlantskega sveta; včeraj je imel razgovore v Rimu s turškim zunanjim ministrom, ki je na uradnem obisku v Italiji, dan prej pa se je vrnil iz Londona. Minister La Malfa je odšel v London na vabilo ministra Carpenterja, ki odgovarja za načrtovanje vladnih izdatkov in za javne investicije, ter finančnega ministri Maudlinga. La Malfa, ki je že jVispel v London z letalom, je dejal pred odhodom iz Rima, da se bo v Londonu razgovarjal o gospodarskem razvoju in načrtovanju ter primerjal zadevno gospodarsko in finančno politiko obeh držav.
Turški zunanji minister pa je o-biskal danes predsednika republike Segnija ter ostal pri njem na kosilu. Iz Italije bo odpotoval 26. t.m., a pred tem bo obiskal tudi papeža.
Minister za zunanjo trgovino Preti se je vrnil danes iz Tokia in je ob prihodu izjavil, da je imel razgovore z japonskima ministroma za zunanje zadeve in za zunanjo trgovino ter z njima proučeval možnost sklenitve trgovinskega sporazuma, ki ga doslej še ni bilo. Dejal je, da je predlagal Japoncem tak sporazum, ki bi vseboval posebno klavzulo, katera bi preprečila škodo, ki bi jo utegnila utrpeti Italija zaradi morebitnih nenormalno nizkih cen japonskih proizvodov.
Zaradi današnjega praznika Je bilo po vsej državi izredno mnogo volilnih zborovanj seveda poleg običajne «volilne tribune«, ki so jo oddajali včeraj po televiziji in ki je važna zaradi tega, ker Jo posluša in gleda največje število italijanskih volivcev. Govorili so prvaki krščanske demokracije, republikan-
liberalci. Značilnost demokristjan-skih govornikov Je bila v njihovih izredno ostrih polemičnih izrazih zlasti pri napadanju komunistične partije. Sicer govorniki niso povedali nič novega; posebna zanimivost pa je bila «vzvišena poslanica kralja Umberta,« ki jo je prebral med oddajo monarhistični prvak dr. Bargone, naslovljena vsem Italijanom, ob resnih pomislekih številnih poslušalcev, ali je čitanje take poslanice bivšega kralja — izgnanega — v skladu z določili republiške ustave. Mimogrede povedano: iz izvajanj monarhističnih govornikov so poslušalci lahko zaključili, da se italijanski monarhisti pred letošnjimi volitvami bojijo predvsem liberalcev, za katere domnevajo, da jim bodo pobrali glasove.
Glavni govorniki na zborovanjih KPI, ki jih je bilo poleg zborovanj KD največ, so bili Togliatti, Terracini, Ingrao, Cala-mandrei in drugi. Toglialti je govoril v Milanu predvsem voliv-ka,.i ter zaradi teg^ obravnaval zlasti vprašanje žensk in njihove potrebe. Za demokristjane je dejal, da so v zadnjih mesecih doživeli precejšnji premik na de sno in bi hoteli vzpostaviti pravi režim ob sodelovanju drugih strank, ki pa bi morale igrati podrejeno vlogo. Nato je polemiziral s socialisti, ki da govorijo o komunističnih glasovih kot o »izgubljenih glasovih«, Nenniju pa je Togliatti na njegove očitke da je KPI leta 1944 sodelovala z Badogliom, pozneje pa z Milaz-zom na Siciliji, odgovoril, da bo na ustanovitev prve vlade nacionalne enotnosti v Salernu KPI vedno ponosna. Glede Milazzove vlade pa je dejal, da KPI v njej ni sodelovala, pač pa so v njej sodelovali socialisti.
Sen. Terracini. ki je govoril v Fiombinu, je dejal med drugim, da je zelo značilno, da je KD na-rflčt'* prav	nn( nradnn r*r.
laga novo usmeritev KD. Ingrao pa je v Mestrah obrazložil stališče KPI do obiska glavnega urednika moskovskih «Izvestij» pri papežu. »Italijanski komunisti gledajo v tem obisku še en dokaz za trditev, da so potrebni za miroljubno koeksistenco razgovori med tistimi osnovnimi silami, ki usmerjajo stotine milijonov ljudi.«
Za socialiste je govoril v Pe-saru poslanec Achille Corona, ki je član vodstva PSI. Med drugim je odgovarjal Togliattiju, ki je dejal, da se bo KPI trudila »nabirati glasove med socialističnimi volivci*. »Taka izjava, je dejal Corona, pomeni konec dvoumnosti. Hkrati pa je tudi dokaz slabosti. Socialistični voditelji čutijo, da delavci razumejo socialistično politiko in vedo, da samo ta politika lahko zadosti njihovim potrebam.* V Cosenzi je poslanec Mancini govoril o vprašanjih Juga, o analfabetizmu, o propadanju kmetijstva, množični emigraciji in q pomanjkanju industrializacije. Pbsla-nec Santi pa je v Florenci v okviru CGIL govoril gradbenim delavcem o njihovih mezdah, delovnih sporazumih itd. Codignola pa je v Pratu dejal, da mora KD dejansko pokazati svojo voljo, da hoče nadaljevati s politiko levega centra, ne pa zahtevati novih »dokazov demokracije PSI*, temveč izvajati prevzete obveznosti kot so: dežele, ustanova za razvoj v kmetijstvu, državni otroški vrtci itd.
Fanfani pa je govoril — tudi danes — na kongresu neposrednih obdelovalcev v Arezzu, na katerem Je imel sicer glavno besedo znani de-mokristjanskl poslanec Bonomi. Predsednik vlade ni povedal nič novega: naštel je, kaj vse je vlada storila doslej za kmete, pri čempr pa je moral priznati, da se bo cena pšenici v prihodnosti znižala. Govorila sta tudi liberalni prvak Malagodi in1 republikanski voditelj Oronzo Reale — oba o že znanih
formacije po današnji izredni seji vlade. Povedal je tudi, da je Francija uradno obvestila Alžirijo o jedrskem poskusu. Izjava, ki jo je prebral, pravi med drugim, da Alžirija odločno protestira proti temu dejanju, ki je udarec njeni neodvisnosti in su-verenosti. »Zaradi tega, pravi dalje izjava, je vlada proučila resen položaj, ki je s tem nastal. Sprejela je odločitve, ki bodo predložene v odobritev ustavodajni skupščini, ki je bila sklicana za jutri. Na zasedanju bo predsednik vlade podal važno izjavo.«
Tudi tunizijska vlada je danes sporočila francoskemu poslaniku v Tunisu svoj protest proti eksploziji atomske bombe v Sahari. Hkrati je tunizijska vlada izrekla alžirskemu predstavniku v Tunisu svojo solidarnost ob tej priložnosti.
V	prestolnici Gane, Akri je danes več tisoč demonstrantov korakalo po ulicah s tablami, ki so imele napise, da svet potrebuje hrano in ne bombe, ter da je treba nove kolonialiste spoditi iz Afrike. Delegacija demonstrantov je izročila francoskemu poslaniku noto, s katero poziva Francijo, naj preneha s svojimi jedrskimi poizkusi.
V	Parizu je minister za informacije Peyrefitte izjavil, da ima Francija na podlagi evianskih sporazumov vso pravico delati jedrske poizkuse v svojih oporiščih v Sahari za dobo petih let. Ni pa hotel potrditi tega, kar sta javili alžirska in maroška vlada, da so včeraj izvršili novo podzemeljsko eksplozijo v Sahari, Na vprašanje časnikarjev je odgovoril: ♦Gre za vojaško tajnost, o kateri ne morem nič reči.* Prav tako ni hotel povedati, koliko poizkusov je Francija do sedaj napravila. »Vse, kar je povezano s številom poizkusov, je vojaška tajnost. Edina presenetljiva stvar je, da so nekateri pokazali presenečenje o„ možnosti, da Francija napravi nove poizkuse.*
Minister je dalje izjavil, da so poročila v preteklih dneh, da namerava Francija napraviti nove podzemeljske jedrske poizkuse, u-stvarila »razburjenje,, ki jih nekatere osebe izkoriščajo iz svojih osebnih razlogov. Lahko da upajo, da bodo spravile v nevarnost ne samo francosko vlado, temveč tudi alžirsko vlado*
Zatem je Peyrefitte dejal, da je prepričan, da obe vladi želita delovati, da bi se evianski sporazumi v celoti izvajali. Glede francoske jedrske sile je minister izjavil: «Ne gre pravzaprav za udarno silo, temveč bolj za zastraševalno silo proti morebitnemu napadalcu.*
Glede predlogov Kennedyjevega odposlanca Merchanta o večstranski jedrski sili NATO je minister izjavil, da se je opazila »neka neodločenost*. Dodal Je, da francoski jedrski program nikakor ne izključuje »možnosti Evrope, ki si gradi skupno obrambo*.
Glede ukrepov, ki jih je alžirska vlada sprejela, ni nič znanega. Opazovalci v Parizu domnevajo, da bi utegnila Alžirija zahtevati revizijo vojaških določb evianskega sporazuma.
Iz Ženeve pa poročajo, da so se predstavniki osmih izvenblo-kovskih držav danes ponovno se-
stali in razpravljali v zvezi z izjavami vzhodnih in zahodnih delegatov na zadnji seji razorožit-vene konference, da temu primerno prilagodijo svojo resolucijo, ki so jo že napovedali.
Kurdi razpravljajo o avtonomiji
BAGDAD, 19.	— Predstavnik
kurdske demokratične stranke je izjavil, da Je sedaj v teku plenarno zasedanje te stranke v neki vasi severno od Kirkuka. Navzoč je tudi opazovalec iraške vlade. Prav tako so navzoči predsednik stranke Barzani, vsi vojaški poveljniki kurdske uporniške vojske, politični voditelji stranke ter voditelji raznih kurdskih plemen. Namen zasedanja je, proučiti načrt o avtonomiji za Kurde, ki ga je predložila
Tragična smrt mlade šivilje
šivi-
Spi-
VIDEM, 19.	—	21-letna
lja Antonietta Cavallero iz limberga je živa zgorela v avtomobilu, ko se je vračala domov, Cavallerova je pospremila svojega znanca Franca Pallagiana iz Milana na železniško postajo v Cusarzi. Ko se je vračala proti domu, je tik pred Spilimbergom zgubila oblast nad vozilom in treščila v ograjo cementnega mostička. Avtomobil se je takoj vnel.
Plameni so v kratkem času zajeli tudi bencinski rezervoar, ki je eksplodiral, ko je bila nesrečnica še v avtomobilu.
Naserjev odposlanec odšel v Alžir
KAIRO, 19. — Predsednik sirske vlade Šalah Bitar je prišel danes v Kairo. Z njim so prišli tudi podpredsednik iraške vlade Sadi, vrhovni poveljnik sirske vojske general Atasi in glavni tajnik sirske stranke Baas Michel Aflak. Začeli bodo nove razgovore s predsednikom Naserjem.
Iz Kaira pa Je odpotoval v Alžir glavni tajnik predsednika Naserja Farid, ki bo izročil Ben Beli Naserjevo pismo o dosedanjih razgovorih za federacijo med Z AR, Irakom, Sirijo, Alžirijo in Jemenom. Kairski list «A1 Ahram« pravi, da ima Farid s seboj dokumente o «važnih arabskih političnih razgovorih v zadnjih dneh«. Odhod Naserjevega odposlanca v Alžir označujejo kot željo Naserja, da bi tudi Ben Bela odslej sodeloval pri razgovorih o arabski federaciji.
Prihod predsednika sirske vlade in iraškega podpredsednika pa je po mnenju opazovalcev znak, da se začnejo sedaj odločilni razgovori; Domnevajo, da bo morda prišel v Kairo tudi predsednik jemenske vlade Salal.
iiiiiiiiiiiitiiiniiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiHiitiiiiiitiiiiill||iiiiiii||M||l||||||||||ll|„,l„,IMII|l||||
Hrustov obišče Bonn? Adenauer spet v Cadenabbi
Nemško-francoski pomorski manevri - Von Brentanc v ZDA
BONN, 19. — Socialdemokratski list »Neue Rhein Zeitung« piše o možnosti obiska Hruščova v Bonnu. List pravi, da je Adenauer leta 1955 obiskal Moskvo, in da bi moral Hruščov vrniti ta obisk. List pravi, da Adenauer ne nasprotuje novemu sestanku s Hru-ščovom. Dalje zatrjuje list, da je bonski poslanik v Moskvi imel razgovor s Hruščovom in da se je ob tej priložnosti omenila potreba povečanja stikov med obema vladama. V Moskvi so mnenja, da bo skušal Adenauer dokazati, da Je njegova navzočnost v vladi še ved. no «nujno potrebna«, zato da se sestane s Hruščovom in tako odlo-
Bidault Je zaproflil Adenauerja za zaščite
ži na čas po jeseni svoj umik iz vlade.
Zatrjuje se, da je Adenauer med neuradnim razgovorom z nemškimi časnikarji v krožku za tisk pred časom izjavil, da bo general de Gaulle na prihodnjem sestanku z njim govoril o morebitnem svojem sestanku s Hruščo. vom in da bo na tem sestanku verjetno pripravil pot za razgovor med Hruščovom in Adenauer, jem.
Po sinočnji seji Bundestaga, na kateri so demokristjani onemogočili svoj poraz, s tem da so pri glasovanju o ukinitvi prepovedi izvoza Jeklenih cevi v Sovjetsko zvezo zapustili dvorano, je Adenauer sklical danes izredno sejo vlade. Takoj po seji je Adenauer odpotoval z letalom v Milan in od tod v Cadenabbio, kjer bo nadaljeval svoje počitnice.
V zvezi z obstrukcijo demokristjanov na sinočnji seji Bundestaga je podkancler Erhard na današnjem kosilu v združenju tujega tisku izjavil, da to »ni elegantna oblika demokracije«, dodal pa je, da je «v odločilnejših trenutkih potrebno gledati bolj na vsebino kakor na obliko« in da je v tem primeru «potrebno za vsako ceni preprečiti, da bi Nemci kot zvesti zavezniki NATO bili obtoženi, da na kakršen koli način šibijo organizacijo«. Zatem je Erhard izključil možnost, da bi Anglež’ izkoristili sedanje stanje in bi sklenili s Sovjetsko zvezo sporazume z zameno za sporazum, ki ga je Zahodna Nemčija na poziv NATO odpovedala.
Časnikarji so spraševali Erharda najbolj glede Auenauerjevega naslednika in glede morebitne obnovitve pogajanj med skupnim tržiščem in Anglijo. Glede Adena-uerjevega naslednika ni Erhard jasno odgovoril in je dodal, da je »optimist glede rešitve tega vprašanja«.
Glede novih pogajanj za vstop Anglije v skupno tržišče je Erhard izjavil, da bo treba pri novih pogajanjih tako ravnati, dg se izognejo novemu vetu Francije.
Glede notranje politike je Ei^ hard izjavil, da ne predvideva posebno važnih sprememb in da z novim kanclerjem ne bo prišlo do senzacionalnih preokretov. Glede morebitne velike koalicije s socialdemokrati je Erhard izjavil, da se o tem ne bo govorilo pred novimi volitvami v Nemčiji. O tem bodo kvečjemu lahko govorili po volitvah leta 1965.
Vreme včeraj: najvišja temperatura n.2, inajnižja 7.6. ob 19. uri 9.7; »raini elan 1012.7 raste, veter severozahodni k 3 ten, vlage 82 odst., nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 6.2 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes. SREDh 2». n>arca
Sonce vzide ob o.11 >'n'
18.16 Dolžina dneva 12.1». " g vzide ob 3.08 m zatone ob • Jutri, ČETRTEK, 21. mar“ Bilka
ZA VOLITVE V POSLANSKO ZBORNICO
Volilni urad je zavrnil liste FRN, PAPI in FN
Sodniki pod predsedstvom dr. Palerma so pri teh listah ugotovili vrsto resnih pomanjkljivosti in prekrškov zakona - Izključene stranke se lahko v 48 urah pritožijo na osrednji volilni urad pri kasačijskem sodišču v Rimu
Centralni področni volilni urad, ki mu je predsedoval sodnik dr. Palermo, je včeraj končal z delom in podpisal zapisnik o sprejetju kandidatnih list za volitve poslancev na našem področju. Sodniki so sklenili, da ne sprejmejo treh kandidatnih list in sicer: FRN, PAPI in Fronte za neodvisnost, ker so ugotovili vrsto resnih pomanjkljivosti in v tej zvezi celo prekrške zakona.
Tako je imela na primer lista PAPI (upokojenci) po pregledu se-
znama komaj 460 veljavnih podpisov, medtem ko jih je treba po zakonu najmanj 500. Podobne ugotovitve veljajo tudi za ostali dve kandidatni listi, pri Čemer so še zlasti ostre za listo Fronte rinascita nazionale, za katero so ugotovili tudi prave poneverbe, saj so razni podpisniki podpisali tudi za druge osebe. Poleg teh že skrajnih nepravilnosti je uradna sodna komisija ugotovila še druge: večina podpisnikov Je lastnoročno napisala samo ime in priimek, medtem ko novi zakonski predpisi zahtevajo, da napišejo tudi datum in kraj rojstva. Nosilec liste Fronte za neodvisnost Marchesich in še neki drugi kandidat iste liste, nista predložila po zakonu predvidevanih rojstnih listov in samo neko staro osebno izkaznico.
Fronta za neodvisnost Je včeraj razširila letak, v katerem sporoča, da je proti izključitvi liste FN za volitve v poslansko zbornico vložila priziv na volilni urad pri ka-sacijskem sodišču v Rimu.
Sodniki so poleg tega prijavili sodišču dvajset oseb zaradi poneverbe, ker so podpisale neko drugo osebo, okoli trideset pa zato, ker so podpisale več kot eno kandidatno listo.
V tej zvezi se Je tudi izvedelo, da je MSI pred dnevi izročila tržaški kvesturi prijavo, v kateri o-pozarja na način zbiranja podpisov s strani FRN in kjer pravi, da so podpise zbirali pri revežih v občinskih zavetiščih.
Sklep področnega volilnega urada ni dokončen in imajo prizadete stranke 48 ur časa, da se pritožijo na osrednjo volilno komisijo, ki je pri kasacijskem sodišču v Rimu. Zakon določa, da se njih pritožba na najhitrejši način s posebnim kurirjem dostavi v Rim. Nato ima osrednja komisija tri dni časa, da sporoči končni odgovor; potrdi zapisnik področne volilne komisije, ki je pri prizivnem sodišču; odnosno ta zapisnik ovrže in zavrnjene liste sprejme. Ta sklep sporoči področni volilni komisiji, ki nato sporoči prefekturi uradni vrstni red kandidatnih list, ki bodo nastopile na volitvah. Tinnin
Praktično Je torej še pet dni časa, da bo ugotovljen uradni vrstni red. Vendar pa je kaj malo verjetno, da se bo število kandidatnih list izpremenilo, saj so sodniki tržaškega prizivnega sodišča ugotovili pri omenjenih treh listah tako resne pomanjkljivosti, da Je kaj malo verjetno, da bo volilna komisija pri kasacijskem sodišču v Rimu njih sklep izpremenila.
Lahko torej ugotovimo, da bo na letošnjih volitvah v poslansko zbornico na našem področju skoro gotovo nastopilo vsega le devet kandidatnih list. Novi, in po vsej verjetnosti dokončni, vrstni red kandidatnih list za poslansko zbornico bo torej naslednji: KPI, KD, PSDI, MSI, PLI, PSI, (izključena FRN), SSL, (izključena PAPI), PRI, (izključena FN) in PDIUM.
Za senat pa bosta dokončno znana število in vrstni red predloženih list šele proti koncu meseca, ker spada to vprašanje v okvir druge volilne komisije, ki ima deželni značaj. Vendar za volitve v senat ni pričakovati večjih izpre-memb, saj so zanje predstavile kan-
didate samo tradicionalne in bolje organizirane stranke.
Današnja volilna zborovanja:
KPI: 12 Trg Garibaldi inž. Cuffa-ro, 18 Ul. Matteotti P. Burlo, 17.30 Ul. Teatro Romano J. Burlo, 19 Sv. Alojz (Ul. Archi) posl. Vidali, 17
Kontovel M. Bernetič, 17.30 Prosek M. Bernetič.
Kulturn stiki med Trstom in CSSR
Včeraj je bil v Trstu kulturni a-taše veleposlaništva CSSR v Rimu, ki je skupno s predsednikom
j«
trgovinske zbornice obiskal trža-
škega župana dr, Franzila. Govorili so o kulturnih stikih. Do tega razgovora je prišlo v zvezi z razvojem gospodarskih odnosov med Trstom in CSSR.
Danes odločitev o avtomobilski cesti Trst-Benetke
Dkries se bo sestal upravni svet ustanove ANAS. Nadaljeval bo s proučitvijo vprašanja gradnje avtomobilske' ceste Trst-Benetke z odcepom pri Palmanovi v Videm.
Pričakujejo, da bo danes upravni svet ANAS sprejel dokončni sklep o širini nove avtostrade. Med raznimi sestanki, ki so že bili na ministrstvu ?a javna dela, so se sporazumeli, da bo avtomobilska cesta široka 24 metrov.
Francoski veleposlanik na obisku v Trstu
Sinoči je prispel iz Rima v Trst francoski veleposlanik, ki bo danes obiskal predstavnike krajevnih oblasti. Njegov obisk v našem mestu je v zvezi s podelitvijo odlikovanja viteza častne legije generalnemu ravnatelju tržaške zavarovalne družbe RAS Saffiro-pulu.
V OKVIRU POGLABLJANJA MEDSEBOJNIH STIKOV
Delegacija PSI iz Gorice na obisku pri SZDL v Kopru
Razpravljali so o vprašanjih narodnostnih manjšin na obeh področjih - Predavanje Artura Ca-labrie v Kopru o sindikalnem položaju v Italiji
V Kopru Je bil včeraj sestanek delegacij pokrajinske federacije socialistične partije Italije iz Gorice in okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Kopra, ki sta ju vodila sekretar goriške federacije Vittorlo Semola in član izvršnega odbora okrajnega odbora Socialistične zveze v Kopru dr. Svetozar Polič. Razpravljali so o pre-blemih, ki se nanašajo zlasti na položaj narodnostnih manjšin na obeh obmejnih področjih, na določbe nove jugoslovanske ustave o družbeno-političnem sistemu in o drugih vprašanjih vzajemnega interesa, med njimi tudi o medsebojnih stikih in sodelovanju. Sklenili so, da bodo sodelovanje okrepili,
■..............................................................................................................................................................................................................................................................■■■■■■■■■■lil*
VČERAJŠNJE TRADICIONALNO JOŽEFOVANJE V RICMANJIH
Kljub ogromni množici ni zmanjkalo pršuta in
ljudi
vina
Podjetni Miljčani so poleg cerkve pekli čevapčiče - Zaradi natrpanih gostiln in osmič pick-nicki kar po travnikih - Na svoj račun so prišli stari in mladi...
Pozno zvečer, ko so tudi zadnji, najbolj trdovratni častilci sv. Jožefa zapuščali Ricmanje, so se vaščani oddahnili. Je že tako, da ljudje niso nikoli zadovoljni: vprašali smo gostilničarja, če je bil zadovoljen z včerajšnjim dnem, pa nam je odgovoril, da je vsega sit! To mu radi verjamemo, saj je bilo včeraj v Ricmanjih živo kot malokdaj. Kaj pa če bi bilo slabo vreme z dežjem? Ali bi bil gostilničar tudi vsega sit? Seveda, je odgovoril gostilničar, sit bi bil brezdelja!
Tako ali drugače, slabo ali dobro, izgovor se vedno najde. Toda kaj bi se spuščali v te reči,
ki jim človek ne pride do dna. Poglejmo raje, kako so Jožice in
Jožeti včeraj praznovali svoj god!
Kljub oblačnemu vremenu se je v Ricmanjih — zlasti v popoldanskih urah — zbrala velika množica Tržačanov in okoličanov, ki so dobesedno preplavili vaške ulice. 2e v zgodnjih dopoldanskih urah so se na strateških pozicijah utaborili 'prodbjalei 'kuhane iii pečene gnjati, medtem ko so za senzacijo poskrbeli podjetni Miljčani, ki so poleg cerkve pekli čevapčiče. Vmes je bilo polno stojnic, na katerih so kramarji prodajali razne igrače in drugo kramo, na dveh koncih vasi pa so iz zvočnikov hreščali zvoki popevk, ki so spremljale vrtenje vrtiljakov.
Po glavni ricmanjski ulici, 'ki gre od Ključa proti Logu, pa so se prerivali ljudje, kot da bi bili na promenadi na korzu. Tu in tam smo videli, kako so se srečali prijatelji in znanci, se za hip ustavili in hoteli izmenjati nekaj besed, toda človeška reka jih je kmalu odtrgala, tako da so, hočeš nočeš, morali nadaljevati svojo pot navzgor ali navzdol. In tako je šlo vse popoldne do poznega večera, ko so v gostilnah in osmicah ostali le še najvnetejši častilci dobre kapljice.
Rekli smo že, da so bili gostilničarji vsega siti. Kaj ne, ko pa so bile ricmanjske — in ne samo ricmanjske, temveč tudi gostilne v bližnjih vaseh — nabito polne, tako da improvizirani natakarji
miiimiuuuHiiiimiiHii
iitiHiiiiimmiiiiimiiiiMiiiiiitiiMin
SMRTNA PROMETNA NESREČA PRI BAZOVICI
Z motorjem v cestni rob: eden mrtevineden ranjen
Nesreča se je zgodila na prvem ovinku od Bazovice proti mestu - Ranjenec ima verjetno prebito lobanjo
Ko je že vse kazalo, da se bo včerajšnje jožefovanje končalo brez hujših prometnih nesreč, se Je nekaj pred polnočjo pripetila na glavni cesti od Bazovice proti mestu huda nesreča, pri kateri je izgubil življenje 37-letni Claudio Querel iz Ul. Soncinl št. 51, hudo pa se je pobil 22-letni Franco Pescatori, prav tako iz Ul. Soncini 42.
Kako je prišlo do tragične nesreče še ni pojasnjeno, ker ni bilo očividcev. Po prvih ugotovitvah karabinjerjev, ki so jih ta-
koj poklicali na kraj nesreče pa se zdi, da je motorist izgubil na
prvem ovinku proti mestu last nad vozilom in treščil v obcestni rob na desni strani ceste.
ral zdraviti dva tedna. Delal v tiskarni podjetja Grubissa
Ul, Fiavia, pa si je s tiskarskim strojem odrezal prst na levi roki Delovni tovariši so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga z avtomobilom delodajalca odpeljali v bolnišnico.
Za 10 dni v bolnišnico zaradi gostilničarjevih pesti
Taka so se ves popoldan gnetli ljudje sredi Ricmanj
Pri tem je oba mladeniča vrglo z motorja, pri čemer je Querel z glavo udaril ob cestišče in bil na mestu mrtev, medtem ko je Pescatori obležal nezavesten in ves okrvavljen.
Nekdo, ki je prvi prišel mimo, je takoj obvestil karabinjerje v Bazovici, ki so poklicali tudi Rdeči križ. Dežurni zdravnik RK je ob svojem prihodu lahko ugotovil le smrt nesrečnega Querela ter ta-
koj odredil prevoz Pescatorija v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s
pridržano prognozo na drugem ki. rurškem oddelku zaradi morebitnega zloma lobanje.
Karabinjerji so ostali na kraju nesreče do okrog 1.30, ko je dežurni sodni funkcionar dovolil, da so truplo ponesrečenega Guerela z občinskim furgonom odpeljali v mrtvašnico v Trst.
Odrezal si je prst
Na delu se je včeraj ponesrečil 32-letni Michele Cacciapaglia iz
Včeraj so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 59-letnega Jerneja Logarja iz Ul. Madonnina 45, ki so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti deset dni. Ob sprejemu v bolnišnico je Logar povedal, da ga je že v soboto pretepel neki gostilničar, s katerim se je sprl. Odšel je domov in se sam zdravil, a mu ni pomagalo. Ko bi bile samo bunke, bi že šlo, toda gostilničar ga je tako krepko naklestil, da mu je verjetno nalomil rebra. To pa se z domačimi zdravili ne da ozdraviti.
Tatovi obiskali salon za psičke
Ul Fiavia 32, ki so ga sprejeli na j misanatu
H, kirurški oddelek in »e bo me-1 Dalmacija.
V našem mestu imamo tudi lepotni salon za psičke, in sicer v Ul. Lavatoio 2. Te dni pa so ga obiskali tudi nepovabljeni gostje, ki niso pripeljali svojih psičkov na lepotičenje. Prišli so neopazno m previdno ponoči ter odnesli 20 000 lir v gotovini. Tatvino je zapazila v ponedeljek uslužbenka Arduina Borme, ki je takoj obvestila lastnico salona Car-lo Jellersitz s Trga Vico št. 6, katera je tatvino prijavila na ko-
niso imeli niti sekunde časa, da bi se oddahnili. Reči moramo, in to naj bodi tudi priznanje vsem ricmanjskim in breškim gostilničarjem sploh, da so se za včerajšnji praznik res dobro pripravili. Kljub ogromni množici ljudi ni zmanjkalo niti jedače niti pijače in kar je še bolj všžno, oboje je bilo na »visoki ravni*.
Kljub temu, da je letošnja pomlad zaradi hude zime zelo zakasnila, tako da niso niti mandeljni cveteli, pa je mladina vseeno prišla na svoj račun. Na pašt-nih pod vasjo in v hribih nad njo je bilo videti številne skupine izletnikov, predvsem mladine, ki je pomlad vzela dobesedno — se pravi s koledarsko natančnostjo. Na mrzla, še vlažna tla so pogrnili odeje in iz torb potegnili že doma pripravljeno jedačo ter si pripravili prijeten pick-nick. Kij hočemo, mladina pač ne občuti toliko mraza kot starejši ljudje in se pač znajde v vsakem položaju...
Za zaključek naj ugotovimo, da je jožefovanje, kljub ne najbolj ugodnemu vremenu, potekalo v prijetnem vzdušju in so bili tako vaščani kot gostje prav zadovolj-nj. Zadovoljni so bili tudi vaščani sosednih vasi, saj lahko rečemo, da ni bilo gostilne v Bregu, kjer ne bi imeli vse zasedeno. Tako je jožefovanje zadovoljilo vse Jožete in nejožete, Jožice in nejožice. V Ricmanjih pa pričakujejo, da bodo Tržačani prišli v vas tudi prihodnjo nedeljo, saj vina ne bo zmanjkalo, medtem ko so se gostilničarji obvezali, da bodo poskrbeli za raznovrstno jedačo.
PO NEZGODI PRI HUMINU
Ponesrečeni študent že izven nevarnosti
Včeraj dopoldne so iz bolnišnice v Huminu pripeljali z rešilnim avtom v tržaško bolnišnico univerzitetnega študenta Pietra Venezia-nija, ki se je hudo ponesrečil z avtom v nedeljo zvečer med Car-nio in Vidmom. Kot smo že poročali, je pri nesreči izgubila življenje nemška profesorica Eva Gerhardt. Venezianiju, ki je še vedno pod močnim vtisom nesreče, niso še ničesar povedali o tragičnem koncu njegove sopotnice. Njegovo zdravstveno stanje se je znatno zboljšalo in je že izven nevarnosti.
Avto se je prevrnil na mokri cesti
ceste avto zaneslo in se je prevrnil. Pri tem si je Claudia spah-nila levo ključnico in se je nekoliko opraskala po levi roki. Sergio pa si je zlomil levo ramo. Šofer, ki je nato privozil mimo
jima je priskočil na pomoč in ju je odpeljal’	°
v bolnišnico. Sprejel' so ju na ortopedski oddelek in se bosta morala zdraviti od 15 do 30 dni.
Hlinila je tatvino
Karabinjerji v Nabrežini so te dni zaključili preiskavo o tatvini, ki jo je prijavil neki 32-letni delavec. Ko se je vrnil domov ni več našel 90.000 lir, ki jih je skrbno hranil doma. Zadevo je prijavil karabinjerjem, ki so začeli s preiskavo. Kazalo je, da ne bodo odkrili krivca izven domačega kroga, zato so ponovno zaslišali njegovo 18-letno ženo Le-do. Skraja je zanikala vsako svojo krivdo in je trdila, da je denar ukradel vrag si ga vedi kdo. Končno pa je le priznala, da je vzela denar možu in ga nato skrila. Nič ji ne bo pomagalo; pravica namreč ne dovoljuje takih šal niti na račun svojega moža. Zaradi tega se bo mlada žena morala zagovarjati na sodišču, ker sl je izmislila tatvino.
saj je to najbolj primerna pot za poglobitev medsebojnega spoznavanja miroljubnega sožitja in prijateljstva med prebivalci ob meji. Gostje iz Gorice so po sestanku obiskali koprsko luko, kjer so se zanimali za njen promet, njen razvoj ter za delo oiganov samoupravljanja v tem podjetju.
Na povabilo občinskega sindikalnega sveta v Kopru Je predaval v Kopru sekretar nove delavske zbornice v Trstu Arturo Calabrla, ki je obravnaval osnovne značilnosti sindikalnega gibanja v Italiji. Pri tem je govoril predvsem o pogojih in ciljih borbe italijanskih delavcev, zlasti pa delavcev na tržaškem področju. Pri tem je poudaril, da si generalna konfederacija dela odločno prizadeva tudi za enotnost delavskega gibanja. Tudi to predavanje je sodilo v okvir stikov in sodelovanja med sindikalnimi organizacijami na obeh področjih. Predavanje so pslušali tudi zastopniki gospodarskih organizacij v koprski občini.
• • •
Sinoči okrog 7.30 se je pripetila prometna nesreča na cesti med Izolo in Koprom v1 bližini Zusteme. Vozniku osebnega avtomobila Stanetu Naraglavu iz Valdoltre so se med vožnjo odprla leva vrata. Ker jih Je hotel med vožnjo zapreti, je pritisnil na zavoro, da bi zmanjšal hitrost. Za njim je vozil tržaški avtobus, ki ga Je upravljal Giovanni Načelni. Zelo verjetno je tržaški voznik prepozno reagiral na zaviranje avtomobila pred seboj, oziroma ga Je do psebnega avtomobila ločila prekratka razdalja. Prišlo je do trčenja, ki pa se je k sreči končalo brez človeških žrtev. Gmotna škoda pa je precej velika in znaša na avtomobilu 600.000 dinarjev, na avtobusu pa okrog 150 tisoč dinarjev.
Nevaren padec
Ko je bila včeraj 77-letna Frančiška Jeričič por. Makuc iz Ul. Colautti 10 na obisku pri svoji hčerki Donati v Ul Elizejskih poljan 40, ji je spodrsnilo v kuhinji in je nerodno padla. Pri tem si je zlomila v kolku levo nogo. Z rešilnim avtomobilom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo okrevala v dveh mesecih, 6e ne bodo nastopile komplikacije..
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 20. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah
KLABUND
«Krog s kredo»
V četrtek, 21. t. m. ob 20. url v Novi Gorici
v petek, 22. t. m. ob 20. url v Šempetru
Andre Roussin
«Kadar
se štorklja
zabavam
Jubilej v našem kolektivu
Alberto Marži 60-letnik
Včeraj je v krogu svojih kolegov pri Založništvu tržaškega tiska slavil svoj življenjski jubilej — 60-letnico — naš delovni tovariš Alberto Marži.
Berto, kot ga imenujejo osi, prijatelji, znanci in kolegi, je med tržaško tiskarsko družino zelo znana osebnost. Tiskarski stroki se je posvetil že v rani mladosti in ji ostal zvest vse do se daj. Delal je v raznih tiskarnah, od katerih nekatere že ne obstajajo več. Dolgo let in vse do konca vojne je bil zaposlen pri «Ed itoriale Librari a», takoj po vojni se je zaposlil v Zadružni tiskarni, od leta 1947 dalje pa je stalno nameščenec tiskarne Založništva tržaškega tiska. Tako je Berto vse od osvoboditve pa do danes tesno povezan z izhajanjem našega naprednega slovenskega tiska od Ljudskega tednika do Primorskega dnevnika.
Vsi, ki Berta poznamo in delamo z njim že toliko let, ne cenimo samo njegove strokovne sposobnosti, temveč tudi njegovo požrtvovalnost, marljivost in vestnost, njegov skromen in dober značaj, še prav posebej pa njegovo tovarištvo, zaradi katerega je med svojimi vrstniki tako priljubljen in spoštovan.
Ko praznuje svoj življenjski jubilej, še ves mladeniško vnet in delaven, mu od srca želimo, da bi še dolgo let ostal čil in zdrav in da bi — čeprav je dopolnil svoja službena leta in se pripravlja na zaslužen pokoj — ostal vendarle še med nami v našem kolektivu in aktiven v svoji stroki.
Gledališča 4	___
rtefl°
in
GLEDALIŠČE VEKUI Danes ob 20.30 za red B v P*1 ln ložah ter za red C na ‘ 0pct-stojiščih druga predstava tr nlih novosti — enodejank ~ Raffa<U* avtorjev: Pogovor s tangom yraii» de Bamfielda, Sukneni boben j,. Flume in Snubač Luciana Dirigent Ferdinande Guarnie ■ ^ Pri blagajni gledališča se na prodaja vstopnic. ■
AVDITORIJ
Danes ob 17. url bo Tržaško
stal«0 v gl*!f
gledališče priredilo «V®bilo	^ta,
lišče» v počastitev Bertolda V prvem dielu obsega progra	in
ka lz Dialogov beguncev ((* 1 pravilo« ter «Svejk v drugi TreJjeIJ vojni, od terorja do bede Rajha«, v drugem delu pa « Galilea« ln «A>rtur Ul«.	aUR’
Enotna vstopnina 260 l r,nrojt. R«-nente dramske sezone vstop P	(jjie
zervaicija in prodaja vstopni riji Protti.
h
Ko
^Co
tlači
Razna obvestila
jjjJU
Odbor Podpornega tintflv* *;elrttf Matica v Trstu bo imel **J0^ l, 21. marca ob 20. url v Ul.
Nazionale 15.00 «GM
Bounty«. Technicolor. Mar«” do, Trevor Hovvard.	,,%
Arcobaleno 15.30 «Le ore fleRjva,
Ugo Tognazzi, Emanuele sv0j|9>
Nov film L. Sakeja, k! bo uspenft „ humorjem prekosil veljk . (U Hi] dosežene s filmi «11 fed^ ‘ pr«P* Ufe voglia matta«. Cinemascov . vedano mladini.	Kast*18,, *
Fenice 15.30 «11 domlnatore« M'-color. Gharlton Heston. mieux. Prepovedano nfll'a“atrlTn°n**' Excelsior 15.30 «Rodaggio ""»da. , le« Tony Franciosa, Jane capo 8 Grattacielo 16.00 «L’isota m prepf mondo« Christian Mara a vedano mladini.	. , s e rt"
Supercinema 16.00 »Fellini °clau<li» zo» M are e Ho Mastroian-m.
S
Alabarda 15.30 «L’amore dlfflSr^l;
........ w.-u — ----- j^janfri
torio Gassman, N’lhd veda«v
Oatherine
mladini.
Spaak.
preP°v
Filodrammatico 16.00 «1	^
schettieri« Technicolor.
n

d»e.	... jjiofn« ^
S
s
S*
-S-SEJE NABREŽtNSKECA OBČINSKEGA ODBORA
Aurora 15.00 18.10 21.30 «H lungo«. .	» 1 ? "
Cristallo 16.30 «Biancaneve ni«. Barvne slikanice.	vvis°r*
Capltoi 15.00 «La vita Pro Prepovedano mladini.	,u, f*0
Garibaldi 16.00 «Gli inesoran nicolor. Burt Lancaster. ret! Massimo 16.00 »Cleopatra per Cesare« Technicolor.
Petit, Giorgio Ardison.	, pe<‘c
Impero 16.30 «11 visone Technicolor.	rrecbnl<0 '
Moderno 14.15 «Ben Hur« ‘
Oharlton Heston.
Astoria 16.00 Izredni filmMon*eC lorju: «11 segreto dl J”£i.ca»( «Tarzan e la fontana m Cene 200 in 150 lir.	^
Astra 16.00 (oGeronimo#.	e ^
Vittorlo Veneto 16.15	G<*
Technicolor Ste'",,
morra ».
Devinsko pristanišče naj bi zasuli poteg njega pa napraviti novo
Številnim vprašanjem turističnega značaja posvečena seja od' bora, kateri sta prisostvovala tudi predstavnika PTU in LU
ger, Anna Maria Piera,nse|ji T*’1** Abbazia 16.00 «11 rltorno n||<
John« T. Tryon.	Rra
Marconi 16.00 «1 trombon^u
volo« Tognazzi, Vianell®-Ideale 16.00 «GH amanti u parare«. Technicolor.	unP**
Skedenj 16.00 «La furia des bili« Technicolor.

Za god v bolnišnico
je pone-
eppi
Roici iz Zindisa 93. ki_ je taki
Prav na Jožefovo se srečil na delu 29-letni
iusepue je tako
moral godovati v bolnišnici. Delal je pri podjetju Taurus, kjer je zaposlen, in je natovarjal na tovornik veliko varovalko. Nenadoma mu je varovalka zdrknila iz rok in padla na levo nogo ter mu jo ranila. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga odpeljali z avtomobilom podjetja v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dva tedna.
Prav tako se je ponesrečil na delu 50-letni Giovanni Rigo, ki biva v baraki pri gradbišču podjetja Sacain v Zavljah. S svojimi delovnimi tovariši je postav Ijal debelo cev, pa ga je udarila po desni nogi mehanična lopata. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dva tedna.
Na nabrežinskem županstvu je bila predsinočnjim seja občinskega upravnega odbora, ki je bila posvečena predvsem vprašanjem turističnega značaja. Zato sta poleg župana in odbornikov prisostvovala seji tudi predsednik se-sljanske Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove Lenarduzzi ter predstavnik Pokrajinske turistične ustanove dr. Apollonio.
Na seji so razpravljali o številnih vprašanjih, ki zadevajo turizem posredno ali neposredno. Tako so najprej načeli zadevo trikotnega zemljišča, ki leži na križišču cest Gorica-Tržič v Stivanu in ki je deloma last devinskega princa, deloma pa ACEGAT. Zemlja na tem trikotniku je poraščena z robido in grmičevjem, vmes pa so kupi smeti, tako da je to pravcato smetišče, ki prav gotovo ne koristi ugledu občine. Zato bodo občinski upravitelji skušali zemljišče očistiti in urediti, čeprav to ne bi bila njihova dolžnost. Sploh namerava občina posvetiti večjo pozornost raznim nasadom, vrtičkom in gredam ob cestah in na javnih prostorih. V ta namen so predlagali, da bi na raznih me-1 Stih nasadili vrtnice in drugo cvetje, osebje ustanove ANAS pa naj bi skrbelo za vzdrževanje teh vrtičkov.
Odborniki so tudi razpravljali o sodelovanju na letošnji tržaški cvetlični razstavi. Sklenili so, da prepustijo letos pobudo sesljanski turistični ustanovi, ki bo na cvetlični razstavi organizirala podoben kotiček kot lani občina, vendar z večjim poudarkom na razne fotografije.
Glede vsote denarja, ki je na razpolago kot izkupiček za pobrano turistično takso, so bili člani odbora mnenja, da bi s tem de-

VROČEKRVNI PIJANEC V GOSTILNI
Karabinjer in dva vojaka komaj ukrotili razgrajača
Po prespani noči na policiji so ga odpeljali v koronejske zapore, kjer bo počakal na razpravo
Sinoči je 22-letni Sergio Saba-tini od Sp. Magdalene 1323 vozil avto s Konkonela proti Trstu, zraven njega pa se je peljala 19-let-misanatu javn« varnosti na Trgu , na Claudia Sist iz Ul. Ponzianino
10, Na ovinku j« aaradi mokra
Karabinjerji so predsinočnjim a-retirali in nato prijavili sodišču 27-letnega Zorana Verro iz Ul. Ita-lo Svevo 15. Verra je bil v neki gostilni v Ul. Rivo, pa se je sprl s 65-letnim Giorgiom Milottijem iz Ul. della Guardia 28. Beseda je dala besedo in nenadoma se je Verra zaletel v svojega nasprotnika. Tedaj je na pomoč Milotti-ju priskočila 41-letna Sabina Cesnik por. Calzini iz Ul Panfilo Ca-staldi 9, toda brez uspeha.
Vse je kazalo, da bo prišlo do hujšega spopada, in to zaradi malenkosti. Posredoval je tedaj karabinjerski podčastnik, ki je po-
je imel gluha ušesa in se je zagnal proti podčastniku, kakor da bi se hotel z njim spopasti. Podčastniku sta tedaj priskočila na pomoč dva vojaka in tako so razgrajača ukrotili. Izročili so ga karabinjerjem, ki so ga odpeljali na poveljstvo v Istrski ulici, kjer je prespal in se streznil, nato pa v koronejske zapore, kjer čaka na razpravo.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul. L. Bemlnl 4, Mlllo, Ul. Buonarroti 11, Mizzan, Trg Vene-zla 2, Tamaro-Nerl, Ul. Dante 7, Gtu-vabil Verro, naj te pomiri. Vorra 1 ati, UL Boncmea 83 (Greta).
narjem razširili pločnik na sesljan-skem trgu in premaknili drogove javne razsvetljave, dalje razširili stopnišče pri nadvozu med Vižov-ljami in Sesljanom, uredili nov parkirni prostor v neposredni bližini novega turističnega doma v Sesljanu ter postavili številne klopi na razna, za ta namen primerna mesta. Kar pa zadeva štiri milijone lir za turistične objekte, ki so na razpolago iz zadnjega gospodarskega načrta, pa je bil odbor mnenja, da bi uredili trg pred železniško postajo v Vižov-ljah, dalje zemljišče, kjer je bila lani vinska razstava, ter asfaltirali pot, ki vodi od Castelreggia v Sesljanu proti kamnolomu na eni in proti svetilniku na drugi strani.
Precejšnja razprava je bila o vprašanju ceste, ki vodi iz Seslja-na proti morju. Vsako nedeljo in ob prazničnih dneh sploh je cesta natrpana z vozili, ki ne morejo parkirati kje ob obali. Zato bo treba nujno sprejeti nekaj ukrepov, ki naj dosežejo sprostitev prometa in med prvimi bo ukrep o prepovedi voženj z avtobusi do morja. Da bi pa pešcem omogočili čim hitrejši dostop do morja, je leto-viščarska ustanova sedaj že v stikih z nekim podjetjem, da bi z roba hriba, ki obdaja Sesljanski
zaliv, speljali do morja nekakšno žičnico, in sicer po sistemu openskega tramvaja. Končno je občinski odbor v tej zvezi še priporočal, da bi pokrajinska uprava poskrbela za boljše vzdrževanje ceste proti’ morju in ob straneh nasadila čimveč cvetja.
Končno so odborniki razpravljali še o vprašanju gradnje novega pomola v devinskem pristanišču. Na pristojnem uradu zadevo sicer že proučujejo, vendar so na občini predlagali povsem novo rešitev: sedanje pristanišče v Devinu naj bi zasuli in napravili novega bolj zunaj, kjer je morje globlje. Š tem bi dosegli, da bi na sami obali dobili nov velik prostor za parkiranje avtomobilov, v novem pristanišču pa bi zaradi večje globine morja lahko pristajale tudi manjše ladje (kot v Sesljanu), kar je sedaj nemogoče.
POTOVALNI IN turistični
priredi v enodnevni
UflAp
nedeljo,
izlet
Posnemajte!
Planico
ob zaključku niednar^ # tekmovanja v slc0 liki planiški skakalni«- ^ Izlet bo z avtobusi. cije ln prijave v P uradu AURORA, Ulica ne 4, tel. 29-243.
m * •
ZA TRŽAŠKO OROl
H
-1ita
%
S
%
it
** .iv
4:
tat
Nk
fc)i
te
V
lot
ia-
io
»e.
v
s
. 'H
‘tla
‘>i
"loj
'«v. i* t
s;
K
Na Jožefovo zvečer se je v gostilni Jadran zbrala skupina šentjakobskih Pepetov in Jožkov, ki so s svojimi prijatelji ob spremljavi malega harmonikarja Borisa Mikulu-sa In pri dobri kapljici zapeli neka narodnih ter nabrali 2300 lir za Glasbeno Matico.
smo rezervirali P°,se;, bus, ki bo vozil skoz

0M
Kute na

Križ in Nabrežina. % t ‘S
5.30. Povratek po Irf > hodom v Dolino oko*
hodom v Dolino »—	, ;
• • *	ju0’ 1
Na razpolago lrna/^° prirefe ■

predvaja danes 20. t. m. ob 18. uri Cinemascope Metroco-lor film:
ixa razpolago	pr» 1
vstopnice za planiško ; tev ter nalepke za P avtomobilov.	^ \
* * * us “"til Za prebod meje Je
LUČE
NELLA
PIAZZA
..... .... --------- -
vid*' j
potni list (tudi brez pa co
pustnice na o»n°vl !**j oziroma zapadlih _ Bne
uuniiud	-
osebnih Izkaznic, Kt » zaPa“ rane za inozemstvo, » obmejnlb propustnlc.
(Luč na trgu)
V počastitev spoifina 2Jkjj ti darujeta Vlasti K* "
Dijaško Matico.
Igrajo: OLIVIA DE HAVIL-LAND, ROSSANO BRAZZI, YVETTE MINIEUX, GEORGE HAMILTON in BARRY SULLIVAN in mesto Firenze
KINO PROSEK KONTOVEL
predvaja danes 20. t. m. ob 19.30 uri film De Laurentiis:
LE PILL0LE Dl ERC0LE
Igrajo: NINO MANFREDI, SYLVIA KOSCINA ln VITTORIO DE SICA
Mladini pod 16. letom vstop prepovedan
✓ i
ie 'atft® 'li* al Po kratki bolezni nas J lfl S* • V
zapustil naš dragi sin.	j* ^
Viktor Kralj *
Vlfl .. L.
Pogreb nepozabnega pgllJ5* ob 15.30 na domače P°	‘ '■ ],
:, Kf y ! k
Žalujoči: mam**
am»> ... sestri Dora in [yIa j«
ter ostal0 s°r
Trebče, 20.3 1963.

fttVOJNI PROCES NA BLIŽNJEM VZHODU
0 nekaterih spremembah v Arabski ligi
vPHv revolucij v Iranu, Jemenu in Siriji - Možnosti za boljšo nadaljnjo 'tovnost * Nihče danes ne zanika več potrebe po obstoju Arabske lige
Ko
^ #®c tega meseca bo Arab-„ slavila osemnajsto oblet-. v°]ega obstoja in to v si-^ ’ k* je že pred nekaj me-^ »ihče ni mogel predvideti. |( "edavnega je bila že vež ča-,'t0r*j povsem paralizirana, c hV>na^st’*1 členov, jih Je pet • ,ko ligo docela ignoriralo: trenutka, ko je Kuvajt ®ien član; ZAH od lan-®®*a sestanka v Libanonu,
S,
*	Sirija sprožila vrsto ob-račun Kaira; Saudska A-
*> Jordan in Sirija pa zad-**’***ce zaradi tega, ker je Ll-sestanke imela v Kairu, tU<ii s*cer njen sedež. Ta -	* do Lige so v nekem po-
1 nekako izražala tudi sta-
*	•nedarabskih odnosih.
t Ireh zaporednih revolucio-. Udarih — v Jemenu, Ira-^ Siriji — se je položaj na-■ °>enjal Najprej je sporočil 1 tl ** Ponovno vstopa v Ligo, ^ °i poravnal neplačano čla-*• Nova vlada v Bagdadu i*vu,

llai da Kuvajta ne smatra
^ svojega ozemlja, vendar, °lt>o od stare, tega vpra-
Povezovala s svojimi od-1 drugimi arabskimi deže-ki je od vsega srca av'ls spremembe v Dama-118 le sporočila, da svojo za-1 nal bi Sirija preklicala obtožbe, sprožene proti v Libanonu, smatra za za-
V
j Protiuslugo je Šalah Bi-obsodil vso politiko, ki ^•Irske vlade od odcepitve w ®vnega udara vodile pro-'H r.Uaeni arabski republiki.
l® Prišlo med Kairom, Daliji 1,1 in Bagdadom do zbli-i)|’ obenem pa do vse večje i ^ 6 Ostalih nasprotnikov Li-^ Saudske Arabije in Jor-
j**®*1) tem se zdi, da obsta-°šnosti, da Arabska liga
,t8jvije dejavnost, ki doslej
$
k
£
*£
>
S
V.
'i mogoča prav zaradi takž-pianja v medarabskih odno-tako se zdi, da so zdaj °sti toliko večje, kolikor W ®o v arabskem svetu ^ "o spremembe. Ustanovni 119 osnovi kompromisne re-ij!l®d raznimi notranjimi in H 'bi vplivi v arabskem sve-. stalno preprečevali nje-!». l®vnost, obsega. Arabska k "i danes zelo različne deli ( bazličnimi notranjimi re-(tjj^b zunanjepolitičnimi kon-C1"*’ da ne govorimo o WVeHkih sil, tujih vojaških k, i b in o petroleju, činite-Pogosto določajo politiko l etuih arabskih dežel.
^‘lanje v Arabski ligi, ki banes, je privedlo do teki, «o vsa njena priporočila b°*l®j mrtva črka. Pripo-
ročila o ustanovitvi skupnega a-rabskega tržišča, arabske tankerske flote in arabske mreže naftovodov, načrt o enotni petrolejski politiki, enotno stališče do Skupnega tržišča, priporočilo o
šča (ki bi bilo podobno haaške-mu, imelo iste kompetence v p-rabskem merilu), uvedbo obvezne arbitraže v sporih med arabskimi deželami in, nazadnje, prilagoditev sporazuma o medarab-
ustanovitvi arabske banke za raz- ski kolektivni varnosti današnjim
potrebam.
voj — vse to je obviselo v zraku.
To je nekatere arabske dežele privedlo do tega, da so natančneje določile svoje stališče do Arabske lige. V nacionalni listini ZAR, ki jo smatrajo za dolgoročno politično osnovo te dežele, je Arabska liga v tistem Času bila označena za medarabsko organizacijo drugorazrednega pomena, ki lahko »vzporeja določene a-spekte arabske dejavnosti v sedanji etapi«, kateri pa «ni moč dovoliti, da postane sredstvo, ki br ovekovečilo sedanjost ter iz-podjedlo prihodnost«.
Izkušnje z Arabsko ligo so o-čitno eden od razlogov, zaradi katerih Irak, Sirija, ZAR in Alžirija, ki bodo bržkone vodile podobno zunanjo politiko, v notranjosti pa se bodo usmerjale proti istemu cilju, iščejo zdaj najprimernejši način za ožje medsebojno povezovanje, ki jim ga Liga ne more nuditi. Predlagana je vojaško-politična zveza, k: bi zagotovila koordinacijo zunanje politike ter medsebojno vojaško pomoč.
V	okviru Arabske lige je že pred davnim bil zaključen sporazum o kolektivni varnosti in sprejeta priporočila glede vodenja enotne, neodvisne ter izven-blokovske politike, kar pa doslej v splošnoarabskem okviru ni bila tudi stvarnost.
Pred spremembami v Iraku in Siriji, je obstajal predlog o ustanovitvi nekakšne »lige narodov«, ki bi v njej bile zbrane napredne organizacije arabskih dežel, vendar je, se zdi, v novonastali situaciji tudi ta zamisel podvržena reviziji.
Nobena od petih arabskih de-zel, ki se trudijo, da bi dosegle, tesnejše medsebojne odrto*« crlu* zveze, pa ne zanika potrebe, da Arabska liga obstaja. Nasprotno, vse so v novejšem času že poudarile potrebo po dejavnosti te medarabske organizacije. Očitno pa je, da se bo arabsko sodelovanje v okviru Lige mnogo bolj razvijalo na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju kot na političnem, in to prav zaradi razlik, ki obstajajo med arabskimi deželami ali posameznimi skupinami dežel.
V	novi situaciji je ponovno stopil v ospredje tudi predlog o reviziji temeljne listine Arabske lige. Ta predlog predvideva uvedbo večinske pravice namesto soglasnosti v svetu Lige, nadalje ustanovitev sveta ministrov in posvetovalno skupščino (s tem, da bi se svet ministrov sestajal vsake tri mesece in svetu Lige dajal določena priporočila), zatem ustanovitev arabskega sodi-
V kolikor bi ta predlog bil sprejet, bi tudi bila spremenjena tako položaj kot vloga Arabske lige. To pa je odvisno predvsem od stališča, ki ga bo zavzelo pet svobodnih arabskih dežel. Morda bo to vprašanje bolje osvetlil sestanek sveta Lige, ki se bo prvič v novi situaciji vršil proti koncu marca. Vsekakor se arabski svet nahaja v nekem stalnem in nezadržnem razvojnem procesu.
i:::!:::::::::
i::::::::!!:::::::!
Nenavaden in nevaren vratar
Vratar telovadne dvorane v Parizu ima svojevrsten hobby. Za svojim vratarskim pultom, ali bolje na njem ima 3 mesece starega tigra, ki se zelo rad igra s telefonsko slu-šalko. Kaj bo, ko bo mala zverinica odrasla...
Ob
novi
izdaji
‘Brita-
niče*
Resne pripombe strokovnjaka s kolumbijskega vseučilišča
Pred nedavnim je «New York Times« objavil kratko oceno o letošnji izdaji že 195 let stare enciklopedije »Britanica«. Vsekakor je ta enciklopedija ena največjih, če ne največja na svetu, hkrati pa tudi na izredno visoki ravni. Kljub temu se je ob letošnji izdaji oglasilo k besedi tudi nekaj, kritikov, ki i-majo tudi k letošnji izdaji kaj pripomniti. Najprej se bomo u-stavili pri nekaterih podatkih v zvezi s to izredno veliko knjižno izdajo, hkrati pa bomo navedli nekaj kritik, ki so bile ob njej objavljene.
Enciklopedijo sestavlja 24 velikih zvezkov, ki jih naročnik dobi za 38« dolarjev, odnosno za 250.000 lir v naši valuti. Pri letošnji izdaji «Britanice» je sodelovalo 9.231 oseb, med katerimi kar 1.630 novih sodelavcev. Med slednjimi je tudi sam predsednik ZDA Kennedjr. Stalno pa
sodeluje 1W 75 urednikov,
nimiiiiiiiuitiiimiimiiiiimumiiiiiiiiitimiiiiimifmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiuiiiiiiniiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHinmiimm
KRATKA ZGODBA TREH SLIKARJEV-PRIMITIVCEV IZ PADSKE NIŽINE
Od bednega življenja v stari kolibi
do bogatega «Citroena»
Ligabue je bil prej, ko je bil še v gozdu, «blaznež», ko je zaslovel, je postal «simpatični posebnež* - Andrea Mozzali je najbolj uravnovešen, ker je Bruno Ro vesti tudi čudak
Med vsemi tremi slikarji-prlmitlvcl Iz Padske nižine Je menda najbolj zanimiv »simpatični posebneža Ligabue. Sedaj je revež priklenjen na posteljo zaradi paralize. Na sliki ga vidimo še iz dobe, ko se je uveljavil in ni več živel v svoji kolibi sredi gozda
Gualtieri in Guastalla sta dve majhni naselji Padske nižine m Širša javnost bi za ti dve naselji ne vedela, (e bi ju ne proslavili trije domačini slikarji in sicer Antonio Ligabue, Andrea Mazzali in Bruno Rovesti. Ligabue in Rovesti bi bila še pred kakih letim pripravljena dati kako svojo sliko ali svoj kip za krožnik leče, mislimo za kakršno koli ceno. Danes pa prodaja Rovesti svoje umotvore le po cenah, ki gredo nad 150.000 lir, d očim je bil Ligabue še mnogo zahtevnejši, kajti vsako njegovo delo je veljalo — motorno kolo. Čudaški Ligabue je dejansko imel hkrati 18 motornih koles. Bilo je to pred leti, kajti lansko leto se je že vozil v razkošnem avtomobilu znamke
«Citroen» s šoferjem, kajti sam ni bil sposoben sesti za volan. Toda sedaj je Ligabue v bolnišnici na pol paraliziran, kar je gotovo posledica njegovega težavnega življenja. Ker gre verjetno za najbolj značilno osebnost te trojice, se bomo ustavili najprej pri njem.
Guastalla je tipično nižinsko naselje, ki ga obdajajo močvirnata tla. Tu je veliko gozdov topolov in drugega drevja. Nekoč je italijanski likovnik Marino Mazzacurati bil tod okrog na lovu. Ko je s svojo puško hodil po zasneženem gozdu, se je nenadoma znašel pred nekim zelo slabo oblečenim čudakom, ki je nosil na hrbtu sveženj sena tn suhljadi. Čudak je bil Antonio Ligabue, ki so mu domačini

, meseci, ki se bliža-ia tudi strašilo otroške p°sebno starši se morali' i» v.^ Pravožasno zavaro-V. ' Jih bolezen ne pre-
'■uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiifiiiiiiiiiiiiiiHiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAVARUJMO OTROKE PROTI OTROŠKI PARALIZI
rednosti Sabin o ve ga tepiva nad Salkovim
otroke napadla, kar \ hj°j zgodi> ne hodo ti J Prej cepljeni z ustrezen , v o m.
Vj j® bilo odkrito tako %	Salkovo cepivo proti
\ p*ralizi, ki se je deloma r u ^e*0Iha P« tudi ne. Ni ®ai ko pa so začeli iz-"eko drugo, ki prav xa-i^Prvo, nosi ime po svo-
g
*’	znanstveniku Sa-
i\ n8oVo cepivo že izdeluje-
SjS,......................
iinas v Italiji in prav
I«. v Sieni odprli Italijan-'aKNik ut za virologijo »Achil-ftjtf s,0*' kjer ga bodo proiz-20°°	^eianosti se je udele-
iH]„ bin sam. Zdravilo bo-S, ?v®ii iz »omrtvičenih vi-V ,01 si ga je bil zamislil
rl!CanStvenik že Pred leli* \ £ai s svojima dvema ko-1 ifM '“°Xom in Koprovvskim, id ^ ' jSti svojem stališču o k' o,- CePiva, izdelanega iz ,v, lroma omrtvičenih vi-' h onim, ki je sestav-
d
At/ 'N *i'rtvih. In pri svojem je
d ,v<Wdi P°‘om- k0 ie Sal*
Jh ^o že doseglo velike tu/1, h; ki '>orbi proti strašni bo-iJl/ ti ko*Se Po navadi pojavlja ^ W Pomladi, oziroma v i,	mesecih, ko je šte-
)' 'h žrtev posebno vi-
JL
l koj 0*^’ od koder sta tako \ babin, pa obstajajo pre-
Soglasja in nasproto-
vanja glede tega, kateremu obeh cepiv gre dati prednost. Dejstvo je, da se s cepivom, izdelanim iz »omrtvičenih virusov« dosegajo boljši rezultati, bodisi glede odstotka v primerih obolelosti, kjer se s pridom, se pravi uspešno uporablja bodisi v pogledu trajanja imunosti, glede katere se Salkovo cepivo ni preveč izkazalo, v kolikor je za ohranitev njegove učinkovitosti, t. j. imunosti proti bolezni, potrebnih več zaporednih cepljenj.
To dokazujejo tako statistični podatki, kakor je bilo to moč tudi predvidevati že na osnovi teoretičnih predpostavk, prvič objavljenih tega bo kakih deset let. V čem je razlika med enim in drugim cepivom: v tem, ko Ima ono, izdelano iz »mrtvih virusov«, določeno sposobnost, da v organizmu v še kar zadovoljivi količini ustvarja potrebna imunizirajoča »protitelesca«, pa drugo, sestavljeno iz omrtvičenih, toda še vedno živečih virusov, ki pa bolezni prav zaradi tega ne morejo povzročiti, organizmu o-mogoča spontano in trajno imunizacijo.
V začetku je prednost Salko-vega, iz mrtvih virusov izdelanega cepiva, bila v tem, da je bilo povsem neškodljivo, česar Sa-binovo za vse vrste otroške paralize še ni bilo doseglo. Ta bolezen se namreč pojavlja v treh oblikah, med katerimi Je npr. otroška paraliza tipa I najnevarnejša.
S časom pa je bilo Sabinovo cepivo izpopolnjeno in šo ga z
velikim uspehom uporabljali v
vseh krajih sveta. Kot znano, je tudi italijansko ministrstvo za zdravje dovolilo njegovo izdelavo tistim podjetjem, ki lahko dokažejo, da razpolagajo z ustreznimi prostori, osebjem in napravami, kakor tudi sredstvi za nadzorstvo ter ohranitev cepiva.
Sabinovo cepivo se lahko jemlje tudi skozi usta, kar je še posebno primerno za otroke. Doslej pa ustrezne oblasti še niso pristopile k izvedbi tega, da bi v množični obliki in z njegovo pomočjo otroke zavarovale proti nevarni bolezni, ki je med njimi že zahtevala tako visoko število žrtev. Po drugi strani pa je razveseljivo, da sta v naši državi že bila odprta dva inštitu-
nimi varnostnima ukrepi lahko proizvajata. Enega so, kot rečeno, pravkar odprli v Sieni, a njegovi otvoritvi je prisostvoval sam Sabin, drugega, kjer se bodo posvečali tako znanstvenim raziskavam kot industrijski proizvodnji, pa so pred kakimi dvajsetimi dnevi odprli v Milanu.
Vse to je lepo in prav, toda obenem bi tudi bilo z omenjenim cepivom potrebno kar najhitreje zagotoviti množično cepljenje vseh otrok, ki jih bolezen najbolj ogroža. Za to pa se morajo predvsem zanimati starši, ki naj po možnosti, raje uporabijo novo Sabinovo cepivo, namesto Salkovega, ki ne zagotavlja tako učinkovitega in dolgotrajnega rezultata.
pravili tudi «gozdni mol«. Po navadi se je «gozdni mož« umaknil, brž ko je naletel na človeka. Tokrat pa je obstal in s svojim delom nadaljeval. V nekem loncu si je kuhal — mačko, ki da ima zelo okusno meso. Italijanski kipar Marino Mazzacurati se ji ob' čudaku ustavil in ga povabil k sebi domov, da bi ga kot poseben tip upodobil. Toda čudak ni kar tako pristal. Rekel je: «Tudi jaz slikam». In začudenemu ter Att i vutij^ulfenemu slikarju je kar. na tleh na 'čistem * snegu z nekaj potezami. skiciral tigra ter svinjo z nekaj mladiči. Kipar Marino Mazzacu-rati se je potrudil in čudaškega moža zvabil domov, m-u dal platna, čopiče in hrano ter tudi svežo obleko in posteljo. Toda Antonio Ligabue ni bil zaman znan tudi pod imenom * gozdni može. V svoji kolibi sredi gozda je doslej spal v luknji, ki si jo je skopal v senu in Marino Mazzacurati mu je priskrbel doitnl takšno ležišče. Pogosto sta se že uveljavljeni italijanski likovnik in čudaški Antonio Ligabue na dolgo pogovarjala. Antonio Ligabue je tedaj že začel delati.
Naključje pa je hotelo, da se je moral Marino Mazzacurati preseliti, čudaški Ligabue pa : brez njega ni hotel ostati v njegovi hiši in je spet pobegnil v svoj gozd. Med tem pa je postal že znan. Hkrati pa so ga življenjske razmere že tako izčrpale, da so ga morali zaradi njegovega •čudaštva» zapreti v norišnico. Ko se je vrnil iz norišnice in spet pod pokroviteljstvom Mazzacuratija delal ter se je uveljavil, ni bil več »blaznež«, kot so mu refcali prej, pač pa je sedaj, ker je bil že bogat, postal le »čudak« ali celo »simpatični posebneš«. Njegove slike in njegovi kipi so postali umotvori in dejansko so umotvori in veliko veljajo. Zbiralci tovrstne umetnosti so se kar tepli zanje. Pozneje, ko je bil že več ali manj slaven, ko se je vsekakor uveljavil in postal bogat, pa ga je zadela nova nesreča; delna paraliza ga je vklenila v posteljo.
Bruno Rovesti je prav tako posebnež. Sedaj, ko njegova dela nekaj veljajo, jih ne mara prodajati. Prej bi bil dal vsako svojo sliko za kakršno koli ceno, sedaj pa jih ne da iz rok niti za visoke cene, ki mu jih ponujajo, ker se boji, da bi jih ne prodal preveč poceni. In tako je njegova hiša polna njegovih del. Razobešene so po kuhinji, shrambi, v spalnici, ki je polna umetnin, nima pa v njej drugega pohištva kot eno samo posteljo s skromno slamarico. Njegova umetniška dela so po mnenju strokov-
njakov dobra, morda zelo dobra. V njih je veliko življenjskosti, v njih slikar-naiVec daje duška svoji zagrenjenosti, svojim čustvom, pa tudi svoji megalomaniji. Da, svoji megalomaniji, kajti če je dober slikar, mislimo kot alikar-naivec, dvomimo, da bi imel pravico, kj si jo lasti, ko vsako svojo sliko: ppdpiše z »Rovesti pitto-re CE». Slednji »C E« ni nič drugega kot »celebre«, torej slavni.	.
Slikanja se je 'Revesrt^iniil nekoč, ito je morST^čtolgo^^oin preživeti na ležalnem stolu v nekem sanatoriju. Kot sopacien-ta sta cb njem ležala dva moža, ki sta veliko prepotovala tn krajšala sebi in Rovesti ju čas s tem, da sta obujala svoje spomine s potovanj po svetu. S tem pa sta dajala tudi snov Ro-vegftju za njegove slike, ki Jih je delal kar na ležalnem stotu, kjer je naslikal npr. »Švedsko pokrajino«. •Afriško pokrajino« in druge slike. Prehod s teh «krajin» na padsko pokrajino, je bil enostaven in logičen in Rovesti je v svojem stilu naivca prikazal tipične predele nižje Padske nižine.
Ko še ni bil znan in ko mu umetnost še ni prinašala toliko sredstev, se je moral zaposliti kakor koli, da bi vzdrževal svojo številno družino. Zato je šel kot legionar tudi v Španijo. Zaradi tega je nosil tudi posledice po vojni, ko se je nekaj časa moral preživljati s tem, da je kot pevec (cantastorie) hodil po sejmih in veselicah. Ko so ga pa odkrili, je postal znan in bogat, hkrati pa je še vedno ostal
nekoliko čudaški, kar smo že nakazali, ko smo povedali, da svojih slik noče prodajati, ker se boji, da bi jih dal preveč poceni.
Ves drugačen pa je Andrea Mozzali. Ta je bolj uravnotežen človek. In tudi izobražen. Ima tudi globlji smisel za okus ter živi normalno življenje brez vsakih posebnosti. Rekli smo, da je nekoliko izobražen. Nekoč je hodil v gimnazijo tn Sicer' priSdMleta po prvi’ 'svetovni vojni. Nato se je vrnil do-
,	, i »	i i > » i,i • « • g %
mov. Tu »e je družil z razumniki svojega kraja, ki so si ustanovili nekakšen krožek, bolje rečeno neko shajališče, ki so mu nadeli ime »Pia cantina«. Bila je ta v neki srednjeveški palači in primerno srednjeveško opremljena, tako da je med Številno ncremo visela na stenah tudi kaka umetniška slika. In V tem okolju se je Andrea Mozzali srečal z že omenjenim italijanskim kiparjem Marinom Mazzacurattijem, ki je v njem odkril slikarja. Mozzali je včasih v družbi svojih znancev • načečkal» na kos papirja kako karikaturo ali skico in strokovnjak Marino Mazzacurati je v tem spoznal slikarski smisel in slikarskega duha padskega sli-karja-naivca. Spodbudil ga je k delu tn kmalu je postal Moz-zali jev dom prava galerija slik in kipov. Prišla je za tem tudi uradna uveljavitev in cena umotvorov je vedno bolj rastla.
Ime teh treh slikarjev-naivcev ali kot jim tudi pravijo primitivcev je zaslovelo, italijanska televizija jih je tudi posnela in pokazala v posebni oddaji.
pri enciklopediji znanstvenikov in ki delajo v New Vorku in Londonu, ker enciklopedija «Brita-nica« velja tako za Anglijo kot tudi za Ameriko.
V sedanjo izdajo so, da bi jo izpopolnili, vključili 8.000 novih «naslovov» z ustreznimi pripombami in razlagami, nadalje so dopolnili ali zamenjali 13.000 člankov, tako da ima enciklopedija že 25.000 člankov podpisanih z inicialkami, kar je tradicija te stare enciklopedije.
Za enciklopedijo »Britanica* pravijo, da je »ogledalo sveta* in če bi jo hotel nekdo temeljito proučiti ali vsaj pošteno pregledati, tako da bi predelal vsaj po 10 strani na dan, bi potreboval polnih sedem let, kajti dejansko gre za knjižno izdajo, za katero potrebujejo polnih sedem mesecev samo za to, da bi jo natisnili. Čeprav je cena zelo visoka, gre enciklopedija dobro v prodajo, ker je vsako leto prodajo za približno 100 milijonov dolarjev, kar je v naši valuti 62 milijard lir.
Čeprav gre za veliko delo, je »Britanica« kljub temu deležna kritik Nosi sicer slavno ime «o-gledalo sveta«, kritik dr. Ibun-der pa pravi v svoji kritiki k najnovejši izdaji, da je uredništvo dopustilo celo vrsto pomanjkljivosti. On meni, med drugim, da je napaka najnovejše izdaje tudi v tem, da «Britanica» ne vsebuje nobenih podatkov o «maccarthyzmu«. Dr. Ibunder pravi, da se znani senator Mac Carthy v enciklopediji sic *r o-menja, da pa se ne omenja «maccarthyzem», to se pravi ona mračna doba v javnem življenju ZDA, ki je toliko škodovala slovesu Združenih držav. Dr. Ibuncfer sicer napoveduje celo knjigo kritik na račun nove izdaje enciklopedije, ker da ocena tega dela terja ogromno sistematičnega dela, hkrati dodaja, da mu je uspelo novo izdajo vsaj »pošteno pregledati«. Sedaj pa ponovno pregleduje svoje starejše pripombe k starejšim izdajam, s čimer mu je možno naglo kontrolirati ista »imena« v novi izdaji in dosedanji pregled starih zapiskov mu obeta »presenetljivo snov«, ki bo nekoliko zamajal sloves te tako resne enciklopedije.
Med nadaljnjimi pripombami, ki jih ima dr. Ibunder o novi izdaji, je tudi pripomba na račun nekih pečin v Franciji, o katerih encik opedija premalo pove, ker gre za predzgodovinske najdbe. Nadaljnjo snov za kritiko daje dr. Ibunderu članek o Shakespearu. Pa tudi o znanem skladatelju Gustavu Milleru l-ma dr. Ibunder kaj povedati, kot ima kaj pripomniti o podatkih in člankih v enciklopediji, Ki govore o Nobelovih nagrajencih.
Uredniki za posamezna področja znanosti v enciklopediji »Britanica« so skušali dr. Ibunderu že nekaj odgovoriti, vendar kaže, da bo kritika, ki jo bo objavil ta profesor s kolumbijskega vseučilišča vzbudila precej prahu. To ni nič čudnega, kajti u-redništvu je veliko do tega, da bi se avtoriteta te znane enciklopedije ohranila na dosedanji ravni, kajti v primeru, da bi se avtoriteta «Britanice» omajala, bi to bila velika, morda celo nepopravljiva škoda. Doslej so vsi jemali to enciklopedijo kot nekaj, proti čemur ni umestna pripomba, sedaj pa se spravlja njena resnost v dvom. Dvom pa je nevaren.
m77?//A
ta, ki to cepivo z vsemi ustrez-
lltllllllllllllllllllmlllllllllllllHIIIIII»IIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllll•l■IIIIIIIIIIIHIIlllll•llllll*l|ll,,,,l,ll**l,,llll**IHIIIIIIIIII|lll,llllll•l,,lll,ll,lll*|ll,ll,llll,,
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zadovoljite se trenutno z neko drugorazredno vlogo. Po nekem srečanju boste popolnoma spremenili svoje načrte. Zdravje dobro.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes se vam bo nudila priložnost, da pomagate nekemu svojemu kolegu, ki se nahaja v škripcih. Reševati boste morali neko družinsko vprašanje. Zdravje izvrstno.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) S svojim posegom boste odpravili nekatere spore med sodelavci. Skupno z drago osebo boste načrtovali svojo prihodnost. Zdravje prav dobro.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Zelo uspešno jutro, seznanili se boste z osebo, ki vam bo koristna. Razumevanje in zadovoljstvo v družini. Zdravje dobro.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne za menjujte poguma z brezobzirnostjo. Ne obljubljajte tega, kar ve-
HOROSKOP
ste, da ne boste mogli izpolniti. Zdravje nespremenjeno.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne mešajte se v spletke svojih kolegov. Prejeli boste novico, ki vas bo zelo razveselila. Nadzorujte svoje zdravje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Namesto svojih neodločnih kolegov boste morali vi sprejeti neko pobudo. Družinski člani vam bodo dokazali svojo privrženost. Zdravje odlično.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ce hočete dobro izpeljati neko trgovinsko zadevo, bodite boli podjetni in manj pupustljivi. Ne obnašajte se tako, kot bi sploh
ne upoštevali mnenja drugih. Zdravje zadovoljivo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vztrajno izpolnjujte svoj načrt in ne sprejemajte novih nalog. Skušajte se prilagoditi razpoloženju svojih prijateljev. Zdravje umirjeno.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne spuščajte se v posle, ki vam jih predlagajo nepoznane osebe. Preživeli boste večer v prijetni prijateljski družbi. Zdravje brez motenj.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S svojo iskrenostjo in prostodušnost-jo toste odpuvili i.eki poslovni nesporazum. Povrnil se bo mir v družini. Zdravje dobro.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pazite, da svojih pobud ne sprejemajte v najmanj primernem trenutku. Kateri si bodi razgovor, bi se danes utegnil spremeniti v prepir. Nervoznost.
SREDA, 20. MARCA 1963
9.50: dpema antologija; 10.30: Sola; 11.15:	Duet; 11,30:	Koncert;
13.25:	Mikrofon za dva; 14.55:
Vreme na Ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 16.00: Nogometna tekma Italija B-Bolga->gar neaaj; uju; z,auavau rija B; 17.25: Koncert operne glav bodo; 17.00: Ansambel Fran- be; 18.25: Uporabnost elektronike:
Radio Trst A
7.00:	Koledar; 7.30:	Jutranja
glasba; 11.30:	Šopek slovenskih
pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12,00: Zgodovinske zanimivosti; 12.30:	Za
vsakogar nekaj; 13.30:	Zabavali
co ValMsneri; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Z zborovskih natečajev »Antonio Itlersberg«; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Ital. sodobni skladatelji; 19.00: Higiena im zdravje; 19,15: Glasbeni kaleldoskop; 20,00:	Šport; 20.30:
«Zadeva Sorge«, radijska drama; nato Prijetni spomini; 21,30: Rossini: Stabat Mater; 22,30: Blues melodije.
12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15:	Domači glasbeniki; 13.40:
Drage popevke; 14.05: Vlozzi: «11 sasso pagano«, drugo dejanje.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski koktajl;	12.50: Slavne o-
perne arije; 13.40: Mala prodajalna plošč; 14.00: S pesmijo po domovin.!; 14.30: Za oddih in razvedrilo; 15.30: 2enskl vokalni kvartet; 16.00: Otroški kotiček; 16,30; Simfonični koncert; 17.40: Pojo Ju-ne Christy, Nicola Arigllano Itd.; 18.00: Prenos RL; 19.00: Igra Wll-de Bill Davison; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Don Elllott; 22.40: Haydnov Kvartet za godala; 23,00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital morjih; 8.20: Jutranja glasba: 8.30: Glasbeni sejem; 9.05: Klasiki lahke glasbe;
19.10: Kmetijska oddaja; 20.25: Ma-scagnijeva opera »Cavalleria ru-stleana«; 21.45: Literarna oddaja; 22.00: Leoncavallovl »Pagllaccl«.
II. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Tulilo Pane; 9.35: Pisan program; 10.35: Pesmi; 11,00: Vesela glasba; 14.00:	Pevd; 14.45:	Plo-
šče; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35: Za vas izbrani motivi; 16.50: Diskoteka Carla Lof-freda; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Hollywoodska glasba; 18.35: Enotni razred; 19.50:	Simfonična
glasba; 20.35:	Filmske novosti;
21.45: Večerna glasba; 22,10: Jazzovski kotiček.
III. program
18,30:	Gospodarska rubrika;
18.40: Ob petstoletnici rojstva Glo-vannija Pica; 19.00:	Jugoslovan-
ske pesmi (Slovenski oktet); 19.15: Ital. slovstvo; 19.30: Vsakovečernl koncert; 20.30: Revija revij; 20,40: Mozartov Duet za violino in violo; 21.30:	Brahmsove skladbe;
22.15:	Literarna oddaja; 22.45:
Glasba danes.
Slovenija
5.00: Dobro Jutro; 8.05: Adama: Prvo dejanje baleta »Glselle«; 8.55: Pisan svet pravljic; 9.25: Ansambel Frans Poptle; 9 45: Inter-mezzo z Jug. glasbo; 10.15: Veliki zabavni orkestri; 10,45: Človek in zdravje; 10.55:	Nova popevka;
11.00:	Pozor, nimaš prednosti;
12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: Gorenjski vokalni kvintet; 12.30: Znameniti operni zbori; 13.15: Obvestila; 13.30: Zvočna panorama; 14.05: Radijska šola; 14,35: Krek: Slnfo-nietta; 15.15:	Valčki Johanna
Straussa; 15.30: Violinist Nathan Milstein; 16.00:	Vsak dan /a
vas; 17.05: Govorica glasbenih Instrumentov; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10. V ritmu La tinske Amerike; 18.30: Po naši le pl deželi; 18.45:	Ljudski parla
meni; 19.00: Obvestila: 19.05 Glasbene razglednice; 20 00:	Spozna
vajmo svet in domovino; 21.15- Na* glasbeni avtomat; 22 15:	Mcstr
ske partiture; 22 50- Literarni nok turno: 23.05: S popevkami po sve tu: 23.35: Nokturno
Ital. teh vizi’o
8.30,	12.15,	15.CO - Sola; 17 3i
Program za najmlatše; 18,30: N koli ni prepozno; 19 00; Dnevn k 19.15: TV šola: 19 40: Slmfoničn koncert; 20.15 Šport; 20.30 IV dnevnik; 2105:	Almanah; 2i.W
Nogometna tekma Itallia B Bolg. rija B; 23 30: Dnevnik.
DHtJGl KANAL
21,05: Dnevnik; 21.15- »La sc a> pa«; 21.55: Pianist Arturo B*ne dettl-Mlchelangelt;	22.30:	n...ou
in dežele; 22.55; Šport.
Jug. televizija
17.00: Ruščina na TV, 17.30: An gleščlna na TV; 18.25: Poročila: 18.30:	»Urašlnova želva«, 18.45
»Lepo se pokloni in začn.» — spored za otroke; 19.30: TV obzornik; 19,45: Propagandna oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.30:	«Viktor —
luči« — zabavna glasbena odda'a. 21,30:	Turlst.čna oddaja; 2200
Zadnja poročila
OBČINSKI UPRAVITELJI OBISKUJEJO PREDMESTJA
Podgora ima vrsto problemov ki že leta čakajo na rešitev
Od volitev do volitev se vlečejo smrad iz tovarne, kanalizacija, asfaltiranje ulic itd. ■ Zakaj so v zadnji zimi zanemarili vaške reveže ?
Od časa do časa se spomnijo tudi goriški demokristjanski upravitelji, da spadajo tudi razna predmestja pod njihovo upravo in da bi bilo dobro pogovoriti se z ljudmi o njihovih problemih. Po navadi se na take stvari spomnijo tik pred volitvami in tako sta bila prejšnji teden odbornik za javna dela Lupieri in odbornik za davke in mestno policijo Moise v Ločniku, kjer sta na zborovanju volivcev obravnavala številne odprte problefne te mestne četrti. Danes namerava župan dr. Poter-zio celo v Sovodnje, kjer se bo udeležil seje tamkajšnjega občinskega sveta.
Pred dnevi pa sta Lupieri in Moise obiskala Podgoro, da bi se tudi tu pogovorila z domačini o najnujnejših problemih, ki še vedno čakajo na rešitev od strani občinske uprave.
Domačini so jima v resnici našteli celo vrsto takih problemov, ki čakajo rešitve, med njimi je tudi precej takih, za katere so že večkrat dobili obljube pred volit-
vami, bodisi državnimi kot upravnimi, pa so vkljub temu ostali še vedno nerešeni. O takih problemih smo že večkrat pisali tudi v našem listu. Tu gre za ureditev cest, med katerimi so mnoge še neasfaltirane, za dograditev mostička čez Sočo v Stražicah, ki bi moral biti dograjen že lani, za odvoz smeti, mestno kanalizacijo, u-reditev prometnih znakov ob cestah, ureditev avtobusnega prometa in primernih postajališč za potnike ter za odpravo smrada pri tovarni umetnik vlaken. O tem zadnjem problemu se je v zadnjih letih zelo mnogo govorilo in pisalo, občinski svet je sprejel resolucije in obljubljeni so bili razni ukrepi, smrad pa je le ostal, z vsem svojim kvarnim vplivom na ljudi in reči.
K temu naj še dodamo, da se pritožujejo tudi starčki v Podgori, ki so bili v zadnjem času bolj zanemarjeni kot po navadi. Tako ugotavljajo, da so tisti, ki so stari nad 70 let, prejemali prejšnjo zimo po tri mesece po pol litra mle-
iiiiiiMumiiiiiiinuiiiimiiiNiiiiiifiiiHiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii
OBČNI ZBOR SORIŠKIH BONOMIJANCCV
Vsi dvolastniški problemi so bili zadovoljivo rešeni
Poslanec Martina in senator Vallau-ri sta začela z volilno propagando
Kot smo na kratko poročali že včeraj, so imeli direktni obdelovalci zemlje iz Gorice, ki so združeni v bonomijevski organizaciji, svoj redni letni občni zbor. Ker smo že v začetku volilne kampanje, sta se zborovanje udeležila tudi dosedanji demokristjanski poslanec Martini in senator Vallauri, ki sta govorila o kmetijskih problemih na Goriškem.
Dosedanji predsednik društva pa je v svojem letnem poročilu govoril predvsem o problemih goriških dvolastnikov. Omenil je med drugim problem razlastitve ali zamenjave zemljišč goriških kmetov na jugoslovanskem pp^ročju, ki je bil lani sporazumno rešen ob direktnih stikih prizadetih. Tudi druga vprašanja, ki se tičejo dvolastni-štva, kot so dvolastniška dovoljenja, carinska procedura itd. so bili sproti in zadovoljivo rešeni. Društvo se je zanimalo tudi za začasno omejitev uvoza živine, da bi cena domači živini preveč ne padla v
času najhujše krize zaradi pomanjkanja krme. Poročilo omenja tudi da Je društvo organiziralo lani tečaj za vrtnarje, ki je dobro uspel.
Kar se tiče pomoči članom, je bilo opravljeno naslednje delo:	pro-
šenj za pokojnino napravljenih 21, od teh jih je bilo 17 pozitivno rešenih; razne prošnje za dvolastnike 325, prošnje v zvezi s carino 396, razne druge prošnje 235, ter končno še 255 prošenj za sečnjo lesa v gozdovih na jugoslovanskem področju.
Poročila predsednika in odbornikov so zborovalci odobrili ter nato izvolili še nov odbor, ki se bo te dni, ?estal k prvi seji, na kateri si bodo porazdelili posamezna odbor-nlška mesta.

VERDI. Ob 15.30, 18.45 ln 22. uri: «Gli ammutinati del Bounty», Marlon Brando in D.Howard. Ci-nemascope v barvah. Ameriški film.
CORSO. 16.30:	«Paradiso delluo
mo». Zanimiva zgodba o japon skih ženskah. Italijansko-japon ski barvni dokumentarni film Mladini pod 14. letom vstop pre povedan.
VITTORIA. 17.15:	«Due samurai
per 100 gheise», F. Franchi in C. Ingrassia. Italijanski barvni film cinemascopu.
CENTRALE. 16.30:	«L’ombra di
Zorron. F. Latimore in M. Luz Galicia. Italijanski barvni film v v cinemascopu.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna D'UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj višjo temperaturo 11,8 stopinje ob 12. uri, najnižjo 4,8 stopinje ob 4 zjutraj. Povprečne dnevne vlage Je bilo 80 odstotkov.
Nadaljuje se avtobusni izlet
vpisovanje
na
smučarske skoke v Planici
ki bo v nedeljo, 24. marca.
V Standrežu vpisuje Karlo Nanut, v Sovodnjah Miro Kuzmin, na Vrhu Poldo Devetak, v Doberdobu Janko Gergolet, v Dolu člani pevskega zbora, v Steverjanu Bruno Stekar (Valerišče), Ferdinand Kom-janc (Britof) in Roman Jure-tič (Sčedno). Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza v Gorici, Ul. Ascoli 1/1, tel. 24-95. Rok za prijavo zapade v sredo, 20. marca. Obveščamo vse tiste prebivalce iz Standreža in Sovodenj, ki se želijo udeležiti izleta, da so na razpolago mesta v drugem avtobusu, ki bo prav tako peljal skozi obe vasi.
Za vsa podrobnejša pojasnila so na razpolago poverjeniki. Avtobusi bodo obšli vse vasi, kjer so prijavljenci. Gorico bodo morali zapustiti najkasneje ob 5. uri, da bi se pripeljali pred 8.30 do parkirnih prostorov. Povratek čez Ljubljano.
ka dnevno brezplačno, letos pa mleka niso razdeljevali. Prejšnja leta so revežem po večkrat razdelili tudi darilne zavoje z najnujnejšimi potrebščinami, to zimo pa so dobili samo po en zavoj za božičnico.
Odbornik Lupieri je v odgovor na številne pritožbe najprej govoril o cestah. Dejal je, da so čakali z njihovo ureditvijo, ker so jih vključili v splošen načrt za ureditev mestnih cest in ulic. V prihodnjih treh letih naj bi po tem načrtu asfaltirali in uredili robnike pri vseh cestah v Podgori ter nekatere ceste tudi izravnali. V ta namen je določenih šest milijonov lir. Gez nekaj mesecev naj bi prišle najprej na vrsto ulice: 4. novembra, del Pozzo, Attems, Tre-viso in Slataper. Tudi ulično razsvetljavo naj bi v tej ulicah uredili. Do leta 1965 je Lupieri obljubil ureditev in asfaltiranje ulic Montecalvario, ceste proti Kalvariji, ceste v Grojno in Ul. Brigata Cuneo. Povedal je, da je tudi za ureditev šolskega poslopja, v katerem sta slovenska in italijanska šola, določenih 24 milijonov lir.
Kar se tiče mostička čez Sočo je Lupieri obljubil, da bo dograjen čez dober mesec, če medtem ne bodo prišle kakšne nove ovire. Dosedanjo zamudo je povzročilo naraščanje vode ob deževju in pa ostra letošnja zima Tudi kar se tiče potoka, ki nrihaja s Kalvarije ter se izliva v sredini vasi v Sočo, je Lupieri obljubil, da bodo postavili cementne cevi in potok pokrili ter tako preprečili smrad in nesnago, ki se ob njem nabira. Glede izvedbe kanalizacije v Podgori pa je dejal, da je ministrstvo za zdravstvo ustavilo izvajanje dosedanjega mestnega načrta za kanalizacijo, ker ga bodo morali spremeniti in speljati izliv potoka v Sočo niže proti Sovod-njam, ker bo tam, kjer se sedaj izliva, premalo vode, ko bo dograjen jez za namakanje krmin-sko-gradiščanskega polja. S tem v zvezi bodo seveda tudi Podgorci morali počakati več časa na ka-nalizacijo po svojih ulicah.
Precej dolgo so razpravljali tudi o smradu, ki prihaja iz tovarne umetnih vlaken v Podgori in ki je postal v zadnjih letih glavna podgorska značilnost. Tu sta morala , odbornika priznati, da so se vsi dosedanji ukrepi izkazali kot malo učinkoviti. Vendar pa sta skušala zborovalce potolažiti z zagotovilom, da bodo, brž ko bi kje iznašli kakšno učinkovito sredstvo odpravo žveplenega plina pri takem obratu, zahtevali od vodstva tovarne, da ga takoj aplicira tudi pri podgorski tovarni.
Kot vidimo, imajo Podgorci celo vrsto nerešenih problemov in so dobili tudi precej zagotovil za njihovo rešitev. Sedaj bo treba videti, koliko od teh jih bo tudi dejansko izvedenih.
Danes zvečer ob 21. uri je sklicana seja pokrajinskega sveta, ki je šele pred kratkim zaključil svoja zimska zasedanja ter bi moral imeti nekaj mesecev premora.
Povod za nujno sklicanje izredne seje je dal problem povezave Gorice z avto cesto pri Vlllessah, pa se zdi, da se je sedaj uprava državnih cest premislila in bi hotela napraviti samo normalen priključek ceste na Majnici s cesto III. Armata in preko te na mejni prehod pri Rdeči hiši. O tej zadevi, ki je edina točka dnevnega reda za današnjo sejo, je prejšnji teden razpravljal že občinski svet Gorici in v soglasno sprejeti resoluciji zahteval tudi avtomobilsko cesto Gorica-Villesse, kot jo je že obljubil minister Sullo in na nedavni konferenci v Gorici tudi on. Ceccherini.
Pričakuje se, da bo podobno resolucijo izglasoval danes zvečer tudi pokrajinski svet in da bo skupaj s protesti drugih ustanov in organizmov pomagala odpraviti o-vire, ki so jih začeli glede te ceste postavljati potem, ko se je zdelo, da je že vse urejeno in sta bili v ta namen že določeni dve
Dvodnevna stavka polnilcev statev
Ker je vodstvo tekstilne tovarne v Podgori hotelo odložiti razgovore za dosego sporazuma s polnilci statev na prihodnji mesec, ko bodo začeli z razpravo o splošnih problemih tekstilcev, je s tem povzročilo prekinitev pogajanj, čeprav se ta vršijo že dolgo časa ne da bi prišla do zadovoljivega zaključka. Zato so vse tri sindikalne organizacije proglasile danes 20. in jutri 21. t.m. protestno stavko polnilcev statev in pozivajo vse delavce te kategorije, naj se je solidarno udeležijo. Obenem pozivajo vse tiste, ki bi jih hotelo vodstvo poslati, naj nadomestijo stavkajoče, da tega ne storijo.
Pokrajinski svet bo razpravljal o avtostradi
VČERAJ V KOPRU
CRDA (Tržič) premagal v prijateljski tekmi izolski Delamaris 6:1
KOPER, 19. — V Kopru je bila danes popoldne prijateljska nogometna tekma med članom III. italijanske lige CRDA iz Tržiča in Delamarisom. Gostje so prikazali zelo lepo in učinkovito igro in zasluženo zmagali s 6:1 (3:1). Domačinom tokrat ni šlo in SO med drugim zastreljali dve stoodstotni priložnosti. Tekmi je prisostvovalo 600 gledalcev. Za CRDA so bili uspešni Dalla Rocca (1), Ciclitrata (2), Nize (2) in Fontanot. Za domačine pa Je dal častni gol Lukin.
SE NEKAJ MEST ZA IZLET V PLANICO Športno združenje Bor javlja, da je za dvodnevni izlet v Planico še nekaj prostih mest. Prijave sprejema do petka opoldne TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška.
Opozarjamo, da bo odhod z avtobusom iz Trsta v soboto ob 15. uri (ne ob 15.30 kot je bilo spočetka javljeno) izpred sodne palače — Foro Ulpiano.
DEŽELNO PRVENSTVO ZA POSAMEZNIKE V KRO&
'a?
Zaradi taktične napake S. Sandn ob zmago
Žerjal peti - Bacci in Danelutti zmagovalca
Po ekipnem prvenstvu, ki se je končalo pred dobrim tednom v Trstu, so atleti vendarle nastopili na tekmovanju, veljavnem za posameznike. Tek, ki je bil včeraj v Gradiški, je dobro organizirala Torriana, odvijal pa se je na položnem terenu, prav na bregu deroče Soče. Kot v vseh dosedanjih prireditvah je tudi včeraj v Gradiški nastopilo res veliko število atletov, množičen pa je bil tek mladincev in članov, ki so tekli skupaj.
Prvi so startali mlajši mladinci, med katerimi sta bila odlična Bo-in letos še ne-
rova tekača Žerjal poraženi Sancin. Od najboljših je manjkal le Tonini, ki je moral o-stati doma zaradi lažje bolezni. Start sam ni bil posebno hiter in glavnina s favoriti na čelu je tekla skupaj v prvi polovici teka. V zadnjih 700 m so se atleti skoraj v ravni črti bližali cilju; na čelu so tekli Bacci, Mihcic in Sancin, ki so dobro pazili, da bi jim nihče ne ušel. Nepričakovano je tedaj začel sprintati neki neznaiii' atlet iz Vid ma in ker od favoritov nihče ni
milijardi lir.	________
milili.......................................................................................................
54. MEDNARODNA DIRKA MILAN0-SANREM0
Po ostri borbi z Wolisboblom Francoz Groussard prvi na cilju
Prvi Italijan - Adorni - šele na petem mestu
SANREMO, 19. — Prva klasična kolesarska dirka, ki vsako leto otvarja sezono na evropski celini Milano—Sanremo kot kaže ni za Italijane. Že od 1964. leta se domačini trudijo, da bi s svojim imenom prekinili v zlati knjigi zmagovalcev vrsto tujih imen francoskih, belgijskih in tudi španskih kolesarjev. Po Van Steenbergenu, Derycku, De Bruynu, Pobletu, Van Looyu, P obletu, Privatu, Poulidorju in Daemsu je tokrat prišel na vrsto Francoz Groussard, ki je prvi pre-
trgal cilj v Sanremu skupno s svetovnim prvakom v kolesarskem krosu Nemcem Rolfom Wolfshoh-lom. Italijani so torej tudi letos razočarali in prvi med njimi — A-dorni — se je znašel šele na petem mestu.
Kolesarji devetih držav so se zbrali danes na startu. Več ali manj je imela Italija skoraj isto število tekmovalcev kot tuje države. Domačini so nastopili z 10 ekipami, medtem ko.se je za 54. dirko prijavilo 5 francoskih, 4 belgijske in 2 španski ekipi, v katerih so bili seveda tudi predstavniki Nemčije, Velike Britanije, Irske, Holandske, Švice.
Po startu se je 200 kolesarjev podalo na dolgo pot. Hitrost je bila
zadovoljiva in kot vedno, se je tu pa tam pojavili kak predrznež, ki je hotel zbežati. Brez dovoljenja glavnine pa ni šlo. Poskusi so se ponavljali brez prestanka, a samo Balmamion in Denson, katerima sta se kasneje pridružila Simpson in Schroeders, so si nabrali nekaj naskoka, ki je bila pri Novi Ligure skoraj 3 minute in pol do zasledovalne skupine. Nekaj kolesarjev se je odcepilo od glavnine in se pridružilo trem, ki so vozili z malenkostno prednostjo pred njo. 11 kolesarjev se je tako pognalo v zasledovanje bežeče četvorke, ki je vidno izgubljala prednost. Zasledovalna skupina se je kasneje še ojačila in ob vznožju Turchina dohitela bežeče.
Na vrh je prvi privozil Zancana-
Mlajši mladinci —
Mlajši mladinci —	2 S*T>
Bacci (CRDA Tržič) 4’38 8, cin (Bor) 4’39”3, 3. Mlhoic: l
5. Žerjal (Bor) 4’50 5, «•
iiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmmnimiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiMiiiimiii
V DIRKI NA KRONOMETER
Zmagoslavje Uršiča v Ingelheimu (Nemčija)
Goriški kolesar je progo prevozil s povprečno hitrostjo 44,307 km na uro
INGELHETM, 19. — Goričan Jurij Uršič, ki nastopa za barve kolesarske skupine Marchiani iz Faenze, je v nedeljo zabeležil svoj največji uspeh v mednarodni areni. V okviru prireditev ita-lijansko-nemškega prijateljstva je bila v tem mestecu nedaleč od Mainza dirka na kronometer. Uršič je bil nenadkriljiv in je že po prvih kilometrih zelo hitre vožnje spravil nepričakovano in zelo važno zmago v žep. Sploh se Je ta dirka končala z zmagoslavjem italijanskih kolesarjev, ki so prvega Nemca pustili na petem mestu.
Da Uršič ni prišel do zmage zgolj po sreči, dokazuje čas, ki ga
je dosegel d.5’12”) na 48 km dolg' progi, katero je prevozil s
povprečno hitrostjo 44.307 km na uro, pri čemer je privozil do cilja 31" pred drugoplasiranim rojakom Andreolijem Severinom iz Verone.
ro' pred Battlstinijem ln drugimi. Ta skupina 25 kolesarjev se je urno spustila po položni cesti proti Voltrl, kjer je morala pod zaprto železniško zapornico, da ni izgubila preveč časa. Na njihovo smolo so se kolesarji večkrat, kot tudi glavnina, iz katere je ušel samo Daems, znašli pred zaprtimi zapornicami, a s tem niso izgubili prednosti, ki se je pri Savoni povečala na 815”. Tu je prišlo do presenetljivih'zavrtljajev: Anquetil je odstopil, Cazala, Fornoni in Maliep-pard pa so zbežali nadzorstvu glavnine in se pognali v zasledovanje. Vse je kazalo, da je treba zmagovalca iskati v bežeči skupini, toda za njimi so se začeli zbirati bolj sveži kolesarji, ki so hoteli izvesti odločilni napad. V prvi skupini pa niso dremali tff čeprav so nekateri zaostali, je skupina sedmih nemoteno in složno nadaljevala pot. Na čelu je bil VVolfshohl, ki je diktiral hitrost, medtem ko so Italijani to dopuščali kot bi si hoteli prihraniti sile za končni sprint. Kakih 6 km od cilja so Wolfshohl, Grous-srad in Schroeders nepričakovano zbežali in presenetili druge, ki jim niso mogli slediti. Schroeders je' prav tako zaostal, tako da je borba za zmago potekala samo med Nemcem in Groussardom, ki sta i-stočasno privozila do bele črte. Spočetka je kazalo, da je zmagal Nemec, toda fotofinish je ugotovil, da je zmaga pripadla Groussardu, ki je tako na najlepši način praznoval svoj god.
Vrstni red na cilju je naslednji:
1.	GROUSSARD JOSHEPH (Fr.), ki je prevozil 288 km v 6 urah 59’38”, s povprečno hitrostjo 41,178 km
2.	Wolfshohl Rolf (Nem.)
3.	Schroeders Williy (Belg.) z zaostankom 28”
4.	Bocklant (Belg.) 53”
5.	Adorni
6.	Otano (Španija) 2’7”
7.	Balmamion 2’32”
8.	Graczky (Francija) 2’52”
9.	Desmet Gilbert (Belgija), 10.
Danson (VB), 11. Bul 3’24”, 12. Zan-canaro 3’48”,	13. Babini 4’11”, 14.
Daems (Belgija) 5’04”, 15. Fezzardi, 16. Battistini, 17. Aecordi, 18. Defi-lippis, 19. Simpson (VB) 5’43”, 20. Magnani 6’18”, 21. Pifferi 713".
poznal njegove vrednosti se je še sam Sancin spustil za njim. Tek se je tako razživel kakih 400 m pred ciljem: videmski atlet je na mah klonil, Sancinu pa se je zdelo najbolj primerno, da takoj začne s končnim sprintom. 100 m pred ciljno črto je znašala njegova prednost dobrih 10 m, Bacci pa se je privadil na tempo in se počasi približeval vodečemu slovenskemu atletu. Zmaga Sancina se je zdela gotova še 10 m pred ciljem, Bacci pa se je s skrajnimi močmi zagnal in zmagal z metrom naskoka. Vsi ostali niso vzdrževali tempa prvih in njihove zamude so bile večje kot na zadnjih nastopih v Trstu. Po pametnem teku je bil na koncu uspešen za Bor tudi Žerjal, ki si je priboril odlično 5. mesto. Po teku so bili vsi strokovnjaki soglasni, da je Sancin še najboljši in da je vzrok njegovega neuspeha le prezgodnji finiš, katerega je sprožil kakih 400 m pred ciljem ne pa v zadnjih 200 m.
Mladinci in člani so nastopili na progi, ki je bila dolga približno 6000 m. Starterju se je prijavilo okrog 50 atletov, od boljših pa je ponovno manjkal le Intemperante. V prvem krogu sta vodila Gottardo in Danelutti, ki sta stalno menjavala ritem in mnoge občutno izmučila. Po 2 km teka so tekli Danelutti, Gottardo, Ricatti in Miani še vsi skupaj, številni gledalci pa so vsak čas pričakovali, da ho Danelutti ostal sam v vodstvu. Res je državni reprezentant kmalu ostal sam in vse zanimanje je šlo na račun borbe za častno mesto. Ricatti se je večkrat skušal otresti nevarnega nasprotnika, Miani pa ni klonil niti za korak in je v zadnjem krogu celo sam napadel in v finišu popolnoma spravil Tržačana na kolena. Danelutti je pritekel skozi cilj zelo svež in z veliko hitrostjo, Miani je imel 44 sekund zamude, Ricatti pa skoraj minuto.
Deželno prvenstvo za posameznike je verjetno zadnja važnejša prireditev v letošnji sezoni. Atleti i-majo sedaj še približno mesec dni, da se pripravijo za tekmovanja na stadionih. Iz rezultatov je razviden napredek Tržačanov, ki so z izjemo Daneluttij'1 in Mianija vedno pobrali boljša mesta. Na ekipnih prvenstvih je bil do sedaj najuspešnejši Acegat z zmagami med mladinci in člani, športno združenje Bor pa je osvojilo naslov prvaka v kategoriji najmlajših.
BRUNO KRIŽMAN
(CUS) 4’54”8.	,1,51'
Mladinci in člani (6000 W,,„ nelutti (Pol. Friuli) U’50’ttI (A* ni (CRDA) 18’34”4, 3. CN® ^ gat) 18’46”4,	4. Gottardo -
19'01”, 5. Loru (CRDA) D’Amico (Ginn.) 19’10”4.
POKAL SEJEMSKI«
V Beogradu
C. zvezda-R0lIia
ki r
BEOGRAD, 19. - Ital;£|?V w slanik v Beogradu Albe »<>F J rei je danes' priredil zakusK ^ metašem Rome, ki b°do ) v f stopili na stadionu J vratni tekmi turnirja za n. (Jdf ,. iemskih mest proti don3‘ ^jll f Imi|Svc ni zvezdi. Na zakusko	^ Ul
vabljeni tudi igralci D ‘M enajstorice.	.	, hotel Z
Trener Rome Foni ni fcjtF vedati kakšna bo postav^^^ jgg
bo sestavil na podlagi st -,jer šča. Foni je raje počakaj rad izvedel za moštvo, piBi5' Beogradu. ;CrVe*'
je #
sestavili v
mer dobro ve, da j- i8 r zvezda zaradi pomlajena m štva v škripcih. Vod- se 'J.j grajskega moštva upa, 0(jo' bo posrečilo dobiti napo* bt>! igralce Partizana, in ,s ,eVo * Jusufija, zvezo Galiča m
lo Cebinca.
POKAL POKALNIH
V Neaplju
Napoli-Beogr^
NEAPELJ, 19. — Danes je s posebnim letalom P šps Capodichino nogometno Beograda, ki bo jutri n® tu« liji povratni tekmi četrfina1^ ^ L" za pokal Napoliju.
eium	r<
pokalnih Prva„,(sA, Napoliju. Z igralci je V	p
Neapelj kakih 40 navijačev & skega moštva. Trener cJrlCve(le? A vil, da bo Beograd zelo '	«
nastopil z isto postavo, £ Sr,JJ J v, vi tekmi premagala IteMPK vt ftJ.1 meče z 2:0 in sicer: Vidi* 9 k ij; vanovič, Gavrič, Marič, por 1 gleta, Samardžič, Čebinah Banovič in Skoblar. ,9Vlll Tudi Neapeljčani so n®Jor i! stavo, ki bo verjetno ka*mo.'i Pon tel, Gatti, Mistone, G*, K vellino, Mont.efusco;	Jgjf*
zon, Tomeazzi (FaneJlo)> ^
lardoni.
iiKUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiii|iiiiiiiiii||||||||||ipi|||||||||l|||||||niiiii
			
Danes popoldne v Florenci Italija B - Bolgarija B
novincev v enajstorici gostov
8
FLORENCA, 19. — Danes so imeli nogometaši italijanske st» prezentance zadnji trening pred tekmo, ki bo jutri na občinskei dionu proti ustrezni reprezentanci Bolgarije.
Ob zaključku treninga je tehnični komisar Fabbri potrdil postavo, ki jo je bil že najavil in sicer: Anzolin (Juventus), Burgnich (Inter), Buzzacchera (Torino), Boleh! (Inter), Guarneri (Inter), Pic-chi (Inter), Domenghini (Atalan-ta), Mazzola (Inter), Nicole (Juventus), Dell’Angelo (Fiorentina), Pascutti (Bologna).
Tudi bolgarski nogometaši so se zadržali na kratkem treningu, ki se je zaključil s tekmo. Trener ni preveč zadovoljen s formo igralcev, ki je zaradi dolgega potovanja in predvsem zimskega odmora, precej
C*o
, IS
pomanjkljiva.	vole? # St *
• Bolgarski trener Bela _„iL \ * »■ je potrdil postavo in Pr*P„
J:
ne oo vnesel nobenih -V ^. j™ ,7 razen v primeru, da geiA V C st hodno potrebne. V bolg®r i in /. štvu bo šest igralcev, k* ^CTjjj vič oblekli dres državne ^ Vi *( i tance in sicer Najdenov.	i. ivu
Zc
S?1"
s?
•s
»i
/
i
S k
s
e1*
sto,
»J
'M r
S.
E
,, ob
V t
v’ r
NP'°
&
jyst
!l'c St,

j/ yt»
Gaganelov (24), Dimitrov,. tov (24), Janciorski (22)	t “t
ki je s 17 leti najml0J?!.ii C
t j' 1
LN
V>t
« m
bolgarske enajstorice. u' v id CTov,, reprezentance Kičev, vu^7fliof	«(i.
braski so kot Jacev
igraili v A reprezentanci-
in So*0
V
^'«1,
VACLAV CIBULKA
ZGODBA 0 MEDVEDIH
Gozdarju je takoj prišlo ha misel, da si je medvedka v žalosti vzela človeškega mladiča namesto medvedka, iskal je medvedko, a ta ko da se je v zemljo vdrla. Leta so pretekla, ko se je na lepem začelo med ljudmi govoriti, da v gori teka z medvedi nekakšno mlado človeško bitje; ženske so pri kolovratih prar vile, da je otroku tudi dlaka zrasla po vsem telesu. Priredili so torej velik lov in po srečilo se jim je mladiča ulo viti — bila je deklica, sedaj že veliko dekletce, le da ni znala govoriti in je nekaj vaščanov pogrizla. Sčasoma se je pa privadila in nastala je iz nje čisto normalna ženska in kadar je šla v gozd, so tekle za njo gozdne živali, ona pa je govorila z njimi — najraje z medvedi. To pripovedujejo še dandanes, bog ve, kaj je resnica na tem. Kadar človek vpraša, kje ta ženska živi, iz katere vasi je, ti vsak pove
drugo vas — tako se težko spoznaš, kaj je res in kaj so si ljudje izmislili.*
Drvar v kockasti srajci je prikimal. «Vsak v takile zgodbi nekaj doda — ampak četudi ni vse res, je le prijetno poslušati in če si človek vse živo predstavlja, ga kar prijetno zamrazi po hrbtu. Ampak res pa vse to najbrž ne bo, kaj hočemo.*
«Jaz tudi tako mislim,* je v pogovor posegel mladi drvar. «Medvedje nimajo radi človeškega vonja — brž ko začutijo človeka, raje zbeže. Takih štorij bi se dalo povedati! Nekoč je nosač iz Frangoške nesel gor h planinski koči kad — kočo so takrat preurejali, pa si je hotel oskrbnik v njej narediti pravo kopalnico. Kad je bila težka in možak se je hotel malo odpočiti. Ko tako sedi na štoru, na lepem zagleda med borovci medveda, takšnega črnega, z očmi kakor
trnulja, ki se je skoraj valil. Le da se je valil proti njemu in nosaču Je v zadnjem hipu prišlo na misel, da se je skril, pod kad. Legel je, kad poveznil nase in jo držal ko s kleščami. Medved je s šapo segel po nji, jo premaknil in se z njo igral, medtem ko se je nosač pod njo res kopal, ampak le v lastnem znoju. Ko je pa kosmatinec odšel, je bil dedec tako preplašen, da je tam pod kadjo ostal vso noč in so ga drugo jutro našli šele turisti, ki so šli v kočo. In še takrat je mislil, ko so kad obračali, da je spet medved prišel nanj. A do smrti se ni hotel več kopati v kadi, ampak zmeraj le v nečkah — vsi so se mu zato sme j ali.»
Stari Makatura se smehlja in oočasi vstaja. «No, fantje, pozno je že. Gremo spat, ne?»
Drvarji vstajajo In sl pretegujejo hrbte, razbeljene od dnevnega dela.
Mladi drvar vzame veliko leseno vedrico in gre po seči dol k potoku. Vrne se in slišati Je, kako iz vedrice plluska voda. Z nekai zamahi štrkne voda na žareča polena. Rdeče oglje zasika, še nekaj časa tli, potem na nonolnoma uerasne.
LEONID
LEONOV:
TEMNA VODA
Že od zgodnjega otroštva so nanjo močno vplivale sanje. Nato je kot dekle sanjala, da je šel mimo nje sprevod revežev ln eden izmed njih je sunil radovedno Mavroško v obraz. Na Mavrinem obrazu se je pojavila rana. Začela se je širiti, se gnojiti in obraz je postajal iznakažen. Zaročenec, ki se je pozneje izkazal kot najbolj premeten cerkovnik v okrožju, jo je zapustil. Nato ni bilo več nikogar, da bi sprejel čudno bitje v dom svojih dedov. Mavra je ostala stara devica. Ko je na vrata njenega življenja potrkala starost, jo je sprejela, kot znajo to samo kmetje. Preživljala je dneve v svoji stari bajtici in mirno čakala, da se ji bo doslužena streha zrušila na glavo.
KONEC
Ljudje so starki ob prazniku vernih duš dajali miloščino, poleti pa je Mavra pomagala kot dninarica na bogataških travnikih in skednjih. Nihče je ni maral za pestunjo; otroci so se bali njenega iznakaženega o-I braza. Noseče ženske so se ji | na veliko izognile. Jezilo jo je
izogibanje in ko je, zajetna in žilava, šla skozi vas, se je brez sramu bahala s svojo iznakaže-nostjo, znano daleč naokoli. Razumela je nedotakljivo pravico mladosti, da prezira starost, in se je počasi sprijaznila tudi s tem. Kakor simbol je na strehi njene bajte tedaj pognala šibka, vitka breza. Veter je prinesel seme v to izgubljeno puščavo včerajšnjega življenja in breza je vzklila, se okrepila in začela rasti proti nebu... To je bilo tisto pomlad, ko je Mavro prizadela črna nesreča.
prevzel, se ni več mogla znebiti. V njen vid je kapljala temna voda. ,Noč je prebila v mukah in znoju živalskega strahu. Zjutraj je oblekla svoje najboljše kriio, ga spodrecala, da ga ne bi umazala, in se napotila v šest vrst oddaljeno bolnišnico.
Starka ni videla njenega pri-
hoda; čeprav so bile njene čr-
ne oči ostre in prodirne, da so se vsi bali njenih urokov. Toda nekega dne — sneg je še ležal v jamah — se je Mavra prehladila in segla po robčku. I-skala ga je in ko ga je zagledala na klopi, se je robček napihnil in uščipnil s kremplji Mav-rin prst. Preplašeno je odmaknila roko in spoznala v svojem sovražniku jeznega sosedovega mačka. Udarila ga je z valjarjem za testo in maček je pobegnil, a nemira, ki jo je medtem
Sneg se je. topil na cestah, a Mavra je potrpežljivo prenašala mraz in dve uri čakanja na sprejem. Bila je prepričana,'da ji bodo prismojeni zdravniki bolne oči zamenjali z mladimi, nasmejanimi, kakršne je imela deklica Mavra. Na silo je kašljala, ko je zaplavala v sobo za pregled, sedla je in prekrižala roke čez kolena. Zdravniška pomočnica je bila skromna ženska, v belem plašču in z otožnimi očmi. Od malokrvnosti so Ji izpadli lasje, vendar ni pričakovala, da ji bo čas vrnil nekdanje dekliške kodre. Dolgo je gledala skozi jamico v ogledalu Mavrino skremženo oko, nato je sedla in kot Mavra prekrižala roke na koienih.
— Mi boš dala kapljice ali prašek? Zadovoljna bom z vsem, kar mi boš dala... Obožujem kapljice. — žalostno je pogledala svoje razmočene čevlje. — Vseeno je, lahko mi daš tudi prašek!... Vsa sem se že u-pognila brez oči, niti kopejke
ne morem zaslužiti. Bila bi pripravljena nositi kamenje, a brez oči me ne bodo najeli niti za to. Ce bi imela vsaj volovsko oko: na vse bi pristala, prisegam ti...
— Moraš takoj v mesto, babica, tam boš poiskala doktorja Gvovdjeva. Najbrž ti bo moral rezati oko, — je rekla zdravniška pomočnica in začela previjati suhljatega kmeta z zlomljeno roko.
«Samo tega mi je še treba, da mi ga bodo rezali...* se je zresnila Mavra. Bila je jezna, ker je morala brez kapljic zapustiti bolnišnico, vendar je spoznala, da bi bile vse prošnje zaman. Vlak do mesta bi stal najmanj sedem rubljev, a da bi na slepo pešačila petdeset vrst po blatnih pomladnih poteh, za to se Mavra ne bi odločila niti v mlajših letih.
Zgubanega in mračnega obraza je zapustila bolnišnico. Sonce se je prebijalo skozi mehke zavese oblakov, mladi zimski posevki so poganjali, prinašali srcu tolažbo in nemir in vetrovi so vršali po poljih. Mavri se jo zdelo, da je nadmodrila svet. Le tega ni razumela, zakaj čuti strah pred pomladno obnovo sveta. Hodila je tipajoč predse in ni zašla s poti. Vodile so jo
izkušnje njenih let.
o
Dopoldne se je Kr.Fz i1 blesk pomladi prevleK®1 ki in mrakom: veter šal meglo in težko vasi. Peči ni bilo treba » f
k
vasi. reci ni ono Fojedla je malo kruha ^
la nekaj požirkov v°de' sedela osamljena ln ? seJ’i praskala po mizi. Zdel? ^


da vidi jamo, v kateri prozorni potočki teče da. Veter je loputal J j je \ udarjal v stekla: P0l?7n W4 vsej sili hotela v se je vraževerno P*. nj pf2 drug prostor, a nemir * j<dr( im. hal. Vstopil je njen ‘ jg > zaročenec, cerkovnik. , ral nekam po opravku1^ tj fcbi. Sedel je na klopi 1« ^ V: hom stare srajce bris* jeJjf v
kp PrinnvpHnvn.1 16» ^
I
p
S S
ke. Pripovedoval je,
&
vega v vasi, a Mavra pj F4,
i„	„ v,,-Utr,m	k* vJhiu*
la po culi, s hrbtom ^1»^»
VS
bogu, je sedla naspfptfj niku. Rahel strah ji Pjoffi £
nil obraz. Videla J®. Vrti0f0!#! gosta, a tam, kjer	.9
tl cerkovnik, je	■■
moten, grozeč madež- ,j F ^ v, je razburjeno pomel®
' '	madežu z®P
y b
daj so na joiičasti plameni.

(Nadaljevanje
SIVO: TRST - UL MONTECCH1 6 - II TELEFON 93-808 B lir'polletna 3500 lir, celoletna 64(8) Ur - FLRJ- v tednu ra ulica 3 I, telef. 21-928, teko« račun pri Narodni banki v
&

GORICA: Ulica S. Pelllco MI, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. Št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur -
960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: aDIT DZ -
30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo P*
St
IN 94-038 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA
20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglas Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	__________

n