Poštnina plačana v gotovini
Leto VIII, št. 237
Lfubliana, četrtek 6. oktobra 1927
Cena 2 Din
o i«nai» ob 4. »jutraj. ==,
Stane mesečno Din »5-—, za ino-semstro Din «o*— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo 1
LJubljana, Knatlova ulica Stev. s/L Telefon št 2072 in 2804, ponoči tudi št. «034.
Rokopisi se ne vraiejo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravntStve: Ljubljana, Preiernon,
ulica 4t. $4. — Telefon St. 2036.
.nsemuu oddelek; Ljubljana, PreSei-lova ulica št. 4. — Telefon St 049«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova St 13 — Celje, Aleksandrova cest«
Račun pri postnem ček. zavodu: Ljub-lana St 11.841 • Praha čislo 78.180* Wien, Nr. 105341. *••-
Ljubljana, 5. oktobra
Danes se je vršil prvi sestanek nove Narodne skupščine. Seja je bila kratka ter brez senzacij. Za štirinajstdnevnega provizoričnega predsednika, ki bo vodil predsedniške posle Narodne skupščine do verifikacije poslanskih mandatov, je bil izvoljen g. dr. Ninko Pe-rič z 206 glasovi vladne koalicije. Opozicija je združila 90 glasov za skupnega kandidata, radičevca Pasariča. 19 glasovnic je bilo praznih.
Današnje glasovanje je v glavnem rezultat predhodnih razgovorov in dogovorov med gg. Davidovičem, Pribi-čevičem in Radičem. Zato vidimo, da je Demokratska zajednica iz dobro premišljenih taktičnih razlogov glasovala za predsedniškega kandidata g. Vukičeviča, dočim so Pribičevič, Radič ln zemljoradniki predstavljali kot del bodoče parlamentarne demokratske unije enotno opozicijo. Vloge demokracije so bile torej razdeljene po načelu: ločeno marširati. skupno udariti. Tako bo očividno ostalo do konca verifikacije, najdalje pa do 20. t. m., ko je treba na začetku rednega sestanka Narodine skupščine voliti definitivnega predsednika ter ostale skupščinske funkcionarje. Nestrpneži in oni. ki so pričakovali že za danes političnih senzacij, niso prišli na svoj račun. Potrpeti bodo morali ter počakati, da interesantna politična situacija, ki se pripravlja šele v ozadju, dozori za manifestanten nastop. Velike stvari se že v normalnih razmerah ne ustvarijo čez noč. Kdor pa razume izjemno pozicijo g. Vukičeviča, ve, da je treba sedaj za preokret v naši notranji politiki nele več etap, marveč tudi več taktičnih potez, dia se zanesljivo doseže končni uspeh.
Umevno je, da previden politik ne razbija obstoječe vladne koalicije že danes, ko Narodna skupščina še ni de-finitivno konstituirana in še ni vse dovolj pripravljeno za novi režim. Ako bi ■ padla vlada prezgodaj, bi bila s tem izzvana nevarnost, da bi poskušal g. Vukičevič še nadalje ribariti v kalnem. Bila bi pa tudi velika moralna škoda, če bi se dalo g. Vukičeviču tako priliko; kajti najprej je treba, da se ob priliki verifikacijske debate njegov režim po zaslugi razkrinka in žigosa pred vso javnostjo, potem šele g. Vukičevič lahko gre. To zahteva javna morala, to zahteva interes ter ugled naroda in države. Treba statuirati eksempel. da se v naši parlamentarni in demokratični državi nihče ne bo več drznil misliti na režim, kakor ga .ie imel pred očmi g. Vukičevič. Ako bi se to ne storilo, bi moral sleherni obupati nad dekadenco javne morale ter nad nedoslednostjo naših parlamentarcev.
Navezan na obstoječo vladno koalicijo tako, da se niti ganiti ne more, se g. Vukičevič ne - bo izmaknil obsodbi. Le malo iskrenih prijateljev ima za seboj ogromna večina poslancev v samem radikalnem klubu komaj čaka, da mu izpodnese tla. Demokratska zajednica mu je danes v posebnem komunikeju oficijelno sporočila, da traja »ljubezen« samo še do volitve definitivnega predsednika. V sporazumu z vladnimi koalicijonaši organizirana enotna opozicija pa ima svobodne roke in svobodna usta. da temeljito obračuna z g Vukičevičem ter tako pripravi teren za enodušni naskok vseh, ki vidijo v režimu g. Vukičeviča nesrečo za državo in narod.
Današnie glasovanje v Narodni skupščini je bila prva etapa v naskoku združene demokracije. Da je dosegla svoj namen v polni meri, najbolje dokazuje oficijelno glasilo g. Vukičeviča »Samo-mouprava«. v kateri g. dr. Laza Mar-kovič neprikrito priznava, da postaja navzlic 206. glasovom, ki jih je dtobil g. Perič, situacija za g. Vukičeviča nevzdržna.
Program zagrebškega župana
Zagreb, 5. oktobra, r. Ponovno izvoljeni župan g. arhitekt Heinzel je danes prevzel županske posle. Novinarjem je podal ob tej priliki daljšo izjavo o bodočih nalo. gah novoizvoljenega občinskega sveta. Na. glasil je, da čakajo na rešitev razne zelo važne komunalne zadeve. Poleg nadaljeva. nja še iz prejšnjega občinskega sveta zna. nega delovnega programa je na dnevnem redu zlasti tudi vprašanje 7 km dolgega glavnega zbiralnega kanala, razširjenja vo» dovoda, poprava cest itd. Ker občina teh velikih investicij z lastnimi sredstvi ne mo» re kriti, bo skušala najeti večje posoji. k) bodisi doma, bodisi v inozemstvu. Za popravo cest bo skušal doseči 25 milijo, sko posojilo iz kalderminckega fonda. K sodelovanju v poedinih odborih namerava pritegniti vse stranke in upa, da ga bo pri niegovem prizadevanju za povzdigo Zagreba podpirala tudi opozicija. Prihod. nja seia občinskega sveta, na kateri se bo* do izvoKK odbori, bo sklicana v desetih dneh.
Sklicanje solitske oblastne skuoščine
Split, 5. oktobra. Splitska oblastna skupščina se sestane dne 5. novembra.
Otvoritvena seja Narodne skupščine
Zanimiva zunanja slika. — Nepravi starostni predsednik. —
Ovacije napredni Ljubljani. — Ža začasnega predsednika je
bil izvoljen dr. Peric s 206 glasovi. — Skupen kandidat SDS,
radič evcev in zemljoradnikov
Ljubljana!« Tudi velik del demokratov se je pridružil ovacijam. Ko so izročali svoja pooblastila slovenski kleri-
Beograd, 5. oktobra r. Za današnjo sejo Narodne skupščine je vladalo v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Kakor je bilo pričakovati, je bila seja izredno živahna in burna, čeprav je bila le formalnega značaja in je bil njen potek že naprej gotov. Že pred 9. uro so se začeli zbirati v skupščinski dvorani nar. poslanci. Stranke so večinoma zasedle svoja stara mesta, le klerikalci so se pomešali med radikale, očividno v namenu, da na ta način tudi na zunaj demonstrirajo fuzijo SLS in NRS.
Ko je bila seja otvorjena. je predlagal poslanec Stepan Kobasica za starostnega predsednika v smislu poslovnika radikala Joco Seliča kot najstarejšega poslanca. Proti temu je Stje-pan Radič odločno protestiral, češ, da Selič ni najstarejši poslanec, vendar pa je že Selič med tem zavzel predsedniško mesto in začel govoriti. Radič je še vedno ogorčeno klical: »Selič ni najstarejši. Pasarič je starejši od njega. Vas ni ničesar sram.«
V splošnem hrupu je Selič končal svoj pozdravni govor in odredil volitev začasnih tajnikov. Med neprestanim prerekanjem radikalov z radičevci so bili izvoljeni za tajnike poslanci Dimitrije Popovič, Sava Zarič, dr. Ho-džar in Rude Bačinič. Predsednik je nato pozva' poslance, naj izreče svoja pooblastila, kar se je izvršilo po poimenskem pozivanju po spisku glavnega volilnega odbora. Ko je izročil svoje pooblastilo ljubljanski poslanec dr. Kra-mer. ga je opozicija živahno aklamirala in klicala: »Živio Kramer!« »Živela bela
kalci, so bili predmet, zlasti s strani radičevcev in zemljoradnikov, ironičnih opazk. Zemljoradnik Kokanovič jim je zaklical: »Kaki kristjani ste vi? Prodali ste se radikalom. Odšli ste v hudičeve roke.« Po predaji pooblastil so bili izvoljeni za skrutinatorje poslanci Schumacher, Tomo Popovič in dir. Šečerov. Po teh formalnostih je odredil predsedujoči desetminutni odmor, da se pripravi volitev začasnega predsednika Narodne skupščine.
Po zopetni otvoritvi seje je predsedujoči takoj odredil glasovanje. Glasovalo se je tajno z zaprtimi glasovnicami. Po končanem skrutiniju je predsednik razglasil rezultat. Skupno je glasovalo 308 poslancev, od teh 206 za vladnega kandidata radikala dr. Ninka Periča, 90 za radičevca dr. Pasariča, 19 glasovnic pa je bilo praznih. Za dr. Periča so glasovali radikali, klerikalci, demokrati in Nemci, za radičevca dr. Pasariča pa poleg radičevcev tudi zemljoradniki in samostojni demokrati. Prazne lističe so po vsej priliki oddali pašičevci.
Dr. Perič je takoj zavzel predsedniško mesto, se v kratkem govoru zahvalil za izkazano zaupanje in naglasil, da bo postopal strogo korektno in lojalno. Seja je bila nato ob 10.30 zaključena in določena prihodnja seja za jutri dopoldne. Na dnevnem redu jutrišnje seje je izvolitev verifikacijskega odbora.
Zadnja zma®a g. ¥uk?čev ca
Zakaj so demokrati glasovali za radikala dr, Periča. — Značilen komunike Demokratske zajednice. — Vladna lista. — «Sannouprava» in «Vreme» napovedujeta krizo
Beograd, 5. oktobra p. Izid glasovanja v Narodni skupščini, ki dela na prvi pogled vtis, da je dobila vlada ogromno in sigurno večino, po včerajšnjih dogodkih ni nikogar presenetil. G. Davidovič je namreč že včeraj obvestil gg. Pribičeviča in Ra-diča, da bodo demokrati glasovali za dr. Periča, ker so se bili v to obvezali že poprej in bi njihov nastop proti dr. Periču povzročil takojšnjo vladno krizo. Demo-kratje pa smatrajo, da položaj za prelom sedanje koalicije še ni dozorel in radi tega niso delali težkoč kandidaturi dr. Periča. Pred sejo Narodne skupščine se je vršila seja Demokratske zajednice; o tem ja bil še pred otvoritvijo skupščinske seje izdan sledeči komunike:
»Na današnji seji kluba demokratske zajednice se je razpravljalo o volitvi začasnega predsednika Narodne skupščine. Predsednik kluba g. Davidovič je sporočil, da kandidirajo radikali na to mesto dr Ninka Periča in da bo demokratska zajednica v smislu svoječasnega dogovora glasovala za to kandidaturo. Tekom debate se je ugotovilo, da tega glasovanja ni smatrati za prejudic pri volitvi stalnega predsednika Narodne skupščine in da si morata obe koalirani skupini pred volitvijo stalnega predsednika obrazložiti svoje mnenje o tem in o drugih vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Istočasno so delegtai, določeni za pogajanja s sDS nagiasiii, da stališče SDS in HSS glede volitve začasnega predsednika Narodne skupščine ni v nikaki zvezi s pogajanji, ki se tičejo popolnoma interne strankarske zadeve.«
V političnih krogih se komentira ta komunike kot jasna napoved preloma radi-kalsko - demokratske koalicije.
Da tudi radikali ravno tako sodijo o položaju, dokazuje pisava današnje »Samouprave«, ki prinaša na uvodnem mestu članek izpod peresa dr. Laze Markoviča, ki med drugim naglaša:
»Včerajšnji in današnji sestanki med gg. Davidovičem, Pribičevičem in Radičem so izzvali v javnosti vtis. da se pripravljajo .c kombinacije. To je povsem verjetno. '•> nja vladna koalicija je šla v volitve s točno izdelanim programom, toda vse kaže na to, da druga koalicijska stranka ta program zapušča. Res je, da je vladni kandidat na današnji seji Narodne skupščine dobil veliko večino 206 glasov, to je število, ki predstavlja veliko redkost v našem razcepanem parlamentu. Ta večina navidezno dokumentira moč in trajnost sedanje vlade, toda dogodki zadnjih dni dokazujejo, da se dela na kombinaciji, ki poriva radikalno stranko popolnoma ob stran. Osnovna podlaga parlamentarizma je resnost in odkritosrčnost v koaliciji. Radikalna stranka ni storila ničesar, da se sedanja koalicija poruši. Postopanje demo-kiatske stranke pa ima naravnost ta cilj. Razumljivo je, da si želi opozicija razpad koalicije, toda čemu si ga žele demokrati, ni razumljivo. Nimamo namena, da prepričamo demokrate o koristnosti te koalicije, toda zamerjam« jim njihovo postopanje v
koaliciji sami, zlasti to, da sedaj po volitvah spravljajo na dnevni red stvari, ki so bile že davno rešene. G. Vukičevič je dal v svojem klubu jasno izjavo, da njegova vlada ni volilna, marveč delovna. To je znano tudi demokratom. Poskus, da porušijo koalicijo po skupnem nastopu pri volitvah, dokazuje, da ne nameravajo držati dane besede in sprejetih obveznosti. Nekorektno je, da iščejo sedaj novih zaveznikov Dalje jim zamerjajo, da postopajo na malo simpatičen način. Dve koalirani skupini, ki nosita odgovornost, morata biti korektni druga proti drugi. Demokratje s= lahko pogajajo s Pribičevičem in Radičem. lahko ustanav!;ajo bloke in se uje-dirjujejo, toda ni v skladu s korektnostjo in ni dokaz doslednosti, če sedaj glasujejo za radikalskega kandidata za skupščinsko predsedstvo To je nezdravo, nerazumljivo in nesimpatično in baš to zelo zmanjšuje inpozantnost večine, ki se ie pokazala pri današnjem glasovanju v Narodni skupščini. Zato je nujno potrebno, da se najprej razčistilo odnošaji v vladni koaliciji sami.«
Splošno se je opazilo, da so bil demokratski poslanci na današnji seji Narodne skupščine zelo rezervirani in da so bili v zelo mučnem položaju, ko so morali iz discipline glasovati za radikalskega kandidata. Po seji so ugledn' demokratski voditelji naglašali in to izuža tudi komunike demokratske zajednice. da imajo glede vseh ostalih političnih vprašanj popolnoma svobodne roke. V njihovih vrstah se naglaša, da bo do volitve stalnega predsednika Narodne skupščine položaj že popolnoma razčiščen.
Današnje »Vreme« piše v zvezi s političnim položajem, da je pc'*:aj demokratskih ministrov tako mučen, da bodo morali očividno v najkrajšem času podati ostavko, če ne bo med tem g. Vukičevič bodisi prostovoljno ali prisiljen podal ostavke celokupne vlade. Vsekakor pa, naglaša »Vreme«, bi bila ostavka demokratskih ministrov logična posledica ustanovitve demokratskega bloka.
Smrtne obsodbe v Tirani
Tirana, 5. oktobra, s. Izredno sodišče je one osebe, ki so podpisale objavljeni maj nifest albanskih emigrantov in contuma. ciam obsodila na smrt. Med devetimi na smrt obsojenimi sta tudi bivši albanski ministrski predsednik Fan Nolli in bivši albanski konzul na Dunaju Nush Bushati.
Proces proti članom „Hromade"
Varšava, 5. oktobra, s. Kakor poročajo listi, je razprava proti aretiranim članom Hromade, ki je bila pred meseci razpušče. na, določena za mesec februar Pred okraj« nim sodiščem v Vilnu se bo zagovarjalo 100 oseb, pred tremi drugimi sodišči pa po 300 oseb. Povabljenih je nad tisoč prič.
Španska diktatura
Madrid, 5. oktobra, (pa.) Za predsednic ka zbornice je bil imenovan Yanguas.
Bolgarski komitasi ubili našega
generala
Sinoči je bil v Štipu umorjen brigadni general Kovačev«.
Morilec je v paniki pobegnil.
Beograd, 5. oktobra, p. Nocoj je bil v Sti-pu izvršen nov atentat od strani bolgarskih komitov, ki bo brez dvoma imel važne diplomatske posledice. Ko se je zvečer okrog 8. ure sprehajal brigadni general Kovačevic v spremstvu tamošnjega učitelja, je stopil nenadoma pred njega neznanec in oddal nanj iz neposredne bližine tri strele. Smrtno zadet se je general takoj zgrudil in par minut nato izdihnil. Vsaka pomoč je bila zaman. Na promenadi, kjer je bilo zbrano mnogo občinstva, je nastala splošna panika.
Silno razburjenje v Beogradu
V zmedi se je napadalcu posrečilo, da je pobegnil. Preiskava je dognala, da gre la čin bolgarskih komitov in je policija storilcem že na sledu.
Napad je izzval v Stipu kakor tudi v Beogradu, kamor je dospela vest o tem napadu pozno zvečer, nepopisno ogorčenje. Ministrski predsednik gosp. Vukičevič je takoj odredil strogo preiskavo in je nato odšel na dvor ter o dogodku telefonično obvestil tudi kralja v Topoli.
Usoda tržaških ..Novic14 zapečatena
Tržaški prefekt je preklical priznanje odgovornega urednika «Novic», — Ker je skoraj izključeno, da bi oblasti priznale novega odgovornega urednika, so «Novice» definitivno prenehale izhajati. — Nadaljni razpust slovenskih društev
Trst, 5. oktobra 1. Odgovorni ured- j vega odloka od 15. julija 1925, št. 328S
nik »Novic« g. Janko Runtič je prejel danes nastopni odlok:
»Prefekt tržaške pokrajine, videvši tednik »Novice« štev. 39 od 29. septembra, ki izhaja v Trstu, upoštevajoč, da se s člankoma »Zgrešene metode« in »Dan in noč«, ki vsebujeta namigava-nja na nekdanje čase in metode, hoče potom tendencijoznega primerjanja vzbujati in vzdrževati v duhovih nezadovoljstvo in razdraženost, kar bi bilo nevarno za javni red, upoštevajoč, da je odgovorni ravnatelj dokazal z objavo teh člankov, da se ne ozira na svarili, ki sta mu bili izročeni 5. in 20. avgusta, zaslišavši mnenje komisije, ustanovljene v smislu člena 2. kralje-
(izpremenjenega po zakonu od 31. decembra 1925, št. 2309), videvši člen 3. navedenega kraljevega dekreta odreja sledeče: Priznanje odgovornega ravnatelja tednika »Novice« g. Janka Runti-ča se prekliče. Trst, 4. oktobra 1927. Prefekt Fornacari.«
Gorica, 5. oktobra 1. Oblasti so danes razpustile prosvetno društvo »Prešeren« v Sv. Petru pri Gorici in društvo »Zlatorog« v Kal-Koritnici. Obe društvi sta razpuščeni s stereotipno utemeljitvijo, češ, da njuno delovanje ni v skladu z nacijonalnimi interesi. Z enako motivacijo je razpuščeno tudi prosvetno društvo »Mladika« v Gorici.
Chamberlain pripravlja nova presenečenja?
Možnost ustanovitve «bloka sredozemskih držav»
Pariz, 5. oktobra, d. Chamberlainovo potovanje po Sredozemskem morju premotrivajo politični krogi z gotovo nervoznostjo. Njegov sestanek s španskim diktatorjem Primo de Rivero je dal povod za alarmantne vesti o preureditvi odnošajev v Sredozemskem morju. Naglašajo dalje, da stremi angleška politika za ustanovitvijo sredozemskega državnega bloka, ki naj bi ga tvorile Španska, Italija in po možnosti Grčija in ki naj bi bil protiutež Franciji v Sredozemskem morju.
Gotovo je, da Chamberlainov poset španskemu diktatorju ni samo akt kurtoazije, marveč ima globokejši pomen. Lanski Chamberlainov poset pri Miissoiiniju je im«! za posledico tiranski pakt. Po poselu v Madridu odpotuje Chamberlain najbrže v Rim, kjer ponovno poseti Mussolinija.
Pariz, 5. oktobra, (pa.) Povodom sestanka z zunanjim ministrom Briandom bo Chamberlain poročal o svojem sestanku s Primo de Rivero.
Francosko ruski spor
čičerin zagovarja Rakovskega. — Rakovski naj bi v slučaju odpoklica prevzel vddstvo komunistične propagande v Franciji
Moskva, 5. oktobra, (be.) čičerin je iz. dal komunike, v katerem pravi, da ne na= merava odpoklicati poslanika Rakovskega iz Pariza. Ruska vlada je že opetovano izjavila francoskemu poslaniku v Moskvi, da je stališče francoskega javnega mnenja napram poslaniku Rakovskemu zgrešeno.
Moskva, 5. oktobra, s. Brzojavna agentu* ra je pooblaščena oficijelno demantirati vest francoskih listov, da je imel franco* ski poslanik Herbette dne 2. oktobra s Či-čerimom razgovor glede odpoklica Rakov, skega. Čičerin je zadnjič sprejel Herbeta
dne 21. septembra.
Pariz, 5. oktobra, d. Kodanjski poroče« valeč «Intransigeanta» poroča, da bo Ra« kovski po svojem odpoklicu iz Pariza pre« vzel v Moskvi vodstvo komunistične pro» pagande za Francijo.
«Havas» objavlja iz Kovna izvleček iz zaupnega poročila na tretjo internacijona« lo, ki povdarja. da se je francoskim komu. nistom posrečilo ustanoviti v Toulonu in Cherbourgu šole za komunistično propa. gando.
Iz dežele viteških falzifikatorjev
Uradni madžarski demanti o francoski ponudbi.
šljotine glede Nemčije
Nove izmi-
Budimpešta 5. oktobra, n. Socijalnodemo-Ic-alska frakcija p sklenila, da bo na prihodnji seji parlamenta zahtevali ivditev pofebne komisije, ki naj bi razčistila vprašanje odklonitve francoske ponudbe, ki je bila stavljena tekom mirovnih pogajanj za sklenitev zvezne in vojaške pogodbe. Madžarski korespondenčni urad odločno de-mantira vesti, da bi bila madžarska vla-ia 20. junija 1920 prejela s podpisom Milleran-dovim opremljeno, formalno pismeno ponudbo za sklenitev zvezne pogodbe med Francijo in Madžarsko. Vlada ni od francoske vlade nikdar sprejela take ponudbe, niti omenjenega dne, niti popreje in niti pozneje.
<Uj Nemzedelo poroča iz Monakovega, rta je Paleologue slična pogajanja, kakor z Madžarsko, vodil po posredovanju poveljnika
Možnost železničarske stavke v ČSR
Praga, 5. oktobra, s. Glede pokreta že« lezničarjev je prometno ministrstvo odlo. čeno voditi pogajanja do skrajnosti, bo pa tudi izvajalo vse posledice, ako bi stro« kovne organizacije poskušale doseči uTO» ditev svojih zahtev z nepostavnimi sred. stvi. Da se prepreči prekinjenje prometa, so si železnice preskrbele 160.000 meterskih centov premoga, kar zadostuje za tri me. sece. Industrija ima premoga za dva me. seca. Vsekakor bodo mednarodni vlaki vozili skozi Češkoslovaško brez prekinje. nja.
Turško-perzijski konflikt
Teheran, 5. oktobra, s. Turški odpravnik poslov je izročil vladi noto zaradi zadnjih obmejnih incidentov. Turška nota je se. stavljena v zelo energičnem tonu ter za. hteva takojšnjo izpustitev turških oficir, jev, ki so jih ujeli perzijski banditi. Ako Turčija ne bo takoj dobila zadoščenja, bi smatrala odklonitev te note kot casus belli
okupacijskih čet generala Degoutta tudi z Nemčijo. Ta pogajanja so se baje vršila v Mainzu in \Viesbadnu ter so prisostvovali poleg generala Degouttea še dva diplomata iz Pariza in poznejši kancler Fehrenbach. Nemčiji je bil predložen načrt mirovne po-srodbe, po kateri bi utrpela zelo minimalne teritorijalne izgube, le del Šlezije bi pripadel Poljski, Šlezvig - Holstein pa bi ostal nedotaknjen. Posredovalci so zahtevali od Nemčije le privoljenje, da se ustanovi samostojna renska republika, ki naj bi bila vmesna državica med Nemčijo in Francijo. Pozneje po sklenitvi miru je vodil_ Paleologue razgovore z južnonemškimi državniki, da bi se ustanovila katoliška južnonemšk.i država pod vladavino \Vittelsbachovcev. Ti razgovori pa so bili brezuspešni.
Borba za Peking
London, 5. oktobra, (lo.) Vojaški povelj« nik pokrajine Šansi, ki je bil dosedaj nev« tralen, je pričel z ofenzivo proti Pekingu. General Jenšisan razpolaga z armado 150 tisoč mož in operira v zvezi z generalom Fengjusjangom, poveljnikom pokrajine Ho« nan. General Jenšisan je zasedel Kalgan in prodira proti Pekingu. General Čangtso« lin koncentrira z vso naglico svoje čete v obrambo Pekinga
Šanghaj. 5. oktobra, (be.) Proti Pekingu prodira 15 pehotnih in 20 kavalerijskih di. vizij. Čete generala Čangtsolina so bile po« ražene in se branijo na prelazu Nankov.
Albanski zunanji minister v Rimu
Rim, 5. oktobra, o. Včeraj popoldne jo prispel na povratku iz 2eneve v domovino albanski zunanji minister Brioni v Rim. Posetil je Mussolinija in državnega pod« tajnika zunanjega ministrstva Grandija in z njima delj časa kooferiraL Danes dotpol« dne se je vkrcal za Drač.
Bolgarski kralj v Italiji
Bolgarski kralj Boris je dospel na potovanju po Ev.ropi v Italijo in je bil pravkar gost kralja ter je imel daljši razgovor s predsednikom vlade in diktatorjem Mussolinijem.
Naravno je, da nas zanima sestanek med formalno najvišjima predstavitelje-ma obeh držav, ki nas v sodobni mednarodni situaciji skoroda najbolj inte-resirata. Italija na eni strani, poglavitni naš nasprotnik, ki si je vzel očividno za svojo glavno nalogo, v skrbi za svojo imperialistično pozicijo na Jadranu, da nam nasprotuje, kjer le more in oslabi čim bolj mogoče naše mednarodne stališče s tem, da naščuva zoper nas naše sosede na severu in jugu. Na drugi strani Bolgarija, ona balkanska držaja, ki prihaja po več ali manj prikritih načrtih fašistične Italije najbolj v poštev, da nam za hrbtom ustvari čim več težav. Italija nedvomno teži za tem. da napravi iz Bolgarije to na Balkanu, kar pomeni za sosede v Podunavju šovini-stično-iredentistična Madžarska. Stremljenja v tej smeri pa se ji doslej niso hotela posrečiti, s čimer pa ni rečeno, da bi jih v Rimu že opustili.
Nas zanima tedaj v prvi vrsti razmo-trivanje, ali je treba v tem pogledu posetu bolgarskega kralja pripisovati več kot pomen golih formalnosti.
Kralj Boris je že dosti dolgo na potovanju po inozemstvu. Da je krenil tudi v Italijo, se mora označiti kot povsem normalno, saj je bil pred tem že v Nemčiji, v Angliji in Franciji in je samo logično, da nadaljuje pot preko četrte sodobne evropske velesile. Da fašistično časopisje poset kralja Borisa povzdiguje kot večjo politično pomembnost, pa ni treba, da bi imelo zares stvarne razloge, zakaj poleg poseta samega bi se moralo zgoditi še marsikaj drugega, kar mu daje šele večji pomen.
Posetu bolgarskega kralja so se iz nekih virov pripisovali tudi familijarni motivi, češ da gre pri tem za ženitne načrte, zakaj kralj Boris še vedno nima izbrane neveste. Vendar so se doslej slični komentarji, pri čemer se je ponovno imenovalo ime italijanske princese, izkazali kot netočni; za enkrat ni znakov, da bi bilo to pot drugače. Pomena dinastičnih ženitev sicer tudi dandanes v dobi parlamentarne vladavine ni podcenjevati, ali vendar tudi ne precenjevati. Boris ni Ferdinand; ta si je znal v Sofiji ustvariti svoje ljudi, svojo kiiko, ki je naposled postala proti volji velike večine prebivalstva nositelj posebnega koburškega režima, prav onega, ki je državo dvakrat spravil v katastrofo. Sodimo, da je bil ipak dovolj izdaten nauk za Koburžane, ki ne bo brez zadostnih garancij vabil na opasno posnemanje. Ali Boris ne razpolaga s takim osebnim režimom. Bolgarska vlada od 1. 1918. dalje ipak reprezentira nekaj drugega nego poprej; tudi po padcu Stambolijskega se ne more trditi, da je sofijska vlada kraljevo delo, tudi če vlada med obema popolno soglasje. Današnja vlada v Sofiji je v prvi vrsti režim bolgarske inteligence, poglavitna opora v naikritičnejših momentih pa so ji bili častniki in makedon-stvujušči. Za njo se pač ne da trditi, da so iz območja bivših koburških oprod. Ta vlada vrši v prvi vrsti svojo politiko; o osebnem režimu se danes v Bolgariji ne da govoriti.
Spričo tega poset bolgarskega kralja v Rimu ne more imeti onega pomena, kakor če bi šlo za poset Ferdinanda Koburžana. Težišče italiiansko-bolgar-skih odnošajev je ipak v Bolgariji sami, pri vladnih krogih, v politični orijenta-ciji bolgarske inteligence. V tem pogledu sicer nimamo garancij, da se ne morejo ponoviti nagnjenja po novih avanturah. ali vendar stvar ni niti od daleč tako enostavna, kot je bila v dobi, ko je Ferdinand čez noč postavljal na krmilo nove ljudi in jih držal makar proti volji velfke večine parlamenta, večine naroda.
Po tem prevdarku se da označiti primeren pomen rimskemu posetu bolgarskega kralja. Sofijski vladni krogi so doslej ponovno zagotavljali, da se niso angažirali za nikake nove konjunkture in so s tem zelo določno označevali, katero smer mislijo s svojimi zagotovili. Ako so ta točna, tudi rimski sprejemi na stvari ne morejo bistvenega spremeniti.
V interesu zdravega političnega razvoja na Balkanu želimo, da taka presoja položaja ni preoptimistična in pričakujemo, da nas nadaljne zadržanje Bolgarije v tem pogledu ne prepriča o nasprotnem. Potem se bodo tudi v Sofiji prepričali, da je bila politična smer, ki odklanja angažma za izvenbalkanske
načrte, koristna tudi Bolgariji sami *
Rim, 5. oktobra, o. Kralj Boris se je sno< či ob 20.30 odpeljal iz Rima v Benetke, kjer namerava ostati dva dni. Nato se vr» ne v Sofijo, kjer bo prisostvoval otvoritvi tamošnje električne centrale, ki bo največ« ja na Balkanu.
Bombna eksplozija na italijanskem konzulatu
Nizza, 5. oktobra, (be.) Na italijanskem konzulatu je eksplodirala bomba.
«Rimsko vprašanje«
Rim, 5. oktobra, s. Državni podtajnik v pravosodnem ministrstvu poslanec Gentili, vodja katoliškega centruma, je izjavil no« vinarjem, da se bo po njegovem mnenju moglo rešiti rimsko vprašanje. Samoobsebi umevno je, da se more o tem vprašanju razpravljati Ie direktno med fašistično Ita» Iijo in Vatikanom.
Sneg v Krkonoših
Hirschberg, 5. oktobra, s. V Krkonoših je v zadnjih 24 urah pričelo snežiti in si« cer v višini 1000 m. ^
Pribičevič o sodeiovan u ? Uadmm
Odkrite in pomembne izjave šefa SDS. — Pokvarjeno veselje g. Vukičeviču. — Važnost skupnega nastopa. — Demokratska stranska na zgodovinskem razpotju
Beograd, 5. oktobra, r. Današnja aPoli« tika* objavlja zanimiv razgovor z g. Sve» tozarjem Pribičevičem, ki odgovarja naj« prej na napade, iznešene proti njemu v referatu g. Vukičeviča v radikalskem klu« ku, nato pa nadaljuje:
«G. Vukičevič mi očita, da delam skupaj z Radičem. Radikalna stranka je delata z g. Radičem polni dve leti in je slavila to kot največji zgodovinski dogodek po ujei dinjenju. A zakaj bi jaz ne smel z g. Ra= dičem, če se strinjava v osnovnih vpra* šanjih naše politike?
Točno je, kar trdi g. Vukičevič, da jaz in g. Radič snujeva demokratski blok, a točno je tudi to, da bodo proti temu blo> ku nasiopili radikali kot reakcijonarji. Tor da to mora biti tako, ker radikali pod vod' stvom g Vukičeviča ne iščejo zaslombe v narodu, nego vzdržujejo s\x>jo stranko s pomočjo policije, s pomočjo državne oblasti.
Vem, da j<i g. Vukičevič računal, da bova g. Radič iti jaz v Narodni skupščini skot čila drug na drugega in se zgrabila za vrat, on pa bo lepo opazoval in užival pri tem prizoru. Toda mi smo mu to veselje pokvarili in mu z akcijo za stvoritev demokratskega bloka zadali veliko skrb. Za« to je sedaj nezadovoljen in me naskakuje s poleni in kamenjen.s «V prašen ja, ki so nas (HSS in SDS) de*
lila, so likvidirana in pojavilo se je novo vprašanje, kako se osvoboditi barbarskega režima, ki je opaisnost še za ono malo cu vitizacije, kar jo imamo v državi. Narod zahteva dela na gospodarskem in kulturs nem področju; a ker obstoje v teh vpras šanjih med nami skoraj identični pogledi, je zbližan je popolnoma razumljivo. Toda to zbližanje ima še višji cilj: nuditi demos kratski stranki pod vodstvom g. Dovidos viča podporo in moč, da more vzeti v ro> ke izvajanje demokratske politike v državi.
Dokler smo bili <rprečani» v prepiru in porazdeljeni, je imela taka' politika malo upanja na uspeh. Danes ima ta politika vse izglede za uspeh, če demokratska stranka tega zgodovinskega trenutka ne opusti. Če je kdaj veljalo načelo — «kuj železo, dos kler je vroče® — velja v tej politični situ> aciji.
Danes more demokratska stranka, samo če hoče. ustvariti novo politično situacijo v naši državi, v kateri bo demokracija (ne mislim tega v parti? -nskem smislu) imela glavno besedo!* ...
Na vprašanje urednika «Politike*: »Ali bo kmalu prišlo do ustvarjenja bloka aH do združitve med vami in demokrati* — je odgovoril g. Pribicevič:
ar To ni odvisno samo od nas Mi smo sa« mo en faktor v reševanju teh vprašanj. Prirodrto ie. da se to paralelno razvija.»
»r. tcorosec
Prozorne in brezuspešne intrige proti bloku demokracije. — Ponoven sestanek med gg. Radičem in Pribičevičem. — G. Korošec vab? radičevce v vlado. — Radič se noče po vzoru SLS vezati s političnimi mrliči
sledili vzgledu gosp. Korošca in se vezali s političnimi uirtveci. Prodobro se zavedamo, da sedanja vlada, odnosno njen radikalou-kierikalni del nima več življenja. Naša glavna naloga je, da državo čim prej osvobodimo tega režima. Mi bomo šli naprej po sačrtani poti.»
Seje poslanskih klubov
Beograd, 5. oktobra, p. V Narodni skup« ščini je vladala danes ves dan velika ži» vahnost. Vsi klubi so imeli deloma že do« poldne, deloma popoldne svoje seje, na katerih so razpravljali o aktualnih politič« nih vprašanjih in določili svoje kandidate za verifikacijski odbor. Klub HSS je izvo« lil za verifikacijski odbor poslance Radiča, Krnjeviča, ČajkovSka, Šuteja in Smoljana.
Nemški klub se je šele na svoji dana« šnji seji konstituiral in izvolil za predsed« nika dr. Krafta, za podpredsednika dT. Mo« serja in za tajnika dr. Neunerja.
Demokratski klub je na svoji dopoldan« ski seji razpravljal 6 volitvi začasnega skupščinskega predsednika, o čemer poro« čamo na drugem mestu.
Klub SDS je imel dopoldne in popoldne sejo. G. Pribičevič je poročal o svojih se« Stankih in razgovorih z gg. Davidovičem in Radijem. Klub se je nato bavil z raz« nimi tehničnimi in parlamentarnimi vpra« šanji. Med drugim je bil sprejet tudi predi log poslanca dv. Pivka glede korakov za regulacijo Savinje.
RadikaJski klub je imel pred skupščin« sko sejo kratek sestanek, na katerem so bili poslanci obveščeni o kandidaturi dr. Periča za skupščinskega predsednika. Isto časno so imeli sejo tudi klerikalci. Dr. Ko« rošec je uvodoma poročal o svojih včeraj« šnjih pogajanjih z g. Vukičevičem glede fuzije obeh klubov. Na popoldanski seji sta bila določena za verifikacijski odbor poslanca dr. Hohnjec in dr. Hodžar. Kle« rikalci bodo v verifikacijskem odboru na» stopili skupno z radikali in Nemci, ki so imenovali v verifikacijski odbor dr. Mo» serja.
Daudetove fantazije
Haag, 5. oktobra. Iz Francije v Hsag po« begli vodja francoskih rojalistov Daudet jc izjavil: Ne povrnem se preje v Fran« ctjo, dokler ni tam proglašeno kraljestvo. Moj zadnji uporniški nastop v Parizu je treba smatrati kot generalno skušnjo za izvršitev državnega prevrata Revolucija postane v kratkem dejstvo. Pretendent na prestol je v bližini Bruslja bivajoči voj« voda de Guise, iz rodbine Orleanske, po« tomec dobrega kralja Filipa. Število vpisa, nih članov monarhistične stranke znaša 180.000 mož. V Parizu je na razpolago do. bro organizirana telesna straža 30.000 mož Celokupni mornariški oficirski zbor je monarhističnega mišljenja in podpira pro« gram o-Action Francaise*. Italijanski faši. zem je problem monarhi ie in parlamenta« rizma idealno rešil. Daudet namerava od« potovati v Italijo, da stopi v stike z Mus« solinijem.
Za tesnejše edinstvo Nemčije
Berlin, 5. oktobra, (be.) V kratkem se vrši konferenca med zastopniki osrednie vlade in zastopniki posameznih nemških držav, na kateri se bo razpravljalo o spre* itembi ustave.
Nove smrtne obsodbe v Rusiji
Moskva, 5. oktobra, s. Sodišče v Kamen« cu Podolskem je zaključilo razpravo proti 10 osebam, ki so bile obtožene vohunstva v Ukrajini v korist Poljske. Pet glavnih obtožencev je bilo obsojenih na smrt, ostalih pe pa do 10 let ječe
Revolta v Mehiki
Mexico City, 5. oktobra, (be.) Polkovnik Manzianalla je bil ustrelien s celim šta. bom, ki se ie udeležil zadnje revolte. Vsi častniki, ki so bili ujeti pri Torreonu so bili ustreljeni. General Gomez se drži še v Perolu. ki so ga obkolile vladne čete.
Renitentni kralj
Berlin, 5. oktobra, d. Po poročilih iz Bagdada se brani v Parizu bivajoči kralj Iraka vrniti se domov, če Anglija ne pri. voli v revizijo pogodbe, kakor to on za» hteva.
Beograd, o. oktobra pp. Danes opoldne sta se ponovno sestala gg. Pribičevič in Radič. Novinarjem, ki so ju po sestanku kar oblegali, sta podala skupno izjavo, v kateri naglašata, da je vprašanie velikega demokratskega bloka stopilo že v zaključno fazo in da je smatrati ta blok že za ustanovljen Oba sta oh priliki svojih včerajšnjih razgovorov z g. Davidovičem dobila vtis, da je tudi g. Davidovič odkrit pristaš demokratskega bloka in da se radi tega ni treba niti najmanj ozirati na obupne intrige radikalov in klerikalcev, ki si z vsemi sredstvi prizadevajo, da bi preprečili ali vsaj ovirali sporazum. Današnjo izvolitev začasnega predsednika Narodne skupščine smatra g Radič za povsem Postransko zadevo in je mnenja, da je postopanje demokratov pri glasovanju logična posledica prejšnjih obveznosti in momentane situacije.
G. Pribičevič ie nato še pristavil: »Intrige g. Vukičeviča in njegovih zaveznikov bloka demokracije ne bodo mogle preprečiti. Danes očitajo demokratom, da se pogajajo z nami in z radičevci, češ da ustvarjajo s tem novo situacijo. Prav tako bi lahko demokratje vprašali g. Vukičeviča zakaj snuje on blok s stranko dr. Korošca, ki je po svojem programu stranka avtonomije Slovenije in ki se nikdar ni odrekla temu programu tako javno in odlično, kakor se je g. Radič odrekel svojemu republikanskemu programu. Če ss pogajajo demokrati z nami in z g. Radičem, se pogajajo s straekama, ki sta za državno edinstvo in ki sta dobili pri volitvah od naroda popolno zaupanje.«
Na včerajšnjem sestanku oficijelnih delegatov DS in SDS za pogajanja glede uje-dinienja obeh demokratskih strank je bilo ugotovljeno popolno soglasje. Obojestranski delegati so o tem poročali svojima kluboma, ki sta vzela niuna poročila z zadoščenjem na znanje.
Opažati je, da povzroča ta razvoj dogodkov g. Vukičeviču in slovenskim klerikalcem velike skrbi. Z raznimi intrigami skušajo preprečiti formiranje demokratskega bloka in pri izbiri sredstev niso prav nič skrupulozni. Na eni strani skušajo podžigati stara nasprotstva med SDS in DS in med Radičem in Pribičevičem, na drugi strani pa skušajo pridobiti radičevce za sodelovanje v vladi. V tem pogledu igrajo zlasti čudno vlogo klerikalci, ki so še nedavno ljuto napadali Stjepana Radiča in sam dr. Korošec ie na svojih shodih vedno naglašal, da je z Radičem vsako sodelovanje nemogoče. Tem značilnejša je njegova izjava, ki jo je danes podal nekaterim novinarjem.
V svoji izjavi gosp. Korošec uvodoma na-glaša. da je položaj sedanje vlade trden, kar da je pokazalo današnje glasovanje v^Narod-ui skupščini Nato pa izraža svoje začudenje nad postopanjem gosp. Radiča, ki opušča tako ugodno priliko, da ojača vpliv Hrvatov v vladi. Dr. Korošec, gg. Vukičevič in Davidovič da so veliki prijatelji Hrvatov in sedanja viiidti ni protihrvatska. Zato oi bilo ze!i>' pni eino in uspeh bi gotov > ne izostal, če bi s>e- okretni hrvatski po':fi'<i izmerili svojo politiko za ožje sodelovanje s temi svojimi prijatelji. Gosp. Radič si je zastavil reIo nehvaležen cilj, ko se približava gosp. Pribičeviču. <Ponavljam,> končuje izjava g. Korošca. <da je. če je tej vladi sploh še kaj potrebno, potem predvsem potrebno, da sto pijo v vlado i Hrvati.«
Razumljivo je, da je ta izjava dr. Korošca, ki se je še nedavno odlikoval kot najlju-tejši in najbolj nepomirljiv nasprotnik gosp. Radiča. izzvala v političnih krogih precej Snjo senzacijo. Ostala pa je brez stvarnega efekta, ker je njen namen preveč jasen Vašemu dopisniku je gosp. Radič izjavil: fEj, tako laskave ponudbe s strani gosp. Korošca pa res nisem pričakoval. Toda gosp. Korošec me menda ne smatra za tako naivnega in neumnega, da bi ne spoznal očitne tendence, ki jo imn ta njegova gesta, a to je, da pokvari naše razgovore z SDS. Mi smo i dovolj trezni in realni politiki, da ne bemn
G. Ivan Jelačin ml. pred sodiščem
Ponovna razprava v tiskovnem procesu Jeiačin-Weixl. — Gospod Weixl oproščen v vseh bistvenih točkah. — Posrečen dokaz resnice za očitke o pozabljeni častni obljubi, o žongler-stvu g. Jelačina, «švindlu» s stanovsko nepolitično listo, o ne-vrednosti «našega zaupanja«
Včeraj se je na ljubljanskem deželnem kot tiskovnem sodišču v glavnem končal dolgotrajni tiskovni proces. 7.1 katerega je vladalo obilo zanimanja v velikem delu naše javnosti in zlasti v trgovskih organizacijah, pa tudi pri mnogih drugih, ki se zanimajo za naše javne zadeve. Razsodba, ki je v bistvenih točkah oprostilna, daie slovenskemu trgovstvu vsaj nekaj zadoščenja za napade in gonjo, ki se je vršila proti njemu o priliki zadnjih volitev v Trgovsko-obrtno zbornico in za znane dogodke, ki so sledili potem in ki čakajo na svojo likvidacijo.
O priliki zadnjih volitev v TOl Zbornico je znani organizator našega trgovstva g. Vilko Weixl napisal v «Jutru* članek z naslovom «G. Jelačinu v album«. V članku polemizira zoper volilni proglas tako zvane Jelačin-Ogrinove liste in pravi zlasti, da je «nas organiziranih zavednih trgovcev premnogo, in da hočemo svoje volitve izpeljati sami potom svojih stanovskih organizacij.* Za razne sporazume pa da g. Jelačin ni bil pooblaščen (od organizacij). «Ali ste že pozabili, g. Jelačin, na občni zbor Zveze gremijev v Kranju, kjer sta na zahtevo nas delegatov dali častno obljubo, da se bodo zbornične volitve vršile sporazumno in da si bomo na prvi širši seji postavili skupno naše kandidate. Ali ste kdaj sklicali takšno sejo, kakor je bila vaša edina dolžnost kot načelnika Zveze gremijev?*
Nato slede očitki, da g. Jelačin sploh ni niti poizkusil potom Zveze zasigurati skupen nastop vsega trgovstva, marveč se je zvezal s konsumarji proti ogromni večini slovenskega trgovstva in njegovih stanovskih organizacij. «Ali ne vidite, g. Jelačin, da ste se z Vašim postopanjem pokazali nevrednega našega zaupanja in ali Vam še ni iasno, da vse Vaše politično žongliranje, vsa Vaša gostobesednost, vsi Vaši članki, ki jih pišete in inspirirate v «Slovencu», ves švindei v Vašo konsumarsko, pod okriljem starih zagrizenih sovražnikov slovenskega trgovca sestavljeno listo ne bo nič pomagal?*
G. Jelačin je zoper g. Weixla vložil tiskovno tožbo, na kar je začel dolgotrajen tiskovni proces, pri katerem je bilo deloma potom zaprošenih sodišč, deloma pa pri več zaporednih glavnih razpravah v Ljubljani zaslišanih okrog 70 prič, večinoma najuglednejših slovenskih trgovcev iz raznih krajev. Ob-tožitelja g. Jelačina je zastopal odvetnik g. dr. Al. Vrtačnik. obtoženca pa odvetnik g. dr. Vladimir Knaflič.
Prvič je prišlo do odločilne glavne razprave dne 29. marca. 2e takrat je prišlo do delne oprostitve g. Weixla. Sodišče je smatralo za dokazano, da je g. Jelačin pozabil na svojo častno obljubo, dano na predkonferenci prilikom občnega zbora v Kranju, da kljub obljubi ni sklical zvezne seje niti sploh obveščal organizacije, da je torej delal samovoljno in na znani način sestavil svojo listo. Dokazano je torej, da je častno obljubo snedel.
Obsojen pa je bil takrat g. Weixl zaradi očitkov, da se je g, Jelačin izkazal nevrednim zaupanja, in pa zaradi
očitkov žongliranja, gostobesednosti, pisanja v »Slovenca*, švindla z listo, ki je konsumarska in stoji pod okriljem starih zagrizenih sovražnikov. Obsodba je bila prav trda. 14 dni zapora, 5000 dinarjev globe, 5000 Din odškodnine. (Senat: gg. vss Mladič, ds dr. Sajovic, ds Mohorič, s. Juvanc). Oprostilni del sodbe je postal pravomočen, obsodbeni del pa je Stol sedmorice razveljavil zaradi nepopolnosti in neutemeljenosti sodbe in zaradi pravne zmote, ter odredil ponovno razpravljanje.
Vsa stvar je torej pričela iznova, dokazi so se ponovno provedli in zlasti s tožiteljeve strani so se navajali še številni novi dokazi. Včerajšnja glavna razprava je trajala od predpoldne do pozno popoldne, senat gg. ds Avsec, ds Sajovic, ds dr. Kralj in s. Merala, razpravi sta poleg svojih zastopnikov, prisostvovala obtožitelj in obtoženec osebno. Po zanimivi razpravi in daljšem posvetovanju je g. senatni predsednik proglasil sodbo, da je g. Weixl kriv klevete zaradi izraza «konSumarska pod okriljem starih zagrizenih sovražnikov slovenskega trgovca sestavljena lista*, in se obsodi na 5 dni zapora, globo 1000 dinarjev, odškodnino 2000 Din, oprošča se pa obtožbe zaradi vseh ostalih očitkov, ne samo postranskih (<gostobesed-nost», pisanje v «Slovenca»), marveč zlasti glede glavnih očitkov, da Se je Jelačin pokazal nevrednega našega zaupanja, politično žongliranje in švindei z njegovo listo.
Razlogi sodbe kratko ugotavljajo temeljem izčrpnega dokaznega postopa-na, da je tožencu glede vseh teh očitkov
dokaz resnice v celoti uspel.
Nevrednost zaupanja je dodana po sne-deni besedi, dani v Kranju in ostalem postopanju napram Zvezi in organizaciji ter kandidaturi g. Mohoriča. S tem postopanjem, dokazanim v podrobnostih, je dokazano tudi žonglerstvo, in končno je dokazano, da je sklicevanje na nepolitičnost in nestrankarstvo njegove liste res «švindel», preračunan, da spravi nepoučene v zmoto. Zlasti je v tej poslednji smeri bilo odločilno pričevanje gospoda dr. Ravniharja, ki je povedal, kako so se domenili o ključu, po katerem so si takrat koalirane SLS, NRS in SKS ter obtožiteljeva skupina razdelile zbornične mandate.
Lojalno je treba pripomniti, da je obtoženec naglasil, da sicer vzdržuje izrečene svoje očitke, da pa ž njimi nikakor noče tangirati obtožiteljeve osebne časti in je tudi sodišče naglasilo, da sicer ni videti obtožiteljevih zlih ali nepoštenih namenov, pač pa je dokaz resnice objektivno podan in dognana fakta. na katera se opirajo upravičeni Weixlovi očitki g. Jelačinu. — Obsodba glede edinega stavka pa se utemeljuje zgolj s tem, da v tej smeri obtoženec sploh ni ponudil dokaza resnice.
S to sodbo je razčiščena vloga, ki jo je igral g. Jelačin pri zadnjih volitvah v Zbornico TOI. V ostalem se bo vršil zadnji akt še enkrat pred Stolom sedmorice, na katerega sta se pritožila i obtožitelj zaradi oprostilne sodbe, i obtoženec.
Naše MČšteijstvo v obrambo svojih pravic
Protestna resolucija poverjeništva UJU
proti revizijskemu projektu uradniškega zakona.
Predsedniki okrajnih učiteljlskili društev mariborske in ljubljanske oblasti poverjeništva UJU Ljubljana so v nedeljo zborovali v Ljubljani ter v imenu 2.717 učiteljev in učiteljic Slovenije sestavili obsežno protestno resolucijo proti nameravani reviziji uradniškega zakona. Z resolucijo najodločneje protestirajo proti ukinjenju zakonitih pravic učiteljstva, ki so mu jih dali sedanji uradniški zakjn, razvrstilna uredba in specijalni zakoni. Protestirajo proti uvajanju prakse, da se od parlamenta sprejeti zakoni spreminjajo z uredbo, četudi ima ta zakonsko pravno moč. Še odločneje se izrekajo proti uvajanju prakse, da se s to uredbo hočejo okrniti pridobljene pravice.
Mnogo nez ' n oljstva je med učitelj-stvom povz dejstvo, da se posamezni členi ur;u.	zakona sploh niso izvajali, ali pa se skušali tolmačiti z uredbami, odloki in finančnimi zakoni na škodo uradništva Tj ie rodilo klic po reviziji. Zato smatrajo učitelji za prvo dolžnost te revizije, da povzroči izvedbo neizvedenih členov uradniškega zakona na ta način, da predpiše prav:la za izvajanje teh členov, oziroma pooblasti ministre posameznih re-soirov, da izdajo pravilnike vsak za svoj resor kolikor ni mogoče izdati skupnih Pravilnikov. Največ nezadovoljstva je vzbudilo spreminjanje in poslabšanje uradniškega zakona s finančnimi zakoni, zato učiteljstvo zahteva, da se uradniSci zakon vzpostavi v svoji prvotni obliki in da se ukinejo on« členi finančnega zakona, ki slabšajo prvotne določbe uradniškega zakona. Prejemki in ostale gmotne in pravne pravice naj se v vsakem oziru izenačijo z onimi, ki jih predvideva zakon o vojski in mornarici za vojaštvo. Uradniški zakon naj se izpopolni samo v toliko, kolikor le treba glede na razmere zvišati ln ustaliti prejemke; odpravijo naj se le hibe, ki so se pokazale v praksi; isto velja glede rarvr-stilne uredbe.
Učiteljstvo protestira proti posameznim
nameram projekta revizijske uredbe k uradniškemu zakonu, predvsem proti temu, da se odvzema osnovnošolskemu učiteljstvu pravica napredovanja v prvo grupo položaj-nih plač, nadalje, da se z uvajanjem novega zvamj a pripravnikov službena leta zvišujejo faktično na 38 let, čeprav mu je s sipecijatoim zakonom priznana 321etna de-finitivna službena doba. Nadalje protestirajo proti zniževanju draginjskih in drugim, za učiteljstvo škodljivim določbam načrta kakor tudi proti nameravanemu oškodovanju meščanskošolskega učiteljstva.
Učiteljstvo zahteva, da se vse v resoluciji navedene hibe projekta revizijske uredbe popravijo v smislu zahtev, ki so jih predložile skupno uradniške organizacije ter posamezne strokovne organizacije, ter se izdela nov projekt v sporazumu in s sodelovanjem predstavnikov Činovničkega Sa-veza in za učiteljstvo v sporazumu z Udru-ženjem jugoslovemsikega učiteljstva. Resolucija nadalje navaja 31 zahtev za izboljšanje uradniškega zakona ter poziva Ci-novniški Savez in UJU. da vse te zahteve uveljavita. Obenem poziva članstvo, da sločno stoji na braniku organizacije in da nudi vodstvu vso moralno oporo v borbi za stanovske pravioe, pri čemar na) se po-siuži vseh legalnih sredstev, da izrazi svoje ogorčenje proti že izvršenemu in še nameravanemu okrnjenju pravic državnega uradništva.
Ukinjene carinarne
SuSak, 5. oktobra, n. Na podlagi naredbe finančnega ministra se ukinejo carinarnice v Bakru, Senju, na Visu in v Karlobagu. Otvori se carinarnica na otoku Krku.
400letnica Subotice
Subotica. 5. oktobra, n. V drugi polovici tega meseca se na svečan način proslavi 400 letnica ustanovitve mesta Subotice. Povodom te proslave odkrijejo v Subotici velik spomenik carju Jovanu Nenadu, ki Je ustanovitelj mesta Subotice.
Huda škrlatinka v Varaždinu
Voraidin, 5. oktobra, n. Danes so zaprli vse šole, ker se je med Šolsko d«oo pojavila epidemija škrlatinke. Konštatlramh je fat-redno veliko število slučajev.
Naši Kraji in
Rešitev stanovanjskega problema
Stanovanjska zaščita se s 1. novembrom ukine in uvede «zlata» najemnina?
Beograd, 5. oktobra.
Dočim je minister socijalne politike g. dr. Gosar doslej skrbno prikrival svoje načrte glede rešitve stanovanjskega vprašanja po 1. novembru, ko preneha veljavnost sedanjega stanovanjskega zakona, očividno iz razloga, da se pred občinskimi volitvami v Ljubljani kot nosilec klerikalne kandidatne liste ne zameri niti hišnim posestnikom, niti stanovanjskim najemnikom in je prepovedal uradnikom svojega ministrstva dajati novinarjem vsakršne informacije o stanovanjskem vprašanju, se sedaj doznava, da je tozadevni načrt v ministrstvu za socijalno politiko že izdelan.
Po informacijah današnjih beograjskih listov obstoja načrt v tem, da se stanovanjska zaščita v sedanji obliki s 1. novembrom ukine. Stanovanjska sodišča bodo po tem načrtu s 1. novembrom popolnoma ukinjena in bodo hišni posestniki lahko svobodno razpolagali z izpraznjenimi stanovanji. Vprašanje najemnine se uredi tako, da se na podja-gi predvoine najemnine določi najemnina v zlati valuti. Te odredbe bodo veljale do 1. maja 1928., po tem roku pa bo ukinjena vsaka omejitev in naj bi nastopila v stanovanjskem vprašanju zopet predvojna praksa.
lesna intervencija
poslancev SDS
za reducirane gimnazije, za uradništvo in za ljubljansko gledališče.
V torek zvečer so delegati kluba SDS v Beogradu gg. dr. Kramer, dr. Budi-savijevič in Hinko Krizman posetiii prosvetnega ministra dr. Kumanudija in mu predložili več aktualnih prosvetnih vprašanj. Med drugim so zahtevali ukinitev uredbe o redukciji gimnazij. Gospod minister je delegaciji izjavil, da bo redukcijo gimnazij v vseh onih krajih, kjer razpolagajo učni zavodi s potrebnimi prostori in učiteljskim zboTom, od-godii za eno leto. V veljavi ostane samo še redukcija petega razreda na tretji gimnaziji v Ljubljani, dočim se ukinjeni razredi na gimnaziji v Ptuju, Murski Soboti in Kočevju za letos zopet vzpostavijo. Glede Maribora je prosvetni minister pristal na to, da se vzpostavi ukinjeni peti razred gimnazije, zato pa hoče ukiniti peti razred realke. Deputacija je proti temu odločno protestirala, vendar pa je g. minister vztrajal pri tem svojem sklepu, češ da ni mogoč noben drugačen izhod.
Deputacija je nadalje intervenirala glede številnih premestitev učiteljev in profesorjev za časa volilne borbe in je g. minister obljubil, da bo vse te krivice v najkrajšem času popravil. Nadalje so zastopniki SDS opozorili ministra na projekt uredbe o reviziji uradniškega zakona, ki dela zlasti osnovnošolskemu učiteljštvu krivico s tem, da mu onemogoča napredovanje v prvo skupino druge kategorije. Dr. Kumanudi je izrazil mnenje, da ta projekt v svoji sedanji stilizaciji ne bo uveljavljen in obljubil, da se bo zavzel za to, da se iznešene pritožbe delegacije SDS upoštevajo. Isto velja tudi za profesorje.
Končno je deputacija opozorila gospoda ministra na finančni položaj Narodnega gledališča v Ljubljani in zahtevala, naj se prosvetni minister zavzame za to, da bodo gledališču v Ljubljani vrnjene vsote, ki so mu bile odtrgane radi tiskovne napake v državnem pro-
Veselj	Pi»antnOi
BEBE DANIELS
najlepša igralka Ai;er ke v izvrstni k' m -ciiji
ENFANT TERRIBLE
P kantri doživi aji zakonskega para, ki ni bil poročen Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9.
ELITNI KINO MATICA
računu. Deputacija je nadalje zahtevala, da prevzame država obveznosti gledališke uprave napram kontraktualnim članom in referentom ljubljanskega gledališča in jih prizna kot državni dolg na račun partije 55. državnega proračuna. G. minister je na to takoj pristal in spričo delegacije takoj podpisal tozadevno predstavko finančnemu ministru. Deputacija je istočasno naglasila potrebo, naj se ljubljanskemu gledališču prepuste presežki dohodkov nad 500 tisoč dinarjev namesto dosedanjega presežka nad 1 milijon dinarjev in da prosvetni minister ta predlog osvoji in ga iznese v finančnem odboru. G. minister dr. Kumanudi je pokazal za položaj ljubljanskega gledališča polno razumevanje in obljubil, da bo storil vse potrebne korake, da izpolni iznešene zahteve.
Zaključek kongresa evropskih tujsko-prometnih centralnih organizacij
Dne 23. septembra se je vršila otvoritev tega kongresa v Sloveniji, a zaključil pa se je kongres zopet pri nas, in sicer v torek v Rogaški Slatini. Po otvoritvi so se kongresisti peljal1 preko Zagreba na Plit-vička jezera, od tam pa na Šibenik, kjer jih je čakala ladja »Karadjordje«, ld jo je dala v namene kongresa na razpolago Jadranska plovitba.
Nadvse veličasten vtis je napravila na goste edinstvena lepota Plitvičkih jezer, ki nimajo primere v Evropi. V krasnem vremenu so si tujci ogledali Šibenik in okolico, nakar so se vkrcali na parnik, ki jih je povedel dalje proti jugu. Na parniku so se delegati sestajali k posvetovanjem ter obenem uživali krasote našega Primorja. Občinstvo v Makarski in na Korčuli je pripravilo odličnim gostom skromen, a naravnost ganljiv sprejem z godbo Sledil je obisk romantičnega otoka Mljeta, karakterističnega po svojih vulkanskih tvorbah in zanimivega zaradi preko 3 km dolgega slanega jezera, ki je zvezano z morjem z ozkim, mestoma komaj 3 metre širokim kanalom.
Starodavni Dubrovnik je priredil gostom svečani sprejem pod toplim južnim soln-cem. Iz Dubrovnika so gostje napravili izlet v Sarajevo in Mostar, kjer so imeli priliko opazovati zanimivo orijentalsko življenje. Ogledali so si razne mošeje, čar-šijo, javne naprave in zanimive muzeje ter nakupili mnogo spominkov, vezenin, preprog in filigranskih del v srebru in zlatu. »Putnik« v Sarajevu je skrbel za to, da ]e bila dolga vožnja čim največ mogoče olajšana. Posebnemu vlaku, v katerem so bile napravljene postelje, je bil priklopljen razgledni voz. kjer so se servirala gostom mrzla jedila. Iz Kotora so pohiteli gostje z avtomobili še ni Cetinje, odkoder so se zvečer zopet vrnili proti Dubrovniku.
Nadaljevanje kongresa se je vršilo na brodu ki je pristal v važnejših lukah gornjega Jadrana Povsod je prebivalstvo prirejalo gostom prisrčne sprejeme, javni faktorji ter društva za tujski promet pa so skrbeli za primerno pogostitev.
Preko Zagreba so delegati prispeli v torek v Rogaško Slatino, kjer se je vršil zaključni sestanek. Pri večerji, ki jo je priredila gostom na čast uprava zdravilišča, je pozdravil kongresiste g. ravnatelj dr. Šter, v imenu tujsko-prometne zveze za mariborsko oblast g. dr. Pirkmajer, v imenu občine Rogaške Slatine pa dr. Kolterer. Večer je potekel v najprijetnejšem razpoloženju. Gostje niso mogli prehvaliti jugo-slovenskega gostoljubja ter so prekipevali navdušenja za naše kraje. Včeraj so se povrnili preko Maribora v svoja domača mesta.
Slovo gostov v Mariboru
Maribor, 5. oktobra S popoldanskim brzovlakom so prispeli iz Rogaške Slatine v Maribor udeleženci mednarodnega kongresa za tujsko propagando. V lepi okrašeni kolodvorski restavraciji je priredila mestna občina zakusko, ki so se je udeležili oficijelni zastopniki Maribora, tak-) podžupan dr. Lipold, general Spasič z oficirskim zborom, predsednik Zveze za tujski promet dr. Pirkmajer z ostalimi odborniki, gospa soproga generala Maistra, zastopniki tiska in drugi odlič-niki. Med zakusko je zapel Devov kvartet
več slovenskih pesmi, ki so napravile na goste globok vtis.
Imenom mestne občine je došle goste pozdravil podžupan dir. Lipold. v imenu velikega župana pa dr. Ipavic. Za prisrčni pozdrav se le v imenu gostov zahvalil generalni tajnik mednarodne zveze za tujski promet, zastopnik Holandske vian Vande-ker. V posebno toplih besedah se je zahvaljeval g. dr. Žižku, ki je z največjo požrtvovalnostjo to vestnostjo spremljal goste na potovanju po naši državi. Gosti so v znak priznanja iskreno vzklikali: Živio dr. Žižek!« Po kratkem odmoru so nato gostje odpotovali v svojo domovino. Ob odhodu brzovlaka so živahno vzklikali: »Živin Maribor! Živio dr. Žižek!«
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Mariborsko gledališče
Predstave se prično ob 20. Četrtek, 6.: «Revizor». Premijera. Otvorit*
vena predstava. petek, 7.: Zaprto. Sobota, 8.: «Revizor». B. Nedelja, 9.: «Bajadera». Premijera.
Celjsko gledališče:
Četrtek, 6.: «Hlapci». Cankarjeva drama.
_ Kiepura t Berlinu. Poljski tenorist Jan Kiepura. ki so ga razglasili za novodobnega Carusa in ki je apgažiran lia dunajski Državni operi, bo pel prihodnje dni v berlinski Državni operi glavno tenorsko partijo v operi cčudež Helijane>.
Pisatelj Knut Hamsun, o katerem se je zadnje čase pisalo, da je odložil svoje čudovito pero, je pravkar dovršil roman «Skita-lec», ki izide istočasno v originalu in v nemškem prevodu.
Začetek operne sezone v Ljubljani. V nedeljo, 9. t. m. zvečer se poje v operi Gouno-dova opera <Faust» v sledeči zasedbi: Margareto poje ga. Davidova - Slatinova kot gost, Marto ga. Medvedova, Sibila ga. Poli-
čeva. Fausta poje gosp. Banovec, Mefista gosp. Rumpel, Valentina pa gosp. Holodkov. Wagnerja poje gosp. Šubelj. Opero dirigira in režira kapelnik gosp. Balatka. V tej operi nastopi tudi celotni baletni zbor pod vod stvom baletnega mojstra gosp Vaclava Vleka. Predprodaja vstopnic od petka dalje pri dnevni blagajni.
Otvoritev gledališke sezone v Mariboru. Danes, dne 6. oktobra se otvori nova mariborska gledališka sezona z Gogoljevo klasično komedijo <Revizor». Prva glasbena premijera bo v nedeljo, 9. oktobra. Uprizori se Kalmanova opereta <Bajadera>.
Otvoritev letošnje dramske sezone bo v soboto, 8. t. m. Uprizori se Shakespeareova komedija <ITkročena trmoglavka* v Župančičevem prevodu in z go. Nablocko ter gosp. Levarjem v glavnih nlogaii. Režijo vedi g. Šest, nove originalne dekor.oije so izvršene po načrtih akad. slikarja Ivana Vavpotiča. Prihodnje premijtjre. 'u ho.lo v kratkih pre sledkih sledile diuga drugi, so: Wildeov <ljfalni soprog>, Cankarev «Hlapec Jer-cej» in Kulundžiee'a drami < Pol noč«.
Šaljapinov koncert v Beogradu se bo vršil nepreklicno dne 17. novembra. Slavni ru ski umetnik se nahaja sedaj na turneji po Angleškem in se pripelje v Beograd z Dunaja preko Budimpešte.
Mariborska porota prvič na komisijskem ogledu morišča
Pot skozi gozdove na obmejni kraj, kjer je bil umorjen finančni stražnik Janko Resnik.
Maribor, 5. oktobra Po 30. letih, odkar obstoja mariborsko okrožno sodišče, so se prvikrat porotniki, porotni senat, državni pravetoiki, zagovornika in 4 obtoženci odpeljali iz porotne dvorane na komisijo. Ob 7. zjutraj po prihodu vlaka v Št. Ilj so se neobičajni iin mnogoštevilni sodni komisiji pridružili še orožniki in finančni stražniki s starešino g. Ga-brščkom in orožniškim komandirjem g. Lavrenčičem.
Žalostni sprevod je krenil ob oblačnem dnevu med s 1 ov ems k ogor i škirni vinogradi in sadovnjaki po hribu navzgor proti meji, da vidi sodna komisija pot, na kateri so morilci 7. septembra lanskega leta videli pokojnega finančnega stražnika Janka Resnika. Na čelu komisije so korakali vsi 4 obtoženci, močno vklenjeni v verige v spremstvu dveh orožnikov z nasajenimi bajoneti.
Pot skozi gozdove.
Pot komisije je kmalu iz Št. Ilja krenila v gozdove, ki se vijejo ob meji nepretrgoma od Št. Ilja dalje vzporedno z Muro do Gornjega Cmureka, skozi Slovenske gorice. Porotniki so se kmalu prepričali, da hodijo po pravi tihotapski stezi, ki se je končno čisto izgubila ter prenehala v tr-njevem grmovju. Orožniki, ki so spremljali mladega obtoženca, 141etn>ega Dominika Jamernika po njega aretaciji dne 2. decembra lanskega leta na Resnikovo moriš«, so danes vodili sodno komisijo s porotniki in pričami ves čas po gozdovih nad Št. lijem. Morali so preplezati ostre strmine, dokler se niso znašli v usodni, temni, gosto zaraščeni in vlažni dolinici, kjer je 7. septembra 1926 izkrvavel Janko Resnik cb potoku, ki se vije kakor kača med drevesi in kjer sedaj stoji skromen spomenik z zlatim napisom: »Janku Resniku, irmotjenemu od tihotapcev.«
Orožniki so na tem mestu komisiji nazorno pokazali in opisali, kako jim je na tem mestu slikal obtoženi Jamernik Resnikov umor. (Glej o tem včerajšnje »Jutro«!) Med tem časom niso obtoženi na morišču kazali prav nikakega razburjenja, pač pa neprestano odločno odklanjali vsako krivdo ta udeležbo na umoru. Jamernik ge nepretrgoma in vehe m elitno ponavljal, da so ga orožniki prisilili k priznanju. Tudi oče obtoženega Jamernika, močan kmet iz Ja-renšne, je spremljal ves čas sodno komisijo. V žalostno dolinico, kjer se je izvršil umor, je prišlo tudi mnogo obmejnih domačinov, nekateri so v bližini nabirali gobe. Ponovno ie morala sodna komisija prestopiti državno mejo in hoditi po tako zva-nih nevtralnih potih. Srečala je tudi avstrijskega kmeta z lepim slovenskim imenom Muhič. ki je govoril čisto slovenščino. Mu-Mč je dva obtoženca spoznal, ker sta tam mimo hodila v Špilje.
Po končanem ogledu morišča.
kjer je komandir g. Lavrenčič točno opisal, kako so našli mrtvega Resnika sključenega nad potokom, kakor da bi pil vodo, je komisija krenila z obtoženci na vrh v občino Ceršak. Tam je predsednik porotnega senata zaprisegel na n^vi državni cesti dve priči, zakonska Šebeder, katerih 8-Ietai sinček je videl na dan umora Jamernika kako je nesel vojaško puško. Deček je danes natančno spoznal Jamernika.
Od tu je komisija krenila nazaj proti Št. Ilju. Med potjo sta bili zaslišani še dve priči, trgovec Čevra in gostilničar Vavpottč. Obe Priči sta potrdili, da jima je Jamernik po aretaciji vpričo orožnikov pripovedoval, na kakšen način je bil umorjen Janko Resnik; V Št Ilju je sodna komisija zaslišala še železniškega deravca Zorca, ki je tudi poslušal Jamernika pri Vavpotiču.
Povratek v Maribor.
Ob 15. se je sodna komisija vrnila v Maribor. V poroini dvorani se je nato nadaljevala razprava. Hodniki sodišča so bili nabito polni radovednega občinstva. Do
poznega večera se je nadaljevalo zasliševanje prič, po večini orožnikov in finančnih preglednikov. Orožniki so pripovedovali o aretaciji in priznanju Jamornikovem, ki so ga takrat z malim odmorom zasliševali vso noč in drugi dan dopoldne ter ga 2. decembra 1926 peijali tudi na kraj umora in nato v preiskovalni zapor. Nekatere alibi-priče so zopet potrdile, da obtoženci dne 9. septembra 1. 1. niso mogli biti navzoči na kraju umoTa.
Ob 21. je bila razprava prekinjena ter se bo jutri nadaljevala in pričakovati je, da se bo tud-i zaključila.
Razpis občinskih volitev v Ptuju
Ptuj, 4. oktobra. Z včerajšnjim dnem so razpisane volitve tudi v ptujski mestni svet. Vršile se bodo na nedeljo, 4. decembra. Reklamacijski rok poteče s 17. oktobrom.
Nadejamo se, da bo tudi tokrat zmagala v Ptuju narodna zavest nad strankarstvom in da bodo slovenski volilci v Ptuju tudi v bodoče zagotovili slovenski magistrat, proti kateremu so se že z vso resnostjo in z vsemi možnimi odkritimi in tajnimi sredstvi začeli boriti tukajšnji nasprotniki, ki še vedno ne morejo preboleti, da žive v današnji ju-goslovenski narodni državi.
Pričakujemo, da se bo v Ptuju osnoval močan slovenski blok, ne glede na pripadnost k strankam. Složen nastop bo zagotovil častno zmago. Na ptujskih tleh, ki so nekoč bila ognjena, ne smemo več dopustiti da bi zopet začela tleti žerjavica nekdanjih sovražnosti. Zato pričakujemo, da bodo tudi pristaši SLS v Ptuju pripomogli k ustvaritvi enotnega slovenskega bloka. Ne moremo ver jeti, da bi SLS želela imeti na sebi madež, da bi pomagala s samoglavostjo ali strankarsko zagrizenostjo izigrati Ptuj v roke skupnih nasprotnikov.
Prekmurski Čaruga
pred sodiščem
Pred kazenskim senatom v Varaždinu sedi že od ponedeljka dalje prekmurski Ca-ruga. zloglasni tolovaj Ivan Balažič s člani svoje tolpe, ki je bila zadnja leta strah prebivalcev v Prekmurju in Medjimurju. O Balažičevem »delovanju« smo večkrat poročali. Tolpa je plenila trgovine in neprestano ogrožala imovino prebivalcev. Balažič je imel med seljaki mnogo zaveznikov, pri katerih je spravljal ukradeno blago, obenem pa užival zanesljivo zatočišče. Le tako je bilo mogoče, da se je Balažič dve leti in pol mirno skrival pred orožniki. Končno se je orožnikom posrečilo, da so Balaždča izsledili pri kmetu Matiji Ber-glezu, kjer se je s svojo ljubico in tovariši zvečer ravno gostil z ukradenim svinjskim mesom.
Mnogo tatvin je Balažič izvršil sam, večkrat je bil njegov zanesljiv pomočnik Fra-ajo Martičevič, ostali njegovi pajdaši pa so bili Štefan Koprek, Mikač, Furjan in Rož-manič. Slednji se še vedno skriva pred zasledovalci. Skupna škoda, ki jo ie Balažič povzročil s tatvinami, presega 200.000 Din. Od tega je samo trgovec Alojzij Herek oškodovan za 70.000 Din, dočim se ostanek nanaša na tatvine ed 100 do 7.000 Din. Značilno za lopovsko natuiro Ivana Balažiča je dejstvo, da je okradel tudi nekatere svoje zaiščitnake, ki so se mu zamerili. Razprava bo trajala še par dini.
Pripravlja se:
VESELITE-SE
KOSTUMA
SAJ-STC-KUP1L PL-CTEN1NO KATE' RO-V-RNl-KVALITE'
LAJ
SKKOLl
Samo še danes ob: 4., pol 6., pol 8.9
Conrad Veidt
Elizabeta Bergner Walter Rilla
Florentinski goslač
Telefon 2730.	KINO «DVOR»
Pride: «Bela sužnja»
Vladimir Gajdarov, Liane Haid.
n
BELA SUŽNJA"
lake. Vso noč drdrajo klopotci. Udarjajo težko, da zveni v nočeh, kakor votli udarci na mrtvaško rakev. Ni težko umreti otroku, ki še ni odprl svojih oči v življenje in položil svoje roke na plug. Ni težko umreti starčku, ki ie sejal in požel. Težko je umreti možu, ki je še mlad in bi še rad v srca vsajal zrna ljubezni. Težko se je posloviti od sveta, ko si komaj začel graditi svoj mirni dom.
Ni se pokojnemu izpolnilo, da K ležal v rodni primorski krajini. Še videti je ni smel. teptane in ponižane. Med nami ostane. Ljubeče roke bodo spomladi nasadile rož na prerano gomilo. Misel prijateljev ln tovarišev bo govorila s pokojnim, da ne bo sam, zapuščen v mrzlih, burnih zimskih nočeh.
*
Živahno in veselo je zdajle življenje v haloških goricah. Zjutraj ta zvečer se razpredajo drobne meglice. Čez dan pa je vreme solnčno in v vinogradih se sučemo prav zadovoljni. Trgatev se je začela. Ker je grozdje dozorelo v lepem toplem vremenu, se je krasno razvilo in sočno dozorelo. Kljub temu, da je grozdje lepo in zdravo, so stiskalnice skope. Bo letos menda kar za 60 % manj pridelka, kakor lani. Toda vinski mošt tehta 18 do 23 % sladkorja po klosterneuburški tehtnici. Cene se sučejo okrog 7 do 10 Din. Po dolgih letih se zopet Avstrijci zanimajo za naše vino. Gostje in kupci prihajajo iz Gradca, kar pač •najbolje dokazuje, da je letošnja kapljica izvrstna. Že od 1. 1917 nismo imeli take.
linfte obleke
in bluze, volnene m iz barhtnta, kakor tudi za deklice, ima v ve iki izbiri m po naiUgodnejših cenah BELIHAR in VELEPIČ, Mestni trg.
Kdo bo vzdignil voz...?
Fantovska stava z nesrečnim izidom.
Mirna na Dolenjskem, 5. oktobra Na Mirni se je zbrala gruča že precej veselih fantov. Vidmarjev Francelj bi se bil rad postavil, in je obljubil, da privzdigne zadnji del zraven stoječega voza na rame pod pogojem, če mu ostala družba plača Štefan vina. Ako pa ne dvigne zadnjega dela loj trškega voza na rame. pa plača on dogovorjeno vsoto za vino. France je zlezel pod voz, se uprl z rameni pod osnice in sunil z rameni navzgor. Očividno zaradi prevelike teže voz ni obstal na ramah, ampak mu je zdrsnil in se prevrnil v jarek.
Nato pa je zahteval Vidmar, naj mu tovariši vseeno plačajo vino. Seveda so se dvignili protesti, da ni France izvršil, kar je obljubil. Iz ironičnih opazk, ki so letele na močnega Francdjna in iz zbadljivk na »taike, ki ne plačajo obljube« je nastal prepir, ki se je povečal še s tem, ker je zahteval lastnik voza. da mu ga morajo sestaviti ta odpeljati na prejšnje mesto. V jezi je izdrl Francelj ročico in začel z njo mahati okrog sebe.
Pri tem je zadel tudi Jožeta Zavrla, svojega soseda, ki je le iz radovednosti opazoval prizore. Zavrl je dobi! udarec po licih in glavi in je glasom zdravniškega pregleda težko poškodovan ter nekaj časa ni sposoben za nobeno delo.
Zadnje dejanje fantovske zgodbe pa se bo obravnavalo pred sodiščem. Zavrl zahteva namreč odškodnino za bolečine in za izgubljeno dobo, ki jo mora prestati v okrevanju. Fantom pa bo vsa zadeva v nauk, da se je treba brzdati, sicer se razvije vsaka zabava v neprijetnost, ker imaš poleg posla s sodiijo in večkratnih potov do gosposke še nepotrebne izdatke za zdravnika, zdravila in odškodnine.
LN T RPEŽH EM • PL-ET-EHJU NE-NADjMLJUJ-E- NOBEN SUOEN-IZDELEK
Vladimir GAJDAROV, Liane HAID.
Telefon 2730. Kino «DVOR» Pismo iz Slovenskih goric
Poslovilna beseda umrlemu šolniku Božidarju Cahariji. — Letošnja trgatev v Slovenskih goricah.
Pri Sv. Rupertu v Slov. goricah je umrl šolski upravitelj Božidar Caharija. Odšel je v večnost v prvi jeseni, ko še niso po-rumeneli gozdovi in es v mehko božaj očih solnčnih pramenih iskrijo žlahtni grozdi na trtah. Klopotci udarjajo v lahnem jesenskem vetru, z goric odmeva pesem in vriski veselih trgačev Šibi j o se ramena fantov, ki nosijo brente s sladkim bremenom.
Da bi še enkrat vstal, Dorče Caharija, da bi stopil na vrh! Popil bi ga kozarec, razvezala bi se mu beseda in lažje bi mu bilo pri srcu, ki je pogrešalo morja in primorskega solnca. Naša pesem, tista pre-čudna skrivnost, v katero je Slovenec potopil svojo bol in radost, bi mu ozdravila bolehne misli, čim bi nam zopet zapel:
— Sezidal sem si vinski hram . . .
Hrepenel je, d h bi si postavil svoj dom, da bi si zgradil toplo gnezdo. A komaj je dogotovil načrte in izkopal temelje, že ga je zlata jesen položila v tesen, mrzel in tih domek pod črno cipreso.
Št. Rupert se je odel v nemo žalost, samotne so sedaj šentjakobske poti. Vitki jagnedi se vrtajo v zrak kakor tegobne misli in na večer obliva krvava zarja ob-
Medvedka v zdravilišču
V sanatoriju Kasindolu pri Sarajevu je v ponedeljek popoldne nastala med pacijenti prava panika. Ko so ravno pojužinali in se odpravljali v paviljone, da bi se še na-vtžili popoldanskega solnca, se je pred paviljonom za ženske pojavila čudna družina: stara medvedka s štirimi mladiči.
Lahko si je predstavljati, da so pacijenti, posebno še ženske, bili bliskoma na nogah. Vse je kričalo in začelo begati kakor brez glave. Nekaterim je uspelo, da so iz paviljonov pobegniti v sobe. Drugi, počasnejši, pa so začeli urno graditi barikade s stoli in ležišči No, medvedka se za ves hrušč in trušč ni niti malo zmenila. S svojimi mladič; se ie mirno sprehajala po potih, nasutih s peskom, se ustavljala in začudeno gledala prestrašene pacijente. Ko so le-ti videli, da opasnost ni tako velika, kakor so v prvih hipi domnevali, so medvedko radovedno opazovali skozi zaprta okna in izza čudnih barikad.
Posebno kavailirski se je napram medvedki izkazal upravitelj zdravilišča. Ni streljal (ker je v sarajevski oblasti zabra-njeno streljati medvede), pač pa je nenavadni poset t ako; telefoniano javil sreske-mu poglavarju ,ki je odposlal proti sanatoriju orožniško patruljo. Za grmelo je par slepih strelov v zrak in medvedka je s svojimi mladiči precej urno pobegnila nazaj proti Jahorini, odkoder so jo menda proti Sarajevu pregnali vojaški manevri, ki so se te dni vršili v jaborinskih gozdovih.
Domače vesti
*	Angleška letalska ladja v splitskem
pristanišču. Splitčani se silno zanimajo za veliko angleško bojno ladjo Eagle, ki se po povratku iz Benetk še vedno nahaja v splitskem pristanišču. Ladja je ogromna, dolga 180 metrov, široka 30. Zanimiva Je posebno zato, ker je prirejena za dviganje in pristajanje letal. Zaenkrat so ladje te vrste zares prava redkost na vsem svetu, ker jih imajo Angleži samo Štiri, Američani dve ter Francozi in Japonci po eno. Na spodnji palubi, ki služi za hangar, je prostora za 24 letal. Tokrat ie na ladji samo 18 večjih in manjših letal. Letala so prirejena samo za potovanje In pristajanje na suhem, imajo pa posebne vrečice, napolnjene z zrakom, za slučaj nesrečnega padca v vodo. Nedavno se je blizu Splita na ta način razbilo letalo, vendar se pilotom ni zgodilo nič hudega. Ladja ni zgrajena za borbo na morju, marveč pri bitkah stoji ob strani. Vzlic temu Je opremljena s par topovi srednjega kalibra. Na ladji je 60 častnikov in 800 mornarjev. Te dni se bodo vršili manevri, ki bodo gotovo izredno zanimivi.
*	Kongres Jadranske Straže. Glavni odbor Jadranske Straže s svojimi 500 krajevnimi odbori bo priredil kongres v dneh 30. in 31. oktobra ter 1. novembra. Kongres se bo vršil v Splitu in ob tej priliki Si bo izvršila temeljita izprememba dosedanjih pravil, izvolila se bo nova uprava in določil se bo obsežen delovni program za bodočnost.
*	Socijalisti vlože tožbo proti »Slovencu«. Kakor javlja »Delavska politika«, vlože socijalisti proti »Slovencu« zaradi zadnjih pamiletov, v katerih očitajo socialistom denuncijacije proti komunistom, tožbo, da nudijo »Slovencu« priliko, da svoja laži tudi dokaže. Jasno ie namreč, da bi »Slovenec« zaradi strahu pred mariborskimi občinskimi volitvami rad povzročil zdražbo med obema socialističnima skupinama.
*	Za žensko volilno pravico. Žene v Beogradu in Zagrebu, Sarajevu in Splitu, Kragujevcu in Varaždinu se mrzlično pripravljajo na manifestaciiske shode za dosego volilne pravice. Slovenke, ne za-ostajajmo za njimi in agitirajmo od žene do žene, da ne ostane nobena doma v nedeljo dne 9. oktobra, ko priredimo me naš shod v Ljubljani. Vse v Mestni dom ob 3. popoldne! — Pripravljalni odbor.
*	Uradni poziv petošolcem državne realne gimnazije v Kočevju. Z brzojavno na-redbo g. ministra za prosveto ie redni pouk v tekočem šolskem letu zopet dovoljen. S poukom se prične v petem razredu v četrtek, dne 6. oktobra ob 8. zjutraj. Pridite točno! — Ravnateljstvo.
*	Novi gojenci vojne akademije. Prošli ponedeljek je vstopilo v nižjo šolo beograjske vojne akademije nad 400 novih gojencev^ ki so naslednji dan dobili uniforme. V torek so se v vojni akademiji že pričela predavanja.
*	V višjo pedagoško šolo v Zagrebu bo sprejetih letos samo 20 novih kandidatov in kandidatkinj. Število slušateljev se je zaradi tega tako znižalo, ker so slušateljem bili ukinjeni redni učiteljski prejemki za dobo šolanja. Za beograjsko višjo pedagoško šolo bo, kakor vse kaže, še manjši odziv zlasti tudi zaradi tega. ker v Srbiji nimajo meščanskih šol.
*	Železniškim vpckojencem in vdovam v vednost. Odbor društva železniških vpo-kojencev je na seji sklenil, da odslej ne bo dajal nobene iniormacije članom, ki ne plačujejo redno članarine. Za take člane odbor tudi ne bo ničesar ukrenil. Članarina 2 Din mesečno je tako malenkostna, da skoraj več ne zadostuje za društveno delovanje. Društvo pa mora tudi od tega prispevati v centralni Savez za skupno delovanje. To naj vzamejo na znanje tudi naši zaupniki, ter odklonijo vsako posredovanje tistim, ki redno ne plačujejo članarine.
*	Tečaj o tehniki obdelave pločevine. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani priredi pod vodstvom g. Josipa Štirna, profesorja tehniške srednje šole. tečaj o tehniki obdelave pločevin, ki je namenjen zlasti kleparskim, ključavničarskim in kovinarskim mojstrom in pomočnikom. Tečaj je brezplačen ter bo trajal okoli dva in pol meseca. Poučevalo se bo v prostorih tehnične srednje šole in sicer trikrat tedensko v večernih urah. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo ustmeno ali pi-stnemo pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10. najkasneje do 20. oktobra. Otvoritev tečaja se bo pravočasno naznanila udeležencem.
*	Smrtna kosa. Nenadna smrt je včeraj ugrabila v Ljubljani g. Vilka Praprot-n i k a, višjega davčnega upravitelja. Nepričakovana vest je pač z žalostjo presu-n3a marsikaterega Ljubljančana, saj je bil pokojnik znan v vseh ljubljansk:h krogih. Marljiv in vesten je bi! v službi, priljubljen pa v vsaki družbi radi svoje hudomušne šegavosti. Velik je krog pokojnikovih prijateljev, ki bodo ljubeznivega družabnika in kolegijalnega tovariša nemilo pogrešali. Pokojni Vilko Praprotnik, ki je bi! vedno odločen narodnjak ter vobče po telesu in značaju kremenita osebnost, ie zatisnil oči v najlepši moški dobi. star 47 let. — V Laškem je v starosti 68 let umrl g. Juto B e n e d e k, dimnikarski mojster in posestnik. Bil je ugleden občan daleč naokrog. Pogreb se bo vršil jutri ob po! 17. na domače pokopališče. Bodi pokojnima ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Smrt slovenskega učitelja v Beogradu. Dne 2. t. m. je v Beogradu umrl g. Ivan Kelc, bivši nadučitelj v Novi Štifti pri Gornjem gTadu. Pred leti ie stopil v stalni pokoj in se nastanil v Kamnikn, od koder se je lani preselil v Beograd k svojemu sinu g. dr. Iv. Kdcn, načelnika v železni-
škem ministrstvu. Pokojnik Je bil napredni ak starega kova, neomajen v svojih političnih nazorih. Med stanovskimi tovariši v svojem okraju je užival največji ugled in spoštovanje, ljudstvo pa ga je imelo rado kot šolnika izrednih vrlin. Da je bil kot stari liberalec zveš* naročnik naprednih listov, je samoobsebi razumljivo. Pokopali' so ga v ponedeljek popoldne. Naj mu bo bratska zemlja lahka, njegovi rodbini pa naše iskreno sožalje!
* Nov dokaz socijalnosti klerikalnih mogotcev. Na drugem mesta poročamo o povišanju stanarine, odnosno odpovedi stanovanja po ljubljanskem velekapitalistu Pollaku svojim stanovalcem na njegovem kamniškem posestvu, katerega si je pridobil seveda tik po vojni. Vdova državnega vpokojenca stanuje v Kamniku že desetletja v hiši (stari graščini), ki nima niti vodovoda, niti elektrike in pozimi niti ne gazu. Stanuje v tem poslopju, ker pač nima sredstev, da bi si na stara leta privoščila udobnejšega bivanja. Seda; pa jo namerava pobožni g. Pollak vreči na cesto na ta način, da ji je povišal stanarino enostavno na 800 dinarjev, to je točno na toliko, kolikor znašajo njeni celokupni mesečni prejemki. Jasno, da tega uboga vdova plačati ne more, vsled česar bo morala stanovanje izprazniti. Kam se bo obrnila, tega g. Poljak ne vpraša, in z njim jo ne vpraša niti socijalni minister g. Go-sar, niti nihče teh hipersocijalnih klerikalcev. — Točno so sledile vzgledu Pollako-vem tudi kamniške »usmiljene sestre«, ki posedujejo v Kamniku več hišnih posestev. V eni teh hiš stanuje uradniška obitelj petih članov. In te »milosrčne« sestre so povišale ubogi rodbini najemnino na mesečnih 1000 Din s pripombo, da je stanovanje smatrati odpovedanim, ako take najemnine ne zmore Kakšno ie duševno razpoloženje družine, ki stoji pričetkom zime pred deložacijo, si ni težko predstaviti poštenemu človeku. — Kar pa je pri stvari najlepše, je to, da ista usoda ni doletela najemnika spodnjih prostorov iste hiše, ker je le - ta odličen član SLS. Toliko neusmiljenosti bi ne smele biti zmožne baš »usmiljene sestre«! Taki eksperimenti so poleg vsega zelo nezdravi, ker rodijo pohujšanje. Ni izključeno namreč, da bodo po teh vzgledih krščan. veljakov i ostali hišni posestniki skušali dvigniti enake horendne poviške. Tako postanejo po zaslugi najodličnejših klerikalnih luči v Kamniku stanovanja najdražja. — Koliko socijalnega čuta vobče moremo od. klerikalcev pričakovati, se razvidi iz takih slučajev, ki pa niso osamijeni.
*	»Popotnik«. Izšla je te dni prva številka te pedagoške revije z zanimivo vsebino. Univ. prof. dr. O^vald razpravlja o učiteljskem problemu, dr. Fran Čibej o temeljih moderne pedagogike in Ljudevit Stiasny objavlja spis »Lev Tolstoj kot pedagog«. Poleg teh so še druge didaktično-metodične razprave iz šolskega dela in obči šolski pregled. »Popotnik« izhaja mesečno in stane letno 50 dinariev.
*	Jesenska sezona na naši revljerL Jesenska sezona na gornjem našem Primorju ni uspela tako, kakor se Je pričakovalo. Večina gostov odhaja z gornjega Jadrana v Dubrovnik in Split. Ves mesec september so bili parniki Jadranske plovitbe, ki so vsak četrtek in nedeljo vozili s Sušaka v Dalmacijo, prepolni potnikov. In tako ie tudi v oktobru. Vreme je še vedno lepo in ugodno in tujci še v velikem številu potujejo na jug.
*	Krvava drama se je prošli ponedeljek odigrala v Osjeku. Triindvajsetlemi krojaški pomočnik F. Sebetič, ki je že več časa ločen od svoje žene, je streljal na svojo ženo, ker se ni hotela vrniti k njemu in nadaljevati skupno zakonsko življenje. Krogla ie ženo zadela nad levim očesom in obtičala v možganih. Sebetič je potem obrnil revolver proti sebi ter se smrtno poškodoval. Stanje žene je brezupno.
4 Senzacijonalen proces v Beogradu. Ker je preiskava že končana, se pričakuje, da bo že za prihodnji teden odrejena sodna obravnava proti blagajniku ministrstva za notranje zadeve Stepiču, ki ie bil aretiran, ker je poneveril 1,740.000 dinarjev. Obtoženec se zagovarja, da ni kriv in da je pri svojem poslovanju postopal le po nalogu ministra Maksimoviča. Javnost nestrpno pričakuje to obravnavo, ker Stepič zatrjuje, da bo pred sodiščem dokazal svojo nedolžnost.
*	Strela ubila otroka. Nad selom Belo Gučevo v Bosni je predvčerajšnjim divjala nevihta. Strela je udarila v hišo Nuraja Osmanoviča ter ubila enega otroka, Osma-noviča in njegovo ženo pa težko poškodovala.
*	Duhovnik okraden v vlaku. Don Bare
Vidov, župnik v penziji, se je predsinoč-nim iz Zagreba z brzovlakom pripeljal na Sušak. Na potu se mu je pridružil neki mlad, čedno oblečen človek, ki je pravil, da je mizarski pomočnik in da živi v Lokvah. Ko je Vidov zaspal, mu je neznanec izmaknil listnico z 2300 dinarji. Župnik je tatvino v Bakru prijavil obmejni policiji, ki je uvedla izsledovanje tatinskega sopotnika.
*	Senzacionalna aretacija v Sabotlci.
Pred par dnevi sta se mudila v Sabotici g. Ačimovič, šef beograjske politične policije, in njegov pomočnik Gjorgjevič, ki sta vodila neko preiskavo. Kakor se do-zr.ava, je v zvezi s to preiskavo bi! aretiran Gjuka Mamužič, bivši mestni kape-tan v Subotici. Vzrok aretaciic ni znan. Čuje se, da je bil Mamužič eskortiran v Beograd.
MORSKI TIGER
;e na potu v Ljubljano
*	Stoletni starci v Bosni. V Fojnici je umrla te dni Mara Tuka, ki je dosegla starost 100 let. Vse svoje življenje ie preživela v revščini. Iz Mostarja pa poročajo, da živi tamkaj- seliak Franjo Tomič, star 103 leta, ki je še popolnoma zdrav. Vkljub visoki starosti je še vztrajen pešec in poljski delavec. Na vprašanje, da-li je bil v svojem življenju že večkrat bolan, je izjavil, da je bil pač pogosto lačen, a redko bolan.
*	Živa baklja. V osješki mlekarni se je prošlo nedeljo zgodila težka nesTeča. Osem-indvajsetletni delavec Josip AndTej, ki je bil zaposlen v mlekarni, je hotel zakuriti veliko peč. Ker so bila drva vlažna in niso hotela goreti, je Andrej vzel velik vrč petroleja ter hotel ž njim politi drva. Petrolej se je zapali! in nastala je eksplozija. Andrej se je zgrudil na tla in goreči petrolej se je zlil nanj. Bil je v pravem pomenu besede »živa baklia«. Nezavestnega delavca so prepeljali v bolnico, kier je v groznih mekah kmalu nato umrl.
*	Nova avtozveza. Z 18. t. m. se otvori avtopromst na progi Št. Ilj v Slov. goricah (postaja) - Marija Snežna - Apače - Gornja Radgona Avto bo vozil iz Marije Snežne v Gornio Radgono dnevno dvakrat, ob sobotah in sejmskih dnevih trikrat. Ravno-tako bo po dogotovitvi ceste Št. nj v SI. g.-Marija Snežna. Tudi na tej progi bo omni-bus vozil dnevno dvakrat, oziroma trikrat. Cena vožnje bo 1 Din od km. Lastnik koncesije je g. Konrad Kauran, sloven.igraškl rojak iz Št. Jakoba v Si. gor.
*	Bolne ženske dosežejo z uporabo pri-rodne grenčice Pranz Josef neovirano, lahko izpraznitev črevesa, s čimer je pogosto v zvezi izredno dobrodejen učinek na obolel: organe. Stvoritelji klasičnih učbenikov za ženske bolezni pišejo, da so ugodne učinke vode »Franc Josef« potrdila tudi njih preiskavtnja.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Volno, bombaž za strohso pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRFLOGU. Ljubljana, Stari trg 12, in 2l-dr-vska uHca štev 4
*	Tkanina »FterBBm«, glavna zaleta za Jugoslavijo, pri J. Medved, manufaktdra, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 7.
OBLAČILA M!. Maček
Liabllana, Aleksandrova 12 so Miisaljša in najtensjia.
Iz LinMiane
u— PrizMHje. Glej glej, diploma! Čigava neki je in kaj pomeni? Ti šeladarji, ta gorostasna kača, ta vitez in devojka? Kaj znači ta alegorija? Ho, Maister je, vitez Majster v težkem boic s hidro! On je, on: v izrazu trd. v volji ima sik). Pod njim izdiha vojna hidra, a še izteza želo, da hlestne v devoiko Maribora z zadnjim kačjim pikom. V ozadju ugaša svetovni ogenj, iz žrtvovane krvi pa klije novo življenje, novi grmi rož. In pod rožami so trije naši fantje, trije listi z naših gor: levi je od smreke, srednji korenina lipe, desni grča naše fare; trije naši iz vojne in iz zveze bojevnikov poklanjajo generalu Maistru venec rož v trnju. Iz ljubezni in priznanja. To ie zamisel naš^a umotvorca Smrekaria, razstavljena v izložbi pri Schwentneriu.
u— Tovarišem Jadranašem! Pozivamo vse tovariše in tovarišice. ki so bHi v preteklem letu člani našega društva, da čimprej obnove vstop v društvo. Vpisovanje se VTŠi dnevno od 11. do 13. ure v društvenih prostorih. — Istotako vabimo napredne abiturijente, da se vpišejo v JNAD Jadran, da s tem iavno dokumentirajo svoje napredno mišljenje in postanejo aktivni delavci v naprednem študentskem pokretu! — Kolege Srbo - Hrvati! Poživljamo sve one članove, starije i mladje. koji su do danas biio kao funkcijoneri ili članovi n našem naprednom društvu »Jadran« bili organizirani, da stupe i dalje u naše društvo kao aktivni članovi. Ujedno pozivamo sve ose mlade kolege, koji dolaze na Univerzitet. da stupe n Jugoslov. napredao akademsko drtrštvo »Jadran«. Jer od kada je Univerza podig-nuta, svi su Srbi kao i Hrvati organizirani u našem društvu! Zdravo! — Odbor »Jadrana«.
u— Razstavo grške in rimske plastfke so obiskali v torek dijaki prve In tretj* državne gimnazije 1« realke. Razlagal je
g. prof. Sovre, ki bo ponovil svoje vodstvo v petek ob 15. popoldne. Vabimo ugledna ravnateljstva, ia priporoče gojencem obisk razstave na ta dan. — Narodna galerija.
B_ A. S. K. Primorje ima v nedeljo ob 16. uri otvoritev plesnih vaj. Vstop strogo proti vabilu. Dijaki, akademiki in člani klrba imajo vstop z diaško akademsko, oziroma člansko izkaznico.	14*5
u— Kolo jogoslovenskai sester v Ljubljani bo imelo redno odborovo sejo v četrtek, 6. oktobra ob 3. popoldne. 1487
u— Unionskl dvorani sta se letos pri-zidali na levi strani dve mali dvorani, velikost 8X16 m, ki bosta tekom 10 dri gotovi in na razpolago za rzzTčne manjše prireditve, kakor sestanke, občne zbore, predavanja, plesne šole. večje s:je itd., na kar se p. n. društva in klubi opozarjajo Z3dnja leta se je opetovano grajalo, da najlepša koncertna dvorana nima dovolj stranskih prostorov in ta nsdostatek se je sedaj odpravil.	1486
n— Najdeni predmeti. V času od 16. sept. de 1 oktobra ie bilo najdenih prav malo predmetov. Pošteni najditelji so prinesli na policijo 130 Din gotovine -NaSi so razne
malenkosti. Policija hrani najdene predme- i te eno leto. Če se lastnik ne prijavi, potem zapadejo najdene stvari najditelju Zadnji t čas je prejelo več poštenih najditeljev prav lepe nagrade. V železniških vozovih so v omenjenem času našli več moških in ženskih dežnikov, prazen nahrbtnik, več k1o= bukov ra čepic in končno panj cefcei. Kdo je čebele Izgubil, niso mogli dogna-l
u—- Izgubljene stvari. Nekaj čudnega je, da v Ljubljani tjudje izgube izredn-j velike vsote, ki jih navadno po.em ^e i>be več nazaj. V času uQ 16. septembra do 1. oktobra je bilo izgubljeno skupno za 4410 Din gotovine. Neka stranka je izgubila -e!<-. tri po 1000 Din in robec z monogramom A. K. Izgubljene je bilo tudi več zlatnine in dru« gih dragocenih predmetov.
u— Policijske vesti. Policija je aretirala tri osebe, od teh 1 zaradi izgreda, 1 zaradi občega suma, 1 zaradi tatvine. Prijavljene so bile 3 tatvine, 1 kaljenje nočnega miru, 1 pijanost, 1 hazardna igra, 1 preklic tatvine kolesa, 1 poskus goljufije na volišču, 1 onemoglost, 1 nezgoda po neznanem kolesarju, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 hoja po železnici, 1 telesna poškodba, 1 najdba volilne kroglice pri demontiranju volilne skrinjice in 10 prestopkov cestno-policiiskega reda. — Pri Slepem Janeza v Zapužah sta napadla dva avtomobilista brez vsakega povoda trgovskega potnika Albina Petriča, stanuiočega na Mestnem trgu št. 24, in ga znatno poškodovala na glavi. Proti avtomobilistoma je uvedeno kazensko postopanje. Policija je imela predvčerajšnjim obilo posla. Aretirala je nekega 231etnega delavca, stanuiočega na Viču, ker je osumljen umora svojega lastnega brata, 2 zaradi tatvine in 1 zaradi kaljenja nočnega miru.
u— Male tatvine. Samskemu delavcu Alojziju Prežlju ie ukradel tat s kolesa, shranjenega na dvorišču Mahničeve kavarne v Udmatu. gumijast plašč in zračno cev »Tabolar. oboje v vrednosti 150 Din.
—	S hodnika na glavni carinarnici ie odpeljal neznan uzmovič carinskemu uradniku Janku Gnezdi 500 Din vredno kolo.
—	Zidarskemu mojstru Francu Knezu, sta-imiočemu v baraki za Bežigradom, ie odnesel drzen tat iz spalne sobe obleko, vredno 500 dinarjev.
u— Sezona morskih rib. V petek se začne v restavraciji Ljubljanski dvoT sezona morskih rib. Točila se bodo najboljša vina, tudi letošnjega pridelka. Specijaliteta pristni kraški teran. Vsak večer on pol 8. na-prel igra salonski orkester. Vstopnine prosto. Odprto do 1. ure ponoči. Za obisk se priporoča restavrater Pupovac.
u— Izgubljeno, Gospoda, ki je v nedeljo zvečer naše! listnico z akademsko legitimacijo na naslov P R., Kolodvorska ulica št. 22, in zelo dragimi spomini (slikami itd.), prosim, da vse čimprej vrne ali pošlje na zgoraj navedeni naslov. DenaT si lahko pridrži.
u— Komur je znano, kak avtomobil je vozi! v nedeljo okoli 7. ure iz Ljubljane proti Posavju. nai se blagovoli zglasiti v uradu »Putnika«. Dunaiska cesta 1.
u— Parna kopel v palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti 20 Je otvorjena za moške ob torkih in sobotah, za ženske ob sredah in petkih od po! 15. do pol 19 ure. 1484 u_ Kravate, ovratnike, naramnice m razno manuiakturno blago dobite po solidnih in konkurenčnih cenah pri tvrdki Franc P a v 1 in , Ljubljana, Gradišče 3. 199-III u— Nogavice najcenejše pri D o b e i c u. Pred šknfiio 15.	188
u— Obleke kemično čisti, barva in pli-sfra tovarna Josip R e 1 c h-	204
Zborovanj trgovskih
vv
namescencev
Sooči ob 8. se ie vrSilo « celi ki dvorani Mestnega doma man^staoijsko zborovanje trgovskih in industrijskih nameščencev. Zborovanje je otvoril gosp. Valentin Urbnn-čič s toplim pozdravom na vse navzoče, ki so v velikem številu napolnili dvorano. Zborovanju je predseloval gogp. Ivan Polak, ki je podal najprej besedo gosp Ivano Taržar-ju. uradniku Delavske zbornice. Govornik je v razumljivem in izčrpnem referatu podal žalostno sliko celotne naše socijalne politi ke, za katero naš* ministrstvo za socijalno politiko nima nobene inicijative. nobenega razmaha in nobene volje, tako da je Isto dejansko postalo bolj ministrstvo za socijslno likvidacijo, kakor je za socijalno skrb. Tudi v agrarni driUvi j« potrebna solidna socijal-na politika, ki ni samo socijalna nujnost ampak predvsem tudi gospodarska potreba države.
Govornik se je dotaknil najbolj perečih ln nerešenih sorijalnih problemov in posebno omenjal MkoB o »ščiti delavcev in njegove določbe glede oeemnrnika, ki se na eeli črti kršijo. Tudi trgovski uslužbenci imajo prsvico na zakoniti osemurnik. To vprašanje je urediti tako, da se izključi vsaka umazana konkurenca. Pri nas je posebno kočljivo vprašanje vajencev. Tu ni nika-kega sistema, nobenega presrleda. nobene ekonomične izbire. Zato se zlasti med trgovskimi uslužbenci opaža, da je delovni trg prenatrpan. odtod brezposelnost in druge posledice. Za ureditev vseh socijalnih vprašanj se mora organizacija nameščencev strnjeno in solidarno boriti.
Referat dr. Bohinjca je veljal socijalnemu zavarovanju, predvsem starostnemu in invalidnemu zavarovanju in zavarovanju za slučaj brezposelnosti. Uvedba teh panog zavarovanja je nujno potrebna n« samo iz sorijalnih in irospodarskih razlogov, ampak tudi iz državnih ozirov. Vežejo nas mednarodne obveznosti. use države nam na tem polju pred-njačijo, ne da bi tožile, da je radi teea zmanj šana produktivna zmožnost. Socijalno zavarovanje je del konsumentske politike, kon-sumentska moč pa je predpogoj gospodarskemu razvoju. K starostnim in invalidnim rentam mora prispevati tudi država, kakor je to drugod, ker le na ta način more biti zavarovanje gospodarsko zadostno, a ne preveč obremenjujoče. Iz sredstev državnega proračuna je skrbeti za one starostno onemogle osebe, ki radi prekoračenja gotove starostne dobe ne morejo biti sprejete v obvezno zavarovanje.
Potrebo po uvedbi zavarovanja za slučaj starosti ugotavlja naša ustava, naš zakon o
zavarovanju delavcev je to vprašanje že regulira L k temu nas silijo mednarodne obveznosti. Naša država mora pri tem vprašanju dokazati, da je pravna država, ki spoštuje obveznosti iz lastnih temeljnih zakonov in dolžnosti mednarodnega značaja.
Zbor je sprejel na referate se nanašajoče resolucije in bil po krajši debati in po pozdravu zastopnika industrijskih nameščencev in pomočniškega zbora zaključen.
Damske modne plašče
za jesen in z mo v veliki zbiri srt dnj b kakor tud. najfnejših k^ al tet s kožuhovino aii Dies nudi od i j in cOO do 9.0
F. in I. GoriOar, >v. Petra cesta 29.
Oglejte si ratssa^o v izložbi!
Iz Maribora
a— Vsem zaupnikom SDS v mariborski: oblasti! Nujno vas prosimo, da — v ko-iikor še tega morda niste storili! — še v zadnjem hipu izvršite jjotrebne reklamacije za volitve za Zbornico (za trgovino, obrt in industrijo). Tozadevna navodila so bila objavljena v »Jutru«. Volilni imenik iir.ate razgrnjen na občini! Vsak zaupnik nai si ga prepiše! Reklamacije za one naše. ki morda niso vpisani, ter izreklamacije onih, ki nimajo pravice biti vpisani, je treba oddati na pošto najkasneje 8. oktobra 1927 na naslov: Volilni odbor Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Opozarjamo ponovno, da sme reklamacijo za nekoga ki ni vpisan, napraviti samo nekdo, ki je v imeniku vpisan; istotako sme samo vpisani volilec koga iz-reklamirati! Pri vreklamacijah je treba priložiti obrtni list ali potrdilo sreskega poglavarja ali občine, da vreklamiranec izvršuje obrt ali trgovino, pri izreklama-cijah pa istotako potrdilo o neizvrševanju! Reklamacijo ali izreklamciio ie treba napraviti za vsakega posebej, če jih tudi več pošljete v eni kuverti. Vse potrebne listine vam oblsv izstavi brez taks. Tudi pisma, v katerih pošljete reklamacije, so poštnine prosta, samo Je treba na kuverti zapisati: V volilni zadevi. Organizacije in zaupniki SDS do 8. oktobra še na delo! — Oblastno tajništvo SDS v Mariboru.
a— Saša Popov si je izbral za svoj koncert, ki se bo vršil 7. L m. v unionski dvorani, naslednji spored: 1.) Stamitz: Violinski koncert d - dur. 2.) a) Corelli - Krsis-leT: La Folin. b) Paganini . Szymanov-sky: Irois Caprices. 3.) a) F. Liszt: Koncertna etuda des - dur. b) Scriabine: Dve pesntvi. c) Rahmaninov: PolichinellL (Igra pianist F. Grom.) 4.) Saint Saens: Introduction et Rondo.
a— Cercle Irancate. Pouk v francoskih tečajih za odrasle se začne v petek dne 7. oktobra in se bo vršii ob torkih in petkih od 18. do 19. zvečer v II. nadstropju moškega učiteljišča. Tudi tečai za otroke je ctvorjen In so me cA ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. v društveni čitalnici na državni gimnaziji. Novi udeleženci za vse te tečaje se še sprejemajo v kurzih samih pred poukom Pouk v začetniškem tečaja za odrasle pa se po dogovoru lahko vrši v torek in petek od 19. do 20.
Iz Celja
e— Osebne vesti. Minister narodnega zdravja Je Imenoval g. dr. Jožeta Flajsa za sekundarnega zdravnika v celjski javni bolnici. — Pri okrožnem sodišču v Celju je vpokojen kancJist g. Karol Novak. — V višjo skupino je pomaknjen profesor celjske rudarske šole g. Andrej Torkar.
e— Obletnica koroškega plebiscita. Podružnica Jugoslovenske Matice v Celju priredi rudi letos dne 8. oktobra ob pol 21. v veliki dvorani celjskega Narodnega doma spominsko akademijo k obletnici koroškega plebiscita. Dnevni red Je zelo pester ter obsega predsednikov pozdrav, razne pevske točke, ki jih proizvajata Celjsko pevsko društvo in pevsko društvo Oljka, godbene točke, ki jih proizvaja Celjsko godbeno društvo, deklamacije in solo-nastope, pri katerih sodelujejo g. Blanda Heller, profesor na Glasbeni Matici v Celju, g. Anton Lokman ter g. V. Bratina. ravnatelj celjskega mestnega gledališča. Naj ne bo nikogar med celjskimi in okoliškimi Slovenci in Slovani, ki bi ne posetil tega spominskega večera.
e— Državna šolska poliklinika v Celju. Celje je že leta in leta bridko pogrešalo za svojo mladino šolskega zdravnika. Začetkom tekočega šolskega leta pa se je v veliko zadovoljstvo staršev in učeče se mladine otvorila državna šolska poliklinika ki je namenjena celjskim šolskim zavodom. Nastanjena je pod vodstvom šefa bakterljološke stanice g. dr. Rebernika v poslopju javne bolnice. 2e kar v početku svojega poslovanja ima izredno mnogo dela. Vrši brezplačno tudi zobozdravnišrvo ter zahteva le malenkostno odškodnino za faktične materiialne stroške.
e— Celjsko mestno gledališče. Ponovno opozarjamo na otvoritveno predstavo celjskega mestnega gledališča, ki se bo vršila danes, v četrtek. Po dolgem premoru se obeta celjskim Slovencem v tekoči sezoni na celjskem gledališkem odru novo življenje. Člani in članice gledališča so prevzeli nase veliko žrtev in odgovorno delo. Da pa ne izgrbljo veselja, je odvisno od celjske in okoliške publike, ki naj podpira to požrtvovalno delo po svojih močeh. Vodstvo gledališča z gledališkimi predstavami ne bo pretiravalo: računalo bo z razmerami časa in tudi z dansšnjim težkim gospodarskim položajem. Nudilo pa bo občinstvu igTe, ki bodo vsestransko zadovoljile. Zato jjonovno apeliramo na občinstvo. da se zaveda napram gledališču svoje narodne in kulturne dolžnosti.
e— Sokolske plesne vaje pričnejo v nedeljo 9. oktobra ob 20. Eno uro pred začetkom je vpisovanje v zborovalnici So-kola. Ples bo podučeval g. Ljubo čem/ plesni učitelj Iz Ljubljane
Iz Kamnika
k— Odpovedi stanovanj. V nedeljskem »Slovencu® kamniški dopisnik upravičeno graja nezaslišano povišanje najemnin odn. stanarin. Kot najkričečejša primera nava* ja slučaj uradniške vdove, ki stanuje iz» ven mesta, in v samoti, ob grdi poti, brez elektrike in vodovoda ter ji je povišana najemnina na 800 Din t. j. ravno na toliko, kolikor znaša njena pokojnina, — ter na slučaj druge uradniške obitelji, kateri, je povišana najemnina kar na 1000 Din mesečno. To je brez dvoma — milo reče* no — skrajno nesocijalno. V izpopolnitev slike pa bodi povedano tudi to, da je to nesocijatnost in neusmiljenost zagrešil v prvem slučaju ljubljanski klerikalni mag« nat tovarnar Pollak in di. Megler, ki sta lastnika predmetne hiše, v drugem sluča* ju pa — čujte — naše <rusmiljene sestre ki se sicer cedijo človekoljubnosti «cSJo» venec* je to seveda previdno zamolčal, apelira pa koncem članka na novi občin« ski odbor, kakor, da bi bil omenjene ne. socijalne čine zagrešil prejšnji obč. odbor. — Kamniške in zagrebške ^usmiljene se« stre» so iz golega usmiljenja pripravljene vreči na cesto družino petih članov, zato, ker imajo ponudnika, ki bi bil pripravljen plačati zahtevanih 1000 Din mesečno. _Na» sprotno pa se je glede povišanja najem« nme za prostore v pritličju nekaj pomeč> kalo, kajti najemnik je steber SLS v Kam« niku. V socijalno kvalifikacijo velekapi« talista Pollaka se ne spuščamo, ker si je že vsak sam ustvaril sodbo iz slučajev odpovedi stanovanj v njegovih ljubljatv 6kih hišah. Omenjeno naj bo le to, da na* meravata tako g. Pollak, kakor <rusmilje» ne sestre« utaboriti v obeh stanovanjih nekakšna klerikalna podjetja, kakor da bi takih v Kamniku še ne bilo dovolj. Ne« hajte s takimi eksperimenti vsaj dotlej, dokler bo stanovanjska beda s tako pezo težila najemnike! Vsaj ve usmiljene krščan ske samaritanke ne prednjačite v neusma« Ijenju!
k— Rešitev stanovanjske krize. Kakor že zgoraj omenjeno bodri nedeljski <rS'o« venec» nov kleroradikalni občinski odbor k reševanju stanovanjske krize. Kako pa bo kamniška občinska uprava reševala sta« novanjsko vprašanje, pa vidimo sedaj ko namerava stanovanjsko hišo, v kateri so stanovale sedaj tri stranke uporabiti le za svoje uradne prostore in s tem prikrajšati najemnike za stanovanja. — Čas bi bil. da sedanji župan tudi v dejanjih pokaže, da ne bodo ostale njegove obljube samo na volilnih letakih, ki jih je pred volitva« mi razposlal vsem kamniškim volilcern.
k— Mestna godba. Gospod župan naše« ga dičnega Kamnika se je o priliki njemu prirejene podoknice lahko na lastna uše* sa prepričal, kam so dovedli klerikalni hujskači in nezadovoljneži kamniško mest« no godbo. Upamo, da bo g. žunan, kot vnet godbenik, dosegel, da se godba zopet oživi, da ne bodo imeli tujci vtisa, da se po Kamniku koleduje, kakor je bilo to na predvečer županovega godu.
Srafce za gospode
cefir z 2 ovratnkoma od Din	.	. 53 — 85
mako cef'r, krasni vzorci „	.	. 95— 110
svileni ponelin	,	.	.115— 145
bf-le. nrima šifon	»	.	. 7' — 92
spodnje hiače s pasom, fine „	.	. 38 naprej
F. in I. Goreča:* Sv. P tra cesti 23.
Lastni izdelek!	Fina izdelava!
Elektrifikacija Ježke
Jezica, 5. oktobra.
Jezica, od dosedanje gospodovalke SLS go-apodarsko docela zanemarjena, drvi po receptu domačih in ljubljanskih klerikalcev k novemu neugodnemu partizanskemu činu. Občino obvladujejo zagrizeni klerikalci. Da tudi v važnih gospodarskih stvareh odbijajo načeloma vsakršen nasvet napredne manjšine v smislu znane <Mi sami in samo mi>, pa ie obsojanja vredno, saj so pri tem prizadeti žepi vseh, tudi naprednih občanov!
Elektrifikacija občine je že od 1. 1919. stalen problem občinskih politikov in — to še največ — zgovornih vinskih bratcev. V nedeljo 28. septembra pa sta na našo občinsko Bejo prišla <strokovnjaka> ljubljanskega magistrata gg. Pire in Pust in z njima pogodba za elektrifikacijo od ljubljanske občine. Pogodbo je domača SLS že prej potrdila, da jo je mogel gosp. Pust večigled volitvam v Ljubljani primerno izrabiti. Zato o tej važni zadevi na seji sploh ne bi bilo debate, da ni v občo jezo klerikalcev podpisani kot zastopnik demokratskih občanov navajal težke tehnične hibe pogodbe in predlagal za občino ugodne spremembe. Grajal je postopanje elektrifikacijskega odseka in klerikalnih odbornikov, ker niso hoteli razpravljati poleg ljubljanske pogodbe še o enaki ponudbi <EIektra», kakor da jo nameravajo iz gotovih političnih ali zasebnih nagibov prikriti občanom, čeprav je ugodnejša. Napredni odborniki so na podlagi obeh ponudb dokazali, da imajo občani, če se sprejme ponudba mesta Ljubljane, samo pri električnem toku škode pri letni uporabi 30.000 kilovatov nad 17.000 Din, ker nudi «Elektra> tok za 15 % ceneje. Tudi so navajali, da bodo po ljubljanski pogodbi občani samo pri pristojbini za elektroštevce oškodovani za okoli 18.000 dinarjev letno. Samo ta dva zneska prikazujeta v škodo občanov letno 35.000 Din ali v 30 letih — kolikor časa naj bi trajala pogodba z mestno občino ljubljansko — ho-rendno vsoto nad 100.000 Din, z obrestmi pa celo 1,500.000 Din. To so le glavne hibe te pogodbe, seveda hibe s socijalno - gospodarskega stališča domačih občanov, postoje pa še druge! Ker je cSloveneo že opetovano d9-magoško poročal, da so demokratje nasprotniki elektrifikacije, bodi povedano, da je to le grdo in neosnovano podtikanje, resnica je le, da zastopajo demokratje koristi ljudstva tudi takrat, ko jih klerikalci zaradi svoje zagrizene politike nočejo zastopati. V tem sc.islu je podpisani, ki je osebno povsem ne-zainteresiran, na občinski seji tudi predlagal. da se obe pogodbi dasta v presojo nepristranskemu strokovnjaku in naj odbor 5ele tisto ponudbo osvoji, ki se izkaže za najugodnejšo. Ta izvajanja so odobravali i nekateri klerikalci, vendar je gornji pred log g. župan Sever pod pritiskom g. dr. I. Bizjaka in drugih kot neutemeljen (!) zavrnil in s pomočjo klerikalcev in neorijentira-nih sccijalistov izglasoval pogodbo z mestno občino ljubljansko. Napredni odborniki so se vzdržali glasovanja z motivacijo, da za pogodbo, ki je v očividno škodo občanov-colilcev, ne morejo glasovati.
Ta seja, nekaka marijonetna predstava ljubljanske SLS, je pokazala, kako malo go-
smisla in zavednosti imajo klerikalni občinski odborniki in kako nezavedno se dajo izrabljati raznim klerikalno-go-spodarskim demagogom. Občani - volilci pa imajo od 28. septembra dalje 14 dni ob uradnih urah pri županstvu občine Jezica na vpogled izglasovano pogodbo. Za primerjavo naj istotam zahtevajo še ponudbo družbe <Elektre» na vpogled, dobijo jo pa na željo pri podpisanem v Savljah 41. — Proti izglasovani pogodbi se tudi v gorenjem roku vlagajo pritožbe pri županstvu.
Toliko v prvo pojasnilo vsem občanom, z zagotovitvijo, da bodo demokratski odborniki kljub natolcevanjem po <Slovencu> in «Domoljubu» vedno in pošteno delovali v korist ljudstva.	Iv. Hvastija.
Šport
Pred glavno skupščino JNS
V nedeljo se vrši v Zagrebu glavna skupščina jugo<slovenskega nogometnega saveza. Za to skupščino vlada med člani velik interes, ker se bo zopet razpravljalo o vprašanju sedeža saveza, gotovo pa o sedežu saveznega kapetana. Del sportneg-a tiska želi, naj voli osebo za to odgovorno mesto glavna skupščina sama. V debati je tudi oseba predsednika saveza, za katero kandidirajo Beograjčani nekega bivšega ministra. Tajniško poročilo je bilo tiska« no izročeno vsem saveznim klubom.
Ljubljanski klubi so gotovo tudi v polni meri zainteresirani, kakšen bo izid nedelj« ske skupščine. Mnenja smo, da glede se« deža saveza skoraj ne bodo mogli imeti ugovorov. Zagreb je — ako izvzamemo najjužnejše dele Srbije — vsekakor naj« naravnejše središče in je dosedaj tudi ^— z malo izjemami — dokazal, da je zmožen vodstva velike centralne organizacije. Sa« veznega kapetana pa naj i v bodoče voli upravni odbor JNS«a, pri tem pa naj pred« vsem upošteva njegovo poznanje razpo« ložljivega materijala brez ozira na krajev« no ali klubsko pripadnost. Ako bo savez ki naj ostane v Zagrebu in kjer naj bo polnovredno zastopana tudi Slovenija s svojimi 25 klubi, ostal agilen kakor dose« daj in vršil svoje delo v korist vsega ju« goslovenskega nogometnega športa, mu že« iimo na nedeljski glavni skupščini najlepše uspehe!
Zagrebški «derby» se vrši v nedeljo med Haškom in Gradjanskini. Sanse obeh klubov so precej izenačene.
Arne Bor g, ki je predsnočnjim posku« sil tolči Weissmullerjev rekord na 200 m, ni uspel. Dosegel je le čas 2:17.5, dočim drži Weissmiiller svoj 2:15.3. Pri tej priliki je bil postavljen nov avstrijski rekord na 100 m v času 1:05.6 (Goldberger).
Službene objave LNP. Povodom redne gl skupščine JNS»a, ki se vrši v nedeljo dne 9. t. m. dopoldne v Zagrebu, je odo« brilo ministrstvo saobračaja z odlokom št. 61.960 z dne 28. IX. polovično vožnjo vsem udeležencem na ta način, da veljajo za potovanje v Zagreb kupljene cele karte tudi za povratek, ako se izkažejo delegati s potrdilom JNS«a, da so prisostvovali skupščini. LNP opozarja torej delegate klubov, ki bodo potovali na skupščino, da ob prihodu v Zagreb obdrže karto ter da zaprosijo na skupščini za omenjeno potr« dilo. — Tajnik I.
Službeno iz LNP. Seja kazenskega od« bora se vrši danes v četrtek ob 20. v po«' sebni sobi kavarne «Evropa». Na sejo se pozivajo igr. Tičar (SK Slovan), Sušnik in Seme (SK Svoboda ,Lj.) in Cimperman (SK Reka). — Tajnik II.
SK Stovsn (nogom. sekcija). Jutri v petek na našem igrišču ob 16. trening na dva gola. Treninga se morajo obvezno ude ležiti člani obeh skupin, za točnost in red v garderobi skrbi kapetan L moštva. — Načelnik.
SK Ilirija. Plenarna seja novoirvolje« nega odbora se vrši danes, v četrtek ob 20. v posebni sobi kavarne «Evropa». Proei se polnoštevilne udeležbe. — Predsednik.
n
Hrana ki nudi vsem
zdravje in moč.
Ovomaltine naj bi bile vsakodnevno prikosilo, ker ojačajo telo in os gurajo zdravje vsem ki jih redno uživajo. Nobena druga hrana in pijača ni tako lahko prebavljiva, in ne vsebuje tako veliko hranivo vrt dnost in tano ugoden okus, Kakor Ovomaltine.
Kot okrenfilna hrana so Ovomalt ne na prvem mestu sveta. Znanstveni poskus in sološni dokazali so, da je Ovomaltine djvr-eno hranilno sredstvo.
Uporabite jih vsaki dan v vaši dru-ž ni za rikosilo dece in odraslih mesto kave ali čaja in preprečili bodete mnjge bolezni.
OVOPtAIll
hi t ni jo in jačajo živce.
Doblva'e iih v vseh lekarnah, drogerijah m bol ših del katesn h trgovinah za ceno 100 gr Dn 18 50, 250 gr Din 36/25 in 500 gr Din 63.25 Zahteva te brezp ačni vzorec, poiivaioč se na ta list.
Dr. H,WiN8£R (U Zsgreii
Upniki in načrt zakona o prisilni poravnavi
Glede na anketo o prisilni poravnavi, ki se bo vršila jutri dopoldne v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, objavljamo v naslednjem najvažnejše pripombe k načrtu zakona o prisilni poravnavi, katere je upravni odbor Jugoslo-venskega društva za zaščito upnikov poslal ministrstvu pravde.
Jugoslovansko društvo za zaščito upnikov zahteva:
1.)	Da se v načrtu predpisani rok za izplačilo poravnalne kvote brezpogojno zmanjša na 8 mesecev (redni rok), odnosno na 1 in pol leta (izjemni rok) namesto dveh, odnosno treh let. Za utemeljitev te zahteve navaja društvo, da znaša po lastnih statističnih podatkih (od ukinjenja poravnave 1. 1925.) povprečni izplačilni rok pri tihih poravnavah 7 in pol meseca. Madžarski zakon ima iste roke, kakor jih predlaga društvo, tudi avstrijski zakon pozna le rok od 1 leta, odnosno" 1 in pol leta, dočim namerava Češkoslovaška znižati rok od 2 let na 1 leto. Po mnenju društva je bila glavna napaka stare prisilne poravnave baš ta, da so bili izplačilni roki predolgi.
2.)	Zahteva se nadalje, da mora dolžnik že poravnalnemu predlogu priložiti pismene izjave, s katerimi večina upnikov pristaja na uvedbo poravnalnega postopanja, ali pa iz javo enega od priznanih upniških udruženj. S tem naj se prepreči, da bi brezvestni dolžniki, ki nimajo nikakega izgleda, da bi jim upniki dovolili popust, zahtevali uvedbo postopanja samo zato, da preprečijo eksekucije in da izigravajo upnike. Tak predpis bi imel tudi posledico, da bi upniki sami ali po svojih organizacijah izvedli potrebne predpriprave in bi sodišče s predlogom dobilo gotov elaborat, na podlagi katerega bi bil sodni postopek krajši in cenejši.
3.)	Glede poravnalnega upravitelja naj bi se v zakonu jasno določilo, da je za upravitelja treba postaviti v prvi vrsti trgovce. Trgovec more kot poravnalni upravitelj hitro in točno ugotoviti premoženjsko stanje dolžr nika in strokovno voditi nadzorstvo nad poslovanjem. Vsekakor pa bi bil trgovec kot upravitelj cenejši kakor odvetnik. Dalje se zahteva, da se upnikom prizna pravica, zahtevati odstranitev poravnalnega upravitelja. če tak predlog stavi tri četrtine upnikov.
4.)	Glede prvenstvenega izplačila davkov naj bi se zmanjšal rok od 3 na ljeto, tako da bi se morali prvenstveno izplačati le oni davki, ki so zapadli največ 1 leto pred otvoritvijo postopanja. V zvezi s tem naj se izenačijo tudi tozadevni predpisi v konkurznih zakonih, ki veljajo v naši državi, kajti v Srbiji velja po konkurznem zakonu prvenstvena pravica le za davke, ki so zapadli pol leta pred otvoritvijo postopanja, dočim znaša ta rok v vseh ostalih zakonih 2 leti.
5.)	Stroški poravnalnega upravitelja naj se maksimirajo na največ 6 % (v izjemnih primerih 8 %) efektivne imovine, ki služi za kritje upniških terjatev.
6.)	Rok za izvršitev poravnalnega postopanja, ki je predviden na 90 dni, naj bi se smel po višjem sodišču podaljšati le, če aa to pristane večina upnikov.
Pravilnik za veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani
Minister za kmetijstvo in vode je podpisal pravilnik za državni veterinarski bakte-rijološki zavod v Ljubljani
Namen tega zavoda, ki je neposredno podrejen ministrstvu za kmetijstvo in vode, je: 1.) preiskovati vposlani materijal (dele živalskih trupel, eksudate, izmečke itd.), ugotavljati na podlagi preiskovalnega dela kužne in invazijske živinske bolezni ter o rezultatu poročati predstojnemu oblastvu; 2.) po potrebi ugotoviti bakterijoloSke in serološke diagnoze; 3.) zasledovati znanstveno delo na polju bakterijologije in serologije ter 4.) vršiti vse druge posle, katere mu daje v delo ministrstvo za kmetijstvo in vode.
V zavodu se bodo tudi vršile konference, dalje kurzi in predavanja iz bakterijologije in o kužnih boleznih za veterinarje po posebnih odredbah, katere bo izdalo ministrstvo za kmetijstvo in vode.
Praiskovanja se bodo vršila brezplačno in na zahtevo oblastev, na zahtevo privatnikov pa le tedaj, ako je bila zahteva predložena preko pristojnih oblastev.
Strokovnjaki zavoda bodo po potrebi in po predhodnem odobrenju ministrstva za kmetijstvo in vode v okuženih krajih na licu mesta zbirali materijal za preiskovalno delo in sodelovali pri pobijanju živinskih bolezni; vse to pa v mejah proračunskih možnosti.
Upravnik zavoda mora biti diplomiran veterinar, ki je znan po svojem znanstvenem delu na polju bakterijologije in serologije. Pomočnik pa mora kot diplomiran veterinar imeti specijalno prakso iz bakterijologije in serologije.
n Plenarna seja Industrijske zbornice r Beogradu- V torek se je vršila plenarna seja Industrijske zbornice v Beogradu, na kateri je zbornični tajnik dr. Steva Popovič re-feriral o vprašanju znanstvene organizacije dela (v zvezi s tretjim mednarodnim kongresom za znanstveno organizacijo dela, ki se je vršil meseca septembra v Rimu). Podal je zgodovino tega pokrefa v inozemstvu in očrtal rezultate, ki so bili doseženi potom znanstvene organizacije dela v industriji. V diskusiji, ki je sledila referatu, je bilo ugotovljeno, da je znanstvena organizacija dela pri nas v prvi vrati potrebna velikim državnim industrijskim podjetjem, kakor železnicam, brodarstvu, pošti, telegrafu in telefonu, upravi državnih monopolov ter rudnikom. Dalje se je na seji razpravljalo o vplivu nove carinske tarife in zaključenih trgovinskih pogodb na posamezne panoge industrije. Glede na važnost tega vprašanja je bil izvoljen poseben odbor za carinska vprašanja in trgovinske pogodbe. Končno je član zbornice in njen predstavnik v upravi za "Vojno škodo gosp. Šonda referiral o vprašanju privatnih nabavk ua račun reparacij v I. 1928. Sporočil je, da bo od bodoče repa-racijske kvote najbrže rezervirano 25 milijonov zlatih mark za nabavke privatnikov, zlasti neodškodovanih privrednikov.
— Likvidacija zagrebške veletvrdke. Kakor javljajo iz Zaareba, se je te dni vršila izredna glavna skupščina tvrdke Scholler, d. d., ki je ugodila zahtevam upnikov po li-i kvidaciji. Izvoljeni so bili trije likvidatorji,
ki bodo v najkrajšem času izvedli likvidacijo tvrdke. Upniki se nadejajo, da bo na ta način mogoče doseči 50odstotno terjatev.
— Na nurnberžkem hmeljskem tržišču je v pondeljek znašal dovoz 300 bal. Dopoldne je bilo prodanih 50 bal. Tendenca je mirna. Tržni hmelj se je prodajal po 170 — 200 mark, hallertauski pa po 265 — 275 mark za 50 kg.
= Osnovanje Udruženja trgovcev v Splitu. V torek se je v Splita vTŠila konferenca trgovcev, na kateri je bilo osnovano Udru-ženje trgovcev. Sprejeta so bila pravila udruženja, ki so v glavnem sestavljena po vzorcu Gremija trgovcev v Ljubljani. Nesoglasje se je pojavilo le glede vprašanja, ali morejo postati člani tudi trgovci, ki niso naši državljani. Končni) ie prevladalo na-ziranje, da se ima vpis vršiti na podlagi rednega obrtnega lista.	_ ...
= Opozorilo izvoznikom v Turčijo. Vlada turške republike je odredila, da morajo biti izza dne 1. septembra 1927. leta vsa spričevala o izvoru blaga brez izjeme vidirana od turških diplomatskih ali konzularnih predstavnikov. Vse pristojne oblasti so dobile v tem oziru potrebna navodila. Prizadeti izvozniki morajo tedaj legalizirati spričevala o izvoru blaga pri najbližjem turškem diplomatskem aH konzularnem zastopniku, ne glede na to, ali se zastopnik nahaja ali ne nahaja v njih okraiu _
= Tvornica ta izdelovanje umetnih biserov. Iz Podgorice v Črni gori javljajo, da se je tamkaj ustanovila tvornica za izdelovanje umetnih biserov. To je edina tvornica te vrste v Jugoslaviji.
= Trgovski potniki, ki potujejo v Pri-zren po trgovskih poslih bodisi na svoj račun ali na račun kake druge tvrdke, se morajo, še predno začnejo svoje posle, javiti pri poglavarstvu v Prizrenu. ki bo predložene dokumente pregledalo, jih potrdilo Ln potnikom dovolilo bivanje in poslovanje v Prizrenu.
= Konkurz je razglašen o imovini Marije Lozar, trgovke s klobuki v Ljubljani (prvi zbor upnikov 15 oktobra, oglasitveni rok do 15 novembra, ugotovitveni narok 26. novembra).
= Papirnati denar spodrlva zlato. Prof. dr. Gutmann (Jena) je pred kratkim v Weimaru držal predavanje, o mednarodnih razvojnih tendencah v denarstvu. Ugotovil je, da je v denarstvu namesto zlatega standarda zavladal dolarski standard. Opozoril je tudi na zanimivo dejstvo, da je izločenje zlatnikov iz denarnega prometa med vojno in po vojni zelo napredovalo. Čeprav se ie že pred voino v večini držav obtok zlatnikov znatno zmanjšal, vendar je bilo 1. 1913. v denarnem obtoku vsega sveta še 23.7% zlatnikov. Danes pa je papirnati denar že popolnoma spodrinil zlato iz prometa, kajti zlatniki predstavljajo danes le še 3.5% svetovnega denarnega obtoka. Napram 1. 1913. se svetovni denarni obtok ni v toliki meri povečal, kakor se je dvignil splošni nivo cen, kar je pripisati znatnemu razširjenju denarnega prometa brez gotovine.
= Dalnje nazadovanje cen na svetovnem kovinskem trgu. Mlačna tendenca in nazadovanje cen na svetovnem kovinskem trgu traja že več mesecev. Produkcija se ie letos znatno razširila in presega potrebe konsu-ma. Najobčutnejše ie nazadovanje cen kositra in svinca, ki so v septembru dosegle najnižje stanje zadnjih let. Na londonskem kovinskem tržišču ie cena kositru nazadovala že na 263.5 angl funta napram letošnji najvišji ceni 219.10 angl. funta, cena svincu pa je padla na 20.10 angl. funta. Tudi cena bakru je dalje popustila, edino cena cinku je bila orilično stabilna. Zaenkrat ie malo upanja, da bi se cene pred zimo znatnejše okrepile.
5. oktobra.
Na ljubljanski bora je bil danes devizni promet srednji. Privatna ponudba v devizah je bila znatna, zato je Narodna banka le malenkostno intervenirala v devizi na Dunaj. Čvrstejša je bila deviza na Berlin, ki se je trgovala po 13.535 — 13.54. Deviza na London se je dalje dvignila na 276.60. Višje no-tira tudi deviza na Pariz, ki pa se je na ostalih borzah trgovala po nespremenjenih tečajih.
Tendenca v Vojni škodi je bila danes pri živahnem prometu nadalje čvrsta. Razpoloženje za čvrsto tendenco izhaja iz beograjskega tržišča, kjer je danes Vojna škoda dosegla tečaj 408.25 — 409. Na zagrebški borzi se je promptna trgovala po 404 — 406, kasa po 406, za oktober po 407 — 407.5, sa december po 412 — 412.5; na ljubljanski borzi pa je bil zabeležen zaključek po 404. Tudi agrarne obveznice notirajo v Zagrebu višje (55 - 57).
Med industrijskimi papirji beleži zagrebška borza zaključke v Dravi po 585 — 590. v Šefierani po 590, v Narodni mlinski po 16, v Vevčah po 132.5 — 135 in v Dubrovački po 400.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.5238 — 13.5538 (13.54, 13.535, 13.54), Curih 1094 — 1097 (1096.5), Dunaj 8 — 8.03 (8.015), London 276.20 — 277 (276.60), Newyork 56.64—56.84 (56.74), Pariz 223.5 — 225.5 (224.5), Praga 168.02 — 168.82 (168.42), Trst 309.75—311.75 (310.75).
Zagreb. Dunaj 8 _ 8.03, Berlin 13.528 do 13.558, London 276.20 — 277, Newyork 56 64 do 56.84, Pariz 222.75 — 224.75, Praga 167.99
do 168.79, Milan 308.828 — 310.828, Varšava 6.43 — 6.47, Curih 1094 — 1097; ameriški dolar 56.2 — 56.4.
Beograd. Pariz 222.5 — 224.5, London 276.14 — 276.94, Newyork 56.62 — 56.82, Milan 309.5 - 311.5, Praga 168.037—168.837, Dunaj 7.995 — 8.025, Budimpešta 9.945 do 9.975, Berlin 13.525 — 13.555, Bruselj 7.915 do 7.945, Bukarešta 35.15 — 35.65.
Trst. Beograd 32.10 — 32.40, Dunaj 255.25 do 261.25, Praga 54.15 — 54 45, London 89.0250 — 89.2250, Newvork 18.26 — 18.32, Curih 352.10 — 354.10, Bukarešta 11.25 do 11.65; dinarji 31.75 — 32.25.
Dunaj. Beograd 12.4525 — 12.4925, Berlin 168.70 — 169.20, London 34.4425 — 34.5425, Milan 38.63—38.73, Newyork 707.25—709.75, Pariz 27.77 — 27.87, Praga 20.9575—21.0875, Curih 136.36 - 136.86.
Curih. Beograd 9.13. Berlin 123.66, London 25.2475, Newyork 518.68, Pariz 20.3575, Milan 28.33, Praga 15.37, Budimpešta 90.723, Bukarešta 3.24, Dunaj 73.175.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 404 — 404 (4<M). Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna 138—0, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160—0, Strojne 0 — 70, Vevče 115 — 0, Ruše 260 do 270, Kranjska industrijska 400 — 0, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 405 — 405.5, kasa 405 — 406, za oktober 407 — 407.5, za december 412 do 412.5, investicijsko 84 — 85, agrarne 55 do 57; bančne: Eskomptna 91 — 93, Kreditna Zagreb 90 — 93, Hipo 55.5 — 56, Jugo 91 do 93, Ljubljanska kreditna 136 — 137, Narodna 5125 - 5225, Praštediona 850—860; industrijski: Našice Union 1750 — 0, Gutmann 240 — 250, Slaveks 100 — 110, Slavonija 15 — 16, Drava 585 — 590, Mlinska 15 do 16, Vagon 25 — 35, Union Osijek 285 do 300, Vevče 130 — 135, Isis 45 — 46, Dubro-vačka 400 — 405, Trbovlje 485 — 490.
Beograd. Vojna škoda 408.25 — 409, investicijsko 84.50 — 85.25, agrarne 54 — 55.
Dunaj. Trbovlje 61.25, Kranjska industrijska 51.5, Eskomptna 10.70, Hipo 6.08, Slavonija 1.982, šečerana Osijek 72.75.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (5. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona bukovih drv, popolnoma suhih, cepanice, fco vagon naklad, postaja po 20. Nudijo se deske, smreka, jelka, lahko konične, fco vagon naklad, postaja po 430; povpraševanje pa je za deske, smreka, jelka, 25 mm, III., fco vagon naklad, postaja po 370. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 340.5 — 342.5, za november po 350 — 352.5, sremska promptna po 337 — 339, slavonska promptna po 334 — 338; turščica, promptna, plač. 30 dni, slov. postaja, navadna tarifa po 245 — 250, mlevska tarifa pa po 240 — 245; moka <0>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 490.
Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 295—297.5 sremska, 78/79 kg, 2 % 292.5 — 295; slavonska, 78/79 kg, 2 % 290 — 295. Turščica: baška in sremska 202.5 — 205; baška nova za december - januar 185 — 190; sremska za december - januar 187.5 — 190. Moka: baška "<0g» 425 — 437.5; baška <2> 407.5 do 415; baška <5» 380 — 390; baška <6> 827.5 do 337.5; baška <7, 270 — 280; baška «8» 206 — 210.
Dunajska borza za kmetijske proizvode (4. t. m.) Višje cene na inozemskih tržiščih so povzročile, da je bila temeljna tendenca na dunajski borzi prijaznejša. Kupci so nadalje rezervirani. Nekoliko večji promet je bil v pšenici, v rži pa trenotno dominira bolgarsko blago. Tendenca v pšenici in turšSci je nespremenjena. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40, madžarska Tisa (81/83 kg) 44 — 44.5; rž: marchfeldska 38.5 — 39; j e č m e n: 38 — 43.5; turščica: 28 — 28.5; oves: domači in madžarski 29.5 — 30.
Dunajski svinjski sejem (4. t. m.) Dogoa 16.638 komadov, od tega 4588 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so se mesne svinje pocenile za 15 — 20 grošev, pitane svinje pa za 5 — 10 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.30 — 2.33, angleške križane 2.10 — 2.40, kmetske 2.10 do 2.30, stare 2.05 — 2.20, mesne 2 — 2.45 šilinga.
	a f.
	
	
	
	
	
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani 5. oktobra 1927.
Višina barometra 308.8 m
.pazovani
Ljubljana
Al ari bor , , ,
Zagreb . . . . Beograd i , » Sarajevo , , , Skopi (e . , , , Dubrovnik , t
Split .....
Proha
S.
B
o H
b-i« 9-0 7 0 6-0 4-0 10-0 10-0 100 7-0
1*
94 80 «4 93 85 63 76 3/
Smer vetrs ir brzine » metrih
E 1
-rirno NW 2 mirno mirno NW 4 S 8 NE 10 S 6
c 0 •o ~
10 8 10 10 8 6 2 7 10
Padavine
Vrsta
t mm de t. m
Solne e vzhaja ob 6.2, zahaja ob 17.35, luna vzhaja ob 15.13, zahaja ob 23.43.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 13.7 C, najnižja 5.4 C.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Od časa do časa oblačno, mogoče na nekaterih
krajih lahne padavine, hladno. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Zmerni vetrovi iz prvega kvadranta, nebo izpremenljivo, večinoma jasno,; temperatura od 13 do 19 stopinj; morje raaburkano.
življenja in
Nemški prekooceanski polet
V torek 4. t. m. se je v Nordeneyu dvignilo v zrak Jankersovo letalo s tremi motorji «D 1230». Letalo je prav za prav hidroplan, ki hoče preleieti Atlantski ocean v treh presledkih. Kot postaje so zamišljene točke: Lizbona. Azori in Nova Fundlandija.
Hidroplan vodita pilot Loose in Starke. ki imata na krovu še tri osebe: strojnika. telegrafista in nemško igralko Lilly Dilenzovo. hčerko slikarja Holi-tscheria.
'-D 1230» je star tal v najlepšem vremenu. Letališče je bilo za občinstvo zaprto in za polet so vedeli le nekateri Izjemoma sta bili navzoči ženi obeh pilotov, ki sta vzeli od svojih mož slovo.
Polet Junkersovega letala se razlikuje od drugih dosedanjih prekomorskih poletov predvsem po tem, da se vrši v etapah. Letalo je opremljeno z vsemi pripravami za spustitev na morje. Ženejo ga trije motorji.
Kljub upanju, da bo polet do Lizbone minil brez incidenta, pa javljajo iz Nizozemske, da ie moral hidroplan že na prvi etapi svojega poleta pristati v Schellingwoudu. Kakšen je bil razlog nepredvidenega pristanka, se še ne ve. Komunikeji pravijo, da so letalci zdravi in da bodo nadaljevali polet ob prvi zori.
Najzanimivejši etapi »D 1230» bosta razdalji med Lizbono in med Azori ter distanca med Azori in Novo Fundlan-dijo. Prva etapa meri 1650 km, druga pa 2550 km. če bo hidroplan prestal to vožnjo, bo vsekakor dosegel svoj cilj, kajti od Nove Fuailandije do Newyorka ie samo še kakih 1800 bn.
Junkersovo letalo je naložilo tudi posebno pošto za Ameriko. Ta pošta je bila svojčas namenjena za «Bremen», ki je morala, kakor znano, prekiniti svoj polet zaradi viharja. Junkersova tvor-nica upa, da se ji eksperiment posreči, kar bo ugodno za njena naročila v prihodnosti.
*
Berlin. 5. oktobra (be.) Letalo Junker, ki leti proti Ameriki, so opazili nad Land-sendom v AngKji.
Stoletnica navarinske bitke
Grška republika bo 20. t. m. slavila 100 letnico zgodovinske bitke pri Nava-rinu. Grški zgodovinar Veljanitis objavlja ob tej priliki interesantne zapiske o treh poveljnikih zavezniške mornarice, ki je pri Navarinu pobila Turke in pomagala Grkom do svobode. Trojica teh znamenitih mož so: francoski admiral De Rigny, angleški admiral Con-drington in ruski admiral Heyden.
Ruski pomorski častnik Rikašev, ki je sodeloval v tem zgodovinskem boju, ie zapustil zanimive spomine. Dodeljen je bil v činu oficirja ruskemu admiralu Heydenu in je bil kot tak v stalnem stiku s poveljnikoma francoskega in angleškega brodovja.
Na predvečer navarinske bitke sta se ruski in francoski amiral sprla. Anglež Condrington je zaradi tega pravilno zabeležil v svoj dnevnik: »Vprašujem se, če morem računati na prijateljsko pomoč Francoza in Rusa, ki sta si zaradi rivalitete tako nasprotna, da bi se utegnila prej spopasti in navaliti drug na drugega, kakor pa na Turke.» Zato je angleški admiral storil zelo pametno, ko se je postavil na sredo med francoske in ruske ladje. Tako je preprečil, da ni nesporazum rodil slabih posledic za zaveznike.
Zavezniške ladje so se postavile v skupno linijo proti sovražnikom. Medtem ko so Francozi, Angleži in Rusi stali na oprezu, se je grško-turški konflikt raztezal v neskončnost, kajti diplomati so bili nerodni, Mettemich in Turki pa so spletkarili in reči je treba, da ne baš neuspešno. Condrington pa je bil v prvi vrsti vojak in pomorščak. Hotel je na en mah presekati intrige, ki so se vlekle v nedogled. Napisal je v imenu zavezniškega brodovja ultimat ter ga je poslal Ibrahim-paši, od katerega je zahteval, da prepreči pustošenje Pelopo-neza in da da ljudstvu svobodo. Dan pred navarmsko bitko je pisal admiral
svoji ženi pismo: »Poslal sem Ibrahim-paši ultimat, toda pismo sem dobil vrnjeno zapečateno, kakor sem ga bil odposlal. Sporočeno mi je, da nihče ne ve, kje se nahaja Ibrahim-paša. Vendar upam, da ga odkrijem še tekom jutrišnjega dne, čim zapihajo ugodni vetrovi.*
Naslednji dan je zavezniško brodovje vdrlo v pristanišče in admiral Egipta je vložil protestno noto. Congdrington mu je odvrnil: «Dal sem povelje za vdor v luko, ki ga ne morem preklicati. Moja pozicija je taka. da moram dajati ukaze, ne pa jih sprejemati.*
Tako je prišlo do navarinske bitke, s katero je bila odločena usoda Grške. Bitka sama je izzvala velikanske proteste med turkofili na Angleškem. Intrige so imele tolik uspeh, da je britska vlada desavuirala admirala Condringtona ter mu odvzela povelje. Znan je zgodovinski prizor med Condringtonom in wel-lingtonskim vojvodo. Slednji je dopovedoval admiralu, kako ga spoštuje in ceni, Congdrington pa mu je odvrnil: «Ekscelenca. ali mi lahko poveste razloge mojega odpusta?* Wellington je pojasnjeval: »Mislim, da ne razumete ne mene ne mojih ministrskih kolegov in ne veste, kako je treba tolmačiti na-še^ ukaze.* Condrington je nato dejal: <Ukaze, ki sem jih prejel, sem tolmačil zelo jasno. Če bi biil ukazi drugačni, bi bilo drugačno tudi moje tolmačenje. Jaz sem se natančno držal instrukcii.* Wel-lington je nadaljeval: »Jaz pojmujem ukaze tako. kakor sem jih pojmoval v začetku.* Condrington ni odnehal. »Tudi jaz jih pojmujem kakor sem jih pojmoval v začetku. V čem se tedaj razhajava?*
\Vellingtonu je bilo diskusije dovolj. Izjavil je admiralu, da ne more nadaljevati debato in da mu bo drago, če ga poseti admiral v pisarni. Condrington se je držal zelo moško. Povedal je wellingtonskemu vojvodi, da nima ž njim govoriti nič več in da ga ne bo več vznemirjal.
S tem je bil razhod med Wellingtonom in Condringtonom definitiven. Condring-tonu je bilo odvzeto poveljstvo, francoska generala De Rigny in ruski general grof Heyden pa sta bolje odrezala. Rignyja so sprejeli v Franciji kot zmagovalca in mu odprli pota do velike ka-rijere. grof Heyden pa je bil v Rusiji sprejet kot junak in ko je ostavil vojaško službo v mornarici je posta! guverner revalskega okrožja.
Asiški samostan vrnjen frančiškanom
V	torek je o priliki zaključka slavno-sti za sedmo stoletnico rojstva svetega Frančiška izvršil Mussolini čin, na katerega so frančiškani čakali dolga desetletja brezuspešno: na izrecno željo italijanskega ministrskega predsednika je bil vrnjen frančiškanskemu redu samostan v Assisiju.
V	omenjenem samostanu počivajo že sedem sto let kosti sv. Frančiška Asi-škega. Poslopje z vsemi pritiklinami je last svete Stolice, radi česar mu država tudi z zakonom o odpravi religijoz-nih redov iz leta 1S60. ni mogla do živega. Proces je trajal več let, naposled pa je moralo civilno sodišče leta 1S95. priznati Vatikanu lastninsko pravico na samostanu, vendar je država s predajo vedno odlašala.
*
Ko je Franc Asiški osnoval svoj red, je določil, da ne sme imeti niti red sam niti kak njegov član kakršnegakoli premoženja. Frančiškani niso smeli imeti niti lastnih samostanov; shajanje jim je bilo dovoljeno le na takih krajih, ki niso bili niti obzidani, nego zgolj ograjeni. Po Frančiškovi smrti je Elija Corthona omilil njegove določbe ter je dovolil zbiranje redovnikov v samostanih, ki pa niso bili last reda, ampak papeža. Le na ta način je bilo mogoče leta 1860. preprečiti, da ni samostan v Assisiju prišel v profane roke.
Zanimivo je. kako se je posrečilo frančiškanskemu redu obdržati samostan v Santi Mariji dei Angeli. Samostan je bil namreč na prodaj in za nakup se je potegovala neka tovarna z usnjem. Tedaj se je pojavil neki Zid iz
bližnjega kraja Perugia, ki je po nekem posredovalcu samostan kupil in ga nato vrnil redovnikom. Tisti Žid je v svoji mladosti obolel na očeh in je s svojim očetom posetil Porcijunkulino kapelo v Assisiju. Kmalu potem je ozdravel. Svoji veri se sicer do smrti ni izneveril, vendar je smatral za svojo dolžnost, da se frančiškanom izkaže hvaležnega in zato jim je rešil njih dom pred prodajo.
Papež in neločljivost zakona
V pondeljek je bilo v Vatikanu otvor-jeno juridično leto sodišča Sv. Rote. Vršila se je maša v Pavlijevi kapeli, nakar je papež sprejemal avdijence. Dekan monsg. Massini je poročal o delu v minulem letu ter je zavračal napade nekaterih listov, ki so protestirali proti razsodbam sodišča sv. Rote, češ da je sodni dvor razpravljal tudi o procesih nekatoličanov in da je protežiral imo-vite ljudi. Objavljene razsodbe, je zatrjeval Massini, svedočijo o pravico-ljubnosti in nepristranosti sodišča.
Na ta izvajanja ie odgovoril papež:
«Jaz moram le odobravati, da vrše sodišča svoje delovanje z veliko gorečnostjo in pravičnostjo. Prav je, ako sprejemajo tudi prošnje nekatoličanov. zakaj vsi ljudje so bili odrešeni z Jezusovo krvjo. Treba je v mejah možnosti spraviti človeške zahteve v sklad z ne ločljivostjo zakona in varovati bogate in revne pod ščitom pravičnosti. Kajti kakor ne daje bogastvo pravice, da bi jih žalili, tako tudi beda ne sme nuditi pretveze za poniževanje. Kakor so b~ez madeža cerkev in njeni zakoni, prav taki morajo biti tudi sodniki sodnega dvora.*
Levinova nezgoda v Rimu
Chamberlinov impresarij Levine se je pred nekaj dnevi pripeljal v Rim, kjer je prosil dvakrat za avdijenco pri papežu, od katerega je bil tudi sprejet. Prva av-dijenca pa se ni vršila, ker jo je žid zamudil. Na poti so ga namreč ustavili nabiralci avtogramov, katerim je Levine dajal svoje podpise. Ko je prišel v ameriški konzulat, kjer sta ga čakala dva kardinala, da ga po vede ta v Vatikan, sta cerkvena dostojanstvenika že izginila. Nato je Levine prosil za drugo avdijenco. Bila mu je dovoljena m žid se je razgovarjal s papežem, ki se je zanimal za njegove načrte.
Iz Rima se je finančnik peljal " Car-delo. kjer je vrgel na hišo, v kateri leži Mussolinijeva žena. ki je nedavno porodila, darilce za malega Romana v obliki zavojčka. Bil je kajpada tudi pri Mussoliniju v avdijenci, potem pa je hotel z letalom obkrožiti Rim. Na krovu je bil poleg njega tudi pilot Hincliffe ter mladi princ Alojz Burbonski. V bližini Torricole, ki leži kakih 50 km od Rima. je nastal v motorju defekt. «Miss Čolumbia* je treščila na zemljo in se je razbila.
Dobro poučeni očividci zatrjujejo, da je Levine vzel smer proti Napoliju in da je hotel leteti proti Beogradu. Letalo je bilo baš preletelo Ostio in se je nenadoma spustilo nad poslopjem postaje v Torricoli, katerega je preletelo v višini kakih 30 metrov. Postajenačel-
*Lej ga no, pa nisem vedel, da si oženjen!*
(iKaspe r»)
Ivan Albreht:
In
memonam
Vsako živo bitje na svetu, ki se po pravici ali po krivici imenuje človeka, hrani v predalih svojega spomina kak dogodek, ki mu je zaradi prijetnosti ali neprijetnosti, kakor pač nanese, posebno drag. Tudi Janez Neroda pomni take dogodke in jih bo pomnil, dokler bo živ. Preden povemo kaj več o tem, prosim p. n. občinstvo potrpljenja in odpuščanja. Rekli so mi namreč, da ni dobro pisati o Janezu Nerodi,^ pa ne verjamem in ne morem verjeti. Svojega junaka poznam in sem uverjen, da je edino to ime primerno zanj. Kaj vraga me brigajo njegove nadloge, on sam, kakor je in kakršen je, me zanima, on sam in njegova okolica. Ta njegova okolica je tako ljubko ljubljansko-slo-venska, »da si ne morem kaj, da ne bi--«
Po tem kratkem opravičilu naj ponovim, kar in kakor mi je povedal Janez Neroda sam. Samo to naj še pripomnim, da Janez Neroda časih zagreši istorijo, novelo ali pesem, kar ie pa itak obče napaka naših ljudi in torej ni vredno posebne omembe (ali ni izraz odlično izbran?) Le to je nerodno pri Nerodi, da ga mučijo fiksne ideje: preživljati
se hoče s peresom, siromak. Jaz ga odvračam z besedo in zgledom (kadilci se lahko prepričajo, prosim: Vidovdanska 7, poleg hiralnice!), pa vse nič ne zaleže! Omenil sem mu že tistega našega poeta, ki ga je ministrstvo odlikovalo z nagrado za njegovo pesem šele potem, ko je jel prodajati nogavice in razne druge potrebščine, toda pri Nerodi je vse bob v steno. »Kua, prmeiš. v tint' še muha crkne!« je izjavil tudi ugleden politik, ki je že osivel v politični areni, pa ni hil še nikoli lačen, toda tudi ta z življenjem potrjena modrost Janeza Nerode ne premakne. Mož piše, kakor da jih ni že stokrat preveč na svetu takih, ki pišejo!
Ima pa Janez Neroda prijatelja, ki mu je ime Peter, prav za prav ne smem reči Peter, ampak Pero, kakor sam želi. Pero je odličen človek, vedno pripravljen komu pomagati. Pero ve vse in ve tudi vedno natanko, ker je »dalmati* nec« najcenejši. Tja zahaja, prisede k temu. prisede k onemu, pove, da je »zasebni uradnik n. r.«, dober človek, samo žejen. Dobremu človeku, ki je žejen, da vsak poštenjak pijače. Tako ima Pero zmerom dovolj »dalmatinca« in ne občuti prehudo, da je »zasebni uradnik n. r.»
Janez Neroda in Pero sta prijatelja.
Pero je dejal:
»Prijatelj Janez, ali sva prijatelja?«
Janez Neroda je pogledal. Pero pa je odgovoril sam:
»Seveda sva, srce moje! Dušo bi da! za te, Janez Neroda! — Daj še za poj.!«
Janez Neroda je ubogal kakor jagnjc. Pero se je raznežil:
»Janez Neroda, le nič se ne boj! V meni imaš pravega prijatelja! Koder hodim, mislim na tvoj blagor!«
Janez Neroda je bil ganjen. Skoro bi bil zapel himno o prijateljstvu, tako ga je presunilo. A Pero ga je prekinil:
»Nikar ne piši tukaj! Saj veš. da so tvoje misli — oh. duša zlata. nu. daj še za pol!«
Janez Neroda je preštel in dognal: »Samo za četrt še zmorem!« »Pa daj za četrt«
Tako je tudi Pero dokazal svojo skromnost.
Ko je naslednje dopoldne Janez Neroda premišljeval, kje bi našel usmiljenega urednika, se odpro vrata (takole mi je pravil Janez Neroda): »Zdravo Janez!« V sobi stoji Pero in nadaljuje: »Janez Neroda, sreča te išče! Ameri-kanci so tu, pomisli, z dolarji!«
— Gledam, kaj to pomeni (je pravil Janez Neroda). Pero pa kakor vibar:
nik, ki je videl aeroplan, je tekel iz hiše in je takoj opazil, da nosi letalo napis «Miss Čolumbia*. Dobil je vtis, da je motor odpovedal. V par trenutkih se je letalo precej naglo spustilo k tlom in je udarilo ob zemljo. Pri tem se je zarilo v mehka tla. Propeler se mu je stri in levo krilo se je zlomilo. K sreči so ostali vsi trije potniki, Levine. Hincliffe in Burbonski princ nepoškodova-
ni. Ko jih je minil prvi strah, so se odpeljali proti Rimu, odkoder je kmalu dospela komisija, ki je v navzočnosti Levina in njegovega letalca pregledala aparat in ugotovila, da bo treba »Miss Columbio* temeljito popraviti, če naj bo še uporabna. Levine kljub temu napoveduje, da bo dal letalo popraviti in da bo potem letel v Beograd in Bukarešto.
Naši onstran granic
še težje, oni ne smejo niti tega pisati, kar objavljajo fašistovska glasila!
p— Umorjeno so našli v bližini Ajdovščine v njenem stanovanju gospo Fr. Bra-tina, bivšo gostilničarko in posestnico. Hlapec Žibema je to sporočil takoi orožnikom, na kar je prišla iz Ajdovščine komisija, _ ki se je prepričala, da je bila gospa Bratina ponoči napadena in oropana. Baie ie bil ono noč v Ajdovščini neki kamijon iz Trsta, ki je skrivnostno prišel in enako skrivnostno izginil. V Trstu je bilo radi tega aretiranih nekaj sumljivih oseb. Nadaljna poročila pravijo, da se je izvršil roparski umor na Cesti, to je v frakciji svetokrižke občine. 521etna vdova Lucija Bratina je samotar;, la in žalovala po svojem možu, ki je bil znan pod imenom »Gregovček*. Živela^ je sama zase, le sosede so jo hodile obisko. vat, ponoči je bila sama doma. Gospodar« ske posle je pomagal opravljati hlapec iz vasi. V nedeljo zjutraj jo je našel hlapec v spalnici na tleh s prekrižan imi rokami, z ruto v roki, v obraz popolnoma počme« lo, opraskano po licih, po vratu ie imela temne lise, to so znamenja, da je bila po noči zadavljena. V soboto je bil na Cesti neki dobro oblečeni tuj gospod, ki se je izdajal za živinskega kupca. Raznašajo se razne govorice. Vrši se obsežna preiskava. Aretirani so bili kot osumljenci napada štirje domačini, med njimi neki sorodnik pokojnice.	__
p— Kraški teran. Trgatev na Krasu je končana. Teran bo izvrsten, ker je grozd« je dozorelo in suša dobroti terana n: na« pravila škode. Sladkorja ima 16 do 17 in pol odst, lani ga je bilo 14 odst.
p— Grozen samomor. 301etni rudar Ma» tej Novak v Idriji je izvršil strašen samo« mor. V ustih si je zažgal dinamitno pa« trono. Našli so ga za »Tinčetovo* hišo brez glave, katere deli so ležali razmetani tam okoli. Par trenutkov pred samomorom se je mudil v gostilni, ki nosi vabljiv na« slov nebesih*.
p— V Ajdovščini so otvorili tečaj, v katerem se bo mladina učila italijanskega jezika. Fašisti hodijo okoli in gonijo mla« de ljudi v tečaj, češ, da se mora vsak dru« gorodec nemudoma naučiti italijanščine.
p— Pri neki razpravi v Gorici je nasto« stopilo kot priča majhno, drobčkano kra« ško dekletce. Predsednik jo je izpraševal brez tolmača in deklica je odgovarjala, kolikor pač se je priučila italijanščine v šoli. Tolmača ni bilo treba. Italijani so ta« koj z veseljem ugotovili ogromen uspeh italijanske osnovne šole. Slučaj kaže le, da so naši otroci nadarjeni in se kmalu priuče tujega jezika, s čimer pa še ni do« seženo njihovo potujčenje.
k— Iz Koroške. V Železni kapli so vpri« zorili <cMiklovo Zalo*. Dvorana občinske« g-a kina je bila natlačena občinstva. PTi» reditev je uspela sijajno. I>rugi dan so ne« ki Vsenetnci začeli nabirati podpise za bojkot kina, češ da se je omadeževal, ker so se tam zabavali Slovenci, to je oni ljud« je, katerim se ima trg zahvaliti za svoj vsakdanji kruh! Kako pa bo, ako Sloven« ci napovedo bojkot raznim obrtnikom in trgovcem v Železni kapli? — V Podsinji vasi so sprejeli k ognjegasnemu društvu nekaj uskokov, pripadnikov nemških strank, dobili so večino pri občnem zboru in zavednim Slovencem vzeli društvo. Slo* vensko ime društva je takoj odpadlo in prekrščeno je v aFreiwiIlige Feuere-ehr in Hundsdorf*. Najidealnejši in najuglednej« ši člani so takoj odstopili, ker nočejo ime« ti stikov z ljudmi, ki res spadajo v kak »Hundsdorf*. Izprijenci se hvalijo okoli, da ne bodo prišli gasit, ako bi gorelo pr-kakem Slovencu!
«Mi in Slovani»
»Popoio di Trieste* ie priobčil članek pod naslovom »Mi in Slovani«, kjer govori o razburjenju, ker se razpaščajo slovenska prosvetna, športna in telovadna društva, ker se premeščajo in odslavijajo zadnji Slovan. učitelji in ker se s skrajnimi sredstvi hoče uničiti slovanski tisk v Italiji. Članek je podpisal sam glavni urednik Aleksander Nicotera, ki je bil svoječasno osumljen groznega umora tiskarja Mullerja. Clankar izvaja, da je »Popoio« s fašistično metodo najprej poglobil svoje znanje o vseh slovanskih problemih in na to določil svoie stališče napram drugorodcem z nenavadno Jasnostjo, tako da je izdelal celo točen, popoln in lahko izvedljiv pogram. kakoršen doslej sploh ni bil niti poskusen. Aplikacija tega programa ie presenetila Slovane in nov način postopanja političnih in eksekutivnih oblasti, kakor tudi tiska iih ie dezorijentiral. Opaža se nekako slabo razpoloženje, kajti sedaj so se morali vendarle zavesti, da stojijo pred političnim načrtom, ki ns dopušča transakcij. »Slovani so po neumnem vztrajali pri očrnjevaniu naše države in so smatrali režim in niegovo delo za slabotno, niso sledili ojačenju in napredku fašizma, ko pa se je kak Slovan tega zavedel, .ie bilo že prepozno. Sicer pa ne bi bilo nič pomagalo in nič ne bi ustavilo in odvrnilo fašističnih načrtov. Treba je priznati, da so bili ti naši načrti olajšani po dejstvu, da niso bile priznane neptunske konvencije s strani jugoslovenske vlade, sicer pa je bil moment goden tudi iz drugih razlogov«... »Mi, ki smo ob mejah in ki vpiramo trdno svoje oči na Slovane smo ovadili nezakonitost obstoja tako zvanih sprot. in prosvetnih društev in zahrbtno in mistifikaciisko zadržanje slovanskega tiska. Mi bi lahko šli še dalje in naznanili oblastem slovenske hujskače, ki so izgubili svoie gnezdo v pevskih, gasilnih in sličnih društvih, in ki dalje izbega-vajo našim zakonom, skrivajoč se v zadrugah, konsorcijih in drugih takih navidezno gospodarskih podjetjih. Mi bi lahko zahtevali od fašistične vlade, da ne bi premestili slovanske učitelje v kraljevino temveč, da jih izključi od poučevanja, kajti noben slovanski učitelj ne bi mogel učiti našega jezika ne v Toskani, ne v nobenem drugem kraju Italije. In po vsem tem noben slovanski list ne bi mogel dokazati naše samovoljnosti. Ni samovoljnosti in tudi nismo nikdar govorili o zarotah proti državi.« »Italijanska vlada hoče biti harmonična država, z eno samo disciplino brez izjeme. Društva drugo-rodcev, tudi najbolj nedolžno športno društvo, ne sme bit! dovoljeno, kajti na ta način bi se ne dalo prebivalstvo odtegniti nacionalnemu delovanju, ki je samo eno. tudi ako ie športno. Neka prefektova motivacija definira slovanska društva kot »skupine političnega upora, središča slabo prikritega nezadovoljstva in sumničenja vsega, kar je italijanskega« Bolj jasno ni mogoče govoriti. »Jugosloveni pa hočejo, da mi dokaže-mo zaroto. Ni treba zarote. Potrebno .ie, da razumejo Slovani naše stališče, potrebno, da se učijo razlikovati med demokracijo in fašizmom. Fašizem noče biti osleparien. S svojim realizmom zna preprečiti sleparije, toliko bol', ako gre za Slovane, torej za ljudi, ki jih moramo mi dobro poznati, ker jih imamo v hiši. Ako Slovani tega ne razumejo, bo to iz sovraštva in v svrho upora«...
p— Posvarjen je bil te dni drugič tudi hrvatski tednik »Pučki Prijatelj«. Doslej so bili po enkrat v tem poslovnem letu po-svarjeni vsi slovanski listi v Italiji brez izjeme, in kakor ie jasno, brez pravega vzroka, pač po preveč očitnem namenu, da se uniči slovanski tisk v Italiji. V drugič pa so bili že posvarieni »Edinost«, »Novice« in sedaj »Pučki Prijatelj«. Ako ie bil kak list v drugič posvarjen. sme toliko pokrajinski prefekt. kolikor državni pravdnik preklicati priznanje dosedanjega odgovornega urednika in odreči priznanje novega urednika. V tem položaju se nahajajo sedai omenjeni trije listi, ie po vetru, ki piha, se jim gotovo pridružijo v kratkem še vsi ostali. Zlasti položaj tednika »Novic« ie silno težak, ker je po drugem svarilu že v drugič zaplenjen. Naravnost poniževalen je način, kako morajo pisati slovanski listi v Italiji. Dan za dnem prejemajo ukaze s strani prefekta, o čim ne smejo Pisati i o čem smejo in kako morajo pisati. Stališče slovanskih listov je
Jabolka
krompir, zel jnate glave ima na zalogi
Gospodarska zveza
Ljubljana.
»Rokopise, rokopise! Imaš kaj roko« pisov?«
—	Imam.
»Dobro! Novele, črtice, kar imaš, pripravi!«
—	Kaj potem?
»Dolarje dobiš Ali ti nisem rekel, da sem pravi prijatelj? Le glej! Rečem ti, da me boš pomnil!«
—	Ali — komu naj dam rokopise?
»Zvečer ob osmih jih prinesi v Union, pa gotovo. Urednik nekega ameriškega lista bo tam. Dolarjev ko pečkžL Vse kupi. Samo točno pridL«
—	Pridem. Ali boš ti tam?
»Se razume Saj so mene poverili, naj grem okrog hteratov. K tebi sem prišel najprej. Šele če ti ne boš imel dovolj, pride kdo drugi na vrsto.«
—	Torej do svidenja! Oddolžim se ti pozneje!
»Kdo te vpraša? Misliš, da mi je do nagrad?! Ne bodi ne bodi! Ali ti nisem povedal, da sem tvoj prijatelj?«
—	Vedno ti bom hvaležen.
»Ne zameri, saj zvečer bom, tako nu... Zdajle moram še v kavarno in celo vrsto potov imam, a denar sem v naglici pozabil doma. Dva »kovača« — če moreš.«
—	Prosim.
»Tako. Tedaj gotovo! Le mnogo pripravi!«
Janez Neroda mi je pravil, da bi bil skoro umrl od radosti, ko je Pero odšel. Spravljal je rokopise, da se jih je nabralo za celo založbo. Sredi popoldneva je bil že pripravljen na pot Vsak trenutek je pogledal na uro. dokler ni dočakal... Zadnja dva »kovača« je bil dal Peru, zato je bil zdaj čisto brez ma-mona, vendar ga to ni motilo. Točno ob tri četrt na osem je stal pred Unionom in se je oziral, kje se prikaže prijatelj Pero.
Malo pred osmo ga je zagledal. Z njim je bil tudi Jože, dobrodušni Jože. ki je sicer poštenjak, a ima to smolo, da mu vse izpodletL Zato je Nerodo malo zaskrbelo ko ga je zagledal. — pero je bil slavnosten.
»Pojdimo! Ali si prinesel?«
— Sem.
»Dosti?«
Janez Neroda je pokazal svoje zaklade .a Jože se je zasmejal:
»Ali misliš Ameriko bombardirati s papirjem?«
Slavnostno so šli v točilnico. Pero je naročil pijače in jedače. Potem so kramljali.
»Imenitno,« je dejal Pero.
»Samo Amerikancev še manjka,« je
Do 8. oktobra Je čas
za obnovo srečk IV. razreda. Opozarjamo na to vse posestnike naših srečk. Obnovite srečke pravočasno, da ne boste po svoji krivdi izločeni od V. razreda
(milijonski razred) kjer mora biti vsaka druga srečka izžrebana. Nekaj srečk je za IV., tedaj tudi za V. razred še na razpolago onim, ki žele igrati v teh dveh glavnih razredih in nimajo še srečk.
Zglasite se takoj.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z.
Glavna razpečevalnica srečk drž. razr. loterije za Slovenijo Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19.
Iz Novega mesta
n— Tombola podružnice Jugostovenske Matice se bo vršila v nedeljo 9. t. m. na Glavnem trgu ob slabem vremenu v So. kolskem domu z mnogimi lepimi dobitki. Tombolsice tablice se prodajajo po 1 Din kos. Ponovno vabimo narodno občinstvo, da sega pridno po tablicah ter s tem do« kaže, da še ni pozabilo zasužnjenih roja« kov, ki ravno sedaj najstrašneje ttpe pod tujim nasiljem. Prodajalke se bodo ogla« šale pri vseh in upamo, da nikjer brez
uspeha.	prireditev novomeških
akademikov. V soboto 8, t. m. se bo to šila v Sokolskem domu v Novem mestu družabna prireditev novomeških akademi« kov. Spored je zelo pester. Obsega gleda« liško predstavo, koncertne točke g. Mar. jana Rusa, konservatorista iz Ljubljane, ki ga bo spremljal na klavirju g. Fischinger, in salonskega orkestra pod taktirko go» spoda Strajnerja. Celoto« prireditev je precej na široko zasnovana, ker so poslali vabila ne samo Novomeščanom, temveč tudi ljudem v vse večje kraje Dolenjske.
n_ Sadjarska m vrtnarska razstava na
kmetijski šoli na Grmu se je prav dobro obnesla. Veliko pozornosti je vzbujal cvet« lični oddelek, ki je bil prekrasno urejen. Uredil ga je g. inž. Jeglič.
n— Srbski kmetje v Novem mestu. Pred dnevi nas je obiskalo pod vodstvom veli« kega župana dr. Baltiča 28 kmetov iz užič« ke oblasti. Goste so lepo sprejeli in po« zdravili vsi merodajni činitelji. Po mali zakuski v restavraciji g. Windischerja so ■i ogledali dopoldne trtne nasade in gozd« no drevesnico v Bršljinu ter posestvo go« spoda Globevnika, nakar so se napotili čez kapiteljski hrib na ogled okolice in po« tem v mesto. Tu so si ogledali podružnico Kmetijske družbe in mlekarno. Z vseh hiš so plapolale gostom na čast zastave. V Šmihelu so si ogledali gospodinjsko šolo in nato kmetijsko šolo na Grmu. Pri kosilu je bilo izrečenih več iskrenih napitnic. Po« poldne so si srbski kmetje ogledali posest« vo g. Grma v Bajnofu, vinograd kmetijske šole na Grmu in vinograda gg. Osolnika in Globevnika. Da je bilo ogledovanje hi« treje končano, so dali Novomeščani avto« mobile in vozove na uporabo. Zvečer je pri večerji zapel novomeški pevski kvartet več prav lepih slovanskih pesmi. Gostje so bili z ekskurzijo nad vse zadovoljni. Vsem činiiteljem, ki so pripomogli k lepe« mu sprejemu srbskih kmetov v Novem mestu, najiskrenejša hvalal
n— Alarm. V nedeljo ob 20.30 je alar. mirala sdrena gasilsko društvo. Vnele so se saje v dimniku na Skabernetovi hiši in se je bilo bati, da se razširi požar na sosednja poslopja. Ogenj je bil kmalu udušen.
Iz Tržiča
Komunalne zadeve mesta
rr\ vi v
Trzica
Redna seja mestnega sveta se je vršila v petek pod predsedstvom župana g. Lon» čarja. Navzoči so bili razven dveh vsi od« borniki, ki so z največjo pazljivostjo sle» dili zanimivemu županovemu poročilu. Akcija za postavitev bolnice je pri vseh prizadetih krogih naletela na ugodno raz. umevanje in je torej upati, da se prav kmalu začne graditi. Industrija popolnoma uvideva potrebo splošne bolnice in ji bo šla z vsemi močmi na roko. Zainteresirati je treba še okoliške občine in njihove zdravstvene zastope, da že letos vstavijo v proračune potrebne zneske, s katerimi bodo k zgradbi prispevale.
Dela za kolodvorsko cesto so se mora. la ponovno razpisati, ker se je prvič javil zanje samo en ponudnik, namreč podjet« nik ing. Dedek. Rok je 1. oktober in se bodo tokrat oddala po skrajšanem pošto, janju. Po izjavi g. podjetnika bo cesta še ctos dovršena, kakor tudi sem spadajoča dela za novo razsvetljavo. Tako bo Tržič že letošnjo zimo rešen one grozne poti na kolodvor, kadar je snežena plundra.
Županstvo je dobilo iz Ljubljane tele. fonično obvestilo o ukinjenju carinarnice,
Fc
za katero se je toliko zavzemalo in ki je našemu industrijskemu kraju neobhodno potrebna. Zato predlaga g. župan naj mest« ni svet kar najogorčenejše protestira proti taki brezglavi ukinitvi kakor se je zgodila v tem primeru, ko je vendar carinarnica prav visoko aktivna. Protest je bil soglae« no sprejet. Gospodje od SLS so sicer s težkim srcem protestirali proti svojim vo« diteljem, ki imajo glavno besedo v Beogra* du, toda protestirali so pa le, ker se njim samim tako počenjanje vidi brezglavo in negospodarsko.
Dalje je sledilo poročilo o stanovanjski krizi, ki bo v novembru dosegla višek in se bo znašlo na cesti najmanj osem strank. Tem bo treba na vsak način nuditi stano« vanje. Ne bo pa to drugače, kakor da ob. čina sezida par zasilnih stanovanj ter pri« tisne na gospodarje, da počakajo z delo« žacijo do takrat, ko bodo gotova. Zadeva je silno nujna in se ne da drugače pro» vesti, kakor da najame občina stanovanj« sko posojilo v znesku tristo tisoč dinarjev. S tem se bo plačalo tudi posojilo, ki ga je Hipotekama banka v Ljubljani odpoveda. la in ga mora občina predčasno plačati. Občinski svet je soglasno sprejel predi .»e občinskega starešinstva potem, ko se je vršila zanimiva debata za in proti
Dosedanji tržni red se je v nekaj točkah izpremenil tako, kakor zahteva sreski po« glavar v Kranju. Sadjarski podružnici se odstopi 600 kvadratnih metrov pašnika nad Hofbauerjevo žago, kjer si napravi svojo drevesnico, da bo zalagala tržiško okolico s sadnimi drevesci ki bodo v na« šem podnebju dobro uspevala. Posestniku Kališniku se odproda v Preski še 150 me« trov sveta, da si bo mogel postaviti hišico Frantarjevi pa tudi toliko. Podjetje ing. Dedeka se naprosi, da pri delu v Tržiču zaposluje predvsem tukajšnje delavstvo, ki je precej brezposelno Neke občinske poti se bodo v najkrajšem času popravi« le in napeljala zopet luč na Fabriko in za Virjem. Tudi javna pralnica se bo izgradi« la s proračunom 1928.
V tajni seji se je občinski svet izrekel z malo večino glasov za potrebo drogeri« je, za katero je prosil g. Toroš, ter za potrebo elektrotehnične koncesije za vi« soko napetost, za katero je prosil Dunaj« čan Schubert. Nato je bilo rešenih več prošenj za podporo in domovinstvo, nakar je župan tri ure trajajočo sejo zaključil in se vsem, ki so z vnemo sodelovali lepo zahvalil. Prihodnja seja bo koncem no« vembra.
Radi skrajno neumestne ukinitve čari« narnice sta tržiški mestni zastop in trži« ška industrija poslala v Beograd doputa* cijo, da protestira proti ukinitvi. Deputa« cijo vodi župan Lončar.
č— Obrt nomada!jevalno šolo obiskuje le tos v vseh treh razredih 87 vajencev in vajenk. Kar je vstopilo vajencev na novo, pokazujejo na sploh prav dobro osnovno« šolsko izobrazbo, kar dokazuje, da so go« spodje mojstri prišli do prepričanja, da je z vajencem, ki ni z uspehom dokončal vsaj pet šolskih let osnovne šole, gotova izgu. ba za obe strani in največja muka za uči« telje obrtno-nadaljevalne šole. V gremi« jalni šoli je 15 trgovskih vajencev in va» jenk. Letos je otvorjen prvi razred, drugo leto pa pride na vrsto drugi. Po prediz« obrazbi se trgovski materijal ne da pri« merjati z obrtnim. Tu je večina učencev z dokončano meščansko šolo, kar povzdig« no šolo na popolnoma drug nivo in so te« mu primerni potem tudi doseženi uspehi.
č— Zmaga naprednega bloka v Ljubljani se je v Tržiču raznesla v nedeljo zve« čer kakor veter in navdala z nepopisnim veseljem vse, ki čutijo in mislijo proti« klerikalno. Trščani so bili ravno zbrani pri igri «Dolski župnik* v Sokolnici ko jih je dohitela prijetna vest. Od samega navdušenja so igralci svoje težke vloge še z večjim elanom odigrali, je občinstvo še bolj intenzivno poslušalo Anzengruberjeve besede, da mora biti vsak duhovnik vnet in neustrašen bojevnik vojskujoče se in gospodujoče cerkve, siceir za njega ni me« sta med vernimi ovčicami. Igralci so rešili
ošvrknil Jože.
Tako so sedeli in čakali. Pero je dejal, da je to najveselejši trenutek njegovega življenja, ker se mu je posrečilo navezati stike z Ameriko... Jože je nekaj čvekal o kislih kumaricah...
Ura se je bližala deseti, ko se je oglasil Pero:
»Klicat pojdem te magnate! Ali mi posodiš uro, Jože. da se preveč ne zamudim?«
,. »Pa kmalu pridi,« je dejal Jože. Pero je odšel. Res, bil je dostojanstven.
Janez Neroda je pospravil svoje zaklade, a »plačilni« je nekam sumljivo gledal. Nazadnje je prišel čas, usodni čas.
»Jože, ali imaš kaj?« je šepnil Janez Neroda.«
»Nič —«
Usoda! Janez Neroda je obupno gledal po gostih. Spoznal je, da je z vso svojo literaturo — zastavljen za nekaj meric vina... Mrzel pot ga je oblival in oči so mu kar steklenele od srroze. Tedaj je zagledal znanca, ki se bori v politični areni Mlad je še, pa že nekaj velja! Stopil je k njemu in mu je jec-Ijaje pojasnil, kako in kaj. Politik se je zvil od smeha.
»Janez Neroda. kaj pa misliš?! Pusti dolarje, ko ne znaš plavati! _ Koliko je torej cenjena tvoja osebnost?«
Ko je prišel plačilni, se je izkazalo, da je računa 182 dinarjev.
»Saj so te še visoko taksirali,< je dejal politik in poravnal. Pripomnil je, da pričakuje v doglednem času štiri članke za to ljubeznivost.
Ko je po zvonikih bilo polnoč, je Janez Neroda počasi stopal proti domu. Bil je potrt, a Joža ga je tolažil:
»Saj sem ti pravil, da bo treba kislih kumaric! Nič ne maraj...«
Janez Neroda ne mara nič, a Pero in dolarji in štirje članki, to mu ne gre iz spomina.
svoje težke naloge v popolno zadovolj« nost številnega občinstva. Posebno je uga« jala Ana gdč. Papove in župnik g. Engels« bergerja. Obema se pozna, da že več let stopata po dUetantskih dedcih in da sta tu kakor doma. Pohvalo zasluži fant Miha, ki napreduje od predstave do predstave in ki postane gotovo še izvrstna moč, če bo še z »naprej tako priden. Omeniti je treba še MatJjca g. Papova in Šentjakob« skega župnika g. Žabkarja, ki sta svoji vlogi odigrala s pravim razumevanjem. Na sploh pa rečemo, da se je gledališka sezo» na otvorila prav dostojno in da zaslužijo vsi igralci brez izjeme pohvalo za svojo pridnost.
3— Baron Born od Sv. Ane je zgubil zanimivo pravdo za gorsko pot od Sv. Ane na Zelenico. V tej zadevi se je vršil na licu mesta komisijski ogled in razpra« va. Od vseh strani so prišli interesentje, kmetje in posestniki, da branijo svoje sta« re pravice. Kot izvedenec je bil med dru« gimi zaslišan tudi g. Jelene, tovarnar iz Tržiča in po vsej Sloveniji znani turist, ki se je istotako krepko zavzel za pravice planincev. Podružnica SPD pa je naipravi« la posebno vlogo na osrednje društvo, da se zavzame za pravično rešitev zadeve, ki jo hoče obrtniti v svoj prid svetoanski baron Born. Tudi občina Tržič in Sv. Ana sta storili svoje korake, kar je popolnoma na mestu. Na svoji zemlji pa bomo vendar še mi domačini gospodarji!
Dopisi
VIČ. V nedeljo, 9. t. m., ob 20. vprizori Šentjakobski gledališki oder v Sokolskem domu na Viču Kraigherjevo dramo »Školjka«, ki je krasno uspela na Šentjakobskem odru. Šentjakobski igralci so pri nas zelo priljubljeni, zato napolnimo sofoolslko dvorano.
ŠOŠTANJ. Sokolsko društvo v Šoštanju javlja, da se bo vršil to soboto 8. t. m., ob 20. v Sokolskerci domu izredni občni zbor društva z naslednjim dnevnim redom: 1) Poročilo o finančnem stanju. 2) Izpopolnitev odbora. 3) Slučajnosti. Da se ustvari možnost oživljenega dTuštvemera delovanja, je potrebno, da se članstvo v polnem številu udeleži občnega zbora. Zdravo!
1483
VELIKE LAŠČE. 30. oktobra bomo imeli občinske volitve. Demokrati smo se trudili, da dosežemo s SKS pošten kompromis ali pa, da postavimo lastno listo. Kompromis se ni dal doseči, ker 90 SKSanja zbirali med nami, in le take kandidate, na katere nismo mogli pristati. Imeli smo sestavljeno že svojo listo toda naenkrat so nam štirje možje odpovedali podpise, ter se pridružili radJčevoem. Dobili so za to enega odbornika, ki ga pa krajevna organizacija ne more priznati za svojega zastopnika v občinskem odboru. G. Jelene in drugi, naredili ste kompromis na svojo pest in zato ne drži izgovor, da ga ie sklonila naša krajevna organizacija. Če zaradi vašega postopanja sedaj ne bomo mogli postaviti svoje liste nam ne kaže drugega, kakor da se noben naprednjak ne udeleži občinskih volitev.	" A
JESENICE-FUŽINE, V nedeljo, dne 25. septembra se je vršil ob priliki otvoritve nanovo predelanih prostorov Delavskega doma na Savi med dragim tudi koncert pevskih zborev iz Save, Javornika, Most, Zasipa in Dcbrave. Med najboljše lahko prištevam® zbor društva »Sava«, ki je s svojim izbranim programom pokazal napram ostalim zborom res pravo umevanje umetnega petja, kar je društvu lahko v ponos, ostalim na v vzgled. Zbor društva
»Svobode« iz Javomika ni pokazal s svojim izvajanjem oobeme finese in je premalo upošteval znamenja, tako da smo nehote imeli vtis fantovskega petja na vasi Zbor iz Most je pokazal precej zanimanja za petje, enako tudi zbor iz Zasipa, katerega izvajanje je bilo tudi še dokaj povoljno. Zal, da ni nastopil pevski zbor društva »Vint-gar« iz Dobrove.
ŽUŽEMBERK. Naš Sokol je po dveletnem mrtvilu zopet oživel in so se v ta namen vršila en zaupali in en plenarni članski sestanek. Na teh sestankih so bile podane smernice bodočega delovanja in je bila po daljši debati sestavljena tudi kandidatna lista novega odbora, ki bo na občnem zboru 9. t. m. predložena v izvolitev. Po sestavi liste je upati, da bo to pot odbor vestno vršil svojo sveto sokolsko dolžnost ter spravil društvo na višino, ki jo je zavzemalo pred šestimi leti. Dolžnost članstva je, da sodeluje pri reorganizaciji društva. Vsak posamezni Soko! mora stremeti za napredkom in pokazati, da je- vreden član velike sokolske družine. Zato se pozivajo vsi vneti Sokoli, da se z ljubeznijo oklenejo svojega društva. Preko osebnih naspiotstev nai se preide k resnemu ln stvarnemu delu Razveseljivo Je zlasti dejstvo, da se je pričelo tudi s telovadbo, ki jo do sedaj redno obiskuje 15 bratov ter da prične v kratkem telovaditi tudi starejša vrsta. Vabimo starše, da vpišejo svoje malčke med Sokoliče in Sokoličice. prijatelje Solkolstva pa, da društvo podpirajo. Bodimo složni, kaiti le v ©logi im bratski vzajemnosti Je moč in uspeh. Sokoli, torei na delo!
§T. ILJ V SLOV. GORICAH. Poleti ko je bilo lepo vreme, so vse občine v naši okolici popravile pota in ceste. Le v Št. IlJu se niso zganili ne odborniki, ki jih je izbiral g. župnik, ne župan, tako da imamo ceste v popolnoma ruiniranem stanju. V kratkem se bodi vršile občinske volitve. Gledati bo treba da bomo postavili za kandidate može, ki se bodo v polni meri zavedali svojih dolžnosti in nalog občinskih odbornikov.
Poslano
Stavka pekovskih pomočnikov
Zadruga pekovskih mojstrov v Ljublja« ni obvešča p. n. občinstvo, da obratujejo vsi pekovski obrati v mestu, čeravno v skr čenem, vendar pa v tolikem obsegu, da morejo zadoščati dnevnim potrebam vse« ga ljubljanskega prebivalstva. Prosimo, naj se občinstvo, ki bo slej ko prej postreženo z dobrim pecivom, ne pusti begati z leta« ki famozne vsebine, ki se razširjajo po mestu. Na sestanku pekovskih mojstrov 5. t m. se je ponovno sklenilo pozvati vse pomočnike, naj se do četrtka 6. t. m. do 18. vrnejo na delo, ker jim sicer ne more« jc več ostati zasigurana dosedanja služ« bena mesta. Pripominjamo, da so vsaka pogajanja s pekovskimi pomočniki izklju« čena, ker vsebuje kolektivna pogodba po« goje, na kakršne ne more pristati noben samostojen obrtnik.
V Ljubljani, 5. oktobra.
Za Zadrugo pekov v Ljubljani Karol Vidmar, načelnik.
Poziv
One osebe (priče), ki so bile v nedeljo po razglasitvi volilnega rezultata pri mani« festacijskem obhodu v moji neposredni bližini pred magistratnim poslopjem in na« tc v veži, prosim, da se blagovolijo v nujni zadevi zglasiti pri meni ali pa da mi javijo svoj naslov.
Ljubljana, 5. oktobra 1927. Nace Oblak. Ljubljana, Knafljeva ul. 5/II.
D K W
Naiboiiii motocikli 3 svetovni rekordi
Najnovejši tipovi od 206, 250 in 500 ccm kakor tudi vse rezervne dele vedno na skladišču. Gen. zastopstvo za SHS: OPST1 TRG. - INO. KONTOAR BEOGRAD, Kralja Patra ul. 70 Zahtevajte prospekte .Moto 220*
OALIN, najboljše oglje za likanje prodaja Jos« Sereo v Mariboru.
Samoprodaja za S. H, S
Kopališč restavracijo v Darovom
damo v zakup
s 1. novembrom 1927.
Reflektanti morajo biti strokovno naobraženi in imeti dokaze, da so vodili že slična podjetja. Vsa natančna pojasnila pri
Ravnateljstvu kopališča v Daruvaru. 10574 a
Prometni zavod za premog t
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah In
suno na debelo	samo na debela
domaS in Inozemski, za domače kurjavo (n Industrijske svrhe
Premog, Kovaški premog ^v*
Koks i livarniški, plavžarski ln plinski.
Brikete.
Prometni zavod za premog d. D., Cjubljana,
M kloMeva cesta št 15/1.
Pohištvo
elegantno, fino. cenevredno do ?astnih in danih načrtih
A. AMANN, Liubliana
2 velikih, suhih in svetlih skladišč s pisarno
sredini mesta oddam s 1. novembrom. Eno skladišče in i rasama je električno razsvetljeno. Naslov v oglasnem oddelku „ Jutra".	10558 a
||| pisalni stroj ima svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev v premetu, nedosegljiv v trpe-
žnost in vsled tega najrenejši
LUD. BARAGA, LJUBLJANA,
^(enburgova uiica šie» G/l. 49 l	i elelon st 2°8fi
Underwood
in največje skladišče tikrako. dvokole*, motorjev, otroških vozičnov, šivalnih strojev, j vsakovrstnih nadomestnih delov,! pnrumatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in ponik-ianje dvo oles, otrošk h vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceni
TRIBUNA1' F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4.
Dvorni trg st 1
so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše.
Potrti g'oboke žalosti naznanjamo vsem 80'odnikom, prijateljem in znancem preor dko vest, da nas je za vedn i zapus.il gospod
Juro Benefleii
dimnikarski mojster in posestnik w Laškem
dne 5. t. m. r b 5 uri zjutraj v starost' 68 let.
Pogreb se bo vršil v petek dne 7. t m ob pol 5. uri popoldne
Žalujoči obi eiii Benedek, Golja
Ivanka Praprotnik,roj. Vrankovič naznanja v svojem in svojih otrok imenu, kakor tudi vseh sorodnikov pretužno vest, da je njen soprog
Vilko Praprotnik
višji davčni upravitelj
danes dne 5, oktobra dopoldne v 47. letu svoje starosti po kratkem in mukapolnem trpljenju v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega se vrši v petek dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Gregorčičeva cesta 7 v rodbinsko grobnico na pokopališče k Sv. Križu.
V. Ljubljani, dne 6. oktobra 1927.
Žalujoči ostali.

J. O. Curwood:
78
preganjana žena
? Roman.
Sladko mu je bilo ležati in čutiti milovanje njene roke. Rahlo je potegnil njeno glavo k sebi.
»Jana, dušica — ali zdaj razumete, zakaj sem hotel brez vas na sever?«
Vroče in ljubeče je pritisnila svoje ustnice na njegove.
»Vem,« je zašepetala; čutil je, kako je hitreje zasopla in kako so ji drhtele roke. Nežno se mu je izvila. »Pojdem, da vam pripravim požirek juhe,« je rekla.
Opazoval jo je, kakor je odhajala iz koče, pritiskaje si belo roko na nedra.
Stari Donald Mac Donald je sedel na rob pograda. Smehljaje se v brado je pogledal Aldousa in Aldous s svojim razpraskanim in zateklim obrazom in napol odprtimi očmi se je zarežai kakor majhen vrag.
»To je bila imenitna sijajna borba. Johnny!< je rekel stari Donald.
»Bila je, Mac. In vi ste prišli baš o pravem času.«
»Kako mislite to — o pravem času?« je vprašal Donald, sklanjaje se k njemu.
»O pravem času, da ste me rešili Ouada.«
Donald je tiho vzdihnil.
»Ne jaz, Johnny — ne jazi De Bar ga je ubil. Ko sem prišel jaz, je bilo že vse končano. Samo, Johnny — čuden pogovor sem imel s Cul ver Rannom, preden je umrl!«
Aldous, ki ga je pograbila radovednost, se je spet izkušal vsesti,
ko se je pojavila med vrati Jana. S polglasnim vzkrikom je planila k njemu, potlačila ga oprezno nazaj ter pregnala starega Donalda s pograda.
»Stopite venkaj, Donald, in pazite na juho,< mu je velela z glasom, ki mu ni bilo moči ugovarjati Nato je sedla k Aldousu in mu je dejala, gladeč mu lase nazaj: »Prepovedala sem vam govoriti. Zakaj me ne poslušate, John, dragec moj?«
»Ali me je Quade ranil z nožem?« je vprašal on.
»Ne, prav nič ne.«
»Ali sem mar obstreljen?«
»Tudi ne, ljubi.«
»Ali imam kako zlomljeno kost?«
»Donald trdi, da ne.«
»Tedaj mi prosim dajte mojo pipico, Jana — in dovolite mi. da vstanem. Zakaj hočete, da naj ležim tu, če sem močan ko tur, kakor pravi Mac Donald?«
Jana se je srečno nasmehnila.
»Vsako minuto vam je bolje,« je vzkliknila radostno. »Samo od kamenja ste obtolčen, John. Ako preje počakate iuhe. vam dovolim, da smete potlej sesti.«
Čez nekaj minut, ko je posrebal juho. je Jana izpolnila svojo obljubo. Uveril se je pa vendarle, da ni v njegovem telesu ne kosti ne mišice, ki ne bi imela svoje posebne bolečine. Od muke je skrivil obraz, ko sta mu Jana in Donald podložila hrbet z odejami. Toda bil je srečen. Med tem se je jelo naglo temniti in ko mu je Jana popravila posteljo, ie Mac Donald prižgal krog in krog izbe do pol tucata sveč.
»Ali bo nocoj kdo stražil, Donald?« je vprašal Aldous.
»Nihče, Johnny,« je odvrnil stari goreč. »Tukaj nikoli nihče ne straži.«
Pristopil je in je sedel z Jano na klop. Pol ure je Aldous poslušal pripovest o neobičajnih stvareh, ki so se bile zgodile — kako je v
hribu rešilo Mac Donalda slabo streljanje njegovih nasprotnikov in kako se je naposled boj končal s tem, da je stari lovec ustrelil tista dva, ki sta imela nalogo, da ga ubijeta. Ko je prišel pogovor na De Bara se je Jana nagnila k Aldousu.
»Čudovito je, kaj včasi napravi ljubezen,« je rekla nežno. »V teh nekaj urah mi je Marija odkrila svojo dušo, John. Ne meni, ne možu, ki ga ljubi, ni izkušala zamolčati, kaj je bila. Bila je orodje Mortimera Fitz Hugha. De Bar jo je videl, zaljubil se je vanjo in ona se mu je prodala za njegovo skrivnost o zlatu. Ko sta prišla na sever, je nastal čudovit preobrat. Marija je vzljubila De Bara, toda ne po svojem dosedanjem načinu, ampak kakor žena, ki je začutila v sebi novo srce, novo dušo in novo radost Sovražila je Fitz Hugha; povedala je De Baru, kako ga je prevarila.
Tisto jutro se je Fitz Hughu zahotelo njene nekdanje ustrež-ljivosti in De Bar ga je pobil na tla. Ta dogodek jima je bil izgovor za to. kar sta nameravala storiti. Preden se je Marija nadejala, sta ubila moža, ki ga je ljubila. Vrgla se je na njegove prsi, iz katerih ni več slišala utripati srca; njegova kri ji je oškropila roke in obraz. Obadva, ona in De Bar, sta bila sklenila, da nas posvarita, ako jima bo mogoče. Nekaj minut, preden je bil De Bar zaboden, je sprožil svojo puško — po naključju, kakor je trdil. Pa ni bilo naključje. Bil je strel, ki ga je Donald slišal v votlini. To nas je rešilo, John! In Marija, ki je čakala ugodne prilike, je zbežala k nam na planoto. De Bar ni bil mrtev. Povedal je, da ga je moje vpitje spet osvestilo. Prišel je in je z nožem ubil Ouada. Nato se je zgrudil k vašim nogam. Nekaj minut potem je prišel Mac Donald. De Bar je v drugi koči. Njegova rana ni opasna in Marija je srečna.«
Tako je končala, gladeč njegove roke. Čudno hrčanje se je tiho oglasilo izpod Mac Donaldovih brkov in njegove oči so se napolnile s prešerno veselostjo.	_
Naročila, ui, vsa, dopise.. tuLoKArji malih, oglasou, j t, poslati, na. Oglasni od-dcLck -Julm,* huM^cuicu. VnJimovcLf.. TaL h. z^gi.
JLoIl, oglasi, ki, slu iLfo- o posredovalne tn, roajaL rut, rtcurusji^, obcuLsloa,. waJ?ci bts&da, pas- — Maj manjši zsLtsai. Vin, 5*-. Vristkojbisia, z-a. sUm din, j-
V j t, prutojbui«. jt. v pasla.
It, obasuun. t tuzročtlom-, so-ov sv oglasu «* prvobču& čtkovru, račtisi, postu*, ira, rulrttfC* Qnhl^OJia.,šl tt&42.
.t	ut, oglcLSt* Irrfousk&gct, alt,
rxlUxisriJi^qcL zsičLcaja, ■ vs-aka. btsidns Dun, r*-. — Na/-najijfL zsi&sek Vui- to~- Vrustojinsta, ta, rifrr> J)ui, 5-
Vuikaniziram
T*e vrsle »Ttognme ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa in motorje. P. Škafar. Ljubljana. Rimska cesta 11.	12
Ivan Magdič
krojaJ. Ljubljana. Gledališka ulica 7, se priporoča ia jesensko sesono. 80402
Motorno kolo
Kdo tamenja motorno kolo ia pisalni stroj? Ponudbe i navedbo tipa itd. pod >Pi-►alni stroj« na oglasni odd. »Jutra«.	80*99
Poltovorni avto
15 ton, Turino Fiat, r dobrem stanju proda Joeip VTeis?. Kailorac, Banja.
30435

Radiomehanika
samostojnega. Bprejme P-a-dio-Indukt v Ljubljani. — 30570
Kino operaterja
kakor tudi agilnega akrizi-terja za zbiranje oglasoT sprejmem proti viBoki proviziji. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Jesen 320«.
32157
Učenca
pridnega in poltenega, s primemo šolsko izobrazbo sprejme trgovina z mešan, blagom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29493
Krojaškega
pomočnika
ogl. S2166
sprejmem. Naslov oddelku »Jutra«.
Šiviljo
samo prvovrstno, sprejmem za daniske plaž&e in kostume. Modni atelje Josip Baide, Selenburgova ulica 7, I. nad.	32177
Šiviljo
ki zna volnene stvari šivati. in uEenko k pletilji eprejmem. Našlo v oglasnem oddelku »Jutra«. 32107
Vajenca
takoj sprejme D. Marinko,
urar, Ljubljana- Florijan-ska ulica 31.	32126
Šiviljo
izučeno v krojaški obrt-., sprejme takoj modni atelje Josip Ivančič, tu. Selenburgova ulica 1.	30549
Krojače
prvovrstne, za velike kose, spre:me takoj modni atelje Josip Ivantič, tu, Selenburgova ulica 1.	30548
Kleparskega
pomočnika
samostojnega, sprejmem — Piačam dobro. Tomaž Sus-teršič, kletar. Sodraiica.
30541
Krojaške pomočnike
dobro iiveibaae. za Eno konfekcijsko kakor tudi za prvovrstno delo po n-eri. za velike kose, sprejme tvrdka Dago Schwab. Ljubljana. ~	30530
Brivskega
pomočnika
mlajšega, sprejmem takoj. PlaSa po dogovoru. Jožko Jezeršek. brivec. Moste pri Ljubljani.	30502
Spretno likarico
za perilo «prejmem takoj. Pismene po»odb« z zahtevkom plait na »glasni odd. »Jutra« pod »Litarica«.
30494
Kuharica
jH-idna in poštena- dobi službo pri oddelj. fin. kontrole Sv. Ana nad Triiiem.
32120
Šoferja
izkušenega. sprejmem za tovorni avto. M. Sumak. Vinica pri Varaždinu. — 32119
Verzirane potnike
in potnice sprejemamo I.TV-ti mesečni plači in proviziji za vso našo driavo. Pri mali pridnos-ti visok takojšen dohodek. Prodajamo državne vrednostne papirje in švicarske ure na obroke. Podrobneje pri — Zumbulovič, — Ljubljana, Aleksandrova 12. 32141
Izurjeno šiviljo
na stroju za entlanj? telovnikov sprejmem ter oddajam pletenje na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32136
Gospodična
z večletno trgovsko prakso želi službe biagajničar-ke ali prodajalke. Cenj. dopise je poslati na upravo »Jutra« pod »Poštena 263«.
32173
Natakarica
z večletno prakso. stara 25 let, dosedaj službujoča samo v boljših lokalih, želi spremeniti službo med 10. in 15. oktobrom. Alojzija Belej, Jesenice - Fužine.
32130
Kuharica
mlada, želi službo k manjši družini Cenjene pnudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Delovna«.	3217S
Vdova
srednjih let. brez otrok, govori nemško, slovensko in čehoslovaško, išče — primerno službo čez dan. Cenjene dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva in poštena«.	32114
Boljša deklica
želi vstopiti kot učenka v česalnico. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Frizerka«.	32109
Sobe pospravljati
želim čez dopoldanske ure. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32125
Mlado dekle
želi dela čez dan. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena«.	30527
Prodajalka
pridna in poStena. irvei-bana v delikatesi in »pece-
riji, želi službe, gre tudi za blagajničarko. Naslov t
oglasnem odd. »Jutra«. — S0505
Pianista
ra saloaski orkester dnev-ro želim nujno. D«pi« p»d »Rutina« na oglasni oddelek »Jutra«.	32156
V mesarsko-prekajevalni obrat
s strojnim pogonom in hladilnicami sprejmemo spretnega obratovodjo. Refiekti-raino samo na treme prvovrstne. tudi v raipečararju mesnih izdelkov vsestransko verzirane. ki poseduje nekaj kapitala. Ponudbe na upravo lista pod »Soudeležba« 176«.	32178
Kuharico
ta
izvežbano sprejmem - .*v>Fi> kuhinje v Mariboru- Naslov r upravi »Jutra«.	32181
Mesarski pomočnik
z večletno prakso, dobro izurjen v sekanju mesa, želi stalne službe pri boljšem podjetju. Nastopi s 1. novembrom. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 30439
Službo hišnika
skladiščnika ali delavca
trgovini želim. Položim kavcijo za celoletno plačo in še 3000 Din. Naslov oglasnem oddelku »JutTa«.
35167
Odvetniški
solicitator
z večletno sodno in odvetniško prakso, zmožen vsakovrstnih pisaraiikih deL spreten strojepisec, želi — službe v kaki odvetniški rasami. Nastopi lahko takoj. Ponudbe je poslati na naslov: Josip Poček. Kr-šksvas 81, pošta Er&avas.
32170
Profesor
konservatorija Anton Ravnik daje privatne klavirske ure. Informacije v oglasnem od<!elku »Jutra«. 32162
»1» f«
Lutzove peči
in email tablice ima v zalogi inž Mate G u z e 1 j, Ljubljana VH (Šiška). Jer-nejeva št. 5.	20S
Drva
nrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki eeni dostavlja na dom parna žaga V Scagnetti -Ljubljana z» gorenjskim koloivorom	36
Pohištvo
prodam. Naslov v oclasnem oddelku «Jutra». " 30363
Za kuhanje kave
stroj «Eipress» zelo ugod-prodam. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 30258
Prešani ocvirki
po 5 Din vedno na razpolago pri tvrdki
Evald Popovič
Ljubljana. Cesta v Mestni log it 15	2SS46
Veliko mizo
za raztegniti, dobro ohranjeno. u?odno proda — Schrev. Beethovnova ulica 9, priti.	32137
Posteljo
z modroci. omaro za obleko. nočno omarico, stol, stensko nro z nihal om. rte dobro ohranjeno, prodam za 1250 Din. Naslov v osladnem oddelku »JutTa«. 32140
Mizarji!
Vezane plošče (Sperrplat-ten). lepe. suhe. t vsaki
množini dobite najceneje pri trdki Ig. Repše, Ljubljana, Tesarska ulica 3.
82148
Šest vinskih sodov
d-obro ohranjenih, 300 do litrov, proda Marija
400
Mfiller, Zaoorje.
32122
Orodje
kompletno kovaško in — ključavničarsko, prodam radi preselitve po zelo ugodni ceni. Gospa Šviga v Laškem.	32169
tajno maslo
kg 42 Din
U Trapist sir kg 24 Din Tiiziter s:r , 28 . Groier sit , 28 . Franko razpošilja raiekarna
Lčznicky a žattovai
Novosti1
Specijalni atelje za izdelavo športnih oblek po meri. Na izbero vedno pristni lo-den za lovce, športnike, smučarje itd. Specijaliteta tirolski peri in Slaim:ngar loden. Preizkušeni kroji za debele.
Saortni atelje
..HUBERTUS"
Zasebno krojne utiliftE
LJUBLJANA
Stari trg šte>. 19
Lep krompir
dolenjski, razpošiljam vsako množino, najraje vagon-ske pošiljke. Naslov pove oelasni oddelek »Jutra«.
29492
Krompirja
3 vagone, zdravega, la. gorenjskega. prodam po 105 Din — franko Medvode — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32147
Orehe
prodajam v vagonih in manjših količinah. Kupci naj Ftavijo pogoje. Petar SDaniček. Vraograč, z. p. V. Kladu.	32117
Krompirja
gorenjskega, prodam več vaeonov. Franko Kranj — 1.06 Din. Adolf Kenu — Kranj.	32113
Srebrne krone
kupuje in plača dobro F. Čuden. Ljubljana. Prešernova ulica 1.	209
Poli™ hože
h> vse drnge od divjačine
kupuje in zanesljivo dobro plača D Zdravič. Ljublja na Florijanska ulica it 9 <7
Vsakovrstno zlato
kupuj* »o najvišjih *enah
Černe — juvelir
Ljubljana. Wolfov» ul 8.
Pisalno mizo
amerikansko. rabljeno, in leseni klubski stol kupim. Ponudbe pod »Mita«* na — oglasni odd. »Jutra«. 32145
Preprosto spalnico
prodam po nizki ceni. Našlo v oglas, oddelku »Jutra«.	32163
Skobeln? stroj
univerzalni, 600 mm. sko-ro nov, radi odpotovanja — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
82124
Staro zofo
in zložljivo posteljo, s peresi. fe rabljeno, kupam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nnjno kupim«.	S2173
Sedlarski stroj
do 1000 Din kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	82118
Bukovo oglie
in drva kupimo. Ponudbe družbi Ilirija, Ljubljana, Dunajska cesta 46. 30509
Jabolk
4000 kg, lepih, obranih, prodam franco oddajne postaje. Pojasnila pri tvrdki Zupanič, Griblje p. Gra-dac.	3213S
Namizno sadje
jabolka in hruške razpošilja po najnižji ceni Peter letina, Radeče-Zidani most.
194
Majhno hišo
z vrtom ali dvoriščem, v mestu ali bližnji periferiji, kupim. Ponudbe s ceno, — plačilnimi pogoji in opisom pod »1. november 490« na oglasni oddelek »Jutra«
30490
Enonadstropno hišo
z električno žago poleg drž ceste prodam na Gorenjskem Naslov v ogl. odd. <Jutra».	30359
Trgovsko hišo
z moderno preurejenim lokalom, z vsem trgovskim l lšniin inventarjem, ka-i; trgovskim blagom. prodam v Novem mestu iz proste roke. Hiša je v jako doorem stanju, z vodovodom in električno razsvHljavo ter lepim — prostornim vrtom. Ela Ka-stelic. Novo mesto 112.
32129
Lokal
za trgovino mešan, blaga,
na deželi oddam z opravo v naiem. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro •Dolenjsko«.	30466
Pekarno
na elavnero trgu v Trbovljah." novo vpeljano, pod □rodnimi pogoji proda last-nik Ivan Orešnik štev. 67.
30235
Lokale v Mariboru
išče odvetnik Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Odvetnit»
30217
Trgovino
z mešanim blagom prodam i zalogo ali tndi brez nje pod ugodnimi pličilnimi pocoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S214J
Čevljarsko
delavnico
v sredini Ljubljane prodam z lokalom. Ponudbe na — oglasni oddelek »Jutra« — pod »Takoj 200«. 32179
Lokal
s stanovanjem, za trgovino z mešanim blagom, v urometnem kraju, najraje brez zaloge, vzamem v najem.	3212S
Pekarijo
vzamem v najem r prometnem kraju v Sloveniji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~	82153
Trgovino
meianega blaga na prometnem kraju in lepem — prostoru dam v najem takoj. Ponudbe pod ?ifro »17S5« na oglasni oddelek »Jutra«.	82123
Delavnico
skladišče in vinsko klet oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30557
Josesf"
Realitetna pisarna
1ružb» t o t
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
»prejema prijave in posreduje pn oddaji ^taaovanj. tTgovskih obrtnih lokalov zz oddajaica brezplačno
Nudi prevzemnikom veliko izbiro stanovanj sob, trgovski b in obrtnih lokalov po nizkih pristojbinah Za od-dajalce najboljša prilika od daje stanovanj — k?T brez vseh stroškov	195
Stanovanje
2 sob in pritiklin želi mirna stranka 2 oseb v stari hiši za november. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Din 300 nagrade«.	30515
Stanovanje
eno sobo in drvarnico od-dam. Robinšek št. 86 — Stošce. za Ramovžovo gostilno.	32144
Stanovanje
sobo s kuhinjo in shrambo oddam 1. novembra — Gerbičeva ulica 19 nova hiša. Kolezija.	32160
Stanovanje
lepo. suho. dve sobi in pritikline, v novi hiši, oddam takoj mirni stranki do treh odraslih oseb. Na željo z vel:kim vrtom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32116
Preselitve
s pohištvenim ali platovo-zom brzo in najceneje preskrbuje špedicija »Sloven:ja Transport«. Ljubljana. Miklošičeva cesta 36. Telefon 2718.	207
2 akademika
sprejmem na stanovanje v
bližini univerze Kaslov v oglasnem oddelku «Jutra».
S0542
Na Dunaju
oddam visokošolcu lepo eolnčno sobo z izvrstno hrano pri fini rodbini. Telefon, klavir in event. francoska konverzacija. Natančnejše informacije v oglas, oddelku «Jutra«.	30464
Na stanovanje
in hrano bi dal sina iz VI. razreda ljubljanske realke k obitelj: zdravnika ali profesorja. preko zime. Pogoje prosim poslati polkovniku Deroku v Kamnik. 3045S
Opremljeno sobo
lepo. oddam 1—2 gospodičnama. Gosposvetska fesu 12. I. nadstr. 30545
Sobo
oddam Šivilji. Naslov v oglasnam oddelku »Jutra«.
32165
Lepo sobo
odnosno skurao gospodinjstvo s samostojno simpatično damo želi vdovec, inteTigent srednjih let Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prijeten dom«.	S2139
Dva gospoda
sprejmem kot sostanovalca event. s hrano. Cankarjevo nabrežje 7, IL na^"tr.
32150
Lepo sobo
s posebnim vhodom :n električno lučjo oddam 10 t. m Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32135
Sobe
s hrano za dijake na razpolago, električna razsvetljava. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32131
Opremljeno sobo
lepo, s parketom elektriko. s posebnim vhodom, oddam i zajtrkom ali vso oskrbo dvema gospodoma, gospodičnama aTi rakon-skem uparu brez otrok — Naslov v ojrla=nem oddelkn »Jutra«.	30517
Akademik
žel: solnčno sobo s hrano v centru mesta. Ponudbe »Zeli tehnik« na oglasni oddelek »Jutra«.	S2155
Sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu poleg nunske cerkve. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32146
Dve sobi
s kuhinjo želim Ponudbe na osT:a=n: oddelek «Jutra» pod »Stanovanja«. 80189
Gospodična
želi opremljeno sobo v cen-trumu za 1 november. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »November«.
32168
1—3 dijakinje
ali 3 dijake sprejmem popolno oskrbo v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ^32159
Sobo
z dvema posteljama, p posebnim vhodom, elektriko, parketi. oddam takoj. — Tabor 5. I. n., desno. 32161
Prazno sobo
e posebnim vhodom želim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Hitro«.
30521
Sobo
za 2 osebi oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32110
Lepo sobo
zračno solnčno, v centru-mu mesta, s parketi, električno razsvetljavo, z vso oskrbo, event uporabo ?la-sovirja. oddam dvema mirnima dijakoma, dijakinja-ali uradnicama. Isto tam je majhna soba za eno osebo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	32108
Sobo
strosro separirano. v centru mesta, za 14 dni v vsakem mesecu želi miren gospod. Ponudbe na oerlasni oddelek «Jutra» pod «Potuiem».
3H473
4 gospodične
sprejmem na dobro hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	82164
"efern* f
Prikrojevanje za krojače, šivilje, uradnice, dijakinje in dame. ki nimajo časa čez dan. pričetek 15. t. m. Ugodni plačilni pogoji z mesečnimi obroki po 100 Din. Izdelovanje krojev.
Iv ?1IDO frflfrii iriliF?
LJUBLJANA
Stari tra štev. 19.
iMiiinuiiiu
d!
zobozdravnik
Škofja Loka
ne ordinira
11O.ekUe15.0M 127.
_10524 a
ULH BI! P H H M HALI
Inteligentna vdova
srednje starosti žeb posojila 1000 Din za pol leta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurna vrnitev«	3G528
Družabnika
z najmanj 100.000 Din gotovine sprejmem v vpeljano agenturno in komisijsko podjetje, katero ima prvovrstna zastopstva. Gospodje s trgovsko izobrazbo ali bančni uradniki imajo — prednost. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« — pod »100.000« do 12. t. m.
32132
Družabnika
s kapitalom ali osebo, ki bi financirala dobro vpeljano specerijsko in galanterijsko trgovino v Ljubljani na zelo prometni cesti, — sprejmem event. trgovino tudi prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« — pod »Agilnemu bodočnost zasigurana«.	32134
Gramofon
1000 Din vreden dam za obresti onemu kdor takoj posodi 2500 Din na trimesečno vrnitev. Ponudbe na po-družneo »Jutra« Maribor pod šifro »Gramofon za obresti«.	82106
T
2. september
Ker soboto ni mogoče, pridem danes! Svidenje! Poljube Tvoj!
Dora IL
naj pošlje naslov pod šifro »Odgovarjam oglasu« na podružnico »Jutra« Maribor.	32180
Kranjčanka
ki me je v nedeljo iskala med Orjunaši v Celju, dobi naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32121
Z gospodično
trgovsko naobraženo in vajeno vsega gospodinjstva, se želim seznaniti. Ponudbe s polnim naslovom in sliko, ki jo takoj vrnem, na oelasni oddelek* »Jutra« pod »Gorenjec št, 567«. 32171
Srbin
Bosanac, 251etnlk. banko vb i činovnik. želi poznanstva gospodične do 25 let. Pisati na oglasni odd. »Jutra« pod »Neznana«.
32151
Vdovec
v poicijski službi, star 37 let. e trem: otroci in materjo, stanujoč v Melniku pri Sv Križu, želi lepo bogato družico Ponudbe na oglasn; oddelek »Jutra« — pod »Vdovec«.	30492
Železniški uradnik
dobrosrčen, idealen in zna-čajen, vdovec z enim otrokom, se poroči takoj ali vsaj čim prej s prikupno in pošteno gospodično (tudi vdovo), staro 30 do 35 let. s primerno večjo imovino. Le resne dopise, če mogoče s sliko, na oglasni oddelek pod »Ideal B.-Z.«
82112
Sivctfi
Golobe
angleške, bmske golšarje, maltezerje, florentince, pis-monosce. dunajske tumler-je, Lockentauben, Sch^al-bentauben. pavčke črne in bele; vse čistokrvne pasme, proda Josip Lušin. Mežica pri Pre val j ah. 30020
Psa ovčarja
prodam in kupim fokste-rierja. Ponudbe pod »Foks-terier« na upravo lista.
S2111
CtasBti,
Klavirji
Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Oglaševanje in popravila za Glasbeno Matico, Konservatorij in druge institute se izgotavlja-jo iz moje tvrdke. Točna postrežba. zmerne cene,
tudi na obroke. Iidelova-lec klavirjev R. Warbinek, Ljubljana.' Gregorčičeva — ulica 5, L	32115
Klavirje
izposojujem za plesne Šole in za plesne prireditve. Zima, Stari trg 34, II. nad. levo.	32143
ajdenelelia
a ostane vitka — če hoče
Uspeh viden Že v pa; ineh — To dosežete t aporabo angleškega ra iioaktivnega preparata cSANOS» čudo, ki dajt moderno ravno linijo! uspeh zajamčen, sicer povrnemo denar Cena zavojčku tranko S5 Din Uporaba zunanja, navo iQo priloženo Naročila aa naslov- «Sanitaria» Oikvenic« — Primorje

10 monterjev
sprejmem za inštalacije v hišah in
montiranje zračnega voda. Reflektanti naj se javijo v Samoboru pr Zagrebu.
Kajenje je strup!
Vsakdo se lahKo igraje odvadi zdravju škodljivemu kajenju z dr. Rascher-Putsch taHetami. 1 omot Din 30 in pcš'nina, oopoina kura 5. ometov Din 145 f'anko razpošiljanje tt BAurora",
Sremska Kamenica br. lb. Dobite jih povsod v večjib lekarnah in droaerijah.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
li
I
iideluje plašče, kos ume, ravno tako napravi iz kostumov elegantne plašče po na noveišem kroju. Postrežba točna. Cene prunano najnižje. Se priporoča cenjenim damam
Josip Bajde, modni atele
Se.enburgovs ulica stev. 7
JUNiPtR'
a eno trancosKo žgai e z Dnn'evini ekstraktom ie najboljše sredstvo prot levmatizmu glavobolu, zobobelu, trganju, želodčnim boleznim 'td. Jobi se v vsaki apoteki, flrogeriji m trgovini.
Glavna zaloga:
Vitomir Dolinšek
Trgovci zahtevajte	flgentura „Juniper"
engros cene. Celie, Gosposka ulica §t. 26
Najpraktičnejše in nacenejše so
francoske kape
„BERETS"
Prodaja na veliko
Kosta Nikolič i drug-,
BEOGRAD, Knez Mihajiova ulica broi 18.
Urejuje dr. Josip BirM. Izdaj« sa Konzorcij «Jntra» Adolf Ribniku. Za Narodno tiskarno d d. kot tiskamsrja Fran JezerSek. Za inseratni del je odgorotec Aiojiij Novak. Vti • Ljubljani,