Poštnina frluAans v gotovini Leto LX1 Št. 123 V Ljubljani, sobota 31* maja I930 Cena Din 1.— SLOVENSKI Izhaja vsak dao poiK>Wn-e. izvsemSi nedelj« m praznike. — Inseratj dO 30 petit a Din 2.—, 00 100 vrst DiB 2.50. od 100 do 3O0 vrst a Din 3—, večji ioseraU petit vrsta Din 4.—. Popust PO dogovoru. iDSerami davek POSebel. - .Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnlštvo Ljubljana, Knaffova ul. 5 TeJeion §t- 3122. 3123, 3124. 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trg 8.-- CELJE. Kocenova ulica 2. - Te! 190. NOVOMESTO, Ljubljanska cesta. tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvora 101.--- Račun pri post. ce*. zavodu v LJubljani št. 10.351 PRISTOP ČSR K CARINSKEMU PREMIRJU ČSR je pripravljena ratificirati konvencijo o carinska ~r@^i?ju, ako jo podpiše tudi Poljska Praga, 31. maja. Ministrski svet je pooblastil zunanjega ministra dr. Beneša, naj sporoči v Ženevo, da je Češkoslovaška pripravljena na pritisk zunanjih držav ratificirati konvencijo o ukinitvi uvoznih in izvoznih prepovedi. Vsekakor pa bo Češkoslovaška zaprosila za odgoditev roka za podpis konvencije, ker jo je treba obravnavati še v parlamentu in se zaradi tega vlada ne more vezati na kratki rok do 31. t m. Podpis Češkoslovaške bo baje kakor pri osmih drugih državah odvisen od pogoja, da bo podpisala pogodbo tudi Poljska. Glede na proizvode avtomobilske industrije je prišlo do sporazuma na ta način, da bo dosedanji sistem kontingenta nadomeščen s sistemom carine po teži in ne po vrednosti, kar bo povzročilo zvišanje carinskih postavk. Med Češkoslovaško in francosko avtomobilsko industrijo so se pričela pogajanja, po katerih bo Francija razrešila Češkoslovaško pogodbenih carinskih obveznosti. Sestanek Grandija z Zaleskim Poljskega zunanjega ministra je včeraj sprejel Tardieu — Italijanski zunanji minister Grandi se bo v kratkem sestal na Poljskem z Zaleskim Pariz, 31. maja Prod odhodom v Dijon je sprejel ministrski predsednik Tardieu poljskega zunanjega ministra Zaleskija. Pariz, 31. maja. Danes dopoldne je imel zunanji minister Briand daljši sestanek s poljskim zunanjim ministrom Zaleskim. Kakor se zatrjuje, je bilo na sestanku med drugim govorjeno tudi o najnovejšem nem-£ko-poljskem obmejnem incidentu. Razpravljala sta tudi o Briandovem pr«*dlogu sa osnovanje evropske unije, ki se mu Nemci ia upira samo zato, kar zahteva prej re-*>!Zijo nemSko-poljfske meje, na kar seveda Poljska ne more pristati. Pariz, 31. maia. AA. Listi se posluržuie-jo prilike prihoda poljskega ministra za zu- nanje zadeve Zaleskega v Pariz, da komentirajo njegov napovedani sestanek z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Gran-dijem, ki bo na Poljskem. Listi naglašajo, da je razumljivo, ako smatra Poljska prijateljstvo z Italijo za dragoceno. To velja predvsem za narod, ki neprestano poudarja potrebo konsolidacije miru. To prijateljstvo bo morda prav krasna prilika za one. k| hočejo poudariti, kako ie potrebna konsolidacija miru, združena s spoštovanjem meja. kakor so bile določene z mednarodnimi mirovnimi poeodbami. V tem pogledu gotovo Briand in Zaleski popolnoma soglašata. Kritičen položaj Macdonaldove vlade Opozicija v delavski stranki zaradi nosti — Možnost preosnove vlade strank pri reševanju London, 31. maja. Zadnji teden je bila j delavska vlada v zelo kritičnem položaju. Včeraj je podpisalo 74 socialističnih poslancev resolucijo, v kateri zahtevajo, naj delavska stranka ponovno prouči vprašanje brezposelnosti in sicer na prihodnjem strankinem kongresu. Čeprav izraža roso-lurija zaupanje ministrskemu predsedniku, jo smatrajo tukajšnji politični krogi kljub temu za protest proti politiki delavske stranke, ki ni znala v letih svojega vladanje omilit; brezposelnosti in izpolniti pri volitvah danih obljub. Položaj delavske stranke postaja vedno težji, ker brezposelnost stalno narašča, kar vzbuja veliko nezadovoljnost med njenimi pristaši. Ta po loža] zbuja v nerešenega vprašanja brezposel-— Načrt za sodelovanje vseh gospodarskih problemov angleških vladnihf krogih velike skrbi in kakor poročajo, bo ministrski predsednik Macdonald predlagal najenergičnejše ukrepe za pobijanje brezposelnosti. Zaradi tega bo najbrže v najkrajšem času popoln :>raa rekonstruiran kabinet, v katerega bi stopila cela vrsta novih ministrov, ki bi sodelovali pri rešitvi problema brezposelnosti. Ni izključeno, da 6e bo ustanovil odbor vseh strank, ki bi podpiral vlado pri delu za omiljenje gospodarske krize, ki vedno hujše pritiska na angleško prebivalstvo. Macdonald je svojecasno že govoril o možnosti sodelovanja drugih strank pri reševanju gospodarskih problemov in ni izključeno, da pride do tega v najkrajšem času. propaganda v Angliji Obnovo diplomatskih odnošajev agitacijo London, 31. maja. »Daidv Mail« objavlja članek, v katerem ostro protestira proti sovjetski propagandi v Angliji, ka zlorablja obnovitev diplomatskih odnošajev med Anglijo m Rusijo, da s pomočgo sovjetskih trgovinskih zastopstev pred nosom angleške tajne službe mjjska k nemirom v Angliji. Ust navaja za dokaz zarrirrfive podatke in omenja med drugim, da je prišlo mnogo komunistov rz Moskve m Nemčije v London, kjer razvijajo močno komunistično propagando. Pred par dnevi je po-se-tH London tudi načelnik nemške sekcije zlorablja Rusija v Angliji za komunistično Konrinterne v Berlinu Oberleriu. Komunistični agitatorji so včeraj nenadoma zapustili London in odpotovali v Berlin, ker je nastala v londonskih krogih neka afera. Oberlein se je posvetoval o tej zadevi z Moskvo, ki se mu je zahvalila za reorganizacijo komunistične stranke v Angliji. Svoj alanek zaključuje s pozivom na vlado, naj energično nastopi proti dedovanja komu ni slov v Angliji, ki izrabljajo sedanje težko stanje angleškega delavstva in brezposelnost v svoje prevratne namene. Francosko-rumunsko prijateljstvo Bukarešta. 31. maja. V romunski zbornici se je vršila včeraj velika manifestacija romuiisko-francoskega prijateljstva. Zbornica je imela ob 11. dopoldne slavnostno sejo, ki sta ji prisostvovala zastopnika Francije Pe St. Aulaire in general Bertielnt. Slavnostne seje so se udeležili člani vlade in zastopniki opozicfje, med njimi general Averescu, bivši minister Lupu in profesor Jc.rga. Zastopniki madžarske in nemške manjšine so bili odsotni. Znižanje obrestne mere na Madžarskem Bnd|mpe?ta, 31. maja. Madžarska narodna banka je znižala obrestno mero od 6 na 5 in pol odstotka. Nov kazenski zakon v Italiji Rim. 31. maja. AA Minister pravde *z včeraj izročil predsedniku vlade dokončni načrt novega zakona o kazenskem postopku. Načrtu so bili priloženi 4 zvezki pripomb raznih sodišč in odvetniških komisij. Predsednik vlade je po proučitvi novega kazenskega zakona in kazenskega postopka odredil, naj bodo priobčeni 28. oktobra in naj stopi v veliavo 1. iuliia 1931. Važen Tardieujev govor Pariz, 31. maja. AA. Ministrski svet se je sestal nod predsedstvom Tardieuja. Po seji je predsednik francoske vlade izjavil novi. nariem, da je predložil ministrskemu svetu besedilo govora, ki ga bo imel jutri o zunanji in notranji politiki v Dionu Razstava narodnih vezenin Beograd, 31. maja. AA. Ob priliki vseso-kodskeza zleta v Beogradu se bo vršila v času od 7. do 30. junija v vseh prostorih zgradbe Kola srbskih sester razstava narodnih vezenin pod pokroviteljstvom Nti. Vel. kraljice. Na razstavi bodo razstavljeni najlepši izdelki narodne in hišne industrije iz vseh krajev naše države. Priprave za to razstavo so v polnem teku. Že danes ie zagotovljeno sodelovanje odličnih strokovnjakov, tako da jačunaio na najlepši uspeh. Organizacijo ie poveril zavod za pospeševanje zunanje trgovine Kolu srbskih sester ter ravnatelju etnografskega muzeja v Zagrebu D. Bergneriu. Ministrstva za promet je dovolilo za blago, ki se bo poslalo na razstavo. znatne olajšave. Predmete ie treba poslati na naslov: Izložba hišne industrije Kola srbskih sester. Plačati ie treba voznino dr Beograda, za vrnitev predmetov ba se ne bo plačalo nobene voznine Opozorilo trafikantom Beograd, 31. maja. A A. Uprava državnih monopolov objavija: Cesto se dogaja, da maloprodajalci tobačnih proizvodov, cigaretnega paiJiria in vžigalic ne oostooaio popolnoma po predjpism za maJo prodajo monopolskih proizvodov, temveč škodudejo konsumentom in državnim interesom. Posebno često se dogaja, da maloprodajaid vsiMerio gotove vrste tobačnih proizvodov, cigaretnega pa/prrja in vžigalic, ka jfh konsument ne zahterva, ter se izgovarjajo, da drugih vrst nimajo a!5 pa. da iih niso mogli dobiti pri državnih skladiščih aH ve-leiprodaialcin. Opozarjajo se konsumenti monopolskih predmetov, da so dolžni vsi maloprodaj alci imeti v zadostni zalogi na razpolago tobačne proizvode, cigaretni papir m vžigalice. hI se v dotičnom kraju uporabljajo. Konsumentu morajo postreči z ono vrsto omenjenih predmetov, ki iih zahteva. One rnalopTodajalce. ki ne postopajo Po teh predpisih, ie treba iaviti pristojni finančni ohlasti ali monopolski upravi, ka bo postopala strogo po zakonu. Cene monopolskim predmetom so točno označene, razen na vžigalicah. Inozemsko potovanje Ljapceva Sofija, 31. maja. Ministrski predsednik Ljapčev potuje danes v inozemstvo skupno s svojo soprogo. Včeraj jp izjavil novinarjem, da potuje v Karlove Vary, kjer misli ostati najmanj mesec dni, mor* da še več. Za časa njegove odsotnosti bo zastopal ministrskega predsednika v uradu predsedništva ministrskega sveta kakor tudi v resoru notranjih poslov minister zu* anjih poslov Burov. Ukinitev potnega vizuma v Rnmuniji Bukarešta. 31. maja. Min.sle?- zunanjih poslov Mironescu je včeraj izjavil, da je sestavil zakonski predlog, s katerim se ukinjajo domala vsa potniška viza Ru» munska bo obdržala obligatni vizum samo še z nekaterimi evropskimi državami na temelju vzajemnosti. Zakonski predlog bo minister predložil parlamentu že prihodi! nji teden. Podpore zavoda za pospeševanje obrti Beograd. 31. maja. AA. Državni zavod za pospeševanje industrije in obrtništva sporoča, da se denarne podpor« rz proračunskih vn izven proračunskih sredstev in iz razpoložljivih dohodkov razredne loterije podeljujejo samo v primerih kadar so izdelki obče važnosti in splošno koristni. Glasom odloka ministra za trgovino in industrijo se ta denarna podpora podeduje samo za dela obrtne in h;šne industrije, ki predstavljajo nov način izdelovanja, doslej neznan, a koristen za ves narod. Seja Narodne banke Beograd, 31. maja. AA. Včecaj je bila pod pred-sedništvom guvernerja Ignata Ba'Ionr*a seja upravnega odbora Narodne banke. Na dnevnem redu so bUa podeljevanja kreditov. Izpopolnitev železnic v Franciji 945 miljonov frankov za nove železnice — Nove železnice bodo večinoma strateejčnega značaja Parii, 31. maja. >Excelsior< poroča, da je francoska vlada te dni predložila narodnemu gospodarskemu svelu v »likopctezen program za izpopolnitev železniškega omrežja. Program določa zgradbo 1791 km novih prog. Skupni stroški so proračui ani na 945 milijonov frankov. Prvi del gradbenega pro_ erama, ki bi se naj začel taivoj izvajati, določa zgraditev 695 km železniških prog, večinoma ob sev ero-vzhod m in južno-vzhod. ni meji. Večina t^b prog je s1 rategičnega značaja ter naj omogoči hitrejše kretanje čet ob meji v primeru kakega konflikta. Ta gradbeni program predstavlja obenem tudi del programa za omiljenje brezposel-nosti, ker bo pn novih jradb^nih d*»lih mogoče zaposliti skoraj vs» brezposelne, ki se bodo v prvi vrsti upoštevali. Narodni gospodarski svet bo že te dni fik'epal o tem nacrtu, ki bo takoj nato "»rediožen parlamentu, da odobri potrebne kredit«5 Kreditno vprašanje je v glavnem že rešeno. k*»r se bo velik del potrebnega kredita dob:l iz presežkov in prihrankov v proračunu Kongres angleškega tiska Kongresa se udeležujejo zastopniki tiska iz vsega angleškega imperija London, 31. maja. AA. V Londonu so zbrani lastniki in izdajatelji vseh važnih časopisov imperija. Udeležili se bodo imperijalne tiskovne konference. 2e 20 let ni bilo takega zborovanja. Prihodnji torek bo delegatom na čast prirejen v VVestminstrski dvorani slavnostni zajutrek. Zanimivo je, da bo to prvi zajtrk v VVestminstrski dvorani. odkar je bil sličen dogodek ob priliki kronanja kralja, ki so se ga udeležili zastopniki dominijonov in zbornic. Konferenci bo predsedoval predsednik spodnje zbornice. Delegate bodo pozdravili ministrski predsednik Macdonald, zakladni minister Snowden in načelniki drugih političnih strank. Radio v službi novinstva Zanimivi poskusi prenašanja novinskih v^sti iz Amerike v Evropo — Poskusi so dobro uspeli Rim, 31. maja. AA. Uradni komunike navaja, da so se vršilj v zadnjem času poizkusi za vporabo časopisne radictelefonije na velike razdalje. Pobudo xa te poskuse je dalo podjetje Hearstovih listov v Združenih državah. Podjetje je naoa iio ogromno letalo, ki se je 29. t m. dvignilo v Los Angelesu nad 1000 m visoko m od tu so letalci in novinarji govorili orezžifino s predsednikom italijanske vlada Mussolini-jem v njegovi vili Tor km i v Rimu. Uvodni pozdrav Muesoliniju je govoril Italijanski konzul v Los Angele&u Nfollini, ki je obenem povdarial, da goje Amerikanci velika simpatije za Italijo. Mussohnl s« je zahvalil za poadTave in za eksperimente, ki »o vsestransko uspeli. f elesniška nesreča v Zagorju Ker so popustile tračnice, ]e skočilo s tira 8 vagonov brzovoznega tovornega vlaka — človeških Žrtev ni bilo Zagone, 31. maja. Davi se je Drioetila na tukajšnji oostaji težia železniška nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev, oač pa ie materijalna škoda nrecejšnia. Na zagorski oostan* oremeniavaio tračnice, zaradi česar morain vlaki voziti oočasneje. Jutranh" brzovlak ie oasiral postajo brez nezgode. Kmahi za ntim ie okrosr 8. ure privozil na oostaio ooizkusni tovorni vlak. ki ga ie soremlial irrž. Fine od orosrovne sekciie na Zidanem mostu. Službujoči prometni uradnik g. Prek ie dal znamenie za počasno vožnV) ter ie vozil vlak z brzino 45 km. Vlakovodla je na dani sismal začel narlo zavirati. V tem trenutku je vlak privozil m nevarni teren in ker so tračnice nonustile. te skočilo s tira osem vozov. Dva voza sla oopolnoma razbita. Zavirač. ki ie bil na enem izmed iztirjenih vozov, se ie srečno rešil. Ko ie onazil sijrnal za nočasno vožnio ie stoofl s svojega sedeža »a zadnjo stopnico. Videč, da se ie oreSnii vasron iztiril in OTevrntl. ie nasrlo skočil z vlaka in se toliko umaknil, da vaeon ni nadel na nieza. Vaeon. v katerem ie bi. se ie oo-oolnoma razbil. V orevrrnenih vacronih ie bila naložena opeka in nremoe. En vazon se ie ore vrnil tako. da vrsi čez oDorni zid nad Savo. Zaradi te nesreče so imel^ nrvt dopoldanski vlaki 2 in noj ure zamude. Iz ljubljanske delavnice je bl< takoi pozvan pomožni vlak s pomožnim osobjem, da očisti tir, železniška direke!.;,; r*a je poslala na lice mesta komisije, da ugotovi dejansko stanje in uvede oreiskavo. Osebni promet se je dopoldne vrSfl i pie**opaniem. Senzacionalna aretacija v Velikem Bečkereka Beograd. 31. maja. M. V Velikem Baelee-reku je izzvala veliko senzacijo aretacija uredniee tamošnjega lista >Neue ZeiU HiMe Reitner. Urednica je vršila obširno proti-državno propagando s tem, da je naročala administratorju istega lista Urši, ki je tudi aretiran, naj pise meščanom anorimna pisma s pozivom, naj agitirajo za odcepitev Banata od naše države. S podmornico na severni tecaf Washington, 31. maja. Ameriški mornariški departement je ugodil prošnji raziskovalca sev. tečaja Wilkinsa m izročitev stare podmornice »O 12<, s katero hoče Vvil-kins doseči severni tečaj. >0 12< je stara podmornica, ki je bila zgrajena 1. 1918. VVilkins bo podmornico opremil s priprava- j mi, ki bodo omogočile, da bo lahko prodirala pod ledom proti severu. Sr Robert Wilkins hoče odpotovati z »GroTom Zeppe linom< v Evropo, kjer bo nadaljeval svojp priprave za polarno ekspedicijo. Ostavka predsednika Bolivije Boeaos Airaa* 31- maja. AA. Radi MSOflasii z vlado ie predsednik bolivijske republike, llar- J maad Si les podal ostavko. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Ljubljanska borza danes ni poslovara-V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.786, Berlin 13.5175. Budimpešta 9.R976, Curih 1095.9, Dunaj 799.02, London 275.25, Newyork 56.53, Praga 167.95, Trst 296.66, Bruselj 7.9053. INOZEMSKE BORZE. Curth: Beograd 9.125, Pariz 20365. New-vork 516.80, Bruselj 72.125 Milan 27.07, Madrid 62.90. Berlin 123.33, Dnnaj 72.93. Sofija 3.745. Praga 15..33, Budimpešta 90.325, Bukarešta 3.07. Helsinsrfors 13. v kraljevdna Wrm Ka Ldbk, Občni zbor Zveze za tujski promet V naših letoviščih ne moremo več spraviti vseh tujcev pod streho Ljubljana, 81. maja. Danes ob pol 11. dopoldne m je vrti ob lepi udeležbi v dvorani zbornice TOI občni zbor Zveze za tujski promet v Slove, niji. Otvoril ga je predsednik dvorni sva*-nžk dr. Rudolf Mara, ki je prisrčno poz. dravil zborovale« ter med drugim izvajal: Zreta za tujski premet praznuje danes petindvajsetletnico 6vojega obstoja. Jubilsja ne bomo praznovali slovesno, ampak se ga le skromno spominjamo v tem trenutku. Moramo se pa spomniti onih treh zaslužnih mož, ki so ustanovili nase društvo in prvi uvideli velikansko korist tujskega prometa za Slovenijo, to so gg. dr. Valentin Krisper, dr. Vinko Gregorič in UbaJd pl. Trnkoczv. Prvima dvema, ki 6ta še veino agilna na področju tujskega prometa, izreka predsednik globoko zahvalo občnega zbora, umrlemu g. pl. Tmkoczvru pa klie>: Slava njegovemu spominu. Nadalje izvaja, da bodi ta jubilej mej. eik v delovanju Zveie in sicer v lem smislu, da bo družtvo odslej glavno delo po. svetilo podrobnemu delu la ustvaritev predpogojev tujskega prometa. Propaganda ni voč potrebna v tako obilni metri, ker je že prišlo do tega- da ne moremo v naših leto. viicib spraviti vseb tujcev pod streho. Naše delo naj bo odslej usmerjeno tako, da ustvarimo v onih krajih, ki so pripravna za letovišča, predpogoje za sprejem tujcev. Zveza naj da pobudo in podporo za gradnjo letoviških stanovanj, za njih opremo ter za druge zahteve tujskega prometa. Zveza naj skrbi za izobrazbo hotelskega in go~ s#iinicarekega osobja, naj podpre, one, ki m hoeejo nadalje izobraziti v tej stroki, eploh naj se intenzivno bavi z ustvaritvijo veen pogojev, ki jih zahteva udobnost tujcev. Predsednik izvaja nadalje, da bo treba m ta dela veojes denarne žrtve, zato prosi vse činitelje, da iidatno podpro ive*o s podporami. Prosi pa tudi druge činitelje, da jo bode podpirali v tem stremljenju, zlasti umetnih«, arhitekte za napravo vzornih načrtov za manjše hotele in hiše, za opremo sob itd. Z označenim delom bo Zveza najlepše proslavila četrtstoletni jubilej, zato pa kliče vsem sodelovalcem na področju tujskega prometa: Pojdimo na dele! Izčrpno poročilo o zvezi nem delovanju v preteklem letu je podal ravnatelj g. Pintar. I« poročila posnemamo: Za propagando v Nemčiji tn Avstriji je ifglala Zveza nov« nemške prospekte v nad 20.005 iavodib. Slične prospekte je izdala Zvds* tudi za Češkoslovaško ter za druge djšave in je izpopolnil« razne propagandne informativne tiskovine v vseh evropskih je. sikih. Ravnatelj g. Pintar je predaval v nemškem in slovenskem jeziku v radiu in so ta predavanja zbudila veliko zanimanje po vsej Evropi. Poleg barcelonske rastave so bile velikega pomena za propagando našega tujske, ga prometa tudi ranstave na veiesejmih na Dunaju, V Leipzigu, Budimpešti, v Frankfurtu in v Pragi. Zelo aktivno je Zveza sodelovala pri organizaciji raznih potovanj. Zveza združuje 59 društev In korporacij, interesiranih na tujskem prometu. Med njimi so vsa avtonomna me$ta, večja zdravilna in letovišča in skoro vsa plnninska. tujsko prometna ter olepševalna društva v dravski banovini. Zveza je nudila vsem moralno in po svojih močeh tudi materijalno pomoč. Zveza je sodelovala pri raznih konferencah, kakor pri sestavi novf»ga voznega reda, dalje se je trudila za zboljšanja avtobusnega prometa, za podaljšanja zrn one pr->_ ge Beograd - Zagreb do Ljubljane itd. poleg tega, da je dajala pobudo za razne tujsko prometnp akcije je sklenila po Putniku nad 500 pogodb z raznimi hotelirji doma in na tujem. Zvezjna korespondenca zavzema vsako leto večji obseg. V pisarni je bil> lani rešenih nad 6000 važnih dopisov, pn čemer pa niso vštete številne okrožnice. Po podanem računskem zaključku in poročilu nadzorstva so se vršile volitve n«"*-ve=ga odbora. V odbor so izvoljeni gospodie: dr. Rudolf Marn, načelnik oddelka za trgovino, cbrt in industrijo pri kr. banski upravi v Ljubljani, Fran Kavčič, predseinik Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani, Ivo šu-bic, magistratni nadsvetnik in ravnatelj v Celju; E. Vargazon, šef komerrijalnega oddelka drž. železnic v p. v Ljubljani; dr. Josip Tičar, zdravnik v Ljubljani; dr. Fran Šter, ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina: dr. Hubert Souvan, šef državnega pravobranilstva v Ljubljani; Ivan Rus, župan na Bledu; F. Lavtižar, župan v Kranjski gori; Rudolf Badiura, referent za tujski promet v Ljubljani. Za namestnike so bili izvoljeni gg. dr. Rudolf Andrejka, inspektor ministrstva notranjih del v Ljubljani; dr. Ciril Pavlin, ravnatelj Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode v Ljubljani; Ciril Majcen, hotelir v Celju; Evgen Jarc, profesor in podžupan v Ljubljani. V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni gospodje dr. Vinko Gregorič. primarij in predsednik Mestne hranilnice v Ljubljani. A Jankovič, ravnatelj zdravilišča Hobrua in Fran Rus, ravnatelj Ljubljanske Kreditne banke v Ljubljani: virilista sta pa gospoda Lojze Rihteršič, okrajni nalgozlar v p. v Celju za Olepševalno in tujsko - prometno društvo v Celju ter Anton Cerar. predsednik Gostilničarske zadruge v Kamniku živahne kupčije na velesejmu Šolska mladina si ogleduje velesejem — Kupci iz Banata, Bačke m Bosne Ljubljana. 31. maja. Prav vse je naklonjeno našemu velesajmu, krvatski in srbski listi priobčujejo obširna poročila o otvoritvi m se izražajo e organizaciji zelo laskavo. »Jfugoslovenski Llovd« priobčuje v včerajšnji številki na »vodnem mestu značilen članek pod naslovom »Slovenci ob otvoritvi ^. jubilejnega mednarodnega vciesejma v Ljubljani«, v katerem ugotavlja, da Slovenci na vseh gospodarskih poljih sistematično in solidno deJaio in napredujejo, da so ustvarili Čisto narodno slovensko in solidno industrijo in da se morajo Hrvati od nas Slovencev marsičesa naučiti Velesejmu je pa letos izjemoma izredno naklonjeno tudi vreme in tako že sedaj lahko rečemo, da bo trud, ki so ga imeli organizatorji in prireditelji v obilni meri poplačan. Vsi, celo skeptiki in godrnjači, letos odkrito priznavajo, da ie velesejem prekosil vsa pričakovanja. Napredek smo videli sicer ed leta do leti, toda tako velikega koraka naprej, kakor ga Je napravil naš velesejem od lani na letos, nismo pričakovali. Že včeraj, zlasti pa danes, je začela pri-toaiait na velesejem šolska mladina iz ljubljanskih in zunanjih šol pod vodstvom uči-tebsrva. Danes ie bilo tudi mnogo kmetov, k! so se zanimali za poljedelske stroje. Čeprav je Sete tretji dan velescima, so že začeli prihajati zunanji interesenti in kupci, zlasti iz Banata, Bačke in Bosne. Kupčija se razvija zelo dobro in vse kaže, da bodo z uspehom velesejma zadovoljni rudi razstavljalo. Jutri ie nedelja, prvega v mesecu in razen tega bo le lepo vremo. torej so dani vsi pecoiL da ho naval na sejmišče ogromen Dve lepi publikaciji Za svoje desetletni« je izdal ljubljanski Telesejem kresne spominsko publikacijo, k a. tenro je uredil ravnatelj veaeeejma dr. Milan Dular. Na prvi strani je slika pokrovitelja velaeejm« kralje Aleksandra I-, na drugi pa častnega predsednika, trgo- ga ministra Juraja Demetreviea. Slede sliko bana dravske banovine mg. Dušana Ser-neca. knesoskola dr. Antona BouavMirure Jegliča, divisljakega generala Sava Tripko-vića, pomočnika bona dravske banovine dr. Otmeaja Ptrfcnaav^rja, faatue dvome dame Franje dr. Tavčarjeve, predsednika velesejma Frgna Bonaca, predsednika zadrug* velesejma Avgusta Praprotnika, ljubljanskega dr. Dinka Pooa, ppdggedsediLBcov velesajma Dragotipa Hribarja in Ivana Ogrj-na, člana načelstva in ravnatelja velesijma dr. Milana Dularja, člana načelstva Ivana Jelacdna, • načelnika trgovinskega oddelka kraljevske banske uprave dr. Rudolfa Marna, člana načelstva, generalnega tajnika Zbornice TOI dr. Frana Windischerja, člana načelstva ing. Milana Sukljeta, magietrat-naga direktorja dr. Miljutina Zamika, pok. ravnatelja Srednje tehnične Sole Ivana Šu-bica. predsednika nadzorstvenega odbora velesejmske zadruge Viktorja Medena, arad. benega direktorja meetne občine g. Matka Prelovška, predsednika kmetijskega odbora velesejma Viljema Rohrmana, člana načelstva Antona Kristana, pokojnega predsednika velesejmske zadruge Ivana Kneza, pok. člana načelstva Petra Kozine, univ. profesorja dr. L. Bohma. veleeejmokega arhitekta Josipa Costaporarie. akad. slikarja Ivana Vavpotiča, predsednika nsdserstva zdruge velesejma Engeloerfa Franche'tija, podpredsednika nadsonttva zadruge Frana Stupice, člana nadzorstva zadruge velesejma Stanka ši«ree. članov načelstva dr. Cirila Pavlina, dr. Viktorja Murnfica, dolgoletnega urednika Sejmekega vestnika dr. Rudolfa Andreijkp, člana nadsoretva zadiuge velesejma dr. Ivana Pl^sa, direktorja Kmetijske družbe ing. Rada Laha, člana nnd-zorniStva zadruge dr. Josipa Bonclja. gc, Minke Govekarjeve, članov načelstva Ivana Mohoriča in HanuSa Krefte, predsednika odbora za prireditev šumarsk? in lovske razstave ing. Josipa Rustie, načelnika odbora za prireditev lovske razstave dr. Stanka Bevka, predsednika drufttva ZOO dr. Alfreda Serka, tajnika Zveze jnduslrijeev dr. Adolfa Golje, direktorja drfavnega Hi-gijenakega zavoda dr. Iva Pleea, predstojnika Hftwda za sod jalno higijenske ra&ei-te deee dr. Bogoljuba Dragasa, vodje stanovanjskega urada Drača Soben i ka. in. spektorja parnih kotlov ing. Gvida Guliea, vod!je obrtnih »rrokovnih tečajev prof. •Josipa Tratnika, Člana načelstva m prvega ravnatelja veleeejma Karla Detele in Ivana Zupana. Mnogi odtični predstavniki našo javnosti, katerih slike se iaBle v spominski publikaciji velesejma, eo prispevale za njo Jubileju odnosno velesejmu v ožjem ali Širšem pomenu posvečene priložnostne članka Poleg tega prinaša jubilejna publikacija več posnetkov z velesejma, reprodukcijo Vav-potičevih shk Ljubljana in Maribor, reprodukcijo dosedanjih plakatov velesejma. več sJkupirjsfcm eftk, statistični pregled razstav- ljalcev na dosedanjih veiesejmih itd. O našem velesejmu in od njega smo vajeni okus. nih, temeljito sestavljenih in lepo opremljenih publikacij, priznati pa moramo, da je nas jubilejna še mnogo prijetneje iznenadila. Velesejem se lahko postavi z njo pred domačim in zunanjim svetom. Druga publikacija je oficijelni velesejni-ski katalog, katerega je letos založila in izdala anončna in reklamna družba Aloma Companv. Katalog priča o temeljitem delu, vestnosti, marljivosti in spretnosti onih, ki so ga sestavljak' in zbirali zanj materijal. V njem najdejo posetniki velesajma vse. kar potrebujejo za orijentacijo, ki je postala dokaj težavna, kajti blaga jd letos toliko, da Človek res potrebuje katalog, če si ga hoče sistematično in temeljito oa]<*_ dati. Aloma Companv je z založbo in izdajo ofieijelnega sejmskega kataloga dokazala, da je bila v polni meri kos svoji nalogi. Velesejem jubilira Vriska, muzicira in prepeva oh svoj! desetletnici in tisoči se vesele in ukaio 7. njim. Zakaj bi pa ne, saj je za vse mogoče užitke poskrbljeno res razkošno. Vse ie veselo ze velesejma ?ame?l kt Se ni bil nikdar takn bogat nairazličncise-ga blaga, pa tudi kupčija je živaVma. za H-kof pa dosti prilike na vseh straneh, čez dan in do sivih uric. ko dan se zaznava, če ne notri pa v varnem zavetiu extra muros. Kakor v pravem dunajskem Pratru se zfbljejo liudie v višine nad krone starih kostanjev v orjaškem kolesu in se oledi spuščajo nizdol v leleseimski šum, kričanje, tulenje, piskanje, streljanje brnenje ;n skrito šepetanje. Samo njej ni skrito, ki vse ve in vidi v vse tajne globine, da se vračajo damice zardele iz šatora. Kaj bi neprekor-liiva vedeževalka neki povedala dami z žabjo glavo, monstru. ki r>a ni Trik z '"»sle-dalom, temveč res prava teta Rega kakor so jo nazval; veleseimarii. Lepa res ni kakor lepotica Asra iz daljne in bližnie Avstralije. Najbolj vleče avtodrom saj vendar ?.'} glavice, ki bi ne sanjala o avtomobilu. Sijajna in draga igrača molele tehnike: spr* daj ogromna železna plošča, zgoraj pa železna mreža, ki je kakor elektr. železnica zvezana z avtomobili, obloženimi z debelo kavčukasto klobaso, da karamboli niso kata strofalni za kosti in rera, pač pa za srca. Kar razvozljati se ne 'nireio vozli in klop-čiči avtomobilčkov, k: neprestano silijo skupaj in ni šofa/ja, ki h ''na! Vzdati tak> nemiren samodrc. Smeha je dosti in Kakoi kaže neprestana gBSča, ie dosti tudi kc-vačev. Seveda ni brez tngo^ana in vrtiMaka r. aeroplani in 'udi mala že'c/Mica se pripravlja na tekmo S kamničaiom. »Hotel garni«! O, to le pa pikantno* Vedno je zaseden, ker vsakdo nv^li, dh ga Zđka notri taka sobarica kak-ir :e naslikana zunaj. Razna konkavna m konveksna zrcala so pa že znana nedolžna zabava, k: vedno zbudi dosti smeha. O. je pa v kurji r?2-stav: še huje, z*vn pre-J kumikom z dr. Dularjevim petelinom Ved« ~e pač lakor čau a! Tudi srečolov ie ni velestimu ;ii tom-bc:a za aeroklub. T:i tomboa bi \ohko javi tela ljudi, da bi ]fm ko"i5i kar suh žepa. Ce bi naše znane zgovorne gospodične prevzele prodajo, »i kmalu imeli par novih šolskin ali turističnih letal :n pilotsko ?olo. Igra r-s mora potegniti čoveka. ampak temperamentna ni. Tablice so simo po 2 dinarja, sešteie se vsota skupnega denarja !n vračuna 62 od.>fotk*>v za d b:!?k Ce iS tore: prodanih 500 tablic, ia dobitek olO Din. Številke w rak >j potemtoiu *n Plv-člrkvin spravi deu'. Tako bi «i v*&o dalje če bi stvar vzfie v roke n^^e vvsc&c dame. Poskusile! — Splošno pozmost vzbuja letos na ve-lese;mu novo domače podjetje ,F!ora'fiz Lahkega, trgovina zajamčeno francoskih olj. parfemov, kolonjske vode. Publika — zlasti dame — je prodajalno (ored paviljonom M St. 575) naravnost oblegala. Stro- | kovnjaki pa so mnenja, da proizvodi *;Flo-rec lahko tekmujejo z na jglasovitejširm svetovnimi maTkami. Repertoarji DRAMA Sobota. 31. maja: Pustolovec pred vrati. Red D. Nedelja, 1. junija: Zaprto. Ponedeljek, 2. junija: Vdova Rošlinka. Red C. Torek, 3. junija; Sveti plamen. Red B. OPERA. Sobota. 31. maja: Dolarska princema. Red E. Nedelja. 1. junija: Lohengrin. premijera. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 2. junija: Zaprto. Torek, 3. juniia: Pohujšanje v dolmi šent-florjanski. Red C. Novinarski izlet v jugoslavenski Gastein Nova uprava Radio-Therme Je Izvršila letos obsežne adaptacije In telo dvignila vrednost kopališča Laško, 31. maja. Jutri si ogledajo zastopniki slo. venskih, hrvaških in srbskih listov sloveče radio*termalno kopališče v Laškem. Ob tej priliki nam pi* sejo iz Laškega: Glavna atrakcija Laškega so že od nekdaj bile starodavne zdravilnr toplice Radiostermalno kopališče. V neposredni bližini mesta Laško stoji ob cesti in železniški progi z lastnim par* kom obdano prijazno radioaktivno kopa. I'.vit: »Terma«. Radi svojih prirodno gorkih '3^.5 sto« pinj C) ter v istini zdravilno učinku jočih vrelcev so laške toplice zaslovele kot zdravilišče žc zdavnaj in so danes znane daleč preko meja Jugoslavije. Pred izbruhom svetovne vojne so to* plice v Laškem obiskovali ponajveč Du» najčani, pogostokrat tudi gostje z dvora. Ako se pomisli, da je znani Gastein ven« dar v bližini Dunaja, je za konkurenčni sloves tukaišnjih vrelcev značilno, če se ie Dunajčanom baš kopališče v Laškem ta* ko zelo priljubilo — in še značilneje je, da ga še tudi sedai poseda mnogo gostov z Dunaja. Prav posebno se je dvignil sloves ko* pališča, odkar ie uradna zdravstvena komisija ugotovila izredno radioaktivnost vrelcev ter gorkega sopuha in plinov, ki z vodo vred vzkipevaio iz zemlje. Po zatrdilu zdravniških veŠčakov je človek pri kopanju liki medij v plasti ra* dioaktivnih žarkov. Ti prodirajo v člove* ško telo ter povzročajo proces, po kate* rem se pojavlja živahnejše delovanje belih krvnih telesc, izločanje kvarnih tvarin ter intenzivna izmenjava sestavnih vital* nih snovi. Ta proces omogočuje zanesljiv in najboljši potek zdravljenja. Zdravilišče razpolaga s 150 posteljami, z električno razsvetljavo, z vodovodom in z drugimi ugodnostmi ter nudi gostom popolno oskrbo in dobro hrano po zmerni ceni. Vrednost ugodne lege kopalis:i t*k ob Savinji povzdiguje še ta pr^dnosr. da se gost poslužuje lahko hkrati tudi solnčnih kopeli na prostem in kopanja v pr:j«rtrem Maču bistrih valov Savinje. Nedvomno so laš'ce rad'o termalne top ce ena izmed naji^odneiših in naj* prikupnejših, obenem p£ zdravstvenih vidikov eno najuć'n kako zaključil svoje strokovno mnenje: Ce upoštevamo radioaktivnost vod« kot plina, ki uhaja iz vode, potem more* mo s sigurnostjo sklepati, da doseže celotna radioaktivnost medijev, v katerih se človek nahaia med kopaniem, ravno ono izdatno mejo radioaktivnosti, ki tako fil Masiranje s Crerne Simon ie za obraz božanje. Ker ni ne suna ne mastna nego popolnoma voljna, naglo prodre v kožne znojnice. CRjEME SIMON oživlja vrhnji del kože, ie napravi voljno in povzdigne naravni lesk vaše polti. Način uporabe: Razgrnite jo po se mokri koži potem, ko ste napravili toaleto. Masirajte nalahno« da prodre v gnojnice, potem pa osušite z brizačo. PUDER & MILO SIMON - PARIŠ 1 i i i i uspešno vpliva na celo vrsto bolezni, kot je to ugotovila radiologija. Naravno ie, da je ob takem visoko zdravilnem vrelcu zraslo v Laškem udoh> no zdravilišče. V zdravilišču samem je pred vsem velik bazen, kjer lahko obisko. valci tudi plavajo. — Živahno je v tem bazenu in dovolj smeha in zabave. — Za one pa. ki jim kopanje v bazenu ne prija, so pripravljene udobne svetle kabine z vsem konfortom. Nova uprava Radio-Therme Laško ie letošnje leto i/vršila obsežne adaptaciie. Na novo je opremila kabine in kopali- -Ravno tako je z velikimi stroški pnredi'a lep, vabljiv in prikupen park. — Obisko valci morejo uživati mir in počitek pod košatim drevjem pa tudi ob bogato zasa* jenih cvetličnih nasadih. Znana pa so že itak naipriietnejša sprehajališča ob Savi: nji ho po okoliških gričkih in holrnih. Nova uprava, ki ima v gospe j upravi, teljici JCleŠnikovi najboljšega svetovalca pravilno umeva svoio nalogo. Najlepše le* tovišče mora postati Laško in najboljše zdravilišče mora postati Laško. Avtoprotnet O. Žužek, Ljubljana sporoča, da odpadeta z 2. junijem na progi Ljubljana—Vevče vožnji odhod iz Ljubljane, Kongresni trg ob 13. tn odhod iz Vevč ob 12.30. (Befezfftca KOLEDAR Danes: Sobota, 31. maja 193o; katoličani: Angela; pravoslavni 18. maja, Teodot. Jutri: Nedelja, 1. junija 1030; katoličani: 6. povelik., pravoslavni". 19. maja, Patri-kije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Pustolovec pred vrati D. Oopera: Dolarska princesa E. Km© Matica: Leteče br odo v je. Kino Ljubljanski dvor: Poročnik Ni. Visokosti. Km© Ideal: rTrotikon (ita Rina). Proslava LNP: Ob 16: Ljubljana—Celovec, ob 17.45 Gradec—Beojrrad. Obe tekmi na igraču Ilirije. PRIREDITVE V NEDELJO. Opera* Lohenjjrin. Kino Matica: Leteče brodovoe (fvo&» film). Kino Ljubljanski dvor: Poročnik Nj. Visokosti. Kino Ideal. Erotikon. Proslava LNP: on 16. nadaljevanje turnirja UNP. Sodelujejo reprezentance Lhtfv Uane. Celovca, Beograda in Gradca. DEŽURNE LEKARNE. Danes in iutri: Kuralt Gosposvetska cesta; Sušni k, Marijin trs. Konkurenčna tekma otrok jutri od 10-12 na igrišču „Atene" --v Tivoliju-- Kuharska univerza Poročali smo že, da nameravajo boliŠevik-i zgradili v Rusiji socdjalrstfc-na mesta, v katerih bi r>riŠla vSa soc^ ialistična sesla do praktične veljave. Pri tem so pa naleteli na nepričakovane ovire, ker nimak) dovolj kuharjev, ki bi kuhali v komunahrih kuhinjah. V sovjetski Rusiji govore sedaj docela resno, da je lažje najti na delovnem trgru inženjorja ali zd-ravnika. čeprav tudi teh prirrranjTcuje, nego dobre ga kuharja. Graditev sotijalističnih mest je torej odvisna od zadostnega števira kuharjev. Pri 'pregledu kormirialne prehrane so boljševika ugotoviM. da j€ v Rušili samo 6000 kuharjev m večina teh je v Moskvi in LerringTadu. Sovjetska Ukrajina 5 svojimi 30 jnHijoni prebivalcev jn z mnogimi veKkimi konKraarairrri kuhinjami ma samo 160 kuharjev. 6000 ku-haa-iev >e za ogrormio Število koJtlUfial- nih kuhinj karjja v morje. Pri tem 19 pa še ugotovili, da je toefi to število v resnici manjše, kajti mnogi kuharji so bili prej zaposleni v restavracijah in imajo izkusrije in prakso v pripravljanju kompliciranih jedfl francoske kuhinje, dočnn preproste Hrane ne znajo prfprav^jati. rV>lisievi51d prvaki stoje zdaj pred težko nalo-go, kako rešrri kuharsko vpraSanje, Za prvo sno nameravajo organizirati Dri vseh tovamah-kuhiniah posebne kuharske šole, la bodo trajale dve leti. Ustanovili so žt 13 kuharskih sol in v kratkem nameravajo to število zjiamo px)rrrnožrti. Droga etapa na tej poti bo ustanovitev kuharske univerze, višje šote za kuharsko umetnost z mnogimi oddelki, iz katerih bodo prihajali visoko kvalrficorarri m strokovno izobraženi strokovnjaki za komunalno prehrano. Posebno pereče je vprašanje ravnateljev komunalnih kuhinj v vaških komunah in kotektivrnh gospodarstvih. Pripetilo se je že večkrat, da so vaške korane propadle, ker ni Mo dovolj hrane, Sovjetska novinarska šola Tudi novinarstvo hoče dvigniti sovjetska vfeda na tako visoko stopnjo« da bo odgovarja fo duhu moderne ga Časa. Sredi tekočega meseca so brte otvorjeni v Leninsrradn posebni novinarski tečaji, ki se imenujejo »Gosu-darstveni večerni institut žurnalistiki«. V zavodu je 150 slušateljev, 112 je članov komunistične stranke. 22 pa članov omladinske komunistične organizacije, tako, da je nevtrarrrrh oz. neorganiziranih samo 16. Slušatel.M se uče tehnike tiska, na razpolago imajo vzorno opremljen »kabinet tiska«. tipo-litografijo in fotolabo-ratorij, uče se organizacije tako zva-nega udarnega dela na polju tiska in sploh vsega, kar rabijo za agitacijo. Slušatelji izdajajo svoj »stenski *Hst«, v katerem vneto goje sarnokntiko. Tečaj bo trajal leto dni tako, da dobi sovjetska Rusija v maju prihodnjega leta 150 izšolanih novinarjev. ZVEČER za ZJUTPA3 za • namakanje *5chichtova ŽENSKA HVALA i izkuhavanje iSchichtovo TERPENTIN0V0 MILO ------- pa je pranje gotovo / Mirna s svojimi štirimi gradovi Najlepši gradovi na Dolenjskem, v katerih pa ni več nekdanje romantike Mirna, 81. maja. Mirna, prva postaja na progi Trebnje-St Jani, ima 263 m nadmorske višine. V mirenski okolici uspeva dobro sadje in vinska trta, ki je zasajena po Trebincu, Stari gori, posebno pa na Stanu in na Debencu (560 m), kjer raste najboljša kapljica. Debenec je najvišji hrib v mirenski okolici ter je i njega krasan razgled po mireoski dolini in sosednih krajih- Ob lepem vremenu se vidijo Kamniške planine in cek> Triglav. Mirenska občina obsega 28 vasi in šteje okoli 2000 prebivalcev. Sama Mirna ima okoli 400 prebivalcev. Mirenci imajo petrazredno ljudsko šolo, več izobraževalnih društev jn dobro urejeno hranilnico in posojilnico. Industrija je radi pomanjkanja elektrike zaenkrat še slabo razvita. Obstoji le Koien-čeva parna žaga, Pečkova mizarska tovarna, BuZceva tovarna za kredo (Jagokreda Bole et Comp.). Bulčeva apnenca ^1 premogokop potem jo je dobil nazaj zopet Ivan Mi renski. Ob Valvazorjevem easu ni bik) več mi-renekib gospodov na Kranjskem. L. 1435. eo imeli to graeclno v svoji oblasti celjski grofi. V znanem dolgotrajnem prepiru celjskih grofov z avstrijskimi vojvodi se je vnela 1. 1435. med vojaki nadvojvode Friderika in njegovega zaveznika krškega škofa, posestnika mokronoške graščine, in celjskimi četami huda praska. Celjski eo imeli za vojskovodjo glasovitega Jana Vitovca. Nadvojvoda Friderik in krški Škof sta imela zbrane čete pri Mokronogu, pa je zato Friderik Celjski ukazal Vitovcu, da jih napade. Ta je hitro odšel z vojsko iz Krapine. Ko pa je zvedel med potjo, da se je podalo spremstvo nadvojvode in Škofa iz Mokronoga lovit ribe v ribnjak pod mirenskim gTa-dom, je bil željan tudi on lova, toda ne na ribe, marveč na ljudi. Odhitel je k ribniku. Mirna, Na desni se vidijo na sod men o brisi mogočnega miren ske ga gradu. v Gorenji vasi, last pr^mogokopoe (tružoe, katere družabunt io poslovodja je g. Frane Bule. V Mirni je tudi pošta z traopavom. Ker je kraj prav pri jasen m zdrav, bi biki Mirna pripravna tudi za letovišče. Ima bistro vodo za kopanj«*, gozdove v neposredni bližini in dobro žeftenoJŠke zveze s ojcoooo. T Mirni je 5 gostim s skupno 13C> tujskimi sobami, vrb tega pa bi ee dala grad Grič m mi renski grad z stroški preurediti aa letovanje kakih 20 družin. Ker so cene selo nizke, ba bile ob zmerni rea.taun prav gotovo vse sobe oddane. Zgodovinskih podatkov o Mami imamo malo. Kraj je bil gotovo naseljen Še pred Rimljanu a tudi Rimljanu so prihajali iz svoje naselbine pri Trebnjem v to okolico. O tem nam pričajo spomeniki, ld so jih našli v bližini Mirne. Pred leti so izkopali na Trebincu cekin iz dobe bizantinskega cesarja Anastazija L (491.—518. po Kr.). Isto-tako so našla spomenike z rimskimi napisri in Lončene ledcerbe. M i renski grad V zadnjih letih se je Mirna v marsičem polepšala ter je zares prav lična vas, ki ji daje v njeni bližini stoječi starodavni mirenski grad še neko posebno znamenitost. Sirer je nekdanji ugled gradov že skoro popolnoma izginil, a sijaj njihov je že tudi potemnel. vendar obhaja marsikoga neko posebno čustvo pri pogledu na zidovje, v katerem so živele našemu dobremu ljudstvu navalno tuje in sovražne rodbine. Mirenski grad stoji na visokem griču ravno tam, k jeo* se privije bistra Mirna iz soteske. Radi tega se vidi od jugovzhodne strani že od daleč, sicer pa je zaprt od vseh strani. Grad je obdan z visokim zidom in s stolpi. Tuka i so gospodarili že v 13. stoletju mirenski gospodje von Nevdeeka. Mein-hard Herman in Friderik sta se udeležila 1. 1250. že pete in dvajsete viteške borbe. L. 127o. pa je prodal Friderik zatiškemu opatu Konradu posestvo Zagorioo. Vdova tega Friderika Jefta pa je ods*opik L 1S98 neko kmetijo s svojim nedoraslim sinom Otonom zatiškemu samostanu. L. 1335. je podedoval Mimo Friderik Soteski, deveti deželni glavar kranjski, tei je postal v tem času grof celjski. L. 1400. je podedoval Mirno zopet Ivan Mirenski, ki je bil dvajseti deželni glavar kranjski. Po zgodovrnarj-u BauČerru je bil ta grad že pred 14. stoletjem v oblasti oglejskih patrijarhov, češ, da je 1. 1336. patrijarh Beitrand podaril Fndribu SoteŠkemu med dragimi gradovi tudi Mimo. Bržkone je dobil patrijarh po Otonu to graščino \pt jo je podaril Že omenjenemu Fridriku, a Ribiči so se seveda prestrašili, a g* takoj postavil^ v bran. Toda Vitovec je bil jacji in jih je neusmiljeno klal. Mnogi so bili ranjeni, med njimi tudi vojskovodja Diernpa-dher, ki mu je presekal neki Bošnjak 1-eo. Vitovec je dal vse ujetnike odpeljati v Kra. pino na Hrvaško ter jih takoj dal zapreti v trdnjavski stolp. Za časa kmečkih uporov 1. 1515. so se uporni kmetje polastili gradu ter ga skoro popolnoma razdejali. Kasneje je postal grad last slavnega Ivana Lenkoviča, a od njegovega sina Jurija so ga kupili hrvaški grofi Erdedd, ki so ga pa prodan" Turjaškim. H gradu so spadala tudi še neka manjša plemiška posestva. Ko je bil posestnik Vuk Engelbert Turjaški, sin junaškega Herbarta. v bitki pri Budačkem L 1775. ujet, je moral radi velike odkupnine prodati Mirno z ostalimi plemiškimi posestvi. Nedavno so bili posestniki te graščin pl. Festeneki, ki so pa propadli. Graščino je kupila ga. Hoče rva r jeva iz Krškega, po njej pa jo je podedoval njen nečak g. Mulaj z Vrhnike. Grad je sedaj last Mulajevih hčerk Zofije Eisenbergove, živeče na Dunaju, in Rfke Erne iz Celja. Ker ni bilo doma upravi telgice graščine nadučiteljice Jenkove, mi je razkazal grad in bližnjo okolico — h gradu spada 3o2 ha zemlje — edini stanovalec v gradu g. Kovač, orožniški vpokojenec. Grad je le zelo dobro ohranjen. Malo je gradov v Sloveniji, kj bi se po romantičnosti dali primerjati z mirenskim. Obdaja ga visok zid z dolgimi hodniki in stanovanji na notranji 6trani. Za zidom je široko dvorišče, sredi njega pa se ponosno dviga grad- Grad oživi le poleti, kadar d ospe* a lastnici na počitnice. Dal bi se z malimi stroški popraviti in bi bil zlasti primeren za sanatnrj. Zapuže K mirenski graščini je spadal večkrat tudi grad Zapuže, blizu podTužmoe sv. Hele-ne na prijaznem holmcu Grad je sezidal 1. 1578. Erhard Pelzhorfer. Za Zapužarni je stal v starih časih stolp z močnim taborom. Že L 1385. se omenja kot posestnik tega stolpa Jurij Semen ič, ki je imel aa ženo Marto, hčer Pavla Meji ovskega. L. 1889. je kupil Zapuže domačin Fran Pevec vpokofe-ni vojaški intendant. Grad z oko* 52 ha zemlje je L 1917. prevzeli Pevčev zet g. Klemen t Belovekv. Navdušen kmetovalec je, kakor sem imel priliko prepričati se. Prišel je naravnost a polja, kamor je odšel zgodaj zjutraj, da nadzira delavce. V prostorni veaa v gradu sem opazil na steni vse polno lovskih trofej. — V zakupu imam lov cele mirnske občine, mi je pravil. Letno ustrelim 10 do 20 Lisic, do 120 zajcev, 40 do 50 jerebic, precej dibnrjev, kan m jaabecev. Ten. sem od 1. 1916. ustrelil 47. Ob nedeljah me navadno obišče g. dr. Bobni, vpokojeni ravnatelj trgovske dole v Ljubljani. Jaz imam 4 pse, on pa dva in greva bmkirat, G. Belovekv je naroden na SO fcsftov tn revij — pač rekordno število. Med njima je največ tednikov za domače gospodarstvo. Večinoma ima g. Belovekv posestvo v zakupu, kolikor pa ga sam obdeluje, ga zelo temeljito. V velikem, prostornem hlevu mi je z veseljem razkazal 12 glav goveje živine in dva krasna konja, kj se jih poslužuje tudi za jahanje. G. Belovskv je bil namreč pred leti aktiven oficir. Nad vse Ijubeaaijdva gospa MaIvina, hčerka pokojnega g. Pevca, mi je razkazala lepo število umetniških slik _ tujih in lastnih, kajti v mladih letih je studirala slikarsrvo. Poučeval jo je nemški mojster Soben »g er. V prvem nadstropju sem občudoval zfasti skupino njenih slik: Pomlad, Poletje, Jesen j in Zimo. Gospa pa ni le dobra pokrajinska : slikarica, temveč tudi porti etistka, Imaoi-| tem je portret njenega očeta g. Pevca. Kar ! škoda, da se ni ga. Marvina popolnoma posvetila oblikujoči umetnosti. Sicer se sedaj precej slika — pokazala nri je več začetnih akvarelov — toda le, če kna čas, ker je zek> zaposlena z gospodinjstvom. — Za tole srJko so mri pred leti ponujali več deset tisoč Din, jaz pa sem hotel imeti več, je rekel g. Belovskv m me opozoril na veliko oljnato sliko iz svetopisemskega življenja. Se sedaj ne vem, kdo jo je detel — najbrže kak star italijanski mojster. Ko sem vpraševal kupce, zakaj ee tako zanimajo zanjo, so mi odvrnili, da zato, ker je stara, o tem, kdo jo >e defcal. mi po niso hoteli povedati. Pred gradom na vrta je ranlmlv« na lipa, debela okrog 5 m. Grič V neposredni bližini Mirne blizu okrajne ceste proti Trebnjemu stoji grad Grič. Že po imenu se da posneti, da stoji na griču. Kdo ga je sezidal, ni znano. Valvazor omenja, da si je hotel neki dopluženi vojak po- Grad Uric. Slično kakor ta grad je zgrajen tudi grad Zapuže. staviti gradič za stanovanje, a ni imel dovolj sredstev. Zmislil si je zvijačo: natve-zil je kmetom, ga hoče sezidati svetišče Materi božji. Kmetje so mu zares pomagali pri zidanju, a ko je bi i temeljni zid že precej visok, je izjavil, da bo imel stavbo za stanovanje. Razjarjene kmete je potolažil, češ, da bodo imeli vse eno zasluge in nagrado za 6voje delo, saj so imeli pri vsem tem poslu dober namen. Posestniki tega gradu so bili dolgo Gali, nato Bohmi. Pred leti ga je kupil g. Pavlin iz Ljubljane, ki je precej zemljišča razprodal, grad pa popravil. L. 1921. je grad prešel v last g. Ivana Bulca, mesarja in gostilničarja iz Mirne. V gradu stanuje sedaj le njegov lastnik g. Buk. Ko sem se vzpenjal po strmem hribu proti gradu v družbi z g. Bulcem in njegovim sin.>m Francetom, sta mi pokazala pod hribom ob potočiću kraj, kjer so hoteli trboveljski rudarji pred let j izkopati »francosko ka$o<. Ko so namreč Francozi bežali z Griča, se jim je »m s težko blagajno vdrl geoboko v strugo potoka, po kateri so bežali % vosom, ker ni htio takrat še ceste. Blagajno so nato raarovorth" m jo baje na mestu zakopah. ■ Za govorice o safaspSSrf blagajni je zvedelo 7 trboveljskih redarjev — bilo je menda 1. 1925. — ki so začeti ponoči, da ne bi vzbudili pozornosti rjodS, kopati ob potoku. Izkopali so že globoko jamo in s krampi zadeli baje ia tmfi ob blagajno, ko so jm iz-aensdOi —fcsU s obema Bolestna. Ko jo g. Bule sEšal, zakaj so kopali, js hudomušno meni], da bd lahko kopali tudi podnevi m da bi jim še sam pomagal. Toda grad Grič je še zelo dobro ohranjen. Spodnje prostore ima g. Bule preureje. ne v skladišče vina — visokif veliki sodi stoje lepo v dveh vrstah, polni imenitne izbrane kapljice — in poljedelskih pridelkov. Geto prvo in drugo nadstropje s krasnimi —lažnimi sobami je večinoma prazno. 6 Bule stanuje v prvem nadstropju. Velika dvorana, oz hodnik pred sobami, je ve* poslikan e slikami iz lovskega življenja, takisto tudi dvorana r drugem nadstropju. Poleg lovskega patrona Huberta, stoječega ob jelenu, se vrste srnjaki, cebre, antilope, medvedi lovci tigri, leopardi, razni ptiči itd. — Vso to malarijo mi je oskrbel akademik Zoreč. Svoje stanovanje ima g. Bule op remi j ono s starinskim, deloma dragocenim pohištvom. Poleg lovskih pušk sem opazil zopet razne lovske trofeje. Ob velikem stenskem zrcalu je vzbudil mojo pozornost nagačeni volk, ki ga je moral Bule ustreliti, ker ga je kljub temu. da je bil udomačen, napadel in ga rasfl. G. Bule se je živahno spominjal sta.nh časov. Pokazal mi je stare grajske listine in mi pripovedoval pristne dolenjske anekdote, is katerih sem posned, kako zelo ljubi ta mož svoj rojstni kraj Mirno in Grič. — Na Griču hočem počivati, mi je zatrjeval. Pod staro lipo poleg trte, tam se mi zdi najlepše. — Tako divnega kraja ne premore Dolenjska! je segal v besedo Bule ml. Kraj ima izredno mik) podnebje in je zelo slikovit kakor vidite. Morda vas bo zanimalo, da je totfi zeto bogat rud. V brezoviškem hribu, last grota Barbota, so kopah evojčas mangan, v bližnjem Dolnjem Zabukovju pa je kopal neflri Trinko, rudar iz Nemčije, zlato rudo. Pod Velikim Cirnikom so še nedavno Kopali živo srebro. Železne rude je pa zlasti dosti pri Gorenji vasi. — Ali ima Mirna tudi kako podzemsko jamo? — Edina, "doslej znana je >Poetoajska jamac v gozdu kraj ceste proti mi renskemu gradu. Vhod je ozek, a se potem razširi do Ž metra. V jami sem šel v dražbi z dvema prijateljema poldrugo uro daleč. Ker smo šli počasi, računam, da smo prehodili do 2 km. V jarad so jezerce io mestoma krasni kapniki. Baje je bila ba jama v jjveai % mirenskim gradom ra nekdanjim gradom Ruhe, katerega razvaline se še vidijo. Lanšpreš Poleg navedenih treh gradov slovi kot najlepši grad na Dolenjskem tudi Lanšpreš ob stari cesti nad vasjo Rodnami. Sezidali so ga Galenbergi namesto starega, ki je stal blizu sedanjega na holmcu. Stari grad je bil velik in obdan z močnimi stolpi. 2e za Valvazorja je bil napol porušen ter so staro zidovje porabili pri zidanju novega gradu. Rod lanspreških vlastelinov se omenja že 1 1260., ko je ne(ki Gal poročil Marino, hčerko Fridrika Lanšpreškega. L. 1284. je bil gospodar Urh Lanšpreš ki, ki je podaril mnogo posestev zatiškemu samostanu. Zadnji iz te rodbine je bil Baltazar, ki ga je umoril 1. 1311. pr! vitežkih igrah v Kranju Dipold iz Kamnika. Od Galenberga so dobili to graščino PečaviČi in jo za časa reformacije prodali nekemu Kirchbergu. Pe-čaviči so bili privrženca luteranske vere. Pripovedujejo naslednjo zjgodbo, ki se je pripetila v Lanšpresu. L. 1599. je prišel Ivan Snojlšek iz Karlovca h ge. Sabini Lambergo- vi za luteranskega duliovna. Ker mu je bilo zabranjeno pridigati, je pobegnil v Lanšpreš k Peča viču. Toda deželni sodnik ga je zasledoval m ga slednjič zalotil. Prišel je nato v Trebnje k župniku, ki je uk-izal svojini podložnim, da napadejo luteranskega propovodnika in ga ujamejo. Sodnik je postavil na skrivno mesto vojake. Ko ga je Pečavič vprašal, po kaj je prišel, ga je zvabil k sebi in pogostil. Med tem pa je hitro zbral svoj podložne in pregnal sodnikovo stražo. Snojlšek je nato lahko pobegnil, do_ čim se je sodnik gostil pri Pečaviču. V novejšem času so kupili graščino pl. Wurabaehi. H gradu spada 96 ha zemlje. Lastnica graščine je stara ga. Bianka Wurz-bach, a posestvo upravlja njen sin Artur. A- P. — Župni zlet sokolske župe Ljubljana. Sokolska župa Ljubljana bo imela svoj župni zlet v nedeljo, dne 8. junija 10.10 v Ljubljani na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. 2e v soboto,, dne 7. junija, ob 5. uri popoldne se prično izbirne tekme moškega in ženskega naraščaja na orodju. Izbirne tekme Članstva se bodo vršile v nedeljo zjutraj in se bodo eventualno nada. Jfevale tu* v ponedeliek. dne 9. junija. V nedeljo dopoldne bodo skušnje za popol- danski javni nastop, popoldne pa sprevod Sokolstva in javna telovadba vseh oddelkov. Zaradi priprav za društvene javne nastope in za župne izbirne tekme so zlasti v zadnjem času telovadnice krepko o±L veje. Smemo torej pričakovati, da bodo društvena načelništva z nezlomljivo ra krepko voljo storila vse, da bo I. župni ziet Ljubljanske soklske župe v preosno-vanem Sokorstm najlepša manifestacija sokolske misli. — K riše vri pri Ljutomera. Nastopi so m, 2upni in posebno Beograd. Vsa dništva hite, da še preje izvrše svoje nastope. Take p limo z mrzlično brzino i? zadnje gibe zletnih vaj, in 9. junija t. i. na binkoštni ponedeljek ob priliki 10. letnice društv. obstoja priredi Sok. društvo v Križevcih na prijaznem travnika g. Oesterc« pop. ob 3. svojo letno telovadbo z vsemi društv. oddelki in sodelovanjem ok »nških br. društev. M ln žen. deca nastopi "okrat s posebnimi skupnimi vajami, obveznimi za Celj. sok. župo. Prvič nastopi tudi osa. šol. mladina _ učenci višj. razredov s svojimi sok. vajami. Po ostalem zletne Beograj-sVel Glavne skušnje ae vrše od 9. zjutraj: ob 11. dop. bo ljudski koncert godbe na trgu, pop. pa ob 3. nastop. Igra mestna ljutjm. godba. Po nastopu velika ljudska veselica 8 plešem. Tudi aa jedačo in pijačo vsc preskrbljeno. Vabimo tem potom vsa br. društva in prijatelje Sokolstva m posebno one, ki oe bodo mogb v Beograd, da v malem vidijo, kako bo izgledalo sok. slsvje v naši prestoli«. Se enkrat: pridite, posetite nas I Zdravo! — -ar. 9. JUNIJA 1930 vsa v Križe vce na telovadni nastop Sokola kcnijev-Ln-e J ob 11. uri v prostorih okrožnega sodišča v Celju. _ Posojila državne hipotekarne banke. Glavna filijala Državne hipotekanitr banke v Ljubljani sprejema zopet od 1. junija t. 1. prošnje za dolgoročna hipotekama posojila in sicer: 1. Prošnje se bodo spre-lj*»nia|e samo do na|jveč 500.000 Din. 2. Prošnje za naknadna posojila se ne bodo sprejemale. 3. Prošnje vodnih zadrug kakor tudi prošnje na poljedeljska zemljiišča ee ne bodo sprejemale. Izvzeti so sam j meščani, ki prosijo posojila na poljedeljska zemjjiSca, aiko jim Privilegirana agrarna banka v takih slučajih posojila ne da. — Otvoritev planinskih koč. Triglavski dom na Kredarici bo danes in jutrj v nedeljo 1. Junija otvorjen in oskrbovan. Stalno se otvori za binkoštne praznike. Koča na kamniškem sedlu in Cojzova koča na Kokrskem sedlu se otvorita v nedeljo 1. iuniia ter ostaneta zasilno oskrbovani do binkoStnih praznikov. Za binkoštne praznike in naprej do konca sezone bosta redno oskrbovani. Otvorjene in oskrbovane so: Koča na Veliki Planini, Dom v Kamniški Bistrici. Dom na Krvavcu, Spodnja koča in Kadilnikova koča na Golici ter Aljažev dom v Vratih. — Dve polici za nezgode izdani ob banke »Slavlje« v Ljubljani, prejmeta onadva obiskovalca letošnjega ljubljanskega jubilejnega velesejma, kf kupita običajno vele-sejmsko vstopnico po 10 Din, ki jo je prej banka »Slavija« opremila z nakazilom za dvig teh polic. Ena vstopnica pride v promet 1. junija, druga pa 5. junija. Lastnik dobi polico popolnoma brezplačno in ne bo plačeval nobenih premij. S policami za nezgode se banka »Slavija< zavezuje za dobo enega leta, da izplača v slučaju smrtne nezgode znesek 25.000 Din, ako pa bi imela nezgoda za posledico trajno invalidnost, izplača 50.000 Din oziroma odstotku invalidnosti sorazmeren del. Za hotele potrebno kuruinfeko posodo, razne stroje, pribor v veitiki i2beri Ltd. dobiš najceneje pri tvrdki z železnino STANKO FLORJANCIC LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35 — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V kraju FoTest City je 29. aprila preminula Marija Planinšek, stara 62 let. Pokojna je zapustila moža in 8 otrok. V Clevelan-du ie utonil 17-letni Josip Kelenc. — V Chi-cagu je preminula Ana Pichman, rojena Gaber. Pokojna je bila doma iz vasi Trnje pri škof ji Loki. Umrla je 14. aprila, stara 34 let. Zapustila je moža in eno hčerko. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in toplo vreme. Včeraj je bilo nekoliko oblačno samo v Splitu, drugod pa jasno. Vse kaže, da bo zdaj nekaj časa lepo vreme, pa tudi huda vročina, kajti toplomer je povsod izredno poskočil. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu in Skopi j u 32, v Zagrebu m Sarajevu 31, v Ljubljani 29, v Splitu 27, v Mariboru 26 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.5 mm, temperatura je znašala 17.6. — Poskusen samomor Slovenke v Osijeku. V Osijeku se je včeraj zastrupila 17-letna služkinja Angela Jenčič iz Marije Bistrice. Pila je octovo kislino. Prepeljali so jo v bonico, klor se bori s smrtjo. Vzrok je bila beda. — Važno pojasnilo. Samo kocke, ki imajo na rumeno-rdečem ovitku ime »MiAGGT* so Magijeve kocke za govejo juho. Pazite, prosim, pri nakupovanju na ta znamenja in zahtevajte izrecno MAOOI-ievc kocto za govejo juho. Vsaka MACKU-jevt kocka. Če jo polijemo z dobrim četrt litrom vrele vode, da krožnik najboljše goveje juhe, ki se lahko uporabi kakor domača juha. — Dijaki komercijalne visoke šole iz Zagreba v Ljubljani. Na praznik so prispeli v Ljubljano dijaki komercijalne visoke Sole iz Zagreba pod vodstvom rektorja in profesorjev. Včeraj dopoldne so posetili papirnico v Vevčah, kjer so bili dobro pogoščeni, nato so si ogledali velesejem. popoldne so pa posetili kopališče SK Ilirije. Profesorji in dijaki so se čudili organizaciji ljubljanskega velesejma, pa tudi o kopališču SK Ilirije so se izrazili zelo laskavo. — Zanemarjena Dunajska cesta. NarrrreČ od Sv. Krištofa pa do Jezice in še dalje. Vsa ie zbita, razrita. vegasta in kotanjasta. Ubogi potniki v avtobusih. Požirati morajo prah kar na debelo, poleg tega jim pa avtobus pretrese mozeg in kosti. Nedavno se je Sicer razpravljalo o popravilu cest in sc nekatere že popravljajo, toda Dunajska cesta, ki je popravila najbolj potrebna, je zopet pozabljena. Res zadnji čas ie, da Se to cesto temeljito popravi. Do petka opoldne oddane obleke v kemično čiecenje, pasiranje, likanje in barvanje, kakor tudi pranje perila in svetlolikanje ovratnikov itd. izg-o-tovi sigurno do binkoštnih praznikov tovarna J os. REICH Iz Ljubljane —i j Dve razstavi ženskih ročnih del sta na praznik odprli evoja vrata, v Jakopičevem paviljonu Splošno žensko društvo, ua Turjaškem trgu pa Državni osrednji zavod za ženski domača obrt se kosa»a prvenstvo okusa in marljivosti naših pridnih heeia in ženic. Ob 11. je v Jakopičevem paviljonu otvorila razstavo >Zv=sto srce in delovna ročica: tajnica Splošnega ženskega dTuštva ga. Vida Lapajnetova s pesniško vznesenim govorom o estetskem udejstvo-vanju našega ženstva, oprostila odsotno predsednico, dvorno damo gospo dr. Tavčarjevo in 6e zahvatila požrtvovalni aran-žerki razstave gospej Lindtnerjevi ter njenim neutrudljivim pomočnicam g-. Gove-karjevj, Vasičevi, Verconovi in Kobalovi ter mariborskemu ženskemu društvu, ki je s svojimi lepimi deli znatno izpopolnilo razstavo. Krasna, z vsemi pofrebnin.i napisi opremljena razstava je bila že pri otvoritvi polna naših najodličnejših dam, mnogo občinstva je bilo pa v njej tudj popoldne Ker nam za opis obeh lepih razstav danes primanjkuje prostora, jih podrobno opišemo v prihodnjih številkah, občinstvo pa že danes opozarjamo, naj ne zamud: ogledati si na obeh razstavah izloženih del ki so deloma tudi naprodaj. —lj Umrli so v Ljubljani od 27. do 31. t. m.: Manija Kordisch. zasebnica, 85 let, Coj-zx>va cesta 9, Martin Mehle, už-Ltkar, 75 let, Iilovjca 27, Franc Vrečko, sin kočarice, 47 let, Vidovdanska c. °, Matilda Monses, za-sebnica 84 let. Aleksandrova c. 5, Kan Prebil, zadarski mojster, 39 let, Jeranova ulica 13 — v bolnic': Ana Sotler, služkinja, 34 let, Resljeva cesta 30, Katarina Lamjpc, za-sebnica 76 let Gosposvetska cesta 10, Andrej Kfonovec, zidar. 63 let, Repnje št. 12, Kristina Boškovec, služkinja, 28 let, Begunje, Marija Novak, žena zidarja, 41 let, Retjje pri Trbovljah. Ana Lassnig, zasebni-ca, 64 let, Zrinskega c. 3, Franc Seunig, bivfii trgovec, 63 let, Grajska planota 1, Orosilav Verčič. zasebnik, 63 let, Privoz 5, Marjeta Jontes žena mag. sJuge, 58 let. Prečna ul. 2. Franc Turk. užitkar. 79 let. Ved 40. Slavko Gilenšek. sin posestnika. 27 let. Kamni vrh. Angela FHere, hči mlinarja. 1 leto. Zaboršt S. Stanko Roškar. žet delavec. 20 let. Hrastnik, Alojziji Skrem. narednik. 48 let. Vožarski pot 4. Lovro Remec, posestnik in lesni trgovec, 42 let. Priroskovo 42. —lj Današnji »ivilski trg. Današnji živilski trg je bil z blagom vsake vrste razmeroma dobro založen, zlasti pa jc bil precejšen dovoz sočivja, zelenjave in sadja. Cene so ostale v splošnem nelzprenienjene. češnje so Še vedno zelo drage, po 14 do 20 Din kg. Nekoliko pa se je pocenil krompir, grah v stročju, kumare in salata. Na trgu je sedaj poleg uvožene že mnogo domače glavnate salate, kateri cena rapid-no pada. Kupčija je bila zelo živahna. —lj Prva javna produkcija gojencev operne Šole drž. konservatorija v Ljubljani se vrši v torek, dne 3. junija ob 5. uri pop. v dramskem gledališču. Na produkciji nastopijo gojenci Sole prof. Šesta in ge. prof. škerlj-Medvedove kakor tudi gojenci baletne šole g. Golovina. Muzikalno vodstvo pro_ dukcije ima kapelnik Neffat. Pred kratkim sta se vršili dve interni vaji gojencev operne šole ob naravnost ogromnem zanimanju občinsrva. Prepričani smo, da nam ostane to zanimanje tudi za prvo javno produkcijo, ki ima deloma popolnoma nov program. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Cene sedežev po 10, 8, 5 in 4 Din. stojiica po 2 Din. —lj Kovinarji _ obrtniki! Sestanek kovinarjev, ki ga je sklicala Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru za nedeljo dne 1. junija t. 1. se vrsi ob pol & uri oo-poldne v restavraciji >Pri šest cU na Dunajski cesti. Dopoldne je pa ogled razstav-IjcaJk predmetov kovinske stroke na vele- sejmu. 2birališ5e ob 10. uri pri škodov*m paviljonu. —lj Svetislav Petrovič v kinu »Ljubljanski Dvor«. V Ljubljani splošno oboževani filmski umetnik Svetislav Petrovič, nas rojak iz Novega Sada nastopa danes in jutri v Ljudskem kinu »Ljubljanski Dvor< v eiem svojih najlepših filmskih del v filmu »Poročnik Nj. Vesočanstva«. Vloga pobočnika v prekrasni uniformi gardnega častniki sc Petroviču krasno prilega in daje vsemu filmu, ki se odlikuje poleg tega še z lepo, liubavnoTomantićno vsebino prav poseben sijaj. Film je na spordu samo danes in jutri: predstave danes ob 4., pol 8. in 9. uri. Jutri v nedeljo ob 3.. pol 5.. 6., pol 8. in 9. uri zvečer. Pri vseh predstavah zn:žane ljudske cene 2. 4. 6 m 8 dinarjev. —li Na mestni ženski realni gimnazij* je v dneh 31. t. m. od 12. ure do vštetega 2. junija razstava risarskih in ženskih ročn'h del gojenk zavoda za šolsko ]eto \929-'^. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 18. Roditelji zoienk in prijatelji zavoda iskrem vabljeni ! —li Nehote se morate ustaviti! Namreč pred kojami 211-217 paviliona H na velesejmu, kjer je slovita domača tvornica Sonda iz Beograda z neverjetnim okusom in izredno spretnim aranžmajem razstavila svoj« izdelke. Pogled v kojo je izredno pester, naravnost zanimiv. V ozadju velik Turčin v dolgih hlačah, spredaj okusna vaza z nastavkom ter krasna košara, obo'e iz čokoladne mase (TurrkmasseV kar ie izdelala odlična domača slaščičarna Jakob Zalaznik. Splošno sliko izpopolnjuje lep sor-timent najlepši bonbonier ter drugih izdelkov tovarne ?nnda. Kraljevo privel;sr?-rana tvornica sonda je domače nodjetie W, Beograda, ki uživa po vsej državj ne-delien sloves. Njeni izdelki so bili odlikovani že na svetovnih razstavah v Parizu in Bordeauxu. Pole? čokolade, ki mora zadovoljiti tudi največjega gurmana. izdehiie tvorn:ca tudi izredno fine kekse, bonbone, ima lastno kartonažo itd. —rlj »Dve Marički« pravljična igra, ki ie /e dvakrat nanolnila operno gledališče do zadnjega kotička, se bo ponovila v open v ponedelfek 2. junija popoldne ob treh in ne v nedelio, kakor ie bilo pomotoma javljeno. •Med Turjaški trg štev. 1 nudt cenjenim gospodom prvovrstno izdelavo vseh vrst oblek po najnove'šem k^oju in izredno n zkih cenah. Angleško i i češko blago najmodernejših vzorcev v zalog . Državnim uradnikom tudi na obroke ! —lj Darovi za belokranjske pogorelce v Zaloki. Odbor za zbiranje darov za belokranjske pogorelce je zaključil zb:rmje darov ter izreka tem potom vsem s??vilnim darovalcem naj iskren^ jŠo zahvalo. 9 denar, ju je bilo nabrano skupaj Din 35.•>?().—, kateri znesek je bil odposlan na na^iov odbora za pomoč pogorelcem v Metliki, ki bo denar razdelil med pogorelce. Istočasno je odbor prejel toliko blaga za obleke ID oblek, da so bili odposlani trije veliki zaooji. Ker vseh številnih darovalcev ne moremo ime. noma navesti, zahvaljujemo se vsem darovalcem za izdatno pomoč v sili. — Odbor. —lj 0 čem se govori? O razstav' in njenih posebnostih, o prekrasnem pohištvu, komediji in njenih atrakcijah, tehničnih izumih ter novostih na ljubljanskem velesejmu. Med te novosti spada nedvomno tudi Phonycord-Flexible gramofonska plošča, ki jo je razstavila tvrdka F. Bar v paviljonu I. Ne eno, marveč mnogo, v vseli barvah in najbogatejši izbiri. O teh ploščah se je že mnogo pisalo in govorilo, toda ljudje so pač neverni Tomaži in niso mogli vsega verjeti. Na sejmu so se pač prepričali, da so PhOnycord plošče res upogljive, izredno prožne, lahke, nezgorljiv*\ v irajnosti ne-prekosljive, da pri igranju ni čuti drsanja šrvanke id da ie to — last not least — r^s eden najepohaln^jših izumov sodobnega časa. Omenjena tvrdka ima. kak^r izvem<\ generalno zastopstvo za VSd Jug-»slavijo. —lj Promenadni koncert rauzik - 40. p. p. Triglavskog jutri v nedeljo I. juo. ob 11. v >Zvezdic v korist Rdečega kni>. Spored: 1 Bjnički Na Drini, marš., 2. Morena Kraljičina, valček, 3. Sedlaček Za moj.* prijatelje, beograjske pesmi. 4. Mozart Titiis-uv^r-rura. 5. Gounod Spomladna pesem, 6L Cerin Miljenci. slovenske pesmi, 7. a) Ei^emann Ti si mi svezda, tango, b) Kotter Madrid, pašo doble. 8. AUier Francoska kri, marš. Dirigent višji kapelnik dr. Jos. Cerin. —lj Ljubljana napreduje! Med letošnja vadbena dela se je vrinil tudi vrl pri :>$e-stiek (Zeksarju), kjer se je jesena lopa spremenila v lepe in prijazne lože in v^lik vrtni salon, tako da dela ta cela skupina naravnost velikomestni vtis. Prijatelje modernega senčnega vrta in pos-*inike velesejma vabimo na poset! Čemu hoditi na draga letovišča, ko pa vse to dobite v Ljubljani, na vrtu pri >Sestici<. Oglejte si ga vsi! 354/n —lj Sokol I. na Taboru priredi dne 1. junija ob 4. uri popoldne javno telovadbo Naetopijo vsi oddelki. Po telovadbi se vrši ljudska zabava s plesom v vsoh notranjih prostorih sokolskega doma na Taboru. So-kolstvo in Taboru naklonjeno občinstvo vabimo, da na5 poseti v čim večjem Številu —lj Jutri je dan Rdečega krila. Ob 11. uri bo v Zvezdi promenadni koncert godb* diavske divizijske oblasti pod os?bntiO vodstvom g. kapelnika majorja dr. Čenna. Ob tej priliki bodo članice društva in P xlmladica Rdečega križa nabirale darova za Člo- vekoljubne namene Rdečega križa. Naj nihče ne odreče vsaj ifcromnega prispevka Rdečemu križu! Omogočite počitniško kolonijo revnim ljubljanskim otrokom! Centrala nabiralnega dneva $6 v Kazmi, LI nad.. Zveza kulturnih društev. — Krajevni odbor Rdečega križa. Privatni detektivski zavnd /. Toplikar, Rimska cesta 9. đh. JHago Svajget specijalist za bolezni ušes. nosa in grla Beethovnova al. 2 - Telefon 32 -19 crdinifa od t. funija do 4. septemava «cmo od JfC dcp. do rame t pop Advokat Dr. Janko V o v k vljudno naznanja, da je otvo-ril svojo /c o pisortto na Jesenicah v poslopju hotela »Triglav« i,pri postaji) ■ • V JAVNO TELOVADBO IN LJUDSKO ZABAVO S PLESOM PRIREDI SOKOL I NA TABORU V NEDELJO, DNE 1. JUNIJA 1930 Iz Celja —c Iz okoliške občinske seje. V sredo 28. t. m. zvečer se je vršila seja okoliške* ga celjskega občinskega sveta pod vod> stvom župana g. Mihelčiča. Seia bi se mo* rala vršiti že preteklo nedeljo dopoldne, toda je bila zaradi premajhne udeležbe ohč. svetnikov nesklepčna, — Najprej je župan prečital dopis g. obč. sv. Fazarinca z Ostrožnega. ki se zahvaljuje za počasti« tev o priliki 401etnega delovania v obč. svetu, kar je sprejel plenum občinskega sveta na znanje. — Sklep zadnje seje gle* de zgradbe odvodnega kanala med Tkal* čičevo in. Kokošinekovo hišo bo v naj* krajšem času realiziran in so bila dela od* dana stavbniku g. Golograncu za 2203 Din. — Nato je bil odobren zapisnik zadnje občinske seje. — Sklenjeno je bilo, da bo okoliška občina prispevala enak znesek 150.000 Din k stroškom za premestitev vo* jaškega municijskega skladišča z griča pri okoliškem pokopališču. kakor ga je pri* pravljena prispevati celjska mestna obči* na. Del stroškov se bo kril iz letošnjega proračunskega prebitka, ostalo pa v pro« računu za 1. 1931. — Med poročilom od* seka za ceste je bilo sklenjeno, da se odo* bri parcelacijski načrt na travniku g. Jin* dre, ki deli travnik pri okoliškem poko* pališču na IS stavbnih parcel .obenem bo pa regulirana tudi tamošnja krivuljasta ce* sta, — V okoliški občini se doslej ni za* htevalo vedno stavbnih načrtov novih zgradb, že nekaj časa pa je uvedena toza* devna obveznost. — Na predlog referen* ta personalnega odseka jc bilo sprejetih 11 oseb v domovinsko zvezo, 2 prošnji sta bili odklonjeni, 1 prosilcu pa je bil zasi* guran sprejem. — Posamezni deli cest, ki niso predvidene v rednem načrtu popravil, se bodo nasuli z gramozom, tako tudi ze* lc prometna cesta med Celjem in Pečovni* kom. — Pri železniškem mostu za cinkar* no je treba zgraditi za tamkaj se zbira* jočo tekočo nesnago odvodni kanal. Ob* čina bo tozadevno intervenirala na mero* da inih mestih. — Ob 21. uri je zaključil župan g. Mihelčič 4.S minut trajajočo seio. —c Celjani! Drevi ob 20.30 uri se bo vršil v veliki dvorani Celjskega doma kon* cert CPD. 1 ;speh predprodaje vstopnic je bil minimalen in je skoro nerazumljivo, da so pokazali Celjani za svoje najboljše pevsko društvo, ozir. za njegovo glavno letno produkcijo, tako malo smisla, /aro bi bilo pričakovati, da se bo dvorana Celj. s.kega doma zvečer napolnila tudi z onimi inteligenti, ki sc doslej šc niso odzvali vi bilu. Spored koncerta je ra/deljen v tn dele: Prvi obsega: Odlomek iz II dela opere *>Tcharski plemiči« v zasedbi: so« pran ga. Zinka Thalerjeva, alt gdč. Roza Bervarjeva, tenor g. Kazimir Modie. ha«, bariton g. France Sifrer. moški in mešani zbor, pri klavirju gdč Marženka Trakova. Dalje bodo zapeli mešani zbori a ca* pella »Pod nebom širnim«, »Leži polje rav* no«, »Zapuščen« in »Ej te laj«. Vse <>mc» njene kompozicije so delo pokojnega dr. Benjamina Ipavica. Po odmoru slede kom* pozicije Stanka Premrla: Marijino vnobo. vzet je. Sera kakor oljka. Marija dobrotno nam ohrani dom in rod, Raj, Sloven«ka govohca in Polžek. Po drugem odmoru slede kompozicije dr. Pr. Kimovca: Ti bo* pa doma ostala, Emila Adamiča: Spi f£« nek moj in Za njega vse potrpim. V. Žganca: Dildilduda in Cin can crgudan. Peca šegule: Jelte žalba in Jrksipa Pavi. !<.<*•. Narodna napitnica. —c Sestanek uČiteljev*vpokojencev iz Celja in okolice se bo vr$il v sredo 4. ju« nija v Laškem —c Dežurno lekarniško službo v Celju vrši od danes do vključno petka 6. junija lekarnar »Pri Orlu« na Glavnem trgu. —c Precej nepotrebnega razburjenja je včeraj povzročil po mestu nenadni ga« silski alarm. Okrog pol 10. ure so bili po*> klicani na pomoč celjski gasilci v hi&o štev. 11 na Cankarjevi cesti. Z dimnika na desni fronti stavbe se je kadilo ns vso moč. vmes pa so švigali dolgi ognjeni ie« ziki. Končno pa so gasilci ugotovili, ds je izžigal dimnikar dimnik, česar pa ni prt« vočasno prijavil gasilcem ozir. policiji. —c Ne puščajte voz na cesti! Te dni se je pripeljal celjski mesar Alojz Zavod* nik na svojem enovprežnem vozu po Ljubljanski cesti. Pri Glaziji je stal čez cesto voz posestnika Ivana D. iz Griž. Za. vodnik je zahteval, naj se mu D. umakne, ta pa je v odgovor baje zavihtel bič in oplazil Zavodnika po glavi. Stvar bo konč» no rešilo sodišče. —c Vstopnice za »Pravljico o rajski ptici«, izvirno domačo noviteto dr. Maksa Sunderla iz Maribora, ki jo vprizore Ms. riborčani v sredo 4. junija ob 20. uri v celjskem mestnem gledališču, se že dobe v predprodaji v knjigami Goričar &, Le* skovšek. Opozarjamo celjsko gledališko občinstvo, da se vrši predstava za sbonms in naj si pravočasno preskrbi vstopnice. To je zadnja predstava v tekoči gledabslci sezoni. Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katari motne sluznice preidejo z uporabo naravne »F ran z Josefove« grenČlce. številni zdravniki :n profesori-! uporabljajo >Franz Jose-fovo< jjrrenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z narvečflm uspebom. >Franz Josefova« firrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogenjah m špecerijskih trgovi na h.____^^^^ V rrgovinL — Danes sploh nimam časa. Pridite v soboto. — V soboto me ne bo v Ljubljani. — Mene tudi n«. V hotela. — Kai je dejal Japonec, ko ste mu prinesli račun? — Se nič. Išče šele orimern« besede v slovarju. Seveda. Neka tvrdka dobi pismo, glaseče se: Zelo se čudimo, da denar, katerega smo že tolikokrat urgirali, še ni prišel. Na to pismo je tvrdka odgovorila: — Nikar se preveč ne čudite, ker denarja še nismo poslali. _ član Vodnikove družbe, ali si že pri« dobil družbi enega novega člana? POLETNE nouosTi ZA OBLEKE, PLAŠČE, POVRŠNIKE ITD. ITD. PRI N01fHK-ll LJUBUHIM KONGRESNI TRG 15 Lido na Savi Podjetni posestnik Anton Štirn je zgradil na Jezici moderno in obširno kopališče J eidca. 3U. maj a. Kar &o tuhtale, brihtne ljubljanske gia-ve leta. in leta, je naenkrat skočilo iz podjetnih možgan preaarosftega Poaavca: kooa-fcšče. kakršnega Uubljana ni upada posta- Ko )e lani iskala mestna občana prostor za ko>pal.i£če, h je Anton Štirn, lastnik novih Beneških toplic na Jezici, ponudb svet po 5 Din kvadratni meter. Res, nizko je šel s ceno. da bi mu nikdo ne očital, čes. mesto je odrj. Ker pa Ljubljana ni hotela sveta poceni, je Stirn na njem sam zarradtf moderno in obsarno kopališče takoj pod črnuškim mostom. Za meter sverta mu Že ponudajo po 22 Dan. ampak štirn ga ne da niti podi, ker hoče, da bodo Lrutrigan-čani zadovoljni z rdegovran 1 dedom. Jutri bodo njegove Benetke topddce slavnostno odprte z mv&iko in covrlšmi pišlkama, in oveirjem" smo, da mu bo za krasno kopališče že zvečer hvaležna vsa Ljujbfljana. Malo pod Alešem se odcepi od glavne ceste na desno tudi za avtomobilski promet dosti široka nova cesta in že zavije sfcozi ravno lipovo alejo pred lSč-no eno-nadstropno zidano poslooje z dolgima stavbama ob strani, kjer so ob portalih kopališča po 3 prhe, 76 kabin in 350 omaric. Po sredi pos3opja je širok hodniik, da ne bo nikdar gneče pred prostornimi kabinami, ra kolesarje je pa posebej pre^ikrbljeno, ker so v shrambah za kolesa tudi omarice za ooleko kopalcev. Da bo kopalašče dostopno rajšaršnim sdojem, bo stala kabina za ves dan le 6 Dm, omardca pa 4 Din, za polovico dneva na seveda le 3, oziroma 2 Din. Cene so torej tak o nizke, da laftko govorimo o socAlalnem čutu gospodarja, ta' rad dovoti tudi popust za daljši aftkjer več siodu mesta, ki ga čortimo še v vasi. le liHjfedjan-ski grad daldč za mestom, pred nami pa okrog 150 metrov daleč od rjoslopiD sinja Sava, na oni strani naraven park in v njeni sHkovi«ta skupina črrruških )M s cerkvijo pod Raščrico, na levi za mostom Srnama gora, zadaj pa Kamniške pdanine, ta" ne desni iz-ginjajo na stroko planjavo. Ves prostor kopai^sca me-r^ 35.000 kvadratni metrov, to je površii-na treh ;n pod Kongresnih trgov z Zvezdo. Zgornji del. kjer za tremi dolgimi paraiel-niaTti vratarni lip ..toje poslopda, je Sroka terasa, za meter vmšda od nižijega dela proti Savi. Pod ftoanri pa meza rjri mizi. prostor za belincanše » kadar prežene Padalce ptotoa, bo zasDc dosti prostora na veran- dah ob vsej doAžfndi postopaj s kabnami Kdor bo pa hotel v miru trževa ti pogled na mraviljčšče kopalcev, na Savo in okolico, bo Pa sedel na vetiko teraso v L nadstrooou prav pod sv. Jurrjem in KriStoforn, ki varujeta kopadce. Sv. Jurij, sirnbol zmagovitega sodne a in začetnik kopalne sezone, pa nje gov pomočnik sv. Krištof, ki varuje kopalce v vodi. Stoletja so naši predniki sJdikali veJdkana zunaj na cerkve, ker so verovali, da tisti dan ne umrje nenadne smrti, kdor ga zdu'traj pogleda. 2e skoraj 500 let gleda Krištof s cerkvice v Mačah nad Preddvorom po vsej Gorenjski! Kakor v cerkvi je raizde^jen tudi spodnji prostor, na levn za ženske, na desni pa za moške, do vode pa od glavnega poslopja med dvojnim liipovim drevoredom vodita z deskami obtoženi poti. Žametno mehka mivka čez in Čez za soinčenje, spredaj pa sdikovite skupine lip. borovcev, topolov in grmovja za zračne kopeli v senci. 2e sedaj je samih li«p posajenih 310, pa jih zasade še 200! Voda na izbiro: zgoraj globoka in hitra, spodaj pa miirna in plitka za neplavače in otroke, se daleč doli pa velik prod. še šotore in velikanske solnč-n• ike dobe kopalci, da bo sinka boli pestra. V srednjem poslopju z verandami je gospodarjevo stanovanje in prostori restavracije z globoko kletjo. V njej pa zajetni sodi z resnično Prijateljevim cvičkom z Gadove peći, z ri'zJangom iz Ljutomerskih goric, sploh z najboljšo kapljico z vseh imenitnih strani, in tudi za abstinente je preskrbljeno, če se ne napijejo Save, saj črpa motor vodo iz vodnjaka za prhe in pipe po hiši. Seveda je povsod tudi napeljana elektrika, da v mraku ne bo kdo zgTešil svoje žlahte. Je nerodno, če čUo-vak že od da^eč ne opazi svoje žene. pa tudi narobe rti prijetno. Ampak. ?=aj bodo seveda strogo ločeni moSki od žensk — dokler se ne pomešajo. ?'!cer pa JirHev Hn>trvem opozarja na vedno čuječe hišne 7rnaje in Jut s Krištofom varuje nesTeče. Bj, rna/rsekdo se bo ogrel in tudi opeke! na soflneu, pa tud,i v senci. Res, prekrasno kopaMšce nam ]e uredil Anton &tirn, sivih, kodrastih las, velik in močan kakor Krištof sotrj v višini. Taki so boli slavni tovorniki, ki so vozeli z ladjami po Savi s Hrvatske vino in zlato pšenico. Simpatičen tip zdrave gorenjske podjetnosti in zmagovitega slovenskega gospodama. Velžko srečo! Kako okrasimo okna s cvetlicami Nekaj praktičnih navodil onim. Id hočejo imeti lepo okrašena okna Ljubljana, 30. maja. Odbor za olepšavo oken in balkonov je pozval Ljubljančane ali prav za prav Ljubljančanke, naj okrase hiše in tako vso Ljubljano s cvetlica mL Na ta poziv so že dolgo Čakali meščani, ki se spominjajo Ljubljane, ko mi bilo diše brez okrašenih oken, zato bo pa gotovo tuSavinja« s svojim senčnatim parkom. Neobhodno potrebno pa bo, napraviti tamkaj posebni bazen, saj je dovolj termalne vode. Obetajo pa nam sedanji lastniki kopališča še dosti več. ž> v jeseni se bo pričelo z zgradbo nasipa ob parku za Savinjo, ki bo zavaroval kopališki park z nasadi pred poplavami. Tam preko Savinje se namerava pripraviti solnčne kopeljl, zajeti tamošnje termalne izvirke ter zgraditi novo depandanso k sedanjema kopališču — tjakaj naj se prenese v sončne in senčne sprehode našega Huma kopališko življenje. Obljubuje se pa nam tudi zboljšanje notranjega ustroja kopališča posebno v sanitetnem oziru. Oddalo se bo mesto stalnega strokovno lavež ban ega balneologa, veščaka v hldroterapiji in klimatoterapiji ,ki se ga je dosdaj tako pogrešalo. Vodstvo kopališča hoče dati posebno vspodbudo tudi veslaškemu sportu ter bo Se letos dalo na razpolago 10 lankih čoln lokov, gradi se lep tenis-prostor itd. Jutri se otvori prva kopališka sezona pod novimi lastniki. Naj bi bila uspešna, in to bo. 6« se bo izvedel obširni program, ki si ga Je OUZD načrta!. Vsporedno s kopališčem pa mora delovati tudi mesto z okolico in prebivalstvom. Vidi se, da se domačini zavedajo pomena rajskega prometa, kajti na vseh koncih se mesto snaži, čisti, pripravljajo sobe za tujce, popravljajo sprehajališča. Sporedno in sporazumno delo norih lastnikov kopališča ln mestne oprave bo vsekakor povzdignilo tajski promet, za naše kopališče in letovišče pa bo pričela zopet pot navzgor k novemu, se sijajnejsemu razvoju. Dvomi, aH bo kopališče slu±flo lahko dvojnemu namenu, se bodo razpršili, kar naj pokaže Že letošnja glavna kopališka sezona. Izven sezonski pose t kopališča po članstvu OUZD bo našemu mestu, pa tudi razvoju zdravilišča samo v prid, saj vidimo, da skušajo tudi banovinska zdravilišča navezati nase razne zavarovalne družbe, katerih člani naj bi se izven sezone lečfli v njih. S tem odpade tri četrtine mrtvega leta! Veliko uslugo je napravila uprava zdravilišča Laško. Z velikimi adaptacijami je le ie bolj dvignila vrednost kopališča in bo s tem še bolj dvignila poset toplic in Laškega. Iz gledališke pisarne Opera Danes se poje melodijozna Leo Falla opereta »Dolarska princesa«. Sode* lujejo: ga Poličeva. ga Ribičeva, ga. Ba« latkova, gdč. Strniša, gg. Gostič, Drene* vec, Povhe, Peček, Mohorič in Rebič. Baletni zbor nastopi v pevsko*plesni točki Dirigent g. Svetel. Režiser g. Povhe. Pred* stava se vrši za abonma E. Jutri se poje zadnja operna noviteta v tekoči sezoni in sicer Wagnerjeva opera »Lohengrin«. Komponist nemški klasik VVagner je eden izmed najintere« santnej&ih pojavov v glasbenem kultur« nem svetu. Polnokrven muzik, ki je ob* enem globok mislec, pesnik bujne fanta« /ije, je s svo>o energijo in močno voljo povzročil svoječasno pravo revolucijo ns polju operne glasbe. Njegova dela, ki so prežeta z globoko ob čuten ost jo in tempe* ramentnostjo delujejo na poslušalca z neodoljivo silo. »Lohengrin« je VVagnerjevo četrto večje delo, katerega krstna predsta« va se je vršila 1. 1850. Opera komponirana po pesnitvi »Lohengrm vitez z labodom« je bila dosedaj od VVagnerjevih umotvorov največkrat vprizorjena. Na našem odru je bila pred približno 23. leti. Jutriš« nja zasedba je sledeča: naslovno partijo poje g. Marčec, Elzo ga. Vilfan»Kunc, Or. tondo ga. Thierrv, kralja g. Betetto. Zani« mivo je, da je ta naš odlični pevec pel to partijo tudi pred 23 leti. Telramunda poje g. Primožič, glasnika g. Grba, dalje na« stopijo ge. Popovičeva, Ribičeva, Kogeje* va. Španova, gg. Mohrič, Drecovec, Jan. ko, Povhe ter pomnožen moški zbor. Ope« ro dirigira ravnatelj PoRč, režiser g. Kri. vecki. Opozarjamo na ta zanimiv operni vofiec b se vrši Stani 4) Phonycord Flexible — gramofonske plošče Izredno lahke, prožne, upogljive, nezlomljive. Brez šumenja. — Mokroti in vročini nepri-stopne, — Neizrabljive, skoro trajne. — Zamenjava igie šele po vsakem 20 komadu. — Barvaste, prozorne — čudovita masa. Triumf moderne tehnike na polju gramofonije. i Franc Bar Ljubljana, Mestni trg št* 5 Oglejte si razstavo na velesejmn! Vsa pleskarska in Hčarska dela tzrvrSuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. H L E B S pie^Jcarstvo in litanstvo LJubljana, Sv. Petra cesta 33. >mMa1i og1asi< Vsaka, beseda 50 par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko J ~ Na vprašanja brez znamke nc mmmm od&ovarfarno. - Najmanjši o&la» Dti» 5-—. mm^mm Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo, za stavbe ima stalno v zaJo-% Krita, dr. z o. z~. LJubljana — Dtmajska e. 46. telefon štev 2820. 47/T Velika izbira rabljenih krirstEznSi., tovornih a v vtomobi kyv avtoboscKv, na«3aT>e motociJck>v z in brez prikoVice nudi po konk-u-renčnih cenah O. žužek, Ljubila na, Tavčarjeva nI. 11. 1731 Mrtvaške vozove L, W. in HI. razreda v dobrem stanju takoj proda Prva eradjan-ska obrtna udruga za sjajne pogrebe v Zagrebu, Radičeva iti. 19. 1728 Uradnik odvetniški solicitator, k°^SO vodja, slov., srbo-hrv. ki nemški ko-respondent, stenograf m strojepisec išče mesta v odvetniška pisarni aH večjem trg. podjetju. Ponudbe pod »-Prvovrstna moč«'l69S. Gramofonske plošče več komadov, se ugodno proda. Ogleda se danes od 6.—7. zvečer in jtrtiri dopoldne. Stan in dom. Vila Horvat, pritličje. 1700 Izjj lava Lrj-avijam, da nisem plačnik za morebitne dolgove, ki bi jih napravila moja žene na moje ime. Josip Dolžan, Rožna dolina. 1739 Likanje moške ali ženske obleke 18.- Din Moško, damsko garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, temeljito posije, napravi novo podlo-co, tudi obrne, da Je kot nova, WaHet Ezpress, Ljubljana. Stari trg 19. Na likanje se lahko počaka, posebna Čakalnica. Pni večjem naročilu se pošlje po obleko tudi izven Ljubldan«. 1605 3. dĐarchalovDsfci Wten lil. išče za prodajanje svojih bencinskih motorjev preprodajalce in zastopnike, dobro uvedene v kmetijstvu POZOR LOVCI! Popravila orožja najceneje pri novootvorjeni puškarski tvrdki ALB1\ §1FR£R Ljubljana, Goaposvetska cesta 12 (poteg restavracije >Novi Svet«. — — — Orožje, streljivo, ribarske potrebščine.--- Postrežntca za ves dopoldne išče mesta. Naslov v upravi Usta. 1730 Delikatesno trgovino vj>elv. Naroda«. 1734 i (Pemetitišei eele«e;ma/ Oglejte mi našo razstavo KOLES v paviljonu „1 5SO" in razstavo OR%lfOFOXOV. KADIO APARATOV ter M-VALNIH STROJEV v pavi'ioiu I 50** •^Tehnik" - »Io*ip JBanjai Ljubljana, lliklošićeva cesta Stev. 20 V palači Okrožnega urada. Za Vaš dom! Mlin pred 8. teti na novo preurejen, 5 oi-Kndrov, 1 čistilnik, stope, pše-oar, vse v dobrem stanju, to prodaj. Nabaja se v hostah pri Žirovnici na zelo prometnem kraju. Plačilni pogoji ugodni. Več se izve pri Ivan Biz>jak, Moste pri Žirovnici. 1741 Trebam odmah agilnoga zastupnika, vješta mann-faktuirnofl branši, koji poznaje ljubljansko tržište. Eventualno predajem zastupstvo dviju nje-mačkin tvornica. Javiti se osobno: Bnljan, Hotel Slon 53. 1738 Krušno moko in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32, Ljubljana. Prodaja košnje 1. Knez iz Ljubljane bo prodajal v nedeljo, dne 1. junija 1930 svojo travo za obe letošnji košnji. Prodaja se prične ob 2. uri popoldne pri Ančnikovem kozoicu v Spodnji Šiški. 1664 Revmatizem Javna zahvala. Gospod Mr. Ph. A. Mrkuššc, Lekarna »Pri svetem Pavlu* Konjic. Vase zdravilo »FiiRRALBUMJN«, ka ga je moja žena zaužila dve steklenici, je učinkovalo nepričakovano ugodno, posebno pa proti influenci, ki se je pojavila to zimo tudi v Sloveniji. »FEKRALBUMI*i< lahko priporočam vsa komur, kdor trpi na malokrvnosti, bledici, ^Lavobo+u, omotici m infVuenci za rekonvalescente. Beležim ter se zahvaljujem s spoštovanim vdani Andrej Hrast. Jesenice (Slovenija). 16. 3. 1928. »FERRALBUMTN* zanesljiv po-moče k proti malokrvnosti, slabosti, pomanjkanju teka itd. se dobiva po lekarnah, ali pti proizvajalcu Mir. Ph. A. MrkusiCu, lekarnarju v Konjicu (Hercegovina), ka pošlje po povzetju 3 orig. steklenice za 105 Din, 1 pa za 40 Din s poštnino in zavojadno vred. V inozemstvo se pošlje 6 orig. sr.kLenic ca 300 Dki aH naprej poslano odgovarjajočo vsoto v tuji valuti. ( Pozor! Pristne perzijske preproge V. H. Adjimati iz Carigrada Imetnik tvrdke „Teppichhaus zuni Ttirken" Graz, Kalchberggasse je zopet v Ljubljani in vaba p. n. odjemalce in reflektante na neobvezno ogledu vanje bogate zaloge. — Na velesejmu: paviljon »E«, št, 14—16. Pazite natančno na naslov. — Reelne cene! ©I KUHINJSKO POSODO < z ■ •J H BO W i ZELEZNINO - PLOČEVINO NOSILKE - CEMENT VSE VRSTE ORODJA NAJCENEJE PRI 8 w m IS 8 B. ŽILIC - LJUBLJANA Dunajska cesta štev. 11 — Poleg Figovca Najvažnejši del stavbe so m^rair* dela. Patent, pomična okna (Schiebefenster) in gladka vrata. Preizkušeno najboljše konstrukcije. Predno kaj naročite, uL oglejte vzorce na velesejmu, paviljon »E«, katere izdeluje b 5 letnim jamstvom edina tvrdk . JOŽEF §EK1€A stavbno in umetno mizarstvo LJUBLJANA, Dunajska cesta-Bežigrad 6, Telef. št. 28-71. Nad vse priporočljivi Izdelki tudi sa: šole, urade, dvorane, hotele, restavracije, kavarne, društvene domove, verande cvetličarne itd-, itd. Specijalne delavnice oken, vrat, izložb, stopnjic, itd. Gene nizke. Strokovnjaki se naprošajo, da se prepričajo. Zastopniki se sprejmejo. Že prve dni razstave se je pokazalo veliko zanimanje za nade solidno izdelano pohištvo. — Za ogled in nakup na velesejmu se priporoča Rok Berlič Paviljon »F« ti- Pohištveno v Zapožah 22 pri St-VMn Pomladitev v 24 urah c dosegla, kakor se zahvaljuje ga. dr. A. i Pragi: >Od Vas poslanih mi 10 lončkov Eros Creme sem morala prepustiti .-v o jim znankam. Moj obraz je dobra reklama za vašo Oremo, ker vkljub 49. letom sem mična in mladostna.« Eros Creme hitro in zanesljivo odstrani ogrce, izpuščaje, gube, pege, rdečico na nosu, rumene m rjave lise, SOLNCNE PEGE Jamstvo: denar nazaj, ako brez uspeha. - - Cena Din 12.—, S lončki 26.— Din, 6 lončkov 40.— Din. Dr. Nfe. KEMENTp Kottce, C Postfaeh 12 C t Ceško- riSMfta VSAK DAN naznanilo; Cenjenim gostom in ljubiteljem i zbornega in prvovrstnoga dalmatinskega VINA naznanjam, da sem na dvorišču HOTELA TRATNIK LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 2o ODPRL na novo preurejeno VERANDO. Izgotoviti in postariti sem dal tudi: Patent zabole za prevoz in shrambo moiskih rib. — VSAK DAN bodo na razpolago SVE^E MORSKE RIBE v poljubni velikosti. Se priporoča A. SUN ARA. Zahvala Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše ljubljene mame in stare mame, gospe Jftarije Velušček ter za poklonjeno cvetje in vence se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom, č. usmlijenki za veliko skrb in nego in vsem prijateljem in znancem, ki so našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Maša zadušnica se ho darovala v torek, dne 3. junija 1930 ob S. uri zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Sp. £iski. Lfubffana, dne 31. maja 1930. 2ALUJOC1 OSTALI. ti birmo najlepša in najcenejša darila dobite ua Dri tvrdki A. II 4 11% Ljubljana, Selenburgova ulica (% DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ natjlažiesta m naj moderne jiesa tipa najboljših svetovmh tovarn Otroški voz.hčkj od oajpriproste-jšega do I najfinejšega modela. Izdelujejo se rudi po okusa naročnika. Srvalni stroji, motorji, pneumataka, posamezni deM. VeRka »zbera, najnižje ce«e. Prodaja na obroke franko TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles in otročkih vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta st. 4. Oo*d SPECIJALNA DELAVNICA za previjanje elektromotorjev in transformatorjev ter avtodinam in popravljanje vsakovrstnih električnih aparatov F. PERCMLIĆ Ljubljana, Gotposvetska c. 1ILOVACc, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo m Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št, 7. Naše hrenovke, kranjske klobase in sploh vsi mesni izdelki žanjejo splošno pohvalo. — Oglasita se na velesejmu v našem paviljonu na veselićnem prostoru, — Toči se tudi izborno sTJnionsko« pivo. Se priporoča Ivan Javornik Dražestne kodre fi "omejeno stanovitne pri vlažnem zraku ili potu dosežejo dame in gospodje brez .^alnih škarij z esenco za kodranje las HETLA«. Tudi najmičnejšo bubiglavico polepša >HELA«, ker je nepotrebna vsaka ondulacija. Prihrani se mnogo časa in denarja, tudi pospešuje rast las. — Očarani boste, ko se pogledate v zrcalo. Takoj po rabi obilica onduliranih kodrov, dražestne frizure. — Mnogo zahvalnic. Zlasti odrske umetnice so polne hvale. — Cena Din 12.—, 3 steklenice 25.—■ Din, 6 steklenic 40.— Din. Dr. Nic. Kemćnv, Košico H, Postfach 12 H IS, Češkoslovaška. KRALJEVICA Prekrasno morsko kopališče in letovišče, % ure od Sušaka s pa mikom in dober avtobusni promet s postaje Plase-Crikvenica. Izleti v igličaste gozdove.. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. Številni hoteli, pen-sioni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so »Praha«, >Union«, »Riviera«, »Carovo«. Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne. Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstvo, Kraljevica, in pisarne »Putnika«. 52/1 Najboljši češki blasovi Zajanićeno ćistovoinene moške in damske blagOTe zadnjih novosti ca pomladno in letno sezijo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegrel - Imhof — Srno Palackeho tir. 12, Češkoslovaška. največja izbira. - Najnižje tvorniške cene. - Majsolidneiša izvršitev vseh naročil. - Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. 7784 Stev 123 cSEOVENSKI NAROD«, dne 31. maja 1930. Strto ? Čitatelj oovin. — Đaie i© danes v oovinah vest, da so se rodili siromašnemu pesniku trojčki. Da jo Tre morem najti. — V kateri rubriki jo pa iščeš? — Med dnevnimi vestmi. — Ne, poiskali jo moraš med poročaj o nezgodah. Tehten argument. —| Moj prijatelj je imeniten sla kar, — pripoveduje nekdo v družbi. — Nedavno je naslikal na steno tako čudo-vfto točno pajčevlno, da jo je naša služkinja celo uro ometala. — To tri res. — Zakaj ne? — Ker takih služkinj sploh ni. Koliko ljudje pokade Jugoslavija Je glede konzuma tobaka med evropskimi državami na šestem mestu ZELO FINE IN OBČUTLJIVE STVARI OSTANEJO NEPOŠKODOVANE PRI PRANJU Z ELUX MILOM V LUSKAH Vesrnik avstrijske tobačne režije objavlja zanimive podatke o porastku konzuma tobaka v poedinih evropskih državah, kjer je uveden tobačni mo* riopol. Po teži pokajenega tobaka gle* de na število prebivalstva se pokadi največ v Avstriji. Na drugem mestu je Češkoslovaška, na tretjem Madžarska, na četrtem Švedska, »na petem Francija, na šestem Jugoslavija, na sedmem Italija, na osmem Poljska itd. Konzum tobaka v vseh teh državah narašča vsako leto, izvzemši Švedsko in Francijo. V Avstriji je odpadlo 1. 1923 na vsakega prebivalca 1515 gra* mov tobaka, leta 1928 pa že 1655. Na Češkoslovaškem je narastel konzum v istem času od 1413 na 161 gramov, v Jugoslaviji od 71° na 866, v Italiji od 701 na 731. na Poljskem od 598 na 671. Nasprotno je pa v Franciji nazadoval od 1422 na 1350, na Švedskem pa od 1434 na 1400 gramov. V vseh evropskih državah je zad= nja leta močno narastel konzum ciga* ret in cigaretnega tobaka tako, da je v nekaterih državah dosegel ze polovico vsega konzuma to'baka. Velik po* Tast koniuma cigaret je posledica psi* hičnega vpliva vojne in povojne dobe. Znaten del porasta gre tudi na račun modernih žensk, ki prav pridno kade cigarete. Največji konzum cigaret od* pade po statistiki na Češkoslovaško, kjer je odpadlo 1. 1928 na vsakega pre* bivalca 850 gramov cigaret. Za spo?* nanje manjši konzum cigaret je v A v« atriji (710 gramov), toda v Avstriji se porabi mnogo več cigaretnega tobaka. W vseh drugih evropskih državah s to* ksenirn monopolom je konzum cigaret snatno manjši. Najmanjši je na Šved* skem. kjer odpade na vsakega prebil valca samo 254 gramov cigaret. Konzum cigar je v splošnem vedno na isti stopnji, samo na Češkoslovaškem, v Italiji in na Poljskem leto za letom nazaduje. Največji konzum ci* gtret je v svobodnem mestu Gdan* sku, najmanjši pa v Jugoslaviji. Tudi pipe so začele povsod izginjati in zato je konzum tobaka za pipe vedno manjši, samo na Madžarskem nara; Jča. Madžari so nad vsemi evropskimi narodi najbolj vneri za pipe. Konzum tega tobaka znaša na Madžarskem 1051 gramov na vsakega prebivalca, d očim znaša na Češkoslovaškem 514. v Avstriji 510, v Jugoslaviji pa 532 gramov. Pač pa v nekaterih državah napreduje konzum tobaka za nosljanje in žvečenje. V Avstriji je narastel konzum tobaka za žvečenje v zadnjih letih za 70%. Največ tobaka nosljajo na Švedskem, kjer znaša konzum tega tobaka polovico vsega konzuma. Švedi in sploh vsi severni narodi nosljajo to* liko tobaka zato, ker je veČina prebi* valstva zaposlena na ladjah, kjer je prepovedano kaditi. Statistika navaja tudi. koliko de* narja poženo ljudje s tobakom v zrak. Seveda se mora ozirati tudi na cene tobaka, ki so v raznih državah različ* ne. Največ zapravijo ljudje s kajo v svobodnem mestu Gdansku, kjer po* žene vsak prebivalec nad 400 Din let* no v zrak. Približno toliko odpade tudi na vsakega prebivalca v Avstriji. V avstrijskih mestih je to razmerje še žalostnejše, kajti mestni ljudje ka* de neprimerno več nego kmetje. Na Švedskem porabi vsak prebivalec za tobak letno okrog 300 Din. na Češko« slovaškem, v Franciji in v Italiji okrog 250. na Madžarskem, v Jugoslaviji in na Poljskem pa okrog 200 Din. Najbogatejši Anglež umrl V sredo je umrl najstarejši mož v Angliji. 89 letni lord Ashton, znan pod imenom kralj Lancastera. Zapustil je celih 20 milijonov funtov šterlingov ali v naši valuti okroglo 5500 milijonov Din. Po svetovni vojni so se velika imetja tudi v Angliji hitro razmnožila. Pred vojno je bHo v Angliji samo 19 milijonarjev, zdaj jih je pa že 600. Za milijonarja velja v Angliji samo oni, ki ima letno najmanj 50.000 funtov dohodkov. Letni dohodki vseh milijonarjev znašajo 70 milijonov funtov. Zadnja štiri leta so plačali angleški milijonarji samo dohodninskega davka 112 milijonov funtov. Najbogatejši angleški milijonarji imajo svoj kapital investiran v zemljiščih, kakor ga je imel tudi lord Ashton. Tem slede »industrijski kapitani«. To so- možje, ki so »zaslužili« milijone s petrolejem, bencinom, umetno svilo in pivom. Brata Joel sta zaslužila milijone 2 zlatnino in dijamanti. Lord Kyl-93111 služi milijone z ladjami, lorda Oowdrey in Inverforthe sta postala milijonarja kot gradbenika. Nekaj Angležev je obogatelo rudi s trgovino z zmrznjenim mesom. Kako je sinček povišal očeta Vsi diktatorski režimi se zelo zanimajo za otroke, ker zavzemajo povsem pravilno stališče, da se je naše poko-lenje izčrpalo in izživelo in da tvori samo nekak most, po katerem pride mladina v boljšo bodočnost. To opažamo pri boljsevikih, fašistih in kemaHstih, kajti tudi kemalizem spada med nove ; izme« povojne dobe. Turški nacijonal-ni organ »Turk-Objaghi« je dal nedavno pobudo za prireditev tedna, ki je bil po boljševiškem zgledu v znamenju otroške suverenosti. Vse urade so zasedli otroci. Otroci so bili glavni uredniki vseh turških listov, šefi vseh uradov, ravnatelji policije itd. V splošnem so sc otroci v svojih funkcijah dobro izkazali, čeprav so raje hrastah slaščice, nego da bi reševali akte. Tupatam se je pa le pojavil občudovanja vreden praktični smisel otrok. Neki deček je zavzemal mesto policijskega ravnatelja in ker je bil njegov oče policaj, je postal sinček očetov šef. In tu se je pokazalo, kako imajo nekateri otroci razvit smisel za praktične stvari. V vlogi policijskega ravnatelja je sinček takoj povišal svojega pa-pana, ki je že več let zaman čakal, da hi postal revirni nadzornik. Pravi policijski ravnatelj je seveda debelo pogledal, ko se mu je dotični policaj predstavil kot revirni nadzornik. Hočeš nočeš je pa moral povišanje potrditi, kajti sicer bi bil ravnal proti uradno proglašeni suverenosti otrok. Lahko si mi-sHrno. kako hvaležen je oče svojemu sinčku, da mu je pripomogel do napredovanja. _ Če je oče zaljubljen v sina Milijoni čitateliev ameriških listov napelo pričakujejo izida spora, ki ga vodi bivši kralj plina Palph Elsman iz Brooklvna s svojo ločeno ženo zaradi sinčka Boodvja. Ameriški nabob je tako zaljubljen v svojega sinčka, da je opustil industrijsko delovanje samo zato, da bi se mogel posvetiti njegovi vzgoji. Od svoje žene Beatrice Ne-methove se je ločil samo zato, ker ni dovolj skrbela za sinčka. Prva etapa spora je bila končana s tem, da je bil Klsman pripravljen plačevati svoji ločeni ženi okrog 50.000 Din mesečno, p3-leg tega ji je pa dal enkrat za vselej IS milijonov Din. Žena si je pa izposlo-vala dovoljenje, da sme svojega sinčka posetiti tisočkrat na leto. Ta klavzula v ločitveni listini je predmet novega spora, kajti Elsman se boji škodljivega vpliva na otroka in zato noče dovoliti, da bi ga posečala. Spor, ki se vleče že dolgo, je prava sreča za advokata, kajti požrl je že nad 60 milijonov Din. Vsa Amerika pozna ta spor pod imenom »spor zaradi milijonarjevega pobiča«. Mali 5oody je gotovo najbolj razvajeni otrok na svetu. Oče mu je dal zgraditi dve pre-stoKci, zimsko v Kaliforniji, poletno pa v Ne vadi. V poletni pre stolici je dal napraviti krasen bazen, da se lahko koplje. Voda v bazenu pa ni navadna voda. temveč destilirana, kakršno prodajajo v lekarnah. Oče se namreč boji, da bi sinček ne prišel v stik z bacili. Sinček ima očeta zelo rad, matere pa ne mara. Vprašanje je seveda, kako bo vplivala tolika nega in razvajenost na milijarderjevega sina. 749 mirovnih konferenc Mirovne in razorožitvene konference, ki jih je po vojni več kot preveč in ki pomenijo v bistvu samo brezplodno debatiranje, so dale ameriškemu pisatelju Leeu pobudo, da je sestavil statistiko vseh mirovnih konferenc in posvetovanj v zadnjih 90 letih. Naštel jih je 749 in mirno lahko rečemo, da je ostala bojevitost poedinih narodov ne-izpremenjena. Od desetletja do desetletja je število konferenc naraščalo in zadnja leta so postala posvetovanja državnikov in diplomatov permanentna. Od 1. 1540 do 1849 je bilo 9 mirovnih konferenc, prihodnje desetletje že 20, do 1. 1869 je naraslo njih število na 143, v letu 1907 je padlo prehodno na 70. tik pred koncem svetovne vojne 1. 1917 je pa zopet poskočilo na 140. Leta 1927 je bil dosežen rekord, kajti mirovnih konferenc je bilo 367, tako da je odpadla na vsak dan tudi na nedelje ena konferenca, posvečena ohranitvi miru in ideji razorožitve. Navzlic temu se pa države še vedno oborožnjejo in nevarnost novega krvoprelitja še daJeč ni odstranjena. Upoštevati je treba tudi, da so mirovne konference zelo drage, kajti državniki in diplomati si na račun svojih držav marsikaj privoščijo. Čas ozdravi § V Angliji si nekatera mesta prizadevajo, da bi bilo uvedeno prisilno tečenje spolnih bolezni, zlasti sifilisa, ki ogroža zdrave ljudi. Proti tej zahtevi je nastopila dokaj močna opozicija ne samo v parlamentu, kjer leži osnutek tozadevnega zakona, temveč tudi v zdravniških krogih. Dr. Sequiera. kon-zilijar veneričnega oddelka v londonski bolnici, navaja dejstva, ki spravljajo dosedanje lečenje sifilisa v čudno luč. Zlasti govore mnogi primeri iz njegove prakse proti lečenju sifilisa s sal-varzanom, katerega intravenosne injekcije so baje bolniku bolj nevarne, nego bolezen sama. Finger je že davno opozarjal na nevarnost, ko se sifilis iz premeni in modificira z lečenjem v bolezen srca in centralnega živčnega sistema. Profesor Warthin v Manchestru je po obdukciji s salvarzanom lečenih sifilitikov izjavil, da ni videl primerov, da bi bila bolezen jzlečena. Caesar Boeck zagovarja stališče, da si napravi sifilis v organih svojo lastno imunost in da takozvana specifična lekarstva odstranijo samo znake bolezni. Pred 40 leti je Mutchinson učil, da »izleči čas sifilis prav tako, kakor živo srebro«. AfriSKa plemena, med katerimi je sifflis močno razširjen in ga skoro sploh ne 1-ečijo, poznaio tabes aH progresivno paralizo zelo redko. Nov trgovcev z dekleti Policiji v Lilre se je posrečilo odkriti nov trik trgovcev z dekleti, s katerim so ujeli v svoje mreže mnogo naivnih žen in deklet Nekemu komisarju se je zdel na kolodvoru sumljiv mlad mož, ki je večkrat spremljal mlada dekleta k pariškemu vlaku. Zaslišali so ga in trdil je, da je agent igralske družbe in da mora kot tak takoj po sklenjeni pogodbi spremljati mlade igralke v mesto, kamor so namenjene. Policija mu pa ni verjela in kmalu je ugotovila, da so pariški agenti sumljive družbe spremljali dekleta na Korziko, kjer so se morala zglasiti pri ravnatelju nekega kabareta. Ta je pozval vsako posebej, naj zapleše pred njim ekscentrični ples. Ker pa niso znale dovolj dobro plesati, jim je ravnatelj dejal, da jih ne more sprejeti v službo. Razočarana dekleta so ostala brez sredstev na cesti. Mnoge so odšle z doma brez vednosti ali proti volji svojih roditeljev v trdnem prepričanju, da jih čaka sijajna bodočnost, ko so pa ostale na cesti, so morale sprejeti vsako pomoč in podporo. In vedno se j© našel star, prijazen gospod, ki je obupanemu dekletu rad priskočil na pomoč. Obljubil ji je, da poskrbi, da bo angažirana kot igralka tam nekje za morjem. Ta »gledališča« so bila pa večinoma javne hiše v Buenos Airesu ali v drugih južnoameriških mestih. Golo naključje je odkrilo žrtvam bridko re*-irico šele v javni hiši. ko je bilo že prepozno, da bi se mogle rešiti. \wlelja. L JBDi.lt. 9.30: Prenos cerkvene glasbe, 10.00: P. dr. Gvido Kant: Versko pr*xia vanje, 10.30: M. Kafol: Vi«o«r radii iatvo, 11.00: Konc*rt rt. dio-orkestra, 12.15: Tedenski pregled, 15.00: Janez Ovseniik: Nekaj misli praktičnega km eto valstva z ocirom na organizirano po-speievanj*1 živinoreje, 16.30: E. Kristan: Kdo j* blazen, fcala v 1 dej., 16.00: Reeer- vi rano za prečna i veleoejma, 17.00; Terce* Sička, 20.00: Koncert godbe Pravsks divizije, 22.00: Oasovna napoved in poročila, 22.15: Koncert RadSo-orkeistra, 2S.0O: Napoved programa sa mostmi nji dam. Ponedeljek, 8. junija.. 12.30; Rcprodhjdraina glasba, 13.00- Ca-aovsa napoved, borta, reprodma raaa frtaa-ha, 13.30: Iz dartafcjih dnevnikov, 18.05: Pevski zbor Mostne Ženske realne grl »oazi j a, 19.00: Dr. Veber: Avguštinotv) ilvljs-rje, 19.30; Ga. Orthaber: Angleščino, 30.00: Opera ne ploščah, 21.00: Koncert Radio-orkeetra, 22.00: Časovna napoved *n poročna, napoved program« sa naslednji dan. Torek, S. junija. 12.90: Reproducirana glasna, 11.00: Čase*-v na napoved, borza, reprodiicirana glasbe, ia.30: Ix današnjih dnevnikov, 10.00: KocM^ert Radlo-oHkiftatra, 18-00: Dr. Maja k: 0 aokolaki proaveti, 19.»: Dr. Mik. Pra- onraženfl&v: RuSHna, 20.00: Prenos iz Zagreba, 22.00: Časovna napoved m porooBa, 22.15: Koncert Rae napisa L — Kaj pa vaju to briga? — Seveda naju briga, ker sva jo prepisala od njega. Avgustus Muir: 12 Krog zločinov Roman — To je moj oče, — je dejal samo-zavestno. — Profesor ga je diaJ naslikati po njegovi srninti. Njegov portret visi tai v laiboraioriju kot dokaz, da je bila rjrofesorjoj pomoč mojega očeta res neprecenljive vrednosti. V stekleni omari T3q visi portret mojega očeta zato. da barve ipod vplivom hlaTX)v raznih kemi-kaiKi ne oblede. Mol;Ty je gtloboiko vzdibni'la i-n obrnila rx»-tretu hrbet. — Kaj je? — je vrnrasal Geotrge. — Ta hip sem mislila, kako grozna mora biti zavest Soveka. predino... — Predno si konča žrvljenje? Da. To mara fagtj res »rozino. Večkrart rrris-fam, da profesor Caspian zdaj ni več daleč od takega položaja. Včasd se mri zdi kakor človek, ki ga — da, ki ga nekdo izsesava — To je grozno, toda »kaj naj sd mislim? Hočem reči. o svojem očete. AH sta mogla priti s Caspianom v kremplje zfoaricev? NafoSe menda še ne v« n*č točnega. Toda moj čas pride. Pri tetf> tjesedah so se rrw oči srdito zarsfori&e. Mofiy je oazijivo posrušaja vsako fce- — Caspian se bavd zdaj z novim odkritjem, — je nadaiijeval George. — Dela tnoč in dan. Gre za poskus s sublimacijo premoga, več seveda ne smem povedat:. V tem tiči ogromno bogastvo, seveda če se mu poskus posreči. Obupno si prizadeva poskus dovršiti — Obupno. Ne morem se izn obrti oibčurtfca, da ga hoče prodati — ne za denar, temveč za ceno svoje svobode — Morala bi ga videti, kadar ipride k meni ves bled in prepaden, da zve. kaj sem dosegel s svojimi eksperiinerati. Poklicno zanimanje ne more tako prevzeti človeka -- dejal bi, da je njegovo življenje odvisno od tega odikritja. Njegov obraz se bistveno razlitaje od onega, katerega pozna svet, 'kadar profesor preda^va v prenapolnjeni dvorani Royal Insfrfrufrion. George je poka /al na vrata v sfcfcan-ski SJtemi taberatoriia. — To je zakilenjeno. Ta vrata vodijo v klet kjer jma profesor tjosebem k. boratotnj za svoie talne poskirse Sternihord. rrjeigov stareiši asistent, je edini človek, katereorBu je dovoljen vstop v tajni laboratorij. Še n'kofc nisam bi za temi vrati. Nekega d«e, če se posreči novi snjbfcmacijski proces, (bo ©a vredno vlomita v ta laboratorij boU nego v trgovino z zfoinino na Bond StreeAu. Koprje forrmrf skrije vlomftec tei^e nego kasete z dragu® in zilatmnjo. Čez deset mrmrt se je Moftv vršila v svojo sobo s polno glavo ravvfc, katere ie (bite: izvedete od Georga. Imala je ma* da tega svetktoeiga, stotoga rafadeci- ča, 'Posebno kadar se je dobrodotšno smehljal. Kar ji je pravil, o tem je bil sam trdno prepričan. In bil je preveč soliden in 1»re>zen, da b' fantaziral in govora! kar tja v en dan. Zdelo se ji je, da prevladoije ljubeizen do očeta vsa njegova čoistva. Znova so ji stopile solze v oči, ko se je spomnila tragične smrti njegovega očeta. Kaj je vedel o tem profesor Caspian? A kaj je bil vzrok njegove sedanje bojazni? Senca, skrivajoča se za profesorje vini pogledom, njegovo ljubosumno nrfcrivSLnie osebniih zadev. j> bilo naenkrat pojasnjeno. Toda vzrok vsega tega je bil še vedno zagoneten. Končno ie Mollv pregnala vse te misli iz glave in se znova lotila svojega dela. Profesor ie hotel rtrevod pregledati, predno ga odipošlje. Čhn >e bil končan, je hitela z njim k profesorju. Ni pa ho-teHa ponoviti svoje napake, temveč se ie ustavita v prvem nad strop ju, da se nabere pred vstopom sape. Vrata pred rao so vodica v sobo Drotfesorja Caspfaina' Baš je hotela po-teiteati, ko je začula v sobti srdite sla- Nova nevarnost MoUy se je ozrla na vse strani. Ni Ua> doma — gJasovi so se čuli iz profesorjeve soibe. Razk>ono s« je slišal njegov gtes, poteg profesorja je pa govoril še netoJo osorno in razburjeno. Prvm. njem mise) je bila vro:ti se — to je bil ncdvorrmo najnearjpocjnejši trenutak, da bi vstopila v profesorjevo so- bo. Ni se pa dalo uganiti, kako do&go bo pogovor še trajal. Molly je pogledala na svojo zapestno uro. Prevod je moral ujeti pariško pošto. Morala se je tore jpožur:ti. Stopila je k vratom in potrkala. Glasovi so takoj utihnili. Nekaj časa je bilo vse tiho. Zdelo se je, da sta moža v sobi o'kamenela. Mo!ly ie znova potrkala in končno se je zaoul profesorjev glas: — Kdo je? Odgovorila je. da je prevod pripravljen. Ključ ie /zarožlja! v kljočavnici hi vrata so se odlprla. MoMv je vstopila. Vsa presenečena je oparzi»!>a. da je soba prazna* Profesorjeve oči so bile uprte v njen obraz, Ido se je ozrla po sobi. NfcJBf ni Wlo kotička, (kjer bi se mogel kdo Skriti, pa tudi vrat ni bSo, da b? lanko srmifcnfl v sosedno sobo. — Vt ... v« ste me *HšaH govorfri, gospodična Lanigtonotva ? — MitstBla sem, da govorite, — je dejala m mu izroc^a na stroj pcfprsane pc4e. — Narekovaj sem si govor, — je trdil »profesor. — Vse govore si napišem tako vnaprej. — Nekam čudno se je zasmejal in položi popisane pote v predalček svoje mize. — Pregledam vaš prevod poizneje. Nocoj ga ne morem poslati v Parte. Toda tu so dmuga pisma. Znamke najdete v predalčku svoje psajne mize. Položite ta ojsma na mžao v veži m vrnite se v svojo sobo. Ko se je Moily vrrjfia. da naJep: na pisma znamke, je bila vesela, da se ji je posrečiik) odkriti presenečenje. Kij se je dogajalo v tej hiši, je pač ni smelo zarairnati. Zavedala se je dobro, da nama nobene pravice vmešavati se v tuje zadeve. Na drugem (koncu hodnika je zagledate profesorjevo gospodinjo in hitela ji je naprot'. V svojem prejšnjem stanovanju v Bloomsburv je brala pozabita aktovko in čakala je samo priložnosti, da pove rbo (profesorjivi gospodinji — Kaj pravite, aJi hi mosrte orevi z doma? — jo ie vprašala. — Ste vprašali profesorja? — Ne. MislMa sem. da bo bolje, 6e se pomeram prej z vami. Profesorjeva sy>spodT»n.iia je prilci- — Prav ste ravnali, draea mota. Boste vkfe»t:. da je rtaj1bo'!!je obrniti se v tafrfh OTdevafi najprej name. Hočem vam dokazti, da sem vasa prrjatefjrca, draga Mofly. Po k) žrla >i je r>ko na ramo in se ji prijazno nasmehnila. — će bi bila na vašem mest«, bi drevi ne hodila z doma. Profesor je danes menda malo natakrtjen. Če se ne motim, bo imel nocoj z nekom neprijeten pogovor. Morda vam bo hotel po tem pogovoru diktirati nekaj pi»m. Ali bi vam ne morfa pomagati jaz, draga moja? Zvečer pojdam z doma. Mefirjr je kolebaAa- Stran 8 ^SLOVENSKI NAROD«, dne 31. mala T930. Pozor motocikllsti! Angleško svetovnoznano motorno kolo najboljše kvalitete, idealno za vsake svrhe, najslabše ceste in hribovit teren. Uporabljajte Castroi olje. Cena samo l>in 1S.800 Najcenejše motorno kolo 4 K. S., kompletno opremljeno z električno razsvetljavo, vrtilnim ročajem, 2 izpuha, najmodernejša konstrukcija okvirja! — Plačljivo tudi na obrok* od 6—18 mesecev. — Vabimo na ogled! Zahtevajte brezplačne ponudbe! i Generalno zastopstvo: O. žužek. Ljubljana. Tavčarjeva 11« , Oglejte si razstavo na VELESEJMU PAVILJON „J« 1 I. MAČEK L&dbfena, Aleksandrova cesta št. 12 v otnekah in površrtikm najcenejši! van (Perd na&Cedni&i Kolodvor Vrhnika restavracija, kavarna ht presoclsće se priporoča. " 1680 Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje m vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna •dovesti tr&e oCdeCovanjc Ccsa Hch. VVEISS, Wien X., Laxenbnrgerstrasse 75 Ljubljanski lubilejni velesejem, koja F 95—97. Za birmo ure, zlatnina in srebrnina s popustom 15 % pr| Ivan Pakiž Ljubljana. Pred Skotilo IS. §55555555© L. Mikus Hestni trs; štev. 14 Tvornica dežnikov, zaloga izprehajalnih palic Vrvarske lastne izdelke in motvoz nudi po znižanih cenah Prva kranjfsfca marna in trgovina s konopnino IVAN N. ADAMIČ £r*&1f***+€*, Sv. (Petit* c it. 34 Telefon IMCI * Telefon 2454 ^etf^r 3C*€*1f€* (Petra cest** 33 Marija Rogelj manufakturna, trgovina perilo za dame in gospode. Blago dobro — cene nizke. Sv. Petra cesta 26 Na birmo »stanejo najle-pši spomin.: ure, ilatnina, katero kuorte najcenejše ;rj Ft. P. Zajec, Ljubljana, Stari :tz 9, 1G43 Klavirje planine žn* harmonije prodaja, izposoj uje, popravlja in čisto ušla-ŠLije najceneje tudi na obroke — varna klavirjev WARBINEK, Ljubljana, GregoTOCeva at 5., krnska c. 2. 167o -JCJl_Si___'t *«_g r *v. t . Klavirji! Svarim pred naikupora navidezne-Ba blaga, cenah klavirjev 1 Kupujte na obroke od Din 400-— ?rve svetovne fabrikate: Bosen-dorfer, Ste4nway, Forster Holzl, Stlnel origioaj, ki so nesporno lalboljšil (lahka, precinza meha-t ka). prodaja jih izkjučno le sod. izvedenec in brv. učit. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trs 3 Najcenejša posoje valni ca. ©ttj poSljemo vsakemu na zaiitevo bogato ilktstrova.m cervvv-rriUc elektriSnifc lestencev in dsn*gah razsvetli. Tvornisho skladišče lestencev, Zagreb, Gundulićeva nI* 7 pp JI Vezenje taevestiitili oprem, pregrinjal i Žrebanje razredne loterij Dne 28. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: I & NKES, LfuMjana tatoof! Šivalni stroji aaaaaaaaaaaaaaVaaaaaaaaaaal ,Crritzner* ,Adler* ki kolesa, najboljši materijal, precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni strofi „Urani a* so samo pri JOS. PeteliOC« Ljubljana Telefon 2^1o ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna garancija I Fona; v vezenja brezplačen TVRDKA I rim priporoča svojo veliko zalogo manuf akturaega blaga in lepo izbero damskih, moških in otroških čevljev tvrdke F. L. POPPER. IMn 500 štev.: 8.080, 8. 19.118, 27.770, 29.293, 39.534, 44.149, 46.618, 59.556, 66.423, 66.446, 69. 486, 72.072, 73.786, 77.275, 77.316, 77.347, Din 2.000 št. 78.045 081, 8.083, 9.741, 9.746, 16.068, 16.075, 34.199, 36.608, 36.645, 36.658, 37.729, 46.641, 46.680, 47.418, 56.039, 58.880, 66.466, 66.499, 67.508, 67.576, 69.102, 75.068, 75.099, 75.137, 75.143, 75.166, 78.061, 82.484, 84.160, 86.949, 86.996, 89.190, 96.825, 96.898, 98.198. 19.111, 38.154, 58.897, 69.129, 76.653, 87.264, 19.174, 38.175, 59.516, 69.136, 77.235, 87.288, Včeraj, dne SO. maja t. L, so bili izžrebani sledeči večji dobitki: ZO.OOO Din: št. 40.569 4-000 Din: št. 81.074, 86*488 Do 2. junija bodo izžrebani še naslednji večji dobitki: 2 premije po Din 1,200.000, 2 premije po Din 500.000, 2 po 40.000. 4 po 20.000, 8 po 10.000, 20 po 4.000, 170 po 2.000 in 8796 po 500 dinarjev. Onim, ki so bile srečke izžrebane za mal dobitek, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. To pa le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke nam je takoj vposlati. Zadružna hranilnica Ljubljana Sv. Petra cesta 19* Slavno občinstvo! Naznanjam Vam, da se otvori v nedeljo 1. VI. 1930 na novo zgrajeno moderno kopališče ob Savi na Jezici. Je 350 kabin in omaric, 6 prs- nih kopeli, posebej solnčenje na Dohod do Save je po deskah ob cija, kjer se dobijo raznovrstna d sveže unionsko belo in črno pivo. delikatese, močnata jedila in peciv zjutraj, opoldan in zvečer. Za zaj lada itd. — Cene nizke! najavam milki za gospode in posebej za dame, — drevoredu. Poleg je izvršena restavra-omača vina, likerji, žganje m vsak dan Dobijo se tudi gorka m mrzla jedila, o. Sprejmejo se abonenti na hrano za trk se dobi: kava, mleko, kakao, čbko- Za solidno postrežbo odgovarja lastnik Anton Štirn. Kreditni zavod za trgovino in industrijo i LJUBU ANA. Prešernova nlica štev. 5©