NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič. odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
28, marec 1991 • šte¥Uka 12 • leto XL¥ • cena 29 dlnarle¥
stran 11
Odsvetujelo solato in
korenje
stran 2
Čigavi so novinarji?
stran 5
Aifred Božič: Giasovaii
bi zame
stran 12
Kdo gre z nami na
morje?
stran 16
Planica: Nič več
striženja peruti
Nov lov na
čarovnice?
v Sloveniji je sprejet osnutek zakona o denacionalizaciji, mne-
nja o njem pa se hudo krešejo. Kaj o tem vprašanju pravijo na
Celjskem, lahko preberete na straneh 6 in 7.
R
-Interier
Šlandrov trg 9 Žalec
Še vedno NAJBOLJ OBISKANA
trgovina s POHIŠTVOM in
stanovanjsko opremo na
Štajerskem!
ZAKAJ?
Daleč najbolj ugodni KREDITI
in popusti pri gotovinskem plačilu!
Telefon: 714-218
Konjlšice
slačipunce
Natakarice zgoraj brez? Nelegalne javne hiše? Šli smo po sledi teh
govoric v koiyiš^ občini.	17 y prispevku
z naslovom Odpreš lahko sto vrat, ust pa ne moreš zapreti.
20.S00 izvodov - 32 sfnni
2. STRAN - 28. MAREC 1991
NAŠI KRAJI IN UUDJ(
Praznik v znamenju kulture
Občinski praznili bo letos obeležila vrsta kaKovostnIh kulturnih prireditev
Celjani bodo svoj občin-
ski praznik letos prvič praz-
novali 11. aprila, v spomin
na leto 1451, ko je Friderik
II. na prošnjo »naših mešča-
nov našega mesta Celja«
kraju in ljudem, ki so živeli
v njem tudi formalno-prav-
no podelil mestne pravice.
Celjani so namreč že nekaj
let pred tem s postopnim
pridobivanjem pravic po-
stajali meščani, 11. april pa
je datum, ko so te svoje pra-
vice dobili tudi potrjene
s prvo znano privilegijsko
listino.
Na kratko bi bila to uteme-
ljitev za praznovanje novega
celjskega občinskega prazni-
ka, ki je ideološko nevtralen,
obnavlja v povojnem obdob-
ju grobo pretrgano zgodo-
vinsko kontinuiteto in skozi
zgodovinsko zavest krepi
identifikacijo prebivalcev
z mestom. S temi stališči so
se strinjali tudi poslanci celj-
ske skupščine, ki so potrdili
nov datum za praznovanje
občinskega praznika, organi-
zacijski odbor za pripravo
praznovanja pa je v ponede-
ljek sklical novinarsko kon-
^ ferenco, na kateri so predsta-
vili program prazničnih pri-
reditev.
Celjski občinski praznik
bo letos minil v znamenju
kakovostnih kulturnih prire-
ditev, prvič pa ne bodo pode-
ljevali občinskih nagrad in
priznanj za dosežke v prete-
klem letu. Praznične priredi-
tve so se začele že včeraj (sre-
da, 27. marec) z gledališko
predstavo Svetlane Makaro-
vič Kabaret 91, ki so jo v Slo-
venskem ljudskem gledališ-
ču Celje pripravili tudi v po-
častitev svetovnega dneva
gledališča. Ostale gledališke
predstave (gostovanje gleda-
liščnikov iz Nove Gorice
s Smrtno pastjo ter slavnost-
na predpremiera celjske po-
stavitve Galinove Zvezde na
jutranjem nebu) pa bodo tes-
no povezane s 40-letnico ob-
stoja celjskega gledališča.
Ob tem se prihodnji teden
Celjanom obetajo še razstave
v Likovnem salonu in Muze-
ju revolucije, knjižnica Ed-
varda Kardelja pripravlja li-
tjerarni večer z Bino Štampe-
Žmavc, v Opatijski cerkvi pa
bosta dva koncerta. Praznič-
ne prireditve se bodo zaklju-
čile s slavnostno sejo zborov
občinske skupščine in kon-
certnim nastopom noneta
Kompolčani na sam praznič-
ni dan, 11. aprila.
IVANA STAMEJČIČ
Velika noč brez
plač?
Štorski železarji so tudi ta
konec meseca ostali brez plač.
Do zaključka redakcije, v to-
rek, jih še vedno niso prejeli,
vodstvo pa se trudi, da bi jih
zagotovilo vsaj do velikonoč-
nih praznikov.
V torek jim je manjkalo še
okrog 8 milijonov dinaijev (od
skupno osemn^stih). Po zago-
tovilu direktorja Borisa Marol-
ta so imeli v tem času za okrog
6 milijonov kvalitetnih menic,
ki pa jih banka ni hotela
eskontirati. Upravni odbor
Ljubljanske banke Splošne
banke Celje je namreč sklenil,
da banka ne bo več sodelovala
pri zagotavljanju plač, vs^ do-
kler v Štorah in slovenskih že-
lezarnah ne uredpo medseboj-
nih razmerij, ki jih teija podr-
žavljanje železarn. Vodstvo že-
lezarne meni, da gre pri banki
za veliko stopnjo nezaupanja
tako do vodstva železarne kot
tudi do republike.
Sicer pa je izplačilo pogoje-
no tudi s ponovnim odlogom
plačil prispevkov, pri čemer je
še posebej pomembno soglasje
Skupnosti pokojninsko inva-
lidskega zavarovanja.
Onesnaževalci ne
izvajajo sklepov
Ekološka sanacija občine,
bolnišnica Topolšica in ob-
činski proračun so bile
glavne teme na zasedanju
poslancev v velenjski
skupščini. Dolge razprave,
obširen dnevni red, ki ga (že
spet) niso pripeljali do kon-
ca in ugotovitev, da so škar-
je in platno v rokah republi-
ke, pa so bistvene značilno-
sti torkovega zasedba.
Poročilo o ekološki sanaci-
ji občine Velenje je bilo se-
stavljeno iz dveh delov, in si-
cer seznama opravljenih na-
log na področju varstva oko-
lja in iz pregleda realiziranih
sklepov skupščine občine
Velenje. Lani so v skupščini
sprejeli 32 sklepov o raznih
ukrepih ekološke sanacije,
od tega pa jih je kar 24 nere-
aliziranih. Nasploh so po-
slanci v razpravi poudarjali,
da lahko zahtevajo določene
ukrepe od onesneiževalcev, ti
pa jih izpolnijo ali pa ne. Na
teh ugotovitvah pa temelji
novi ekološki program sana-
cije občine Velenje, ki zaje-
ma znanstvene ugotovitve,
na podlagi katerih bodo izva-
jali določene sankcije.
Mnenja poslancev v ve-
lenjski skupščini so se kresa-
la tudi glede bolnišnice To-
polšica in načina, kako so
v občini izvedeli za možnost
zapiranja te bolnišnice, na-
mreč iz časopisov. Končno
so v skupščini sprejeli skle-
pe, da poslanci javno prote-
stirajo proti načinu, k^o so
izvedeli za dogajanje, pri raz-
reševanju te problematike
pa naj se velenjski izvršni
svet poveže z republiškim
ministrstvom za zdravstvo in
Zdravstvenim centrom Vele-
nje, pri tem pa naj upošteva
tudi stroko.
Najbolj burna razprava na
torkovem zasedanju seje na-
našala na osnutek proračuna
občine Velenje.
Poslanci so menili,
da je premalo sredstev na-
menjenih za gospodarsko in-
frastrukturo in družbene de-
javnosti, predvsem kulturo.
V celoti znaša velenjski pro-
račun 377.750 milijonov di-
naijev, na vprašanja poslan-
cev, kaj bo, če proračun ne
bo sprejet do konca marca,
pa nihče ni vedel odgovora.
URŠKA KOLENC
Radi bi rento
Pretekli petek je šmarska
vlada na svoji seji znova
obravnavala predlog občin-
skega proračuna za letos.
V zboru krajevnih skupno-
sti so namreč predlog prvič
zavrnili. Vlada je zato skli-
cala sestanek s predstavni-
ki krajevnih skupnosti, na-
to pa predlog ponovno dala
v obravnavo.
Predsednik izvršnega sve-
ta Maijan Aralica je na pet-
kovi seji opozoril, da znesek
za delo krajevnih skupnosti
ni majhen, po podatkih iz
gradiva seje celo najbolj po-
večal (za 149 odstotkov), to
pa tudi ni ves denar, ki naj bi
ga dobili. Člane vlade je zani-
malo, ali bi lahko tudi v kra-
jevnih skupnostih kako var-
čevali in tako prispevali
k zmanjšanju celotnega zne-
ska 217 milijonov letošnjega
občinskega proračuna. Ome-
nili so, da bi lahko v KZ, na
primer, zmanjšali število
redno zaposlenih.
Za družbene dejavnosti so
v predlogu namenili največ,
66 odstotkov denarja, za delo
političnih strank dober mili-
jon dinaijev, kar je 30 odstot-
kov manj kot lani, prav toli-
ko manj bo dobila zveza bor-
cev, za njihove priznavalnine
s področja socialnega var-
stva pa bo 4 odstotke manj
denaija, to je toliko, kot je
letos manj upravičencev.
Član občinske vlade je
opozoril na razmeroma visok
znesek za kulturo, vendar
gre za sanacijo republiško
pomembnih kulturnih spo-
menikov, pri čemer naj bi
občina, sicer z veliko težavo,
sodelovala z dvema milijo-
noma, republika pa z deseti-
mi milijoni dinaijev. Takšen
primer je, recimo, naložba
v romanski grad Podsreda,
kjer se bo del sredstev vrnil
v turistično gospodarstvo,
vprašljiva pa je prihodnost
za šmarsko občino sedeg
ugodne soudeležbe.
Smarska vlada je na seji
posebej obširno obravnavala
poslanski predlog Francija
Zidaija (SDP), ki ga je pred
sejo skupščine posredoval
v presojo predsednik Potoč-
nik. Zidar v petih točkah
opozaija zlasti na vse večjo
obremenjenost občine s šte-
vilnimi infrastruktumimi
objekti, ki izrazito vplivajo
na okolje in krajino (na jugu
bližina JE Krško, daljnovo-
da, plinovod) ter odpira
vprašanje rente, ki nsg bi jo
zato dobivala občina.
Člani vlade so menili, da bi
moral Zidar nekatere svoje
predloge konkretizirati, obe-
nem pa so povedali, da so se
že lotili izdelave projektov
po pričakovanem zakonu
o demografsko ogroženih
območjih, na kar je Zidar tu-
di opozoril v svojem pred-
logu. brane JERANKO
Republiško priznanje NT-RC
v sredo zvečer je predsednik republiškega izvršnega
sveta Lojze Peterle podelil priznanja Republiškega štaba za
civilno zaščito številnim posameznikom, organom in organi-
zacijam, ki so se posebej izkazali pri zaščiti in reševanju ob
novembrskih poplavah. Ob zaključku redakcije natančnega
seznama nagrajencev še nismo imeh, med dobitniki pa je
tudi Novi tednik-Radio Celje.
Urejanje teharskih grobišč
četrti dan Svetovnega slovenskega kongresa 30.
junija se bo odvijal v Celju in takrat naj bi na Tehar-
jah ponovno pripravili mašo, ki jo bo vodil ljubljan-
ski metropolit Alojzij Šuštar. Pričakujejo, da bo na
Teharje prišlo še več ljudi kot lani oktobra, zato
načrt^ejo dodatno ureditev prostora.
Urejen prostor n^ bi obsegal približno 3 hektare, kar
pomeni, da bi zaprli del odlagališča Cinkarninih trdnih
odpadkov in ga ozelenili. Celotna ureditev naj bi bila
v skladu s kasnejšo celovito ureditvijo grobišča na
Tehaijah. Končna rešitev pa bo morala temeljiti na
strokovnih podlagah in ustreznih prostorskih aktih.
V	republiki pripravlj^o dopolnitev prostorskih sesta-
vin planskih aktov, republiški zavod za varstvo
naravne in kulturne dediščine pa skupaj s celjskim
pripravlja izhodišča za ureditev grobišč. Pri tem je
teharsko še posebej problematično, saj gre za urbano
okolje, čisto drugačno kot na primer v Kočevskem
Rogu. Po dosedanjih predlogih strokovnjakov zavoda
naj bi povsod tam, kjer gre za grobišča pod kmetij-
skimi površinami, okolje ohranili takšno kot je.
V	urbanih okoljih pa bo treba upoštevati specifičnosti
posameznih lokacij povojnih grobišč, ki jih je v celjski
občini dvaindvajset. Na Tehaijah bo treba zlasti ure-
diti problem Cinkarniških odlagališč v strpnem dogo-
voru vseh strani, kar je med drugim predlagala tudi
republiška komisija za urejanje grobišč v Sloveniji, ki
je pred tednom obiskala Celje in se zavzela tudi za to,
da grobišča na Tehaijah ne bi prekopavali.	TC
Po 28. členu Poslovnika Skupščine občine Celje
sklicujem
11. SKUPNO SEJO ZBOROV
SKUPŠČINE OBČINE CELJE,
v petek, dne 29. marca 1991 ob 8. uri
v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg
svobode 9.
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1.	Otvoritev seje in ugotovitev prisotnosti poslancev
2.	Sprejem dnevnega reda
3.	Poročilo o realizaciji 10. skupne seje zborov dne 8. in
18. 3. 1991 in potrditev zapisnikov
4.	Aktualne informacije:
-	Problematika Železarne Štore
-	Informacija o cenah komunalnih storitev in stanarin
-	Predstavitev II. faze »Tematske karte onesnaženosti
tal v občini Celje«
5.	Predlog odloka o proračunu občine Celje za leto 1991
6.	Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa
proračuna občine Celje za leto 1990 - HITRI
POSTOPEK
7.	Predlog odloka o razveljavitvi odloka o ustanovitvi
Geodetske uprave občin Celje in Laško
8.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka
o organizaciji in delovnem področju upravnih organov
in organizacij občine Celje
9.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka
o ZN Otok I - HITRI POSTOPEK
10.	Osnutek odloka o ZN stare Cinkarne Celje
11.	Osnutek odloka o ZN za območje nove Cinkarne Celje
za sanacijo, novelacijo in razširitev, za območje
lokotvorne železniške postaje Bežigrad in za lokacijo
črpališča tehnološke vode na Hudinji
12.	Predlog za sprejem začasnih ukrepov družbenega
varstva v Centru za varstvo in delo Golovec
13.	Imenovanje projektnega sveta za projekt »Celje
-	zdravo mesto«
14.	a) Odgovori na vprašanja in pobude poslancev
b) Vprašanja in pobude poslancev.
K 3. točki
Poročilo o realizaciji nadaljevanja 10. skupne seje z dne
18. 3. 1991 in zapisnik boste prejeli na seji skupščine,
k 14. b. točki
Pobude in vprašanja lahko podate tudi pisno med
zasedanjem skupščine, ustno pa k tej točki dnevnega reda.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Anton Roječ, dipl. iur.
Čigavi so novinarji?
Vsaka oblast dela in razmišlja - oblast-
niško. Tudi ta, ki pravi, da je najbolj de-
mokratična. Vendar ni problem vtem, da
se obnaša oblastniško, s^j tudi od pomla-
di ne pričakujemo snežnih metežev, pač
pa, da začno brsteti vrtnice. Problem je
v tem, da se oblast spreneveda.
Vane Gošnik, poslanec iz Velenja, je
v republiški skupščini ob najnovejši aferi
(zahteva Franceta Bučarja, naj republi-
ška komisija za volitve in imenovanja
razreši Alenko Leskovic, vodjo skupščin-
ske informativne službe, ker ni odvzela
akreditiva novinarki Dela M^di Vukelič)
polemiziral s poslanko Sor\jo Lokar, češ
da n^ pove, kateri sistem je začel s podr-
žavljanjem medijev, kateri mediji so po-
državljeni, katere urednike je ta sistem
politikantsko nastavil in kdo je po nje-
nem dejansko imenoval štiri vodilne
v TV Slovenije.
Za velerijskega poslanca in podpred-
sednika republiške skupščine potemta-
kem ni problem, da so mediji podržavlje-
ni in oblast nadzira novinarje. Zanj je
bistveno, kateri sistem je začel dušiti no-
vinarsko svobodo. Po domače povedano
- ta oblast ne dela nič drugega, kar je
počela že prejšnja, in če si hoče podrediti
medije, ji je prejšnji režim najboljši
vzgled.
Pravzaprav si zasluži iskrenost Vaneta
Gošnika priznanje. Pozabil pa je poveda-
ti, kako so mediji pod prejšnjo oblastjo
vendarle pomagali novi demokraciji. Ne
glede na miselno enoumje in enopartij-
sko vladavino so javni mediji navzlic vse-
mu le ohranili določeno stopryo avto-
nomnosti in profesionalne svobode.
V Sloveniji ni bilo tankov pred televizijo
in ne demonstracij zaradi zadrtosti posa-
meznih uredništev. In v tem je čar najno-
vejše in nenavadne skupščinske afere, ko
predsednik demokratično izvoljenega
parlamenta zahteva odvzem akreditiva
novinarki, ki že nekaj časa spremna delo
ustavne komisije izredno profesionalno
in zavzeto.
KOMENTIRAMO
Politični pritiski na medije in njihova
uredništva namreč niso slovenska poseb-
nost. Kaj se dogaja z novinarsko svobodo
pod rdečo oblastjo Slobodana Miloševi-
ča, je znano. Kako ostri so konflikti med
novinarstvom na hrvaškem ali v BiH
z novo, demokratično oblastjo, se prav
tako ve. Nil^er ni torej drugače, kot je
- novinarji niso povsem zadovoljni
z oblastjo, oblast ne z novinarstvom. Po-
litični pragmatizem višavi dr. Janeza Je-
rovška, novega šefa slovenske televizije,
da novinarstvo nikoli ni povsem neodvis-
no, je torej upravičen. Bolj skrbi, ker pač
spet spominja na »nedemokratične« ča-
se, njegova izjava, da bo uredništvo tele-
vizije razmislilo, ali bo podprlo odločitev
o generalnem štrajku slovenskih delav-
cev. Po direktorjevem mnenju lahko
štrc^jk destabilizira Slovenijo. Zato bi bila
taka podpora, tako se ga je razumelo,
politično nesprejemljiva. Spet sta torej
potisnjena na stranski tir profesionalnost
in avtonomnost novinarstva, čeprav seje
generalni direktor TV Slovenije ustavil
ob stavki zgolj ilustrativno in se da sicer
v marsičem z njegovim nastopom stri-
njati.
Kako odpravljati nesporazume med
novinarstvom, oblastjo in politiko zdaj,
ko ni barvno razpoznaven samo politični
prostor, marveč je tako ali drugače stran-
karsko obarvano tudi novinarstvo, in si-
cer tako v republiških kot v regionalnih
medijih ? Ne glede na to, kako bo razre-
šen konflikt v skupščini in kaj bo storil
France Bučar, bi se morala tudi nova
oblast zavzemati predvsem za profesi-
onalnost slovenskega novinarstva. V tem
je lahko legitimacija demokratičnosti
zdajšnje oblasti in v tem je svoboda novi-
narstva oziroma medijev. Javnost se bo
sama odločala med informacijami, kijih
ponuja trg - morda se bo odločala za
izrazito strankarsko intonirane informa-
cije, morda se bo odločala za zabavno,
marij zahtevno branje, morda se bo odlo-
čala za medije in informacije, ki znajo
ohraniti profesionalno distanco do vsega,
kar se spleta v družbi. A da se bo lahko
javnost tako odločala, medijev ne sme
imeti v rokah ne država in ne oblast, pač
pa javnost. Tudi če bo oblast podržavila
medije in četudi novinarjem ne bo dovo-
lila večinskih lastninskih deležev v novi-
narskih hišah, mora priznati občo civili-
zacijsko vrednoto nove demokracije
- svobodo javne besede. Seveda, če hoče
zares biti demokratična.
France Bučarje ob primeru Majde Vu-
kelič storil napako. LahkoJo popravi.
JOŽE VOLFAND

28. MAREC 1991 - STRAN 3
n/ledloško vodo v industrijo
v Celju bodo prihodnji
niesec zaključili z izgradnjo
prvega odseka industrijske-
ga cevovoda od Vrtnarske
§ole v Medlogu do Obnove
v dolžini 1630 metrov. Gre
za uresničevanje projekta,
po katerem bodo medloško
vodo pripeljali do industrij-
skih porabnikov, medtem
ko naj bi gospodinjstva do-
bivala večinoma vodo iz vi-
tanjskega in frankolovske-
ga vira.
Gre za kratkoročne ukrepe
reševanja večletnega proble-
ma oskrbe Celja z zdravo pit-
no vodo. Voda iz Medlega je
namreč prekomerno onesna-
žena z nitrati, SeU vzorci dose-
gajo od 16 do 18 miligramov,
občasno tudi 20 miligramov
nitratov, medtem ko zakon
dovoljuje 10 miligramov. Ve-
čino te vode porabijo gospo-
dinjstva, medtem ko indu-
strija dobiva zaradi lokacije
neoporečno vitanjsko vodo,
ki jo večinoma porabi v teh-
nološke namene. Zaradi pre-
majhnih zmogljivosti vitanj-
skega in frankolovskega vira
Medloga ni mogoče izločiti iz
uporabe, pač pa so v okviru
celjske Komunale predlagali
prerazdelitev pitne vode iz
posameznih virov. Po bese-
dah Jožeta Spevana, v. d. di-
rektorja Vodovoda, n^ bi in-
dustrija prejemala čim več
medloške vode, gospodinj-
stva pa čim več vitanjske,
s tem da bo treba za široko
potrošnjo še dodajati del
medloške vode, kadar bo to
potrebno. Zato je predvide-
na povezava obeh omrežij na
dveh lokacijah in sicer na
križišču Čopove in Dečkove
ter med Dečkovo in Opekar-
niško ulico. Na obeh lokaci-
jah bi vitanjski vodi dodajali
po 50 litrov medloške. Indu-
strija pa bi neposredno dobi-
vala 52 litrov medloške vode
na sekundo in to prek indu-
strijskega cevovoda, ki bo
v končni izvedbi segal od vo-
darne do industrijske cone
vzhodne Trnovlje. Že lani so
zgradili odsek v dolžini 580
metrov med vodarno in Vrt-
narsko šolo, letos nadaljuje-
jo z deh do Obnove in da bi
to fazo vs^ delno lahko dali
v uporabo, bodo morali ure-
diti še priključek med Obno-
vo ter križiščem Dečkova-
-Čopova ulica. Kako pa bo
z izgradnjo druge faze cevo-
voda, na katerega n£y bi se
priključili vsi večji industrij-
ski porabniki (Aero, Ingrad,
Metka, Libela, Cinkarna,
Emo in Golovec), pa še ni
znano, saj tudi sredstev v ta
namen ni. Za prvo fazo so
potrebovali 5 milijonov di-
naijev, ki so jih dobili delo-
ma iz sredstev za vodarino,
deloma pa s kratkoročnim
kreditom iz občinskega pro-
računa. Po projektu za drugo
fazo bodo potrebovali več
kot 14 milijonov dinarjev, ki
pa jih zaenkrat nim^o, zato
so zaprosili za nepovratna
sredstva iz republiškega pro-
računa.
Kljub izgradnji industrij-
skega cevovoda pa ostaja
med prednostnimi nalogami
celjske vodooskrbe še vedno
pridobitev novih vodnih vi-
rov v konjiški občini, s kate-
ro še vedno tečejo dogovori.
Le na ta način bi namreč lah-
ko medloško vodo popolno-
ma izločili iz uporabe v celj-
skih gospodinjstvih.
T. CVIRN
Delavska hranilnica na Celjsifem
Prejšnji teden so v Vele-
nju predstavniki novousta-
novljene Delavske hranilni-
ce predstavili poslovno po-
litiko, cilje in naloge te hra-
nilnice. Ustanovitelji hra-
nilnice so sindikati posa-
meznih dejavnosti, s celj-
skega področja pa so med
ustanovitelji v velenjski in
celjski območni svet svo-
bodnih sindikatov, ter sin-
dikati iz Ema in štorske Že-
lezarne.
Delavska hranilnica je
bančna organizacija, speci-
fični pogoji delovarija pa iz-
hajajo iz ustanoviteljev, torej
sindikatov, katerih osnovna
naloga je zastopanje intere-
sov delavstva. Hranilnica bo
varovala in ohranjala osnov-
ne vrednosti vlog varčeval-
cev, zbirala prosta neporab-
ljena sredstva iz sindikalnih
blagsgn, socelovala pri od-
pravljanju zaostrenih eko-
nomskih razmer, pomagala
pri prezaposlitvi presežnih
delavcev in reševanju stano-
vanjskih težav, ter sodelova-
la pri izv^anju socialne, in-
validske in pokojninske po-
Utike.
Seveda ob izvEoanju teh
nalog hranilnica ne bo zane-
marila osnovnih ciljev kot so
varčevanje, zbiranje sred-
stev, racionalno poslovanje
in ustvarjanje prihodka. Pri
svojem delu bo spoštovala
osnovna načela bančnega
poslovanja, varnost, renta-
bilnost in likvidnost.
Sredstva za svoje poslova-
nje bo hranilnica pridobivala
s pomočjo individualnih var-
čevalcev, delavcev. V ta na-
men se nameravcOo povezati
s sindikalnimi organizacija-
mi, ki že opravlj£yo določene
finančne operacije s sred-
stvi, zbranimi iz sindikalne
članarine ali po sistemu vza-
jemne pomoči. Sredstva za
poslovanje nameravajo pri-
dobivati tudi z izd^anjem
vrednostnih papirjev in naje-
manjem kreditov. U. K.
Dražje bivanje
PUn v CeUu se ie pocenil za 28 odstotkov
Cena komunalnih stori-
tev in stanarin bodo od 1.
aprila višje, je na zadnji seji
sklenil celjski izvršni svet.
Voda bo dražja za 17 od-
stotkov v gospodinjstvih in
družbenih dejavnostih ter za
16,5 odstotka v ostali potroš-
nji. To pomeni, da bodo po-
rabniki v prvi skupini plače-
vali porabljen kubik po 5,55
dinarjev, v drugi pa po 12
dinarjev. Kanalščina se je od
2,56 dinarjev podražila na 3,4
dinarje v gospodinjstvih,
v industriji pa s 6,04 na 6,80
dinarjev. Odstotek dviga pri
odvozu smeti je visok, s^
dosega več kot 67 odstotkov,
v številkah pa to pomeni
dvig z 68 par na dinar in 14
par na kvadratni meter sta-
novanja. Ogrevanje v Celju
je dražje za 17,6 odstotka, kar
pomeni, da bo treba za kva-
dratni meter stanovanja pla-
čevati nek^ več kot 10 dinar-
jev, v Štorah pa je dvig 33-
odstoten, kar pomeni 6,20 di-
narjev za kvadratni meter
ogrevanega stanovanja.
Ob tem so nekateri člani
izvršnega sveta menili, da je
cena v Storah previsoka gle-
de na socialne razmere pre-
bivalcev, ki večinoma delajo
v Železarni. Po razlagi stro-
kwnih služb pa je cena
v Storah n^nižja v Sloveniji
in ne pokriva stroškov ogre-
vanja.
Nek^ pripomb je bilo tudi
na račun precejšnjih investi-
cij pri odvažanju smeti. Gre
namreč za širitev in ureditev
odlagališča, za nabavo stroja
zgoščevalca fekalij in za na-
kup kontejnerjev, s katerimi
bodo v treh krajevnih skup-
nostih začeli poskusno zbira-
ti odpadke pri izvoru. Vse to
je po besedah predstavnikov
Komunale nujno in bo še
z nekaj vlaganji veljalo več
kot 13 milijonov dinarjev. Po
mnenju izvršnega sveta so
takšni stroški sprejemljivi le
v začetni fazi, medtem ko bi
moralo biti zbiranje odpad-
kov ekonomska kategorija
tako kot drugod v svetu.
Ob vseh podražitvah ko-
munalnih storitev pa je plin
po novem cenejši skoraj za
28 odstotkov, kar naj bi pri-
neslo temu gorivu večjo kon-
kurenčnost v primerjavi
z ostalimi, to pa bi bilo zlasti
spodbudno z vidika varstva
okolja.
Še več razprav kot višje ce-
ne komunalnih storitev pa je
sprožil predlog o 35-odstot-
nem dvigu stanarin v celjski
občini. Majda Meštrov, pred-
sednica celjskih svobodnih
sindikatov je člane izvršnega
sveta opozorila, daje 30 tisoč
zaposlenih v celjskem go-
spodarstvu decembra preje-
malo v povprečju nekaj več
kot 6 tisoč din, ne pa 7800,
o čemer govori statistika. 15
odstotkov zaposlenih je na
čakanju, kar pomeni, da do-
bijo manj kot 3 tisočake, to-
rej bodo večino prejemkov
po novem odšteli za stanova-
nje z ogrevanjem. Strokovna
služba stanovanjskega go-
spodarstva v svojem predlo-
gu ne razpolaga z novejšimi
podatki o osebnih dohodkih,
pač pa predvideva, da bodo
rasli. Majda Meštrov je meni-
la, da so takšna pričakovanja
nerealna in da je lahko stati-
stika zelo varljiva, ko gre za
prikazovanje socialnih raz-
mer. Izvršni svet je ob vsem
tem menil, da socialnih vpra-
šanj ne moremo reševati na
račun zniževanja cen komu-
nalnih storitev in stanarin in
je sprejel 35-odstotni dvig.
S tem naj bi se povečal tudi
delež subvencij k stanari-
nam, ki jo prejema približno
tisoč stanovalcev, znaša pa
polovico povprečne stanari-
ne. Kot je menila Majda Me-
štrov pa so lahko subvencije
le malenkostna olajšava,
medtem ko vsi ostali stroški
bremenijo vse, ne glede na
njihov socialni položaj.
T. CVIRN
Odpoved stanovanjem?
Osnutek konjiškega proračuna v velikem razkoraku
s potreljami
Konjiški izvršni svet je le-
tos že drugič uskladil osnu-
tek proračuna. Uspel ga je
sicer uskladiti z možnostmi,
do potreb pa mu manjka
skoraj 26 miijonov dinar-
jev. To tudi ni presenetlji-
vo, saj je ta osnutek kar za
21,7 odstotka manjši od lan-
skega proračuna. O osnutku
bodo danes odločali poslan-
ci občinske skupščine.
Lani so v konjiški občini
za proračun porabili 196 mi-
lijonov dinarjev. Prvi letoš-
nji predlog je bil za 174 mili-
jonov dinarjev, sedanji drugi
pa le še za 161 milijonov di-
narjev. Ob tem pa uporabni-
ki proračunskih sredstev ter-
jajo za uresničitev svojih
programov skoraj 188 milijo-
nov dinarjev.
Ob usklajevanju potreb in
možnosti so v občini po be-
sedah predsednika izvršne-
ga sveta Rudija Petana sku-
šali upoštevati predvsem
programe. To je bilo mogoče
približno do polovice, ostalo
polovico so zmanjšali vsem
enako. Na tak način je ostalo
najbolj prizadeto stanovanj-
sko gospodarstvo. V njem so
na primer lani porabili 16 mi-
lijonov dinarjev, letos načr-
ti^ejo potreb za 11 in pol mi-
lijonov dinarjev. Po osnutku
proračuna bodo dobili
skromnih 5 milijonov dinar-
jev, kar bo še povečalo že ta-
ko hude stanovanjske stiske.
Denarja namreč ne bo dovolj
ne za solidarnostna stanova-
nja ne za popravila starih sta-
novanjskih hiš.
Očitno je, da seje še vedno
lažje odpovedati na primer
stanovanjem kot progra-
mom družbenih dejavnosti.
Zanje bodo porabili največ
občinskega proračuna - 96
milijonov dinarjev. A tudi
v družbenih dejavnostih ne
bo dovolj denarja za vse po-
trebe. Teh je za 106 milijonov
dinarjev. V primerjavi z lani
so najboD zmanjšali predvi-
den denar za inovacijsko de-
javnost, za potrebe konjiške-
ga zdravstvenega doma, za
otroško varstvo in za sofi-
nanciranje zdravstvenega
doma v Zrečah.
MILENA B. POKLIČ
Pišite na reciiciirani papir
Šmarska občinska vlada se je že odločila za pobudo
Zelenih Slovenije in je pripravljena uporabljati ekolo-
ško ustreznejši pisarniški papir. Slovenske papirnice
so namreč začele proizvajati papir, kije v celoti izdelan
iz starega papirja. S tono predelanega, recikliranega
papirja prihranimo 51% energije, 60% vode, onesnaže-
vanje vode je manjše za 35%, zraka 74%, manj je tudi
komunalnih odpadkov. Pomembno je, da ni potrebno
sekati lesa naših umir^očih gozdov, ki je sicer
osnovna surovina. Zeleni so pobudo naslovili na vse
slovenske skupščine, vlado, predsedstvo, Slovensko
akademijo znanosti in umetnosti ter univerzi. V razvi-
tem svetu uporabljajo predelan papir že vrsto let, nanj
posebej zapišejo da gre za ekološko primernješi prede-
lani papir, zgled pa so dali zlasti z vrha navzdol. gj
SVET MED TEDNOM
Piše: Robert Gorjanc
Ganz unten v zmrzovalniku
Naslov knjige znanega nemškega novinarja Gun-
terja Walraffa Ganz unten (Čisto spodaj) bi bila pri-
merna metafora za opis sedanjih razmer v vzhodnih
deželah združene Nemčije in nekdanje NDR. S priklju-
čitvijo vzhodnega-sociaUstičnega dela k večjemu kapi-
talističnemu kosu so se docela pokazali učinki Velike
ideje.
Potem, ko so še v času Honeckerja masovno potovali
v madžarsko, da bi lahko potem bežali v Avstrijo in
naprej v Zahodno Nemčijo, zdaj nimajo več kam
bežati. Formalno pravno je namreč vse zdaj tudi pri
njih: prava demokracija (doslej uveljavljena kot naj-
bolj razvita), poslanci v Bundestagu, ki so jih ljudje
prvič po vojni v vuhodnem delu svobodno volili,
močna, konvertibilna nemška marka, uzakonjena pri-
vatna iniciativa, skratka-kapitalizem.
A nič zadovoljstva, potem ko so vzhodni bratje izpeli
oživljeni nacionalni nemški ponos. Kajti z njim se ne
da nič kupiti, nič plačati, to je mogoče samo z denar-
jem, tega pa v Vzhodni Nemčiji ni. In gaje vedno manj
za tiste, ki v tisočih zapušč^o tovarne kot tehnološki
presežek, za tiste, ki se jim je skrčila socialna podpora
in skratka za vse, ker so morebitni prihranki s preklo-
pom v novo valuto izgubili svojo moč prihodnosti.
Statistična slika primerjave dveh delov ozemlja, kije
bilo z nekdanjim skupnim glavnim mestom ločeno
z visokim zidom, je porazna: v Zvezni republiki Nem-
čiji je 7 odstotna nezaposlenost, v Vzhodni pa 30
odstotna. Povprečni družbeni bruto proizvod na prebi-
valca znaša v Zahodnem delu 26,447 dolarja, v NDR
9.305. V ZRN proizvedejo na leto 4 milijone 980 tisoč
avtomobilov, za 2,6 odstotka več kot leta 1989, v NDR
pa 187 tisoč avtomobilov ali kar za 30 odstotkov manj
kot leta 1989. Kot kazalec razvitosti se lahko vzame
število telefonskih priključkov, v ZRN 28,4 milijona ah
50 na 100 prebivalcev, v vzhodnem delu države 1,8 ali
10 na 100 prebivalcev.
Visoka nezaposlenost, ki jo preživlja 1,9 milijona
prebivalcev, naj bi se po vladnih ekonomistih do sre-
dine leta povečala na 50 odstotkov, kar bi bilo
podobno kot je bilo v času Weimarske republike, pre-
den so nacisti prevzeli oblast. Naraščajoče število ljudi
brez dela sovpada s hudim padcem industrijske proiz-
vodnje, ki naj bi lani padala kar za 53 odstotkov in še
naprej pada. Zvezno ministrstvo za gospodarstvo
poroča o totalni odsotnosti izvoza iz vzhodnih dežel
Nemčije. Velika državna podjetja doživljajo bankrot,
med njimi Carl Zeiss Jena, nekoč cenjeno podjetje za
izdelovanje kakovostne optike, potem Interflug
- državna avionska družba, pa vodilna izdelovalca
avtomobilov Trabant in Wartburg.
Kaj povedo zahodne analize o »vzhodni državi blagi-
nje«. Nizka produktivnost v NDR je bila posledica 30
do 50 odstotkov viška delovnih mest, ki so jih odpirali
zaradi komunističnega načela polne zaposlenosti. Da
bodo podjetja postala konkurenčna, se bodo morala
znebiti tretjine od 9 milijonske delovne sile. Popolni
državni nadzor nad podjetji je seveda uničeval sle-
herno iniciativo in tehnološki zaostanek zaradi nekon-
kurenčnosti pomeni, da recimo včasih zveneča
tovarna računalnikov Robotron nima praktično
nobene cene več.
Zavladal je popolni fiskalni kaos, ker so morala
podjetja vse izdatke prepisovati na državni račun, ta pa
si je potem prekrojevala stanje financ. Danes računo-
vodskim knjigam v vzhodnonemških podjetjih ne ver-
jame nihče več, to pa pomeni, da nihče ne ve, s čim
dejansko razpolagajo in zato tudi nihče noče tvegati
investiranja v takšna podjetja. Umetni trg v okviru
Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč je praktično
razpadel, s^ niti Rusi niti drugi ne prodajno več svojih
surovin in drugih naravnih virov (z obdelanimi izdelki,
predvsem za široko uporabo so povsem nekonku-
rentni) na kliringu, pač pa samo za trdno valuto, kije
pa vzhodne socialistične države seveda nimajo veliko,
še najmanj pa Rusija, kije bila glavni odjemalec. Tako
praktično ni strank, ni izvoza in ni valute, kot velik
problem pa se kaže tudi dejstvo, da praktično
v Vzhodni Nemčiji ni menažerjev, ki bi obvladali
zahodne metode podjetniškega boja. In morda je v tem
tudi največji problem, sfd takšnih, ki so znali samo
poslušati ukaze od zgoraj nimajo s kom zamenjati, ker
nihče ne obvlada promotivnih metod zahodnega
podjetniškega boja.
»Ganz unten« se bo tako še za nekaj časa podaljšal in
težko je verjeti, da bo zadevo rešila večja obremenitev
zahodnih davkoplačevalcev, ki niso pripravljeni kar
naprej samo poslušati obljub o neprevelikih finančnih
žrtvah za vsenemško združitev, še posebej pa ne želijo
solidarnosti na siromašenju ekonomske iniciative.
»Ganz unten« bo tako za nekaj časa zamrznil, trezni
analitiki napovedujejo, da bo mlačen šele čez kakih 6-8
let. Za Kohla ostane sedaj velika naloga kanaliziranja
nezadovoljstva na obeh straneh Nemčije: v vzhodnem
bo moral miriti vse večje armade demonstrantov, ki
prehajajo tudi v najbolj odklonske vzorčne primere
posledic socialne stiske zaradi kapitalistične tekme za
profit (nogometni navijači, ki zganjajo nasilje), na
drugi pa tudi svoje volilce na zahodu (skupaj z vzhod-
nimi mu je od skoraj plebiscitarne podpore sed^j pri-
vrženost padla na 53 odstotkov). Gre torej tudi za
usodo prvega človeka združitve.
4. STRAN - 28. MAREC 1991

Zaščita je nujna
Minuli teden je bil v Žalcu
dvodnevni posvet Zadružne
zveze Slovenije. Med gosti
je bil tudi kmetijski mini-
ster Jože Osterc, ki je govo-
ril o ciljih kmetijske poli-
tike.
Po ministrovih besedah si
bomo v Sloveniji prizadevali
predvsem za to, da obdržimo
dosedanjo stopnjo samo-
oskrbe s kmetijskimi pridel-
ki. Ta stopnja znaša sedaj 82
odstotkov. Osterc ni prepri-
čan, da bomo to stopnjo za-
držah, predvsem zaradi pro-
cesov lastninjenja in privati-
zacije. Nadalje je opozarjal
tudi na boljšo kvaliteto, sicer
se bomo po letu 92 lahko po-
slovili od evropskega trga.
Tako kmetijski minister
kot udeleženci posveta so se
zavzeli za večjo zaščito do-
mače kmetijske proizvodnje.
Po podatkih veterinarsko sa-
nitarne inšpekcije smo lani
uvozili 10 do 12 tisoč ton go-
vejega mesa, kar je četrtina
slovenske prireje. Uvoženo
meso je bilo po Osterčevih
besedah slabše kvalitete,
uporabih so ga predvsem
v predelavi, ki je na ta račun
tudi preživela. Razen goveje-
ga mesa smo lani uvozili še
13 tisoč ton svinjskega mesa
in 32 tisoč komadov praši-
čev. Tudi pri uvozu mleka so
številke visoke - uvozili smo
2 milijona litrov mleka in
2 tisoč ton mlečnih izdelkov,
oh tem pa doma odkupimo
že 20 do 30 odstotkov več
mleka kot ga potrebujemo.
Problemov viškov smo reše-
vali s prodajo na Hrvaško in
v Bosno, ti republiki pa sta
slaba plačnika. Po besedah
kmetijskega ministra je Hr-
vaška konec januarja dolgo-
vala Sloveniji za vse nakupe
440 milijonov dinaijev. Jas-
no je torej, da bo treba nekju
ukreniti za zaščito domačega
kmetovalca, kako bomo to
storili, pa konkretno mini-
ster ni povedal.
Udeleženci posveta so
ostro kritizirali tudi odloči-
tev vlade, da se ukinjajo pri-
oritetne panoge. Kmetijci se
s tem ne strinjego, ker kme-
tijstvo ne more zagotavljati
lastnega kapitala skozi vse
leto, zato pa tudi mora biti
deležno posebnih stimulacij.
IB
Nižji proračun
Poslanci žalske občinske
skupščine bodo na jutrišnji
seji sprejemali predlog od-
loka o občinskem proraču-
nu. V občini so se dogovorili
za zmanjšanje proračuna.
Tako naj bi prihodki po
novem znašali 365 milijonov
dinarjev, kar je za okoli 13
milijonov din manj, kot je bi-
lo predvideno v osnutku.
Zmanjšanje je posledica pri-
pomb in ponovnega preraču-
navanja. V primerjavi z os-
nutkom je v predlogu prora-
čuna predvideno manj sred-
stev za delo upravnih orga-
nov, za ljudsko obrambo in
družbene dejavnosti, pove-
čan pa je delež sredstev za
požarno varnost ter pospeše-
vanje proizvodnje hrane. IB
Bollor ne žari več
Poslanci bodo odločili o novem glasilu
če se bodo poslanci odloči-
li, bodo v šmarski občini zno-
va imeli občinsko glasilo.
V tej občini so že imeli glasilo
»Bohor žari«, ki ga je ustano-
vila bivša SZDL, zdaj ko se
odločajo o novem glasilu pa iz
republiškega ministrstva za
informiranje predlagajo usta-
noviteljstvo občinske skupš-
čine.
V šmarski komisiji za voli-
tve, imenovanja in kadrovske
zadeve, ki jo vodi Romana Pre-
volšek, so tako skupščini pred-
lagali, da bi prevzela ustanovi-
telj stvo, o osnutku odloka
o ustanovitvi časopisa pa se
bodo poslanci šmarske skupš-
čine odločali na redni seji, ki
bo jutri v petek, 29. marca. Ta-
ko bi medsebojne pravice in
obveznosti opredelili s pogod-
bo med občinsko vlado in izda-
jateljem, ki bi bil izbran na
podlagi javnega natečaja, druž-
beni vpliv na programsko zas-
novo in uredniško politiko bi
zagotovili s časopisnim sve-
tom, ki bi ga sestavljali poslan-
ci skupščine, pri čemer bi upo-
števali koliko glasov ima tam
takrat posamezna politična
stranka. Časopisni svet bi oce-
njeval programsko zasnovo,
uredniško politiko in poslova-
nje, sprejemal stališča v zvezi
s posameznimi objavljenimi
informacijami ter odločal
o ugovorih zaradi zavrnitve ob-
jave posameznih prispevkov.
Glavnega in odgovornega
urednika bi imenovala in raz-
reševala občinska skupščina
in bi bil odgovoren njej in ča-
sopisnemu svetu, denar za gla-
silo pa bi zagotavljali iz dohod-
kov občinskega proračuna,
z objavljcinjem reklam ter
s prodno glasila.
BRANE JERANKO
DENAR IN VALUTA
Piše dr. Bogdan Oblak-Hamurabi
Oenarno-kredltna politika pri
nas
Dolgoročni cilji kreditno-monetarne
politike so identični s cilji ekonomske in
družbene razvojne politike, s£0 je cen-
tralnobančni sistem načeloma v rokah
države. Takšni cilji so naslednji:
-	uravnotežena plačilna bilanca
- stabilna raven cen
-	polna zaposlenost
-	visoka gospodarska rast
Prva dva cilja pa sta v nasprotju z zad-
njima dvema ciljema. Dosega prvih
dveh gre na škodo drugih dveh. Poleg
tega ne smemo pozabiti, da je denar le
denar in nič več. Ustrezna denarna poU-
tika je potreben, ne pa zadosten pogoj za
dosego naštetih ciljev. Za optimalno do-
sego ciljev moramo uporabiti tudi fi-
skalno politiko (davki, proračuni). Šele
ob harmonično usklajenem delovanju
na obeh področjih lahko pričakujemo
dosego želenih ciljev. Ni treba posebej
povdaijati, da smo daleč od naštetih ci-
ljev. N^bolj žalostno pa je, daje zadnjih
nek^i let v Evropi razcvet, pri nas pa
stagnacija.
Prepuščeni sebi
Konjiški zdravstveni dom z zastarelo opremo in Izgubami
Slovenski zdravstveni do-
movi so bolj ali manj pre-
puščeni sami sebi, odkar
o njihovem delu in flnanci-
ranju odloča republiška
uprava. Do večine občine ne
čutijo več nikakršnih ob-
veznosti in jih prepuščajo
njihovim težavam.
Konjiški zdravstveni dom
je zaključil preteklo leto
z 2 milijonoma 272 tisoč di-
narji izgube, poleg za redno
delo nujno potrebuje denar
za obnovo zastarele opreme,
poslanci občinske skupščine
pa, verjetno zaradi splošnega
nezadovoljstva z delom
zdravstvenega doma, niso
sprejeli niti odloka o zago-
tavljanju sredstev za izvaja-
nje zdravstvenega varstva
v občini. Popravni izpit dela-
jo na današnji skupščini.
Glavni razlog za izgubo
v preteklem letu je po mne-
nju direktorice Marije Poli-
čar v nesmiselnem načinu fi-
nanciranja. To je vezano na
materialne stroške v letu
1988. Kdor je tega leta varče-
val, sedaj ne more preživeti.
To pa je tudi razlog, da ima
danes praktično vsak zdrav-
stveni dom v Sloveniji dru-
gačne cene zdravstvenih sto-
ritev. Marija Poličar je pre-
pričana, da bi lahko pristoj-
ne republiške službe v celem
letu 1990 že izračunale, koli-
ko denaija je potrebnega za
normalno poslovanje na pri-
mer ambulante splošne me-
dicine ali pa zobozdravstva.
Tako kot drugi v zdravstvu,
imajo v Slovenskih Konjicah
že dovolj neurejenosti, veza-
nih na nenehna »prehodna
obdobja«.
Zaradi nerazumevanja
v lastni občini imsOo še več
težav, kot bi jih imeli sicer,
pravijo. Slovenske Konjice
so ena redkih občin, ki še ni
sprejela odloka o prispevni
stopnji za potrebe zdravstva
v občini. Obravnava odloka
v skupščini je bila priložnost
za celovit napad na zdrav-
stveno službo, kar se sicer
dog£ya tudi v drugih obči-
nah. O odloku bodo odločali
danes, češ, da ni bil dovolj
utemeljen. V to je seveda
mogoče dvomiti, s^ se s ta-
ko zbranim denarjem zago-
tavljajo pogrebnine, posmrt-
nine, prevozi in nadomestila
osebnih dohodkov v času
bolezni nad 30 dni za obrtni-
ke in pri njih zaposlene de-
lavce ter za nego družinskih
članov.
Sicer pa se bo razumeva-
nje občine za potrebe zdrav-
stva pokazalo na današnji
skupščini predvsem pri
sprejemanju osnutka občin-
skega proračuna. V njem je
namreč pri potrebah zdrav-
stva vključen tudi načrt na-
kupa potrebne opreme.
Zdravstveni dom bo letos
razpolagal z n^več 700 tisoč
dinarjev amortizacijskih
sredstev, potreb pa ima za
2 milijona dinarjev več. Med
večjimi potrebami so nakup
novega ali vsaj obnova stare-
ga reševalnega vozila, obno-
va vsaj enega zobozdravstve-
nega aparata in nakup ul-
trazvočnega aparata, ki bi
nadomestil star, praktično
neuporaben rentgenski apa-
rat. Ta aparat in nov aparat
za štetje eritrocitov v labora-
toriju sta poleg reševalnega
vozila tudi najdražja.
MILENA B. POKLIČ
Otroški dispanzer obnovljen
Otroški dispanzer v celjskem zdravstvenem domu, ki ga
je jesenska poplava povsem uničila, je spet urejen. To pa
omogoča, da lahko delo spet opravljajo po utečenem redu.
Dopoldne od 7. do 13. ure del^o tako imenovane preven-
tivne dejavnosti: posvetovalnica, sistematični pregledi 3-
letnikov in rizična ambulanta. Za ta del dejavnosti otroke
naročajo na pregled na dan in uro, da bi bilo čim manj
nepotrebnega čakanja. Ves dan, od 7. do 19. ure dela ambu-
lanta za bolne otroke. V tej ambulanti so kontrole dopoldne
med 7. in 8. uro ter popoldne med 13. in 14. uro.
V obnovljenem dispanzerju nameravajo ponovno oživiti
srečanja skupine staršev na temo »zdrav način življenja«.
Takšna srečanja pripavljajo občasno že tri leta, zadnje
mesece pa zanje ni bilo ustreznih prostorov. Sicer pa bodo
po poplavi urejene prostore predšolskega dispanzeija slo-
vesno odprli ob letošiyem svetovnem dnevu zdravja. To so
po poplavi vendarle prvi, celovito prenovljeni prostori
v celjskem zdravstvenem domu.	MBP
SEF
varen prostor za hrambo vaših
dragocenosti
živimo v času, ko so pogosti vlomi v stanovanja
in druge prostore.
Ste pomislili, da lahko kaj podobnega doleti tudi
vas?
Odhajate na dopust, zapuščate za dalj časa
svoje stanovanje, ali pa morda nimate
primernega prostora za hrambo vaših
dragocenosti?
Banka vam pomaga pri rešvanju teh skrbi.
V posebno zavarovanih in zaščitenih prostorih
Celjske mestne hranilnice vam ponuja šefe,
oziroma posebne predale, kjer lahko hranite
vrednostne predmete in dokumente.
Pričakujemo vas in želimo, da bi vam bil sef
v pomoč in korist.
Podrobnejše informacije dobite v Celjski
mestni hranilnici, Titov trg 6, tel. 26-815.
Vsak petek
razkriva
RESNICO

28. MAREC 1991 - STRAN 5
Glasovali bi zame
Alfred Božič, predsednik mozirskega IS o težavah, očitkih, cestah, Elkroju...
v mozirski občini je poplava marsi-
kaj odnesla. Pa tudi prinesla - prere-
kanja, očitke, cestne zadrege, vpraša-
nja o prihodnosti celotne Zgornje Sa-
vinjske doline... Predsednik mozir-
skega občinskega izvršnega sveta,
Alfred Božič, ki so mu ob tem nekate-
ri očitali marsikakšne »grdobije«,
drugi pa so ga branili, pojasnjuje ne-
katere najbolj žgoče mozirske te-
žave ...
Obvoznica in most na Ljubnem?
»Za most na približno stari lokaciji
so sredstva že zagotovljena. Ob vsem
tem se mi zdi pomembno, da se zave-
damo trenutka, v katerem smo. Danes
rešujemo državo Slovenijo, vedeti mo-
ramo, ksg je za rešitev najbolj po-
memlDno. Poleg poplave so tudi druge
težave, ponekod še hujše, s tem dej-
stvom se bo treba preprosto sprijazni-
ti. Nikakor nisem vrgel puške v koru-
zo, toda takšna je realnost. V tem času
bi potrebovali zagotovilo vlade, da ne
bodo pozabili na poplavljena območja,
ko se bo položgj v Sloveniji izboljšal.«
Možnosti rešitve težav?
»Nelge bi bilo potrebno dobiti sred-
stva, ki bi bila namenjena izključno za
obnovo Zgornje Savinjske doline. Ncy-
bolje bi bilo, takšen je tudi naš pred-
log, da bi letos v ta namen delali 2 so-
boti, prav tako 2 soboti pa še v prihod-
njem letu. Vem, da na republiki raz-
pravljajo o našem predlogu, vendar
odgovora še nismo dobili. V tem času
bi lahko izdelali ustrezne sanacijske
programe, vse potrebne načrte, izvedli
razpise in izbrali najboljše ponudnike.
To bi bilo po našem mnenju najbolj
smotrno, tako bi tudi na najboljši na-
čin uporabili sredstva. Na občini smo
že ustanovili posebno skupino, ki se
bo ukvarjala izključno z odpravlja-
njem posledic poplave v Zgornji Sa-
vinjski dolini. Skupino sestavljeno
strokovnjaki s posameznih področij,
ki bodo delali v povezavi z ustreznimi
repubUškimi institucijami.«
Očitki o premalo odločnem IS?
»Ni problem vsak dan telefonariti,
dosežeš pa le to, da plačaš več stro-
škov za telefon. Vendar so povsod do-
ločene težave. Tako bo na na primer
cesta Ljubno-Luče na novi lokaciji,
marsikje bo višje kot danes. Potrebne
so temeljite priprave, ki jih je nemogo-
če izvesti v dveh dnevih ali v dveh
mesecih, to lahko traja več let. Dejan-
sko delajo, kar je trenutno potrebno,
vendar bodo po mojem mnenju cestni
načrti gotovi šele junija. Treba bo reši-
ti vprašanje lastnine... Nič ni prepro-
sto, računam vssg še na tri leta. Posa-
meznik lahko postavlja hude ovire, do-
sti lahko uniči ali prepreči. Ni res, da
se ničesar ne dela, moramo pa biti
strpni in upoštevati zakonodajo.«
Pomoč poplavljenim?
»Ti podatki niso nikakršna skriv-
nost. Na občinski žiro račun je s strani
republike prišlo 220 milijonov dinar-
jev, posamezniki in drugi pa so daro-
vali 6,5 mihjona dinarjev. Ta sredstva
smo delili tako, daje 37 odstotkov pre-
jela industrija, 7,5 odstotka drobno go-
spodarstvo, 12 odstotkov kmetijstvo.
Za stanovanjsko gospodarstvo smo
namenili 5 odstotkov, 4 odstotke za
komunalo in za plazove v gozdovih. Za
obnovo občinskih cest in mostov smo
namenili 28 odstotkov, za druge drob-
ne stvari pa ostanek, to je 2,5 odstoka
prejete pomoči. Pričakujemo še nekaj
pomoči, sredstva bomo namenili za sa-
nacijo mostov in cest.«
Problemi gozdnih cest?
»V proračunu za obnovo in vzdrže-
vanje gozdnih cest ni denarja. Vsak
zasebnik bo moral poskrbeti za ceste
v svojem gozdu, če pa bo gozdove po-
brala republika, bo po vsej verjetnosti
prispevka tudi za gozdne ceste. Sedaj
se vidi, da je tudi nazarsko Gozdno
gospodarstvo imelo določene predno-
sti, če nič drugega, vsaj ceste, saj so
zgradiU tisoč kilometrov gozdnih cest
in jih tudi obnavljali. Ne oporekam, da
so gozdarji včasih sekali preko mere,
vendar so morali spoštovati zakone in
potrebe. To jim je nekdo določil.«
Nelikvidnost podjetij?
»Dogovorili smo se, da morajo tri
n£ybo]j poplavljena podjetja, Glin, El-
kroj in Mali gospodinjski aparati, pla-
čati vse zaostale prispevke v treh obro-
kih, prvega do konca marca, druga dva
pa sredi aprila in sredi maja. Za vsa
podjetja v občini bo velike spremem-
be povzročila privatizacija podjetij. Za
manjša se že sedaj pojavlja interes. Po-
djetja bodo našla svoje lastnike, ki se
bodo z njimi identificirali, kar bo goto-
vo vplivalo tudi na premoženje in lik-
vidnost podjetij.«
Turistična delniška družba?
»Na izvršnem svetu smo predlagali
ustanovitev te družbe, seveda pa mora
predlog potrditi še skupščina. V po-
djetju Turist pripravljžoo program dela
te delniške družbe, če bo program
sprejemljiv, bo tudi izvršni svet odku-
pil določeno število delnic. Delniška
družba bo normalen gospodarski sub-
jekt, v izvajalsko funkcijo se izvršni
svet ne bo mešžd. Končna organizacija
in oblika te delniške družbe še nista
točno določeni. Najbrž se bodo vklju-
čevale firme, ki imajo na področju tu-
rizma svoje interese.«
Poslovanje Elkroja?
»Za Elkroj ne bi trdil, da sem nanj
čustveno navezan, vendar so me lju-
dje, ki sem jim bil nekoč direktor, pro-
sili, naj pomagam. Dolgo sem se upi-
ral, nato pa sem se odločil, da bom
poskušal pomagati, kolikor je v moji
moči. Bivše vodstvo smo neštetokrat
opozarjah, da je politika v podjetju
zgrešena. Več vzrokov je za slabo po-
slovanje, tako zuna^ih kot notranjih.
Med zunanje sodijo tečcO, obresti,
davčne obremenitve, neustrezna de-
lovna zakonodaja. Poleg teh seje poja-
vila kopica notranjih slabosti. Če bi jih
staro vodstvo razrešilo, bi bilo manj
težav. Žal pa vodstvo ni ničesar ukre-
nilo. Dejstvo je nezaupnica bivšemu
direktorju Kramerju, treba pa je pove-
dati, da so v podjetju ob poplavi delali
hude napake. Ni bilo popisa zalog, in-
venture, ogromno je bilo primanjkljaja
blaga, česar niso razčistili. Poleg tega
je bila tudi neustrezna poUtika, še na-
prej so sodelovali s kooperanti, ki so
ustvarjali le izgube. V Elkroju so
ustvarjali velike zaloge, s^ prodaje ni
bilo, potem pa so jih prodcOali po se-
zonsko znižanih cenah. Vse to je nekaj
vzrokov, ki so pripeljaU v lanskem letu
do izgube 43 milijonov dinarjev. Ob
vsem tem ne moreš biti ravnodušen,
še posebej, ker določene stvari kažejo
tudi na kriminalna dejanja. Osebno se
ne vidim v Elkroju in se vsaj zaenkrat
zagotovo ne bom vrnil.«
Delo izvršnika?
»Če bi bil referendum, bi večina lju-
di glasovala zame, to pa mi je n^večja
uteha. Nimam slabe vesti, rezultati pa
bodo pokazali svoje, tudi v Elkroju.«
URŠKA KOLENC
Kako do dela?
V Slovenskih Konjicah Je bila Javna
razprava o grozečem naraščanju
nezaposlenosti
če predvidevanja in števil-
ke ne lažejo, bo v konjiški ob-
čini konec leta že preko 2 ti-
soč ljudi brez zaposlitve. Na-
črti v podjetjih ne segajo dlje
od poskusov ohranitve delov-
nih mest že zaposlenih, ljudje,
ki so že brez zaposlitve ali jim
to v kratkem grozi, se sami ne
znajdejo, občina pa za reševa-
nje problema sicer ima dobro
voljo, ne pa tudi konkretnih
zamisli.
To je potrdila tudi javna tri-
buna, ki jo je v petek pripravi-
lo uredništvo Konjiških novic.
Na njej so se zbrali skoraj vsi,
ki se tako ali drugače vključu-
jejo v širok splet nezaposleno-
sti od predstavnikov podjetij,
obrti, občine in pristojnih or-
ganov ter sindikatov do stran-
karskih prvakov. Prišli so tudi
drugi občani - le nezaposleni
so bili med ryimi samo štiije.
Tudi to je zgovorno.
O številkah in vsebinskem
delu, kijih spremljaje sprego-
vorila predstavnica republi-
škega zavoda za zaposlovanje
v konjiški občini Zdenka Ko-
vač. Po njihovih podatkih je
bilo lani v občini zaposlenih še
8 tisoč delavcev, letos jih je
7200. Podjetja predvidevajo
skupno kar 1091 odvečnih de-
lavcev. Od tega bodo sami reši-
li 144 primerov, 13 jih bodo iz-
ven občine, 103 delavci bodo
lahko upokojili z dokupom de-
lovne dobe, 127 jih bo dobilo
odpravnine. Tako bo ostalo
764 nezaposlenih. Če k temu
prištejemo še 670 ljudi, ki so že
brez dela, 120 fantov, ki se bo-
do vrniU iz JLA, 340 dijakov in
študentov, ki bodo zaključiU
šolanje, in 140 pripravnikov, ki
jim zavod sofinancira opravlja-
rye pripravništva in zanje ne
bo dela, je očitno, daje zaskrb-
ljenost upravičena. Ob teh vi-
sokih številkah se 65 načrtova-
nih zaposlitev v občini kar iz-
gubi. Da je do dela težko priti,
potrjujejo tudi podatki o času
čakanja na zavodu. Več kot pol
leta čaka na delo 222 ljudi, več
kot 9 mesecev 62, od enega do
treh let pa že 184. Med njimi je
največ delavcev brez poklica
ali z najnižjo poklicno izobraz-
bo (80 odstotkov).
Podjetja odpuščajo
Na tribuni je bilo sicer več-
krat slišati nejevero (ali upa-
nje) v resnost predvidevarxi,
vendar pa nihče od številnih
predstavnikov podjetij številk
ni omagal. Preprosto zato, ker
samo v Cometu pripravljajo
programe za reševanje presež-
kov delavcev, ker so le pred-
stavniki Kostroja in Kongrada
zatrdili, da bodo skušali nare-
diti vse, da delavci ne bi izgu-
bili zaposlitve. Ostali so govo-
rili o težkih gospodarskih raz-
merah in ugotovljenih presež-
kih. Natančne številke je pred-
stavil le Drago Štnic iz Konu-
sa. Tam je bUo 1. marca še 1590
zaposlenih, po njihovem pro-
gramu tržnega prestrukturira-
r\ja pa jih potrebujejo le 1270.
Od 239 ugotovljenih odvečnih
delavcev, ki zaenkrat še nima-
jo imen, bodo sami razrešili
150 primerov z redno in pred-
časno upokojitvijo ter s spora-
zumno prekinitvijo delovnega
razmerja z izplačilom 16 plač.
To bo približno 60 do 70 delav-
cem omogočilo, da bodo sami
poskrbeli za svojo socialno
varnost, v glavnem z delom na
domu, za katero jim bo Konus
odstopil tudi osnovna sred-
stva. V Unioiju, ki zaposluje
2300 delavcev, jih bodo ob zak-
ljučku zimske sezone prepusti-
li zavodu za zaposlovanje 100,
negotova pa je še usoda 200 do
300 delavcev. Najbolj se zatika
v programu homokinetičnih
zglobov in strojegradnje, kjer
pa bodo po besedah Lojzke
Sprajc kakšen mesec ali dva
probleme še skušali reševati
s prerazporejanjem v druge
obrate.
V obrti nI rešitve
V občini so največ novih de-
lovnih mest pričakovali od
drobnega gospodarstva. V obr-
ti so zadr\ji dve leti s pomoto
nepovratnih sredstev iz sklada
za pospeševcinje razvoja drob-
nega gospodarstva omogočili
80 novih delovnih mest, ven-
dar denar v skladu usiha in
v bodoče bodo nudili le še po-
sojila. O porabi nepovratnih
sredstev je bilo na javni tribuni
tudi največ vprašary in pomi-
slekov. Očitno bo treba še pre-
veriti, ali je bil denar res na-
mensko uporabljen. Žal pa za-
radi spremergene davčne za-
konod^e in vse bolj pogostega
neplačevanja r^jihovih izdel-
kov in storitev predsednik
obrtnega združerya Slavko
Soršak ni mogel govoriti o no-
vih delovnih mestih, ampak le
o grozečih odpušča^ih.
Koliko se v konjiški občini
zavedajo razsežnosti problema
nezaposlenosti, je samo po jav-
ni tribuni težko presoditi. Pre-
vladalo je namreč upa^e, da le
ne bo tciko hudo, kot je videti.
Tudi izjava predsednika izvrš-
nega sveta Rudija Petana so
zvenele precej optimistično in
prepričano, da bodo v občini
naredili, kar je mogoče. Roko
so že ponudili pri odpiranju
delovnih mest v obrti, sicer pa
bodo podrobnejše programe
še naredili. Mogoče bodo varge
vključili tudi javna dela, ki pa
bi morala biti takšna, da ne bi
nikomur odvzemala dela. Mor-
da bi za začetek veljalo okrepi-
ti kadrovsko zasedbo zavoda
za zaposlovanje, saj očitno pri-
čakujejo, da bo prvenstveno
reševal problem nezaposleno-
sti v občini.
MILENA B. POKLIČ
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
V znamenju oljčne vejice
Minuli konec tedna smo si prav oddahnih, saj ni bilo
nobene grožrye, da se nam bo kaj zgodilo. V Sloveniji je
vse minilo v znameryu neuradnega slovenskega praznika
Planice 1991, na Hrvaškem je bilacvetna nedelja mirna,
kot da bi oljčne vejice mirila strasti v Srbiji, kjer so z veli-
konočnimi prazniki za katoličani, pa se pripravljajo na
nove spopade med oblastjo in opozicijo.
Res, takih koncev tedna si še želimo, bolje rečeno, radi
bi se odvadili drugačnih vikendov. Kako pomirjujoče je
delovalo, da nismo gledali ne demonstracij ne metarya
solzilca (celo na Kosovu ga niso, kjer so vajeni vsega
hudega) ne gumijevk ne aretacij. Še medijska vojna je bila
te tri dni manj kruta, morda zaradi tega, kjer sta TV
Beograd in Politika dobila nova šefa.
Vse kaže, da so zagovorniki izrednih razmer dojeli, da
s tcikšnimi metodami ne morejo doseči ničesar, piše Milo-
ševič (Aleksandar - ne Slobodan) v zagrebškem Vjesniku,
glasilu britanskega časopisnega magnata Maxwella. S tem
seveda še ni rečeno, da smo se prebili iz krize, verjetno
smo se le oddaljili z ngjnižje točke v medsebojnih odnosih.
Zdaj so oči uprte spet v »dvanajst apostolov« - člane
predsedstva SFRJ in šefe jugoslovanskih republik, ki naj
bi se v mirnejših razmerah in strpno pogova^ali o prihod-
nosti držav in narodov na ozemlju Jugoslavije.
Čisto mirno seveda ne bo šlo. Do 15. maja bo vodil
jugoslovansko ladjo, ki se potaplja, še zmeraj dr. Borisav
Jovič, človek, za katerega nihče ne more reči, kcO bo
naredil danes in kaj jutri.
Odstop danes, preklic odstopa jutri, to smo že doživeli,
k^ nas še čaka? Se zlasti potem, ko bo predsednik pred-
sedstva SFRJ Stipe Mesič, ki zdaj odločno izjavlja, da bo
na seje jugoslovanskega vrha dosledno vabil še naprej
Albanca Riza Sapunxhii^a in Isena Kadomqaja, prvega
kot nelegitimno odstavljenega člana predsedstva SFRJ
(izvolila ga je skupščina SAP Kosovo, odstavila pa neu-
stavno Ljudska skupščina Srbije), drugega pa kot legitim-
nega predstavnika SAP Kosovo (kot predsednik predsed-
stva ŠAP Kosovo izvoljen v kosovski skupščini, funkcyo
pa mu je ukinila LS Srbije, hkrati z ukinitvijo avtonomije
pokrajin).
Kar zadeva Borisava Joviča, kaže spomniti na velikega
ruskega pisca Čehova, ki je zapiscd, da se časti človeku ne
more vzeti, lahko jo samo izgubi. Naš zvezni poglavar, ki je
naprej stopil pred miUjonsko gledalstvo na TV (opozicija
v srbski skupščini mu je to tudi očitala, s^ bi se moral
najprej obrniti naryo, ker ga je bila izvolila, niso ga TV
gledalci) je dramatično sporočil svoj odstop, potem pa ga
je mirno preklical. S tem je pri mnogih ljudeh izgubil
ugled, ne samo pri tistih, ki so v Jovičevem odstopu videli
odhod š scene »poslednjega Mohikanca totalitarnega bolj-
ševizma«. Očitno je srbsko oblast na Dedinju, kjer domuje
Slobodan Miloševič, zmedlo to, da se tokrat vodstvo JLA
ni pridružilo srbskemu razbijanju Jugoslavije, pa tudi
opozorila iz demokratičenga sveta so bila dovolj jasna, da
vodstvo države ne more biti igračka v rokah nekoga,
čeravno je na čelu najštevilčnejšega naroda v Jugoslaviji.
Sicer pa dr. Borisav Jovič ni izviren, s^ je pred rvjim
odigral podobno igrico Dušan Čkrebič, ki na pokojnem
CK ZKJ ni dobil zaupnice kot član predsedstva; naprej je
odstopil potem pa je Slobodan Miloševič ugotovil, da se
mora o Čkrebičevem odstopu izreči srbska partijska baza.
Izid je bil jasen: Čkrebič je dobil zaupnico srbske »baze«,
njegov odstop so preklicali.
Kljusev prijel za vajeti
Po dolgem odlašanju je kot zadnja republika v Jugosla-
viji naposled tudi Makedonija dobila vlado. Proti vsem
pričakovanjem in napovedim - sprva ni bil niti v najšir-
šem izboru kandidatov-jo vodi dr. Nikola Kljusev, profe-
sor v pokoju skopske ekonomske fakultete. Znan je bolj
med strokovnjaki kot poznavalec investicij in razvojnih
vpraš^, medtem ko je bil za makedonsko javnost prese-
nečerye. Tako je izkušeni politik Kiro Gligorov, šef repu-
blike Makedonije, kije Kljusevu zaupal mandat za sestavo
vlade, spretno obšel vse strankarske čeri in se praktično ni
zameril nikomur; hkrati računa, da je premier tako dober
strokovnjak, da bo pomagal potegniti makedonsko gospo-
darstvo iz hudih zagat.
Dr. Nikola Kljusev se bo verjetno kmalu zameril »veli-
kemu bratu« (pred drugo svetovno vojno je bila Makedo-
nija le del južne Srbije) in sosednjim državam, ScO je
v nastopnem govoru opozoril, da je »Makedonija obko-
ljena z nenasitnimi apetiti sosedov po njenem ozemlju«,
izhod iz desetletne krize pa vidi v »integraciji suverene
makedonske države z Evropo« oziroma v prihodnji »jugo-
slovanski skupnosti suverenih držav.« Težave pa bo imel
dr. Nikola Kljusev tudi v lastnem okolju, saj opozicija že
opozarja, da je makedonska vlada zelo draga. Ima namreč
kar 23 članov, kar je celo več kot Markovičev ZIS, čeravno
je bilo vodilo pri makedonskem izhodu iz krize - varčeva-
nje na vseh ravneh in področjih. Pač pa si je dr. Kljusev
- podobno kot drugi predsedniki vlad - priboril rok sto
dni, ko naj bi ga pustili delati v miru oziroma se ne bi
spotikali ob vsako njegovo potezo.
Čez Jugoslavijo v Evropo
Makedonci - pa ne samo oni - se morajo ukvarjati še
z enim hudim problemom: večje prebežnikov iz Albanije
(lani iz Romunije), ki vidijo v Jugoslaviji tranzitno pot
v obljubljene dežele Zahodne Evrope in Amerike. Svetica
Frlica, častni predstavnik Visokega komisariata OZN
v Jugoslaviji (sedež ima v Beogradu), pravi, da je v Jugo-
slaviji 1400 beguncev, od teh 1200 iz Albanije, ki iščejo
politično zatočišče pri nas; od teh jih je 950 že dobilo status
beguncev. Ekonomski emigraniti nimajo upanja, da bi
vs^ začasno ostali v naši državi, ampak jih po mednarod-
nih predpisih vrač^o v domovino.
Od leta 1976, ko je Visoki komisariat OZN v Beogradu,
se je ukvaijal s 40.000 ljudmi, 30.000 od teh jih je dobilo
status begunca. Lani je komisariat zanje plačal Jugoslaviji
2,5 milijona dolarjev (za oskrbo, bivanje v Padinski Skeli,
zdravila in tečco angleščine), letos pa računajo, da bo za to
treba najmanj 7 milijonov dolarjev. Naval beguncev na
jugoslovcinsko mejo namreč ne jeryuje...
6. STRAN - 28. MAREC 1991

Nov lov na čarovnice?
Osnutek zakona o aenacIonalizacUi ie spreiet, mnenja pa se hudo krešeio
»Na Slovenskem se ljudje bojijo, da bomo z vrnitvijo premo-
ženja dobili nove grofe. Katerega grofa se bojimo? Grof je
bodisi naziv ali kategorija ljudi, ki so nekoč imeli lastnino na
zemlji, javno oblast in lovske pravice. Današnji grofje so
lahko le običajni davkoplačevalci brez vsakih pooblastil in bi
imeli enakopraven j)oložaj z drugimi ljudmi.« Tako je ob
nedavnem obisku v Žalcu dejal dr. Ludvik Toplak, eden tistih,
ki sodelujejo pri pripravi nove zakonodaje. Razprava o vrača-
nju odvzetega premoženja je že dodobra dvignila te.nperaturo
v slovenskem prostoru. Kaj pa o vračanju premoženja pravijo
ljudje na Celjskem? Za skupno mizo so o tem razmišljali:
predsednik podružnice združenja lastnikov razlaščenega pre-
moženja Celje Slavko Kukovec, tajnik združenja Tone Buko-
vec, član združenja Zdenko Gologranc, predsednik žalske
podružnice Franc Rojnik, celjski opat Friderik Kolšek, Franc
Tratar iz stranke demokratične prenove Žalec, Edi Omladič iz
Hmezadovega Kmetijstva Žalec ter Vinko Drča, predstavnik
kmečke zveze Savinjska dolina
»Kako gledate na osnutek
zakona o denacionalizaciji?«
Kolšek: »Cerkveno, premo-
ženje je bilo dvojno. Župnišča
so imela določeno količino
gozdov in zemljišč za vzdrže-
vanje duhovnika in pastoral-
nih delavcev, to je bilo nadar-
binsko premoženje. Drugo je
bilo cerkveno premoženje,
vsaka cerkev je namreč morala
imeti premoženje za redno
vzdrževanje, preden je bila po-
stavljena. Obojno cerkveno
premoženje so naprej vzeli
z agrarno reformo, nadarbin-
sko premoženje so pustili do
10 hektarov. Potem je bila prva
in druga nacionalizacija, po
potrebi so jemali, kar so pač
hoteli. V 70-ih letih so bili še
zadnji ilegalni odvzemi brez
vsake zakonske osnove, zlasti
v mestih so jemali parcele.
Svetišča so tako ostala brez
sredstev, za vzdrževanje kul-
turno-umetniških spomenikov
so skrbeli sami verniki. Cerkev
zahteva nazaj vse premoženje,
sami pa se bomo odločili, koli-
ko bomo potrebovali in koliko
bomo razdelili. Vsaka stvar kli-
če po svojem lastniku in zago-
varjam načelo: krasti se ne
sme, da bi delal dobro. Mi ima-
mo zbrane podatke, imam pa
vtis, da je v katastrih velika
zmeda. A terezijanski kataster
je še dober in lastnika bo mo-
goče ugotoviti. Povedal bom
primer - pogovarjamo se
v stavbi Mohorjeve družbe, ki
je bila legalno kupljena z do-
smrtnimi deleži čalnov. Naci-
onalizirana je bila samo tiskar-
na po zakonu, vse ostalo je ob-
čina leta 76, ko ni bilo več naci-
onalizacij, dala Aeru-Cetisu.
To je bilo ukradeno. Spomi-
njam se tudi montiranih proce-
sov, na primer proti trgovcem.
Vse je bilo politično montira-
no, da so lahko jemali premo-
ženje.«
Omladič: »V družbenem
sektorju podpiramo proces de-
nacionalizacije in privatizacije,
dolgoročno bo to prineslo bolj-
še rezultate. Podpiramo nače-
lo, n^ se popravijo stare krivi-
ce in naj se ne delajo nove.
Vendar pa osnutek zakona ig-
norira kup stvari. Ignorira lju-
di, ki delajo s tem premože-
njem, in smo načelno proti fi-
zičnemu vračanju zemlje ti-
stim, ki je ne obdelujejo. Za-
kon ne predvideva, kako bomo
reševali problem delavcev, ki
bodo zaradi vračanja zemlje
ostali brez dela. Zato naj
skupščina, ki bo podprla tak
zakon, sprejme program za od-
piranje novih delovnih mest.
Ugotoviti je treba minulo delo
in novo ustvarjeno vrednost
v podjetjih. Če bomo izgubili
poljedelske površine, ki so ve-
zane na farme, potem bomo
lahko farme praktično ukinili,
zato se je treba dogovoriti za
prestrukturiranje. Nadalje
- upravičenec do zemlje, ki bo
ostala, je po moje delavec.
Imamo 80 strokovnjakov, ki
bodo na cesti, in ti naj postane-
jo delničarji.«
Tratar: »V stranki demokra-
tične prenove imamo odklonil-
no stališče do osnutka zakona
o denacionalizaciji. Predlaga-
mo, da bi ob vseh teh zakonih
sprejemali zakon o participaci-
ji delavcev pri upravljanju po-
djetij. Stranka sicer podpira
poravnavanje krivic, mi smo
celo predlagali, n^ bi se zakon
o denacionalizaciji imenoval
zakon o odpravi krivičnih po-
sledic prisilnih sprememb last-
ninskih razemrij. Premoženje
naj se vrača v naravi, če je to
mogoče, sicer pa naj bo to par-
ticipacija preko delnic ali ob-
veznic. Zemljo n^ dobijo naz^
tisti, ki jo bodo obdelovali, iz
vračarija pa naj bi bili izvzeti
veleposestniki, cerkvena pose-
stva in tuji državljani, ti naj ne
bi dobili premoženja v natural-
ni obliki. Denacionalizacija n^
se izvede, prepreči pa naj se
rop dosed^e družbene lastni-
ne, določijo naj se titularji,
s tem, da se upošteva vse, ki so
prispevali k večji vrednosti po-
djetij in posestev zadnjih 45
let. Obstoječemu osnutku za-
kona ne dajemo podpore, pi-
san je slabo, zato bo delovna
skupina stranke pripravila al-
ternativen zakon.«
Kolšek: »Gospodu prenovi-
telju bi rekel tole: če je treba
krivice popraviti, jih je treba
popraviti. Cerkev posestev ni
dobila ilegalno, temveč s sa-
kralnimi stavbami, prevzela je
odgovornost za rnihovo vzdr-
ževanje. Nadškof Šuštar je jas-
no povedal: ne želimo premo-
ženja, ki ga ne bomo obdelova-
li, ne dovolimo pa si ukazo-
vati.«
Bukovec: »Rad bi odgovoril
predstavniku kombinata in
prenoviteljem. Osnovni na-
men zakona je popravljanje
krivic iz preteklosti. Namen
zakonodajalca ni zaščite delav-
cev, to bodo urejali drugi zako-
ni. Nadalje - ni nacionalizacija
tista, ki je najbolj prizadela lju-
di, najbolj krute so bile za-
plembe. V Celju je bilo zaple-
njenih 130 stanovanjskih hiš.
Imamo podatke, da so bile te
hiše odprodane zaslužnim ob-
čanom, in to po desetkrat nižji
ceni od realne. Ker imajo last-
niki danes lastninsko pravico,
osnutek zakona pa pravi, da če
je na objektu lastninska pravi-
ca, se ne vrne v naravi, se spra-
šujem, kdo bo zdaj plačal razli-
ko. Mi in naši otroci. Glede
zemlje in gozdov pa menim to-
le: vrne se tistemu, ki mu je
bilo odvzeto, stvar lastnika pa
je, kaj bo storil s tem premože-
ryem. Morda ga bo prodal tudi
kombinatu, to je njegova stvar.
Glede peirticipacije, ki jo ome-
nj^o prenovitelji, pa sprašu-
jem, koliko delnic bodo lahko
kupili ljudje ob teh plačah?
V zvezi s Cerkvijo pa po moje
ni dileme. Cerkev je enakovre-
den udeleženec v postopku,
sama se naj odloči, kako in kaj
bo ravnala.«
»Pa vendar je Cerkev edina
izvzeta pravna oseba, ki naj
bi dobila nazaj premoženje.«
Kolšek: »Nič ni izvzeta. Eno
je premoženje svetišč, drugo je
premoženje, ki je služilo za
vzdrževanje duhovnikov. Gle-
de nacionalizacije cerkvenih
stavb bi rekel tole: po tedanji
zakonodaji je bila nezakonita.
Rekli so, vi se stisnite, rabimo
prostor za stanovalce. Ko se je •
to uredilo, so se sklicevali na
amandma zakona o nacionali-
zaciji, po katerem so lahko
odvzeli stavbe, ki niso služile
svojemu namenu. Bili pa so te-
daj toliko previdni, da so naka-
zovali priznavalnino lastni-
štva, na primer 20 din pri Sve-
tem Jožefu. Primer kapucin-
ske stavbe - za verbalni delikt
so obsodili upravitelja, ki
sploh ni bil lastnik, in ta odv-
zem je bil čista krivica.«
Gologranc: »Sam menim ta-
kole: če hočemo izvesti denaci-
onalizacijo, potem je ni mogo-
če izvajati po obrokih. Vrniti je
treba vse, kar je bilo odvzeto,
kako in kaj vračati pa je stvar
zakona. V mnogih primerih
ljudje ne bodo dobili tistega,
kar so jim odvzeli, izbirali bo-
do lahko tudi med nadomest-
nim zemljiščem, delnicami in
obveznicami. Tako kot so v ži-
vo zarezali ob nacionalizaciji in
agrarni reformi, tako naj rav-
najo tudi sedaj. Odgovoril bi
rad predstavniku kombinata,
ki pravi, naj se upošteva minu-
lo delo delavcev. Kdo bo pa to
upošteval pri nekdanjih lastni-
kih, ki so bili razlaščeni? Njim
osnutek zakona ne priznava
dohodka ali pa dobička, ki bi
ga ustvarili v vseh teh letih.«
Drča: »Premoženje je treba
vrniti vsakemu, ki mu je bilo
odvezto. To velja za jugoslo-
vanske državljane. Vsakemu
n^ se vrača v naravi, pri tem
pa se ne sme razbijati velikih
kompleksov. Kdor bo dobil
zemljo sredi hmeljišča, bo mo-
ral še naprej gojiti hmelj ali pa
izbrati drugo zemljišče. V žal-
ski občini je okoli tisoč kmetij,
kjer sta zaposlena en ali dva
člana. Če bodo zemljo vračali,
bodo ljudje ostajali na kmeti-
jah in sprostila se bodo nova
delovna mesta. Zemljo smo
sposobni sami obdelovati, brez
uvoza delovne sile, treba pa jo
je vrniti vsakomur, tudi tiste-
mu, ki ne kmetuje, potem pa
naj se sam odloči, kco bo storil
z njo.«
»V razpravah poslušamo
mnenja, da bo denacionaliza-
cija vplivala na ekonomsko
učinkovitost in da bo povzro-
čila padec proizvodnje. Kako
komentirate takšna sta-
lišča?«
Rojnik: »To, da bo proizvod-
nja slabša, ne drži. Kolektivna
lastnina ni učinkovitejša kot
privatna lastnina, i^ema so u
židovski kibuci. Nima smisu
vztr^ati pri velikih socialisti^
nih podjetjih, ki proizv^^j^
hrano. Dokaz za to je draga
hrana v Jugoslaviji in na vzho
du, kjer ljudje odštejejo zanjo
tudi 70 odstotkov. Tam, kjer so
družinske kmetije, pa plačuje-
jo za hrano pa 20 do 30 odstot-
kov družinskega proračuna.«
Bukovec: »Zakon ima glede
kmetijskih zemljišč in obratov
vgrajene varovalne mehaniz-
me. 25. člen osnutka pravi:
kmetijska zemljišča in gozdovi
se vračajo v naravi, če se s tem
ne okrni funkcionalnost kom-
pleksa, če na njih niso novi ozi-
roma obnovljeni trajni nasadi
in če ne bo prišlo do razdrob-
ljenosti ter s tem neučinkovite
obdelave. Stvari so torej jasne
in ni bojazni, da bi denaciona-
lizacija vplivala na slabše re-
zultate.«
Omladič: »Zakon res ima
sidra, varuje tehnološko funk-
cionalnost in učinkovitost. Po-
vedati pa moramo, da so naše
enote že zdaj optimalne in če
razpravljamo o tem, seje treba
na stvari spoznati.«
Drča: »Glede funkcionalno-
sti zemljišč sem prepričan, da
bi se z vračanjem premoženja
povečala. V zadnjih letih ugo-
tavljamo porast proizvodnje
na zasebnih kmetijah, pri hme-
lju so na primer pridelki boljši
za 300 do 500 kilogramov, od-
visno od sorte, tako da je osno-
va za boljše delo samo družin-
ska kmetija.«
Omladič: »V povprečju, in
samo to je pomembno, so pri-
delki v družbenem sektorju
večji. To lahko dokažemo
v vsakem trenutku.«
Drča: »Tudi mi imamo svoje
izračune.«
V Celju so doslej zbrali okoli 340 vlog za vrnitev premože-
nja. Po zbranih podatkih so v celjskem okrožju zaplenili 350
gospodarskih podjetij, tovarn, rudnikov, žag, mlinov, trgovin,
obrtnih delavnic in gostiln ter 498 zemljiških posesti s skupno
površino 8 tisoč hektarov. Po zakonu o agrarni reformi so 437
posestnikom vzeli 33.115 hektarov zemljišč. Leta 48 so v celj-
skem okrožju nacionalizirali 65 podjetij, od tega 35 industrij-
skih obratov, 2 opekarni, 5 mlinov, 10 hotelov, 5 skladišč,
4 vinske kleti, 3 elektrarne in 1 prevozniško podjetje.
Vinko Drča: »Vsem bivšim last-
nikom je treba vrniti odvzeto
premoženje, potem pa se naj sa-
mi odločijo, kaj bodo počeli
z njim.«
Franc Tratar: »Stranka demo-
kratične prenove ne podpira os-
nutka zakona o denacionalizaci-
ji, temveč bo sama pripravila
alternativen zakon.«
Edi Omladič bi bil danes najbrž
kmet, če jim pred leti ne bi odv-
zeli premoženja. Kot direktor
družbenega kmetijstva pa se
sprašuje, kakšna bo usoda de-
lavcev v družbenem sektorju
potem, ko jim bodo vzeli premo-
ženje.
Slavko Kukovec je predsednik
podružnice lastnikov razlašče-
nega premoženja v Celju. Leta
48 so mu na vrata potrkali oho-
roženi možje, zahtevali so klju-
če in odvzeli lesno industrijsko
podjetje.
Tone Bukovec nima osebnih iz-
kušei^ z odvzemom premože-
nja, je pa tajnik celjske podruž-
nice lastnikov razlaščenega pre-
moženja. Podružnica je nastala
s pomočjo Slovenske demokrat-
ske zveze, vanjo je vključeno
preko 200 članov, ki jim nudijo
brezplačno pravno pomoč.
Zdenko Gologranc je član celj-
ske podružnice, skupaj z bratom
pa dedič očetovega odvzetega
premoženja. Ob agrarni reformi
45 so jim odvzeli zemljo, bili so
lastniki 27 hektarov zemlje. Le-
ta 48 jim je tedanja oblast naci-
onalizirala še gradbeno podjet-
je. Pri 60 letih se je moral oče
zaposliti, da je dobil minimalno
pokojnino, otroci niso dobili no-
benih štipendij.
Franc Rojnik je predsednik žal-
ske podružnice združenja last-
nikov razlaščenega premoženja.
Združenje ima 42 članov, Rojni-
kovi iz Zgornjih Grušovelj pa
kar nekaj izkušenj z nacionali-
zacijami.
Celjski opat Friderik Kolšek je
predstavnik Cerkve, ki zahteva
nazaj vse odvzeto premoženje,
sama pa se bo Cerkev odločila
o tem, koliko premoženja potre-
buje in koliko ga bo razdelila.
Dobi naj tisti, ki Je dal
Dr. Ludvik Toplak je član slovenske komisije za denaciona-
lizacijo in eden tistih, ki so pripravljali osnutek zakona
o denacionalizaciji. Po njegovih besedah bo zakon začel
veljati po prvem maju letos, težav pa bo po Toplakovem
mnenju manj, kot jih vidijo nekateri.
»Slišati je bilo pripombe,
da osnutek zakona o denaci-
onalizaciji nima ustavne pod-
lage. Kako to komentirate?«
Toplak: »Ti ugovori so bili,
zdaj ne držijo več. Z ustavnimi
amandmani smo neskladje od-
pravili, zlasti z amandm^em
99, ki je odpravil omejitve,
imenovane lastninske maksi-
mume.«
»Ali obstajajo podatki
o tem, koliko premoženja bo
treba vrniti v Sloveniji?«
Toplak: »Natančnih podat-
kov ni, računa pa se, da je
v družbeni lastnini 10 do 15
odstotkov različnih zemljišč in
gozdov; polovica tega naj bi bi-
la podvržena denacionaliza-
ciji.«
»Kdo so upravičenci, ki lah-
ko zahtevajo vračilo premo-
ženja, in do katerega kolena
se bo vračalo odvzeto premo-
ženje?«
Toplak: »Upravičenci so ti-
sti, ki jim je bilo odvzeto pre-
moženje, to so fizične osebe,
lastniki ali dediči, dodatno še
nekatere civilnopravne osebe,
to so verske skupnosti. Pri
vprašanju, do katerega kolena
se bo vračalo, pa ni nobenih
težav. Tu veljajo pravila ded-
nega prava, dediči oziroma po-
tomci naj zaradi lažjega dela
sklenejo tako imenovani dedni
sporcizum.«
»Kako se bodo obravnavale
vloge tujih državljanov?«
Toplak: »Predlagali smo
amandma, da fizične osebe, ki
so bile upravičene do odškod-
nine po mednarodnih pogod-
bah ali tujem pravu, niso upra-
vičene do denacionalizacije.
Tisti, ki so odšli ali emigrirali
v Avstrijo, Nemčijo aU It^o
in dobili ali prevzeli državljan-
stvo, so dobili od države od-
škodnino. Zlasti Nemčija je za
ta znesek zmanjšala vojno od-
škodnino Jugoslaviji, zato te
fizične osebe niso upravičene
do premoženja. Vendar: to je
stališče, ne pa še zakonsko do-
ločilo.«
»V kakšnih oblikah naj bi se
vračalo premoženje?«
Toplak: »Povsod tam, kjer je
le mogoče, naj bi se odvzeto
premoženje vrnilo v naravi, si-
cer pa bi iskali nadomestno
zemljišče, gozd ali stavbo, na-
daljnja možnost so delnice in
obveznice, izjemoma bi vračali
premoženje v denarni obliki.
To bi veljalo predvsem za soci-
alno ogrožene primere, in to
bodo resnično i^eme.«
»Po kolikšnem času bo Slo-
venija izplačevala delnice, na
primer, in kdo bo izpla-
čeval?«
Toplak: »Izplačevalo se bo iz
posebnega fonda, kamor bi
plačevali od prodanih družbe-
nih sredstev. Predvsem je tre-
ba vedeti nekaj z denacionali-
zacijo gre za lastninsko pre-
strukturirarye, gre za iskarye
lastnika, pri čemer zagovarja-
mo stališče, da naj prvi dobi
tisti, ki je prvi vložil. To pa je
prejšnji lastnik, če se z vrača-
njem ne ruši ekonomskih pro-
cesov ali če se ne ruši gospo-!
darskih celot.«
»Prestrašeni so zlasti Iju;
dje, ki so dobili zemljo ali
kakšno drugo premoženje
z agrarno reformo. Kakšna bo
zdaj usoda teh ljudi?«	J
Toplak: »Zagovarjamo po-"
pravlj^e krivic, vračaivje pre-
moženja, plačilo odškodnin,
ne bo pa se posegcilo v pridob-
ljene pravice tretjih. Vsi, ki so
dobili lastnino kot agrarni in;
teresenti ali so kasneje kupili
zemljo, parcelo, hišo in so da-
nes lastniki - vse to ni zajeto
v denacionalizacijsko maso.
Propagcmda je tukaj huda, jas-
no, takšna, da bomo pobrali
vse, kar pa ne drži.«
»Družbeni kombinati so ve-
lik nasprotnik rešitvam, ki
jih predlaga osnutek. Kakšna
bo njihova usoda in ali bodo
ta posestva nekakšna rezerva
za vračanje nadomestnih pre-
moženj?«
Toplak: »Vsak po svoje so

28. MAREC 1991 - STRAN 7
v žalski občini so zbrali 430 vlog, dobra polovica vlog se
nanaša na arondacije. V laški občini je prispelo nek^ čez 100
vlog> v občini Slovenske Konjice 160 vlog, po katerih bi bilo
treba vrniti: 1165 hektarov gozdov, 712, hektarov kmetijskih
zemljišč in 160 ostalih nepremičnin. V šentjurski občini je 19
vlog za odvzeme z agrarno reformo (75 ha gozdov, 73 ha kmetij-
skih zemljišč), 14 vlog zaradi arondacij (39 ha zemljišč in 4 ha
gozdov), 19 vlog za vrnitev premoženja ob zaplembah (54 ha
gozdov, 76 ha kmetijskih zemljišč), 17 vlog za vrnitev premože-
nja ob zemljiškem maksimumu ter 23 vlog za vrnitev drugih
nepremičnin. V Velenjski občini so zbrali okoli 200 vlog,
podatkov iz mozirske občine ni bilo mogoče dobiti, v občini
Šmarje pri Jelšah pa so zbrali 150 vlog. Računajo, da bo treba
vrniti 450 ha kmetijskih površin ter 1200 ha gozdov.
Omladič: »Ne bomo vodili
dialoga, za nas so stvari jasne.
Gologranc: »Opozoril bom
na nek^ drugega. V zadrtem
času ugotavljamo, da se razni
moratoriji o sekai^u gozdov ne
izv^jgo po predpisih. Na zdru-
ženju ljudje vsak dan opozarja-
jo na neodgovorne sečnje goz-
dov, bojijo se, da bodo dobiU
nazaj manj vredne površine,
kako bodo lahko dobro gospo-
darili s takšnimi gozdovi, pa je
res vprašarue. Vendar lastniki
ne odgovaij^o za to. Glede
upadanja proizvodnje pa bi do-
dal tole: na združenju v Ljub-
ljani je bilo rečeno, da bo dena-
cionalizacija vplivala na sploš-
ni dohodek iz kmetijstva 11-
odstotno, podatkov o padai\ju
proizvodroe v slovenskem go-
spodarstvu ni. Verjetno bo de-
nacionalizacija povzročala
travme. Kaj pa travme bivših
lastnikov? Izhajamo iz tega, da
je bilo premožerye odvzeto
najbolj pridnim, tistim, ki so
nekaj spravili skupaj-«
»Še eno stališče pogosto za-
sledimo v razpravah, namreč
to, da bo denacionalizacija
prizadela več ljudi kot vsi do-
sedanji odvzemi.«
Tratar: »Storjene krivice je
treba popraviti, da. Krivice pa
je treba gledati v času, ko so
bile storjene, v oklepaju bi re-
kel: sežiganja čarovnic. Po mo-
je bo denacionalizacija povzro-
čila krivice vsem tistim delav-
cem, ki so si prizadevali biti
dobri gospodarji. Ni nujno, da
bo novi lastnik dobro opravljal
delo, samo redki so managerji,
ki so po 40 letih sposobni do-
bro voditi podjetje. Prepričan
sem, da bo denacionalizacija
prizadela več državljanov kot
vsi dosedanji odvzemi, veUko
bo nezadovoljstva, sporov in
političnih razlik, veliko več bo
dela v sodstvu in davkoplače-
valci bodo še bolj obremenje-
ni. Vseeno imam občutek, da
v globalu nismo na tako različ-
nih bregovih - kljub različnim
mišljenjem.«
Kolšek: »Res je treba zgodo-
vinsko gledati dogodke. A lov
na čarovnice je bil enkraten,
v 45 letih pa se je to ponovilo,
in to v času, ko so trdih, da je
družba humanizirana. Lastniki
im^o pravico do premožer^ja.
Delavci so vsa leta res žrtvova-
U svoje plače, toda kam je šel
ta denar? ^u^e so biU ob na-
cionalizaciji in vseh drugih
odvzemih postavljeni v nemo-
goč položaj, izgubih so člove-
ške in človečanske pravice.
Osnutek zakona pa delavcev
ne postavlja v tak položaj.«
Bukovec: »Da bo več krivic
- to je spretno lansiran sofi-
zem. Res se utegne zgoditi, da
bo prišlo zaradi vračarga pre-
moženja nekaj ljudi na cesto.
Izdelati je treba socialne pro-
grame, navsezadnje, če bodo
otroci teh delavcev lačni, jim
bo tudi Karitas dal krompir.
Razlika pa je, ali ostane nekaj
delavcev na cesti ali pa 100 lju-
dem vzamejo premoženje in
življenje.«
Omladič: »Predvsem je tre-
ba graditi na prihodnosti, po-
praviti, kar se da, in ne povzro-
čati novih krivic. Če se bodo
nove krivice reševale s Karita-
som, pa ne vem, če bo to ravno
prava pot.«
Drča: »Vsem ponižanim je
treba dati življepje in n^ doka-
žejo svoje sposobnosti. Kdor
ne bo sposoben upravljati
s svojim premoženjem, ga bo
pač prodal.«
Rojnik: »Dober gospodar bi
v 45 letih petkrat povečal svoj
dobiček. M bomo zadovoljni
že z vračilom premoženja, nih-
če ne računa, da bodo povrnili
tudi izgubljeni dobiček. Pri-
pravljeni smo kriti tudi del
stroškov, ki bodo nastali. Vse
to pa nam psihičnih travm ne
bo odpravilo.«
Kolšek: »Gospod iz Hmeza-
da ve, da drevo brez korenin
ne more roditi sadu. Posamez-
nih obdobij se ne da iztrgati iz
zgodovine. Gotovo pa moramo
biti usmerjeni v prihodnost,
poiskati je treba pametne reši-
tve in se dogovoriti, trdim pa,
da osnutek zakona o denaci-
onalizaciji novih krivic ne
predvideva.« ^^^^^^
FOTO: EDO EINSPIELER
prispevah k oskrbi slovenske-
ga trga - tako kmetje kot druž-
beni kombinati. Ugotavljamo
pa, da veliki kmetijski kom-
pleksi v Evropi niso zaželeni,
niso učinkoviti in predst^lja-
jo hudo ekološko breme. Zato
je cUj družinska kmetija. Ko pa
bo zakon sprejet, je to stvar
procesa, da se bo iz obstoječe-
ga družbenega zemljiškega
fonda izvršilo lastninsko pre-
strukturiranje.«
»Po vašem prepričanju bo
v zvezi s tem zakonom manj
težav, kot jih vidijo neka-
teri.«
Toplak: »To je res. Na pred-
log komisije smo poskusno
urejedi stvari v neki občini.
Tam je bilo 600 upravičencev
in 4,5 zavezancev. Reših smo
praktično vse primere, ostal je
le nesporazum med dvema
bratoma o tem, čigava bo vr-
ryena hiša. To pa ni več stvar
denacionahzacije, temveč ded-
nega postopka.«
»Kakšne bodo po vaši oceni
ekonomske in razvojne posle-
dice zakona?«
Toplak: »Prepričan sem, da
je potreba po lastnini izvor člo-
vekove neizčrpne energije in
želje po kreaciji, lahko pa je
tudi izvor razkroja in propada.
Lastnina je po mojem globo-
kem prepričaryu motivacija za
človekovo delo, pomembna je
za ekonomski in socialni raz-
voj družbe ter intelektualno
ustvarjalce.«
»In kdaj računate, da bo za-
kon o denacionalizaciji
sprejet?«
Toplak: »Zakon bo sprejet
čez mesec dni, računamo, da
bo začel veljati po prvem migu,
rok za prijave upravičencev bo
eno leto, v tem času bo možno
že sporazumno vračanje.«
IRENA BAŠA.
Ivan Pučnik, predsednik slovenske komisije za denacionaliza-
cijo:
»Naprej je predvideno vračanje nepremičnin, vračanje pre-
mičnin pa le, če gre za predmete kulturne, zgodovinske ali
umetniške vrednosti. Obdobje, v katerem naj bi se načeloma
štelo, da so bili odvzemi premoženja krivični, obsega čas od
konca vojne do leta 1958. Vrač^e premoženja pomeni prvo
fazo privatizacije, lastnina naj pride v roke lastnika. Pred
zakonom morajo biti enaki vsi, čim več je treba vrniti
v naravi, izplačilo denarja bo samo tam, kjer gre za socialne
probleme. Bistveno je to, da pri odvzemih nihče ne bo posegal
v lastnino človeka, če so ljudje dobili zemljo ali drugo last-
nino z agrarno reformo, potem to je in ost^a njihova last.
Tistim, ki zahtevajo nazaj premoženje, svetujem, da prijavijo
vse zahteve, čeprav je jasno, da se vse ne bo dalo vrniti, ^k za
prijavo bo eno leto, čeprav smo predlagali tri leta; svetujem,
da ljudje zberejo razne sodne odločbe, sodne sklepe, če ni
odločb, se podatki dobijo v zemljiških knjigah. Nikar pa naj
ljudje ne oddajajo originalnih dokumentov, temveč samo ko-
pije.«
TRAČ
niče
Za dokončno zapufano
mozirsko gospodarstvo so
očitno našli rehtev Avstrijci,
ki so v Zgoipjo Savinjsko do-
lino spravili igro na srečo
Fair play. V tej igri sodeliije
že toliko prebivalcev okčine
Mozirje, da bodo redna so-
botna srečanja morali presta-
viti nc^manj v ljubljanski
Cankarjev dom, med sodelu-
jočimi pa je tudi večina di-
rektorjev v podjetjih in ob-
činskih velemož. Nagrade se
izplačujejo v šilingih, kar je
korak bližje Evropi.
V Šmarju so v nedeljo
praznovali materinski dan.
Ženske so na konca tudi po-
gostili. Vendar pa so dobro-
te prišle s štedilnikov šmar-
skih gospodinj. Torej so
šmarske matere poskrbele
same zase. O gospodinjcib
pa ne duha ne sluba.
Cestno-prometna pravila
veljajo tudi za župane. Še po-
sebej pa jih je potrebno spo-
štovati v prometno neureje-
nem Celju, kjer v središču
mesta ni prostora niti za vož-
njo, kaj šele za parkiranje.
Anton Roječ je zadnjič, ko je
moral obiskati lokale v Zi-
danškovi' ulici, pustil golfa
kar na levem pločniku in
s tem ^obo kršil svoje pre-
pričatye, ki ga novinarjem
vselej posreduje ob vpraša-
njih, kaj bo s celjskim pro-
metom. »Disciplina, gospod
župan, disciplina je potreb-
na,« dodajamo.
Do celjskega občinskega
praznika (11. april) ne bomo
učakali novega pročelja na
občinski biši, čeprav bo le-
to zasijalo v vsej svoji lepoti
do junijskega Svetovnega
slovenskega kongresa kljub
temu, da menda zdaj stojijo
gradbeni odri le zaradi po-
pravila odtočnih žlebov.
Obstaja pa predlog, da bi
celjski župan Anton Roječ
do praznika dobil nova
oblačila (ogrinjalo in pokri-
valo, insignije namreč že
ima) in bi v Celju tako ob
prazniku le videli vsaj eno
prenovljeno podobo.
V Cinkarni, pravijo delav-
ci, ki ne vedo ks^j jih čaka
jutri, so iznašli nov način za
učinkovitejšo proizvodnjo.
Konec tedna naj bi namreč
v službo prišlo tistih 30 de-
lavcev, ki so bih en mesec na
čakanju, zamenjala pa naj bi
jih nova tridesetorica. Pri
oblikovanju liste čakajočih
je namreč edini in odločujoči
kriterij - odnos do dela, zato
čakamo na delovne uspehe
tistih, ki se zdaj vračajo
v službo.
Šentjurska občina nima
svojega doma upokojencev,
ima pa pogodbo s šmarskim
domom. Sedaj bo morala
poskrbeti za svoje oskrbo-
vance doma, kjer namera-
vajo zgraditi dom, do takrat
pa vsaj za pieteto svojih ob-
čanov, ki umrejo v šmar-
skem domu. Na zadnji seji
šmarske občinske vlade je
med resno razpravo o viso-
kih stroških nabriti nepro-
fesionalni član Stanko
Šraml jezno menil, »da naj
gre vsak tja, od koder je pri-
šel, saj imajo v Šmarju po-
leg vsega že tako premajhen
britof.*
Stranka demokratične pre-
nove Celje - skupina za šport
obvešča vse, ki se želijo prija-
viti na tečaj samoobrambe,
ki je prestavljen na mesec
april, da svojo prijavo oddajo
na sedežu stranke. Prednost
ima^o od Demosa najbolj
ogroženi.
Po lanskih spravah bi bili
šentjurski občani veseli še
letošnje sprave med živimi.
Med županom Kovačem,
parlamentom, zbori, stran-
kami in predsednikom ob-
činske vlade Grdino so veli-
ke razprtije. Divide et impe-
ra velja tudi v Šentjurju in
pride mnogim kar prav.
K^ub zagotovilu koman-
dirja Postaje milice Celje, da
naj bi bili prejšnji petek po-
poldne na cestah le preven-
tivni pregledi, so po pričeva-
nju nekaterih prizadetih
v mozirski občini celjski mi-
ličniki pridno izpolnjevali
listke. Nasploh so v Mozirju
celjski miličniki strah in tre-
pet, obvestilo po celjskem ra-
diu, da gre le za preventivno
akcijo, pa za Zgornjesavinj-
čane očitno ni veljalo. Sicer
pa Radia Celje tako ne slišijo.
Celjska skupščina se bo
tokrat sestala na veliki pe-
tek. Če se bodo poslanci pri
malici še lahko odpovedali
mesu, pa se verjetno ne bo-
do mogli medsebojnemu
žrtju. Kljub strogemu postu.
Inovator Jožef Jarh ima
sf^t genialno zamisel. Da ne
bi bili prizadeti samo stano-
valci v družbenih stanova-
rjjih, predlaga stanarine v za-
sebnih hišah. Še krave se mu
ne smejijo več.
»Človek je inteligentno bit-
je, čeprav ima ostanke žival-
skega,* je rjavil Drago Kli-
ma iz Cometa. To je po njego-
vem mnenju jamstvo, da sta-
tistika o grozeči nezaposle-
nosti v konjiški občini ne bo
držala, s^j bo tisti »ostanek«
prisilil ljudi v borbo za preži-
vetje. Očitno se nam torej
obetajo boHši časi - naše živ-
ljenje je že hudo poživinjeno.
Kar spomnite se na Ifuanja in
tuljenja na zasedanjih občin-
skih (in drugih) skupščin!
Kdo pravi, da ni lepo biti
direktor v teh časih? Vpra-
šajte generalnega direktor-
ja Konusa Jureta Pokorna.
V njegovi pogodbi piše, da
mora letno preživeti 15 dni
na študiju v tujini, da mu ob
odhodu pripada osebni do-
hodek še za 6 do 12 mese-
cev... Kakšen pa je ta oseb-
ni dohodek, ni za zapisati.
Od zavisti bi lahko še kak-
šen potreben direktor počil.
Sekretar žalske liberalno
demokratske stranke Gregor
Vovk pričakuje hude in kisle
čase. Najbrž je zato po volilni
konferenci pogostil člane
stranke s tako kislim vinom,
da so se prostori stranke kar
hitro izpraznili.
General Konrad Kolšek v Planici: »S kurenti v nove
zmage naprej!*
Avtosejem na Lavi: »Prodam stoenko, rahlo poškodo-
vano in skorajda vozno. Šifra 1000 DEM.*
Popisani bomo!
I. aprila se bo v Sloveniji pričel popls^ prebivalstva
v ponedeljek, 1. aprila se
bodo na teren podali prvi
popisovalci, ki bodo zbirali
podatke za letošnji popis 91.
Po podatkih Zavoda Repu-
blike Slovenije za statisti-
ko, ki je bil tudi zadolžen za
pripravo popisa in po 15.
aprilu še za obdelavo vseh
zbranih podatkov, bo v Slo-
veniji za izvedbo popisa po-
trebnih približno 7 tisoč 500
popisovalcev, stroški za
opravljeno delo pa bodo
znašali blizu 100 milijonov
dinarjev.
Priprave na Popis 91 so se
v Sloveniji začele že v začet-
ku leta, v tem času se je zvr-
stila vrsta izobraževalnih
srečanj in inštruktaž, saj iz-
kušnje preteklega popisa
v letu 1981 kažejo, da je delo
popisovcdcev, ki so bili do-
bro seznanjeni z navodih,
potekalo veliko bolj gladko
in hitro, zbrani podatki pa so
bili pregledno razvrščeni. Ob
tem naj že uvodoma zapiše-
mo, da so vsi podatki, ki jih
bodo v prvi polovici aprila
zbrali popisovalci tajni in na-
menjeni zgolj statistični ob-
delavi, njihovo tajnost pa
jamči tudi lanskega marca
sprejet Zakon o varstvu
osebnih podatkov.
Večina popisnih obrazcev,
ki jih bodo pri svojem delu
potrebovali popisovalci, je
že pripravljenih in natisnje-
nih, občani pa bodo s svoji-
mi odgovori posredovali po-
datke za popisnico, vprašal-
nik za stanovanje in gospo-
dinjstvo oziroma vprašalnik
za kmečko gospodarstvo gle-
de na stanje 31. marca 1991.
S predhodnim izpolnjeva-
njem osnovnih in pomožnih
popisnih obrjizcev pa so
v Sloveniji že zbrali večino
podatkov o osebah v enotah
JLA, delavcih na delu v tuji-
ni in članih gospodinjstev, ki
z njimi živijo v tujini, osebah
v zaporih, kazensko-pobolj-
ševalnih ter vzgojno-pobolj-
ševalnih domovih ter stano-
vanjih za počitek in rekre-
acijo.
Popisovalci vas bodo pri
svojem delu vprašali veliko
različnih stvari in vsaj za ne-
katera vprašanja se je po-
trebno vnaprej pripraviti. Na
vpraŠEmja o narodnostni pri-
padnosti, veroizpovedi, ma-
terinem jeziku ter pogovor-
nem jeziku v družini in oko-
lju vprašanemu, če to ne žeh,
ni potrebno odgovoriti. Sicer
pa je za hitro in pravilno od-
govarjanje na vprašanja o va-
šem stanovanju potrebno ve-
deti, kdaj je bila hiša, v kate-
ri stanujete, zgr^ena, kakš-
ne napeljave vse so v njej in,
kako ste se ogrevali v zadnji
kurilni sezoni. Stariovalcem
v zasebnih hišah najbrž ne
bo težko odgovoriti, drugače
pa je s stanovalci v blokih in
večstanovanjskih družbenih
hišah. Ob tem je potrebno
navesti še število sob z več
kot 6 kvadratnimi metri po-
vršine, izmeriti površino ku-
hinje, za kmečka gospodar-
stva pa zbrati podatke (šte-
vilčne) o površini posamez-
nih zemljišč (za sadovnjake
tudi število zasajenih dre-
ves), številu živine, kmetij-
skih strojev in porabi umet-
nih gnojil, zaščitnih sredstev
ter podatke o kmetijskih
stavbah in drugih objektih
(površine silosov, koruznja-
kov, jam za gnojevko in po-
dobno).
IVANA STAMEJČIČ
V Celju bo v prvi polovici
aprila na terenu približno
285 popisovalcev, ki so se
zadnji mesec intenzivno
pripravljali na svoje delo.
Večino popisovalcev je ob-
činska popisna komisija iz-
brala med prijavljenimi na
Zavodu za zaposlovanje,
kar precej pa je tudi študen-
tov. Popisovalci, ki ob pr-
vem obisku občana ne bodo
našli doma, bodo svoj na-
slednji prihod najavili s po-
sebnim obvestilom. V Celju
pa so zadovoljni tudi z odzi-
vom občanov, lastnikov
stanovanj za počitek in re-
kreacijo, ki so jim poslali
predhodne popisne vprašal-
nike. Večino le-teh je na-
mreč občinska popisna ko-
misija že dobila vrnjenih.
V Sloveniji je bilo lanske-
ga 31. avgusta stalno prijav-
ljenih milijon 999 tisoč 21
občanov, vsega skupaj pa je
v naši republiki na ta dan
živelo 2 milijona 87 tisoč
988 ljudi. Celjska občina, ki
po številu prebivalcev sodi
v Sloveniji na 7. mesto (ve-
lenjska občina zaseda 13.
mesto, ostale pa so znatno
manjše), pa je imela tega
dne 65 tisoč 868 stalnih pre-
bivalcev.
Popravek
v prispevku z naslovom
Naj živi črna sečnja!, ki smo
ga objavili na 7. strani prejš-
nje številke Novega tednika
(21. marec 1991), je prišlo do
napake. Stavek »hirati ugo-
tavljeoo, da je inšpektor,
s tem ko je vložil ovadbo,
prekoračil svoja pooblastila«
bi se moral glasiti: »hkrati
ugotavljajo, da gre za pre-
koračenje pooblastil občin-
skega upravnega organa, ko
je v odločbi naložil pred-
hodno odkazilo dreves.«
Prizadetim se za napako
opravičujemo.
8. STRAN - 28. MAREC 1991

Sončne m senčne strani gledališča
Slovesno na svetovni dan gledališča - Za jubilej delovno
Letošnje leto je za celjsko gledališ-
če jubilejno, s^ mineva 40 let, kar se
je v Celju prvič sestala nova gledali-
ška skupina.
Tedanja Nova pot, predhodnica No-
vega tednika, pa je zapisala: »To gleda-
lišče n^ bi izvrševalo svoje veliko po-
slanstvo s svojimi gostovanji tudi po
večjih krajih celjskega okrožja in na-
kazalo bodočo novo linijo slovenskega
gledališč«...« Jubilej so počastili vče-
raj, 27. marca, na svetovni dan gleda-
lišč s Kabaretom 91 Svetlane Makaro-
vič. Goste in igralce je nato pozdravil
predsednik skupščine Anton Roječ.
Dvojni praznik pa celjski gledališč-
niki povezujejo še s pričetkom prazno-
vanj občinskega praznika. Praznova-
nje občinskega praznika bodo prav ta-
ko zaključili gledališčniki, in sicer 11.
aprila, na praznični dan s predpremi-
ero Galinovega dela Zvezde na jutra-
njem nebu.
Svoj jubilej, 40-letnico, pa bodo
v gledališču proslavljali delovno, pravi
upravnik Borut Alujevič. Po predpre-
mieri 11. aprila načrtujejo še srečanje
vseh igralcev, ki so bili kdaj zaposleni
v celjskem gledališču. To bo slovesen
dogodek, saj naj bi v Celje prišlo okoli
šestdeset igralcev.
Seveda pa je takšna okrogla obletni-
ca tudi priložnost za vs^ delno preno-
vo gledališke hiše, ki je podobnih
adaptacij že veliko doživela, vendar jih
je znova in znova potrebna, če hoče
slediti pred štirimi desetletji izrečeni
viziji o novi Uniji slovenskega gledališ-
ča. Na svoji začetni poti so gledališčni-
ki stali na odru sedanjega kina Metro-
pol, kasneje je stolp dobil prizidek,
kjer je zdaj uprava in so garderobe in
ki so ga pomagali graditi kar igralci
sami. Z razporeditvijo prostorov za-
odrja pa niso bili zadovoljni ne nekoč
ne danes. Načrte, kako posodobiti ta
del gledališča, so naredili že pred dv£0-
setimi leti, zdaj pa iščejo dobrotnika,
ki bi bil pripravljen kaj vložiti v gleda-
lišče. Ob tem pa ostaja najhujši pro-
blem skladišče, ki je bilo do nedavna
v Spodnjem gradu, zdaj je zbito pod
odrom gledališča. To pa nikamor ne
pelje, ugotavlj^o v gledališču, kjer
ohranj£yo pri življenju kulise za deset
predstav, med katerimi jih je šest zelo
velikih, tako da zdaj po malem zsgeda-
jo že prostor na odru, kjer se kaj hitro
lahko zgodi kakšna nesreča. Skladišče
za kulise je senčna stran celjskega gle-
dališča in problem ni tako majhen, kot
se zdi s površnim razmišljanjem. Dobi-
ti prostor, velik najmanj sto kvadrat-
nih metrov, z dovolj velikimi in visoki-
mi vrati, po možnosti čim bliže gleda-
lišča, pa tudi ne tako m£yhen problem,
čeprav ne tudi nerešljiv. Morda pa bi
bili v gledališču takšnega darila za ju-
bilej še n^bolj veseli.
Med sončnimi dogodki v gledališču
omenja Borut Alujevič vsako premi-
ero posebej, ki je rojstvo svoje vrste in
v zadnjem času okrepljeno sodelova-
nje z rojaki čez mejo. Letos so bili
Celjani že pri tržaških Slovencih in tu-
di med avstrijskimi Korošci, ki svoje-
ga gledališča niti nimajo. S slovensko
prosvetno zvezo v Celovcu so se dogo-
vorili, da bodo organizirali karavano
gledalcev z avstrijske Koroške na vse
celjske predstave. To pa je že nova
perspektiva ponudbe in odskoka celj-
skega gledališča širom po Sloveniji in
izven. V Talijin hram v Celju bodo ta-
ko prišli tudi gledalci od drugod, kar
bo morda spodbudilo domače občin-
stvo k večjemu obisku gledaliških
predstav, kar bi bilo največje darilo za
praznik.
MATEJA PODJED
Lirični Firšt
Kar nekako neopazno
- napovedovali so ga le
skromni plakati - je pretekli
ponedeljek 18. sušca minil
v celjskem Narodnem domu
glasbeni večer, ki naj bi za-
služil vso pozornost glasbe-
nega občinstva. Celjski go-
dalni orkester in njegov diri-
gent sta ponovno izpričala
izredno delavnost v tej sezo-
ni, ko so vrsti nastopov do-
dali še enega. .
Tokrat je bil to celovečerni
koncert z dvema solistoma
in z noviteto v koncertnem
sporedu. Poleg del Corellija
in Mendelsohna na začetku
in koncu sporeda, sta bili
osrednji točki sporeda Con-
certino za kontrabas in ko-
morni orkester izpod peresa
dirigenta Nenada Firšta ter
Mozartov malokrat izvajan
Koncert za klavir in orkester
v C-duru. Če je slednji, v ka-
terem je bil solist ljubljanski
pianist Zoran Škrinjar izzve-
nel nekako rutinsko in brez
solistove interpretacijske in-
vesticije, toda z intonančno
in v dinamičnem niansiranju
solidno orkestrsko spremlja-
vo, pa je skladba dirigenta
Firšta predstavljala izjemno
programsko osvežitev. Če-
prav je Nenad Firšt mlad in
sodoben avtor, so njegova
kompozicijska sredstva kar
blizu tradicionalnosti. Sicer
zgoščene harmonije so pra-
viloma v slušno logičnem za-
poredju, v ritmiki simpatizi-
ra s folkloro, v melodiki pa
izkazuje izredno inventiv-
nost predvsem v smeri lirič-
nega izražanja. Solist kontra-
basist Zoran Markovič je bil
izreden interpret Firštovega
dela. Sicer med solistično
glasbo zapostavljen instru-
ment je obvladoval z veliko
mero artizma in visoko teh-
niko, pa vendar nikakor ne
na škodo muzikalnosti. Le-
to je solist izkazoval v razno-
vrstnem tonskem niansira-
nju melodične linije. Tudi
pri tej skladbi se je orkester
izjemno potrudil. Amater-
skim glasbenikom, veliko-
krat ni lahko izvajati sodob-
nega glasbenega stavka, to-
da celjski godalci so tokrat
prav zablesteli. Morda so se
res potrudili predvsem iz
simpatije do dirigenta, ven-
dar so s tem samo dokazali,
da se bolj kot mnogi celjski
glasbeniki, ki jih tokrat spet
ni bilo v Narodni dom, zave-
dajo sposobnosti in znanja
Nenada Firšta.
E.G.
Deset let okteta
Lokvanj
Pred desetimi leti so na pobudo Marjana Adamiča
v Vojniku ustanovili mešani oktet Lokvanj. Takoj ob
ustanovitvi je oktet, ki deluje kot sekcija pri Kultur-
nem društvu France Prešeren Vojnik, začel tudi
z organizacijo srečary malih vokalnih skupin, ki je
danes uradna prireditev ZKO Celje. Letos bodo pripra-
vili jubilejno deseto srečanje, ki bo v soboto, 6. aprila
ob 19. uri v vojniški kulturni dvorani. Udeležba je
obvezna za vse male vokalne skupine, ki delujejo
v okviru ZKO Celje, k sodelovanju pa so tako kot
vedno povabili še skupine iz ostalih občin. Organizator
pričakuje, da bo tokrat nastopilo okoU štirinsust sku-
pin, ki se bodo predstavile s širokim repertoarjem
domače in tuje resne glasbe.	rjr^
Kreslin z bando
Plesni Forum Celje nadaljuje svoje tradicionalne
večere z gosti. Gost t^šnega večera, ki bo 2. aprila ob
osmih zvečer v Narodnem domu v Celju, bo Vlado
Kreslin z Beltinsko bando.
Večer, ki so ga poimenovali Namesto koga roža
cveti, kot poje ena Kreslinovih pesmi, bo kombinacija
avtorskega šansona, slovenske (prekmurske) glasbe in
plesnega giba plesalk Foruma.
MP
ZAPISOVANJA
Postivnchoizem
Sedaj, ko je končno izšla
dolgo pričakovana knjiga
Tadeja Zupančiča Pop TV
(založba Emonica, ^ubljana
1991) in sed^, ko je bolj ali
manj že vsem jasno, kdo je
v resnici ubil Lauro Palmer
(če tega še ne veste, potem
v prej omenjeni knjigi Tade-
ja Zupančiča to lahko prebe-
rete) in sedaj, ko niti Wild at
Heart Davida Lyncha ni več
film številka ena (vsaj v ljub-
ljanskih kinematografih), si
končno lahko odpočijemo
tako od nadaljevanke Twin
Peaks kot od Lyncha. Nav-
sezadnje je val Lynchomani-
je vsaj pri večini že minil.
Pozornost večine dvonož-
nih bitij tega sveta se je pre-
maknila drugam: na film ozi-
roma na ekranizacijo resnič-
ne živ^enjske zgodbe naj-
slavnejše in, kar je jasno, n^-
bogatejše novozelandske pi-
sateljice Janet Frame, kot jo
je ta opisala v treh avtobio-
grafskih knjigah: Na otoku
spoznanj (1983), Angel za
mojo mizo (1984; po tej knji-
gi nosi svoj naslov tudi film)
in Poslanik iz zrcalnega me-
sta (1985). Na kratko, film
ima epizodno zgradbo (aso-
ciacije na Twin Peaks, kar ni
konec koncev prav nič naro-
be), meomoarska fragmen-
tarnostje nanizana linearno,
čeprav na trenutke zelo sla-
bo dramaturško koncipira-
na, zaradi česar ni vtis alego-
ričnosti prav nič presenet-
ljiv. Sicer pa precizno izde-
lan film z odlično igro vseh
treh glavnih ipralk (Kerry
Fox - pisateljičino otroško
in šolsko obdobje na novoze-
lanskem otoku, Karen Fer-
gusson; ki je dvestokrat do-
živela smrt - (občutek pred
elektro šoki je podoben tiste-
mu pred smrtjo), Alexia Ko-
egh - prva ljubezenska iz-
kušnja in razočaranje ter pi-
sateljski uspeh). Da pa ne bi
kdo pomislil, da gre za prvi
večji uspeh Janet Frame, na-
štejmo nekaj kardinalnih
knjižnih izdaj: Laguna (The
Lagon, 1951), Tudi sove joče-
jo (Owls do Cry) - pri Frame-
ovi so sove dejansko tisto,
kar bi tudi naj bile - Obrazi
v vodi (Faces in the Water),
Obsedeno stanje (State ofSi-
ege), ki naj bi služili kot lite-
rarna predloga za film novo-
zelandskega režiserja Vin-
centa Warda (žal filmu ne
vem tekočega naslova, ker
gre za nek krajši dokumen-
tarni film). »Od včeraj« ni ni-
ti režiserka tega filma Jane
Campion: Peel (1982; nagra-
da na festivalu v Melbour-
neu), A GirFs Own Story
(1983; nagrada AFI85 za film
in režijo, nagrada Poubena
Mamouliana, najboljši kratki
film Sydney 85, nagrada AFI
84 za najboljši eksperimen-
talni film), After Hours
(1984; nagrada XL Elders,
nagrada za kratko zgodbo
Melbourne 85), Svveetie
(1989; prvi celovečerec, kije
dosegel odobravanje avstral-
skih kritikov in bil od njih
nagrajen za najboljši film in
režijo). In ko boste gledali
njen zadnji film An Angel At
my Tabel (Angel za mojo mi-
zo, 1990, Hibiscus Films
(NZFC/TVNZ) TheAustrali-
an Broadcastin Corp.) Chan-
nel 4) bodite pozorni pred-
vsem na zgodbo (scenarij je
po knjigi Janet Frame pri-
pravila Laura Jones) in še to-
liko bolj na izvrstno glasbo
(Don McGlashan).
P.S. Če vam še do danes ni
jasno vse v zvezi z umorom
Laure Palmer, potem prebe-
rite Skrivni dnevnik Laure
Palmer.
Piše Tadej Čater
Bettetova
listina
zavodu
Prejšnji teden, 20. marca
so v Ljubljani podeljevali
Bettetove nagrade in listine
v spomin na Julija Betteta,
umetnika, pedagoga in or-
ganizatorja glasbenega šol-
stva.
Med dobitniki listine je bil
tudi celjski Zavod za kultur-
ne prireditve. Listino je pre-
jel za dolgoletno sodelovanje
z društvom slovenskih glas-
benih umetnikov in popula-
rizacijo slovenske glasbene
poustvarjalnosti v Celju in
celjski regiji.
M. P.
Jastreb ne bo golob
Kulturno umetniško dru-
štvo Zarja Tmovlje je v pe-
tek zvečer na domačem
odru premiemo uprizorilo
satiro Toneta Partljiča
Oskubite jastreba, v režiji
Štefana Žvižeja.
Delo je satirična variacija
na Cankarjeve Hlapce. Kaže
čas po volitvah, ko ljudje
obračeuo plašč po vetru in
spreminjajo barvo kot kame-
leoni. Gledalci, dvorano so
napolnili do zadnjega kotič-
ka, so imeli priložnost na-
smejati in zamisliti se.
Videli so trpeti Jermana
na Gohčavi, kot v Hlapcih
nastopati tudi Kalandra in
slišati njegov znameniti sta-
vek v brk: Ta roka bo kovala
svet!
Jastreb, ki živi sredi tropa
pridnih in ubogljivih ovčic
ne sodi v čredo, ker jo pač
nenehno vznemirja in pov-
zroča težave, sporočajo že
Cankarjevi Hlapci in tako tu-
di Partljičeva zgodba Osku-
bite jastreba. Tega je treba
oskubiti, da ne bo letal previ-
soko, da sploh ne bo letal.
Svet je poln mrhovinarjev in
tako se skrušeni Jerman za-
teče v negotovost. Izgine,
nihče prav ne ve, kam. še
prej pa da vedeti: Oskubite
jastreba, v goloba se ne bo
spremenil!
Ansambel trnovedske Zar-
je s številnimi sodelavci, (tu-
di sponzorji, da je predstava
sploh lahko bila), je zaradi
svojih jedkih in trpkih, pa
tudi zabavnih prizorov na
odru kar nekajkrat med ob-
činstvom izzval burne reak-
cije in aplavz na odprti sceni,
ki je igralce še bolj podžgal,
predstavo je videl tudi avtor
in igralcem na koncu pola-
skal, da so ga razveselili in
jim povedal, da je delo napi-
sal še za časa nadvlade ene
stranke in da je le-to uprizor-
jeno daleč mnogo bolj aktu-
alno kot je bilo pred leti.
Igralci Zarje, ki so svoje
vrste nekoliko pomladili, so
znova dokazali, da so nag bolj
močni v kolektivni igri, da
pa iz nje dovolijo izstopiti
nekaterim posameznikom,
ki tako močneje izrišejo svo-
je like. Ker niso bili jastrebi,
so bili uspešni. To je začutilo
občinstvo, ki je igralce, pa
tudi avtorja in režiserja na
koncu nagradilo z dolgim
aplavzom.
MATEJA PODJED
Kozjanski človek na platnu in v romanu
Likovna dela, ki so jih lani
poleti na Kozjanskem ustvar-
jali udeleženci četrte slikar-
ske kolonije likovnih pedago-
gov na Pilšt^nu, so prejšnji
teden domači kulturni delav-
ci postavili na ogled v kultur-
nem domu v Lesičnem. Ob tej
priložnosti so predstavili tudi
roman Na porobu, ki ga je
o Kozjancih napisal novinar
in pesnik Milan Štancar.
Od prve razstave del likov-
nih umetnikov je minilo že 15
let. Že tedaj so prizadevni kul-
turni delavci ugotavljali, da
ljudi na Kozjanskem privlači
likovna umetnost, pa tudi dru-
ge kulturne prireditve, zato so
vsako leto pripravili rcizlične
razstave del likovnih umetni-
kov. Od leta 1984 dalje pa pri-
pravljajo slikarsko kolonijo li-
kovnih pedagogov. V ryej je
v minulih letih sodelovalo veli-
ko priznanih umetnikov likov-
ne vzgoje na osnovnih, sred-
njih in visokih šolah. Pri izbiri
udeležencev domačim kultur-
nikom pomaga Peter Krivec,
akademski slikar in grafik, ki
je likovno kolonijo v teh krajih
tudi zasejal. Zdaj se vsako leto
razrašča, njena posebnost pa je
v tem, da se razrašča in plete
tudi prijateljstvo med umetni-
ki, ki živijo pri domačinih. Ta-
ko tudi krajani na svojevrsten
način pomagajo pri vkoreni-
njenju likovne kolonije, ki je
bienalna prireditev. V zahvalo
za to gostoljubnost v poletnih
mesecih slikarji pustijo dru-
štvu v trajno last po eno v kolo-
niji nastalo sliko in ta dela po-
stavijo na ogled V kulturnem
domu. Letos so krajani videli
dela likovnih pedagogov: Ni-
kole Butrova, Albina Kram-
bergerja, Bogomila Karlavari-
sa, Ute Karlavarisa, Petra
Krivca in Milana Lorenčaka.
M. P.
Trgovinica za otroke
Pelikan Prebold
obvešča, da so vse cene znižane za višino
repubiišicega prometnega davka.
Trgovinica je dobro založena z vsem, kar
potrebujejo otroci za pomladne dni.
Pridite in prepričali se boste tudi vi, da
boste z nakupom prihranili težko prisluženi
denar.
Odpiralni čas: od 9. do 12. in od 14. do 18.30 ure,
ob sobotah od 8. do 12. ure.
Trgovsko podjetje
Dobojska 16, CELJE
Tel. 31-193, 38-011
FAX: 31-193
BARVE ZA VAŠ DOM,
AVTO,.,
Pri nakupu nad 1.000,00 din plačljivo
v dveh obrokih restRA IZBIRA - ugodne cene!

28. MAREC 1991 - STRAN 9
Sredi apriia v Savinjsici gal
v Moziiju so zavihali rokave in tako že nek^ dni čistijo Savinjski gaj, ki bo že sredi aprila
odprt za obiskovalce. Pri odpravljanju posledic poplave pomagajo vrtnarji, ribiči, taborniki,
domačini, skratka vsi, ki želijo, da bi se gso razcvetel v vsej svoji lepoti. V teh dneh so
dokončno uredili spodnji del Savinjskega gaja, ogromno narcis in tudi drugega cvetja že
kuka iz zemlje, ta teden pa bodQ uredili še ribnik, parkirišče in sejmišče, nsOvečja težava pa
nast£ya zaradi neočiščene struge Savinje.
»Poplava nam ni odnesla načrtov in želja, samo za nek^ časa jih je zaustavila,« pravi
mozirski vrtnar Jože Skomšek. »Tako nam letos nsObrž ne bo uspelo urediti nasada vrtnic
in posaditi zelenega drevja, kakor smo načrtovali, vendar pa bomo v g£ou posadili enoletne
rastline. Vsekakor pa bo že od sredine aprila park slovenskih vtnarjev v Mozirju vreden
ogleda, vsi skupaj pa se bomo potrudili, da bomo letos ponovno pripravili razstavo Cvetje
Evrope v začetku septembra.«	U.K.
Foto: E.E.
Leta dobro skriva
jubilej akademskega slikarja Milana Lorenčaka - ob
okroglem jubileju
Konec marca se bo soočil
s svojim sedmim desetlet-
jem ustvarjalnega življenja
akademski slikar in dolgo-
letni likovni pedagog prof.
Milan Lorenčak. Danes upo-
kojeni zaslužni prosvetni de-
lavec in priznani slikar bi
zlahka dobil sleherno stavo
na račun let, ki jih skriva. Pa
vendar popisanih Ustov z bo-
gato osebno zgodovino,
z globokimi sledmi umetni-
škega nemira, čuteče pripad-
nosti svoji zemlji in domovi-
ni, zavezanosti pedagoške-
mu poslanstvu, je kljub viso-
kim letom še za eno živ-
ljenje.
Prof. Milan Lorenčak se je
rodil leta 1921 na Dunaju,
preživljal s takratnim časom
med obema vojnama obarva-
no otroštvo in se odločil za
pokhc učitelja.
Študentska leta v Ljublja-
ni je živel s polnimi pljuči,
kot da bi ho"tel prek noči na-
doknaditi vse zamujeno ali
ukradeno v letih vojne in
v težavnem predvojnem ča-
su. Včlanil se je v Akadem-
ski pevski zbor, ko ga je še
vodil Radovan Gobec in
z njim prepeval po mladin-
skih akcijah širom Slovenije.
No, ne samo prepeval, pred-
vsem delal je, gradil na šte-
vilnih deloviščih od Pesnice
pri Mariboru, do Lijaka pri
Novi Gorici, izpustil ni niti
legendarnih akcij Brčko-Ba-
noviči in Šamac-Sarajevo.
Spomin nanje je veder in
poln doživetij, pa tudi trpek,
saj mu ob upokojitvi niso ho-
teU upoštevati teh mesecev
pravega garanja.
Služboval je kot likovni
pedagog na gimnaziji
v Ljubljani, na osnovni šoli
in na gimnaziji v Celju. Svoje
najboljše moči pa je podaril
vzgoji novega učiteljskega
naraščaja, s^ je preko dve
desetletji bil član pedago-
škega zbora na Učiteljišču in
kasnejši Pedagoški gimnazi-
ji v Celju. V času pedagoške-
ga dela se je udejstvoval na
raznih področjih kulturnega
ustvarjanja, bil daljše obdob-
je član Komornega pevskega
zbora in z njim prepotoval
tudi dober kos Evrope, n^-
bolj pa se je posvetil svoje-
mu temeljnemu, to je likov-
nemu ustvarjanju. Prirejal je
samostojne razstave, sodelo-
val v skupinskih razstavah
in se udeleževal likovnih ko-
lonij s svojimi stanovskimi
kolegi. Posebej z veselem se
je odzival vabilom v likovne
kolonije na Kozjanskem in
se nadvse dobro počutil
v gosteh pri domačinih, ki
cenijo ljubezen umetnika do
izvirne kulturne in naravne
dediščine njihovih očetov in
do sadov njihovih rok. Mar-
sikatera posebnost, preneka-
teri detajl naše podeželske
krsuinarske podobe, bosta
ohranila zanamcem svojo pr-
vobitnost, po zaslugi likov-
nega zapisa akademskega
slikarja ^^ana Lorenčaka.
Imel je petnsust
samostojnih razstav v raznih
krajih Slovenije in sodeloval
na številnih skupinskih raz-
stavah. Prejel je več nagrad
in priznanj.
Akademski slikar prof. Mi-
lan Lorenčak je bil vseskozi
pokončen mož. Kot oseb-
nost je skromen, preskro-
men za ustv^alno moč, ki
jo nosi v sebi in za globoke
sledi, ki jih je vtisnil v za-
kladnico slovenske likovne
umetnosti. Mesto Celje bo
počastilo njegov jubilej s sa-
mostojno razstavo ob letoš-
njem občinskem prazniku.
dr. EMIL ROJC
Zoprn moraš biti, pa boš našei zaiciad
Petkova priloga Dela Vikend magazin, ki jo ureja Niko Lap^ne, prinaša obširen pregled
televizijskega sporeda in še k^, enkrat mesečno pa redakcija popelje na izlet tudi tiste, ki se
s kuponi, objavljenimi v tem magazinu, prijavijo zanj.
Med prijavljenci jih v uredništvu izžreb^o nekaj, ki bodo na izletu smeli iskati zaklad.
Tokrat, v Laškem, ko je bil izlet že treljič zapovrstjo, so iskaU tridesetlitrski pivski sod.
Skrit je bil v okohci cerkve v Marija Gradcu, našel pa ga je, skritega med vejevjem, Žalčan
Ljubo Napret. V Pivovarni, kjer so izletniki imeh ogled in pogostitev, so mu sod napolnili
s pivom, niu podarili še vehko košaro z darili, nato pa so se izletniki odpeljali na Šmohor.
Tam so naprej s slastjo jedh golaž, ki ga je pripravila ena od oskrbnic, gospa Betka. Pa še
smetanovo potico so pokusiU, nato pa so bili nared za veselo rzganje. Folkloristi iz Marija
Gradca so delaU butaro, najml^ši so plesali, godci so godh in v koči na Šmohorju je bilo
živo pozno v noč. Prijetno je bilo, tako kot je prijetno na vseh izletih, ki jih pripravlja
redakcija Vikend magazina. Ideja za izlete pa se je porodila Dragu Kralju, ki kot receot z^
to, da izletnik zaklad nag de, svetuje: »Dosti zoprn moraš biti, pa zaklad p.f^cies.«
NATAŠA GERKEŠ
Nevarne igre
Več kot mesec dni je, kar
so delavci Nivoja podrli to-
pole na žalskem igrišču.
Topolov ni več, ostaja pa
kup vejevja, med katerim
se zd^, na pomlad, igr^o
otroci. Kako dolgo bo traja-
lo, da bo izgrišče spet igriš-
če, ne pa prostor, ob kate-
rem bi še gozdarji zardeva-
li? In kdo je pravzaprav ti-
sti, ki bi moral počistiti za
sabo? Up^mo, da bo javno
opozorilo dovolj in da ne
bo potrebno še kakšno iz-
taknjeno oko najmlajših, ki
za početje odraslih prav go-
tovo niso nič krivi.
IB FOTO:
EDO EINSPIELER
Nova trgovina
in bistro
Da je tudi pri nas veliko
takih, ki im^jo podjetni-
ško žiUco, dokazuje Jože
Strožer iz Rakovelj pri
Braslovčah. Tu je zgradil
nov lep objekt, v katerem
sta našla prostor bistro
Suzy in trgovina z meša-
nim blagom. Bistro Suzy
vodi lastnik Strožar sam.
Obljublja, da bo v njem
poleg vseh vrst alkohol-
nih in brezalkoholnih pi-
jač tudi nekaj slastnih
prigrizkov. Del, v kate-
rem je trgovina, vodi To-
ne Melavc iz Mozirja. Po-
leg špecerijskega blaga je
v njem oddelek z delovni-
mi zaščitnimi sredstvi,
prodaja pa tudi razne vr-
ste motornih žag in verig
zanje.	T.TAVČAR
TRGOVINA
»ŠTORMJUl«
Prebold 90
(Gasilski dom)
NUDIMO vam specializirano
prodajo svetlobne opreme
-	lestence domače in tuje pro-
izvodnje
-	stoječa, namizna svetila, re-
flektorji
-	žarnice vseh vrst, tudi iz
uvoza
-	elektromaterial
-	male gospodinjske aparate
-	program IDEJE Kamnik (za-
vese in drugi dekorativni do-
datki po vaši izbiri)
POSEBNA PONUDBA - LE-
STENCI MEBLO PO UGODNIH
CENAH
Odprto vsak dan od 9. do 12. in
od 15. do 19. ure, ob sobotah
od 8. do 12. ure.
TilVI, TOVARNA IZOLACIJSKEGA
IVIATERIALA
LAŠKO
Objavlja
javno licitacijo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev
Licitacija bo v sredo, 3. 4. 1991 ob 12. uri,v prostorih
avtoparka. Ogled je možen vsak dan, razen nedelje, od
10.-12. ure.
Pogoj za pristop k licitaciji je vplačilo varščine v znesku
10% od izklicne cene.
Prodaja bo po sistemu videno - kupljeno.
Prometni davek plača kupec.
Kupnino je potrebno poravnati najkasneje v roku 8 dni po
licitaciji, sicer varščina zapade.
Informacije o prodaji dobite na telefon (063) 731-123, int.
214 in 271.
odpira
poslansko
pisarno,
vsako sredo od 17. do 19. ure
v prostorih OO LDS Celje,
Gledališka2/I.
Svoje poglede in razmišljanja boste
lahko soočili s poslanci LDS v občinski
in republiški skupščini.
Zreli smo za politiko, kjer se boji ne
bi jejo v moraliziram obliki napihnjenih
zatrjevanj, da smo mi bolj za Stvar kot
oni in da so oni v resnici sovfažniki
Stvari,
Pridružite se nam!
10. STRAN - 28. MAREC 1991
NAŠI KRAJI IN UUDJ(
Biseri, pa kakšen kamen vmes
Pri Goičmanovili ob Šmarsiiem potoifu so praznovali
Vse bolj naj bi bili bisero-
poročenci kar vsi zapored,
vendar pa nam tega še zda-
leč ne omogočajo naše zapa-
cano okolje, nezdrava hra-
na, hiter način življenja, pa
še bi lahko naštevali.
Hiša biseroporočencev, 88-
letne Marije in 86-letnega
Antona Golčman je prva
v dolini nekdanjih štirinaj-
stih mlinov ob Šmarskem
potoku, danes pa tišino od-
maknjenega sveta zmotijo le
planinci, ki se odpravljajo iz
Šmarja na Sladko goro.
Biseroporočenka Marija
Golčman venomer pometa
listje okrog hiše v globeli So-
tenskega za sv. Miklavžem,
nosi v košu, če je velika sila
celo opravi živino, mož An-
ton, ki ga mučijo noge, pa
bolj preverja kaj postorijo
domači. Oba sta izjemno bi-
strega in vedrega duha, ven-
dar Anton, bivši mlinar in zi-
dar, malo slabše sliši.
Ali se v hiši, kjer živijo kar
štiri generacije, razumejo?
»To pa!« pove hči Slava,
upokojenka, ki n^več skrbi
za njiju in to izreče tako od
srca, da ji je verjeti. Bisero-
poročenca sta polna hvale
o svojih petih otrckih in v so-
boto so se zbrali vsi, pa še
devet vnukov in 8 pravnu-
kov ter njihovi zakonci, iz
vse Slovenije. »Trideset
odraslih in vehko drobiža«,
so ugotavljali.
Biseroporočenec se spo-
minja zlasti življenja v zna-
menju trdega dela. Njegov
oče je bil 15 let šmarski žu-
pan in med prvo svetovno
vojno, ko so vsi starejši odšli
na fronto - nazaj se večino-
ma niso vrnili - je moral skr-
beti za mlajše brate. Spomi-
njata se blišča bližnjega Jel-
šingrada, grofic, ki so jezdile
naokrog na belih konjih, pa
gr^skega naslednika, ki je
sam izdelal letalo, katerega
fotografija se je ohranila. In
še in še.
Pa recept za tako dolgo
življenje in razmeroma čilo
starost? »Veliko sva delala in
nisva se kregala, potem trpi-
jo živci. Če kaj pride, mora
kar mimo« zatrjuje biseropo-
ročenka in tudi biseroporo-
čenec odsvetuje jezo in kre-
ganje ter svetuje odpuš-
čanje.
»Za diamantno poroko pa
spet pridite«, povabi vnuko-
va žena Dragica, biseroporo-
čenec pa ji oporeka. »Že za
zlato poroko ste rekli, da vas
ne bo več«, mu odvrne in
slavljenec kar ostane brez
besed.
BRANE JERANKO
Biseroporočenca Golčman med nedeljskim pomenkom s sorodniki
TV prenos velikonočne maše
Slovenska škofovska konferenca se je odločila, da
bo za večje cerkvene praznike pripravila direkten tele-
vizijski prenos maše iz ene izmed slovenskih cerkva.
Tako so polnočnice prenašali iz ljubljanske stolnice,
medtem ko bodo velikonočno- mašo iz opatijske
cerkve sv. Daniela v Celju. Program priložnostnih
pesmi pripravljajo člani pevskih zborov France Preše-
ren in župnijskega zbora pod vodstvom Edija Goršiča,
na orglah pa jih bo spremljal Anton Petek. Maševal bo
opat in prelat Friderik Kolšek. Televizijski prenos veli-
konočne maše se bo začel ob 10. uri, njegova poseb-
nost pa bo, da bodo v programu aktivno sodelovali
s pesmijo vsi prisotni, ki bodo s tem izražali veselje in
radost ob tem za kristjane velikem prazniku. V pro-
gramu, ki ga pripravlj^o mesec dni, so večinoma pre-
proste pesmi s katerimi želijo pokazati resničnost
dogodka, ki se je zgodil pred dva tisoč leti, to je vst^e-
nje Kristusa.
Črne točke ne bo več
v Šmarju se že dolgo pritožujejo zaradi črne točke na
prehodu ceste čez železniško progo, ki je predvsem pove-
zava do osnovne šole in pokopališča. Železniško podjetje je
želelo hkrati posodobiti tudi krajevno železniško postajo, za
kar pa ni dovolj denarja. Sanacijo mostu pred prehodom
končujejo, razširili so cesto kjer vozijo tudi šolski avtobusi,
in potrebne so le še avtomatske zapornice. Za odpravo
prometne črne točke, kjer sta bih v zadnjem času kar dve
prometni nesreči, bodo za 3 milijone vredno naložbo zbrali
denar železnica ter občina, ki se o pomoči pogovarja z Zava-
rovalnico Triglav iz Celja. Varnejši prehod n^ bi bil končan
v prihodnjih treh mesecih, pravijo v Šmarju.	bJ
Zdravstvena predavanja
V laški občini že več let prirejajo zdravstvena predava-
nja, ki naj bi prispevala za boljše zdravje občanov. Laški
občinski Rdeči križ tako tudi letos ponuja predavanja
o k^enju, aidsu, maščobah v krvi, nizkem krvnem pritisku,
življenju v starosti, uporabi zdravil, alkoholikovem vsak-
danu, bolečinah v križu in sladkornih boleznih. Na seznamu
so tudi teme o navadah in razvadah v življenju, o ženskih
boleznih ter o raku. Predavanja so popestrena z diapozitivi,
video posnetki, filmi in prospekti.	3j
Pasla lepota
Kinološka zvež5 Slovenije in Kinološko društvo Žalec sta pripravila v nedeljo na Polzeli
pregled za vse pasme psov iz vse Slovenije. Na oceno zunanjosti so lastniki pripeljali več
kot 160 psov. 5. maja pa bo Kinološko društvo	vežbališču na Ložnici pri Žalcu
pripravilo vzrejni pregled. Na sliki: k telesnemu pregledu sodi tudi rn»^rien.ie.
' ' T.TAVČAPv
Koristno srečanje
Čiani kiubov zdravijenih aiifohoiikov na srečanju v Šmarju
Klub zdravljenih alkoho-
likov Aljažev hrib iz Celja
je v kulturnem domu
v Šmarju pripravil prosla-
vo s kulturnim programom
in občnim zborom ob 20 let-
nici obstoja društva, ki je
bilo ustanovljeno med prvi-
mi v Celju. Na slavje so čla-
ni KZA Aljažev hrib pova-
bili predstavnike vseh šest-
najstih društev na širšem
celjskem območju, odziv pa
je bil proti pričakovanju
velik.
V razpravi so omenili, da
obstoja cela vrsta različnih
področij, kjer bi se lahko raz-
vilo medsebojno sodelova-
nje, ki ga doslej žal skoraj ni
bilo. Čeprav v vseh klubih
zdravljenci nadaljujejo z re-
habilitacijo po enakem pro-
gramu, pa se med seboj ne
poznajo in ne izmenjujejo
mnenj o tem pomembnem
področju. Člani KZA Aljažev
hrib so s tem srečanjem po-
ložili zametke, na katerih je
treba nadaljevati.
Večina klubov oz. članov
v njih se ukvarja z istimi ali
podobnimi problemi (teža-
vami s prostori za tedenska
srečanja, strokovno uspo-
sobljenimi terapevti in po-
dobnim). Zaskrbljujoče je
tudi to, da število zdravlje-
nih alkoholikov narašča in
da je med njimi vedno več
mlajših oseb, ki so po zdrav-
ljenju v Vojniku ali kje drug-
je še toliko bolj potrebni
strokovne pomoči. Posamez-
ne terape^ske skupine so
skupaj s svojci preštevilne,
zato tudi delo ni tako učin-
kovito, kot bi moralo biti.
Zaskrbljujoč pa je tudi od-
nos širše družbe. Zdravstve-
no oseblje v Vojniku in po-
dobnih ustanovah skup^
s terapevti po klubih v svo-
jem delu in prizadevanjih
ostaja osamljeno, saj kon-
kretne širše pomoči ni. To je
bilo prisotno tudi na sreča-
nju v Šmarju, kjer mnogih
vabljencev strokovnih služb
ni bilo. Srečanje v Šmarju je
odprlo mnogo aktualnih
vprašanj, za katera bo po-
trebno najti čas za njihovo
rešitev, kajti interes nas vseh
mora biti, da imamo na de-
lovnem mestu zdravega in
sposobnega človeka, ne pa
alkoholika. Problemu alko-
hola bo treba posvetiti več
pozornosti tudi v močnejših
delovnih organizacijah.
Vprašljiv je tudi odnos širše
družbe do alkohola in njego-
vega reklamir^a ter obdav-
čitve, ki je minimalna, tako
da je lahko poraba večja.
Prijetno in koristno sreča-
nje so dopolnili s kulturnim
programom ansambel Zlate
strune iz Rogaške Slatine,
učenci osnovne šole iz Šmar-
ja in člana KZA Žalec.
TV
Glasovali za,
bili proti
v šmarskem občin-
skem komunalnem po-
djetju je znašala cena n^-
cenejšega pogreba od
konca oktobra 10.028 di-
narjev, s 1. marcem pa so
jo povišali na 15.876 di-
narjev, kar je 58 odstot-
kov več. Tako je šmarska
vlada povišala tudi po-
grebnine, ki znesejo 80
odstotkov cene najcenej-
šega pogreba ter znašlo
po novem, od 1. aprila,
12.700 dinarjev. S tem po-
višanjem se denar za soci-
alno varnost na področju
zdravstva poveča vsak
mesec za 65 tisoč dinar-
jev. Med odločanjem se
nihče v občinski vladi
s povišanjem cen občin-
skega* komunalnega po-
djetja ter s tem pogrebnin
ni strinjal, vendar pa je
bil sklep sprejet soglasno,
kcgti vlado še obvezuje
sporazum o uresničeva-
nju zdravstvenega var-
stva.
BJ
Denarja bo dovolj
Vseh petnajst prostovoljnih
gasilskih društev v laški obči-
ni je opravilo pregled svojega
lanskega dela, v celoti pa so
ga ocenili na zboru občinske
zveze Laško v gasilskem do-
mu Vrh nad Laškim.
Ocena je ugodna, s^ so se
tudi lani gasilci izkazali z mno-
gimi uspešnimi intervencijami
tako v požarih, kot tudi v veliki
elementarni nesreči, poplavi,
ki je novembra z^ela tudi la-
ško občino. Gasilci so bili
uspešni tudi zato, ker vsako le-
to posvetijo veliko pozornost
strokovnemu izobraževanju
članstva, ob tem pa so letos že
dobili šestnajst novih gasilskih
častnikov.
Za letos je zveza pripravila
program, ki gaje predložila ob-
čini, ta pa gaje v celoti sprejela
in tudi odobrila želena sred-
stva. Tako bodo verjetno laški
gasilci med redkimi, ki vsaj
z denarjem ne bodo imeli
težav.
Letos bosta v laški občini
slavili dve društvi: 80 letnico
GD Vrhovo, ki naj bi ob tej
priložnosti dobilo tudi novo
vozilo (zamenjava za staro in
dotrajano), za katerega bo 70
odstotkov sredstev prispevalo
društvo, ostalo pa občinska
zveza in 70 letnico GD Rimske
Toplice. Večjih novogradenj
ne bo, razen v Brezah nad La-
škim, kjer imajo že pripravlje-
no vso projektno dokumenta-
cijo za večnamenski dom, kjer
bo prostor za gasilce, kulturni-
ke in stanov^e. Gradnjo bo-
do s tretinjskimi prispevki
sredstev omogočili gasilci, kra-
jevna skupnost in za stanova-
rye direktno iz proračuna.
T. VRABL
PLANINSKI KOTIČEK
Kam
s Šentjurčani?
v planinskem društvu
Šentjur, ki praznuje letos 40-
letnico, so pripravili pester
program izletov in akcij. Ta-
ko se bodo letos odpravili na
Hom (6. 4.), Veliko Kozje (11.
5.), Mrzlico (1. 6.), Ojstrico
(22. in 23. 6.), Jalovec (24. in
25. 8.) in Peco (5. in 6. 10.).
V društvu razmišljajo o zdru-
ževanju nekaterih izletov
s celjskimi planinci. Za 1.
maj pripravlja društvo vsa-
koletno srečanje na Resevni,
22. septembra se bodo spom-
nili svoje 40-letnice, oktobra
bo kostanjev piknik, leto pa
bodo zaključili s silvestrova-
njem v svoji planinski posto-
janki na Resevni, ki bo odpr-
ta vsako nedeljo od 1. aprila.
Planinska pisarna na Tito-
vem trgu 2 (bivša občina) je
odprta vsak četrtek od 14. do
15. ure, telefonske informa-
cije pa posreduje predsednik
Ivan Straže (741-989 dop. in
741-945 pop.).
BJ
Delovni
Polzelani
v soboto so se na rednem
občnem zboru sestali člani
planinskega društva Polzela,
ki ima 290 članov. Kot je po-
vedal predsednik društva.
Vili Vybihal, šo v zadnjeni
letu v Sloveniji zabeležili
upadanje članstva v planin
skih društvih, na Polzeli pa
so članstvo povečali za 24
odstotkov, in so s tem zelo
zadovoljni. Skrbi pa jih po-
polna prekinitev odnosov
z Osnovno šolo, saj menijo,
da je gibanje v naravi eden
od pogojev za zdrave otroke,
mladince in občane. Sicer pa
je planinsko društvo nada-
ljevalo s tradicionalno dejav-
nostjo. Organiziralo je števil-
ne pohode in izlete, skrbelo
za markacije, nabavilo je
precej strokovne literature
in planinske opreme, to
opremo so izposojali itd. Pla-
ninski dom na Gori Oljki ni-
ma stalnega oskrbnika, zato
ima društvo organizirano de-
žurstvo. Dežurne družine so
lani opravile 2168 ur, seveda
brezplačno. Poleg tega pa so
s strežbo gostom ustvarile še
kar čeden dohodek.
V načrtih za letošnje leto
imajo nadaljevanje doseda-
njega dela, v katero sodi pri;
dobivanje novih članov, radi
bi, da bi vs£y še nekcu družin
bilo pripravljenih dežurati
na Gori Oljki, saj zaenkrat
v tem domu ne nameravajo
razširiti gostinske ponudbe.
Izdali pa so že planinski list,
na katerem imego celoletni
program izletov, pohodov in
akcij.
T. TAVČAR

28. marec 1991 - stran 11
Odsvetujejo solato in korenje
predstavljena raziskava o vplivu težkih kovin na rastline
Zaradi prekomerne vsebnosti
težkih kovin so najbolj škodljive
rastline, pri katerih uživamo zele-
ne dele, to sta na primer solata in
^pinača, podobno pa velja tudi za
korenje, redkev in rdečo peso. Zato
priporočajo, da bi omejili njihovo
pridelavo na domačih vrtovih
v najbolj onesnaženih predelih
Celja.
To je ena od bistvenih ugotovitev
druge faze raziskave o vplivu ones-
naženosti tal na nekatere rastline na
območju občine Celje. Celjanom jo
je pred dnevi predstavil doktor
Franc Lobnik z ljubljanske bioteh-
niške fakultete, kjer so nalogo izde-
lali v sodelov^u s kemijskim inšti-
tutom in mariborskim zavodom za
zdravstveno varstvo. V prvi fazi raz-
iskave so že pred letom ugotovili, da
je zemlja v središču mesta preko-
nierno onesnažena s težkimi kovi-
nami, od katerih so najbolj kritične
vrednosti svinca, cinka in kadmija.
Na nekaterih mestih so bile nekoli-
ko povečane tudi vsebnosti fluori-
dov, arzena in niklja ter nekaterih
organskih substanc.
V drugi fazi raziskave pa so ugo-
tavljali, kako se te škodljive snovi
selijo v globlje plasti zemlje in kak-
šen je njihov vpliv na nekatere rast-
line. Ugotovili so, da se v večini pri-
merov vsebnost svinca, cinka in
kadmija z globino zmanjšujeje, ige-
me pa so močno onesnažena po-
dročja, kjer so vsebnosti povečane
nad dovoljeno mejo tudi v globini
do 20 centimetrov ali še več. Za pre-
izkus so izbrali štiri lokacije, in sicer
Dobrno, Medlog, Oblakovo ulico in
Žepino. V Oblakovi ulici in Žepini
so vrednosti svinca, cinka in kadmi-
ja v zemlji presegale dovoljeno
vrednost, v Medlogu pa so ugotovili
preveč kadmija. Najmary onesnaže-
na je bila zemlja na Dobrni.
Ugotovili so, da se povečane kon-
centracije težkih kovin v tleh pona-
vadi kažejo v povečani vsebnosti
v rastlinah, čeprav enostavna pove-
zava ne obstaja. Zato so za preizkus
naprej ugotavljali sprejem škodlji-
vih snovi v trpotcu, nato pa so prei-
skali še koruzo, pšenico, krompir,
jabolka, maline, redkvico, grah, niz-
ki fižol, korene, solato, paradižnik,
zelje, kolerabo, rdečo peso, in endi-
vijo. Ugotovili so, da so najbolj kri-
tične rastline, pri katerih uživamo
zelene dele. Na neobolj onesnaženih
lokacijah sta zlasti izstopali endivija
in špinača, nekoliko manj solata.
Podobno velja za korenovke, kot so
korenje, redkvica in rdeča pesa. Za-
radi pogoste rabe teh rastlin v vsak-
danji prehrani priporočajo omejitev
njihove pridelave v najbolj onesna-
ženih delih občine. Paradižnik spre-
jema težke kovine relativno slabo,
izjema je le kadmij, če so tla močno
onesnažena. Zato menijo, da lahko
paradižnik gojijo le v zemlji, ki vse-
buje manj kot 4 mikrograme kadmi-
ja. Namesto teh rastlin priporočajo
stročnice in kapusnice, pri katerih
so ugotovili zelo malo težkih kovin,
pa tudi vse ostale preiskovane rast-
line niso bile problematične.
Strokovr^aki so v raziskavi ugo-
tavljali tudi to, kako lahko zmanjša-
mo škodljive snovi v zemlji. Predla-
gajo uporabo apna, ki spremeni ki-
slost tal in s tem vpliva na sprejem
težkih kovin v rastline. Učinkovito
sredstvo je tudi vermikulit, najbolj
učinkovit ukrep pa naj bi bila od-
stranitev ali razredčitev kontamini-
rane zgornje plasti zemlje na vr-
tovih.	T.CVIRN
Raziskava o onesnaženosti tal in
vplivu na rastline je prva te vrste
pri nas in predstavlja model vseh
nadaljnjih raziskav. Zato bi vsaj
v fazi sanacije kritičnih razmer
v Celju morala s sredstvi sodelova-
ti tudi republika, so menili na
predstavitvi raziskave. Doslej je
namreč nalogo skoraj v celoti fi-
nancirala občina Celje, ki je za
drugo fazo namenila 252 tisoč nem-
ških mark, od tega je biotehniška
fakulteta sama zbrala 500 tisoč di-
narjev.
Za melioracije
različno
Pred leti je bilo treba lastnike
kmetijskih zemljišč k melioraci-
jam siliti, zd^ pa se večina že sa-
ma zaveda njihovih prednosti. Če
bi se tega zavedali že prej, bi bile
prve mehoracije prav gotovo bolj-
še, ugotavljajo v šmarski občini.
Izračunali so, da bodo lastniki in
uporabniki zemljišč za vzdrževa-
nje, predvsem za čiščenje meliori-
ranih površin, letos plačevali pre-
cej različno ceno na hektar. Naj-
več, kar 432 dinaijev na hektar,
bodo plačevali na območju šen-
tviškega polja, s^ je to n^starejša
meliorirana površina v občini.
V Podčetrtku in Olimju znaša ce-
na 264 dinaijev, na območju kum-
perškega polja 247 din, imenske-
ga 246, pristavškega pa 184. Naj-
nižja je cena na področju Sedlar-
jevega in Buč, kjer so melioracijo
opravili nazadnje. Vzdrževalna
dela bo opravil najugodnejši po-
nudnik, kakovost dela pa bodo
sproti nadzorovali.	BJ
Prireditev za vse
v Šmaiju pri Jelšah so v Kul-
turnem domu obudili materinski
dan. Prireditev je namenjena
vsem, je povedala predsednica
občinskih SKD, dr. Danica Kna-
pič-Nagode od koder je prišla po-
buda. Prišlo je nad dvesto Šmar-
čank, ki so jim otroci iz vrtca in
osnovne šole pripravili kulturni
program, povabljenih soprogov
pa niso uspeli privabiti. Tako so
otroški zbor, baletna skupina, re-
citatoiji, povezovalec Igor Hab-
jan, kitarist in pevec Aljoša Kova-
čič, harmonikar Janko Planinšek
ter trobentača Klernen in Borut
s pomočjo recitatorke Monike in
še drugi poskrbeli za primerno
vzdušje zbranih slavljenk. Pose-
ben program na šaljivo noto je
Šmarčankam pripravil gost, igra-
lec Borut Alujevič iz Celja. Prire-
ditev so zaključili s pogostitvijo
z dobrotami iz štedilnikov šmar-
skih gospodinj ter rajanjem.
BJ
Turistični teden
Na Polzeh bo od 6. do 13. aprila
Turistični teden, ki ga pripravlja-
jo hortikulturno društvo, turistič-
no društvo in osnovna šola Pol-
zela.
Teden bodo začeli z razstavo in
podelitvijo priznanj ob 20-letnici'
polzelskega hortikulturnega dru-
štva. Ta dan bo tudi regijsko tek-
movanje o spoznavanju turizma,
naslednji dan pa bodo odprli raz-
stavo turistične ponudbe na Pol-
zeh. V ponedeljek, 8. aprila, bo
prireditev v angleščini, naslednji
dan si bodo osnovnošolci lahko
ogledali predstavo Pika Nogavič-
ka, ponovili pa jo bodo tudi v sre-
do za Vzgojnovarstveni zavod
Polzela. Zanimivo bo tudi v četr-
tek, ko bo v blagovnici Savinjske-
ga magazina dan turističnih do-
brot, v petek bodo v Domu upo-
kojencev pripravili Mozartov ve-
čer, prireditev pa bodo zaključili
v soboto s predstavitvijo turistič-
nih spominkov prof. dr. Janeza
Bogataja.
T. TAVČAR
Zgornjesavinjčani
na Aipe-Adria
Na letošiyem sejmu Alpe-Adria
v Ljubljani se s celovitejšo turi-
stično ponudbo predstavlja tudi
Zgornja Savinjska dohna. Sode-
luje več razstavljalcev, posebej se
predstavljajo turistične kmetije,
organizator pa je turistična agen-
cija Epsi. Turistične kmetije so
predstavljene še v sklopu agen
cije Vas. Zgomjesavinjski dan
na sejmu Alpe-Adria je bil
včer^ popoldne, turistične kme-
tije pa bodo pripravile še posebno
predstavitev jutri, v petek, 29.
marca, dopoldne.
Na letošnjem 30. sejmu Alpe-
Adria sodeluje 270 jugoslovan-
skih in 170 tujih razstavljalcev, ki
bodo predstavili izdelke za prosti
čas, gospodinjstvo in turizem.
U. K.
Mala šola za pse
Kinološko društvo Celje pri-
pravlja malo šolo za pse v starosti
do 7 mesecev. Pričetek šole bo 2.
aprila ob 16. uri na vadbišču pri
Joštovem mUnu.
NJ
Ples za pomoč
Solidarnostni ples Akademske
folklorne skupine iz Ljubljane, ki
je bil v soboto zvečer v Sloven-
skem ljudskem gledališču Celje
kot prispevek te skupine za od-
pravo posledic po poplavi celj-
skim folkloristom, ni šel po vodi.
Ogledalo si ga je okoh dvesto
ljudi.
Maroltovi plesalci so navdušili
s celovečernim programom slo-
venskih pesmi in plesov in ves
izkupiček od nastopa namenili
Celjski folklorni skupini France
Prešeren, ki ji je vodna ujma uni-
čila domala vse instrumente, obu-
tev, oblačila in druge rekvizite, pa
tudi parket v dvorani za vaje.
M. P.
Miloš Planinšek

Bilje strog do sebe in zahte-
ven do drugih. Pred dnevi
smo se od njega poslovili. Spo-
štovanega Trnoveljčana Milo-
ša Planinška smo spremili na
zadnji poti. Rodil seje na kme-
tiji, življenjska pot pa gaje vo-
dila med gostince. Po hotelski
šoli v Ljubljani je bil v petde-
setih letih direktor celjske re-
stavracije Pošta in mladim go-
stincem uspešen predavatelj
tako v Rogaški Slatini kot na
Dobrni. Njegove besede so bi-
le preudarne, učinkovite in
prepričljive, se spominjajo
njegovi učenci, krajani Trno-
velj, delavci kolektiva in širša
celjska javnost.
V času njegovega direktova-
nja v celjskem hotelu Evropa,
od leta 1959 naprej, so hotel
večkrat prenovili in dozidali.
Zadnja, tretja prenova je bila
zelo zahtevna, denaija v celj-
ski občini ni bilo, zato se je
povezal z ljubljanskimi hoteli
Emona in tako smo oktobra
1980 dobili sodoben hotel ka-
tegorije B s 170 ležišči.
Po 37 letih dela seje upoko-
jil, vendar v desetih letih po-
koja ni miroval. Ostal je tak-
šen, kot sta ga ustvarila življe-
nje in delo.
Spominjali se ga bomo
s spoštovanjem!
JAKA MAJCEN
Cvetna nedelja
!na Ljubnem
foto: EDO EINSPIELER
Ljubenci sodijo med najbolj domiselne izdelovalce butar oziroma potic,
kot jim pravijo domačini. Najstarejši dokumentirani viri o različnih
oblikah butar so stari že nad 90 let
Na cvetno nedeljo blagoslovljene butare naj bi varovale ljudi pri vsak-
danjem delu in odvračale razne nesreče, neurja, ogenj in poplave. Na
Ljubnem uporabljajo za izdelavo butar različen les in prve pomladne
poganjke. Domačini izbirajo za oblikovanje butar ivo, meko, tisovino,
bršljan, dren in božji les.
Letos smo na Ljubnem videli butare različnih oblik. Nekatere so pred-
stavljale domače živali, citre, glasbila, flose, koše, križe... Mladi Lju-
benci pa so izdelali, s pomočjo lesa in obilo domiselnosti, tudi podobo
cerkve.
Velika množica ljudi, ki se je na cvetno nedeljo zbrala na Ljubnem
dokazuje, da imajo Zgornjesavinjčani radi tradicijo. Vsekakor se bodo
potrudili, da bodo cvetne nedelje tudi v prihodnje obložene s številnimi
in domiselnimi butarami.
12. STRAN - 28. MAREC 1991

Pivovarna ne mara spotikanja
Slovenjgraičani niso itiii iios vod i in i eidpi
z osemnajsto zmago, od te-
ga eno po streljanju sedem-
metrovk, so se rokometaši Ce-
lja Pivovarne Laško utrdili
na prvem mestu lestvice 2.
zvezne lige zahod. Še vedno
imajo tri točke prednosti
pred še enim resnim zasledo-
valcem, bjelovarskim Parti-
zanom. Derbi med tema dve-
ma ekipama bo v naslednjem
kolu v Celju, vendar ne to so-
boto, pač pa naslednjo, zaradi
velikonočnih praznikov.
V Slovenj Gradcu, kjer so jih
čakali dobro motivirani doma-
čini, ki imajo v svojih vrstah tri
Celjane, namreč vodi jih Slav-
ko Ivezič, v ekipi pa sta Tomo
Kleč in Mišo Toplak, so »pivo-
varji« pokazali, zakaj so na če-
lu lestvice. S trdo obrambo, ki
je bila še posebej v 1. polčasu
na vrhunski ravni, in topovski-
mi streli Pungartnika ter Ivan-
dije, so si kmalu priigrali pet
zadetkov prednosti, 10:5. Ob
polčasu je bilo 11:8. Domači se
nikakor niso hoteli predati in
v 45. minuti so razliko znižali
na 16:18, obenem pa so imeli
igralca več v igri in žogo v po-
sesti. Vse se je dobro izteklo,
k^ti Slovenjgradčan Kontrec,
ki je sicer devetkrat zadel
v polno, je pretiraval v posa-
mičnih akcii^. Kmalu so Ce-
ljani preko Safariča in Jašare-
viča povedli za pet zadetkov,
22:17, tekma seje končala z izi-
dom 25:23.
To je bila že 14. zaporedna
zmaga trenerja Celja Pivovar-
ne Laško Toneta Tislja, ki še ni
doživel poraza, odkar je v 7.
kolu prav proti Slovenj Grad-
cu prevzel ekipo. Strelci za Pi-
vovarno Laško so bili: Pun-
gartnik 7, Ivandija 5, Jašarevič
in Šafarič 4, Jeršič 3 ter Čater
in Franc po enega.
Celje Pivovarna Laško je do-
sedaj dvakrat izgubilo, v Bjelo-
vaiju pa so po podaljšku in od-
ločitvi s sedmih metrov osvoji-
li veliko točko. Partizan je
ostal brez točk na gostovanjih
pri Moslavini (Kutina), Borcu
(Zg) in Kolinski Slovanu ter,
kot že rečeno v domači dvora-
ni s Celjani. Po medsebojnem
dvoboju 6. aprila čaka Celjane
tekma v Ljubljani, nato gostijo
neugodno Moslavino in do
konca še trikrat gostujejo, v Si-
sku pri Metalcu, v Zagrebu pri
Borcu in v zadnjem kolu v Liti-
ji pTi Usnjarju. Partizan bo tri-
krat igral doma, gostoval pa bo
pri ekipah Djakova in Us-
njarja.
Če Celjani dobijo srečanje
z neposrednim tekmecem in
razliko povečajo na pet točk,
potem bo praktično že vse od-
ločeno. V tem primeru bi Par-
tizan za osvojitev prvega mesta
moral do konca premagovati
vse nasprotnike. Pivovarna
Laško pa bi morala trikrat iz-
gubiti, v kar pa ne gre verjeti.
Torej vse sile gre sedaj upreti
v naslednjo tekmo. Igralci pa
si seveda ne smejo naložiti pre-
velikega bremena, saj v prime-
ru poraza ne bi bilo še prav nič
izgubljenega.
DEAN ŠUSTER
POGLEDI
Revolucionarni Izstopi
K^ bo s slovenskim špor-
tom po razdružitvi z Jugoslavi-
jo: samostojne reprezentance
ali tekmovanja na »konfederal-
ni* ravni? V preteklosti je bilo
več podobnih primerov s poli-
tičnim predznakom (najbolj
značilni so naslovi evropskih
košarkarskih prvakov Letoni-
je 1935 ter Litve 1937, in 1939).
nekaj tovrstnih izkušenj pa
imamo tudi Slovenci. V med-
narodni telovadni zvezi (FIG)
je bil do leta 1913 prisoten po-
doben pojav kot na olimpij-
skih igrah: na mednarodnih
tekmah ni nastopala skupna
avstro-ogrska reprezentančna
vrsta, marveč ekipe posamez-
nih nacionalnih telovadnih
zvez z avstro-ogrskega področ-
ja, ki so bile povsem samostoj-
ne članice mednarodne telo-
vadne zveze. Slovenski telo-
vadci so v mednarodni areni
prvič nastopih že leta 1905 in
v to obdobje segajo korenine
slovenskih reprezentanc...
V poplebiscitnem obdobju
je ob bolj ali manj papirnati
samostojnosti in neodvisnosti
večina slovenskih športnikov
ostala povsem ravnodušnih.
Izjema je le rugby zveza Slove-
nija, ki se je je pred mesecem
dni odločila za »revolucionarni
izstop« iz jugoslovanske zveze,
toda poteza je še vedno zgolj
formalne narave: minuli teden
so mladinci Bežigrada osvojili
naslov jugoslovanskih prva-
kov, rugby pa v našem prosto-
ru (ožjem in širšem) nima
praktično nobene posebne ve-
ljave. Podobna ugotovitev ve-
lja tudi za badmington, ki pa
ima kot uradna disciplina pri-
hodnjih olimpijskih iger v Bar-
celoni (demonstracijska pano-
ga je bil že v Munchnu 1972 in
Seulu 1988) vendarle navdih
pomembnosti. V tem kontek-
stu bo nastop reprezentance
Slovenije na 12. mladinskem
EP v Budimpešti, ki se bo za-
čelo v nedeljo 31. marca, po-
menil pomembno uveljavitev
slovenskega športa, čeravno
bodo rezultati več kot
skromni.
Badmingtonisti bodo prav-
zaprav izmed vseh najbolj ne-
boleče sprejeli osamitev špor-
ta. Igro s peresno žogico neko-
liko bolj podrobno v Sloveniji
poznamo že več kot tri deset-
letja, po neuspelih poizkusih
v Beogradu in Virovitici pa so
jo pred dvema letoma začeli
spoznavati tudi v Zagrebu. In
to je v najbolj grobih geograf,
skih obrisih tudi celotna podo-
ba (zdaj že bivšega) YU bad-
mintona, ki nima niti svoje
zveze. Vsi dosedanji nastopi
(tudi na najvišji ravni) so bili
pod okriljem slovenske zveze,
ki jo od leta 1968 kot enako,
pravnega člana priznava tudi
evropska badmingtonska zve-
za (EBU).
Pred nedavnim je tudi urad-
no pred imenom Slovenija
opustila privesek Jugoslavija
in po tej plati ni bilo nobenih
zadržkov glede udeležbe naše-
ga zastopstva na evropskem
prvenstvu, kjer bg zbranih kar
27 reprezentanc. Že v preteklo-
sti je bila naša badmingtonska
reprezentanca »enonacional-
na« in jo tudi v tujini vse pogo-
steje sprejemajo kot sloven-
sko. Potemtakem udeležba na
EP v Budimpešti ne bo ravno
pionirski korak samostojnega
slovenskega športa, a bi ga
kljub vsemu lahko upoštevali
kot znanilca novih razmerij.
Kristjan Hajnšek (Braslovče)
Andrej in Maja Pohar, Urša Jo-
van (vsi Ohmpija) ter TiborFu-
le in Borut Kuprivec (Mladost
Lendava) bodo skup^ s tre-
nerjem Dančetom Poharjem
nada^evali z utrjevanjem ide-
je, ki so jo v začetku tega sto-
letja pričeh telovadci in po
svoje oživili smučarski skakal-
ci z napisom Slovenija na smu-
čeh. Vse z enim samim ciljem:
športniki in športnice z oznako
SL na olimpijskih igrah in sve-
tovnih prvenstvih...
Piše: Miha D. Štamcar
Kdo gre na morje
Februarja smo začeli s pripravo
na našo najpopularnejšo akcijo,
19. izlet 100 kmečkih žensk na
morje. Odziv kandidatk, ki bi žele-
le z nami preživeti dva dni na izle-
tu je bil rekorden, saj smo dobili
doslej daleč največ prijav 2228!
Žrebanje smo opravih v treh ra-
dijskih mavricah od srede do pet-
ka, ko so poleg predstavnikov orga-
nizatorja vsak dan sodelovali tudi
predstavniki letošnjih pokrovite-
ljev: prvi dan direktor Hranilno
kreditne službe kmetijstva in goz-
darstva Žalec Andrej Sporin, dru-
gi dan vodja kadrovsko splošne
službe Kmetijske zadruge Laško
Rezka Jančič in tretji dan vodja
trženja Mesarstva Jurij Šentjur,
predelava in tržete mesa, Sandi
Janša. Vera Orešnik in Tea Podpe-
čan pa sta pri pregledu prejšnjih
spiskov ugotovili, da sta dve potni-
ci že bili z nami in sicer na tretjem
oz. petem izletu, zato smo ju izločili
in izžrebali drugo. To je dokaz, da
imamo v uredništvu resnično
spravljene vse spiske in so negodo-
vanja okoli tega neutemeljena.
Vse izžrebanke so dobile pisna
obvestila, da potujejo z nami, če pa
katera ne bo mogla na izlet, naj to
pravočasno sporoči, da bomo izžre-
bali drugo. Ostalih medsebojnih za-
menjav ne bomo upoštevali. Za ve-
rodostojnost našega žrebanja pa
objavljamo še spisek vseh potnic.
TONE VRABL
Potnice za 19. iziet
100 icmečifili žensic
na morle
Celje: Cirila Arlič, Trnovlje 17 l/a,
Celje; Doroteja Blažinšek, Babno
13, Celje;, Vida Buser, Prožinska
vas 32/b, Štore; Marica Čater, Mari-
borska 195, Celje; Marija Dokler,
I venca 13, Vojnik; Terezija Kovač,
Šentjanž nad Štorami 12/a, Štore;
Justina Košir, Pepelno 7, Šmartno
v Rož. dolini; Zofka Krajšek, Pro-
žinska vas 23/a, Štore; Silva Kraljič,
Vizore 10/a, Strmec; Štefka Kroflič,
Male Dole 37, Vojnik; Rozika
Murn, Brezovnikova 2, Vojnik;
Anica Podgoršek, Frankolovo 45/a,
Frankolovo; Rozalija Pšeničnik,
Male Dole pri Vojniku, Vojnik; An-
tonija Ograjšek, Brezova 3, Šmart-
no v Rož. dolini; Olga Stojan, Pro-
žinska vas 62, Store; Julijana Tr-
novšek. Hrenova 28, Štrmec.
Laško: Otilija Brleč, Klenovo 7,
Laško; Jožica Gradišnik, Velike
Forelce 16, Laško; Marija Hrastnik,
Mala Brezova, Breze nad Laškim;
Tinika Iglar, Mačkovec 11, Breze;
Marjana Kajtna, Slivno 5, Laško;
Jožefa Lapornik, Sedraž 1, Laško;
Martina Kobhč, Strmca 123, Laško;
Nika Obrez, Lokavec 24, Rim. To-
plice; Marija Požlep, Tevče 26, La-
ško; Frančiška Sajtl, Tečve 28, La-
ško; Erna Sandra, Zg. Rečica 78,
Laško; Simona Srebot, Tovsto 9,
Laško.
Slov. Konjice: Franja Bornšek,
Stranice 2, Slov. Konjice; Marija
Kračun, Tolsti vrh 6, Konjice; Mar-
jana Strašek, Sp. Laže 19, Loče pri
Poljčanah; Cvetka Rutnik, Gorenje
6, Zreče; Marica Regoršek, Lipo-
glav 38, Loče; Amalija Unger, Žeče,
Slov. Konjice.
Mozirje: Milka Dešman, Planina
14, Ljubno; Marija Furland, Plani-
na 7, Ljubno ob Savinji; Jožefa
Gregorc, Ljubija 2, Mozirje; Marija
Remic, Pusto polje 11, Nazarje; Vi-
da Voler, Raduha 16, Luče; Valenti-
na Venšnik, Tirosek 44, Gornji
Šrad; Marta Zagožen, Bočna 104,
martno ob Dreti.
Ostale:Branka Berkovič, Bizelj-
sko; Martina Zaplotnik, Kokra 57,
Zg. Jezersko.
Velenje:Jožica Čede, Mali vrh,
Šmartno ob Paki; Angela Ferk,
Ravne 24, Šoštanj;, Marija Ježov-
nik, Paška vas 12, Šmartno ob Pa-
ki; Pepca Kvartič, Podkraj 39, Ve-
leme.
S^marje pri Jelšah: Romana Bah,
Dobležiče 31, Lesično; Minka Fer-
lež, Grobelno 3, Šmarje pri Jelšah;
Milka Gajšek, Bodrež 46, Šentvid
pri Grobelnem; Anica Gobec, Do-
načka gora 14, Rogatec; Amalija
Grobin, Topolovo 13, Lesično; Vi-
da Goručan, Platinovec 3, Grobel-
no; Marija Hrovat, Senovica 24,
Šmarje pri Jelšah; Angela Humski,
Doblezeče 23, Lesično; Pepca Jug,
Pelasko 2, Šmarje pri Jelšah; Mari-
ja Krumpak, Cerovec pod Bočem
20, Rog. Slatina; Angelca Motoh,
Prelasko 17, Šmarje pri Jelšah; Ire-
na Plevnik, Zeče 3, Buče; Anica
Poznič, Lesično 41, Lesično; Marija
Stojan, Preloge, Šmarje pri Jelšah;
Marija Uršič, Trebče 5, Bistrica ob
Sotli; Pepca Vehovar, Hajnsko,
Pristava; Marija Volavšek, Slake 9,
Podčetrtek; Cilka Vrečko, Močle 6,
Šmarje pri Jelšah.
Šentjur: Slavica Bohorč, Doro-
polje 2, Planina pri Sevnici; Hedvi-
ka Cater, Kalobje 4, Šentjur; Evica
Drač, Javorje 17, Gorica pri Slivni-
ci; Angela Dobočnik, Koroška vas
19, Zreče; Cvetka Golež, DramUe
36, Dranilje; Marija Gračner, Krajn-
čica 42, Šentjur; Alojzija Jakše, Sp.
Slemene 5, Dramlje; Mihaela Jaz-
binšek, Šentvid 19, Planina pri
Sevnici; Hermina Jelene, Vodice 5,
Šentjur; Marija Kačičnik, Kozjan-
skega odreda 35, Šentjur; Cvetka
Koprive, Planinska vas 21, Planina
pri Sevnici; Marica Koželj, Podvine
6, Planina; Suzana Plemenitaš,
Dobje 6, Dobje; Danica Recko, Do-
brina 6, Loka pri Žusmu; Ivanka
Sikole, Dobje 22, Dobje pri Planini;
Rozika Stropnik, Šedina 5, Dram-
lje; Marta Tovornik, Dobje; Fanika
Privšek, Planina pri Sevnici; Ivan-
ka Užmah, Šentvid 39, Planina pri
Sevnici; Rezika Voga, Paridol 3,
Slivnica; Tonika Zapušek, Prapret-
no 7, Planina pri Sevnici.
Žalec: Marija Bršek, Andraž 3,
Polzela; Ljudmila Čremošnik, Go-
tovlje 91/b, Žalec; Jožefa Gradiš-
nik, Črnova 27, Veljenje; Marija
Hrustel, Pernovo 3, Žalec; Jožefa
Izlakar, Podvrh 32, Braslovče; Te-
rezija Jelen, Kale 18, Šempeter; An-
ka Kos, Loke 20, Tabor; Dragica
Kokovnik, Podvrh 37, Braslovče;
Marija Pesjak, črnova 4, Velenje;
Jožica Pohole, Galicija 10, Žalec;
Angela Ropotar, Dobrteša vas 67,
Šempeter; Marija Sakelšek, Pon-
grac 70, Griže; Marija Sedminek p.
d. Verbane, Šp. Roje, Šempeter;
Antonija Verdel, Zavrh 9,, Žalec;
Marija Žerjav, Studence 1, Žalec.
PANORAMA
Rokomet
2. ZL
Slovenj Gradec-Celje Pivo-
varna Laško 23:25 (8:11), ŠRK
Velenje-Djakovo 24:14 (8:6)
Lestvica: 1. Pivovarna Laško
35, 2. Partizan 32,3. Velenje 28,4.
Kolinska Slovan 26 točk.
Nogomet
SL
Domžale Lek-Ingrad Kladi-
var 2:4 (1:3), Hmezad Ža-
lec-Rudar (T) 1:0 (0:0), Steklar-
-Svoboda 1:0 (0:0).
Lestvica: 1. Slovan 26, 2. Ru-
dar (V) 16, 14. Steklar 14,15. Par-
tizan Hmezad 13.
Košarka
SL: moški
Rudar-Celje 90:97 (44:43), Co-
met-Mineral Slovan 80:95
(41:43), Rogaška Donat Mg-E-
lektra 82:87 (49:33).
Lestvica: 1. Helios 38, 5. Celje
35, 8. Elektra 33, 9. Comet 32, 10.
Rogaška Donat Mg 29.
1.	B ZL: Ženske
Kozmetika Afrodita-Vupik
122:39 (51:20)
Namizni tenis
Celjani republiški
prvaki
Komisija NTZS je registrirala
srečanje Ingrad Celje-Melamin
z 9:0, Melaminu pa odvzela še ka-
zensko točko. Celjani so tako po-
stali republiški prvaki.
Odbojka
2.	ZL: ženske
Bled-Celje 3:1 (6, -15, 7, 9,).
Lestvica: 1. Pula 26,7. Celje 10.
1. SL: moški
Vizura Celje-Tehno Mobil II
2:3 (8,-16, -12, 12, -4).
Lestvica: 1. Granit 34, 9. Vizu-
ra Celje 12.
Judo
Prvenstvo Ptuja
Tekmovanje je bilo za pionirje
in mlajše mladince, udeležilo se
ga je 9 judoistov JK Ivo Reya.
Rezultati: do 28 kg: 1. Branko
Holer, do 38 kg: 3. Klemen Fer-
jan, do 46 kg: 3. Jernej Petrak, do
55 kg: 3. Rok Košir, do 70 kg: 2.
Vojin Mlinarevič. Ekipni rezulta-
ti: 1. Mladost Zagreb 30, 2. Impol
20, 3. Drava 15, 4. Ivo Reya 11
točk.
V	Slovenski Bistrici so bile tu-
di priprave slovenskih judoistov
za prvi pozivni tumir. Iz JK Ivo
Reya so se jih udeležili Beltram,
Eisenbacher in Šekoranja.
V	soboto 30. marca bodo mladi
judoisti tekmovali v Ljubljani na
turnirju Bežigrada.
_OLGA PETRAK
Boksarji prihajajo
v petek ob 19. uri bo v dvorani
Golovec v Celju boksarski spek-
takel, ki ga bodo popestrili še
glasbeniki.
Največji magnet za gledalce bo
gotovo boksar Miodrag Peruno-
vič, ki se ponaša z naslovom in-
terkontinentalnega prvaka.
Perunovič se bo v Celju pome-
ril z boksarjem Bagayogo Ama-
duom iz Malija. Boksala bosta
osem rund po tri minute. Peru-
novič je do sedaj imel že 24 profe-
sionalnih dvobojev, od katerih
beleži 17 zmag, dva pa sta se zak-
ljučila neodločeno. Naslov inter-
kontinentalnega prvaka bo Peru-
novič branil maja v švicarskem
Baselu.
V	uvodnih dvobojih se bodo
pomerili v dvorani Golovec v Ce-
lju naslednji tekmovalci: Zdrav-
ko Krstič in Remi Duverger iz
Francije, Dragan Konovalov in
Portugalec Bernardino de Olive-
ira, prvič pa se bosta med profe-
sionalci pomerila celjski boksar
Darko Gajanič in Ptujčan Miro
Flajšar.
Slabše od
pričakovanj
Na moderniziranem strelišču
v Ljubljani so se strelci vseh ka-
tegorij potegovali za naslove pr-
vakov Slovenije in za izpolnitve
dokaj visokih norm za nastop na
prvenstvu Jugoslavije, ki bo
v Skopju, Osijeku in Ljubljani,
odvisno od kategorije. Iz naše re-
gije je nastopilo precej tekmo-
valk in tekmovalcev, ki pa niso
ravno osvajali medalj, kar pa še
ne pomeni, da so razočarali. Poh-
valo si zasluži ekipa Celja, ki je
med člani ekipno osvojila 4. me-
sto v sestavi: Ervin Seršen 362,
Jože Jeram 372 in Branko Malec
376 krogov. Precej več smo pri-
čakovali od ekip »Juteksa in
Slavko Šlander iz Šempetra, ki
pa so daleč zaostali za rezultati,
ki jih dosegajo običajno. Naj to
pot omenim samo tiste posamez-
nike, ki so poleg članske ekipe
Celja dosegli norme za nastop na
državnem prvenstvu. Pionirka
Nina Selič - Avto-Celje, mladin-
ke Juteksa iz Žalca v postavi: Ja-
nja Habjan, Lučka Klovar in Re-
nata Flego, mladinca Juteksa
Dušan Novak in Simon Vošnjak,
pionir Juteksa Kristijan Pukmaj-
ster, član Juteksa Justin Smrkolj
in Kovinarja iz Štor - Vili Rav-
nikar.
TONE JAGER
Kaicovostni
presifolc
Na Pionirskem festivalu ko-
šarke MARS 91 (polfinalni
turnir), ki je bil v soboto do-
poldne v dvorani osnovne šo-
le v Žalcu, so najboljši starejši
pionirji do 14 let res izgubili
obe tekmi, toda zapustili-so
dober vtis.
Mladi žalski košarkarji so
v prvi tekmi izgubili proti da-
leč najboljši ekipi na turnirju
iz združenja osnovnih šol iz
Maribora s 44 proti 51, v drugi
tekmi pa precej manj motivira-
ni še proti košarkarjem iz Ptu-
ja s 43 proti 55. Kljub porazo-
maje napredek v igri pioni^ev
iz Žalca več kot očiten, saj se
pred leti žalski košarkarji v tej
konkurenci niti približno niso
mogh kosati s selekcijami iz
večjih slovenskih krajev. Le-
tos pa so se, predvsem zaradi
strokovnega in požrtvovalnega
dela trenerja in učitelja telo-
vadbe Mitje Turnška in mladih
košarkarjev, uvrstili med 12
najboljših slovenskih ekip
v tej konkurenci, podoben
uspeh pa pričakujejo tudi
mlajši pionirji. Pokrovitelj le-
tošnjega polfmalnega turnirja
Festivala košarke MARS 91
v Žalcu je bil Novi tednik-Ra-
dio Celje.	Y2;
Kegijavice pri
županu
Ob naslovu prvaka Jugosla-
vije je kegljavke EMA Celje
sprejel župan mesta Celje An-
ton Roječ. V pogovoru s se-
demkratnimi državnimi prva-
kinjami se je zanimal za delo
kluba in nastope v prihodno-
sti, saj čaka Celje priprava fi-
nala svetovnega klubskega po-
kala.

28. MAREC 1991 - STRAN 13
Republiške prvakinje iz Žalca
Rokometašice Pžirtizana Žalec so v soboto nastopile v Kranju na finalnem turnirju za
pionirke. Nastopile so trikrat, premagale so Beliriko Olimpijo z 20:17, Velenje s 24:20,
z domačinkami, Kranjem, pa so remizirale 19:19. Žalčanke so se na finalni turnir dobro
pripravljale, po besedah trenerja Aleša Filipčiča so v pripravljalnem delu odigrale dvajset
tekem.	T. TAVČAR
Igrišča so In Jih nI
Na sobotni redni letni
skupščini teniškega kluba
Žalec je več kot 100 udele-
žencev soglašalo z mnenjem
predsednika Andreja Špori-
na, da je klub napredoval
skoraj na vseh področjih
svojpga delovanja. Če pa bo
njihovo delo še naprej od-
visno le od ljubiteljstva in
entuziazma posameznikov,
teniški klub Žalec nima per-
spektive. Zato je nujna so-
dobna organizacija na pro-
fltnih osnovah, tako kot so
že organizirani nekateri te-
niški centri po Sloveniji.
Prvi koraki v tej smeri so
že storjeni, s^ ustanavljajo
konzorcij, katerega člani bo-
do imeli dovolj kapitala, da
bodo lahko skrbeli za teni-
ška igrišča in razvijali celot-
no infrastrukturo ter pri tem
tudi kovali dobiček. Prav ta-
ko je teniški klub že oddal
prostore pod tribunami go-
stincu Stanetu Novaku, ki
bo skrbel za gostinsko po-
nudbo in prodajo teniških
ter nekaterih drugih šport-
nih pripomočkov.
Člani kluba pa se soočajo
še z enim problemom: teni-
ška igrišča in mnogo sprem-
ljajočih objektov v žalskem
športnem parku namreč rii-
ma ustreznih dovoljenj. Še
več: igrišča obstajajo samo
de facto in ne tudi de jure,
kar pomeni, da niso včrtana
v nobeni ustrezni občinski
urbanistični dokumentaciji,
ker niso rešena tudi lastni-
ška vprašanja zemljišč, na
katerih so igrišča, lahko mo-
rebitna denacionalizacija
prinese še veliko nevšečno-
sti in glavobola.
Tekmovalni del kulturne-
ga programa sta na skupšči-
ni predstavila Zoran Vučer
in Dare Medvešček.
Nazadnje so določili še vi-
šino letošnje članarine: 120
mark bo treba odšteti za tri-
deset ur igranja. Prednost
bodo imeli dolgoletni člani
kluba.
VOJKO ZUPANC
VRTNARSTVO CELJE p.0.
Ljubljanska cesta 93, CELJE
tek 063 24-040 24-021 28-510
POMLAD je tukaj
in čas je, da uredite OKOLICO vašega bivalnega pro-
stora. ^ VRTNARSTVU CEUE
na Ljubljanski 93 (Medlog)
vam nudimo pester izbor SADIK za ureditev vaše okolice:
-	okrasnih grmovnic
-	okrasnega drevja
-	sadnega drevja
-	pripravimo vam tudi strokovno izdelan prostorski načrt saditve.
Okrasite vaše notranje prostore z LONČNICAMI in REZANIM cvetjem,
kar vam nudimo v naših cvetličarnah v Celju, Žalcu in Šentjurju ter
v lastnih steklenjakih na Ljubljanski 93 (Medlog) v Celju.
OBIŠČITE NAS V VRTNEM CENTRU V MEDLOGU!
Se priporočamo.
KERAMIČNE PLOŠČICE GORENJE
nudimo od 84,00 din/m^ (brez p.d.) v
INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
KERAMIČNIH PLOŠČIC
Gorenje Keramika
Šmartno ob Pal<i
tel. (063) 884-030
Odprto: od 8.-15., sreda od 8.-18. in sobota od 8.-12. ure.
Oglasite se v tovarni KERAMIKA, ne bo vam žal!
PLANICA SKOZI OBJEKTIV
Foto: EDI MASNEC, LJUBO KORBER
Klasični stil, z odklonom v desno (a tudi v levo, ki
ga sodniška žirija čisla s pribitkom točk) pred
netopirji s škarjastim stilom, so v glavnem pred-
stavljali Japonci (Higasbi in Takeuchi) pa tudi
Ploc, Jež, Bredesen, Ylipulli, Felder... Včasih ti
tekmovalci srhljivo postrani pristajajo, čisto bli-
zu roba doskočišča letalnice. Če bi jih zaneslo ...
(desno zgoraj)
Andy Felder, še pred koncem finala v Strbskem
plesu zmagovalec svetovnega pokala, je imel mir
samo med serijami, po koncu pa so ga novinarji in
lovilci avtogramov vztrajno nadlegovali, (spodaj)
Štefan Ziind, prvi zmagovalec svetovnega pokala
v smučarskih poletih. Z netopirskim stilom je
v Planici poletel do novega švicarskega rekorda
191 metrov, (levo)
Franci Petek se je drugi dan uvrstil na odlično 9.
mesto. Frenk je pravi športnik tudi, ko ni na stop-
ničkah, z veseljem čestita boljšim tekmecem in
tudi svojim kolegom^ Dieterju Thomi, Ralphu
Gebstedtu (ZRN) in Štefanu Homgacherju (Av-
strija). (spodaj desno).
14. STRAN - 28. MAREC 1991
REVIZIJA RUMENEGA CE
Oblaki so rdeči...
Prejšnji teden so le redki do-
moljubi lahko napotili svoje
rekrute na služenje vojaškega
roka, v petek zvečer pa so se
mnogi sicer zvesti sinovi »ru-
meno-strelske zveze« napotili
na služenje svojim soprogam
- na pašnike torej, kjer z vese-
ljem poganja militantno osve-
žujoča pijača. Regrat je pač
stvar izbire, ki tako kot lepo
vreme odžira Rumene skuš-
njave. Toda, slejkoprej se bo
politično-varnostni položaj
spremenil; Ante bo medtem
spisal še kakšno pismo, Lojze
bo, kot se za krščanskega sina
spodobi, neomajno odpisoval
po svoji vesti in sklepih ti. se-
paratističnega lobija oz. de-
monske večine v parlamentu,
Borislav se bo žgečkal z Velj-
kom in sicer po notah velikega
kompozitorja Slobodana, Fra-
njo pa... ja, seveda, ko bo po-
zabil vtise iz Planice, bo pole-
tel nad Knin in v telemark slo-
gu pristal na vratu vodje tam-
k^šnjega odporniškega giba-
nja. Kaj bo v tem času počel
predsednik Milan, še ni povem
jasno, kajti po fascinantni
predstavi v Nemčiji, ko je po-
vsem zbledela karikatura Di-
mitrija s pipo, sicer eksperta za
dolge polete in drage free sho-
pe,je postalo jasno, da bo mo-
ral dati še kakšen intervju ka-
teri od lokalnih radijskih po-
staj. A ne zato, da bi podložniki
nosili na pašo tranzistorje,
temveč iz čistega miru. Da bi
pač povedal, da fraza »Pomlad
v Dubrovniku« ni marketinška
akcija pospeševalcev turizma,
ali pa poslušalcem vendarle
razložil, kaj je bilo z marčev-
skim kontingentom naborni-
kov iz Slovenije. Da o umoru
hčerke shizofrenika Palmeija
niti ne govorimo.
Medtem ko bodo omenjene
karizme počele zgoraj neome-
njene stvari, se bodo podalpski
janičaiji v JLA, ki kot kaže
predstavljajo poslednje slo-
venske mohikance v tej mili-
tantni instituciji, še precej po-
tili. No, za tiste, ki so na svojo
željo postali uniformiranci
prejšnji teden, bo življenje
s padajočo cifro in rastočo mo-
ralo borbene nepripravljenosti
vsekakor pisano. Približno ta-
ko kot usposabljanje gverilcev
v slovenski TO ali nacionalni
gardi. Konec prejšnjega tedna
se jih je kakšnih štiristo podilo
po domačem hribovju in pod
šifro »Premik 91« dokazalo, da
seje tudi na tem področju ven-
darle nek^ premaknilo. Jelko
je,ugotovil, da so v dveh dneh
postrelili toliko zajcev kot biv-
ši Ivanovi marinci v petih. Ne-
sojeni general Janez pa svoji
stari mami zagotavlja, da ni ti-
hotapil orožja. Bolj odločna je
- zadnje čase nezvesta poslu-
šalka - Lidija, ki pravi, da je
njen sosed (ali nek^ podobne-
ga) februarja dobil poziv za
služenje vojaškega roka v »slo-
venski vojski«. Za sedem me-
secev bi namreč moral v Mari-
bor. Pa ni, ker pravi, da je bil
ravno takrat ta odlok preklican
(verjetno zamrznjen), ker so se
začele jugoslovanske težave
z ljudsko armado. Je pa ta po-
datek vseeno zanimiv, vsaj za
tiste, ki za takšne primere še
nismo slišali.
Sicer pa je bila zadnja oddaja
rekordno obiskana. Telefon,
vaša vez med tem in onim sve-
tom, je za razliko od prejšnjih
seans le poredko žuborel. Pre-
pozno, a kljub vsemu, je zade-
vo nekako rešil poslušalec Jo-
že, ki je bil mnenja, da fantje
morajo v vojsko. Ni bil preveč
razumljiv, ko je našteval, v ka-
tero vojsko pravzaprav. Ker so
si matere in sestre poslušalke
to tezo po svoje predstavljale,
je seveda sledila jokajoče oči-
tajoča opereta. In to v stilu: ta
poslušalec nima svojih otrok,
sicer ne bi tako govoril, on je
pijan, pa ne ve kaj sploh bluzi
itd. Kakorkoli že, flniš oddaje
je bil vs^ z oglaševalskega
aspekta več kot dober. Pred to
konfliktno sceno, sem se po-
služil še zlobne finte, na katero
vem, da poslušalci trumoma
padajo. Nagradno vprašanje,
namreč. Kdo je boss TO ali na-
cionalne garde? Prvi odgovor
je bil: Slapernik. In ko sem že
pomislil, da je banka delničar
naše vojske, je sledil drugi,
pravzaprav tretji odgovor, kije
bil pravilen: Janez S., seveda.
Pravilno se je znašel posluša-
lec Mladen, ki nagrade ni dobil
iz preprostega razloga. Je pač
ni bilo. In to zaradi tega, ker
imam s tega področja bridke
izkušnje: v predzanji oddaji si
je poslušalka Brigita prislužila
prazno piksno kokakole. In ko
je prišla po nagrado, je hotela
imeti polno piksno kokakole.
Ker takšne seveda ni bilo, je
prizorišče podeljevanja nagrad
demonstrativno zaustila sku-
pen s svojo spremljevalko, ne
da bi se prijateljsko zmenili za
kakšno hternativno varianto.
Piše Bojan Krajnc
Naj Robi in naj Franci
Robi Goijanc je v Planici predal sliko Adija Arzenška in uro, ki jo poklanja naše
uredništvo, Franciju Petku. Fanta sta videti zadovoljna, vsaj na sliki, pa čeprav Franci
v Planici ni skočil po pričakovanjih. Robi pa je imel za sabo že kdove koliko intervjujev,
kilometrov in še česa. Čaja za Francija in Robija pa Franci ni utegnil popiti, ker ga je
v nedeljo čakala še ena skakalna preizkušnja. Domenila sta se, da bosta na č^ za dva odšla
v kratkem.	N. G. Foto: EDI MASNEC
Bobni udarjajo, novinarji pa šepetalo
Tudi tokrat smo v oddajo, ki
smo ji nadeli delovni naslov
Z uredniške mize ali v uredni-
ška ušesa prejeli nekaj klicev
vas, poslušalcev. Poslušalki
Dana in Milica iz Celja sta se
potožili, da ju moti, ker novi-
narjev skorajda ne slišita, med-
tem ko je glasba zelo glasna,
v nesorazmerju z jakostjo go-
vornih prispevkov. Čeprav
sem v odd^i malo podvomila
v njune trditve, pa jima je Bo-
jan Pišek, vodja tehnike na na-
šem radiu, dal kcir prav. Zapi-
sal je tudi obrazložitev, ki jo
objavljamo.
Razmerje govora in glasbe na
Radiu Celje
Zaradi obratovanja v izred-
nih razmerah od 17.10.1990, je
tudi slabša kvaliteta oddajne-
ga signala in dinamike, to je
razmerje med n^nižjo in n^-
večjo jakostjo signala. Ob po-
žaru je bil uničen tudi limiter,
ki uravnava obseg dinamike
signala. Naloga limiterja je, da
_omejuje (limitira) preseganje
maksimalne deviacije 75 Khz
na oddajniku in s tem neprijet-
no poudarjarye (prekrmiljenje)
oddajnega signala. Pomembno
je tudi, kako je nastavljen spre-
jem signala na sprejemniku,
ker glasba, bogatejša s harmo-
ničnimi frekvencami, že tako
omogoča boljšo slišnost kot
govor. Sprejemnik nastavljen
na zelo nizko barvo sprejemne-
ga singala (bass) vso stvar še
potencira. S preselitvijo in ure-
ditvijo novih prostorov, in
z nabavo novih aparatur za po-
trebe radijske tehnike, bo tudi
ta neprijetnost odpravljena.
BOJAN PIŠEK
vodja tehnike RC
Poklicala je tudi mlada po-
slušalka Ines iz Celja, ki si je
zaželela, da bi bilo v otroških
oddajah večkrat mogoče izbi-
rati glasbo po željah. Ker ima-
mo enkrat tedensko otroške
oddaje ubrane tudi na to stru-
no, menimo, da to zadostuje.
Res pa je, da razmišljamo, da
bi ponovno uvedli lestvico, ki
bi jo po svojem okusu sestav-
ljali osnovnošolci.
V naše uredništvo prihajajo
občasno tudi pisma, ki so na-
močena tistim, ki delamo na
radiu. V bodoče vas pozivamo,
da se nam s predlogi, željami.
pripombami in pohvalami
oglašate še pogosteje. Sicer pa
nam je tokrat pisal Zvonko, ki
seje hudoval, ker je želel sode-
lovati v radijski Mavrici, v na-
gradni igri, in ker še ni bil čas
za odgovor, je moral nekaj tre-
nutkov počakati, nato pa je
prednost pred njim dobila po-
slušalka Zlata, ki jo imate ne-
kateri poslušalci očitno zelo
v želodcu, kot pravimo. S temi
nagradnimi zadevami je vedno
križ, spoštovani Zvonko. Mi, ki
delamo na radiu, smo veseli
odziva na katerokoli oddajo, ki
je namenjena stiku s poslušal-
ci. Boljši kot je odziv, bolj smo
veseli. Toda čisto vseeno nam
je ali pokUče Zlata (pa tudi je
že kar naša stara znanka), ali
Franci, ali Zvonko... Nikomur
ne dajemo prednosti, nikogar
nimamo raje, ker Zvonko, ra-
dio je namenjen ne le peščici,
temveč zelo številčnemu avdi-
toriju. Preveč bi bilo pričako-
vati, da bi vsakega od poslušal-
cev poznali, in da bi med njimi
delali še selekcijo v smislu ta
mi je všeč, oni pa ne. Vsem pa
bi veljalo, zapisati, da bo hude
krvi manj, če se boste na na-
gradne igre odzivali šele po-
tem, ko boste slišali zastavlje-
no vprašanje. Tako bo n^bolj
pošteno do vseh. In ker je od-
ziv vedno množičen, telefonski
številki, ki sta na voljo pa sta le
dve, ali včasih samo ena, je jas-
no, da zvezo dobijo le tisti, ki
imajo srečo. Večkrat je treba
poizkusiti in gotovo boste tudi
vi, Zvonko, prišli na svoj ra-
čun, kajne?
Veseli pa smo tudi takšnih
pisem, ki nam jih pošiljajo za-
dovoljni poslušalci. Tako nam
je pisala poslušalka Marjetk^
ki je s pomočjo naše oddaje
Mali O rešila zadrego. Nov us-
njen kostim si je polila s črni-
lom. Ker ni vedela kako bi ma-
dež odstranila, mami pa ni
upala povedati, da je obleko
popackala, se je ravnala po na-
svetu, ki ga je slišala na radiu,
da ji lahko morebiti pomagajo
v Storah. V dveh dneh so ji
kostim očistili in še več. Ker
jim je zaupala, zakaj je madež
treba odstraniti, so ji to storili
brezplačno. Zato predlaga, da
oddajo prekrstimo kar v Vehki
O-
NATAŠA GERKEŠ
Railio ga je zasvojii
Dvaindvajsetletni Matjaž Marinček iz Celja je od marca
nova moč v studiu radia Celje. Že v dobrih štirinajstih dneh
mu je uspelo dobro zaplavati v radij sko-tehnične vode, tako
da pogosto ni potrebno več, da bi mu starejši kolegi stali za
hrbtom in bdeli nad njegovim delom. Matjaž se je za pol-
letno delo pri nas odločil, ker ga je radijski studio že od
nekdau mikal. Tudi po končanem študiju elektrotehnike se
namerava zaposhti v radijskem studiu, če bo le mogoče,
sebe pa si predstavlja tako za mešalno mizo kot v montirnici
ali v reportažnem avtu.
Ob prostem času se Matjaž ukvarja s športom. Je član
Smučarsko-akrobatskega kluba Mont Celje, kjer svoje akro-
batsko znanje prenaša na najml^še, kadar ni snega pa ga
boste morebiti srečah s teniškim loparjem na katerem
izmed teniških igrišč.
N.G.
ŠKRATKI
Matjaž Marinček je ob pro-
stem času smučar akrobat.
Mitja Tatarevič-Mičo pa tre-
nira avto rodeo. Službeni
Chevrolet se je izkazal za ta
šport neprimeren.

Robi Gorjanc se zanesljivo
še ni prijavil na tekmovanje
za Camel Trophy. V Planici
pa seje izkazalo, da bi to lah-
ko storil. Po blatu je gazil
neutrudno tri dni, lastnonož-
no pa je opravil vs^ petdeset
kilometrov. Rezultat-odlična
javljanja s Planice.

Greta Senič je Wunder-
kind celjskega radia. Obvla-
da tri jezike, še najbolje pa ji
leži nemščina. Kako to, spra-
šujete? Škratki vam bodo
prišepnili, da je Gretka pre-
cej rosno mladih let prežive-
la v Nemčiji.

Sašo Matelič je v soboto
delal neutrudno štirinajst ur,
v nedeljo jim jih je dodal še
devet. Njegov delovnik je iz-
gledal približno takole: sedel
je za mešalno mizo, z enim
očesom poškilil na televizij-
ski ekran, miksal, dvignil
slušalko, nastavil trak, spre-
jemal tonske prispevke
s Planice, zopet miksal, tekel
v pomožni studio in komu še
kaj na hitro zmontiral, mik-
sal, popil kavo, miksal, poje-
del košček čokolade, miksal;
vse to je Saško počel b.p.
(brez pripomb).

Dean Šuster seje zopet iz-
kazal kot komentator. To-
krat iz rokometne tekme
v Slovenj Gradcu. Škratkom
še ni uspelo izvedeti, ali seje
komentiranja naučil pri ko-
legih novinarjih v Ljubljani,
ali so morebiti oni tisti, ki bi
lahko tu in tam šli v uk
k Deanu.
Robi Gorjanc je neusmi-
ljen. Kljub že skor£(j tečne-
mu prizadevanju Nataše
Gerkeš, da bi poslušalcem
izdal, kako bo celjska radij-
ska ekipa preživela sobotni
večer v Planici, tega ni storil.
Šele v ponedeljek je Bojan
Pišek po delčkih izdal do
kdaj je trajal njihov planiški
»delavnik«.
Franček Pungerčič je naj-
boljši smučar med radijci.
V Sar^evu je bil med vetera-
ni sedmi, v skupni razvrsti-
tvi, ne glede na starost, pa ga
je prehitel urednik Novega
tednika Branko Stamejčič.
Brane je bil trideseti, Fran-
ček pa mesto za njim. Bravo
naši!
RADIJSKI OPOMNIK!
Na kaj naj vas opomnimo v prihodnjih dneh? Seveda ste
vabljeni k poslušanju radia vsak dan, še posebej pa na
primer v nedeljo, med 12. in 13. uro. Oddajo bomo namrei
obarvah nekoliko velikonočno. Skupaj s trgovino Top shop
iz Žalca bomo obudili veUkonočno tradicijo skrivanja
pisank. Pri nekaterih cerkvah bomo pisanke skrili, vaša
naloga pa bo, da jih poiščete, stečete do najbližjega telefona,
ali kar v Top shop na Šlandrov trg v Žalec, kjer boste prejeli
nagrado. Če nas boste poklicali po telefonu, si bomo vaše
ime in priimek zapisah ter vam nagrado izročili naknadno.
Torej obilo srečnega iskanja vam želimo. Obenem pa vam
sporočamo, da to ne pomeni, da bi odpadla oddaja Iz doma-
čih logov. Jure Kraševec bo prišel v naš studio in vam
gotovo besedo ali dve povedal o veliki noči.
V	ponedeljek je prvi april, dan ko je dovoljeno lagati. Našo
popoldansko oddajo bova oblikovala Kamilo Lorenci in
Nataša Gerkeš. Neumnih domislic nama ne primar^kuje,
zato lahko pričakujete, da se bomo do 17. ure skup^ zaba;
vali, lagali, pri čemer nama boste morah izdatno pomagati
vi, poslušalci.
V	torek dopoldne, med deveto in deseto uro, boste lahko
prisluhnili reportaži iz Otočca. Tam bo namreč v petek in
soboto srečanje lokalnih in regionalnih radijskih postaj.
Udeležilo se nas ga bo pet radijcev iz Celja, tam pa se bomo
udeležih pogovora z republiškim sekretarjem za informira-
nje Staničem, z Milanom Kučanom in novim vodstvom
RTV. Veliko zanimivih ljudi bo zbranih na Otočcu, zato ste
vabljeni, da utrinkom prisluhnete v že zapisanem radijskem
terminu.
V	sredo med 16. in 17. uro bo Tatjana Cvirn pripravila
odd£uo na temo stanovanjskega zakona, odkupa stanovanj
in o vsem kar bi vas v zvezi s tem utegnilo zanimati. Oddaja
bo nastala na pobudo poslušalca Viktorja, ki je menil, da bi
to utegnilo biti zanimivo.
Namignem naj vam še, da bo 5. aprila, v petek, radijska
Mavrica iz Rimskih Tophc. Kr£y bomo prečesah po dolgem
in počez, odšli bomo v vojno zdravilišče, vam predstavili
klub ljubiteljev Avsenikov, ki deluje tam, se odpravili na
tamkajšnjo osnovno šolo in še kam. Več o tem v prihodnji
številki Novega tednika.
NATAŠA GERKES

28. MAREC 1991 - STRAN 15
ODMEVI
poslanec
v tračnicah
Spoštovano uredništvo,
v rubriki »Tračnice« ste med
drugim objavili tudi tak se-
stavek: »Franc Potočnik,
šmarski župan in republiški
poslanec SKZ-LS, je v repu-
bliškem vodstvu stranke
podpredsednik komisije za
družino. Če ima že gospod
Potočnik pet otrok, koliko
jih ima potem šele predsed-
nik komisije?«
Ker sem resen poslanec,
odgovaljam tudi na »hecna«
vprašanja.
Res sem podpredsednik
Komisije za družino na ravni
Skupščine Republike Slove-
nije, ne pa v okviru stranke,
kot je omenjeno. Predsednik
komisije, ki je iz vrst krščan-
skih demokratov, ima šest
otrok.
Toda oba z ženo sva še
mlada in v dobri kondiciji,
zato ni izključeno, da bi bil
enkrat jaz še lahko predsed-
nik te komisije.
Lep pozdrav uredništvu
ter bralkam in bralcem!
Vaš poslanec
FRANC POTOČNIK
Resnica neresnic
Vinica Drče
Kot poslanec SKZ-LS sem
dolžan poročati točne in do-
kazljive podatke na območ-
ju, za katerega sem bil izvo-
ljen. Za, po vašem sporni čla-
nek, odgovaijam s polno od-
govornostjo, zato sem se tudi
predstavil s polnim imenom
in priimkom, ne skrivam pa
se za stranko, tako kot se
NEKATERI, še vedno bolj-
ševistično misleči, za sindi-
katom; ponazaijam, človek,
ki se opredeli za neko stran-
ko, je pravi strankarski pri-
padnik tudi potem, ko se po-
litični sistem spremeni, on
pa ne menja barve. Lepo ste
zapisali: »da s popravljanjem
storjenih krivic ne bodo po-
vzročali novih!«, zato priča-
kujem, da bo vaš sindikat ta-
koj pristopil k delu, se odz-
val naši poslanski pobudi, ki
je tudi priložena in jo tudi
realiziral, če res ne nosite niti
najmanjše osebne odgovor-
nosti za storjene krivice
v preteklosti, kot ste sami za-
pisali.
Točno sem zapisal, koliko
ljudi je letno v Savinjski do-
lini, ki opravljajo sezonsko
delo (privatni, družbeni sek-
tor v vseh panogah), kakor
tudi plačilo, vprašanje pa je,
če ga vi na papirju priznate.
Glede kmetijskih zemlišč je
vaša trditev netočna, in sicer
po poročilu za Zavod SR
Slovenije za statistiko, ki ga
je posredovala SO Žalec za
leto 1990 je v družbenem
sektorju: 6178 ha površin in
od tega: njive 1437 ha, sadov-
njaki 118 ha, travniki 380 ha,
pašniki 110 ha, ribniki 35 ha,
trstičje 20 ha, gozdnih zem-
ljišč 2756 ha in nerodovitno
1322 ha.
Privatni sektor: 28.743 ha
površin, in od tega: njive
4523 ha, sadovnjaki 1024 ha,
vinogradi 173 ha, travniki
6317 ha, pašniki 2278 ha, goz-
dov 14.084 ha in nerodovitno
344 ha. V teh številkah so pri-
kazani tudi ostah občani in
ne samo kmetje, ki prodajajo
kakršenkoli tržni višek. Šte-
vilo kmetij v Savinjski dolini
oziroma SO Žalec je 1443 in
sicer: Braslovče 150, Gotov-
Ije 243, Petrovče 192, Polzela
143, Prebold 119, Šempeter
202, Tabor 108, Trnava 129,
Vransko 157.
Od 1443 kmetov je zavaro-
vanih iz kmetijske dejavno-
sti okrog 558 (iz meseca
v mesec se spreminja), kar
pomeni, da približno 885
kmetov združuje delo v dru-
gih panogah in ne v kmetij-
stvu. Iz navedenih podatkov
je razvidno, da lahko na
4856 ha (brez nerodovitnega)
v družbenem sektorju, pre-
zaposlimo poleg vaših stal-
nih delavcev še 800-1000 de-
lovnih ljudi, ki sedsg kot
polkmetje životarimo.
Kaj in koliko ste zategovali
pas glede novogradnje žič-
nic, objektov ter nakupa
zemlje je razvidno na Repu-
bliškem sekretariatu za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehra-
no, kjer točno piše, koliko je
kdo sam vložil, poleg tega pa
so bila tudi za te namene
sredstva pri SO Žalec. O ena-
kih pogojih gospodarjenja in
nakupa zemljišč ne moremo
govoriti, ker je družbeni sek-
tor vse do 30. 3. 1990 (Ur. 1.
SRS 9/90) imel predkupno
pravico in se je šele sed;^
z Zakonom o spremembi in
dopolnitvi zakona o kmetij-
skih zemljiščih RS št. 5/91 8.
2. 1991 to do neke mere ure-
dilo.
Upam, da so si vsi pošteni
bralci ustvarili sUko o resnici
in neresnici, vas pa pozivam,
da se ob priliki srečate s čla-
ni SKZ-LS Spodnje Savinj-
ske doline, kjer bodo sodelo-
vali tudi še živeči ponižani in
brezvredni kmetje ob za-
plembah in arondacijah.
Upam, da je prišel čas, ko
lahko prava resnica spet po-
stane resnica, ne pa, da nasil-
no interpretiramo neko ide-
ologijo socializma o raju, ki
ga ni in ga nikoli ni bilo.
VINKO DRČA,
poslanec SKZ-LS
PREJELI
SMO
L'ub'mu bralcu!
Spoštovani gospod Šepe-
tavc,
Ljubljana je pač bliže
Ljubljani, kot so Trojane,
Novi tednik pa že nekaj let
tiskajo v Ljubljani.
Z menoj se ne bo treba več
pingpongati (škoda, ker ne
morete z menoj v Chibo na
pravi pingpong), če boste od-
prli Slovar slovenskega
knjižnega jezika, in sicer na
strani 728 III. knjige. V dru-
gem stolpcu boste v 15. vrsti-
ci našli pojasnilo besede po-
hopsati: »Nocoj so pohopsali
dva osumljenca«.
Ker Vam je očitno zmar^-
kalo dokazil za Vaše pisanje,
ste se spustiU na kočljivo
ozemlje - »linijo«. V čast bi
mi bila Vaša ugotovitev, da
sem zmeraj na pravi liniji, če
bi bila točna. Moja linija je
sicer nespremerijena zadnjih
40 let, tista »linija«, ki jo mi-
slite Vi in ki je zdaj po Va-
šem mnenju »prava«, pa ni
čisto po moji meri. Nisem
eden takšnih, ki jih morda Vi
poznate, da so od aprila 1990
obrnili plašč po vetru. Takih
je že preveč, so tudi med no-
vimi oblastniki. Ste morda
med njimi? Ali pa ste bili
-	kot »bralec brez linije«
-	med tistimi, ki smo jim
med NOB rekU OR?
Ne glede na to vas poz-
dravlja
VLADO ŠLAMBERGER,
Ljubljana
Posiansica
pobuda pri
pripravi zakona
o zdravstvu
Podpisani poslanci predla-
gamo, da Republiški sekre-
tariat za zdravstvo in social-
no varstvo pri Izvršnem sve-
tu Skupščine Republike Slo-
venije pri pripravi osnutka
zakona o zdravstvu upošteva
strokovna stališča in predlo-
ge šestnaostih strokovnjakov
s področja zdravstva z ob-
močja celjske regije, ki so jih
potrdili s podpisom štirih
članov komisije.
STALIŠČA:
1.) Zdravniki in zoboz-
dravniki (v tekstu zdravniki)
po svoji humanistični izo-
brazbi in naravi poklica sle-
dimo humanističnim tradici-
jam zahodne Evrope in zah-
tevamo, da bodoča zdrav-
stvena zakonodaja temelji na
popolni solidarnosti držav-
ljanov republike Slovenije
(RS).
2)	Vsi državljani RS so za-
varovani po načelu enotne-
ga, obveznega zdravstvene-
ga zavarovar^ja.
3)	Vsi državljani RS imajo
pravico do svobodne izbire
zdravnika in ustanove.
4)	Vsi državljani RS so za-
varovani pri enotni sloven-
ski bolniški blag^ni, ki za-
gotavlja plačevanje enotne-
ga nacionalnega programa
na osnovi enotne cene zdrav-
stvenih storitev.
5.)RS je življenjsko zainte-
resirana za nenehno bogate-
nje narodovega zdravja, zato
iz proračuna RS financira ti-
ste dejavnosti, ki so bistvene
za izboljševanje kvalitete
zdravja in življenja svojih dr-
žavljanov, t.j. preventivno
zdravstvo (nosečnice, porod-
nice, matere, otroci in mladi-
na, nalezljive in spolne bo-
lezni, rak, medicina dela
idr.).
6)	Državljani RS se dodat-
no zavarujejo pri bolniških
blagžOnah in zavarovalnicah
za dodatna zavarovanja za
dopolnilne programe zdrav-
stvenega varstva, katerih
enotni nacionalni program
ne vsebuje.
7)	Pri izvajanju zdravstve-
nega varstva sta državni in
zasebni sektor tako v odnosu
do zavarovanca, kot do plač-
nika, popolnoma enako-
pravna.
Absolutno podpiramo ne-
oviran razvoj zasebne
prakse.
8)	Zahtevamo uveljavitev
zasebne prakse zahodno
evropskega tipa, kjer je za-
sebnik zdravnik, zobozdrav-
nik ali samostojen zdrav-
stveni delavec, bolnik pa je
zavarovanec enotne sloven-
ske bolniške blagajne, bolni-
ških blagajn ali zavarovalnic
za dodatna zavarovanja ali
izjemoma samoplačnik.
9)	Vsi izvajalci zdravstve-
nega varstva morajo biti pod
trdnim nadzorom nasled-
njih institucij:
a)	zdravniške zbornice, ki
-	izdaja licence za opravlja-
nje zdravstvenih dejavnosti
-	predpisuje pogoje za
opravljanje teh dejavnosti
-	vrši strokovni nadzor nad
opravljaryem teh dejavnosti
b)	bolniških blagajn in za-
varovalnic, ki
-	sklepajo pogodbe o delu
in plačilu
-	kontrolirajo obseg in kva-
liteto dela
c)	ministrstva za zdrav-
stvo, ki
-	nadzoruje proračunsko
porabo za preventivno
zdravstvo
-	v sodelovanju z zdravni-
ško zbornico kreira zdrav-
stveno politiko v RS
č) davčnih oblasti, ki
-	vršijo učinkovit finančni
nadzor
10)	V zdravstvu mora ve-
ljati konkurenčna klavzula.
Zdravnik, zaposlen v držav-
ni ustanovi, ne more odpreti
zasebne prakse.
11)	Predlagamo, da mini-
strstvo za zdravstvo, zdrav-
niška zbornica in predvsem
banke, omogočijo ugodno
kreditiranje zasebnih praks,
ministrstvo za finance pa za-
gotovi primerne davčne olaj-
šave v prehodnem obdobju.
12)	V prehodnem obdobju
predlagamo možnost n^e-
manja prostih prostorov in
opreme v državnih zavodih
za potrebe zasebne prakse
po posebni pogodbi.
13)	Zahtevamo, da mini-
strstvo za zdravstvo pospeši
vse potrebne dejavnosti, ki
zadevajo sprejeteje celotne
zdravstvene zakonodaje.
14) Zahtevamo, da socialno
skrbstvo v celoti prevzame
svoje naloge in razbremeni
zdravstveno službo kronič-
nih bolnikov, ki potrebujejo
le ustrezno nego in zdrav-
stveni nadzor.
Pri organizaciji zdravstva
v Ce^u in na njegovem gra-
vitacijskem področju - jugo-
zahodni Štcgerski - pa pred-
lagamo:
1)	Nenaravna tvorba - »se-
stavljena organizacija zdru-
ženega dela« Zdravstveni
center Celje se mora razfor-
mirati v svoje naravne se-
stavne dele
-	bolnišnico Celje
-	osnovno zdravstvo
-	zavod za zdravstveno var-
stvo
2)	Deželna bolnišnica
v Celju n£U bo javni zavod, ki
v celoti obvladuje svoje na-
ravno gravitaci^ko področje
jugozahodne Štajerske in
dopolrvjuje dejavnosti lokal-
nih bolnišnic v Brežicah in
Topolšici.
3)	Osnovno zdravstvo se
organizira v:
-	javnih zavodih za preven-
tivno zdravstveno varstvo
-	zasebnih praksah za kura-
tivno zdravstvo s področja
splošnega in specialistične-
ga zdravstvenega in zoboz-
dravstvenega varstva v sode-
lovanju s potrebnimi speci-
alnostmi v državni sferi.
4)	Specialistične službe
v bolnišnici je potrebno raz-
bremeniti vse banalne pato-
logije, ki je v celoti rešljiva
v specialističnih ordinacijah
v Msebni praksi.
5)	Modernizacijo celjske
bolnišnice je potrebno zak-
ljučiti v n^krajšem možnem
času in tako omogočiti nor-
malno delo, ki zaradi zastare-
losti prostorov in opreme
marsil^e ni več mogoče. Za
uresničitev tega zahtevamo
republiško solidarnost.
Poslanci:
Janez Čmej,
Zbor občin
Janez Lampret,
Družbenopolitični zbor
Anton Roječ,
Zbor občin
Pustite nam
starše, da
delajo!
K pisanju me je pripra-
vil šok, ki ga doživljam že
cel teden. Sem srednje-
šolka, imam brata. Za
zdaj sta zaposlena še oba
starša, vendar je očka že
v veliki negotovosti, ali
bo ostal v službi ali ne.
Vem, daje kriza, a prosim
vas, naj vodilni delavci
malo pomislijo na psihič-
no stainje svojih delavcev.
Moj očka prihaja domdv
iz dneva v dan bolj za-
morjen.
Včasih joka. Zak^ jo-
ka? Ker je pustil v podjet-
ju svojih 24 let dela, zdaj
pa naj bi kar naenkrat po-
stal odveč.
Včasih smo bili srečna
družina. Zdaj, ko se po
očetovem licu utrne solza
bolečine, ki jo rodi strah,
da bo ati ostal brez dela,
tudi na naših licih ni več
veselja.
V svojem imenu in
v imenu mnogih mojih
vrstnikov, ki so v podob-
nem položaju kot jaz pro-
sim vse stranke, ki so ob-
ljubljale lepši jutri za vse,
zbudite se in poskrbite
tudi za delavce.
LILJANA MLAKAR
Vojnik
Kako postanete
slovenski
Carrington!
Ob jadikovanju o hudih
razmerah je naša TV le zmo-
gla denar za'uvoz ameriške
b^ke o Indiji-Koromandiji.
Dodatno je duhove vzburil
še nedavni časopisni članek
o b^eslovnem življenju, ki
se odvija kar v domačih lo-
gih. Ko po domovini krevsa
sedem suhih krav in veliko
ljudi sarya o boljših časih, je
vprašanje kziko postati Car-
rington nadvse zanimivo. Na
vs^em večjem križnem
sejmu, se med drugim dobi
tudi knjige, katerih naslovi
glasijo n.pr. »Kako posta-
nem milijonar« in podobno.
Toda napotki, kijih n^demo
v tovrstni literaturi, niso pri-
krojeni za praktično rabo
- vs^ za naše razmere ne.
Zadeva pa je dokaj eno-
stavna. Mnogo bolj, kot si ve-
čina ljudi misli. Teče pa ta-
kole. Priglasite ustanovitev
podjetja n.pr. za usluge
z gradbeno mehanizacijo.
V sosedni državi za mali de-
nar kupite star, napol razpa-
del gradbeni stroj, ki zmore
še toliko vitalnosti, da jo pri-
maha preko naše carine. To
je lahko rinež, rovokopač
ravnalec ali kaka podobna
pošast. Tujci vam tako staro
mrho za nekaj tisoč mark
z veseljem prodajo.
V	naslednjem dejanju nato
to mrho pri zavarovalnici za-
varujete za n.pr. dvesto tisoč
mark. Zavarovalnica je vese-
la, ker pač dobi kar izdatno
zavarovalno premijo.
V	tretjem dejaivju se »mr-
ha« pri delu zvrne in močno
poškoduje. Zato je običajno
direktno odgovoren kar voz-
nik-strojnik, ki z njo uprav-
lja. Nastopi zavarovalni pri-
mer. Četrto dejanje vas vodi
v tujino, k zastopniku, ki to-
vrsten stroj prodaja in servi-
sira. Tam dobite predračun
za dele, ki so potrebni za po-
pravilo. Ker je mrha zelo po-
škodvana, je teh delov veliko
in zelo dragi so. Stanejo sko-
r^ toliko, kot bi stal nov
stroj - recimo dvesto tisoč
mark.
V	petem dejanju se pojavi-
te na zavarovalnici, predloži-
te tak predračun in zahteva-
te, da vam zavarovalnica
škodo povrne. Po nekco zo-
prnih postopkih (ogledi,
strokovna mnenja) bo zava-
rovalnica škodo tudi plačala.
Pred šestim dejanjem ma-
lo počakate, da nekoliko zra-
ste trava, nakar tisto polom-
ljeno mrho spravite v staro
železo, denar za drage nado-
mestne dele pa v žep. Bili bi
zares neumni, če bi za stroj,
ki ga lahko vsak čas (seveda
starega) v tujini kupite za de-
set tisoč mark, porabili tistih
dvesto tisoč, ki ste jih prejeli
od zavarovalnice.
S prvimi, recimo, stode-
vetdeset tisoč markami sicer
še niste Carrington, imate pa
že dovolj kapitala, da v na-
slednji rundi ponovite igro
s tremi ali štirimi stroji. In jo
potem poljubno nad^ujete,
dokler vas je volja.
Tisti pri zavarovalnici, ki
so očitno zavarovalništvo
študirali ob delu, namreč ne
vedo za enega od osnovnih
kriterijev zavarovalstva - da
je nadzavarov^e nedopust-
no. To pomeni v preprostem
jeziku, da če vi hišo, vredno
en milijon, zavarujete za de-
set milijonov, boste v sluča-
ju, da hiša zgori, upravičeni
le na tisti en milijon. Zavaro-
valnica vam je sicer dolžna
vrniti premije, ki ste jih pre-
več plačali, ne pa pokriti
škode, ki presega dejansko
vrednost.
Zakaj so pri gradbenih
strojih tako neumni, jih bo
sed^, ko so delniška družba,
morda na kakšnem zboru
delničarjev pobaral kak del-
ničar, ampak zaenkrat so
takšni, kot so. Popolnoma
brez rizika seveda ta igrica
ni. Carinske deklaracije za
uvožene mrhe, ki pa vsebu-
jejo zelo natančne podatke,
se hranijo vsžu deset let. In
če nekomu nekega dne pade
na pamet, da gre ugotavljat
pravo vrednost uvoženih
strojev, bo to pravi mačji ka-
šelj. Vrednosti so v deklara-
cijah izkazane v tuji valuti in
zato enostavno preračunljive
v danes uporabljeno zvrst di-
narjev. Prav tako je enostav-
no (z istimi dokumenti) ugo-
toviti, ali so deli, »izkazani«
v predračunu, bili tudi de-
jansko uvoženi ali pa je de-
nar za odškodnino ostal kar
v žepu. Tu se lahko prilepi
tudi davkarija, ki si zaželi del
tega dohodka. Kar pomislite,
kako so vas upiUli, če ste star
avto prodali za več, kot je po
koeficientu bil vreden. Naj
bolj nevaren pa je gospod
javni tožilec. V knjigi, ki jc
uporablja, so taka dejanj
kvalificirana kot goljufija
Zavarovati nekaj, kar je de
jansko vredno deset tisoč zi
polnih dvesto tisoč mark si
cer ni kaznivo, a zavarovalni
ci simulirati dejansko popra
vilo, denar pa spraviti v žet
^ pa čisto navadna goljufija
Ce tak dohodek ni prijavljen
pa še davčna ut^a. Inozerr
stvo, ki je malo pred nan-
ima zavarovalniško goljufij
še posebej obdelano.
Razni šefi davkarij, car i
in podobnih ustanov se v df
želah Alpe-Jadran že nek
časa kar pridno sestžg^o. T^
ko Avstrijce ni več pametn
goljufati z davkom na dodt
no vrednost. Tudi pri zavarc
valniških goljufijah kažej(
Avstrijci in Nemci k^ mak
smisla za humor. Ti pack
gredo še dalje; našim obla
stem še pomagajo s podatki
če so posamezni pri nas
predloženi tuji dokumenti
tudi »tapravi« ali pa so biL
malo pri frizerju. Nerodno je
to, ker ima gospod javni toži-
lec tudi deset let časa, da se
odloči pobrskati po takih pa-
pidih.
Če vas mika postati Car-
rington, je to, kot vidite, zelo
enostavno in zvezano z malo
znanja in truda. Gradbeni
stroji seveda niso edina vrsta
naprav, ki vam omogočeno
zaslužek. Gre tudi z dražjimi
avti in podobnim. Zahteva le
nekoliko več domiselnosti.
Sprijazniti se pa morate
s tem, da boste deset let gle-
dali film: »Čakal sem javne-
ga tožilca« - to pa zahteva
živce. Vsakdo jih nima.
JOŽE NOVAK
Celje
Odprto pismo
slovenski
Javnosti
Udeleženci drugega po-
sveta o šoli na Slovenskem
izh^amo iz paradigme, da
slovenska šola zasluži večjo
pozornost in podporo glede
na njen nacionalni pomen.
Ugotavljamo, da je naša šola
v svojem razvoju dosegla do-
ločeno raven. Ta raven pa že
danes postavlja pred sloven-
ski narod zahtevo za premi-
šljene akcije in vlaganja, ki
bodo ohranila doseženo
stop^o razvoja in Hkrati po-
spešila nadaljnjo vsestran-
sko rast. Le tako bomo Slo-
venci pripravljeni vstopiti
v 21. stoletje in sebi zagotovi-
ti evropsko kvaliteto živ-
ljenja.
Trenutne razmere šolstva
na Slovenskem nas silijo, da
moramo slovenski javnosti
odločno in jasno povedati,
da nadaljnjega kakovostne-
ga razvoja ne more zagotovi-
ti le šola in njeni učitelji
s svojim entuzijazmom.
V središču naše pozornosti
so otroci in njihov celosten
razvoj. Zagotavljamo, da bo-
mo tudi v bodoče usmerili
vse svoje znanje, moči in pri-
zadevanja za doseganje za-
stavljenih ciljev. Pri tem pa
potrebujemo več zaupanja
v našo profesionalno kompe-
tentnost in tvorno strokovno
sodelovanje vseh potenci-
alov v slovenskem prostoru.
Vemo, da se vse temeljne
odločitve za oblikovar^e slo-
venskega šolstva sprejemajo
v parlamentu, zato zahteva-
mo, da poslanci s polno od-
govornostjo sprejemajo le ta-
ke odločitve, ki bodo so-
ustva^ale pogoje za celosten
razvoj naših otrok.
UDELEŽENCI
2. REPUBLIŠKEGA SEMI-
NARJA
16. STRAN - 28. MAREC 1991
Nič voč Striženja peruti
Planica ie biia novo potrievanie smisia smučarsidli poietov - Samozavest, totia z žialitnosUo
Hoimeniioiina
Nesmiselno je golo peha-
nje za rekordom, kot bi bilo
destruktivno v gozdu proti-
pravno loviti zadnje pri-
merke redkih in zaščitenih
trofej. Velike oči jastrebov
povzročajo jezo mednarod-
ne žirije, ki je v vodenju
tveganih dejanj s trajnim
poreklom, strogi vratar
spuščanja po srhljivi str-
mini.
Neobrzdana spektakular-
nost s komercialno objest-
nostjo bi lahko pomenila
predsodke, strah in represi-
jo, kar bi polete za vedno
utegnilo spremeniti v skoke.
To pa je proti iskanju večjih
daljav, kar je lahko med
mnogimi drugimi stvarmi na
svetu samo zdrava športna
želja, proti naravnemu po-
četju izboljševanja svojih do-
sežkov. To bi bila preprosto
pot nazaj. Da bi se to prepre-
čilo, je Planica morda dala
odločilni prispevek.
(Ne)iojalnost
vremenskifi napovedi
Petek. Pot iz Kranjske go-
re, zoprno, vendar še znosno
piha, megla se leno dviga, pa
spet spusti, dež pa kar stabil-
no pada. Dolina pod Ponca-
mi ni daleč. Bo tam kaj spre-
memb? Ne kaže ravno naj-
bolje za tekmovanje. Pod le-
talnico ista slika, vendar po-
lepšana s kakšno 15 tisočgla-
vo množico, ki z razprtimi
dežniki izgleda še števil-
nejša.
Vremenu ne gre vedno
verjeti. Skakalci so včasih
prav čudni, nikoli ne veš, kaj
jih bolj moti? Ko postaviš re-
torično vprašanje, da je to
megla, ti odvrnejo, da je še
večji problem slabo priprav-
ljena smučina. Ko omeniš
veter, ti morda rečejo, da je
to megla. Kakorkoh, v petek
je bil veter močan. Balon je
ušel daleč od 90 stopinj ske
lege, »vrteči se tulipani«, pa
se na treh mestih, kjer jih
opazujejo, preveč noro vrti-
jo. »Mednarodna žirija še za-
seda«, sporoča uradni napo-
vedovalec.
Ob vznožju letalnice sre-
čam enega od arhitektov le-
talnice, inžinirja Lada Gori-
ška. KeO meni? Slabo kaže,
k£u? Kaže da ne bo nič? »Ja,
res slabo kaže. Veter se noče
umiriti. Ne moremo tvegati,
vrtinčast veter je preveč ne-
varen za letalce. Če se bo
vs^ malo izboljšalo, bomo
mogoče spustih predtekmo-
valce, da bodo vztrajni obi-
skovalci dobili zadoščenje.«
Pa, jutri? »Ne vem, napoved
slabo kaže. Lahko se zgodi.
da spet ne bo nič«, meni inži-
nir Gorišek. »Ko bi izvedli
vsaj dva skoka, ampak ne
vem...«
Sicer pa je Planica že veli-
kokrat v svoji zgodovini bila
boj z vremenskimi napoved-
mi. Dve poglavji sta bili še
posebej »metereološki«. Na
prvem SP leta 1972 je bila že
prava pomlad, podobno kot
sedaj, vendar je bilo še bolj
toplo, vse dni je bila smučina
zelo vlažna in lepljiva, v ne-
deljo pa je od nje začelo teči
in se je preprosto stopila. 50
tisoč gledalcev je videlo ne-
normalne dolžine za velikan-
ko, kasnejši zmagovalec
Walter Steiner, ki je imel
najdaljši skok 169 m, je sko-
čil le 127. Tretjeuvrščeni JiH
Raška je takrat izjavil:
»Predvsem bi se rad zahvalil
organizatorjem v Planici, da
so v tako težkih razmerah
pripravih skakalnico za sve-
tovno prvenstvo. To je vse-
kakor največji dosežek Pla-
nice.
Svetovno prvenstvo leta
1979, v petek, prvi dan, po-
plava. Avtomobili se kopajo,
plavajo, letalnica se potaplja.
Nobena vremenska napoved
tega ni predvidela. In tudi
ne, da bo naslednji dan po
povodnji čudovito, kristalno
jasno in sončno vreme. In tu-
di tega ne, da bo v nedeljo
spet tako toplo, da so se le-
talci skoraj ustavljali na na-
letni smučini. Zadnja serija
je bila odpovedana.
Stava na netopirje
Vendar Planica in druge
letalnice po svetu so z vre-
menskimi napovedmi skre-
gane že v izhodišču. Marca je
že pozno in bolj kot skakal-
nice potrebujejo idealno vre-
me letalnice, zanje ni prime-
ren čas cvetenja trobentic.
Ponoči ni kazalo nič prida.
Sobota podobna kot petek,
vsaj v Kranjski gori. Toda le-
talnica ima svoje zakone. Ni-
ma smisla ugotavljati, bolje
se je prepustiti presenetiti.
Zamudimo, dežuje, megla,
toda vetra ni, to je opazno.
Od daleč zgleda, da letijo da-
leč, vzkliki ogromne množi-
ce, kakšnih 40 tisoč gledal-
cev so glasni. Morda bo da-
nes zgodovinska tekma?
Po prvi seriji nekoliko pa-
de evforičnost, za apetitov
razvajenega zlasti v Planici,
saj ko si blizu izteka si rečeš,
koliko je še prostora od kon-
ca rdečega traku, tuk^j ven-
dar lahko letijo 230 metrov.
»Kaj zaboga kompUcira ži-
rija?«
Glas uradnega napovedo-
valca: »Na vrhu je Andree
Kiessewetter, Zvezna repu-
blika Nemčija.« Sliši se zvoč-
na zavesa, ko odrine, vidimo
široko razprte škarje in nese,
nese, nese, nese... Bilo je da-
leč, fantastično daleč. Tišina,
množica zre proti semaforju,
kakšno pričakovanje: 196
metrov. Uaaaaaaaaaaa, kot
eksplozija, frenetično, grom-
ko navdušenje. Nov svetovni
rekord... Podrs. Nič ne bo.
Novinarji vseeno oblegajo
Kiessewetterja: »Ja, ja, sehr
gut, sehr, gut«.
Največ možnosti imajo ne-
topirji, mar ne, sem spraše-
val našega zveznega trenerja
Jelka Grosa na tiskovni kon-
ferenci pred Planico v Ljub-
ljani. »Ne, zakaj, tudi klasiki
lahko poletijo, postavijo re-
kord, tudi 200 metrov.« Po-
tem pa prizna, da daje največ
možnosti Ziindu. In Lado
Gorišek takrat pove, da se
boji, da mu bo Zund ušel. Ni
ušel, je pa lovil daljave sku-
paj z drugimi netopi^i Ki-
esswetterjem, Duffnerjem...
Tudi sam sem stavil na njih.
Njihov stil je zanimiv, atrak-
tiven. Spraši^em Danila
Pudgarja: »Ni prav, da jih
tako ocenjujejo, ni prav, da
jim zbijajo točke. Ne, ni
prav! Ta stil se bo uveljavil,
to je treba upoštevati, poslali
smo pismo FIS, da se to
spremeni. MisUm, da se bo
spremenilo, postali bodo
enakopravni.«
Povzpel sem se k vrhu,
proti mostu skakalnice, da bi
napravil kakšno dobro foto-
grafijo, predvsem pa, da bi
ujel netopirje. Ustavim se pri
približno 100 metrih dosko-
čišča ... in pogledom doooo-
olll. Želodec mi dela... Veš,
ksg, drži gobec, 230 metrov.
Tam je čista ravnina.
Končno potni list
Ne, ni treba 230 metrov, tu-
di 200 metrov ne. Ne, za vsa-
ko ceno. Smisel poletov ni
v pohotnem lovu na daljave,
skakalci niso niti cirkusanti
niti kaskaderji, predvsem in
najprej so športniki, katerih
normalni cilj je biti boljši od
drugega in zabeležiti čim-
bolj ši rezultat.
Tudi sami pravijo, da radi
skačejo daleč in da radi leti-
jo, saj je konec koncev to nji-
hova športna disciplina za
katero so se odločih sami, za-
radi tega, da bi v njej uživali.
Zaradi divje dirke za re-
kordi so smučarski poleti
vselej bili »enfant terrible«
disciplina v družini smučar-
skih skokov. Šele po nekaj
letih so si dokončno izborili
toliko pravic, da so prišh do
svojega prvenstva, šele po
desetih letih, da je to postala
samostojna disciplina v ok-
viru svetovnega pokala, ki
gre že v svoje deseto leto. In
vse mogoče omejitve so do-
življali in še doživljajo. Tako
so v FIS uradno prepovedali
povečevanje letalnic in kri-
tično točko fiksirali pri 185,
potem, da se ne smejo beleži-
ti skoki daljši od svetovnega
rekorda, ki sta ga v Planici
leta 85 in v Kulmu leta 86
postavila Matti Nykaenen in
Andreas Felder in seveda
stalna prepoved, da se sve-
tovni rekord ne sme uradno
priznavati.
Neuvečje krizno obdobje je
bilo prav leta 1986 saj je bilo
očitno, da je Kulm šel v ne-
kritični lov, potem ko je 150
metrsko letalnico razširil na
185. Morda bi se vse v redu
končalo, če takrat ne bi pri-
šlo do štirih strahovitih pad-
cev, ki bi se lahko končali
tragično. V FIS so že razmi-
šljaU, da bi polete dokončno
prepovedali. Pa so se preži-
veli, vendar so bili vseskozi
pod hudim pritiskom, če-
prav so se svetovna prven-
stva odvijala in je izgledalo,
da bo vse v redu. Prelomnica
je verjetno bila letalnica, ki
je bila povod za veliko ner-
vozo in dvome. Letošnja pr-
va tekma je v Kulmu minila
idealno, doseglo se je prav
to, kar je smisel in o čemer
največ govorijo tudi letalci
sami: veliko, vehko, v pov-
prečju dolgih poletov, tam
okoh 180 in 190 metrov,
z vedno mogočimi presežki,
ki pa so odvisni od okoliščin,
vendar pa je poglavitno to,
da je zagotovljena varnost in
da se namesto rekordov po-
udarjsgo športni, estetski,
ekološki, filozofski vidiki
poletov. Kulm je po tej plati
minil idealno, toda to je mo-
rala potrditi tudi Planica in
tudi je na najboljši način.
Magnetičnost četrte
dimenzije
Reka ljudi se je že navsez-
godaj v nedeljo valila v doli-
no Tamarja. Bili so opremlje-
ni s trobili, zastavami tran-
sparenti, trakovi, harmoni-
kami, tolkah. Planiške fanfa-
re. Veliko veselja, petja, igra-
nja, plesa. Sporočila, ki v du-
hu slogana za slovenske
zmage častijo domovino, ki
se bori za samostojnost. Pla-
nica je nedvomno simbol
slovenstva in obenem več
kot dolžina, višina in globina
doline skakalnic pod Ponca-
mi. Nek^ generacij Sloven-
cev je prihajalo sem, z otroki,
na štupo ramo. Tudi danes:
»Ja, moram, ga že kar male-
ga navadit na Planico.« Pod
Ponce se roma, tudi danes,
čeprav ne v takšni koloni, s^
je plitek žep mnoge odvrnil.
Včasih pa se je znalo zbrati
tudi 60 do 70 tisoč ljudi. Ven-
dar ostaja planiško poslan-
stvo zbirati se na skupnem
prostoru in spodbujati po-
gum, ki velja za vrUno pri
ljudeh.
Planica ima svojo posebno
dimenzijo, ki presega natu-
ralističnost njenega rehefa.
Zakaj bi potem nek prostor
in nek šport ki se konča
v dveh, treh urah privabljal
toliko ljudi. Nekaj magične-
ga je stati tam pod v sonce
oblečenimi gorami, na sve-
žem zraku opazovati člove-
ka, enakega kot ti, ki za ne-
kcU sekund skuša biti ptica.
Morda je to solidarnost
s sposobnostjo, ki je nekje
v podzavesti skrita tudi
v nas, vendar nismo priprav-
ljeni ali nimamo toliko pogu-
ma, da bi jo odkrili, ah pre-
prosto nismo rojeni za to, so
pa za to drugi, in odločenost
temu ploskati je lahko tudi
vrlina.
ROBERT GORJANC
Kje se bo ustavil, klasik.
Tudi športni ambijent je ogledalo narodove kulture.
Foto: EDI MASNEC
28. MAREC 1991 - STRAN 17
Odpreš lahko sto vrat,
iif:t pa lip iilortd zapreti
v lokalih v konjiški občini naj hI za denar prodajali tudi ljubezen - Govoricam ne gre povsem verjeti
Zadnje čase so se po Celj-
skem razširile govorice, da je
vedno več čudnih gostinskih
lokalov, kjer gostom poleg pi-
jače, čevapčičev, ražnjičev in
dunajskih zrezkov ponujajo
še druge mesene dobrote. Zla-
sti v konjiški občini bi naj
bojda bilo nekaj gostišč, v ka-
terih gostom strežejo nataka-
rice kar »zgoraj brez.«
Slovenskim natakaricam so
menda na pomoč priskočile tu-
di stanovske kolegice iz neka-
terih azijskih in do nedavna še
vzhodnoevropskih socialistič-
nih dežel, ko so moralne ideje
takoj spremenile v zakonitosti
trga. Navsezadrye je denar sve-
ta vladar, znamenita obrt, četu-
di je najstarejša na svetu, pa
ima itak bodočnost. Prepričati
smo se hoteli, kako je v deželi-
ci na sončni strani Alp poskrb-
ljeno za tovrstne usluge. Očit-
no po tej plati v konjiški občini
za razcvet turizma še niso veli-
ko storili. Sicer pa tega niso
storili tudi plačani predstavni-
ki Turistične zveze Jugoslavi-
je, ki kraljujejo po svetu in pre-
prič^ejo naivneže, da je Jugo-
slavija kljub tankom in obe-
tom za državljansko vojno, še
vedno vama država. Za tujce
seveda. Mi pa smo se torej od-
pravili v konjiško občino, v tri
gostinske lokale, kjer se po go-
voricah sodeč, dogajajo nespo-
dobne stvari.
Ljubosumne žene
Prva postna, ki vodi
v greh, n^ bi bila v Strani-
cah, pri znani gostilni na vr-
hu klanca, ob nekdanji magi-
stralni cesti Maribor-Celje.
Iz »popolnoma zanesljivih
virov« smo izvedeli (pa tudi
iz anonimnih pisem), da tam
natakarice strežejo gostom
po deseti uri zvečer kar brez
modrčkov. Ko bi n^ kdo iz-
med gostov začutil lakoto
posebne vrste, pa lahko le
pomežikne šefici. To pome-
ni, da za nekaj konvertibil-
nih dinaijev takoj dobi ključ,
sobo in natakarico.
S fotoreporteijem sva šla
po sledi govoric v to gostiš-
če, ki ga je v najem vzela Ja-
na Železnik. Za šankom je bi-
lo precej fantov in zvestih
mož izpod Pohoija, stregli
pa sta jim mladenki, ki sta si
pustili rasti lepe in dolge no-
ge. Za vsaj polovico teh go-
stov bi si upal trditi, da niso
mislili na greh, ker so vneto
razpravljali o Jovičevem od-
stopu. Najmary četrtina je
bila takšnih, ki razen šilčka
v rokah ne bi mogli držati še
kaj drugega, k^ šele brhko
natakarico, preostalo četrti-
no pa so predstavljali, bog
mi je priča, gostje iz Savinj-
ske doline, ki jih k sreči zelo
dobro poznam. Čisto sluč^-
no so bili v tem gostišču in
celo fotografirati so se pusti-
li. Če bi imeli slabo vest, se
že ne bi nastavljali pred foto-
grafski objektiv. Še zlasti za-
to ne, ker imajo doma hude
žene. Nek^j minut pred zapi-
ralnim časom je šeflca ozna-
nila, da je konec veselja.
Fantje so zapustili lokal in se
prenekateri od njih napotili
k svojim ljubicam, zakonski
možje k toplemu družinske-
mu ognjišču, šeflca Jana Že-
leznik, pa je bila pripravljena
na pogovor, potem ko je od
nekega gosta izvedela, kdo
sva in od kod. Mislim celo,
da je natančno vedela, kak-
šen je bil namen najinega
obiska, k^ti takoj nama je
povedala, da greha v svoji hi-
ši ne dovoli in da se še nik-
dar ni zgodil. Ni pa rečeno, je
povedala gospa Jana, da po-
tem, ko bo uredila še več
sob, pri njih ne bo mogoče
dobiti dnevnega počitka. To-
da za prijetnejši počitek si
dobo morali gostje dame pri-
peljati kar s sabo. Še to je
obljubila, da bodo cene za
dnevni počitek konkurenč-
ne. Trenutne cene za hrano
in pijačo so res nekoliko viš-
je kot v sosednjih gostiščih,
kar pa hkrati pomeni tudi se-
lekcijo gostov. Navsezadnje
ne gre, da bi sem hodili pi-
jančki na konjak. Petnajst-
letne izkušnje v gostinstvu
so za gospo Jano samo do-
brodošle. Še sed^ ima dve
dodatni gostilni: Na Ljub-
nem in v Zadobrovi. V tretji,
torej v tej na Stranicah, pa je
mogoče dobiti lignje, razne
zrežce, postrvi, pečenke, ju-
he... Poleti bo gostom na
voljo tudi terasa in še bi lah-
ko naštevali. Edino kar moti
gospo Jano, so različna na-
tolcevanja in ženske okrog
Stranic so strahotno ljubo-
sumne nanjo, čeprav ni stori-
la nič drugega kot daje zapo-
slila »fejst natakarice«. Pre-
nekatera ljubeča soproga je
njo in njeno posadko že oz-
načila z besedami, ki se jih
ne da zapisati, so pa splošno
poznane. Očitno imsOo slabo
vest, pravi šeflca. Če bi doma
storile prav vse za popolno
zadovoljstvo mož, bi ne bile
ljubosumne. Sicer pa nam je
gospa Železnikova zatrdila
tudi to, da v nobenem prime-
ru nima ničesar proti javnim
hišam. V Zagrebu in v Bosni
so že, pri nas pa se še vedno
gremo moralo pod narekova-
ji. V tisoč in večletni zgodo-
vini so ljudje grešili, pregre-
ha pa je lahko tudi eden iz-
med sestavnih delov celovite
turistične ponudbe.
Z dolgim nosom smo torej
odšh iz Stranic in se odpelja-
li na naslednje nesojeno me-
sto pregrehe, v gostišče Pri
češnjah, na poti iz Sloven-
skih Konjic proti Oplotnici.
Gole prsi Pod
češnjami
Lastnica tega gostišča je
Marjeta Potnik. Lepo urejeno
je to gostišče z discom in dru-
gimi spremljajočimi prostori.
Pri češnjah smo šele lahko za-
res videli ženske zgoraj brez.
Niso pa bile iz domačih logov,
pač pa je tam čisto slučajno
gostovala skupina brhkih Ce-
hinj, ki se imenuje Pemix in je
na turneji po Sloveniji. Vrle
Čehinje so sicer pokazale svoje
premoženje v predelu nad
popki, nekajkrat pomigale
z ritkami in pomežiknile mno-
gim obiskovalcem, kar je bilo
tudi vse. V primerjavi z nekda-
njimi programi v celjski Evro-
pi in v Velenju, ni bilo to nič.
Ko jih je hotel Ljubo fotografi-
rati, je slovenski estradni za-
stopnik povedal, da so dekleta
umetnice in da za to zahtevno
plačilo. Šele z obrazložitvijo,
da gre vendarle za brezplačno
reklamo, so se umetnice in nji-
hov gospod omehčali in privo-
lili v fotografski poseg. Ko smo
lastnici, gospe Maijeti poveda-
li, kaj vse govorijo ljudje o nje-
nem lokalu, se je prešerno na-
smejala in nam zatrdila, da se
pri njej ne dogaja nič takšnega,
kar naj bi bilo skregano z mo-
ralo. Lokal je lepo urejen, za
varnost skrbijo fantje iz Slo-
venskih Konjic in zares nič ne
smrdi po prepovedanem. De-
nar ni vse, nam je povedala go-
spa Potnikova in mimogrede
dodala, da je bila vzgojena
v krščanskem duhu. Pri hiši je
bilo devet otrok, eden izmed
njenih bratov pa je duhovnik.
Nikakršne pregrehe s svojimi
delavkami ne bo pustila gospa
Potnikova. Če bi se pa komu le
zahotelo sobe in bo s sabo imel
spremljevalko, bo sobo lahko
dobil tako kot marsikje dru-
god. Glede različnih natolce-
vanj pa je še dodala, da lahko
vsakdo zapre sto vrat, enih ust
pa ne. Strinjamo se z njo in
dodajamo, da slovi to solidno
urejeno gostišče tudi po do-
brih pizzah, sadnih kupah, ob
nedeljah organizirajo disco za
otroke in še bi lahko naštevali.
Več avtomobilov Icot
gostov
Ko ste se vozili iz Maribora
proti Celju po hitri cesti, ste na
desni strani pred drugim pre-
dorom prav gotovo opazili go-
stišče, ki se imenuje Pod orehi.
Lepo razsvetljeno je ponoči in
pomislite - tam naj bi bile go-
stom poleg domačink na voljo
tudi Azijke in Črnke. Lastnica
je Marija Kolar, ki skrbi tudi
za prehrano celjskih srednje-
šolcev. Pripravlja jim jo v kio-
skih. Nat^arica za šankom
nas je sumljivo pogledovala,
ko smo vstopili v lokal in pred
tem avtomobil parkirali še na
nedovoljenem mestu pred pre-
dorom. Avsti^ci, ki so lani od
turizma iztržili štirinajst mili-
jard dolaijev, bi pred takšnim
lokalom že zdavnjo uredili par-
kirišče, pri nas pa bog ne daj,
da bi kaj šlo v zasebne roke!
Tako lahko gostje uradno pri-
.dejo do tega gostišča le po sla-
bi cesti iz Spitaliča.
Pod orehi smo torej sedeli,
piU brizganec in čak^i, kdaj
bomo v temni noči zagledali
kakšno črnko. Ni in ni je bilo,
pa tudi sicer razen družbe fan-
tov in deklet nikogair ni bilo.
Prišla sta sicer fanta srednjih
let in nekaj govorila z natakari-
co, naenkrat pa sta izginila
neznano kam, toda iz lokala
prav gotovo ne. Ko sva nataka-
rici povedala, da žeUva govori-
ti s šefico, naju je pobarala,
kdo sva, od kod in s kakšnim
namenom sva prišla. Šele nato
je nekam izginila in nama čez
čas naznanila, da si bo gospa
vzela čas za n^u. Po nekajmi-
nutnem čakanju je le prišla in
nama povedala, da imajo
v zgornjem nadstropju veliko
dvorano, ki je primerna za go-
stitev raznih izletniških sku-
pin. Časa za k^ drugega kot za
vodenje gostišča in pripravo
hrane srednješolcev ni, sob za
prenočišče še ni mogla urediti,
ker je sama za vse, da pa tudi
zaenkrat nima nobenih potreb
za kakšen članek v časopisu.
Morda kasneje, ko bo možen
tudi uraden dostop s parkiriš-
ča pred predorom. Z Ljubom
sva spila še kozarček, s kate-
rim naju je častila Marija Ko-
laijeva in odšla, ne da bi videla
kakšno črnko cJi Azijko. Je pa
res, da'je bilo pred gostiščem
več avtomobilov kot gostov,
kar pa seveda še nič ne po-
meni.
In kakšen je rezultat akcije?
Pravzaprav nikakršen. Lahko
bi se strinjali z mislijo Maijete
Potnikove, da lahko človek od-
pre sto vrat, ne more pa zapreti
enih ust. Če hočete, si lahko
pomagate tudi s pregovorom,
da je tam, kjer je dim tudi
ogenj. V nobenem primeru pa
zaenkrat še nikjer na zloglas-
nem Konjiškem ni mogoče vi-
deti natakaric, ki bi stregle na
pol gole in po deseti uri veselo
ponujale še druge usluge.
Kjiko je s temi zadevami smo
povprašali tudi delavce Upra-
ve za notranje zadeve v Celju.
Zatrdili so nam, da niso o vsem
skupaj še ničesar slišali, da pa
se tudi sicer spreminja odnos
do prostitucije, ki so jo včasih
preganjali. Lani ni bilo niti ene
prijave. Slej ko prej bodo tudi
v Sloveniji dovoljene javne hi-
še, tako kot marsikje drugod
v razvitem svetu. Na ta način
bo morda tudi manj posilstev,
manj spolnih bolezni... Do-
kler pa si bomo zatiskali oči
pred stvaijo, ki je ves čas žive-
la, pravijo pri UNZ, bo posred-
nih problemov, ki izvirajo iz
najstarejše obrti, še več. V no-
benem primeru pa seveda teh
misli ne gre enačiti z vsesploš-
no podporo družbe tej dejav-
nosti.
JANEZ VEDENIK
Foto: LJUBO KORBER
Lastnica gostilne v Stranicah Jana Železnik rada pokle-
peta z gosti, kadar pa le-ti postanejo preveč nasilni, ener-
gično nastopi in brani svoje natakarice. Ni res, da strežejo
»zgoraj brez*, kajti po deseti uri zvečer je gostilna že
zaprta.
V gostišču Pri češnjah vlada red, med gosti pa je največ mladih, ki jim je všeč ta lepo
urejen lokal z diskoteko.
18. STRAN - 28. MAREC 1991

Protestno pismo
zoper izjavo
posianice Sonje
Loicar
Gospa Sonja LOKAR je na
sestanku stranke Demokra-
tične prenove, dne 12. 3.1991
v Ljubljani izrazila nestrinja-
nje s tem, da bi cerkev in
bivše veleposestnike obrav-
navali v Zakonu o denaci-
onalizaciji na enak način, kot
druge lastnike, ki jim je bilo
v obdobju 1945-1958 po kri-
vici odvzeto premoženje. Po
njenem je škodljivo tudi vra-
čanje lastnine brez upošteva-
nja ekonomskih in razvojnih
posledic. Poudarila je, da os-
nutek zakona varuje le fizič-
ne lastnike, ne pa tudi pravic
delavcev, ki so po sedanji
ustavi dobronamerni uprav-
Ijalci družbene lastine. Po
njenem mnenju zemlje in
gozda ni smiselno vračati ti-
stim, ki od tega ne živijo.
ZLRP - Podružnica Celje
n^ostreje protestira proti ta-
kim izjavam g. LOKAR, s^
so prav taka razmišljanja bi-
la idejna podstat, ki je pov-
zročila zaplenbe, nacionali-
zacije, odvzeme in druge po-
dobne krivice. Podružnica
Celje poudarja, da morata
Zakon o denacionalizaciji
prevevati dve načeli; to sta
načelo pravičnosti in načelo
encikosti, kar preprosto po-
meni, da so cerkev in bivši
veleposestniki v zakonu le
razlaščenci. Vsako vnašanje
diferenciacije med razlaš-
čence bodisi na statusni ah
celo socialni podlagi nas pre-
več boleče spominja na ne še
tako davno preteklost, ko so
bih stanovi razvrščeni na re-
akcionaije, kulake, meščan-
stvo ipd. Za to preteklost pa
smo misUli, da je že v ropo-
tarnici zgodovine.
Glede upoštevanja eko-
nomskih in razvojnih posle-
dic vračanja lastnine se z g.
Sonjo LOKAR strinjamo, te
bodo vidne kmalu zatem, ko
bo lastnina vrnjena pravim
lastnikom. Smatramo, da je
edini namen Zakona o dena-
cionahzaciji vrniti krivično
odvzeto lastnino njenim last-
nikom, da pa ta zakon nima
namena varovnaja pravic de-
lavcev. Te pravice bodo va-
rovali drugi zakoni, ki so že
sprejeti ah pa šele bodo, ven-
dar pa se vseeno zavezuje-
mo, da bomo tudi mi razlaš-
čenci, ko bomo zopet poštah
lastniki, pravice delavcev va-
rovah in to dejansko, ne le
deklerativno, kot so bile va-
rovane dosed^. G. Sonjo
LOKAR bi tudi opozorili, da
ne vemo točno, ksg je to
»družbena lastnina«, Seg tega
pojma do sed^ ni uspelo
ravno definirati niti enemu
od marksističnih teoretikov.
Zmelja in gozdovi nsg se
vrnejo tistim, katerim so bih
odvzeti, vsaka drugačna reši-
tev bi bila v nasprotju z nače-
lom pravičnosti in načelom
enakosti, bi pa bila v skladu
z nekoč dobro znano parolo:
»tovarno delavcem, zemljo
kmetom«, pararealizaclja te
parole je pripeljala našo de-
želo na rob ekonomskega
propada. In povsem na ko-
ncu ponovimo znano resni-
co, da je lastnina naravna
pravica vsakega svobodnega
človeka in predpogoj uspeš-
nega gospodarstva. To pa je
tisto, kar ta trenutek naša de-
žela ngjbolj potrebuje.
KUKOVEC STANKO
Predsednik Združenja last-
nikov
razlaščenega premoženja
Celje
Sanacija
onesnaževaicev
zraica
Zaradi velikih stroškov sa-
nacije zraka v mestih in na-
seljih predlagam sprejem
INTERVENTNEGA REPU-
BLIŠKEGA ZAKONA, kate
ri se nanaša na obvezno ph-
nifikacijo oz. toplifikacijo
vseh objektov, ki se ogrevajo
oz. se uporablj^o za poslov-
ne in stanovanjske (bivalne)
namene.
Interventni repubUški za-
kon se naj glasi:
1.	Vsa fosilna goriva in
električna energija (razen
naftnega oz. zemeljskega pU-
na) se dodatno obdavčijo,
davek pa je namenjen phni-
fikaciji oz. topUfikaciji mest
in naselj.
2.	Vsa bivalna - stano-
vanjska površina vseh ob-
jektov v Sloveniji in poslov-
ne površine, se obdavčijo,
zbrani denar se nameni za
plinifikacijo oz. toplifikacijo.
Plinifikacija in toplifikaci-
ja mest in naselj poteka po
prioriteti izdelani na osnovi
onesnaženosti zraka z SO2
(kraji z večjo koncentracijo
SO2 se bodo sanirali prvi).
Višina davkov pod toč. I. in
2. mora zadoščati, da se v pe-
tih letih emisija SO2 zmanjša
za 90%. Emisija SO2 v tehno-
loških procesih - v proizvod-
nih industrijskih sistemih pa
se mora prav tako zmanjšati
za 90%, vendar se mor^o
sredstva za sanacijo tako
imenovanih veUkih onesna-
ževalcev zraka (TE TO, Cin-
karna Celje, Železarne, to-
varna dušika Ruše...), zbira-
ti iz drugih virov (davkov,
prispevkov, taks, cen izdel-
kov, rente) na ločenem eko-
loškem skladu (namenska
sredstva).
3. Vsa gradiva za toplotno
izolacijo se morajo oprostiti
prometnega davka. Inter-
ventni zakon pa mora zadol-
žiti banke, da dolgoročno (10
let) kreditirajo nakupe to-
plotnih izolacijskih gradiv
pod ugodnimi kreditnimi
pogoji (stimulativnimi po-
goji).
Predloženi osnutek zako-
na s področja varstva zraka
v mestih in naseljih bo spro-
žil intenzivno plinifikacijo in
tophfikacijo mest in naselj
v Repubhki Sloveniji. Ta za-
kon je nujen. Ko bodo naše
norme glede onesnaženosti
zraka z SO2 usklajene z za-
hodno evropskimi, bodo
ugotoviU, da tudi Ljubljana
in še kakšno mesto ne ustre-
za norniam o kvahteti zraka.
Goriva se morajo obdavči-
ti zato, ker se pri zgorevanju
sprošča SO2. Da pa je obdav-
čen tudi plin utemeljujem to
s tem, da je tudi soUdamost
tistih, ki že imajo sprejemlji-
vo čiste vire energij nujna, če
žehmo v primernem času na-
rediti bistveni napredek
v kvahteti bivanja.
Stanovanjska površina
vseh stanovanjskih in bival-
nih objektov je skupni ime-
novalec onesnaževalnih pro-
cesov. Ogrevanje zahteva
zgorevanje goriv, kar pov-
zroča polucijo zraka. Z inter-
ventnim zakonom se bo sti-
muhrala racionalna raba sta-
novanjskih in poslovnih po-
vršin (ponekod živi 1. oseba
na 100 m^ stanovanjske povr-
šine).
Stanovanjska gradnja je
prav tako sporen ekološki
poseg v prostor, še posebej,
če gre za luksuz sekundarnih
bivališč (vile, vikendi). Z do-
datno obdavčitvijo bi znižali
pritisk na zazidavo novih po-
vršin, sprožiU proces večje
funkcionalne izrabe obstoje-
čega stanovanjskega fonda.
Pospešili bi pregled nad
celotno površino stanovanj-
skega fonda v Sloveniji in ta-
ko posredno stimulirah od-
deoo stanovanj mladim iskal-
cem stanovanj.
V okviru aprilskega popisa
prebivalstva naj vsak občan
prijavi tudi veUkost stano-
vanjske površine (primarnih
in sekundarnih bivahšč).
Velikost obdavčenja se n^
prilagodi investicijskim stro-
škom phnifikacije in tophfi-
kacije petletnega plana sana-
cije zraka v mestih in nase-
ljih za 90% glede na današ-
njo stopnjo emisije SO2
v ozračju.
»Ekološki interventni
sklad« naj bo tudi izhodiščni
kapital za najem mednarod-
nih kreditov za ekološko sa-
nacijo zraka. Obdavčitev go-
riv in el. energije nag bo line-
arna glede na porabo, obdav-
čitev stanovanjske površine
pa progresivna od meje
25 m^ stanovanjske površine
naprej / na osebo.
JOŽEF JARH
Predsednik 10 ZC
Javni protest
Izvršni svet Občine Celje
je za II. skupno sejo zborov
Skupščine občine Celje za
dne 29. 3. 1991 pripravil dva
usnutka Odloka o širjenju
Cinkarne Celje nazaj proti
mestu ter o širjenju novega
dela vključno s povečano
proizvodnjo titanovega diok-
sida (Ti02) od 22.000 na
26.000 ton.
Osnutka odloka sta dokaz
arogance, neznanja in svoje-
vrstne izprijene usmerjeno-
sti ljudi, ki se igrajo z usodo
Celja ter usodo^ ljudi vsaj
v treh občinah (Žalec, Šent-
jur, Laško). Takemu primiti-
vizmu lahko botruje samo
»boljševiška miselnost«
- tonska proizvodnja za vsa-
ko ceno. Analitični podatki
zastrupljenosti zemlje, rast-
hn in živah, statistični podat-
ki rakastih obolenj ter neob-
jav^eni podatki drugih obo-
ler\j za nekatere ne pomenijo
nič. Prav tako ugotovitve, za-
kaj je Cinkarna Celje bila
zgr^ena ravno v Celju. Pred-
vsem zato, da bi lahko s svo-
jo »megalomansko« proiz-
vodnjo odpadkov fizično pri-
krila povojna dogEuanja na
tem področju.
Društvo poziva vso celjsko
javnost, predvsem pa po-
slance Skupščine občine Ce-
lje, da zavrnejo sprejetje ta-
kih osnutkov. Zavzemajo n^j
se za podržavljanje cinkami-
ških kompleksov ter za za-
menjavo »strokovnjakov«,
svetovalcev ter funkcionzu:-
jev celjskega izvršnega
sveta.
JANEZ ČRNEJ,
predsednik DVOC
Kdaj popoina SO
Šentjur?
Skoraj leto dni je že od pr-
vih demokratičnih vohtev
tudi v naši občini, vendar SO
Šentjur še ni popolna.
Krajevna skupnost Bla-
govna nima delegata (odbor-
nika) v Zboru krsoevnih
skupnosti, ker ga krj^ani ni-
so izvoUh na zadnjih voli-
tvah. Predlagani kandidati
(razen enega) niso dobih do-
volj podpore (upam, da se
voUtve ne odlagajo zato, ker
podpore niso dobih Demo-
sovi kandidati).
Kljub tudi že javnim vpra-
šanjem, kd^ bo KS Blagov-
na izvoUla odbornika, odgo-
vora ni. Ponovno sprašujem,
kdaj ga bomo izvolih, oziro-
ma kdaj bomo ponovili kan-
didacijske postopke? Žehm,
da mi predsednik Skupščine
občine Šentjur mag. Kovač
odgovori javno:
1.	V kakšnem roku mora-
jo biti po odloku, oziroma za-
konu o vohtvah ponovljeni
kandidacijski postopki in iz-
vedene vohtve?
2.	Kdo je odgovoren za
spoštovanje zakona in odlo-
kov za izvedbo vohtev v ob-
čini (ali je to komisija ah ka-
teri posameznik je profesi-
onalno zadolžen za delo ko-
misije)?
3.	Ahje Svet KS Blagovna
odgovoren, da KS Blagovna
nima delegata v občinski
skupščini?
4.	KdcU bodo volitve v KS
Blagovna za »odbornika« in
kdaj bi po zakonu morale
biti?
FRANC ZUPANC
Goričica
Doiciej še taico?
Zopet smo preživeli
(morda tudi zadnji) napeti
nec tedna. Pa saj vsi vg^
za k£0 gre. Zato na tem 5
stu ne bi na dolgo in na jj
ko razpravljah, kaj vsej^
kaj ni prispevalo k temu]
litičnemu trenutku na 0&
lju SFRJ.
To, kar se je minuU koi,
tedna dog^jžOo v Beogrj
pod taktirko dr. Joviča, p,
presega vse meje norm^
ga. Najprej zahteva voj^
poseg, ki bi zaščitil pi,
vsem njega in še koga ^
ševiča, Srbijo), ker do tj
ne pride, pač odstopi. Vs«
po in prav v duhu (ne)det
kracije. Vendar pa je potj
no vedeti, da je ta Jovii
odstop še eno teatrahčno
janje, ki nas vse skupaj,,
kler smo še v Jugoslaviji,
pet predstavlja v smešni
či. To nas ponovno zasm^
je v svetu, po drugi strani
spet motimo spokojn
v Evropi.
Zato se spodaj naved
podpisniki Mlade Inici^
pri SDZ (Celje) sprašuje
DOKLEJ ŠE TAKO? I
nam bo odgovoril? Ah oro
ah radost mladosti?
MLIN pri SI
(Ce
Razlaščenci
Peterietu
člani Združenja lastni)
razlaščenega premože
skup£y z pravnim odbor
podružnice najostreje pn
stiramo proti izjavam in
skusijam v zvezi z Zakon
o denacionalizaciji člai
SDP, predvsem pa proti i:
vam Sonje LOKAR, ki sc
od vsega začetka teh razp
izrazito negativne.
Vprašamo se, kje so bili
danji člani SDP in predvs
Sonja Lokar leta 1945 in
neje, ko so se vršile zapk
be, nacionalizacije, agra!
reforma, zemljiški ma
mum in še in še..., k(|
ljudi ubijali, zapirali in,
matretirali, samo za to, d
vse to pokradh!!! Takral
nihče govoril o »ropu std
ja«, nihče ni spraševal o i
ških plenjenja, nihče si
vprašal, kako bodo živeli
dje, ki jim je bilo vse to si
jeno in odvzeto!
Sed^ po 45 letih pa je n
čanje problem! Lepo je re
^ g. dr. Ludvik Toplak »ki
' je prvi vložil svoj de
' v družbeni fond, prvi dol
S pokradenim premožery
' so gospodarih 45 let in k
' so nas pripeljah?!
' Na vse to nao odgovoi
, člani SDP in še posebej I
' nja Lokar, ki se bo verje'
' sklicevala na to, da je tai
OBČINA ŽALEC - IZVRŠNI SVET
po sklepu skupščine
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
Za prodajo poslovno-stanovanjskih pro-
storov v objektu Vransko 84, v izmeri
HOm^.
Izklicna cena za poslovno-stanovanjske pro-
store je 1.203.251,60 din.
Objekt Vransko 84 je bil zgrajen leta 1963.
Javna dražba bo v četrtek, dne 18. aprila 1991
ob 11. uri, v prostorih občine Žalec, ul. Savinj-
ske čete 5, v sejni sobi 18 - II. nadstropje.
Ogled prostorov bo mogoč dne 15. 4.1991. Za
ogled se je potrebno najaviti po telefonu (063)
713-121.
Prednost pri nakupu nepremičnine bo imel
tisti udeleženec, ki bo ponudil najvišjo ceno.
Pogodbo o prodaji bomo s kupcem sklenili
v 30 dneh po končani javni dražbi.
Vsi udeleženci na javni dražbi morajo vplačati
varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro
račun št. 50750-789-3002 ali pri blagajni obči-
ne Žalec.
Kupcu, s katerim bomo sklenili prodajno po-
godbo, bomo varščino vračunali v kupnino,
drugim udeležencem pa vrnili v treh dneh po
končani javni dražbi.
BRALCEV - ROMAN
28. MAREC 1991 > STRAN 19
pi bilo, oz. da je bila še
^-jyilada, da bi pri teh kra-
'f sodelovala!!! In še to: kaj
e te negativne izjave čla-
L SDP in pisanje Lokar
'pomenijo spravo? (mogo-
njihovem).?
Spoštovani g. PETERLE,
josimo Vas, v imenu vsaj
pO članov naše podružnice
J svojci sigurno preko 350
prizadetih, da zastavite ves
vpliv, da se denacionah-
^ija čim pravičnejše uredi,
g bo Zakon o denacionali-
jciji čim preje sprejet,
fjikakor ne pristajamo na
J da se izvrši najprej priva-
l^cija in še le potem dena-
.jgiializacija!!! Ce so pričeli
[glati z našimi nakradenimi
.^premičninami in našim
ijpitalom, naj se vrne naj-
jfej to in kar bo ostalo n^
jfe po Zakonu o privatizaci-
j Izgovori kot so: smo reno-
^ali, smo investirali itd...
večini primeru ne odtehta
igubljenega dobička, ki bi
J lastnik ustvaril v teh 45
da ne govorimo o tem,
jj vse je moral bivši lastnik
teh 45 letih pretrpeti in biti
onižan!!!
Gospod predsednik. Vi in
sa Vaša vlada ter skupščina
obro mislečih poslancev
nate vso našo podporo!!!
elimo Vam še obilo uspe-
lov v Vašem izredno težkem
lelu in Vas v imenu vseh
azlaščencev občine Slovenj
}radec iskreno pozdrav-
iamo!
UO podrž. ZLRP
Slovenj Gradec
Zaskrbljeni
razlaščenci
Razlaščenci iz Spodnje Sa-
rinjske doline redno sprem-
lamo dogajanja v sloven-
skem parlamentu. Kot na-
avni zavezniki DEMOSA
azumemo trnovo pot do de-
mokracije. Večina poslancev
opozicije se zavzema za pra-
vično rešitev vprašanja last-
nine, vendar brez pravega
uspeha. Razlaščence iz naše
regije skrbijo stališča posa-
meznikov iz opozicijskih
strank.
Gospa Sonja Lokar želi, da
razlaščenci pobirajo ostan-
ke. Ko bo vse razdeljeno, do-
bijo še razlaščenci. Gospa je
očitno pozabila, da je začetni
kapital družbene lastnine
nastal iz premoženja razlaš-
čencev.
Gospod Milan Balažič ima
prav, ko govori o protidelav-
skem grabežu. To, kar se da-
nes poceni razprodaja, je tu-
di znoj bivših lastnikov, ki
pa niso kupci ampak nemi
opazovalci.
Za gospoda Leva Krefta je
privatizacija uveganje ne-
učinkovite ekonomije in re-
vanšizma. Gospod Kreft n^
se potrudi in dokaže svoje
trditve. Po mnenju ekonomi-
stov ni nobenega dokaza
prednosti kolektivne lastni-
ne pred privatno. Kar se tiče
revanšizma, n^ se razmish
o nekaterih dejstvih:
-	v začetnem obdobju
nemške okupacije so komu-
nisti igrali dvohčno vlogo
(pakt Hitler-Stahn)
-	med prvimi žrtvami na-
cizma je bilo sorazmerno
največ sedanjih razlaščencev
-	povojne razlastitve niso
bile v interesu slovenskega
neu-oda, ampak razultat ne-
humane ideologije, ki je zra-
sla na tujih tleh.
Gospod Tone Mastnak iz
Gospodarske zbornice trdi,
da se bo zaradi reprivatizaci-
je zmanjšala proizvodnja.
Verjetno bi se to res zgodilo,
vendar samo v predhodnem
obdobju. Zgodovinska dej-
stva in statistični podatki
jasno dokazujejo prednost
privatne lastnine. Funkci-
onalna okrnjenost gospodar-
stva v prehodnem obdobju
je samo izgovor za zavlačeva-
nje reprivatizaclje.
Nekateri poslanci naspro-
tujejo zahtevam združenja
razlaščencev, da se vrne
zemlja tudi tistim, ki niso
kmetje. Ti poslanci bi morali
vedeti, da je pravica nedelji-
va in da smo pred zakonom
vsi enaki.
Združenje lastnikov
razlaščenega premoženja
občine Žalec
Kje so grobovi
žrtev Celjskega
piskra?
Ni lahko ob sedanji eko-
nomski krizi ustreči vsaki
zadevi. Strinjam se, da mora
ekologija dobiti mesto, ki ji
gre. Kljub vsemu pa me že
dolgo skeli stara rana, ki se
nanaša na umazano prete-
klost zadnje vojne in na skri-
te strasti, ki so v ozadju. Gre
za vse Celjane in ostale, ki so
se borih in umirali za zmago
nad okupatorjem.
Rojen sem v Celju. Kljub
temu, da sem vojno preživ-
ljal v mojih šestih do desetih
letih starosti, mi je ta pustila
sledi in tudi spomine groze.
Bilo mi je odvzeto otroštvo
ob starših, ki so se zaradi
varnosti večkrat skrili pri
prijateljih na deželi.
Ne morem se strinjati, da
je bila nemška oblast s svoji-
mi celjskimi sodelavci pravi-
čen sodnik »banditom«, kot
so imenovan svoje nasprot-
nike in vse njihove svojce in
prijatelje. Obsojam tsikšno'
mišljenje, sploh še, ker neka-
teri ponovno d^ejo večji po-
udarek narodnim izdajalcem
in njihovemu nečastnemu
delu. Celjski Stari pisker je
dokaz umazanega početja.
To potrjujejo mnoge izjave
žrtev Starega piskra.
Zgodovina Starega piskra
ne more pozabiti, kot tudi ne
more pozabiti žrtve, ki so jih
vozili na pokopališče na Sp.
Dobravi. Skrit za živo mejo
sem skrivgj opazoval, ko so
morali zaporniki metati žr-
tve, mrtve tovariše, v skupen
grob. Prazne krste so vozili
naz^ v Stari pisker.
Resnica je boleča. Nalijmo
si čistega vina po meri člove-
kove usode iz te okrutne voj-
ne in se vprašsgmo, ali so bih
Nemci in njihovi pomagači
manj krivi za vsa grozodej-
stva. Danes hočemo na bor-
bo proti okupatorju pozabiti.
Danes pokopališča na Sp.
Dobravi ni več. Na tem me-
stu stoji novo naselje. Tudi
zato se ob vseh razmišljanjih
o preteklosti sprašujem, ali
so v celjski vladi naredili
vse, ko so izbrisah to mesto
okupatorjevega zločina.
Za konec njo bo moje raz-
mišljanje manj boleče. Stri-
njam se, da kar se da pusti-
mo preteklost, v kateri se je
usoda tako kruto poigrala
z nami. Usmerimo svoj raz-
um v prihodnost, za spozna-
nja na ekonomsko-tehnolo-
ški in ekološki prenovi, da
bomo družbeno krizo čim
lažje in čim ceneje prebrodi-
h. Pri tem ne pozabimo na-
ših otrok, ki n^ podedujejo
ekonomsko in zdravo pri-
hodnost za srečno počutje
njih in generacij za njimi!
MILAN ZURAJ
Velenje
PRITOŽNA^:
KNJIGA Ib
Zapostavljena
Svetina
Zima v letu I990-I99I je
ustregla smučarjem, vendar
pa je povzročila tudi ogrom-
no škode na cestah, vodo-
vodnih napeljavah in kaj bi
še naštevaU. Nemalo kje so
bih ljudje in živina tudi po
več dni brez vode, nositi ali
voziti so jo morali od studen-
cev, sag je zemlja zmrznila
ponekod tudi do 50 centime-
trov globoko.
N^hujše posledice je pu-
stila zima na cestah. Ker pa
nekateri prevozniki nimajo
usmiljenja do cest v takem
času in ne vedo kaj pomeni
cesta krajanom v hribovitih
predelih stalnih območij,
prihajajo z težkimi in nalože-
nimi tovornimi vozili na na-
še ceste in jih s tem poško-
dujejo.
Lahko bi vozili takrat ko
so bile še ceste globoko
zmrznjene ah pa počakali, da
se zemlja oz. ceste osušijo.
Vendar pa Gozdno gospo-
darstvo Celje ni imelo poslu-
ha in usmiljenja do naših
cest, ampak so prišh vozit les
z težkimi tovornimi avtomo-
bili in do vrha nalagali buko-
vo hlodovino prav takrat, ko
je bila cesta n^bolj razmoče-
na. S tem so uničih make-
damske ceste tako, da krjga-
ni, ki živijo v teh naših kra-
jih, ne morejo z osebnimi av-
tomobih do svojega doma.
Asfaltno prevleko pa poško-
dovali tako, da kr^ana srce
zaboh ko to vidi.
V kr£yevni skupnosti Sve-
tina smo krajani spodnjega
Javornika leta 1989 zbrali
sredstva z denarnim samo-
prispevkom in tako ^zbrah
del prispevka za usposobitev
700 metrov krajevne ceste.
Tako so prebivalci tega
kraja prispevali po enome-
sečni osebni dohodek in pa
udarniško delo. Ob tej priliki
je režijski odbor za gradnjo
te ceste pismeno in ustmeno
zaprosil gozdno gospodar-
stvo Celje za denarno pomoč
oz. prispevek in naletel na
gluha ušesa. Prav to cesto so
nam sedaj tudi poškodovali
da ne rečem uničili. Ta cesta
Javornik-Osredek je bila po-
vezava dveh Občin, Celja in
Šentjur, vendar pa je sed^j
prevozna le še z traktorjem.
Krsgevna skupnost Sveti-
na ima 39 kilometrov ob-
močnih cest, od tega 1500
metrov asfaltirane ceste od
pokopališča proti Kanjucam
(800 metrov) in cesta na sp.
Javornik (700 metrov).
Ostale so makadamske, da
ne rečem blatne in prašne
ceste. Ne vem zakaj Občina
Celje nima malo več poslu-
ha, da bi vs^ malo več po-
magala z denarnimi sredstvi
za popravilo oz. za usposodo-
bitev teh cest, ki povezujejo
naselja naše kr£yevne skup-
nosti.
Cesto uporablja vsak, ki se
pripelje v naš kraj in vsi smo
lastniki oz. uporabniki teh
cest, pa vendar jih moramo
vzdrževati v večini sami s ti-
sto malo komunalnega pri-
spevka, če hočemo vs^ malo
iz blata. V slučaju bolezni ah
večje nezgode krajana ne
pripelje niti rešilni avto do
nekaterih hiš. Ali nismo
končno tudi mi ljudje, ki ži-
vimo v obrobnem kr^u juž-
no od mesta Celja, tu na ob-
močju Svetine.
Vsak dober gospodar ima
pospravljene vse prostore
svoje hiše ne pa samo spre-
jemni prostor za goste. S tem
mislim občino Celje, ki ureja
samo mesto in ob njem večje
vasi, na nas pa pozablja. Tu-
di naši kraji okrog vasi Sveti-
ne so lepi, pa vendar težko
dostopni. Dalo bi se marsi-
kaj urediti (od turizma do re-
kreacije), v takih pogojih pa
je to nemogoče.
JANEZ GRADIŠNIK
Javornik 26
ANTON KOMAR
ZA SIVIMI ZIDOVI

V tem delu bloka je ves popoldan vladal pravi nered,
itevilni ljudje v celici so prihajali spraševat, kaj se je
igodilo. Nazadnje so truplo le spravili v krsto in ga
odpeljali v šentruperskp mrliško vežico. Domači se niso
ani/naii zanj, tako daje bil pokopan kar v Šentrupertu.
Obsojenci pa so se o tem še dolgo pogovarjali. Vsak po
svoje so komentirali smrt.
Mož, ki je delal z Vojkom v livarni, je povedal, da je
fanta poznal in da je bil priden in tih. Tudi tedaj, ko je
prišel k njim v sobo, po ves dan sedel pri oknu, ne da bi
rekel ali komu kaj pravil.
~ Pa zak^ seje potem obesil? so ga spraševali.
~ Po mojem je bil eden tistih redkih, kije po dolgem
iasu spoznal, da je po pravici obsojen in da je napravil
^ivico, ko je dekle zadavil. Spoznal je daje kriv in da ga
ie družba zato izločila. To ga je tako prizadelo, da je
dvignil roko nase. Ni igral, kot to počne mnogo obsojen-
cev med prestajanjem kazni, režejo si žile ali se namerno
Poškodujejo. Ko je videl, da tistih deset ali petnajst let,
^ jih je dobil, ne bo mogel prestati, je r^jši sam napravil
konec. Človek, ki se sam kaznuje je zame junak!
Končno so pogovori o samomoru ponehali.
Dnevi so postajali daljši in toplejši, trava je ozelenela.
%sojenci so se pričeh zbirati na igrišču, igrali so nogo-
met ali odbojko. Tu je bilo vedno živahno in veselo,
^^asih se je celo zdelo, ko da to igrišče ni v sredini
^pora.
Vojko je prosil vzgojitelja, če lahko napiše pismo
^^stri. Z vzgojiteljem sta se kar dobro razumela. Bilje to
srednje velik mož z brki, živega obnašanja ter veselih
letenj, ki so izražale naklonjenost do obsojencev. Vča-
^^hje bil do njih veselo zafrkljiv, kar pa Vojka ni motilo,
splošno so ga vsi fantje imeli radi.
šele čez nekaj dni je Vojko dobil dovoljenje za pismo.
Pestri je pisal, naj ga obišče in mu prinese toaletne
Potrebščine. Tukaj jih je sicer lahko kupil, a so bile
^^jvečkrat stare in neuporabne. Zobne paste je skoraj
Poi manjkalo, ker seje od čakanja posušila. Zato se mu
zdelo škoda, da bi bone porabil za nakup takšnih
^fvari. Zaslužek ni bil tako velik, da bi lahko zapravljal,
^obil je šesto dinarjev. Z eno tretjino vsote je lahko
Prosto razpolagal, za preostanek pa bi potreboval
Posebno odobritev. Zato seje odločil za varčevanje, in
^^sgal denar na hranilno knjižico. Tako bo imel vsaj
'^kaj denarja - če mu ga ne bo vzela zavarovalnica,
^^vedal se je, da bo zavarovalnica morala poravnati
^^odo tistemu Francozu, ki mu je razbil avto, in da bo
denar seveda zahtevala od njega. A del zaslužka mu bo
vendarle ostal.
Od doma Vojko dolgo ni dobil odgovora. Žeje mislil,
da so domači pozabili nanj, ko je končno prišlo pismo.
Odprto in pregledano, seveda. Sestra mu je sporočila, da
ga bo obiskala prihodnji teden, ko bo prosta. Tega seje
razveselil, iyegovo dobro voljo so opažih celo sodelavci
v delavnici. Prosil je paznika, da mu je dal listek za 
razgovor z vzgojiteljem, želel seje dogovoriti za podalj-
šan obisk, kar bi pomenilo, da bi se s sestro lahko
pogovarjala več kot dve uri.
Čez nekaj dni se je vzgojitelj oglasil pri Vojku. Žal
njegovi prošnji ni mogel ugoditi, kajti zaradi kazni stro-
gega zapora Vojko še ni imel pravice do podaljšanega
obiska.
-	Kd^ pa lahko računam na podaljšan obisk?
-	Morda čez kakšno leto, če se boste tako vedli kot
sedaj in boste prizadevni na delovnem mestu. Naredil bi
krivico mnogim vašim tovarišem, ki jim obiskov nisem
dovolil, če bi pri vas naredil izjemo.
-	Prav. Hotel sem vas še vprašati glede moje kazni,
obsojenci so mi povedali, da imam pravico 9d sodišča
zahtevati združitev kazni. Ali lahko računam, da bo
skupna kazen manjša, kot je sed^ razdrobljena?
-	Koliko kazni imate vse skupaj? je zanimalo vzgoji-
telja.
-	Trinajst let!
-	Koliko je od te^a strogega zapora ?
-	Dvan^st let.
Vzgojitelj sije nekaj zapisal v svojo beležko, nato pa
odvrnil:
-	Posebne koristi od tega ne boste imeli, vendar se
vam to lahko upošteva, če boste pozneje zahtevali
pogojno izpustitev, kije možna samo v primeru, če ste
dober del kazni že prestali.
-	Kako pa naj svojo zahtevo po združitvi uveljavim?
Ali naj napiše prošnjo ali prosim za razgovor?
-	Po mojem bo najbolje, da se o tem pomenita
s sestro, ko bo prišla na obisk. Stopi naj do vašega
zagovornika in naj on napiše prošnjo ter jo odda na
sodišču, ki vam je izreklo sodbo.
-	Je potrebno to prošnjo kolkovati?
-	Nekaj malega, se mi zdi. Priložiti pa morate tudi
svojo sodbo ali vsaj kopijo.
Nastal je premolk. Prekinil ga je vzgojitelj:
-	Zanima me, kakšne zveze imate z Mirkom in Tine-
tom iz vaše sobe.
-	Zakaj sprašujete?
-	Kot vzgojite^a me zanima!
-	Z nobenim od njiju se nisem spri.
-	Kaj je bilo z boni? Shšal sem, da vam jih je Mirko
posodil.
-	Ne. Kdaj?
-	Pred meseci!
-	Ni mi posodil bonov, ampak mi je kupil čokolado,
ko sem prišel v paviljon in še nisem imel denarja. Pri
tem je ostalo!
-	Pa ste mu to vrnili?
-	Takoj naslednji mesec!
-	Kd^ je to bilo?
-	Enkrat v januarju!
Vzgojitelj je zaprl beležko in vstal. Razgovora je bilo
konec. Vojko ni vedel, kaj n^ bi pomenilo to zasliševa-
nje na koncu.
Na sestrin obisk seje Vojko temeljito pripravljal, ker
ni želel izgubljati časa s praznim čvekanjem.
Bolj ko je prihajala pomlad, bolj je čutil praznino,
oglašal seje spolni nagon, želel sije videti Jasno. Mno-
gokrat seje spomnil nanjo in pri srcu mu je bilo toplo.
Hkrati pa je spoznaval, da bo čas ločitve prinesel svoje
in da ona naty prav gotovo ne bo čakala. Iz pripovedi
povratnikov je spoznal trpko resnico, da ima žena pra-
vico do ločitve takoj, ko je mož dalj kot šest mesecev
odsoten. Tudi sam je videl, kako razočarani so obsojenci
prihajali z obiskov, kadar so izvedeli, da je žena vložila
zahtevek za ločitev.
Jasna pa do njega ni imela nobenih obveznosti. Sed^,
ko je zabredel v tako kašo, ga prav gotovo ne bo poznala.
A prepričanje bil, da bo lahko ohranil zvezo z njo preko
sestre. Upal Je, da bo šla sestra k njej in ji razložila, kaj se
je zgodilo. Če ga ima le malo rada, bo razumela. Toliko
lepih spominov ju veže! Hkrati pa ga je pričel razjedati
dvom. Jasna bo letos končala gimnazijo in če se bo
vpisala naprej, ne more več računati nanjo.
To ga je spravljalo v obup, zdelo se mu je, da brez
Jasne na svetu nima kaj početi. Oglašala se je misel na
samomor. Obenem je spoznaval, kako napak je ravnal,
ko je mislil, da lahko počne, kar hoče. Kazen, ki ga je
doletela, je pravična, čeprav še ni do podrobnosti pre-
udaril, kaj pomeni dolgih trinajst let v zaporu.
Potem je razmišljal tudi o očetu. Pravzaprav ga je šele
zdaj poskušal razumeti. Vedel je, da je vse, kar je storil,
očeta hudo potrlo, še bolj se je oklenil pijače in v njej
iskal tolažbe. To bi ga lahko uničilo. Zato je Vojko
sklenil, da bo poprosil sestro, naj očetu pove, daje tako
nepremišljeno ravnal v navalu besa in jeze. Morda bo
oče to razumel, saj gaje še kot otroka večkrat opozarjal,
da ga lahko nebrzdana jeza v življenju veliko stane. Zdaj
so se te očetove besede uresničile.
Vojko se je pozanimal, kakšne zveze imajo drugi
s svojimi domačimi. Glasbenik mu je povedal, da ga
mati ne obišče pogostokrat, ker je že stara, bratov in
sester pa nima. Mirka so domači redno obiskovali, Tine
pa je bil s svojci skregan, zato so bolj poredko prihajali.
20. STRAN - 28. MAREC 1991
NAŠI KRAJI IN UUDJ(
Zdravo, mladi priiatelji!
Vsi že čutimo pomlad. Narava je zaživela, vaša srca so se
odprla. Ni čudrio, da se je v Otroški vrtiljak prikradlo
nekaj prve ljubezni. Ali tudi vi čutite nekaj prijetnega pri
srcu, ko pogledate svojo sošolko-sošolca? Pišite in rišite
o tem, kaj in kako doživljate svoje prve ljubezni. Pišite
o prvih raziskovalnjih pomladanske narave...
Kom^ čakam na vaše prispevke!
Lep pozdrav, Mojca
Raziskovalka
v tropskili deželah
Ko bom velika, bi rada študira-
la jezike. Ko bom končala šolo za
jezike, bom raziskovalka v trop-
skih deželah. Tam bi rada bila
zato, da bom lahko imela opico.
V teh deželah bom raziskovala
stare podzemske rove, stare
predmete in črnci me bodo vozili
po reki in mi pomagali iskati za-
klade. Če bom raziskovalka, mo-
ram še malo počakati in razmisli-
ti, ker je to delo zelo težko.
BARBI ČREŠNIK, 4. b
OŠ Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
Bil sem
muzikant
Nekega dne sem pomival poso-
do. Ko sem pomival žlice, je bila
na radiu dobra glasba. Z žlicami
sem začel tolči po posodi in kma-
lu se je kuhinja spremenila v pra-
vo' norišnico. Igral sem tako dol-
go, dokler ni padla posoda na tla.
Ta se je razbila na sto kosov. Ta-
koj nato je v kuhinjo pritekla ma-
ma in bil sem zelo kregan. Za
kazen sem moral ves dan ostati
v svoji sobi.
DAMJAN RATAJC, 4b. b
OŠ Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
Moj maček
Mojemu mačku je ime
Roni. Je sive barve, oči pa
ima zelene. Zelo rad je.
Njegova najljubša hrana so
klobase. Čudno je, da je ta-
ko suh, ko pa je takšen po-
žeruh. Je priden, včasih pa
mi nagaja. To se je zgodilo
pred dnevi, ko me je čisto
popraskal po roki. To je na-
redil zato, ker sem ga prije-
la za uho. Kadar ga božam,
maha z repom in to mi je
všeč.
POLONCA FIJAVZ, 3b
OŠ VITANJE
Nesreča v gozdu
v gozdu sem padel. Zlomil
sem si desno roko. Roko imam
v mavcu do ramena. A vseeno
hodim v šolo. V zvezek mi piše
tovarišica in sošolec Tom. Doma
povedi natipkam na list s pisal-
nim strojem. Ker že znam brati in
ne morem pisati, mi je tovarišica
dovolila, da delam na računalni-
ku pri pouku. Včasih prisede
k meni sošolec. Tako jaz tipkam
on pa bere povedi. Takšno delo
me zelo veseli.
JURE ŠTRLEKAR, 1. r.
OŠ KOMPOLE
PRVA
LJUBEZEN
Večer je. V disku sva. Iz
zvočnikov prihajajo melodi-
je, ki jih imava rada. Tesno
v objemu drug drugega ple-
ševa. Želiva si, da glasba ne
bi nikoli utihnila. Brez besed
sva. DJ napoveduje pesem,
ki si jo želiva... Se bolj tesno
objeta sva. Rada se imava.
Ljudje naju včasih čudno
gledajo. Poznajo n^ju, a si ne
znajo razložiti, kako sta lah-
ko človeka kot sva midva
skupaj. A nama je vseeno.
Lase imam spuščene. Pa-
dajo mi po golem tilniku.
S prsti se nežno igraš z njimi.
Všeč ti je. Tudi mene ne mo-
ti. Večkrat zatisnem oči in si
mislim, da sva nekje na sa-
motnem otoku, da se spreha-
java po čudoviti peščeni pla-
ži... To so le sanje. Včasih
mislim, da sem zate le igrač-
ka za kratek čas. Ob t^šni
misli me zaboli pri srcu. Že-
lim, da bi bila večno tvoja in
ti večno moj. Lepo je, če
imaš nekoga, ki se mu lahko
zaupaš, veš, da te ne bo pri-
zadel, če le sam ne boš izzval
dejanja, ki si ga ne žehš.
Konec je najine glasbe. Na
vrsti je glasba, ki jo rada po-
slušava, a nama je v tem tre-
nutku tuja. Usedeva se v te-
men kot, pijeva in izmenjuje-
va nežne poglede. Želiva si,
da tega večera ne bi bilo ni-
koli konec. Pa vendar pride
ura, ko morava oditi vsak
v svoj dom. Vem, da misliš
name preden zaspiš. Jaz mi-
slim nate vedno! Rada bi, da
bi se čas, kadar sva skupaj
kdaj ustavil, a se noče. Ure in
minute nama kar prehitro
minevajo. Velikokrat se
spomnim najinega prvega
srečanja. Se še spominjaš,
kje sva se srečala? Ja, v šoli.
Ti četrtošolec, jaz pa v pr-
vem letniku. Znano je, da se
»fazanke« pogosto zaljubijo
v četrtošolce, sploh pa na na-
jini šoli. Sošolke so se mi po-
smehovale, češ, kaj mečeš
oči za njim, ah ne vidiš, da ga
je nemogoče osvojiti; njego-
va volja je trda kot železo, le
malokateri punci je uspelo
biti njegova. A jaz se zanje
nisem zmenila. Večkrat, ko
sva se srečala na hodniku,
bolj sva se spoznavala. Vese-
la sem, da se nisem zmenila
za govoričenje sošolk. Danes
sem tvoja. Lepo mi je. Ko si
bova (mogoče) nekoč rekla
nasvidenje, bo del tebe za
vedno ostal v meni. Fanta in
prijatelja kot si ti ni mogoče
kar tako pozabiti. Tvojega
imena ne bom nikoli pozabi-
la, za vedno bo zapisano nek-
je v mojem srcu.
»PETRA-
Jaz varčujem
Moj hranilnik je zelo lep. Je
zelo pisan. Izdelan je iz mavca in
ima obliko fazana. Zelo rada da-
jem vanj denar. Vanj sem dala že
veliko denarja, zato je bil že več-
krat poln. Tudi sestra ima hranil-
nik. Njen je bel prašiček. Tudi
ona varčuje. Kadar dobiva denar,
ga ne zapraviva takoj, ampak ga
spraviva v hranilnik.
MARJETKA POLAK, 2.r
OŠ KOMPOLE
Iz srca se
nasmejem:
-	če očka krega sestro Andre-
jo. Mojca
-	če koga prestrašim. Andrej
-	če me kdo žgečka. Katja
-	če je na sporedu smešen
film. Karmen	Učenci 4. r
OŠ Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
Narisala KATJA FIJAVŽ, 4. razred OŠ STRANICE
Spet na kolo, narisal MARIO DREKONJA, 1. razred, OŠ STRANICE
MODA V ŠOLSKIH KLOPEH
svetuje: Valentina Hudovernik
8. a COŠ Fran Roš
Z resicami
ali brez
Pomladna moda za mlade
je zelo pestra. Še vedno so
modne kratke jakne. Pogo-
sto so iz jeansa ali v rdečo-
rjavi barvi, iz usnja, tokrat
z resicami ali brez.
GIP »INGRAD« CEUE,
Lava 7, Celje
RAZPISUJE
JAVNO DRAŽBO
ki bo 12. 4. 1991 na sedežu podjetja na Lavi 7,
Ceije v sejni sobi v V. nadstropju
1.	Poslovnih prostorov v pritličju poslovnega objekta Kardeljeva št.
2 v Žalcu
2.	Poslovnih prostorov v pritličju objekta Zdraviliška 2 v Laškem
3.	Objekta - kegljišče z gostinskim lokalom na Ljubljanski 16 v Celju
1.1 Prostori so dostopni z ulice in dvoriščne strani in merijo 91,90 netto koristne
površine. Izklicna cena je 894.236,00 din, varščina je 20% izklicne cene. Licitacija se
začne ob 10. uri.
m
2.1. Prostori so dostopni z ulične strani, iz dvoriščne so dostopni pomožni prostori.
Skupna površina je 104,OOm^. Izklicna cena je 1.328.243,90 din, varščina je 20%
izklicne cene. Licitacija se začne ob 11.30 uri.
3.1. Objekt je delno pritličen, delno dvoetažen; kegljišče meri 323,50 m^, bife in
pomožni prostori pa 150,19 m'. Kegljišče ima 4 steze s pripadajočo opremo, bife je
opremljen. Objekt se proda z opremo in inventarjem. Izklicna cena je 5.900.605,00 din.
Licitacija se začne ob 13.00 uri. Varščina je 10% izklicne cene.
Pogoj za prodajo objekta je, da zdražitelj prevzame v delovno razmerje 7 pri podjetju
v tej enoti zaposlenih delavcev.
Prodaja prostorov v Žalcu je pogojena z oddajo adaptacijskih del - po pragramu
kupca, prodajalcu. Predhoden ogled prostorov je možno telefonično dogovoriti za
Laško na štev. 731-456, za Žalec na štev. 712-118 in za Celje 33-511 - int. 292.
NAGRAJUJE
ATKINE
IZ2REBANCE
Atlclna zanka
Uporabi 4 petice,
da dobiš
število 150!
Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIl
Trg V. kongresa 3/a, 63000 Celje do torka, 2. april
1991.
Rešitev prejšnje Atkine zanke: Črni ptič je kos i|
če dodaš še črko, imaš dobroto za svojega kužk
- KOST.
Nagrado dobi: Žiga Razboršek, Gozdna pot 1;
62380 Slovenj Gradec.

28. MAREC 1991 - STRAN 21
sosna leta dueta Tom - Tom
tremi leti je razpad-
"grjetno ena najboljših
' veDskih zabavnih skupin
".Gu. v kateri je igral in
^peval tudi Tomo Jurak.
cKupi'^^ se je odlikovala
{em, da je znala ob prijet-
glasbi in vedrih tekstih
igsti na oder tudi ogrom-
zabave, s^ so fantje ple-
, se šemiU, skratka, poče-
^ vse tisto, kar poslušalci
jj vidijo in slišijo. Bili so
^prosti in učinkoviti. Da-
>5 jih ni več in mirno lahko
pišemo, da jih pogrešamo.
Ljudem ne moreš ponu-
li samo petja,« pojasnjuje
jmo Jurak, »kajti nastop
lora biti celovit, aranžiran,
jpolnjen z domislicami,
leiK^rafijo in kostumogra-
I. Ze samo ena izvedena
elodija pomeni meohno
jedstavo, ki mora biti do-
B zapeta in zaigrana. ScO
liko improviziraš, vendar
deti moraš kdaj, kje in za
Iga. Ni vsaka improvizacija
(bra. Najtežje pa je n^jti
k s poslušalci in na tem
isambh premalo delajo,
[idejo na oder, odigrajo in
pojejo ter gredo. Vse je ne-
Iko hladno, ni stika. Med
p^alci in poslušalci ostane
razen, hladen prostor. Na-
iga ansambla pa je, da ta
rostor čimprej prebije, k^jti
potem je poslušalec njegov.
Potem lahko z njim delaš,
kar hočeš.«
Tomo Jurak je zdsg zapo-
slen, z glasbo pa se po raz-
padlem Gu-Guju ukvarja
bolj ljubiteljsko v priljublje-
nem in že znanem duetu
Tom-Tom, ki je že večkrat
z uspehom nastopal v celj-
skem hotelu Turška mačka.
»Največ nastopava s kole-
gom Tomažem Žontaijem.
Nikamor se nama ne mudi,
zato tudi prvo kaseto bolj po-
časi pripravljava. Bo pa zato
bolj dobra!«
Tom-Tom nastopa po raz-
nih krajih Slovenije, duet pa
je priljubljen zlasti zato, ker
igra in poje glasbo šestdese-
tih let, takrat popularne, zdaj
zelene melodije, ki se v novi
»obleki« pojavljajo tudi
letos.
»Vračajo se iste, stare, do-
bre melodije, samo nov
aranžma jim damo, pa so kot
nove. To je tako, kot če bi
krojač predelal staro obleko.
V njej se, ker je obnovljena,
dobro počutimo, zraven pa
je še malce nostalgije po sta-
rem, lepem.«
Tom-Tom n^več nastopa
v krajin na Štajerskem, sicer
pa gre tja, kamor ga povabi-
jo. In kje so prejšnji popular-
ni Gu-Gujevci?
»Dva sta ustanovila nov
bend Hot-Hot, to sta Igor Ri-
bič in Čarli Novak. Maijan
Vidic je sicer odličen glasbe-
nik, vendar mu glasba ne po-
meni kruha. Je sicer diplo-
miran sociolog, ki pa je
v Murski Soboti odprl kafič
z imenom Gu-Gu. To je tako
odličen kafič, kot je bila od-
Učna skupina,« med sme-
hom izpod košatih brk pove
Tomo Jurak.
Glasba danes?
»Predvsem je danes težko
biti glasbenik profesionalec,
ker je po takšnih nastopih
premalo popraševanja. Pro-
blemi so v denaiju. Mi mora-
mo živeti, organizatorji pa se
bojijo izgube. Predvsem pa
bi radi čim dalj igrali in ljudi
osrečevali. Če bi se hotel pre-
življati kot profesionalec, bi
moral imeti vsaj dvanajst na-
stopov mesečno, to pa pri
nas ne gre.«
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Klaužar in Ašič na Alpskem
večeru
11. maja bo na Bledu že 5. Alpski večer, kjer se bo
predstavila cela vrsta odličnih slovenskih narodnoza-
bavnih ansamblov. Letos je med glavnimi organiza-
torji Stane Knific, ki je tudi manager Alpskega kvin-
teta, ki je bil pobudnik za ustanovitev Alpskega ve-
čera:
»Čeprav je bila vrsta zadržkov, smo se le uspeli
pametno dogovoriti s slovensko televizijo, da bo sode-
lovala pri snemanju Alpskega večera, kar bo v poseb-
nih oddajah kasneje možno videti v televizijskih pro-
gramih. Sicer pa pripravljamo vrsto presenečenj, tako
da bo tudi letošnji Alpski večer prijeten za vse, ki ga
bodo gledali v živo. Prireditev se bo začela ob 20. uri,
več pa bo znano po tiskovni konferenci, ki bo 16. aprila
tudi na Bledu. Scenarij pripravlja družina Šimek.«
Se bo predstavil tudi kakšen ansambel s celjskega
območja?
»Dva. Povabili smo Braneta Klaužaija iz Štor in
Vikija Ašiča iz Celja. Gre za dva dobra ansambla, ki
upam da bosta upravičila zaupanje.«	-irTaATDT
T. VRArsLi
Skol nahamol
v tednu, ko so Jesus Li-
zard iz Chicaga razcepili
mnenja domačih lokalnih
kritikov s svojim napadom
v ljubljanskem KUD France
Prešeren, se je v našem mi-
lem mestu iztekala sezona
maturantskih maškarad
v športnem kombinatu Go-
lovec. Kljub poročilom, da
maturantska letina tudi letos
dobro kaže in bivši maturant
na televiziji bebasto sprašuje
sedanje, kakšni so občutki,
ter gospod ravnatelj kaka pa-
role o nekakšni evropski
kultivizaciji naše mladine
(frizura, obleka, čevlji), me je
kot umetnostnega drsalca po
mestnih ulicah bolj zanima-
lo, kje preživeti kaloričen ve-
čer ob koncu tedna.
Še v sredo je plakatna po-
nudba kazala barve Prljavog
kazališta in vonj Šank ročka,
ob katerih zaenkrat ne bi za-
pravljal prostora na dragoce-
nem papiiju. In tako sem na-
slednji dan srebal kavo
s smetano in se odločal
o tem, ali v aprilu organizira-
ti jugoslovanski turnir jodla-
nja v bukovih gozdovih, ali
pa sklicati orientacijski po-
hod delavcev v kulturi na
Goro Oljko, oziroma obrat-
no. Ko sem kasneje opazil
plakat, ki je vabil v K]jixb na
koncert zagrebškega tria
Skol, sem se začudil, da je
mesec že naokoli. Odločitev
ni bila težka.
V petek sem se v zgodnjih
večernih urah znašel med
ksikšnimi dvajsetimi obisko-
valci, ki so kot faraoni sedeli
na stolih razmeščenih ob ste-
ne, pri tem pa je bilo čutiti,
da nekaj le pričakujejo. Do
pol desetih se nam je pridru-
žilo še kakšen poldrugi du-
cat faraonov, ki so takoj ve-
deli, kje jim je mesto. Pred-
sKupine tudi tokrat ni bilo in
glasba, ki je prihajala iz koli-
be, kjer živi in dela d. j., nika-
kor ni uspevala nevtralizirati
lepila na stolih, kljub trudu
mojstra pri gramofonu.
Fantje muzikantje so med-
tem z razumevanjem poslu-
šali opozorila upravnika, da
smejo igrati samo do 10. h in
10 minut, ker pozneje sosed
dobi sindrom 92. Zahrumeli
so stroji in dvignila so se uše-
sa. Solidno odigran ducat
pesmi, ki jim je ritmično zao-
stajanje dodalo napetost, se
je razlil na prazen prostor,
kjer se je baletil le fotorepor-
ter. Lepilo ni popustilo!
Doz
IZLET Z NT & RC
IN GOLFTURISTOM:
1. MAJ NA RABU
Že nekaj številk nazaj smo vam obljubili, da vam
bomo pripravili mini počitnice za 1. maj na. Rabu.
Danes našo obljubo tudi izpolnjujemo.
Odhod bo 1.5. 1991 ob 6.00 uri izpred hotela Celeia
v Celju. Peljali se bomo do Jablanca, kjer se bomo
vkrcali na trajekt. Vožnja s trajektom traja ca. 15
minut. Nato nas čaka še vožnja po Rabu do turistič-
nega naselja San Marino, kjer se bomo namestili
v paviljone. V sklopu naselja San Marino so igrišča
za mali nogomet in košarko, namizni tenis, mini
golf, izposojajo čolne, zvečer pa vam nudijo zabavo
v disco clubu. V Celje se bomo vrnili 5. 5. 1991
v večernih urah.
Cena po osebi v dvoposteljni sobi je 1890,00 din in
vključuje avtobusni prevoz, trajekt, polne penzione,
vodstvo in organizacijo potovanja. Doplačilo za
enoposteljno sobo je 200,00 din.
Prijavite se lahico v oglasnem oddelicu nt
&RC do 20.4.1991.
imamo še prosta mesta za izlet na
dunaj, dne 13. 4. 91.
Darilo vsakemu udeležencu
- enomesečna naročnina na novi
Tednik.
Lestvice Radia Ceije
Tuje zabavne melodije:
1	JUSTIFV MY LOVE - MADONNA
2	ALL THE MAN THAT I NEED - WHITNEY HOUSTON	J
3.	UNCHAINED - TW1GY
4.	DISAPEAR - INXS	^^^
5.	CRV FOR HELP - RICK ASTLEV	^
6.	l'VE BEEN THINKING - LONDON BEAT	W
7.	TALK TO ME - ANITA BAKER	8
8.	LOVE AND AFECTION - NELSON	®
9.	COMING OUT OF THE DARK - GLORIA ESTEFAN	2
10. WIND OF CHANGE - SCORPIONS	(o)
DomaČe zabavne melodije:
1.	REKLA JE NE - DON MENTONI BAND	(9)
2.	NE LAŽEM TI - POP DESIGN	(3)
3.	PESEM ZA ČARLIJA - EXPORT A	(5)
4.	POVRATNO KARTO 'MAM - THE KAMN S	(5)
5.	ALELUJA BABV - BOŽIDAR WOLFAND WOLF	(8)
6.	GOLI - U REDU	(4)
7.	ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA - PETER PAN	(2)
8.	MOJA KRAUICA - MASSIMO	(2)
9.	DO VEČNOSTI - SIMONA WEISS	(1)
10. SVOBODE NE DAM - MIKA	(2)
Lestvici tujih in domačih zabavnih meiodij sta na sporedu Radia
Celje vsaito soboto ob 17.30 uri.
Narodnozabavne melodije:
1.	ZGODNJA URA - ŠTIRJE KOVAČI	(8)
2.	KADAR JE SONČEN DAN - KLAUŽAR	(5)
3.	MLADI KOT SMO NOCOJ - ALFI NIPIČ	(10)
4.	PEUE ME SPOMIN NAZAJ - RUPAR	(4)
5.	NAJ ŽIVI MUZIKA - MELOS	(3)
6.	STARO VINO. STAR PRIJATEU - VERDERBER	(6)
7.	VRAČAM SPET SE NA DEŽELO - HENČEK	(7)
8.	KADAR GREŠ OD DOMA - HERVOL	(5)
9.	ZA MAM'CO MOJO - KLINC	(2)
10. VAŠKE KLEPETUUE - MARELA	(10)
Lestvica narodnozabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.30 uri.
Predlogi za lestvico tujiti melodij:
HERE COMES THE HAMMER - M. H. HAMMER
INNUENDO-OUEEN
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih meiodij:
KOMAJ TI JE SEDEMNAJST LET - OBVEZNA SMER
GABRIJELA - VETER
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
meiodij:
SONCE SREČE - BURNIK
MAVRICA - SLOVENSKI MUZIKANTJE
Nagrajenca: Irena Poznič, Cesta na Dobrovo 55. Celje
Maja Tečaj, Šmartno v Rožni dolini 39a
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica domačih zabavnih melodij.
izvajalec-
lestvica narodnozabavnih melodij.
Izvajalec_
ime In priimek.
naslov_
PAPILLON
trgovina z metražnimi tkaninami
Zidanškova la - Celje
( Friderikov atrij )
tel.: 29-596
22. STRAN - 28. MAREC 1991
NAŠI KRAJI IN UUDJ(
Uprizoritvi Artliurja IVliiierja
v londonskem Narodnem
gledališču, ki domuje v kul-
turnem centru na južnem
bregu Temze, se v teh dneh
iztekata uprizoritvi dveh
dramskih del znanega zdaj
že 75-letnega ameriškega
dramatika Arthurja Milleija,
in sicer Salemske čarovnice
in Po padcu.
Salemske čarovnice
Delo je napisano po resnič-
nih dogodkih v Salemu, kjer
so v poznem 17. stoletju de-
vetn^st ljudi obesili zaradi
čarovništva. Puritanska
družba se je ob popuščanju
napetosti, tesno povezane
s prvimi leti naseljevanja, le
s težavo priv^ala novim svo-
boščinam. Miller je pisal Ča-
rovnice leta 1952, ko je bil
McCarthyjev lov na čarovni-
ce v polnem zamahu in je
bilo tudi več pisateljevih pri-
jateljev obtoženih sodelova-
nja s komunisti. Sodni pro-
cesi sredi 20. stoletja so bih
v principu enaki zashšanjem
v Salemu iz 17. stoletja. Nji-
hov glavni namen je bil, da
obtoženi javno prizna svojo
krivdo, prekolne sodelavce,
pretrga grde stare vezi in si
s tem kupi vstopnico za
družbo izredno krepostnih
in dostojnih ljudi, ki ga ob-
d£ya. Srž vsega je bila v obeh
primerih predvsem v tem, da
žrtev javno prizna svojo
krivdo.
Vsebina v grobili
orisili
Občutek krivde in prizna-
nje pa je tudi rdeča nit Mil-
lerjevih Salemskih čarovnic,
John Proctor se počuti kri-
vega, ker je zapeljal najstni-
ško deklo Abigail. Za njegov
podvig izve žena in n^stnico
napodi, le-ta pa se maščuje
in postane voditeljica skupi-
ne deklet, ki prisegajo, da so
v vasi videle čarovnice. Na-
ivni, bogaboječi in dobromi-
sleči vaščani post^ajo vse
bolj paranoični in nezauplji-
vi. Med neštetimi nedolžni-
mi ženskam', obdolženimi
čarovništva in sodelovanja
s Hudičem, privedejo pred
sodišče tudi Proktoijevo že-
no. To pa je bil od vsega za-
četka Abigaihn namen in tu-
di glavni cilj. Žensko, ki ji je
preprečevala prosto pot do
Proktoija, je bilo treba od-
straniti. Da bi ubranil ženo
pred krivično sodbo, kaznijo
ali celo smrtjo, Proktor jav-
no prizna svoj sicer dobro
skriti greh in za hip se zdi, da
bo vse mesto srečala pamet,
toda Abigaihn neupogljivi
trmasti duh je premočan.
Naivni Salemčani ji po krat-
kem premisleku spet verja-
mejo in se raje obrnejo proti
Proktorju. Obto^o ga, da je
sodeloval s hudičem in sku-
psg s šepavim kosmatežem
poskušal zacoprati vs^j ne-
kaj deklet, zato ga obsodijo
na smrt. Proktor bi se lahko
rešil vishc, če bi javno priz-
nal, da je z Luciferjem res
koval zle načrte, toda za po-
končnega moža bi bila to vse
prevehka žrtev.
izvedba
Igralec Tom Wilkinson je
svojemu Proktorju vdihnil
toliko življenja, da so njegovi
kolegi skor^da zbledeli, ka-
darkoh se je pojavil na odru.
Enakovredno mu je stala ob
strani Zoe Wanamaker kot
ledena, pravična in poštena
Proktorjeva žena. Kot se
večkrat zgodi, je bil tudi to-
krat najbolj dovršeno in
opazno izdelan stranski lik
- Mona Hammond je v vlogi
črnske sužnje Titube izredno
poživila sicer neskončno res-
nost predstave.
V uprizoritvi Salemskih
čarovnic je med redkimi
stvarmi motila morda ameri-
ško obarvana angleščina, ki
je bila za uho, vajeno britan-
ske izgovorjave, precejšnje
in vse prej kot prijetno pre-
senečenje.
Po padcu
četrt stoletja po New Yor-
ški praizvedbi je prišlo na
londonske odrske deske tudi
drugo Mille^evo delo - Po
padcu. V igri, kjer se mešata
avtobiografija in pohtika, je
v glavni ženski vlogi, ki
v mnogočem spominja na
avtorjevo drugo ženo Mari-
lyn Monroe, nastopila tem-
nopolta igralka Josette Si-
mon. Vsega hudega v^eno
londonsko občinstvo je za-
čudeno onemelo, kritiki pa
so ostali kar nekam brez be-
sed. Arthur Miller je sam pri-
stal na takšno zasedbo in še
enkrat poudaril, da Maggie
ni Marilyn Monroe. Maggie
je samo eden izmed hkov
v igri o človeški nepriprav-
ljenosti ali nesposobnosti da
bi v sebi odkrili izvir lastne-
ga uničenja. Izmed vseh na-
stop^očih se je Maggie še
najbolj približala idealnemu
simbolu žrtve v n^čistejši
obhki: bila je žrtev staršev in
vzgoje, žrtev puritanskega
odnosa do življenja, žrtev
ljudi, ki jih je poznala. Ver-
jetno se je v londonski upri-
zoritvi dramskega dela Po
padcu zgodilo prvič, da je bil
lik Maggie prikazan kot
PISMO IZ
LONDONA
Piše MOJCA BELAK
Maggie in ne kot Marilyn
Monroe. 29-letna igralka Jo-
sette Simon priznava, da so
jo režiserji vse do zd^j zase-
dah, kakor da bi bih barvno
slepi. Igrala je bele vloge in
se pretvarjala, da ni črna, to-
da v tokratni uprizoritvi Na-
rodnega gledališča sta se
z režiserjem Michaelom
Blackemorom odločila za te-
meljit zasuk; Maggie je v lon-
donski predstavi nesporno
temnopolta in tega nikakor
noče skriti. Takšna zasedba
pa je dala drami, ki že sama
po sebi odpira vrsto pohtič-
nih in psiholoških vprašanj,
nedvomno še novo dimen-
zijo.
Nepozabna
predstava
Londonska uprizoritev
Millerjeve drame Po padcu
je vsekakor znamenita. Del-
no je k temu pripomogla iz-
redna igralska zasedba: po-
leg izrazno močne Josette Si-
mon kot Maggie je v glavni
moški vlogi je nastopil Ja-
mes Laurenson kot globoko
prizadeti in nekohko zmede-
ni Quentin, ki po dveh neu-
spelih zakonih premišlja
o svojem življenju. Režiser
Michael Blakemore je to tež-
ko uprizorljivo delo, ki je za-
radi številnih miselnih izle-
tov v preteklost precej pri-
mernejše za film kot gleda-
hšče, odhčno postavil na
oder in ga podprl še s sceno
Haydna Griffina - ogromno
spiralo, ki se izgublja v globi-
no odra. Ali gre za Quentino-
ve možganske ovinke, po ka-
terih se tako neumorno spre-
haja, ah pa neskončna krivu-
lja ponazarja večno ponav-
ljanje vsega, pa mora preso-
diti gledalec sam.
Za iconec
pa še to
Izredno dolge predstave so
na londonskih deskah nekaj
povsem vsakdanjega, so pa
velikokrat nadvse utrudljive
tako za publiko kot tudi za
igralce na odru. Obe Miller-
jevi drami sta redki izjemi;
gledalci niti ne opazijo, da so
jih gledahščniki na južnem
bregu Temze uročih kar za
debele tri ure.
Prezentaclja
Ob štirih je zatelefoniralo in je reklo: »Pridita takoji
»Kam?« sem rekel. »K meni,« je reklo. »K tebi'« i'
rekel.	' '
»Kje pa je to?« Pa se je začudilo in je reklo: »Ja, k^j
ne spoznate?! Jaz sem - Mihca. Pripravila sem degu,
cijo.«
»Kakšno degustacijo?«
»Ni važno, pridita, če ne, se bo ohladilo.«
»Kdo se bo ohladil?«
»Ni važno. Bosta že videla. Čaka.«	1
In je naredilo klik.
In sva šla. In sploh ni bila degustacija, ampak prezem
cija.
In sploh ni bila pri njej, ampak pri njih. Pri sosedih i
agent, ki je čakal, se sploh ni ohladil, ampak zagrel. K^
se poti, mu je vroče. Komur je vroče, se pa poti. In agen
je bilo vroče, ker se je potil.
Pa smo se posedh. In se je začelo. In nas je pozdrav
v imenu »naše firme«, nato pa nam predstavil ovc
merino. Obžaloval je, da nima nobene žive s sabo — v svi
jega fička je pač ni mogel spraviti - nam je pa pokazj
nekaj manj živih primerkov. Je pojasnil - in to v izbrani
besedah, strokovno in sploh - da človek prespi eno trg
jino življenja, da je spanec pol zdravja, da je ostala pob
vica spanec in da je postelja zelo zelo pomembna. NjenJ
ne bo nikoli žal, ker spi na taki postelji. Taka posteljaj
eno samo zdravje.	i
In je govoril m predaval o cirkulaciji, hrbtenici, prelep
ninah in o cirkulaciji, hrbtenici in preležaninah. O predno
stih materiala, ki je 100% volna, o odličnih izolacijsl^
lastnostih, o samomasaži, o sposobnosti dih^a in vpjji
rya vlage. O božanju, vedno toplih nogah in prijetnai
občutku, ko v postelji ni ne vroče ne mrzlo. Kaz^ je slikj
iz torb jemal primerke in nas pridno pozival, naj jih oti
pamo, češ, da je vse, kar je kosmato, treba otipati.l
Pa smo tipali in je bilo res kosmato in toplo. Res pr
jetno. Takrat pa sem za hipec pogledal okoh sebe in šel
zdaj sem opazil, v kakšni družbi sva se znašla. Od teh, kis
tako zvesto prikimavali, najbrž nihče ne bi imel niti z
nove čevlje, kaj šele za znanstveno izobUkovane postelja
vložke z zglavniki in pregriryali.
Ampak agent za to m nič maral. Pridno je govoril, prs
pričeval, dokazoval, spraševal in razlagal. Posebno zanj
manje zanimive pubhke je požel z oceno, da take postejj!
povečujejo tudi potenco.
»Poglejte,« je rekel eni od sosed, »vaš mož bo na tdi
postelji mnogo bolj živahen kot doslej.«
»Moj možek tudi na navadni postelji ni neživahen,« seji
znašla soseda.	]
»Ja, gospa,« je imel agent očitno že pripravljen odgova
»potem bo pa še za 20% bolj. Če je zdaj 100%, bo na nor
postelji 120%!« »No, če je pa tako,« seje spretno izvlei
soseda,« potem pa sploh ne rabim take postelje, ker v
primeru itak ne bom nič več spala.«	i
Zadeva je postajala zanimiva. Agent je bil res sprete|
Smeh pa nikomur ne škodi. Sploh še, če ga ni treB
plačati.	!
»Ampak posteljo bo pa treba,« je zdaj prešinilo gospe k
gospode, katerih obrazi so začeli kazati precejšnjo doi
mučne skrbi.
»Kakšna je pa cena?« je končno prekinila ena od sosed
»O ceni se zdajle ne bi pogovarjali,« se je diplomatske
izognil prepoteni agent. Nakar je gostiteljici galantne
poklonil vrtnico in štirioglati prt.
Očitno ni bil volnen in tudi miza ni bila štirioglata.
Ampak podarjenemu konju se ne gleda v zobe, mar ne!
»Pa zdaj?« smo se potihem vpraš^i.
»Napišite mi, prosim, na tele listke vaše naslove, da s(
bom oglasil pri vas glede podrobnosti.«
Pa smo jih napisali. Zakaj pa ne?
Nakar je prijazni agent vprašal, kdaj smo doma.
»Veste,« je ted^ vskočila v proceduro spet ista soseda
»če nekaj kupujem, pa le moram vedeti, kakšna je cena. S(
vam ne zdi? Ali pa je cena skrivnost?!«
»Ne, nobena skrivnost ni. Samo, preden vam jo povem
vedite, da zdravje nima cene. Za zdravje ni nič predrago
In torej tudi tistih 50 000 din za dvoposteljni komplet ne bc
prehud strošek.«
Ob »tistih 50 000 din« je zbrani družbi padel mrak na oi
navdušenje je hipoma splahnelo, volja se je skisala i
nekateri nenadoma niso več vedeli, kdaj bodo doma.
Neka ženska, ki je b^e snažilka in sem jo takrat splo
prvič videl, je rekla, daje sploh ne bo, da nekam odpotu
in da se menda vrne šele naslednje leto. Drugi so pa tu<
nekam mencali, nakar so mukoma priznah, da bodo domi
ampak da je cvetna nedelja in butarce, saj veste... n(
podrobnosti pa.. saj pravzaprav ne bi bilo treba.
No, in je rekel agent, da hvala za prijeten večer, čeprav j«
bilo še popoldne, in se je nadvse vljudno poslovil s pojas-
nilom, da ob takojšnjem plačilu za nagrado dobiš
copate in ledvični pas. In je šel z vzorci in je bil malo manj
vroč.	t
Mi pa smo si oddahnili kot po težki mori. Pogovor je
stekel. In smo ugotovili, da je agent super, da je stvaJl
fantastična, da pa je rahlo prepoceni. Pa nagrada? Jaz sen|
ugotovil, da je podobna biciklu, ki ga dobiš, če takoj
vplačaš helikopter. In smo se zgubili domov. In nam je
bilo po tej prezentacyi vse zelo prezentno.
»Nekaj drobiža še imam,« je še prej rekel sosed, »greH*
po liter vina.«
In je s tem povedal vse. In še več.
SLABA STRANKA
Zvez(d)ni mrk
Naposled zvezda se z zastave utrne
in socializem z njo potiho mrkne,
in bratstvo se v jamo zvrne
in federacija dokončno crkne.
Trgovina ZOYA
Vida Medved
ŠKOFJA VAS
Posebna ponudba:
- OTROŠKE KAVBOJKE po 99,90 din
(od 2-8 let)
Ob nakupu nad tisoč dinarjev dobite še
10% popust, nad 500 din pa 5% popust
(popust ne velja za al(cijsl(0 prodajo in
cigarete).
Biago vam po želji dostavimo na dom.
Trgovina ZOYA, Vida Medved, Škofja vas.

28. MAREC 1991 - STRAN 23
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada 500 din
2.	nagrada 200 din
3.	nagrade po 100 din.
Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki jih
boste po pošti ali osebno dostavih v naše uredništvo do
torka, 2. aprila do 9. ure dopoldan. Na kuverte z rešitvami
obvezno napišite: NAGRADNA KRIŽANKA. Pošljite le
kupon.
Rešitev križanke
Vodoravno: KONTROLA, PALI, POSPLOŠEVANJE,
VSADEK, ISKROST, IŠTAR, STRAST, SKLEP, IKS,
adoptat, trava, ROT, KOTLOVINA, ABDERA,
EVROPEJEC, OBRNITEV, ADAKALE, VATIRANJE,
KNIN, STO, GA, KOC, AR, USTJE, OAS, DLAN, LIKTOR,
PEER, NT, ANKA, OTOK, OKOV, NO, NITRA, RASTER,
CASTRO, SNEDENKA, RENTGENOLOG, KARADŽIČ,
KRT, SVIRAČ.
Rešitev: POSPLOŠEVANJE, OSKRBOVALNINA,
AEROTRANSPORT.
Izid žrebanja
1.	nagrado 500 din prejme: Albina Ribar, Migojnice 73/a,
63302 Griže.
2.	nagrado 200 din prejme: Emest Kovač, Pucova 5,63000
Celje.
3 nagrade po 100 din prejmejo: Franc Kovač, Male Gra-
hovše 10, 63270 Laško, Vera Grabner, Trubarjeva 6, 63000
Celje, Stanko Himmelreich, Vojkova 3, 63000 Celje.
Nagržgencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeh po pošti!
IZŽREBANCI NAGRADNE
KRIŽANKE,
objavljene v 1. številki ZRCALA
so:
1.	nagrada - večerja za 2 osebi v gostišču Zeleni gaj
v Gotovljah
Lucija CELESTINA, Smrekarjeva 6, CEUE
2.	nagrada - večerja za 2 osebi v gostišču Intihar
v Levcu
Milan FRECE. Ul. F.Vrunča 10, ŠENTJUR
3.	nagrada - usnjen pas
Robert ATELŠEK, Kardeljev trg 7, VELENJE

•	OVEN_
Ona: Sicer si boš prizadevala slediti dobremu
nasvetu, a boš že po prvih težavah vse skuped
enostavno pustila. Ali ne bi bilo bolje, če bi imela
malo več potrpljenja in bi bila zadovoljna tudi
z majhnim uspehom ?
On: Izlet ti bo prinesel dolgo pričakovano spro-
stitev, ki ti bo dala novih moči za doseganje ciljev.
Posebno ugodno se ti bo pisalo prav na ljubezen-
skem področju, sni se ti obeta nekiu, česar se boš še
dolgo spominjal.
•	BIK
Ona: Če boš predolgo odlašal, ti bo nekdo hudo
zameril, zato se rsje odloči in si vzemi tisto, kar ti
tako ali tako pripada. Ne pričakuj preveč od prehi-
tro dane obljube, ampak poglej na vse skupid malo
bolj realno...
On: Spoznal boš, da ni ravno nujno, da vedno
obvelja prav tvoja beseda. To te bo sicer v začetku
deloma razjezilo, toda kaj hitro boš spoznal, da je
tudi druga varijanta zate karseda ugodna. Mogoče
celo bolj •	DVOJČKA
Ona: Ne poskušc^j ustvarjati videza, da si stano-
vitna, s^j ti tako ali tako ne bo nihče več nasedel. Je
že tako, daje tvoja preteklost vse prepolna kratkih
avantur, ki so na žalost pustile tudi nekaj slabih
posledic.
On: Tvoji namigi so več kot prozorni, zato se
nikar ne trudi prepričevati ljudi v nasprotno. Nek-
do te na skriv^^j opazuje in si želi neks^j, kar bi bilo
všeč tudi tebi. Toda za k^ takega bo potrebno še
kaj več kot pa le arogantnost.
•	RAK
Ona: Opazila boš nekoga, ki ga sicer že dolgo
poznaš, a mu doslej nisi posvečala kakšne večje
pozornosti. Pazi se, s^ utegne biti vse skupaj dokaj
zapleteno in lahko na koncu potegneš kr^^jši konec
prav ti sama.
On: Ne zaletavaj se z glavo v zid, ampak poskušaj
ravnati čim bolj razumno. Poslovna poteza je sicer
obetavna, vendar pa bo potrebno vložiti še kar
precej truda. Srečal boš dekle, ki te bo popolnoma
očarala...
•	LEV
Ona: Prisrčno se boš nasmejala nekemu spodr-
sljaju, ki pa ne bo usoden ne zate in ne za tvojo
ljubezen. Priložnost, ki pa se ti bo s tem ponudila,
pa le izkoristi, s^ se ti zlepa ne bo več ponovila.
On: Nekdo, o katerem nimaš ravno najboljšega
mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Ko se
bo zmotil, naj ti ne bo nerodno priznati, s^ boš
zaradi spodrsljaja še bližji. Ne pozabi na važen
sestanek!
•	DEVICA
Ona: Nikar ne obešaj svojih neuspelih avantur
na veliki zvon, s^j te bodo čuh celo v deveto vas. To
pa utegne biti izredno neugodno, s^ lahko pridejo
novice na popolnoma napačna ušesa. In nikar se
ne prenagli.
On: Potreboval boš izdatno mero samozavesti in
notranjega miru, s^ se ti je v zadnjem času nabralo
kar precej zapletenih problemov. Toda nikar se ne
predaj, saj boš iz kopice dela potegnil tudi nekaj
prav prijetnega.
•	TEHTNICA
Ona: Trpela boš zaradi neutemeljenega ljubo-
sumja, potem pa se bo vse skup^ pojasnilo in
v tvojem življenju bo ponovno zavladala sreča in
zaupanje. Toda vseeno se zamisli nad svojo preve-
liko vročekrvnostjo, ki te lahko še pokoplje.
On: Na obzorju so se začeli zbirati črni oblaki, ki
ne napovedujejo ničesar dobrega. Tudi n£(jboljši
nameni so ti padli v tako globoko vodo, da jih zlepa
ne boš mogel uporabiti. Nikar se ne spušč^ v kar-
koli tveganega.
•	ŠKORPIJON
Ona: Zaupala se boš prijateljici in skup^ bosta
vendarle uspeli nujti izhod iz trenutne krize, ki te
preganja. Toda šele prijetna družba in romantičen
pogled neznanca ti bodo dokončno odgnali vse
črne misli.
On: Ni se ti treba bati nobenih posledic, saj je
neljub dogodek že skor^ pozabljen. A vseeno se še
vedno ne boš odrekel statusu previdnega opazo-
valca, Sc^j je ena boleča rana več kot dovolj za
romantika, kot si ti.
•	STRELEC
Ona: Tvegana napoved ti lahko prinese preneka-
teri zaplet, ki pa bo bolj komične narave in te ne bo
kaj prida prizadel. Vsi skupiu se boste predvsem
zabavali. Nekuj bo prišlo z zamudo, a bo vendarle
prišlo.
On: Nuj ti ne bo žal, da si pogosto osamljen, s^je
to odlična priprava za novo, popolnejšo ljubezen.
Toda vseeno se ti ni treba zapirati vase, k^ti za
srečo se bo potrebno tudi malce potruditi.
•	KOZOROG
Ona: Bila boš postavljena pred odločitev, a ti
nobena alternativa ne bo povsem ustrezala. Še naj-
bolje bo, da tvegaš, s^ lahko v najslabjšem prime-
ru ostaneš tam, kjer se nahi^jaš sedaj. Vne^boljšem
primeru pa...
On: Ne odvračaj se od družbe, Sc(j si je v tem
trenutku pošteno potreben. Spodbuda prijateljici
bi vsekakor koristila tako tebi, kot tudi njej sami.
Zapletel se boš v avanturo, iz katere ne bo enostav-
nega izhoda.
•	VODNAR
Ona: V srce ti bo prišel nedvoumen namig, to pa
te bo tako zmedlo, da še nek^j časa ne boš trezno
mislila, ampak le medlela od skoraj bolečega hre-
penenja. To pa je lahko varljivo, s^ se ti lahko k^
hitro zgodi, da boš razočarana.
On: Čeprav si prepričan, da te zasleduje smola,
se bo izkazalo, da vendarle ni tako. Z novo prijate-
ljico se ti obeta tudi kaj več, kot pa samo prijatelj-
stvo. Tvoj srečen dan je sobota.
•	RIBA
Ona: Z ljubosumnostjo ne boš dosegla prav niče-
sar, pa četudi te bo nekdo prepričeval popolnoma
nasprotno. R^je se prepusti trenutnemu utripu in
si privošči tudi tisto, čemur si se ponavadi izmika-
la. Uspelo bi bo!
On: Malo si zanemaril družabno življenje, zato se
nikar preveč ne brani povabila, ki ga boš dobil
v prihodnjih dneh. Zabava ti lahko le pomaga ures-
ničiti tvoje poslovne, pa tudi povsem privatne na-
črte.
24. STRAN - 28. MAREC 1991

Prodaja BIO pridelkov
Pri prodaji BIO pridelkov tesno so-
delujejo združenja, pogodbeni pridelo-
valci in trgovci. Združenja skrbijo za
poduk potrošnikov. To je n^bolj učin-
kovito z ustanavljanjem vzorčnih
kmetij z naravnim kmetovanjem, ki so
občasno odprte tudi za potrošnike. Ti
si lahko na njih ogledajo proces pride-
lave in tudi kupijo pridelke. Takšne
kmetije lahko predstavljajo novo obh-
ko visokega turizma.
Smernice:
Kljub delno različnim težiščem eko-
loških pridelovalnih združenj, obstoja-
jo skupne okvirne smernice. Ker s te-
mi informaciji želimo vzpodbujati ce-
lotno ekološko kmetovanje, ne more-
mo priporočati nobenega od združenj.
V vsaki deželi se morajo interesenti
sami odločiti za obliko združenje, ki pa
mora upoštevati pravila IFOAM-a.
Skupne okvirne smernice ekoloških
združenj za poljedelstvo in vrtnarstvo:
1. Izbor vrst in sort
Pri pridelavi se uporabljajo sorte in
vrste, ki odgovarjajo krajevnim prili-
kam in značaju kmetije-obrata, ter so
najmanj občutljive na razne bolezni.
2.	Kolobarjenje
Kolobaijenje je treba upoštevati kot
bistveni sestavni del gospodarjenja na
biološki kmetiji. Služi zasiguranju pri-
delka, ohranjanju in izboljševanju rod-
nosti tal, preprečevanju zapleveljenja,
nadzoru nad boleznimi in škodljivci in
s tem zdravju rastlin. Kolobarjenje na
ekoloških kmetijah mora po današnjih
dognanjih nuditi dovolj možnosti za
zeieno gnojenje s pomočjo stročnic.
3.	Gospodarjenje s humusom in rast-
linami:
Kvaliteta pridelka je odvisna pred-
vsem od zdravja tal.
Gospodarjenje z zemljo se mora pri-
četi z načrtno uporabo humusa. Osno-
va za zdravo rast rastlinje harmonična
prehrana rastlin s pomočjo življenja
v tleh. To ohranimo ali vzpostavimo
z rahlanjem tal, ki ohranja talno floro,
z pestrim zelenim gnojenjem ob kolo-
baijenju ali podsevku, ki pospešuje
prezračevanje in regulira vsebnost vo-
de v zemlji. V ekološko intaktnih tleh,
je možno s primernimi ukrepi zagoto-
viti oskrbo z dušikom na naraven na-
čin. Dopolnilno gnojenje z mineralni-
mi gnojili, v kohkor je potrebno, se
mora vršiti tako, da rastline ne morejo
takoj vsrkati hranilne snovi. Po potre-
bi lahko dovolijo uporabo mineralnih
gnojil pristojne organizacije v skladu
s pravili. Ta dodatek mora temeljiti na
preiskavi tal, opazovanju in celotni
uporabi gnojil na kmetiji.
Uporaba kemično sintetičnih duši-
kovih gnojil, lahko topljivih fosfatov
in kahjevih gnojil, ki vsebujejo klor, je
prepovedana. K tem gnojilom spada
tudi urea.
Osnova vseh gnojil so odpadki
s kmetije. Gnoj in gnojevka morata
biti pripravljena po veljavnih načelih
in uporabljena pod določenimi pogoji
okolja, da se prepreči negativni vpliv
na rastline, vodo in talno floro, kot
tudi na kvaliteto pridelkov (okus,
vonj, vsebnost nitratov, trpežnost itd.)
Nakup domačega gnoja je dovoljen
le po posvetu s strokovnim' pospeše-
valcem. Blata iz čistilnih naprav se ne
sme uporabljati.
dr. JANEZ TASIČ
Pšenica v marcu
Piše: dipl. ing. IDA TEPEJ
Marec je za pšenico to, kar
je za človeka jutro. Ko se
uredimo in malo zadihamo,
postanemo lačni. Tudi pše-
nični posevki so lačni. N^-
bolj jim primanjkuje dušika.
Da bi preprečili lakoto, mo-
ramo pšenico dognojiti. Ta-
ko se izražamo v stroki in
s tem želimo povedati, da do-
damo osnovnemu gnojilu še
nekaj. Manjši obrok gnojil,
ki je nekaka medica. Za dog-
nojevanje uporabljamo gno-
jilo, ki se imenuje KAN, to
gnojilo pa vsebuje dušik.
Dušik je lement, ki pospešu-
je rast rastlin. Gnojilo KAN
ga vsebuje 27 odstotkov. To-
rej je v stotih kilogramih
gnojila je 27 kg dušika. Ali
po domače, v dveh vrečah
gnojila 27 kg dušika. Sed^ je
skrajni čas, da potrosimo
KAN po pšeničnih posevkih.
Damo ga 250 kg na hektar.
Za vrtičkaije bo dobrodošel
podatek, da potrosimo na 30
arov eno vrečo in pol.
Nove sorte pšenice so viso-
ko rodovitne, pa tudi zelo
zahtevne kar zadeva prehra-
no. Ing. Darko Simončič iz
lastne proizvodnje v Hmeza-
du Žalec je meril vsebnost
dušika v tleh in ugotovil, da
je bilo spiranje dušika letos
veliko večje kot lansko leto.
To je posledica močnega je-
senskega deževja in poplav.
Dognojevanje s KAN-om je
torej najnujnejši ukrep na
pšeničnih poljih v tem času.
Drugi potreben ukrep je
škropljenje proti plevelom.
Pri tem moramo biti pozorni
na več stvari. Najprej mora-
mo natančno pregledati po-
sevek. To naredimo tako, da
hodimo po njivi povprek po
diagonali, torej iz kota v kot.
Treba je dobro opazovati ali
na več mestih preštejemo
plevele. Izkušnje učijo, da je
treba škropiti, če je na enem
kvadratnem metru 40 širo-
kolistnatih plevelov ali 20
travnih. Širokolistni pleveli
so tiste rastline, ki imajo list
kot na primer drevo lipa. Ši-
rok je list, ki je podoben listu
buče ali kumare, je bolj širok
kakor je dolg. Ozkolistnati
pleveli im^o list daljši kot je
njihova širina. To so tako
imenovane trave. Kaj so pra-
ve trave, ve vsak kmet, ki
pogleda na travnik. Trava je
tudi pšenica, trave so rž, ječ-
men, oves.
Kot zanimivost naj zapi-
šem, da nas kolegi iz Kmetij-
skega inštituta svarijo, da ne
smemo sejati mnogocvetne
ljuljke za pšenico ali ječme-
nom. Ko sejemo eno travo za
drugo, se s tem zelo poveča
nevarnost bolezni, ki se raz-
vijajo pri tleh. Inženirka Ja-
kičeva z Kmetijskega inšti-
tuta pravi, da ima spomladi
veliko klicev zato, ker se na
žitu pojavljajo tako imenova-
ne nožne bolezni. Bolezni
bilke, ki se pojavljajo pri
tleh, pri nogah žita, povzro-
čajo lomljenje bilk, polega-
nje, razvoj drugih bolezni in
kot posledico poleganja
- slab pridelek. Na to opozar-
jam že sedaj, da se bodo
kmetje lahko dovolj zgodaj
odločili za strniščni posevek,
ki bo primernejši kot je Ijulj-
ka. Primernejši, kar zadeva
okolju prijazno kmetovanje,
ne le kmetov žep. Treba pa je
tudi povedati, da nastopajo
nožne bolezni v bolj težkih
tleh in v legah, kjer se dalj
časa zadržuje vlaga. Pogoste
so v ozkih dolinah, kjer so tla
ilovnata ali ilovnato peščena.
V širokih dolinah, kakršna je
Savinjska dolina, je tega
manj.
Glede plevelov še tole: za
nevarne plevele, kot je smo-
lenec, so merila zaplenjeno-
sti zelo stroga. Zoper smole-
nec je treba škropiti že, če
n£ydemo eno samo rastlino
na 10 m^. Plevelov je letos
v nekaterih posevkih zelo
veliko, v drugih manj. Me-
nim, da bo večino posevkov
pšenice treba škropiti zoper
plevele. Pri škropljenju žit
zoper plevele naletimo na
več problemov. Škropiv, to-
rej sredstev za boj zoper ple-
vele, je veliko. So pa škodlji-
va. Škodijo plevelom, žal pa
škodijo tudi pšenici, če jih
uporabljamo v času, ko je
pšenica v bujni rasti. Zelo
težko je uskladiti pravi čas
škropljenja zoper plevele
z razvojno stopnjo pšenice.
Sredstva, ki so učinkovita
zoper vse plevele, učinkujejo
pri višjih temperaturah. To
je tedaj, ko je tudi ponoči
temperatura 10 stopinj Celzi-
ja. Takrat morajo biti pleveli
že dovolj razviti, da bodo
kapljice škropiva ostale na
listu. Pšenica pa bi ne smela
biti preveUka, ne bi smela
imeti kolenca. Vseh teh de-
javnikov v naših razmerah
skoraj ni mogoče uskladiti,
zato so poškodbe na pšenici
vsakoleten pojav.
Kdor bo škropil zoper ple-
vele, temu priporočam sred-
stvo, ki se imenuje DICO-
FLUID MP COMBI. Če bo-
ste zamudili ugodni čas
škropljenja, je možno pleve-
le zatreti tudi kasneje, še ko
začne žito klasiti. Tedgj je
skrajni čas za zatiranje ple-
velov. Nekateri sicer menijo,
da je takšen nasvet nespa-
meten, kEuti ko je žito že
pred klasjem, se kmetu smi-
li, da bi ga z vožnjo pomen-
dral. Vendar se da slabe stra-
ni vožnje omiliti in sicer
s tem, da spomladi, ko dog-
nojujemo s KAN-om, označi-
mo tirnice s kolom. Po istih
tirnicah vozimo, ko bomo
škropili zoper plevele in spet
takrat, ko bomo škropili zo-
per bolezni. Kdor bo zamu-
dil pravi čas za škropljenje
zoper plevele v pšenici ali
ječmenu, ima možnost škro-
piti tudi pozno spomladi
s sredstvom, ki se imenuje
STARANE. To je drago
škropivo, vendar je poraba
STARANA na en ha manjša
kot pri drugih sredstvih, saj
ga rabimo le od 0,6 do 1,2
Utra na hektar. Pa še beseda
o času na dan škropljenja.
Najbolje je, da škropimo zve-
čer, ko se zrak ohl^a, kaplji-
ce se usedejo na liste in učin-
kujejo preko cele noči. Škro-
piti je treba v lepem, suhem
vremenu in v večernih urah.
Za škropljenje se uprabljajo
špranjaste šobe. To so šobe,
im^jo odprtino v obliki špra-
nje prečne črte. To niso šobe
z okroglo odprtino, le-te pre-
več razpršijo curek. Zgodilo
bi se namreč lahko to, da bi
sredstvo za plevel zaneslo na
sosednji posevek, kjer raste
občutljiva rastlina. Tako
rastlino bi sredstvo uničilo.
Še to. Za škropljenje ječme-
na se uporabljajo manjši od-
merki, kot za pšenico. Ječ-
men je na sredstva bolj ob-
čutljiv.
Velikokrat nas, spošto-
vani bralci, sprašujete,
kako obdelovati zemljo,
kaj in kako sejati, kako
zatirati škodljivce, kakš-
na gnojila uporabljati.
S pomočjo dipl. ing. z Za-
voda za živinorejo in ve-
terinarstvo Ide Tepejeve
vam bomo poskušali od-
govarjati na vprašanja
in svetovati, tako da bo-
do pridelki čimbolj ka-
kovostni. Vabimo vas to-
rej, da nam pošljete
vprašanja, na katere že-
lite dobiti odgovore,
strokovnjakinja pa vam
bo svetovala, bodisi sa-
ma ali bo pomagala n^ti
odgovor pri tistih, ki se
ukvarjajo z določenim
področjem. Odgovore na
vprašanja bomo objav-
ljali v Novem tedniku,
lahko pa jih boste slišali
tudi na valovih radia Ce-
lje vsako nedeljo ob
enajstih. Vabljeni torej
k sodelovanju.
Uredništvo
MODNI KLEPE
Priprai
VLASTA CAH'ŽEROn
Prejšnji teden smo zakora-
čili v pomlad in v Novem
tedniku je naša modna sve-
tovalka "^asta Cah-Žerovnik
začela z nanizanko o letošnji
pomladni modi. Le-ta se bo
nadaljevala še v nekaj pri-
hodnjih številkah, o pomlad-
ni modi pa bomo govorili tu-
di v opoldanski mavrici Ra-
dia Celje, v soboto, 30.
marca.
Ker bo v soboto, po trime-
sečni prekinitvi, na valovih
Radia Celje spet govora
o modi, bi vas radi še pose-
bej povabili k poslušanju od-
d£ye. Tudi zato, ker bomo ob
koncu mavričnega w
izžrebali nekgj nagi^
vsakomesečnem puU
ali jopici, unikatnem j
nem izdelku Vlaste cJ
rovnik bomo, tokrat ^
še nek^ svilenih, roču
slikanih šalov), eno j
njih pa si bo pridobil tij
slušalec ali poslušalka,
pravilno odgovoril na a
Ijeno vprašanje iz svet)
de. In nqj vam že kar (
obljubimo, da vprašaj
veda ne bo pretežko in
odgovor, vsaj tistim, kj
ce spremljate modna do
nja, ponujal kar sam po
Uredil
Pomlad 91
Mini in vonj po morju
če nam narava ne pripravlja
še kakšnega hladnega presene-
čenja, bomo lahko tople plašče
in kostime prav kmalu pospra-
vili v omare, istočasno pa po-
brskali po njih, da ugotovimo,
katera lanska spomladanska
oblačila so še aktualna, kaj bi
se dalo predelati, kaj bo treba
napraviti novo...
Se n^manj težav bodo imeli
tisti, ki imajo navado demodi-
rana oblačUa, opremljena z ne-
kaj kroglicami naftcdina, spra-
viti na podstrešje. Namreč, le-
tos je modno čisto vse, kar ima
vonj - ne po naftalinu, temveč
po šestdesetih letih.
Čeprav so vsi modni kreator-
ji vrnitev šestdesetih let že ne-
k^ časa čutih v zraku, pa so
bili pri svojih kolekcijah, po-
sebno pri izbiri materialov,
nadvse izvirni. PojavljcOo se
nove vrste volne, strukturirane
kot gaza, krep, bombažni ma-
teriali v družbi z viskozo, ace-
tati, ki imajo lesk kot svileni
organdij, žoržeti, trafti, pa šifo-
ni, ki so potiskani ali vezeni na
način, ki daje videz ribiške
mreže in morske pene.
Očitno je letošrya pd
- poletna moda na svežt
Ijub^ena v moije in morn
Moije, v vseh svojih skrivi
nih barvnih odtenkih, od
kizne do skoraj črne, v koli
naciji z belo, to je že sk
klasična, vendar znova ald
na tema. Letošnjo letnico li
jo tem modelom le zlate 6;
be, veliki pozlačeni gumi
aplikacije v obliki ladijsi
krmila ali sidra. Pa še na i
ne smemo pozabiti, sicer p
veste - ultra mini ali, Kj«
spodr\ja dopustna meja i»
centimetrov nad koleni, i
ka so krila, obleke, ki so la
trapezastega kroja, kratki
seveda tudi vroče hlačke
blazeiji so se vidno podalj
tako, da pokrijejo rob kril
hlačke.
Ce pa mini ne pristaja
postavi oziroma letom, s«
kar ne jezite. Na modnem
zorišču so tudi hlače in d
široka krila, o katerih b<
precej govora v prihod
modnih klepetih!
VLAi
SATELITSKE iNDiViDUALNE
NAPRAVE
Iščemo montažerje individualnih
satelitskih sistemov za področje Celja
in okolice.
Usposabljanje organizirano!
Pisne ponudbe na naslov:
PAP TELEIVIATIKA p.o.
Pivovarnišica ul. 6
61000 LJUBLJANA
Center za sateiitslce sisteme
ELEKTRO TURNŠEK
Miklošičeva 2, Celje
tel.: 29-345
Prodaja
-	elektroinstalacijskega materiala
-	akustike
-	drobnih gospodinjskih aparatov
-	rezervnih delov
POSEBNA PONUDBA:
-	pogonski elektromotorji za pralni stroj
od 1.225,70 do 1.336,70 din
-	kompresorji za hladilnike
od 1.691,20 do 2.142,50 din
T|ZIJSKI SPORED
28. MAREC 1991 ~ STRAN 25
26. STRAN - 28. MAREC 1991

INFORMACIJE
28. MAREC 1991 - STRAN 27
28. STRAN - 28. MAREC 1991

INFORMACIJE
28. MAREC 1091 - STRAN 28
30. STRAN - 28. MAREC 1991


28. MAREC 1991 - STRAN 31
32. stran - 28. marec 1891

NOČNE
CVETKE
• Erika M. iz Celja najbrž
nima nič proti obiskom
svojih sosedov, zadnjega
pa zares ni bila vesela.
Prejšryi ponedeljek se je
bližala polnoč, ko jo je
»osrečil« sosed Franc P., ki
je zaudarjal po znoju in al-
koholu. Zadeva z vonji pa
še ne bi bila tako moteča,
če se Franček ne bi začel
prav nespodobno obnašati
in Eriko nadlegovati. Pa se
je ženska keir hitro znašla:
poklicala je na pohcijo in
stvar je bila rešena. Za Eri-
ko, ne pa za Frančka alko-
mančka.
•	Naslednji dan okoli
osmih zvečer pa sta se na
celjski avtobusni postaji
dva dedca ravsala. Tako so
policistom povedali očivid-
ci, da so se na kraju dogod-
ka srečali s pretepenim
Nandetom H. iz Šenčurja,
ki se je v duelu brjinil, na-
padalec pa jo je pravočasno
popihal. Roki pravice s tem
ni ušel.
•	Spodrxji so se v sredo
pritoževali nad zgornjimi.
V bloku na Nušičevi je bila
zgornja družina zelo glas-
na, ura pa taka, da je bil
telefonski klic spodnjih
upravičen. Okoli polnoči so
red in mir naredili možje
postave, ki so Zvonku in
Stanku P. napisali napotni-
co za obisk sodnika za pre-
krške.
•	Radenko D. včasih ni-
ma dovolj. V četrtek zvečer
je primerno nakresan ro-
bantil in zahteval še. Ker
mu v kolodvorski restavra-
ciji niso hoteh dati dodat-
nih količin alkohola, je bil
zelo hud. Alkoholna nena-
sitnost ga bo pripeljala
pred sodnika za prekrške.
•	V luna parku ob Ljub-
ljanski cesti sta se v četrtek
zvečer dva neznanca grdo
poigrala z Damjanom Z.
Ker je bila ta igrica za Dam-
jana boleča in skeleča, se je
oglasil na pohciji. Telesne
poškodbe sicer niso bile
hude, pretepaška neznanca
pa bosta kar kmalu postala
znanca. Pohcistom, seveda.
•	V soboto okoli druge
ure zjutraj je Bojan B. prija-
vil, da ga je v discu Casa-
blanca pretepel Agim Z.
Agim bo šel k sodniku za
prekrške, Bojan pa bo od-
slej hodil spat v bolj spo-
dobnih urah.
•	V nedeljo ob dveh po-
noči so policisti umirili De-
simiija Č., ki je v pijanem
stanju kršil javni red in mir
v dvorani Golovec. Ker je
bil visokofrekvenčno za-
det, seje treznil v policijski
kamrici. Takoj za to inter-
vencijo pa so imeli možje
postave opravka še z Mir-
kom S. iz Žalca, ki si ni dal
dopovedati, da pijan ne
sme sesti za volan. Kazen
za neubogljivost mora biti
vzgojna, so menih celjski
pohcisti.	M. A.
Je bil proces montiran?
Obtoženi B. Škot spoznan za nedolžnega
Temeljno sodišče v Celju je v Sodbi
v imenu ljudstva razsodilo, da se ob-
toženega Borisa Šketa iz Žalca, obrt-
nika in nekdanjega vodjo odseka za
promet pri celjski občinski skupščini
oprosti očitanega mu kaznivega deja-
nja. Sodišče namreč ni našlo niti ene-
ga materialnega dokaza, ki bi Šketa
bremenil, da bi bil storil kaznivo de-
janje jemanja podkupnine.
Se pa ob tem postavlja vprašanje,
kdo je imel interes spraviti Borisa Ške-
ta pred sodni senat in za zapahe. Ob-
dolženi je bil v priporu od 25. februarja
11988 do 1. aprila istega leta. Gre za
zmontiran proces?
Obstaja sum, da je bila obtožnica zo-
per Borisa Šketa napisana pod priti-
skom nekdanjega delavca Uprave za
notranje zadeve Celje Danijela Tr^-
kovskega. Ta naj bi na dan aretacije
nekaj ur nečloveško, poniževalno za-
sliševal Šketa, da bi izsilil »priznanje«.
Šket je še povedal, da mu je Treukov-
ski vsiljeval domnevne dokaze: da je
od sosede A. B. prejel 10 tisoč zahod-
nonemških mark, ker si je na prošnjo
njenega očeta v njegovi garaži ogledal
rabljeni osebni avtomobil znamke
mercedes 190 D, last S. Z., da bi uredil
vse potrebno za registracijo avtomobi-
la. Ugotovil je, da je vozilo verjetno
ukradeno, zato je sosedi in njenemu
očetu Šket svetoval, n^ se odpeljeta
na sekretariat za notranje zadeve v Sa-
rzgevo, od koder je bilo (po kupopro-
dajni pogodbi) omenjeno vozilo...
V procesu sojenja je sodišče zashša-
lo vrsto prič, ki pa so delovale nepre-
pričljivo. Med njimi je soseda A. B.
izjavila, da obtoženemu Šketu ni niko-
U dala denarja. Istočasno pa je sodišče
ugotovilo, da »se v celotni zadevi po-
javlja širši krog osebno in denarno za-
interesiranih oseb.« Torej je zdgj nalo-
ga pristojnih organov, da odgovorijo
na vprašanje, kakšna je vloga vseh
ostahh udeležencev v tem kazenskem
postopku. Boris Šket je nedolžen.
Javni tožilec je zahteval razveljavi-
tev sodbe in ponovno obravnavo pred
spremenjenim senatom. Ta naj bi raz-
krila, kdo je scenarist omenjenega pro-
cesa. Ni šlo torej za kakšno pravno
zmoto, ampak za vse keg drugega. Za-
radi tega je moral biti obtoženi Boris
Šket pet tednov v priporu, zaradi tega
je trpela njegova družina, njegovo do-
bro ime, zaradi tega procesa je bil Šket
prisiljen zapustiti delovno mesto, ki ga
je vestno in uspešno opravljal.
M. A.
S travnika v poi^
v nedeljo popoldne ^
lokalni cesti v Dobrou
lju pripetila nezgoda,^,
sta bili dve osebi hutjJ
dovani.	'
Iz smeri Šmartinske^
je po lokalni cesti sko "i
vo vozil neregistrirano
no kolo Boris Krošer
Celja. Na vozilu je im^
potnici, 5-letno L. K. i»
staro 10 let. Pri hiši Dok
je Krošelj zapeljal naj
desno stran vozišča, ^
posut s peskom. Začeli
rati, pri tem pa ga je,
izven vozišča na trav|
tam pa v strugo potokj
zgodi sta se hudo tele«
škodovala voznik
M. R.
Nesrečnež je tisti,
nemiren zaradi
nosti
I	(Seneka4|
- 65 Po
MINI KRIMIČI
Laščanom so se
smilili!
K nam, v občino Laško, so se
prejšnji teden »zatekh« trije
romunski državljani, dve žen-
ski in sedemletni otrok. V Ju-
goslavijo so prispeh 13. marca,
na območju laške občine pa
sta ženski iskali priložnostna
dela. Kmalu sta bili predani
sodniku za prekrške, ker sta
krših zakon o gibanju in prebi-
vanju tujcev v SFRJ. Pa so se
ju v Laškem usmilili in ravnaU
darežljivo. Ženski sta dobih
denar, da sta lahko kupili vo-
zovnice za vlak, ki jih je pope-
ljal do Beograda.l
Kuril za rešetkami
Obdolženi C. V. iz Gorice pri
SUvnici je v priporu v celjsldh
zaporih. Ker mu očitno poži-
galska žilica ni dala mirovati,
je 21. marca popoldne naklep-
no povzročil požar v sobi od-
delka pripora. Ogenj so takoj
zaznah pazniki, ki so našU C. V.
v dokaj omotičnem stanju. Za-
kaj je to storil še ni znano.
Trije nad enega
Obisk pri prijatelju se je za
R. L. slabo končal. Prejšnji pe-
tek se je R. L. odpravil k P. K.
iz Celja. Ko je vstopil v njego-
vo stanovanje, se je srečal še
z dvema moškima, vsi trije pa
so se naenkrat spraviU nad obi-
skovalca in ga pošteno obdela-
h s pestmi. Mimogrede so mu
iz denarnice pobr^i še 360 di-
narjev. To je igavil oškodova-
nec, zadeva pa je še v postopku
preiskave.
Oskrbel se ie
s pijačo
Neznanec je prejšnji teden
vlomil v skladišče Centrove
prodžoalne Logarska v Ce^u.
Ukradel je devetnajst polUtr-
skih steklenic vinjaka in osem
Utrskih steklenic stocka. Na
zdavje!
Nepremagljiva
lakota
v noči na 23. marec je nezna-
nec vlomil v vikend v Lokovici
pri Velenju. Iskal in odnesel je
samo prehrambene proizvode.
Isto noč so v istem kr^u za-
beležili še en vlom v vikend.
Tudi v tem primeru se je vlo-
milec in tat odločil za hrano.
Vzel in nič dal
v eno od urarskih delavnic
v Stanetovi uhci v Celju je mi-
nuU teden vstopila neznana
oseba. Ta se je srečala z obča-
nom M. K., ki se je zadrževal
v delavnici. Neznanec mu je
ponudil prodno oziroma na-
kup deviz, na kar je M. K. rad
pristal. Začel je šteti dinarske
bankovce in prišel do številke
40 tisoč dinarjev. Tisti hip pa
mu je neznanec smuknil sve-
ženj denarja in jo ucvrl v nez-
nano, s 40 tisočaki in devizami
vred.
M. A.
Policija In zavarovalnica skupaj
Postaja milice Celje in
celjska zavarovalnica Tri-
glav sta se odločili za skup-
no akcijo, ki naj bi prispe-
vala k večji cestnoprometni
varnosti. Neoporečne udele-
žence v cestnem prometu
čakajo tudi lepe nagrade.
Da je s cestnoprometno
kulturo in varnostjo nek^
zelo narobe, je pokazala tudi
akcija, ki so jo minuli petek,
v času od 13. do 17. ure, iz-
vedli delavci Postaje milice
Celje. Na očeh so imeli zlasti
tiste kršitve cestnopromet-
nih predpisov, ki so najpogo-
steje vzrok za prometne nez-
gode (izsiljevanje prednosti,
nepravilno prehitevanje,
vožnja pod vplivom alkoho-
la, tehnična pomanjkljivost
vozil itd.). Rezultat akcije je
zaskrbljujoč, s^ je kar 60 od-
stotkov od vseh ustavljenih
oziroma kontroliranih udele-
žencev v prometu storilo
enega od omenjenih prekr-
škov.
Da bi se stanje izboljšalo,
seje za sodelovanje s Postsgo
milice Celje odločila celjska
zavarovalnica. Postiga miU-
ce bo organizirala akcije
nadzora v prometu in jih
vnaprej napovedala v sred-
stvih javnega obveščai^a.
Posebnost tovrstnih akcij je
v tem, da bodo mihčniki za-
varovalnici vsakič izročih
seznam (imena) tistih obča-
nov, ki bodo v akciji nadzora
neoporečni. Imena takšnih
voznikov se bodo pozneje
znašla v bobniču za žrebanje.
Zavarovalnica Triglav iz Ce-
lja obeta lepe in mikavne na-
grade, pohvalna pa je zlasti
njena odločitev za sodelova-
nje in prispevek k prizadeva-
njem za boljšo varnost v pro-
metu.
Goljufiva Nancv
Uudje nasedajo mamUMm oglasom
Namestnik javnega tožil-
ca v Celju je sestavil ovad-
bo zoper lastnika agencije
Nancy iz Celja, ki naj bi si
od maja lani do letošnjega
januarja nezakonito prido-
bil okoli 110 tisoč dinarjev
premože^ske koristi. Po
dosedanjih podatkih je za-
vedel okoli 550 občanov ši-
rom po Jugoslaviji. Zadeva
je zdaj v postopku preiska-
ve na Temeljnem sodišču
v Celju.
Kaže, da je bil glavni pred-
met poslovanja te agencije
pomoč pri zaposlovanju,
v glavnem v tujini. Lastnik si
je v Švici nabavil najrazlič-
nejše časnike s ponudbami
za zaposhtev. Zbral je naslo-
ve ponudnikov in nato v raz-
nih jugoslovanskih časnikih
(Oslobodjenje Sarajevo, Ve-
černji hst Zagreb itd.) objavil
oglase da ta in ta oseba iz
Švice išče delavce. Oglasi so
se glasih: »Bi želeh delati
v Švici? Pokhčite števil-
ko...« Po takšnih in podob-
nih oglasih so se na agencijo
začeU obračati številni obča-
ni, ki so želeli popolnejšo in-
formacijo o delu v tujini.
Lastnik jim je odgovarjal:
»Če vas zanima, vam bom
poslal katalog.« Seveda jih je
vse po vrsti zanimalo, ven-
dar so ob povzetju »katalo-
ga« morah plačati 200 dinar-
jev. V katalogu so bila zbra-
na imena oziroma naslovi
švicarskih delod^alcev. Žal
so bih naši iskalci zaposUtve
preko agencije Nancy zelo
razočarani, ko so iz Švice
prejemali odgovore, da na-
slovniki sploh ne iščejo de-
lavcev ali pa da iščejo za delo
le švicarske državljane. Ne-
kateri sploh niso dobih od-
govora.
Jugoslovanska pisma na
švicarske naslove so postaja-
la že tako pogosta in nadlež-
na, da je švicarski generalni
konzul poslal dopis republi-
škemu komiteju za medna-
rodno sodelovanje in med
drugim zapisal, da »je zade-
va, brez dvoma, čisto navad-
no zavajarye Vaših dela iščo-
čih državljanov.«
Po dosedaj zbranih pošt-
nih nakaznicah je 200 dinar-
jev za ta ničvredni katalog
poslalo okoh 550 državlja-
nov, devetindvajset jih
ni dobilo odgovora, pn
ko pa jih je dobilo iz
odklonilne odgovore,
da se bo v postopku,
preiskave ta »seznairu
harjenih verjetno še ra
Gre za novo pojavi«
ko goljufije, ki jo on*
razcvet podjetništva p
ob izkoriščanju prava
jasnosti v zakonod^i, |
mer pri posredovanju!
slovanja naših delavc«
jini. Lastnik agencije I
je to s pridom zlorab^
srečo pa se je ujel na li
ce. N^verjetneje se boi
pred sodiščem zagoi
zaradi kaznivega dejan
ljufije.
MARJELA A(
Truplo na pogorišči
V	ponedeljek okoli tretje
ure zjutr^ so delavcem Po-
stige milice Šentjur sporo-
čili, da v kraju Stopče gori-
ta dve gospodarski poslop-
ji. Na kraj so takoj odšli mi-
ličniki ter komisija UNZ
Celje.
V	postopku raziskave je
bilo ugotovljeno, daje občan
F. V. iz Stopč 18 v nedeljo
domačim povedal, da se
zdravstveno slabo počuti.
Zato ga je sosed odpeljal
v šentjurski zdravstveni
dom, kjer mu je zdravnik
predpisal ustrezne tablete in
mu odredil počivanje. Ko se
je vrnil domov, je F. V. legel
v posteljo, v noči na ponede-
ljek pa se je prebudil in ma-
teri povedal, da mu je spet
zelo slabo. Mati je zaklenila
hišna vrata in šla po soseda.
Med tem časom je F. V. raz-
bil vhodna vrata, odšel iz hi-
še, nato pa zanetil ogenj na
domačem gospodarskem po-
slopju v predelu kašče.
Ogenj se je kmalu razširil na
celotno poslopje. Po tem de-
janju je odšel do gospodar-
skega poslopja sosede T. R.,
oddaljenega okoh 500 me-
trov. Tudi tam je, na pod-
strešnem delu, zanetil požar.
Oba objekta sta, kljub hitri
intervenciji številnih gasil-
cev, zgorela v celoti, na srečo
pa so v obeh primerih uspeh
rešiti živino. Škode na objek-
tu F. V. je za okoh 600 tisoč
dinarjev, na gospodcU-skem
poslopju sosede T.R. pa za
okoli 300 tisoč dinarjev.
Pri ogledu obeh pogorišč
so delavci organov za notra-
nje zadeve našli na podstreš-
nem delu sosedinega objek-
ta ožgano moško truplo. Naj-
verjetneje gre za truplo F. V.
Krajevni zdravnik vzroka
smrti ni mogel dol
Odrejena je bila sani
obdukcija in opravljenll
tifikacijski postopek, ki
ga rezultat do zaključi
dakcije še ni bil znan. ^
Čez cesto pri rdei
V soboto dopoldne jej
Marija Roje (87) iz Vojntt
darija Roje (87) iz Vojnik
dila po hodniku za pei
smeri Cankarjeve I
Aškerčevi ulici.
Pri prodcO žilni Agrotd
je prečkala cesto v smeri
busne postžye, kljub tem
je na semaforju gorela i
luč za pešce. Takrat je iz I
Mariborske ceste proti ^
čevi ulici pripeljal vii
osebnega avtomobila H
Hriberšek (20) iz Celja '
peško zadel z levim pre^
delom vozila, kljub prizai
njem, da bi nezgodo prep
Marija Roje je bila hiidol
no poškodovana.
Čelno v avto
Iz smeri Dobja pri Pl'
proti Prevorju je v nedd
lokalni cesti vozil ner^|
rano motorno kolo
M. Š. iz Lopace.
Ko je pripeljal v levi ^
gledni ovinek, je iz nasp^
smeri pripeljal voznik o^
ga avtomobila Janko ®
(28) iz Bizeljskega, ki je'
vozilo ustavil. Mladi m^
je čelno trčil v levi predrt
avtomobila, vrglo ga je fl
trobransko steklo, nakarf
del po cestišču. M. Š. JJ
v nezgodi hudo telesno v,
dovan. Pri vožnji ni upo_
varnostne čelade.
Usodni možnar
Kako nevarna in usodna je lahko igra s strelivom in
eksplozivnimi snovmi zgovorno kaže dogodek, ki se je
pripetil 24. marca popoldne v Zgornjih Negonjah pri
Rogaški Slatini. Pri streljanju z možnarji pred veliko-
nočnimi prazniki je postal 26-letni G. S. iz Spodnjih
Negonj trajni težki invalid.
G. S. se je minulo nedeljo odpravil s svojimi prijatelji na
enega od vikendov v Zgornjih Negonjah. Dogovorih so se,
da bodo na cvetno nedeljo strelj^i z možnaiji. G. S. je od
svojega doma prinesel šest možnaijev domače izdelave in
okoli štiri kilograme doma pripravljenega smodnika.
Na robu r\jive so možnaije razvrstili, ter jih napobiih
s smodnikom, mivko in zdrobljeno opeko. Nad izvrtano
odprtino možnaija so natrosih smodnik in ga prižigali
s cigaretnimi ogorki. Tri možnaije so aktivirah na tak
način, pri četrtem pa pa so nastopile težave. Ker ni hotelo
počiti, je G. S. hotel s pomočjo žice spraviti preostali
smodnik v odprtino možnaija. Prišlo je do vžiga smodnika
v napravi in do eksplozije. Pri tem je G. S. vrglo pet metrov
vstran, eksplozija pa mu je odtrgala levo roko in levo nogo
nad golenico. Prijatelji so poškodovancu takoj nudili prvo
pomoč, saj je obstajala nevarnost, da izkrvavi. Pripeljah so
ga v zdravstveni dom v Rogaško Slatino, od tam pa v celj-
sko bolnišnico, kjer je zdaj že izven smrtne nevcimosti.
Vsako leto se ob velikonočnih praznikih dog^ajo takšne
in podobne nesreče zaradi doma izdelanih pripomočkov
in nestrokovnega ravnanja z eksplozivi. Se bo vsaj ob
opisu tega tragičnega dogodka kdo spametovcd in zami-
shl?
M. A.
SP. REČICA p 63270 LAŠKO
(pri tovarni TIM)
< tel. (063) 731-046 ,
nakup tedna:
-	vino belo namizno -14,80
-	olje	-16,90
-	zaboj Radenske -66,00
-	Yolyprašek3kg -71,90
V nedeljo, 31. 3. bo trgovina
zaprta, obenem pa želijo pri-
jetne velikonočne praznike!