226. številka. Ljubljana, sredo 2. oktobra. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan  isv*. uit?. Ija        UttfVi w  •« j, o•. • |Mtw<MUM   . *   •    o-ogei su« detet« t*» celo leto iti gla.. • a pat leta u gl.
ri četrt leta 4 — Z 4  L}«bij*a i  <;t«* pu&ijau)i. n*  ium M ^to leto 13 gid., ar Četrt teta 3 frld, 30 kr., ia en meseo 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanj«' ra
dom se računa 10 kr. ia ici<i»<jo,  -0 kr. -3* MOi let« — 2* -.ujo de tele toliko 700, kolikor po&tnina iznaša. — Za gospode učitelje na liudhkiu Šolah "in za dijake velja inihui cena in sicer    Cm Llnbliaoo • a * >trt leta 2 <ld. 50 kr, po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za otr     ila ae plačuje od eettnscopue petit-vrBte 6 kr., če se nzaavtto enkrat tiaka, 6 kr., če ae d.akrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati.     Roko p i bi se ne vračajo.      n -odnitvt, ia v Ljnbl ioi v Frane Kolmanovej biii **. 3 „gledaliika stolba". Op ra v 11 t st vii, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad i'-'iatrativrtp -«<*i   ie v „Narodni Hfkarni" v Kolmanovej hiši.
Deželni zbor kranjski.
(V. seja, 28. septembra.) (Da\je.)
Deželni predsednik vitez Kalina obljubi, da bode na stavljeno inteipelacijo v jednej prihodnjih sej odgovoril.
Poročila deželnega odbora o pridobljenji dovoljenja za pobiranje 50% priklade v občinah — spadajočih pod župnijo Stari trg poleg Črnomlja, namreč: Stari trg, Itadence, Dol in Dolenja Podgora; dalje
o dovoljenji priklad na ntposrednje davke za napravo in vzdržavanje cest po radeškem, kočevskem in trebanjskem okraji, in končno
o dovoljenji priklad na neposrednje davke za napravo in vzdržavanje cest v okrajih Velike Lašče in Trebno, se izroče občinskemu odseku.
Poročilo deželnega odbora o prezidanju in dozidanju bolnišnične podružnice Da Poljanah — poprej Vencel Dedekovo posestvo, se izroči finančnem odseku.
Dr. vitez Vesteneck potem začne utemeljevati svoj predlog o prenaredbi šolske postave. Ko začne Vesteneck govoriti, zapuste vsi narodni poslanci zbornico, in ker je i jako malo neniškutarskih navzočnih, pa tudi občinstvo ottde, govori Vesteneck tako rekoč praznim klopćm.
Najbolj zabavlja Vesteneck proti ve* Činom narodnim pomnoženim okrajnim šolskim odborom, kateri imajo pravico imenovati učitelje, in naglasa, da je njih razpuščenje, in odvzet je pravice imenovanja učiteljev jedina rešitev za napredek šolstva na Kranjskem. Pa so šolske postave sploh v takej obliki na svitlo prišle, pripisuje Vesteneck nekemu gnji-lemu kompromisu strank, kateri kompromis
Zaklad pomorskega razbojnika.
{Po Fr. Gerstaukerji.)
Peto poglavje. Snidenje. (Dalje.)
V Bvojej Btiski storila je žena vse, kar jej je mož ukazal, — odpre torej vrata, da so žarki luči obsvitljali stopnjice, a potem zgrudi se na stol, prikrije si obraz z rokama, in prične glasno plakati. Kar jej je toliko Časa težilo srce, strah, smrtno trpljenje, vse to olajšalo se jej je v soka h.
Takoj potem stopita v sobo duhovnik in zdravnik; duhovnik je šel prvi, in ko je zapazil ubogo ženo v tolikih bolestih, pri mizi skrčeno, ostane zraven nje, položi jej roko na glavo, in tolažečim, skoraj milim glasom reče:
»Flakaj, plakaj,  ubogo stiskano srce, to
pa je treba kakor h tro mogoče odstraniti, da se šolske postave za Kranjsko napravijo take, da se bodo strinjale s šolskimi postavami drugih avstrijskih dežel, posebno sosednjih avstrijskih kronovin.
Predlog se izroči šolskemu odseku, kateri se ima izvoliti.
Poslanec D e te Ij a utemeljuje bvoj predlog, naj bi se c. kr. deželna vlada po dežel* nem odboru naprosila, da deluje pri učnem miniaterstvu na to, da realna gimnazija v Kranji še naprej obstane. Govornik pravi: Kakor je nam vsem znano, se obnaša sedanja vlada v Avstt iji tako, kakor da bi bila šolstvu prijazna, in vlada dela, kakor da bi skušala, kolikor je mogoče, pospeševati omiko in na-obrazivanje ljudstva. Zelo je tedaj vsacega mej nami osupnila naredba naučnega minister Btva, po katerej ima gimnazija v Kranji prenehati, šola, katera je imela leto za letom več učencev, dosti več, nego gimnazija kočevska. Skoraj da je ta, nenadoma prišla naredba naučnegua mintsterstva taka, kakor bi imela biti kaka ka/.en, morda kazen zato, ker je bil Kranj z Loko v vrsti mest in trgov jedini okraj, kateri je voM v sedanji deželni zbor slovensko - narodno. Ali, gospoda, ta udarec nij ztdel samo prebivalcev mesta Kranja tesko, nego vso goreojsko stran, katere prebivalci 1» -to pošiljati svoje sinove v šole.
Odgovarja se, da je ljubljanska gimnazija bluu; a velik jo razloček za Gorenjca mej stroški z* jtdnega učenca v Ljubljani ali pa v Kranji. Marsikateri gorenjski kmetovalec more še plačati utroške, da pošlje svojega sina v Krauj, a ne ni to toliko, da bi ga poslal v daljšo Ljubljani«. Iu tu v Ljubljani je še dvomljivo, bode h spitjtt v gimnazijo ali ne. Treba mi je v dokaz poslednjega navesti sumo to,
olajša iu tuiii/i, u zaupaj iiu Njega, kateri te pelje na pravem potu skozi temo na dan, skozi težave k i/.pozuauju! Čudna so njegova potu, a vse ol.rne 011 v i.\eličanje, — hudobni duh je izgubljeno o\co smrtno zadel, a Bog položil je svojo roko na žrtev, ter jo je raz-svetljil s svo.o brezkončno ljubeznijo in do-brotljivostjo! Srtčeu je zdaj, — št-1 je k večnemu pokoju, 111 spravljen s svojim Bogom, blagoslavlja roku morilca, ki mu je pot k iz-veličauju odprla u
#eua, katera se je, shšavši tolažeče duhovnikove besede, katerih pa nij uuiela, sil-neje plakala, poseda zdaj divje in zmedeno kvišku, — o kuni govori duhovnik? Pa tudi zdravnik, misleč, da žena žaluje za nesrečnim mladim možem, kateri bi bil z njo bodoče v tesnejsej zvezi, r«če jej, da bi jo novica, da je mladi častnia pretopi! k njenej izpovedi, poloti./.Ia:
„Mirno iu sladko je umrl. a pred svojo
da letos, ko se je nehal prvi razred gimnazije v Kranji nijso hoteli v Ljubljani sprejeti nad štirideset učencev v gimnazijo (Klic: „In ti učenci so hoteli vstopiti v slovenski razred!)
Jaz ,em tega mnenja, da je v prvej vrsti sveta dolžnost deželnega zbora, da krepko pov * zdigne svoj glas, da se ohrani za gorenjsko strun toliko važni učni zavod v Kranji. Gospoda, nasprotna stranka rabi jako mnogo, ako-ravno neopravičeno, malovredno sredstvo proti našaj narodnej stranki, obrekovanje, ko je sovražnica šole in omike sploh. A mi smo najbolj navdušeni prijatelji šole, to se ve da pa take šole ne, ki bi naš narod po grmanizaciji skušal Slovenstvu in — Slavjanstvu odtujiti, delovanje, katero prav za prav z ubijanjem nemščine škodi za vse drugo učenca toliko potrebno in koristno nauSenje.
Mi narodnjaki smo proti temu, da bi v šoli kraljevale vrtoglave teorije nekaterih Sol-skib fanatikarjev, katerim je mesto učenja bolj zato inai, kako bi se povsod zidale palače namesto poštenih šolskih poslopij, tako, da je z davkom uže preveč obteženim kmetskim občinam, treba še plačati, kar vsak dan po predlogih deželnega odbora slišimo, po 50 do 100% samo za zidanje šolskih poslopij. Mi smo dalje tudi nasprotniki take šole, ki hoče učenca pridržati tako dolgo, da zamenja knjigo s puško, da se ne uči tudi delati; tudi ne šole, iz katere bi se po novej sistemi izrivati hotelo krščanski nauk, vsa morala sploh, v zameno tega, da bi se mladost učila, ali bolje rečeno, samo osmodila z idejami secijalnimi ia natoroznanskimi, za katere nema pravega razuma. Mi nečemo, da bi se naša čestita duhovščina odrivala od šol, ona, katera je storila za Šolstvo uže takrat mnogo, ko se vlada niti zanj brigala nij.
smrtjo Bpoznal se je k vašej veri; — vidi se, da to tudi vašo hči jako tolaži, in mirna je zdaj, — umirite se tudi vi, sennora, — žalost* n dogodjaj je res, a kdo ve, da tako nij božja roka najbolje naredila, — neumljivi so njegovi sklepi!"
Uboga žena domislila si je še le zdaj, kaj se je bilo zgodilo; obraz zakrije z rokama in reče tiho, a brezkončno milo:
„Uboga, uboga Manuela!"
Zdajci se sliši glasno in silno ropotanje na obeh vratih, in čulo se je silno kričanje od ?unaj; zdravnik, ki je slišal: „v imenu postave!" pred vratmi glasiti se, hiti k jednim dverim, da jih odpre, a mej tetn časom ulo-mila je množica ljudstva uže zadnja vratica, in od obeh stranij hotela si je druhal prisiliti vhod, a policija vstopila se je takoj na vsako stran k vhodu, ter je zahtevala, naj se vse drugo ljudstvo nastavi okolo hiše, naj dobro pazi, in nikogar, naj Bi bode kdor hoče, ne
Jaz tedaj mislim, da bode ves slavni zbor pritrdil predlogu, katera sem stavil. Gospoda! stranke politične pridejo in gredo. Kar pa bomo storili za omiko in blagor naroda, to bode ostalo zapisano z zlatimi črkami v knjigah zgodovine. Zjedinimo se tedaj v sklepu, deželi in narodu rešiti kraj omike, in zapustili bodemo lep spominek svojega delovanja. Jaz izrekam upanje, da bodete vsi jednoglasni tako, kakor je na korist domovine. (Živahni dobro klici)
Predlog se jednoglasno sprejme in izroči šolskemu odseku.
V šolski odsek se izvolijo poslanci gg : dr. Vošnjak, Detelja, K lun, baron Ap-faltrern, vit. Gariboldi, dr. pl. Schrev, dr. vitez Vesteneck.
Poslanec Dež man poroča v imenu finančnega odseka o proračanu normalno šolskega zaklada.
Stroški po šolskih okrajih so sledeči:
	Plače	Službena	Funkcijsko	Stanof-
Šolski okraj	učiteljev	ll h ki.k lil	•Mlado	nina
	frld.	trM.	Ki.i.	CM.
Postojna . .	22300	640	450	80
Kočevje . .	20630	800	7O0	80
Krško . . .	18550	863	762	320
Kranj  . . .	17405	1050	350	240
Ohlira ljubljanska	15300	G86	350	120
Litija   . . .	14526	363	612	42
Logatec . .	9962	406	400	—
Radovljica .	11150	446	175	80
Novo mesto	14187	476	250	160
Kamnik . .	11100	383	250	111
Črnomelj . .	11900	480	350	84
Vkup . . .	167010	6505	4650	1317
Dalje stavi poročevalec sledeče predloge
1. Deželni zbor naj potrdi proračun normalno - šolskega zaklada v potrebščini 189.781 gl. 18 kr. in v zakladu z 14.329 gl. 2 !/p k1*-* tedaj 8 primanjkljajem 175.452 gl. 15 -/t kr.
2. V poravnanje primanjkljaja 175.452 gl. lSVakr. se dovoli za leto 1879. 18°/„ dežel nih priklad za nonnalno-š ilski zaklad k neposrednim davkom, podvrženim priklatimo za deželni in zemljiščno-odvezni zaklad, izjemši one ljubljanskega mestnega okraja, in naroča se deželnemu odboru skrb, da ta in tudi sledeči 3. sklep dobode cesarsko potrditev in da se priklade pobirajo.
3. Z najvišjim sklepom od 25. novembra 1. 1858 (ministarski ukaz od 27. novembra drž.
zak. list It. 220) Izrečena odveza uradnih plačil in pokojnin državnih uradnikov in onih javnih zakladov od plačevanja deželnih priklad k do hodninskemu davku,  ima  veljati tudi glede dohodninskemu davku podvrženih plačil ljud sk i h učiteljev.
V generalnoj debati se oglasi poslanec dr. Sch aff er. in stavi predlog, naj se izroči vladi prošnja, da apreime v budget naučnega ministerstva za L 187!) kaka svota za poslopja za moško in žensko učiteljsko izobraževal išče. Za druge dežele je vla<a jako mnogo storila, kar se tiče zidanja šol, a za Kranjsko prav nič, akoravno bi bilo zidanje te šole z zdravstvenega in pedagogičnega obzira jako potrebno. Tudi obrtnikom, ki imajo malo zaslužka bi to zidanje ugajalo.
Poslanec Klun želi, da bi se poslopje za ženske in možke zidalo vsako posebej, kajti ako se dela na to, da Be otroci ločijo po spolu, treba je to tem bolj pri odra?«" enih.
Deželni predsednik Kalina pravi, da vlada ne zanemarja Kranjskega, kajti začelo se ja v obče štediti in tudi v več drugih de želah se nij zidalo šolskih poslopij, ki so bila uže namenjena.
Dr. Schaffer je proti predlogu poslanca Klun a; on meni, da zidanje narazen bi napravilo še več stroškov in bi bilo potem Se menj upanja, da bi se kedaj uže začelo.
Pri glasovanji Be sprejme predlog dr. Scbafferjev, Klunov pa ostane v manjšini.
V specijalne j debati stavi pri stroških za šolski okraj Kočevje poslanec Doli ho f predlog, naj bi Be plača tretjega učitelja na nor-malki kočevskej povišala od 400 na 50O gl., a četrtega od 4O0 na 450 gl.
(Konec prlh.)
Iz II rod a se 29. m. m. telegrafira: Neugodno vreme zadnjih dni j in deževje je prouzročilo, da cesta v bosenskej dolini skoro pij za rabo. Na tisoče voz tiči v blatu, ter se jih ne more dalje spraviti. Delo na cestah iu železnicah moralo je prenehati radi deževja. Sicer pa to delo od tukaj do Do boj« dobro napreduje. Doslej se je pri gradenji ceste 1500 mož potrebovalo. Na več krajih se bode delo radi nujnejšega dovršenja in nasipanja ob jed-nem pričelo. Železnica je pretnerjena do Do-boja in povprečno zaznamovana, ter se bode se spodnjim zidanjem uže pričelo. Akopram ho društvi jako truditi, je vendar odvisno hitro dovršenje dela od vremena. Denes je nehalo deževati.
Iz Bosne in Hercegovine.
Tudi Zvornik je uže od naših zaseden. Od 4. armad nega zbora je prišel telegram. Dne 27. sept. je reservni polk št. 23 kot prva straža 31. divizije v Zvornik vmarširal in to mesto zasedel. Dne 28. sept. sta štab četrtega armadnega zbora, potem 31. divizija tja prišla. Deputacija veljavnih prebivalcev mestnih je sprejela poveljnika kora pri vhodu v kraj; v mestu samom je kajmakam izrekel udanje. Ob 1. uri so je cesarska zastava v tvrdnjavi nate knila. Najdenih je bilo 44 knnonov in mnogo municije. Itazoroženje se je zvršilo.
Kulturno-historične črtice iz Bosne.
Iz Sarajeva 21. sept. [Izv. dop.] (Dalje.)
Možje in žene, fantje in devojke so se zbirali pred taborom. Radovedni amo jih gledali,  kajti iznenadila nas je njihova postava in zunanjost. Možje nas nijso kakor Turki po konci in potuhneno z nezaupljivim in togotnini očeBom pogledovali, t*»mveč radost in veselje je sijalo iz njihovega obličja in bistrih očif, ter pozdravljali bo nas odkritosrčno smehljaje se. — PoRtave so lepe in velike;  lice zlo ogorelo ter možato in zdravo; — pod nosom črne brke in brada obrita. — Ženske nljso kakor Turkinje v Bvoje haljine zavite, na tihem nas opazovale, temveč v svojo narodno obleko oblečene no nas veselo in radostno pozdravljalo. Posebno nas je mladež iznenadila, kajti odkar smo domovino zapustili ter meje avstrijske prekoračili, nijsmo gledali lepega in zalega otročjega obličja.   Tukaj je bila prvikrat videti zdrava, lepo zraščena in snažno oblečena mladina, in sicer mladina, ki tudi tukaj uživa dobrote soškega poduka, ki bistri um in jim blaži srce. Iz vseh lic se je brala neka inteligentnost in vzvišenost, ki na prvi pogled razločuje kristijana od mohamedanca. Tak prizor je bil prijeten našim očem in blažljiv našemu srcu.
Nikdo se s prva nij upal stopiti črez črto, ki je mejila naš tabor, posebno devojke ne, ali slednjič se marsikateri fantek ohrabri in pride k našim vojakom, ali ne s praznimi rokami, temveč s sadjem, kuhanim „krornpir-jem v oblicah" itd. Ko ho videli, da Be naši vojaki ne sramujejo od njih kaj v dar vzeti, temveč, da še v jeziku jim razumljivem po-
izpusti iz hiše, niti moškega, niti ženske. Vhod v hišo dovolilo se je pak le malo osobaro, a mej temi je bil don Olinda, šef policajev, in več oboroženih policistov. Jeden teh je bil ranjen, ter so ga zato soboj vzeli, ker bo znali, da bodo tn zdravnika našli.
„Sennora!"  reče kapiten Olinda, ko je vstopil v hišo in se površno ozrl, „jako žal mi je, da vas moram tako pozno v noči na takov način vznemirjati; a nujni vzrok mojega pohoda more me vam opravičiti.   Bežeči pirat, ki ga iščemo in nam ju v zalivu  ušel, skril se je baje v tej hiši, — zapazili  sti ga dve osobi,  in zato moramo  vaše hišo popolnem preiskati; idite mej tem mirno v svojo sobo; da se ne bodo vašemu imetju nič žalegu storilo, porok sem vam so svojim celim premo ženjem. — Oh, doktor, — kako je z našim bolnikom, — bojim se — ubogi  Edoardo! vsklikne trpko, ko je videl, da je zdravnik žalostno z glavo zmajal. „Je-li mrtev? — ha,
pri Ilogu svetem, mera tega zločinca je uže| prepolna, in skrajni čaB je, da poravnamo z njim račun!"
Stara gospa je mej tem vstala in stopila k dverim pri Btopnjicah, in lesno utripalo jej je srco v prsih, ker zgoraj slišala je govorjo-nje, a predrzni mož še nij uhegnil. Sveta božja pomočnica, ako ga v njenoj hiši ugrabijo 1 S strašnimi čuti omahuje gori po Btopnjicah.
„Gospoda," nagovori zdaj kapiten vojne Indije mestne stražnike, stoječe odkrite tik njega, — „sto-li uverjeni, da pirat no more iz to hiše, da bi ga vaši psi no videli in prijeli?
„Vse ceste bo popolnem zastavljene, sen nor," odgovori mu jeden izmej njih; „v vsih sosednjih hišah, na vseh dvoriščih stojijo moji ljudje in množica prostovoljcev, katero je pri vabila velika plača, ki ste jo obljubili onemu, kdor bodo zločinca ujel. Ako ne zna frčati, ali kakor maček od streho do strehe skakati,
potem ga moramo ujeti, — a kaj je tole?"
— Pri teh besedah pokaže na tla s prstom, kjer se je še moker sled določno videl.
„Caramba!" vsklikne kapiten, — „na sledu smo, — ne, — Bled kaže proti Btopnji-cam. — to je kapalo od mokre obleke nesrečnega ranjenca, katerega so sem prenesli."
„Kaj pak ta-le sklenica?" reče policist, ki je z očmi po sobi iskal, in kateri je zapazil na mizi stoječo, skoraj izprazneno sklenico z odbitim vratom, ki je zraven na tleh ležal. „Nekdo si je tu v hudej  naglici vina notočil,
— mnogo ga je tu polil, in v kozarci jo Se jedna črepinja, — to je jako sumnjivo!"
„Prav imate!" pravi don Olinda, hitro zraven stopivši, — »zdaj nam ne more več ubegniti.u
„Tukaj so mokre moške stopinje," zakliče drug stražnik, ki je moj tem natančneje prostor preiskaval, — „ranjenec pa nij mogel več
-vprašujejo, ali je kaj sadja, jajc, mleka, kruha na prodaj, postanejo vsi hrabri in začenjajo našim ljudem potrebnih reci j donašati. Kristijan je bo veliko sadja mej vojake zastonj razdelili; marsikateri vojak je tudi brez novcev prišel do lepega kosa kruha. V kratkem je bilo živahno trženje v taboru. Celo dve primitivni kavani sti se ustanovili.
Slovenci bo mnogo z ljudmi občevali; v kratkom se jim je kraj kakor ljudje priljubili. Itajti ves čas svojega bivanju v Bosni še nijsmo našli tako gostoljubnih ljudij, kakor so kristi janje v Fojnici. Ta njihova gostoljubnost in lepa zunanjost, ki svedoči bister um in blago «rce, sta zares gotovo znamenja, da so tukaj i uže davno kristi janje doma, in iz vsega ae dobro razvidi, koliko zamore šolska odgoja in l»rščanski poduk.
V Fojnici uže od davnih časov kristijanje Sivo. Kedaj se je župnija (paroehia) v Fojnici ustanovila, bo ne zna. „Schematismus almae missionariae provinciae Bosnae argentinae ordinis fratre minorum observantium pro anno MDCCCLXXVIl" nam p. 86 Bamo pove, da „paroehia ab immemorabili extit.it". Z laj je fojničk i okraj zelo razširjen. Sredotočje njegovo je mosto Fojnica s frančiškanskim samostanom. V Fojnici se nahaja po šematizmu 109 katoliških rodbin in 813 duš. Poddružnic je vseh v tem okraii Četiri in dvajset. Največje so Belo Bistrica, (.1 vo/.djani, Tiešilo in Ostruž-nica. Cerkvi sti v celem okraji samo dve, in sicer frančiškanska cerkev v mestu samem, in cerkev v Ostružnici. V celem okraji je z mestom vred 403 katoliških rodbin in 224 duš. Zraven katolikov pa v mestu in po selih Se mnogo mohamedancev živi; pravoslavnih Grkov se v tem okraji ne nahaja.
Duša, ter oživljajoči in vzdržavajoči element vsem tukajšnjim kristijanom so bratje frančiškani«.
V Fojnici so se frančiškanje naj poprej naselili. Tukajšni samostan je mej vsemi bosanskimi samostani najstarejši. Od 33 prej v Bosni so nahaja jočih samostanov so še samo trije ostali, in sicer v Fojnici, v Kreševu in Sutiski (ali Sudinski). Novih samostanov se nahaja pet, in sicer: Gučja gora, Livno, To-lisli, kjer je najlepša cerkev v celej Bosni, Banja-Luka in Plehan.
Kedaj se je samostan v Fojnici utemeljil, se ne ve za gotovo; frančiškan je sami trdijo, da pred potimi sto leti.   Šematizem pa pa g.
84 piše: „epocha primevae fundationis hujus Conventus liquido erui nequit "
Pred Turki so frančiškanje tukaj kakor sploh v Bosni neizmerno veliko prestali. Razen treh goraj omenjenih samostanov so se vsi samostani požgali in razdrli. Tudi fojnički samostan nij odšel turškemu vandalizmu. Požgal ca je prvokrat kristiianski Rovražnik leta 1524; ali krščanska ljubezen in radodarnost ga je hitro iz pepela v novo življenje vzbudila.   Ako je tudi fojnički   samostan v poznejših letih Se čestokrat nesreča po ognji, nevernikih in lo povih obiskala, Be vendar nij zamogel iz zemeljskega površja pomesti, temveč vselej ho ie zopet po prostanei nesreči začel povzdigovati; v novejšem časi se je leta  1830 poob novil in sezidal. Leta 1803 se je začel v vefi jem alogu in obsežku Rtaviti,  ali še zdaj nij ce!6 dovršen,  tako da še dan denea končno sezidanje samostana in dovršenje cerkve boljših, ter ugodnejših časov pričakuje. Ta samostan si je več previlegij pridobil; tako mu na pr. nij potreba nobenega davka plačevati, če tudi nekaj zemljišča poseduje.   Zemljišče, ki ga  ima,  pa nikakor ne zadostuje njegovim vsakdanjim potrebam. Zato dobiva od svojega krščanskega ljudstva, od svojih župnij in pod družnic potrebnih rečij. Potrebe tukajšnjih samostanov so precej velike. Fojnički Ramoatan ima za vsem z zdrnžino vred 54 osob vsaki dan preživiti.   Vsak Btari samostan in tako tudi fojnički ima namreč šestrazredno gimnazijo, ki je po naših starih avstrijskih gimnazijah urejena. V njih si frančiSkanje sami izrejajo svoje naslednike in jih tndl preživijo.   Zdaj imajo šest gimnazijcev in pet novincev. Lansko leto je bilo v Fojnici  16 frančiškanov in 11 novincev. V gimnazijski poduk in odrejo Be jem-ljo sploh fantje, ki se v domačej normalnoj Šoli odlikujejo. —
Tako dobiva ljudstvo svoje sinove za duhovne, kar je glede udanosti in zaupanja ljudstva do svojih dušnih pastirjev velike važnosti.
(Daljo priti.1
Vmncnslci minister za javne zidave Freyr.inet je v Bordeaux govoril: Vse me spominja na strašno vojsko, ki smo jo vojovali; vse me sponrnjn na junaško borbo; sher u s neha nijsmo imeli, ali jaz menim, da nemamo Žalovati za ono vstrajnost in požrtvovalnost, ki io jo tačas Francija pokazala. S tem si je spoštovanje sveta zopet pridobila, katero jo bila izgubila v neumno začetei vojni. Očitalo se nam je, da smo upnr predolgo podaljšali, denar in kri Francije troaili. Jaz pa mislim, da na moraličnem polii nij nobena žrtev prevelika. Če se je republika utrdila, je se zato, kar je njena zibel stala v hrambi dežele.
Dopisi.
hoditi, mora —" Glasen vsklik od zgorej premotil ga je tu.
„ Tam-le jel" kriči Olinda, „opozorite ljudstvo okolo hiše, in zdaj na pomoč!" In mej tem, ko je jeden k dverim skočil in za-vpil, da so beguna zasledili, hiteli so drugi, prvi don Olinda s pištolo v roci, po stopa j i-cah navzgor na ono stran, od kodor se jim je glasno na pomoč klicanje Maiiuolino razlegalo in jim pot kazalo.
„Veliko srečo pri lovu!" reče ranjeni mestni stražnik, katerega je ravno zdravnik obvezaval, in je od bolečin sč zobmi škripal, — „to nij človek, to je zver, ris! — Če je kdo imel kedaj lasso užu tako tesno zadrgueno okolo vratu, kakor jo je ta imel, sem zmirom mislil, da nam ne moro več uiti, ta jo pak prerezal žilav remen tuko, kakor bi jaz nit prerezal, in predno sem se mu mogel izmakniti, sem dobil uže nož mej rebra — malo bolj na desno, pa bi bilo z meiiej pri kraji."
(Dalje prih.)
Politični razgled.
^ofrnnle tleiele.
V Ljubljani 1. oktobra.
Kakor oficijozna „MontagsrevueM poroča, snide se tlvžuitmi uže 17. oktobra.
Do tačas bodo torej tudi deželni zbori morali svojo delovanje končati, kar jim bode teško. — Mej prvimi posli državnega in ogerskega zbora bodo volitve delegacij, ki bodo potem sklepalo o novem kreditu za okupacijo Bosno.
Dopolnjenje našega cislejtanskega mini* ste*'stv*m še zdaj nij zgodilo se, a listi menijo, da zdaj po vrnitvi cosnrjevej iz Tirolskega bc bode. Nekateri imenujejo Tanlleja. (tovori se, da bode tudi Unger odstopil.
.?#*#*/#. i listi pišejo na dalje prav uporno. „Pester Lloydh pravi: Dunajski krogi naj ne bodo ošabni, sicer bodo tako reči do živeli, o katerih se jim ne Banja. — Bog ve, čo se je tega žuganja res bati, ali ka-li. V inante države.
Iz š.tniflittut so poroča: „Times" ima iz Kalkute telegram 20. t. m.: Priprave za vojsko proti Afganistanu se nadaljujejo. O tem, koliko ima Sir Ali vojakov, nij nič natančnega znano. Težavnost za rešenje vprašanja pa leži v tem, da bodo morda sosednji rodovi Angležem sovražni, kateri morejo lehko 100.000 vojnikov postaviti na nogo. Indijska vlada so ne vrtio v Kalkuto nazaj, temuč se preseli v Lahore, kjer se dela vojaški tabor. To kaže, kakor da bi podkralj ne upal ohranjen j u miru. General Ch.-.mberlain je v Sinilo prišel. Dva ruska oficirja sta še v Kabulu, a govori bo, da je Abrumov uže vrnil se v glavni stan Kuufiuauov.
Is IJiif»l|uiie 20. sopt. J Iz v. dop. j Deželni uradniki bo prišli tedaj zopet s prošnjo pred deželni zbor, in sicer prosijo za plače, kakor jih imajo državni uradniki. Prošnje deželnih uradnikov za povikšanje plač nijso nič nenavadnega, kajti kar deželni uradi obstoje, slišimo vsako leto v deželnem zboru debatirati o peticiji deželnih uradnikov. Ko je pred nekaj leti jeden poslancev rekel, naj se jim vendar plače povikšajo, da bomo potem vsaj jedeo-krat mir imeli, odgovoril jo g. Dežman, da se gospodje poslanci jako motijo, ka bodo s tem deželne uradnike zadovoljili, kajti deželni uradnik nij nikdar zadovoljen, in nikdar ne bo, in ako bi jih tudi Se tako dobro plačali, nadlegovali nas bodo šo zmirom.  Užo lani jih je g. dr. Zarnik dobro premlati), in posebno pojasnil, kakošni so ti deželni uradniki. Kakošni značaji se nahajajo moj njimi, to smo kmalu potem tudi videli, ko so romali v Litijo. Kažejo ti deželni uradniki zmirom na državne uradnike. No pogledimo vendar državne uradnike, n. pr. finančno računovodstvo, na katoro se uradniki deželnega računovodstva tako radi pozivljejo.  Pri finančnem računovodstvu mora vsak uradnik maturo imeti, in le z dovoljenjem ministerstva sme so to prezreti; naj-menj pa mora vsak  gimnazijo dovršiti. Kako jo pa pri deželnih uradnikih.   Le malo jih jo, ki imajo študijo, nekateri še gimnnzije videli nijso, zato bo pa tudi nekateri lo malo izobraženi, in kjer manjka omike, tam se nahajajo tudi take lastnosti, kakoršne žalibog pri večini deželnih uradnikov nijso nenavadne. To jo res, da 500 gld. ali GOO glđ. na leto, to jo v mestu jako malo, ali boljo rečeno, premalo, to nij plača za uradnika. A mi smo popolnem preverjeni, da nij jednega deželnega urada, v katerem ne bi tretjina uradnikov bila preveč;  to nam deželni uradniki vsak dan  Bani i   dokažejo,  kajti  nekatere povsodi lehko vidimo, le tam ne, kjer bi imeli biti. Da se pa zrno žnojšiin, izobra žo nej šim in veščim izmej deželnih uradnikov zaros slaba plača povikša, broz da bi dežela zarad tega zdatno trpela, naj se najmanj tretjina odpusti, in naj se ostalim potem boljše plače odmerijo, a potem naj pa tudi delajo, in še jedenkrat rečemo, delajo naj.
Iz I in K»l jian e 30. sept. [Tzv. dop.j (Pomočno obrtnijsko društvo ljubljansko (aushilfkasseverein) pred c. kr. upravnim sodiščom na Dunaj i.) Pred C. kr. upravnim sodiščem (verNvaltungsgerirhts-hof) na Dunaji, jo ugovarjalo ljubljansko pomoćno društvo, regfstrovana zadruga z orne* jenim poroštvom, katerej predsednik je mestni odbornik g. llovak, proti ukazu c. kr. finančnega vodstva za Kranjsko, da bi društvo moralo plačevati pridobninski (ge\verbe ) in dohodninski davek (eiukominensteuer.) Pomočno obrtnijsko društvo jo zastopal ljubljanski ud-
vokat dr. Moše. Predsedoval je c. kr. upravnemu  sodišču njega   predsednik  dr. barun Fielinger, kot votanti so bili navzočni udje c. kr. upravnega sodišča gg. dvorni svetovalci Ott; dr. Posti, vitez Straugfeld in vitez Škul Bki in kot zapisnikar dvorui tajnik dr. baron Budvinski. O tej obravnavi so poročali dunuj Bki, listi in za njim i ljubljanski nemški, samo o za pomočno družbo neugoduej razsodbi uprav nega sodišča, da je nje ugovor zoper plače vanje pridobnioskega davka odbil, ne pa da je sodišče ugovor družbe proti razsodbi c. kr. finančnega vodstva za kranjsko uslišalo in raz sodbo finančnega vodstva zavrglo. Druga ra/. sodba je mnogo večje važnosti za pomočno obrtnijsko društvo, kar se plačevanja davkov tiče, kot prvo, kajti obrtni j skega davka bode društvo plačevalo na leto direktnih 31 gold. 75 kr., a pridobnioskega davka bi bilo imelo društvo uže zdaj za leta 1874, 1875 i 1876 plačati nad 1G03 gold. 3G kr. Razlogi te interesantne razsodbe, katera bode zanimala vse okrajne hranilnice in obrtnijsko pomoćne družbe bo sledeči. Po prejšnjej razsodbi upravuega sodišča, da ima plačevati obrtnijsko društvu v Ljubljani pridobninski davek, ima ono plačevati tudi dohodninski davek, in bilo bi ono po ces. patentu o dohodninskem davku od 39. oktobra 18-11», kakor bo isto tudi davkarski uradi storili, uvrstiti v prvi red dohodninskega davka.
Ko pa se je dohodnina določevala n* podlagi davkov, katere družba plačuje, nijso sto rili davkarski uradi druzega, nego da so stavili davkoplačajočemu društvu na razpolaganje, ali da predloži zapisnik vseh trgovcem in obrtnikom danih posojil, in izkaz, koliko je vsak plačal obrestij, ali pa da društvo predloži davkar-ekim uradom svoje kupčijske knjige, da Be bode mogoče osvedočiti, ali je resnica, da vsi pod tem imenom društvu prihajajoči dohodki so tudi v istini taki, kajti drugače ne bi bilo mogoče razložiti obrestij od tistega premoženja, oa katerega mora družba davek plačevati. Ta izločitev bo je faktično pri določitvi dohodninskega davka za 1. 1874, 1875 i 1870* upu stila in sicer zaradi tega, ker obrtnijsko pomočno društvo nij ustreglo omenjenemu ukazu davkarskih uradov. Upravno Bodišce pa je iz tega razvidilo, da je tako administrativno ravnanje jako pomanjkljivo (mangelkaft) in da ne ustreza vodilom (direktivam), katere ve Ijajo za dohodninski davek.
Obrtno pomočno društvo, katero ima po svojih pravilih le pravico dajati svojim družabnikom posojila, predložilo je zraven popolno postavno napravljenih izkazov in letnih računskih sklepov tudi po posameznih oddelkih v katere spada nje knjigovodstvo izkaze dohodkov in stroškov. Tudi je društvo predložilo po osebah sestavljeni izkaz istih posojil svojim družtvenikom, katera ne spadajo po t pridob ninski davek, tedaj tudi nemajo pravico ute meljene v §. 23 c. patenta o doboduiuskeui davku, da bi se jim 5 °/u davku odtegnilo. Upravno sodišče nij moglo pritrd.ti iu za opravičeno smatrati še dalje idočo zuhtuvauju davkarskih uradov na Kranjskem, da bi se posamezno navedlo, koliko je obrestij od po sojil, katera so temu ali onemu obrluiku ali trgovcu dali, kajti davkarski uradi nijso sto rili vseh potov in se poslužili vseh sredstev, katere postava veleva, da bi bili zvedeli sebi baje potrebne številke, in bi bili tudi prav lehko po dokazilih, katere je pomočno obrtno pomočno društvo predložilo  aritmetično na
lzdatelj in uredu'k Josip Jurčič.
lanko izračunih, kar  in  koliko je njim bilo treba. Upravno sodišče na dalje tudi pogreša da bi se bih davkarski uradi vladali po § 25 c. patenta o dohoduiuskem davku,  kateri do loča izrecno, da kadar sc pregledujejo izkazi (Ilekentuisse) ako je kaj dvomljivega,  se ima zaslišati dotični  davkoplačevalec,  v tem slu čaji g. Ilorak, in da se zadujemu imaio naznaniti vse najdene dvomljivoati, kar je c. kr. lo kalna davkarska komisija ljubljanska vse opustila.
Zahtevanje davkarskih uradov, da bi pomočno obrtno društvo imelo predložiti svoje kupčijske knjige, se zaradi tega odbije, ker bi to motilo poslovanje društva katero predlaga popolnem redne izkaze; tudi se ne more zaradi tega dopuščati, ker mjeden ouih slu Čajev, katere določuje §. 10 iu § 20 lzvrše-valnega spisa od 11. jauuarja 1850 1. drž. zak. št. 10 nij naznačen, na podlagi katerega bi se moglo zahtevati, da društvo kujige izroči.
Pri takem določenem pomanjkljivem ravnanji od strani davkarskih uradov na Kranjskem, primorano je c. k. upravuo aodiAce na podlagi §. G postave od 22. oktobra 1875 drž. zakonik štev. 3G e\ 187G izreči, da nema ukaz finančnega vodstva za araujsko v zadevi plačevanja duhoduiuskega davku od siraui obrtne pomočne družbe v Ljubljani pravoveljavuusti.
Obrtno pomočno društvo je moralo se proti ukazom c. k. iiuaučnega vodstva za kranjsko pri upravnem sodišči pritožiti, kajti enako društvo v Celovci, katero ima mnogo več prometa, je imelo plačati, ukazano od c. kr. koroškega huaućnega vodstva za 1. 1875 le 102 gld. 04 kr. dohodninskega davka. Nasproti temu pa je c. k. finančno vodstvo /a Kranjsko od pomočne obrtne družbe v Ljubljani, katera ima jako mnogo meuj prometa ko Ceiovska zahtevalo za leto 540 gld. 25 kr. donodumskega davka. Zu 1 1870 plačala je celovška obrtna družba 130 gld. 40 kr., a ud ljubljau ske zahtevalo se je 5G4 gld. 80 kr. i. t. d. Naj končno povemo še za ilustracijo kuko razliCua je mera, da plačuje nspar u ud vorschusscou sortium des 1. ullg. oeainteuvereius** v Ljub ljuui, kateri ima jako velik promet, kar dokazujejo izkazi v uraduej „Laib. Z.eituugu, le 4 gld. 20 kr., reci štiri goldiuurje 20 kr. pri-dobninskega le 8 gld. 71 Va kr , rt o osem goldinarjev 71     kr. dohodninskega davku.
Razsodba ia naj bode vsem diustveuikom naznanilo, da dtuštvu ne bode nehalo, nego da bode i nadalje v pomoč obrtuikov krepko delovalo.
Domače stvari.
— (DeZeiui zbor kruujski) je imel včeraj VI. sejo. Navratil m tovariši so izročili vladi interpelacijo, zakaj m kako se je ustavila preiskava o kupovanji giaoov pri 1 lo čevarjevej vobtvi. Potem so se reševali razui predlogi odsekov. Seja je trajala zopet od 10. do blizu treh popoludue. Natančneje poročno prinesemo v prihodnjih listih.
— (Iz Karlovca) javljajo, da je tuli tamošnjo  hranilnico   zadela  vel.ka kata strofa, ki jo bode uuičila. Vodja njen, Karel Pust jo je goljufal za 2SJ0.U0U golj. m jo
pobegnil.
— (Razdeljevanje podporuine' ubogim  rodbinuui v   boj poklicanih r eserv niko v.) V minulem te nu pričel je deželni obor nabraui d. nar rodbinam restrvni kov na Kranjskem razdeljevati. Takih rpub n
bilo je doslej naznanjenih 487 ; izmej teh se je zdaj dala podpora 340, kateri bodo dobivali podporo 1 gld. 50 kr. do 10 gld. za zdaj G mesecev. Oziralo se je pri določenju, koliko časa bodo rodbine dobivale podporo na zbrano svoto milodarov, pri razdeljevanju oziralo se je pa na one rodbine, katere imajo lo malo ali nič posestva, na število zapuščenih otrok, bolehuost, dela nezmožne stariše in druge tožeče odnošaje. Prvi mesečni obrok podpornine odposlal bo je uže c. kr. okr. glavarstvom, in sicer v Postojni za 2G rodbin 03 gld. v Ko-čevji za 31 rodb. 12G gld. v Krškem za 32 rodbin 107 gold., v Kranji za 26 rodbin 91 gold. 50 kr., v okolici ljubljanskoj za 58 rodb. 21G gld., v Litiji za 42 rodb. 113 gld. v Logatci za 30 rodb. 125 gld. 50 kr., v Radovljici za 19 rodb. 57 gld., v Novem mestu za 25 rodb. 87 gld. 50 kr., v Kameniku za 23 rodb. 104 gld. BO kr., v Črnomlju za 9 rodb. 27 gld.; potem mestnemu magistratu v Ljubljani za 28 rodbin 105 gld. Skupaj 1253 gld. Ostalo je Se G67 gld. kateri se bodo mej druge rodbine razdelili, ki se bodo še oglasile in za katere se bodo zvedelo, kakor tudi one milodari, ki se bodo še le nabirali.
T|lJc|
30. septembra:
Evropa i Sareily iz Dunaja. — Steinlin z družino iz V««vč.
Pri Slonu: pl. Steinbtichel iz Trsta. — Bar. Tauflerer iz Dolenjskega. — Kavči«'; iz Celovca. — John. k it Kranja. Dolinar iz Dunaja. — Schleinier iz Kočevja Uloc iz Radovljice. — Freitz iz Kočevja. — Po lak iz Tržiča.
Pri Malieui Jančuar iz Starega trga. — Dr. Bioderuaati iz Urade«. — 8 hapel iz Dunaja. — Gom-b*š iz Trata. — Presburjeor iz Dunaja. — Donieli iz Trsta. - Schutz iz Gradca. — Fleger iz Trsta.
Pri bavarskem dvoru t Kripner iz Dunaja. — Scbuiith iz Trebiža.
Ui majska borna 1. oktobra.
(lav roo roleffrafično poruAilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   .61 gld. 10 kr.
Knotni drž. dolg v srebru   ...   62   w 80
Zlata renta.........71 95
1860 dr*, posojilo......111    " 90 *
Akcijo narodne banke   .... 796   . — "
Kreditne akcijo.......232   n 30
London..........116   , 46 _
Napol..........8>   „ 88«/. ■
O. kr. eekini........6   w 50 n
»rebro..........99   „ 90 w
Državne marke.......67   „ 6*) m
= *>ck* Wir empfehlon^ii fituham.S
» alt Bestes und PrelBvtriirdigstes
Die Regenmantel, Wagemleckeil (Plachon), Bdleinlagen, ZcIlslolTp
MM^M^^^H^aHa^^aiBHa^a^^^^' -■■■>>BBaB>>aBBBaBBBBBBaBBi
rzr: ____ der k. k. pr. Fahrik      ^= ____r -~
von M. J. Elsinger & Sohne
in Wion, Neubau, Zollorgasso 2, -^==
L.ieferanten de« k. und k. Krieijiiminiiiteriums, Sr. Maj. I Kriegamarine, vieler HumanitHtsanBtalten etc. etc. I
(19:')—80)
Prodaja vinskih trt in sadnega drevja.
Na deielna] kranjskoj vino-sadjorojsknj goli na BI a p u pri Vipavi, so un>ro i »i iiv-, kakor tudi kovdl — prvo od 19 do 16, druge o«l 3 «lo 4 goldinarje tisoč — najfinejših viiiMlcili. ti-tiiili ■ort, kakor tudi vim>k«>, pol in nisko tlobolnato drevifie najplcmcuitiijAih r-m<liiili i»1«-ui«*ii — drevesce «ul 80 do 40 kr. dobiti.
(Juniko razpošilja na zalilovaujo gratis in franko
(818—2) vodstvo šole.
Več krojaških pomočnikov,
kateri kalijo dt-io za oelo leto, dobi pri meni poslovanje.   Ponudbe pismeno.
Štefan Desancić
(881—9j v sinku._
Lastnina in tisk „JNarudue tiskarne"