Tfc Tli 1 ^ m u — m —— r08unn8 plBC8D8 T guTOVml, Leto XXIL, št. 175 tfnMIan^ inrih^a }rtfl|a Cena ceni* 70 Upravništvo: Ljubljana, EnaSJen 6 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, Inseratnl oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25,31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št_ 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št_ 17.749. VKLJUČNO ZASTOPSTVO za ogiaa® iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitš Italiana S.A* Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—* za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo t Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provrentmza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A* Milano araščaioča napetost na Pacifiku Japonske čete so zasedle več letališč in pristanišč v Francoski Indokini, prihajajo pa še vedno novi transporti japonske vojske šanghaj, 26. julija, d. Po informacijah, ki jih iz raznih virov objavljajo šanghaj-ski listi, po večini izvirajo iz Hanoja, so japonske čete zasedle v južnem delu Francoske Indokine že večje število letališč in mornariških oporišč. Po teh informacijah dohajajo tjakaj še vedno novi transporti japonskega vojaštva. Japonska deklaracija Tokio, 26. julija, s. Japonska vlada je davi objavil naslednjo dekleracijo: Odkar sta lani avgusta japonski zunanji minister Macuoka in francoski poslanik Arsene Henry podpisala vzajemno pogodbo, so vladali med Japondsko in Francosko Indokino zmerom prijateljski odnošajL Ti odnosa ji so se aktivno razvijali v skladu z dogovori, ki so še dodatno sledili. V teku prijateljskih razgovorov glede skupne obrambe Francoske Indokine se je dosegla popolna enotnost naziranj. Japonska vlada je trdno odločena izpolniti svoje dolžnosti m nositi odgovornost, ki izvira zanjo iz raznih veljavnih pogodb, sklenjenih s Francijo, in zlasti odgovornost glede spoštovanja integralnosti ozemlja Indokine ter suverenosti Francije na teh področjih. Prizadevajoč si z vsemi silami, da se prijateljske zveze med Francijo še bolj ojačijo, upa Japonska, da bo po svoje prispevala k skupnemu prospehu obeh narodov. Nekaj časa že je bilo vprašanje obrambe Indokine glede na današnje izjemne okoliščine predmet razgovorov med vladama Francije in Japonske. V duhu, ki veje že iz deklaracij, objavljenih 30. avgusta 1940, in iz diplomatskih aktov ofl 6. maja 1941, so se ti razgovori sedaj zaključili. Dogovori, ki jih na merodajnem mestu proučujejo, bodo določili način praktičnega francosko-japonskega sodelovanja v pogledu skupne obrambe Indokine v okviru spoštovanja teritorialne integralnosti Francoske Indokine in suverenosti Francije na vseh delih teh njenih ozemelj. Izredna seja japonske vlade Tokio, 26. juL d Kakor poroča današnji »Niči Niči« se bo japonska vlada 28. julija sestala k izredni plenarni seji, na kateri bo sprejela odločitev »o važnem vprašanju, ki je na dnevnem redu«. List še pripominja, da se mikado sedaj na privatnih sejah posvetuje s člani kabineta, preden bo odobril podpise nekih mednarodnih pogodb. Kitajski obrambni ukrepi Tokio, 26. jui (Domei). p0 informacijah, ki jih je prejela agencija Domei iz zanesljivega vira v Nankingu, je Čangkajškova peta armada, ki ima svoj sedež v Kvej-vangu, sedaj na pohodu preko pokrajine Jinan proti Francoski Indokini Po informacijah iz istega vira je bilo tudi še več nadaljnjih kitajskih armadnih edinic usmerjenih proti Francoski Indokini Cang-kajškove čete pa morajo zaradi zelo neugodnih vremenskih razmer, ki vladajo ta čas no omenjenih področjih, premagovati zelo velike terenske težkoče ki njihov pohod le počasi napreduje. Rooseveltova izjava o ogroženosti Amerike VVashin^ton, 26. julija, u. Predsednik Roosevelt je na včerajšnjem sestanku z novinarji indirektno potrdil, da bo bržkone danes objavljeno, kakšni bodo prvi ameriški ukrepi proti Japonski. Izjavil je, da pričenjajo v Ameriki popolnoma razumevati japonsko akcijo v Indokini, ki predstavlja smrtno nevarnost za Zedinjene države. Izjavil je, da predstavljajo dogodki na Daljnem vzhodu, kjer se japonske oborožene sile izkrcujejo v Indokini, veliko nevarnost za Filipine, za Singapursko ožino in za prometne zveze. Ugotovil je, da si je javno mnenje v Zedinjenih državah popolnoma na jasnem o tej nevarnosti, ki se ji izpostavljajo Zedinjene države. Nazadnje je dejal: Javnost v Zedinjenih državah pa še vendar ne pozna do kraja vse nevarnosti, ki izhajajo iz razvoja položaja na Daljnem vzhodu, pa tudi ne njihove povezanosti z vojno v Evropi, kjer se Anglija bori na smrt z Nemčijo. Predsednik Roosevelt ni hotel pojasniti značaja ameriških ukrepov, ki so bili za danes napovedani. Dejal je le, da se bodo v Washingtonu dogodile v soboto stvari, ki bodo v tesni zvezi s položajem. Vsi prisotni so imeli vtis. kakor da se pripravlja zamrznjenje japonskih kreditov v Ameriki kot prva izmed pripravljajo-čih se ameriških represalij. Ugotovljeno je bilo, da postopa predsednik Roosevelt glede na Daljni vzhod z veliko previdnostjo. V svojih komentarjih o Rooseveltovih kakor tudi o Weliesovih izjavah napovedujejo listi vrsto gospodarskih ukrepov, predvsem prepoved izvoza petroleja na Japonsko, zamrznjenje vseh japonskih kreditov v Zedinjenih državah, ukinitev pomorskega trgovinskega in osebnega prometa z Japonsko in zasego vseh japonskih trgovinskih ladij v ameriških lukah. Kakor znano, je državni podtajnik za zunanje zadeve Sumner Welles izjavil o stališču Zedinjenih držav glede japonske akci-ie Indokini, da so ukrepi Japonske spravili v nevarnost položaj pacifiškega I področja Filipinov in da še prav posebno ogražajo dobave surovin, kakor gume, petroleja in cinka, ki jih Zedinjene države prejemajo s teh področij. Izjava se zaključuje z zatrditvijo, da razvoj položaja na tem področju neposredno zadeva nacionalno varnost Zedinjenih držav. Kakor poročajo iz Londona, so se tudi vlade vseh angleških dominionov odločile za gospodarske in finančne represalije proti Japoncem. Vladi v Londonu in Wa-shingtonu sta se očitno sporazumeli, da bosta pripravljajoče se ukrepe uveljavili v trenutku, ko bodo prvi Japonci stopili na indokitajska tla. Zapora japonskih dobroimetij v Represalija zaradi izkrcanja japonskih čet v Francoski Indokini New York, 26. juL d Včeraj je bil v letni rezidenci predsednika Roosevelta, v Hydeparku pri New Yorku, objavljen službeni komunike, s katerim se proglaša zamrznjenje vseh japonskih dobroimetij v Zedinjenih državah. S tem odlokom se prepovedujejo vse finančne transakcije, kakor tudi ves uvoz in izvoz Japonske, v kolikor se tiče Zedinjenih držav. Komunike grozi na koncu s strogimi kaznimi za prekrške te odredbe. Zamrznjenje stopi v veljavo ob otvoritvi današnjih ameriških borz. New York, 26. juL d Ameriški listi objavljajo pod velikimi naslovi na vidnih mestih besedilo proklamacije predsednika Roosevelta, s katerim je bila proglašena zapora nad japonskimi dobroimetji v Zedinjenih državah. Proglas se glasi: Glede na stanje neomejene narodne pripravljenosti, ki jo je razglasil predsednik Zedinjenih držav, se danes objavlja ekse-kutivni odlok, s katerim zamrznejo japonska dobroimetja v Zedinjenih državah na isti način, kakor je bilo proglašeno zamrznjenje dobroimetij mnogih evropskih držav z dne 14. VI. 1941. Temu ukrepu so podvržene vse finančne transakcije, kakor tudi uvoz in izvoz, v katerem so pod glavno kontrolo angažirani japonski interesi. Prekrški tega odloka se bodo ostro kaznovali. Ta ekseku-tivni odlok ima kakor tudi oni od 14. maja t L med tu dim tudi namen, preprečiti uporabo finančnih ugodnosti Zedinjenih držav ter trgovine med Japonsko in Zedinjenimi državami v tem smislu, da bi to postalo neugodno za narodno obrambo in ameriške interese, kakor tudi preprečiti likvidacijo po osvojevanju zbranih dobroimetij in končno ustaviti subverzivne akcije v Zedinjenih državah. Na zahtevo maršala Cangkajška ter s ciljem pomagati kitajski vladi, je predsednik Zedinjenih držav hkrati raztegnil blokado tudi na kitajska dobroimetja v Zedinjenih državah. S pomočjo uvedbe posebnega licenčnega sistema za transakcije z kitajskimi dobroimetji se bo doseglo ojačenje zunanje trgovine ter pospešenje izmenjav dobrin s kitajsko vlada Vključen je Kitajske v ta eksekutivni odlok na zahtevo kitajske vlade znači tudi nadaljevanje vladne politike podpiranja Kitajske. New York, 26. juL d Kakor poročajo dopisniki tukajšnjih listov iz Washingto-na, cenijo v merodajnih washingtonskih finančnih krogih, da znaša vrednost ja- ponskih dobroimetij v Zedinjenih državah, za katere je bila proglašena zapora, približno 131 milijonov dolarjev. V teh krogih prevladuje mnenje, da bo Japonska na ta ameriški ukrep prej ko ne odgovorila z enakimi represalijami. Pričakovati je torej treba, da bo Japonska vlada proglasila zamrznjenje vseh ameriških fondov na Japonskem, kakor tudi na vsem področju Kitajske, v kolikor je zasedena po japonski vojski V washingtonskih finančnih krogih cenijo vrednost ameriških fondov na obeh teh področjih na približno 217 milijonov dolarjev. New York, 26. JuL d Zaradi proglasitve zamrznenja japonskih dobroimetij v Zedinjenih državah je zavladalo veliko vznemirjenje tudi v japonskih mornariških krogih, v katerih se boje, da ne bi Amerika posegla po še strožjih ukrepih in morda zabranila odhod japonskim ladjam, ki se mude v lukah Zedinjenih držav. Po informacijah iz službenih krogov v Washingtonu se mude trenutno samo štiri japonske ladje v ameriških lukah, dočim jih nadaljnjih 40 križari po večini ob zapadni ameriški obali, ker se iz bojazni pred internacijo ne upajo zapluti v kalifornijske luke. Tudi v Angliji Stockholm, 26. julija, d Kakor poročajo iz Londona, je britanska vlada odredila zamrznjenje vseh japonskih dobroimetij na področju celotnega britanskega imperija. Zamrznjenje stopi z današnjim dnem v veljavo. Od danes dalje je najstrožje prepovedano brez posebne licence izvrševati kakršne koli trgovinske posle v katerih bi igrala vlogo japonska dobroimetja, ki se v kakršni koli obliki nahajajo na področju britanskega imperija. Slič-ne uredbe so bile izdane tudi od pristojnih oblastev vseh sestavnih delov britanskega imperija. Službena objava tega odloka utemeljuje zamrznjenje japonskih kreditov kot angleški protiukrep proti japonski iniciativi v Indokini Nevtralnost Siama šanghaj, 26. julija, d Kakor poroča angleška službena agencija iz Bangkoka, je siamski ministrski predsednik Songrams včeraj v nekem govoru baje izjavil, da je Siam trdno odločen tudi v bodoče ostati na svojem sedanjem stališču stroge nevtralnosti. I risultati definitivi della battaglia nel Mediterraneo centrale 13 apparecchi britannici abbattuti in due combattimenti Due piroscafi affondati nelPAtlantico II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 26 luglio il seguente bollettino dl guerra n. 416: Nel Mediterraneo centrale anoora ieri reparti da bombardamento al comando del tenente Štefani e del sottotenente Pal-lenzona hanno attaccato una formazione navale nemica fortemente scortata dalla caccia. Nel violento combattimento che ne 6 seguito, sono stati abbattuti sei velivoli britannici del tipo Defiant. Un nostro bombardiere 6 rientrato. Tutti gli altri apparecchi, benchč ripetutamente colpiti e con feriti a bordo, sono riusciti a raggiun-gere le loro basi Nelle notti sul 25 e sul 26 č s tata bom-bardata la base navale di La Valletta (Malta). Nel pomeriggio di ieri sul cielo delPi— sola, nostri reparti da caccia al comando del tenente colonnello Romagnoli e del maggiore Beccaria hanno ingaggiato ac-canito combattimento con una numerosa formazione avversaria. Sette caccia nemici del tipo Spitfire sono stati abbattuti. Tre nostri velivoli sono mancanti. Altri sono rimasti danneggiati. Un nostro sommergibile non č rientrato alla sua base. Cosi ia battaglia aeronavale iniziatasi il 23 luglio, si e conclusa vittoriosamente per noi. In totale sono stote affondate al nemico piu di 70 mila tonnellate di navi-glio mercantile oltre a due unitš. da guerra e sono state danneggiate ben dieci altre navi Sono stati inoltre abbattuti 21 apparecchi nemici. Nell'Africa settentrionale, sni fronti dl Tobruk e di Sollum, vivace attivita di ar-tiglieria. Nelle notti sul 24 e sul 25, aerei britannici hanno bombardato Bengasi NelTAfrica orientale tentativi nemici dl avvicinarsi alle nostre posizioni di Culqua-bert sono stati prontamente stroncati Un nostro sommergibile operante in At-lantico, al comando del tenente di vascel- 10 Fraternale ha silurato ed affondato 11 piroscafo britannico »Ruper of Larina-ga« di 5358 tonnellate e 1'incrociatore au-siliario canadese »Lady Soumers« di 8194 tonnellate. I naufragh! sono stati raccolti dai bastimenti spagnoli »Caraces« e »Cam-peces«. Končni rezultati bitke na osrednjem Sredozemskem morju 13 britanskih letal sestreljenih v dveh spopadih — Dve ladji potopljeni na Atlantiku Glavni Stan Oboroženih Sil je 26. julija objavil naslednje 416. vojno poročilo: Na osrednjem Sredozemskem morju so skupine bombnikov pod poveljstvom poročnika Štefanija in podporočnika Pallenzone včeraj še enkrat napadle formacijo sovražnih ladij, ki je bila močno zaščitena od rušilcev. Prišlo je do hudega spopada v zraku, v katerem je bilo 6 angleških letal tipa Defiant sestreljenih. En naš bombnik se ni vrnil. Vsem ostalim letalom je uspelo, čeprav so bila ponovna zadeta in so bili člani njihovih posadk ranjeni vrniti se na svoja oporišča, V nočeh na 25. in na 26. t. m. je bilo bombardirano pomorsko oporišče La Valletta na Malti Včeraj popoldne so skupine naših lovcev pod vodstvom podpolkovnika Romagnolia in majorja Beccarie v ozračju nad otokom zapletla v srdit spopad številno sovražno formacijo. 7 sovražnih lovcev tipa Spitfire je bilo sestreljenih. Tri naša letala še pogrešajo. Druga letaki so bila poškodovana. Ena naša podmornica se ni vrnila na svoje oporišče. Velika letalska in pomorska bitka, Id se je pričela 23. julija, se je na ta način zaključila z našo zmago. Skupno je bilo potopljenih nad 70.000 ton sovražnega trgovinskega ladjevja, in 2 vojni ladji nadalje je bilo poškodovanih 10 drugih ladij. Sestreljenih je bilo 21 sovražnih letal. V severni Afriki živahno delovanje topništva v odseku pri Tobruku in Solumu. V noči na 24. in na 25. t. m. so britanska letala bombardirala Bengazi V vzhodni Afriki se je sovražnik ponovno skušal približati se našim postojankam pri Kulquabertu, a je bil vselej gladko odbit. Naša podmornica, Id operira pod poveljstvom mornariškega poročnika Franternala na Atlantskem oceanu, je tor-pedirala in potopila angleški 5.358 tonski parnik »Ruper of Larinaga« in kanadsko 8.194 tonsko pomožno križarko »Lady Sou-mers». Brodolomce sta rešili španski ladji »Careces« in »Campeces«. Povratek italijanskih konzulov Iz Amerike Madrid, 26. jul. s. Včeraj opoldne je dospel v Madrid vlak z italijanskimi konzuli in osebjem konzulatov, ki so bivali v Zedinjenih državah. Na kolodvoru so jih pozdravili italijanski poslanik, generalni konzul, šef italijanske vojaške misije, tajnik fašija in številni rojaki, ki so priredili tople manifestacije ter vzklikali Italiji in Duceju. Ofačen pritisk proti Leningradu Nemške čete so se znatno približale poslednji sovjetski obrambni črti pred Leningradom — Napredovanje nemške ofenzive v Ukrajini Stockholm, 26. jul. d Po zadnjih informacijah, ki so dospele semkaj, so nemške čete v teku včerajšnjega dne na vseh frontnih področjih okrog Leningrada znatno ojačile svoj pritisk in jim je tako ob vzhodni obali Ladoškega jezera kakor tudi na jugu od Leningrada uspelo na več točkah prodreti sovjetske obrambne črte in se znatno približati poslednjim sovjetskim obrambnim črtam pred Leningradom. Položaj Leningrada se mora smatrati za zelo resen, ker nemške oklopne edinice z veliko brzino napredujejo proti mestu. Precej naglo napreduje tudi nemška ofenziva v Ukrajini in sicer tako na področju pri 2itomiru, kakor tudi v smeri iz Besarabije. Posebno na tem skrajnem levem bregu vzhodnega bojišča se je zadnje dni tempo nemških operacij znatno pospešil in nemške in rumunske čete, ki operirajo vzhodno od Dnjestra, že resno ogrožajo Odesa Na osrednjem bojišču pri Smolenska se operacijsko področje sicer ni razširilo globlje proti vzhodu, toda vseeno se tudi na tem področju nadaljujejo ogorčene borbe, v katere posegajo znatne rezerve sovjetske vojske, ki jih neprestano pošiljajo v protisunke. Izgube na tem področju so na obeh straneh precejšnje. Nemško letalstvo je na vseh frontnih odsekih slej ko prej v ofenzivi, ki traja skoraj neprestano noč in dan. Sovjetsko prometno omrežje v frontnem zaledju silno trpi od teh napadov m porušene železniške proge in mostovi ne ovirajo vedno bolj samo dovažanja novih sovjetskih rezerv v bojne črte, marveč onemogočajo v naraščajoči meri sovjetskim četam tudi umik, zaradi česar zadnje dni število sovjetskih ujetnikov tudi naglo narašča. Sovjetsko letalstvo je včeraj poizkusilo več napadov na rumunske luke v Črnem morju. Stockholm, 26. julija s. Po priznanju leningrajskega radia je mesto v zelo kritičnem položaju. Sovjetske čete se trdovratno upirajo naglo napredujočim nemškim oddelkom, vendar pa se morajo umikati zaraadi tehnične premoči Nemcev. Radio poroča, da je Leningrad resno ogrožen. Radijski postaji v Moskvi in v Leningradu sta morali predvčerajšnjim večkrat prekiniti delovanje zaradi letalskih alarmov. Moskovski radio je poročal, da je bilo v glavnem mestu uničenih več tovarn m je pozval sosedne pokrajine, naj pošljejo v Moskvo delavce za pospravljanje ruševin. Tudi uredništva sovjetskih listov so morala biti poškodovana, kajti »Pravda« je izšla z 10-urno zamudo, »Izvestja« pa siploh niso mogla iziti. S finskega bojišča Helsinki, 26. jui s. Finski oddelki so zasedli Mathaselkae, kjer so zajeli manjšo skupdno sovjetskih pionirjev, ki je hotela pognati v zrak vse privatne hiše. Berlin, 26. jul. s. Na karelijsld fronti je padel znani finski nogometaš Halfer Grcnsproem. Mannerheimova zahvala finskim letalcem Helsinki, 26. jul. d. Vrhovni poveljnik finskih oboroženih sal maršal Manner- heim je izrazil finskim letalskim četam svojo zahvalp za pogumno ponašanje pri zajetju in uničenju sovjetsko-ruskih padalskih čet, ki so se spustile ponekod na finsko ozemlje. Hkrati je maršal Man-nerheim izrazil svojo zahvalo tudi nemškim četam, ki so tamkaj sodelovale, ter jim izrekel priznanje za pozornost in pogum, ki so ga izkazale pri gašenju gozdnih požarov, 'ki so jih zanetili sovjetski vojaki na svojem begu. Pred Kijevom Budimpešta, 26 julija s. Madžarske čete" beleži MIT nadaljujejo skupno z nemškimi četami operacije za konsolidacijo v zadnjih dneh doseženih uspehov. Dobro poučeni krogi trenutno nočejo dati nika-kih podrobnosti o teh uspehih, naglasajo p>a, da so sovjetske čete obkoljene od treh sitrani pri Kijevu. Na vse načine si prizadevajo, da bi se izvile iz trdega objema zavezniških sil. Madžarske in nemške čete so v glavnem že strle sovražni odpor. Po izjavah vojnih ujetnikov so zadnji poraza demoralizirali sovjetsko vojsko tako zelo, da se umik sovjetskih čet' ponekod spreminja v paničen beg. Rumunsko vojno poročilo Bukarešta, 26. jui s. Rumunski generalni štab je objavil naslednje vojno poročilo: Borba za osvoboditev rumunske zemlje se je končala. Od Karpatov do morja smo zopet gospodarji zemlje do starih meja. Borba se sedaj nadaljuje, da bi se zaščitil razvoj naše države, očuval red in bra- nila civilizacija. Rumunsko-nemške čete so prodrle daleč na drugo stran Dnjestra. Beg sovjetske vojske iz Besarabije Berlin, 26. julija d. Kakor javljajo z me-»odajnega vojaškega mesta v Berlinu, je po izjavah sovjetskih ujetnikov uspelo sovjetskim četam na južnem delu vzhodnega bojišča le z največjimi žrtvami umakniti se pred nemško ofenzivo na področje same Ukrajine. Kakor pripovedujejo zajeti sovjetski vojaki, so morale sovjetske čete na tem umiku pustiti za seboj vsa svoja oklopna bojna vozila, pratež ter odvreči tudi vso odvisno vojno opremo in material, da so lahko ubežale iz Besarabije v Ukrajino. Vodniki transportnih avtomobilov, kakor tudi vozniki pri živinski vpregi so svoja vozila enostavno zapeljati v obcestne jarke ter nato peš bežali dalje proti vzhodu. Na nekem mestu so politični komisarji sestrelili most čez reko, ki je edini še ostal na širokem operacijskem področju, da bi ustavili nadaljnji umik svojih čet, to pa je sovjetske vojake tako razsrdilo, da ni mnogo manjkalo, da niso pričeli streljati na svoje politične komisarje. Sovjetsko topništvo je z drugega rečnega brega streljalo na to stran reke v zgnetene sovjetske čete, ne da bi pazilo, alfi ima pred seboj lastne ali sovražne čete. Povratek beguncev v Bukovino in Besarabijo Bukarešta, 26. julija s. Podpredsednik ministrskega sveta Mihael Antonescu je na sestanku z novinarji izjavil, da je sedaj ukinjena prepoved potovanja v Besarabijo in Bukovino. Ta prepoved je bila izdana zaradi vojaških operaoij, sedaj pa so prometne zveze zopet vzpostavljene in vrhovno poveljništvo romunskih vojnih sil je gledo na nujne potrebe in interese beguncev iz teh dežel pristalo na to, da se begunci lahko vrnejo v svoje domače kraje v Bufcovini in Besarabiji. Prebivalstvo obeh pokrajin pa naj zaupa Vladi, ka bo ukrenila vse, da se v deželo povrne blagostan je. Uničevanje prometnih zvez Berlin, 26. jul. d. Oddelki nemškega le* talstva, ki se udejstvujejo v akcijah na vzhodnem bojišču, so tudi v petek nadaljevali z velikim uspehom rušenje komunikacijskih zvez v zaledju sovjetsko-ruske fronte. Kakor javljajo davi z merodajnega nemškega vojaškega mesta, se te akcije neprestano nadaljujejo v velikem obsega« Hufljfc, X7. VEL Todl vSeraj ao nenrilui letate s hraiftrtnrt zadetki rta tire prekinila mnoge železniške proge, uničevala kolodvore, tovorne vlake, ter vlake s transporti sovjetskih čet. Na cestah v sovjetskem frontnem zaledju postajajo žrtve nemških bomb ln strelnega orožja nemških letal dnevno mnoge stotine vsakovrstnih sovražnikovih transportnih vozil. Med kolonami umikajočih se sovjetsko-ruskih čet je bilo z uspešnimi bombnimi zadetki povzročeno veliko opustošenje. Berlin, 26. juL s. Nemška letala so predvčerajšnjim nenadoma napadla neko letališče južnovzhodno od Smolenska. Uničenih je bilo 6 sovjetskih bombnikov, ld so se pripravljali za odlet. Zažgano je bilo skladišče pogonskih snovi. Tolstojev spomenik v Moskvi poškodovan New York, 26. julija, d Moskovski poročevalci ameriških listov trdijo v svojih opisih zadnjih nemških letalskih napadov na sovjetsko glavno mesto, da so v noči na 23. joilija med drugim padle bombe tudi na tako zvani Tolstojev muzej v Moskvi, direktorju muzeja pa je skupaj z njegovimi sotrudnUri uspelo, d« so bili požari, zanetena od zažigalnih bomb, že v kaJd zadušeni. DoDdsniki javljajo, da je bilo tako v središču Moskve, kakor tudi v zunanjih okrajih ob teh napadih zanete-nth zelo veliko število požarov, ki so mnogi trajaila zelo dolgo časa. Potopljena sovjetska podmornica Berlin, 26. jul. s. Dne 23. julija je nemško torpedno letalo potopilo na Barent-skem morju neko sovjetsko podmornico. Nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. jul. Vrhovno vojno poveljništvo objavlja danes naslednje poročilo: V Ukrajini je bil zlomljen krajevni odpor sovražnih zadnjih straž. Zavezniške čete zasledujejo kljub slabim vremenskim in težavnim cestnim razmeram poraženega sovražnika. Čiščenje Besarabije po romunskih oddelkih je tik pred zaključkom. V okrožju zapadno ln jugovzhodno od Vjasme so se izjalovili med hudimi izgubami za sovražnika napadi močnih sovjetskih sil, ki so bile na novo vržene v boj. Bojna letala so dosegla pri dnevnem napadu bombne zadetke v polno na železniške naprave mesta Moskve. Na morju okrog Anglije je n ni čil o letalstvo 4.000-tonski tovorni parnik. Druga bojna letala so zadnjo noč zažgala preskr-bovalne obrate v pristanišču Great Yar-mouthu in bombardirala letališče na vzhodu otoka. Pomorske bojne sile so sestrelile dve angleški bojni letali. V severni Afriki živahnejše delovanje izvidniskih čet pred Tobrukom. Nemška vojna letala so obmetavala v noči na 26. julij ponovno vojaške naprave angleškega pomorskega oporišča Aleksandrija z bombami vseh kalibrov. Angleška bojna letala so metala zadnjo noč razdiralne in zažigalne bombe nad se-verozapadno Nemčijo. Samo posameznim letalom je uspelo prodreti do Berlina. Med civilnim prebivalstvom je bilo le malo žrtev. Na nekaterih krajih je nastala Skoda na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 8 Izmed napada j očih angleških bojnih letaJL Gdbbels o vojni v Rusiji Berlin. 26. julija s. Propagandni minister dr. Gobbels je v tedniku »Das Reich« objavil članek, v katerem pravi, da so gospodarji Kremla zaigrali svojo poslednjo karto, čeprav vedo, da gre za njihovo glavo. Komunistični sistem prestaja sedaj svojo ognjeno preizkušnjo v vojni za življenje in s/mrt. Čeprav pa se bo ta sistem spričo svojih terorističnih metod še nekaj časa obdržal, bo nazadnje vendar padel, kakor so ob svojem času usodno propadli notranji sovražniki Nemčije, prvi med njimi Židje, ki so bili med prvimi stvaritelji boljše-viške Rusije. Toda tudi ta gigantska borba, v kateri nastopa 9 milijonov ljudi, pravd minister Gdbbels, se približuje zaključku, ki bo odločilen za evropsko bodočnost. Litvinov odpotoval v Ameriko Stockholm, 26. juL d. Po semkaj dospelih informacijah je bivši sovjetski zunanji minister Litvinov odpotoval v Zedinjene države. Po informacijah iz Moskve je vodja sovjetskega informacijskega urada Lozovski na današnji tiskovni konferenci izjavil, da bo Sovjetska unija do zadnjega branila Moskvo in vse, kar je njej dragega v prestolnici. Pripomnil je, da vlada ne namerava spraviti Leninovega trupla iz mavzoleja na Rdečem trgu kam v ozadje države. Napad angleških letal na Berlin Berlin, 26. jul. (DNB). Preteklo noč so britanska letala prodrla nad severno Nemčijo z namenom, da bi bombardirala razne vojaško važne cilje na tem področju. Pri tem poskusu britanskega letalstva je v noči na soboto nemško lovsko letalstvo ter protiletalsko topništvo sestrelilo 5 britanskih letal. Posameznim angleškim letalom je posrečilo prodreti vse do Berlina. Angleška letala so na več mestih metala rušilne in zažigalne bombe, ki so več stanovanjskih hiš bodisi porušile bodisi poškodovale. Nikjer ni bila povzročena škoda na vojaških objektih ali na napravah, ki delajo v vojnem gospodarstvu. Med civilnim prebivalstvom so bile zabeležene izgube na mrtvih in ranjenih. Berlin, 26. jul. (DNB). Kakor javljajo davi z merodajnega mesta se je v noči na soboto samo posameznim britanskim letalom posrečilo prodreti do Berlina, toda tudi ta redka britanska letala niso mogla prodreti do mestnega središča. Nekaj bomb je padlo v zunanjih berlinskih okrajih na stanovanjske okraje, ne da bi bile kje povzročile kaj škode, bodisi na vojaških objektih, bodisi na vojno-gospodar-skih napravah. Nekaj civilnih oseb je bilo ubitih ali ranjenih. Ta poskus britanskega letalskega napada na prestolnico Nemčije je bil prvi po 53 dni trajajočem odmoru. Pariz, 26. jul. d. Današnji francoski listi poročajo, da je v noči na soboto bri- mesto Caen. Britanska letala so vrgla na mesto kakih 15 bomb, ki so poškodovale nekaj stanovanjskih poslopij. Med civilnim prebivalstvom je bila neka oseba ubita, druga pa hudo ranjena. Noben izmed vojaških objektov ni bil prizadet. Stockholm, 26. juL d. Kakor poročajo tal Londona, javlja službeno poročilo britanskega letalskega ministrstva, da je bilo delovanje nemškega letalstva nad Anglijo preteklo noč le omejenega obsega. Nemška ▼ Txbodni Angliji, kjer Je bflo povzročene le nekaj gmotne škode, dočim človeških žrtev si bilo. Berlin, 26. JoL s. Neka nemška protiletalska baterija je t poslednjih dneh ob Rokavskem prelivu sestrelila celo vrsto angleški letaL Tako so včeraj Izstrelki baterije zadeli dva »Spltflrea«, ki sta se v zraku vnela. Takoj nato sta bila sestreljena še dva bombnika tipa Bristol-Blen-hetm. Padla sta v morje. Denunce e notiiiche per la tenuta del registro della popolazione Con ordinanza in eorso di pubblicazione ž stato dispoeto llstituzione del Registro della popolazione (a tutti i oomuni della provincia. Si elencano qui di seguito gli obblighi cui sono tenuti i cittadini per assicurare il regolare funzionamento del registro in parola: L Cambiamenti di residenza Chiunque immigri nel comune da altro comune della provincia o da altra provincia del Regno o dalTestero, con intenzione di fissarvi la propria residenza, deve farne dichiarazione alTUfficio anagrafe, entro 10 giorni dalla data nella quale ai č trasferito. Parimenti, chiunque emigri in altro comune della provincia o in altra provincia del Regno o alTestero, per fissarvi la sua residenza, deve farne dichiarazione, prima della partenza, allo stesso ufficio. Analoghe denunce devono essere fatte dal capi famiglia per i componenti la propria famiglia e dai capi convivenza per il personale e per i membri pe rman en ti di essa. 2. Variazioni nella composlzione famiglia-re o della convivenza Ogni capo famiglia o capo convivenza deve notificare, entro 10 giorni, all'ufficio anagrafe del comune, 1 cambiamenti che si verificano nel numero dei componenti la famiglia e, rispettivamente, dei membri permanenti della convivenza, quando tali cambiamenti non deri vino da matrimoni, da nascite o da mortL Le amministrazioni, gli uffici e gli enti pubblici (civili e militari) anehe con ordi-namento autonomo, e gli enti pubblici e privati soggetti a tutela, vigilanza e con-trollo, da parte dello stato, al cui mante-nimento lo stato concorra con eontributi di carattere continuativo, sono tenuti ad eseguire notificazioni analoghe a quelle cui sono tenuti i capi famiglia (nei modi e nei termini fissati per i capi famiglia stessi) per quanto riguarda i trasferimen-ti di residenza dei propri dipendenti. 3. Cambiamenti di abitazione Chiunque trasferisca la propria abitazione da una ad altra časa del comune o da uno ad altro appartamento della stessa časa deve farne dichiarazione alTufficio anagrafe non oltre 10 giorni dalla data nella quale ha occupato il nuovo appartamento. , IndUpendentemente da tale dichiarazione chi, a qualsiasi titolo, amministri fabbri-cati o appartamenti destinati ad uso di abitazione, deve notificare allufficio anagrafe tutti i cambiamenti di locatari, entro 10 giorni dalTavvenuto cambiamento. Nel caso di locatario immi grato da altro comune, deve essere notificato anehe il comune da cul il locatario proviene; nel caso invece di locatario che lasci l*appar-tamento per emigrare in altro comune, si dovrš notificare anehe il nome di tale comune. 4. Denuncia della popolazione temporanea Chiunque dimori temporaneameote in un comune, deve, allo scadere dei tre me-ai di permanenza, presen tarsi alTufficio anagrafe e dichiarare se la sua permanenza nel comune abbia effettivamente carattere temporaneo. Ogni capo famiglia che ospiti tempora-neamente persone che non coabitano sta-bilmente con la sua famiglia, deve notificare il cognome e nome, la professione e la provenienza di tali persone, quando ven-gano a scadere i tre mesi dall'inizio della concessa ospitalita. Queste denunce devono essere fatte entro dieci giorni dal compimento del tri-mestre. Analoga notificazione deve essere fatta entro gli stessi termini dai capi convivenza per gli ospiti temporanei. 5. Sanzioni penali a carico dei cittadini inadempienti Chiunque ometta di fare taluna delle dichiarazioni anzidette o, invitato, non si presenti all'ufficio dell'anagrafe comunale, o rifiuti di rispondere alle domande che gli vengono fatte per le annotazioni sul registro di popolazione incorre in un'am-menda da 100 lire a 500 lire ai sensi del-l'art. 27 delle norme di cui all'ordinanza suddetta. Per eventuali informazioni i cittadini possono rivolgersi presso 1'Ufficio anagrafe del comune. Lubiana, 26 luglio 3941-XIX. L'Alto Commissario Emilio Grazioli Prijave in sporočila za vodenje registra prebivalstva Z naredbo, ki bo pravkar objavljena, je bila odrejena uvedba registra prebivalstva v vseh občinah pokrajine. V nadaljnjem so naštete dolžnosti državljanov, da bi se omogočilo pravilno vodenje tega registra: L Spremembe stalnega bivališča. Kdor koli se preseli v občino iz druge občine te pokrajine ali iz druge pokrajine Kraljevine ali inozemstva, z namenom da se tam stalno naseli, mora to prijaviti občinskemu anagrafičnemu (prijavnemu) uradu najpozneje v 10 dneh po preselitvi. Prav tako se mora odjaviti pred svojim odhodom pri istem uradu, kdor se izseli v drugo občino te pokrajine ali v drugo pokrajino Kraljevine ali v inozemstvo z namenom, da se tam stalno naseli. Enake prijave morajo vložiti družinski poglavarji za člane svoje di-užine in poglavarji zajednic za osebje in stalne člane zajednice. 2. Spremembe v sestavu družine ali zajednice. Vsak poglavar družine ali zajednice mora v 10 dneh prijaviti občinskemu anagrafičnemu (prijavnemu) uradu vsako spremembo v številu članstva družine odnosno v številu stalnih članov zajednice, če te spremembe niso posledica porok, rojstev ali smrti. Enake prijave, kakor družinski poglavarji (na isti način in v istih rokih kakor ti), morajo napraviti tudi uprave, uradi in javne ustanove (civilne in vojaške), tudi take z avtonomno ureditvijo, ter javne in privatne ustanove, ki so podvržene državnemu skrbstvu, nadzorstvu in pregledu, čijih vzdrževanje podpira država s trajnimi prispevki, kolikor se tičejo spremembe stalnega bivališča njihovih nameščencev. i 8. Sprememba stanovanja. Kdor se preseli iz ene hiše v drugo v isti občini, ali iz enega stanovanja iste hiše v drugo, mora to naznaniti občinskemu anagrafičnemu (prijavnemu) uradu najdalje v 10 dneh po preselitvi. Neodvisno od te prijave mora oni, ki iz katerega koli naslova upravlja hišo ali stanovanjske prostore, v teku 10 dni od preselitve prijaviti anagrafičnemu (prijavnemu) urada vse spremembe stanovalcev. V primeru pa, da se stanovalec izseli v drugo občino, je treba označiti tudi ime te občine. 4. Prijava začasnih prebivalcev. Kdor biva začasno v kaki občini, se mora po trimesečnem bivanju javiti anagrafičnemu (prijavnemu) uradu in izjaviti, ali je njegovo bivanje v občini v resnici le začasno. Vsak družinski poglavar, pri katerem bivajo osebe, ki niso stalno pri njem na stanovanju, mora po preteku treh mesecev, odkar te osebe pri njem stanujejo prijaviti ime in priimek teh oseb ter poklic in kraj, iz katerega so prišle. Te prijave je treba oddati v 10 dneh po preteku treh mesecev. Isto prijavo morajo podati v istem roku poglavarji zajednic za svoje začasne goste. 5. Kazenske določbe proti kršilcem. Kdor se brani podati katero imenovanih prijav ali se ne odzove povabilu na občinski anagrafični (prijavni) urad, ali pa odklanja odgovor na stavljena vprašanja glede seznama prebivalstva, zapade globi od 100 do 500 lir v smislu določbe čl. 27 gori omenjene naredbe. Za eventualna pojasnila se državljani lahko obrnejo na občinski anagrafični (prijavni) urad. Ljubljana, 26. julija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli. Določbe o prilagoditvi plač in mezd Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja, smatrajoč za nujno potrebno, da se določi osnovna prilagoditev name-ščenskih in delavskih prejemkov na zvišane življenjske stroške, a prepuščajoč kasnejšim dogovorom v strokah določitev bolj ustreznih prejemkov, ki bi za vsako stroko upoštevali življenjske potrebe delavca, možnosti proizvodnje in donosnbst dela: čl. 1. Od 1. julija 1941-XIX dalje se zvišujejo uradnikom in delavcem in vobče vsem nameščencem pri oblastvih bivše jugoslovanske države, bivše dravske banovine in pri drugih javnih oblastvih in pol-državnih ustanovah kakor tudi zasebnih delodajalcih prejemki, kakršni so bili dne 15. marca 1941-XIX, takole: Mesečni prejemki pod L. 600 za 12%, mesečni prejemki pod L. 900 za 15%, mesečni prejemki pod L. 1200 za 12%, mesečni prejemki pod L. 2500 za 10%, mesečni prejemki nad L. 2500 za L. 250. Cl. 2. Za določitev odstotka zvišanja prejemkov, ki se ne izplačujejo na mesec, se morajo najmanjši zneski iz čl. 1 prirav-nati tako, da se šteje 25 delovnih dni za en mesec in šest delovnih dni za en trden. Cl. 3. Ce so bili prejemki morda z. a-ni po 15. marcu 1941-XIX, mora to zvišanje ostati v veljavi, se pa eventualno vštej> pri novih prejemkih, ki gredo po zvišanju iz člena 1. Cl. 4. Za delovna razmerja, ki so se začela šele po 15. marcu 1941-XIX, se mo- rajo prilagoditi prejemki zvišanim življenjskim stroškom s sporazumi, ki se sklenejo med pristojnimi strokovnimi organizacijami, če bi se pa sporazum ne dosegel, se določijo po Inšpekciji dela pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino. Cl. 5. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 5. julija 1941-XIX. Visoki komisar Emilio Grazioli I dirigenti sportivi rimangono in carica L'Ufficio Stampa dell;Alto Commissariato comunica: In attesa della trasformazione della Fe-derazione sportiva della Provincia di Lubiana in Comitato provinciale del C.O.N.I., tutti gli attuali dirigenti delle organizza-zoni sportive restano in carica e continua-no nelle loro funzioni. Športni voditelji ostanejo začasno na svojih mestih Tiskovni urad Visokega Komisarijata objavlja: V pričakovanju preosnove športne federacije ljubljanske pokrajine v pokrajinski odsek nacionalnega italijanske • ga olimpijskega odbora (C. O. N. I.) ostanejo vsi sedanji voditelji športnih orga nizacij na svojem mestu in opravljajo še nadalje svoje funkcije. GoiDOdarstio Velikopotezni načrt za gradnjo vodne poti od Milana do Benetk Se lani v poletju je bilo objavljeno, da se oblastva Intenzivno bavijo z načrtom za gradnjo vodne zveze iz Milana do Jadranskega morja, in da se podrobni načrti že izdelujejo. Sedaj poročajo iz Milana*, da jje uprava Milanske pokrajine pod predsednikom Marinottijem v zvezi z drugimi zainteresiranimi oblast vi sestavila končne načrte in proračune za to vodno zvezo. Po teh načrtih je predvidena vodna zveza za promet s 600 tonskimi ladjami, ki bi prinesla gospodarstvu Severne Italije velike koristL Pokrajinska uprava je sklenila to vodno zvezo čim prej zgraditi. Načrti so v primeru z lanskimi nekoliko spre-menjenL Najprej je predvidena regulacija Pada od izliva reke Adde do izliva reke Mincio, nakar bodo gradili umetni prekop od Pada do Milana, kjer so predvidene velike luške naprave. Tehnični uradi Milanske ln Cremonske pokrajine so vse načrte dovršili že v aprilu in jih predložili ministrstvu za javne zgradbe. Po novem načrtu bodo umetni prekop iz Milana podaljšali do jezera »Lago Maggiore«, čigar severni del leži v Švici, tako da bo ta vodna zveza služila deloma tudi Švici oziroma gospodarstvu švicarskega Tessina. Prekop od Milana do zveze s Padom tik pri Cre-moni bo imel dolžino 69 km. Pri izlivu prekopa v Pad bodo zgrajene prav tako velike luške naprave. Ker je treba med Milanom in Padom premagati precejšnjo višinsko razliko, bodo zgradili več splovnic in bodo vodno gladino prekopa tik pred izlivom v Pad že tako dvignili, da bo prekop zapadno od Cremone premostil reko Addo. širina prekopa bo znašala 30 m, tako da bodo lahko 600 tonske ladje istočasno vozile v obeh smereh, upoštevajoč, da je širina takih ladij določena na največ 9 m. V vsej širini bo imel prekop preko 3 m globine. Tudi premostitev Adde bo izvršena v enaki širini in globini. Na obeh straneh prekopa bo 70 cm nad vodno gladino zgrajena 5 m široka cesta, po kateri bodo lahko vozili traktorji, ki bodo vlekli ladje. Ker znaša višinska razlika med Padom pri Cremoni ln med Milanom preko 66 m, bodo zgradili 10 vodnih bazenov z dvigal-nimi napravami za ladje. Te splovnice so dimenzionirane tako, da bodo lahko prevzele 600 tonski rečni parnik in po en 600-tonski šlep. Kapaciteta prekopa je preračunana na letni blagovni promet 5 milijonov ton, predvidena pa je tudi možnost, da se prevozna kapaciteta poveča. Skupni stroški za gradnjo prekopa bodo znašali po proračunu 372 milijonov lir, stroški za gradnjo luških naprav v Milanu in Cremoni pa 522 milijonov lir. Prekop bodo gradili šest let. Po dovršitvi prekopa bo treba, kakor rečeno, še regulirati Pad do izliva reke Mincio, medtem ko obstoja od izliva reke Mincio do izliva Pada odnosno do Benetk vodna pot že regulirana in sposobna za promet s 600 tonskimi ladjami. Glede na teritorialne spremembe na Balkanu je pričakovati, da bo nova vodna zveza skozi severno Italijo bistveno olajšala promet z balkanskimi državami in z Madžarsko, zlasti če se upošteva projektirana gradnja železniške proge od Drača v Albaniji do Bitolja, s čimer bi bila ustvarjena zveza z grškim in bolgarskim železniškim omrežjem. Sploh bo Jadransko morje v bodoče zavzemalo v gospodarstvu južne Evrope važnejšo vlogo, kakor jo ima sedaj, saj bodo industrijski centri Severne Italije v bodoče po vodni poti zvezani preko Benetk z jadranskimi lukami. Ljubljanski trg Presenetljivih sprememb nam živilski trg sedaj ne nudi in je z razno povrtnino tako dobro založen, da vsega niti pokupiti ne moremo. Še več kakor običajno ob sobotah, je bilo včeraj kupčije s povrtnino, kajti zaradi uvedbe novih predpisov in spremembe v načinu prodaje trenotno ni mesa. Trnovčanke nam pripeljejo še vedno dovolj lepo solato v glavah in štru-carico, zadnje dneve pa tudi že endivijo po 1.80 do 2 liri za kg. Vsako leto ob tem letnem času pojema dotok solate na trg in tudi glede izbere postanemo bolj skromni. Čeravno nam nudi trg dovolj nadomestila za zeleno solato, je in ostane solata najbolj priljubljena jed v vročih dneh. Stročjega fižola prihaja na trg vedno več, tudi že visokega, Cena se suče po kakovosti od 2 do 4 lire za kg. Grah ponehava in zahtevajo nekatere prodajalke že po 4 lire medtem, ko ga druge prodajajo še po 3 lire kg. Krompirja je na trgu več ko dovolj po pretirani ceni 1.70 do 1-80 lire. Ce smo lani ob istem času plačevali krompir po 1 do 1.25 din, bi ga letos lahko prodajali po 1 liro za kg. Gospodinje že težko čakajo na kumarice za vlaganje. Na trg prinesejo prav malo kumaric, menda zato ker je cena maksimirana. Verjetno je, da prodajalke znesejo kumarice po domovih, kakor jajca in maslo. Pesi. zelju in ohrovtu je cena 2 liri previsoka. Najbolj skušajo prodajalke izkoriščati pri korenčku, saj prodajajo tri majhne korenčke za 20 čent. Naše zelenjadarice so gotovo prepričane, da je cena maksimirana zato, da pod to ceno ne bi smele prodajati, in vse naše dokazovanje o nasprotnem nič ne zaleže. Čebule ne manjka do 2 liri, ko-lerabce je po 1.50, češenj pa prodajajo po 5 do 7 glavic za 1 liro. Vsak letni čas Ljubljančani radi jedo kislo zelje, pritožujejo pa se, nad visoko ceno 4 lire za kg. Mnogo je naprodaj uvoženega paradižnika po 3 lire za kg. Opazili smo na trgu pivi luščen fižol po 4 lire liter. Z zanimanjem so gospodinje ogledovale par piščancev za cvreti po 20 lir komad. Letos pogrešamo gob, katerih je bilo lani ta čas dovolj. Naprodaj je le nekaj lisičk po 1.50 lire li^er. Jagod se ne dobi več, borovnice so že bolj redke, pač pa se lahko dobe zrele maline po 4 lire liter. Pogled na razne vrste sadja postaja vsak dan bolj pester. Naprodaj so lepe velike smokve, breskve, hruške, ringlo itd. od 6 lir navzgor. Naprodaj so prišle prve domače, bolj drobne breskve po 5 lir kg. Kar je prispelo morskih rib. so že' v petek večinoma vse prodali, v soboto je bilo naprodaj le še nekaj sardelic po 10 lir kg. _ Gospodarske vesti = Italijansko-nizozemski sporazum o kazeinu. Italija potrebuje, kakor znano, velike količine mlečnega kazeina, in sicer za predelavo v sintetično volno, tako zvani »lanital«. Kakor poročajo sedaj iz Milana, je te dni prišlo do sporazuma med italijanskimi in nizozemskimi industrij ci, po katerem bo Nizozemska dobavila Italiji 2.5 milijona kazeina, in sicer še v teku letošnjega leta. Italija bo uvoženi kazein plačala preko nemško-italijanskega klirin-ga. = Preuredite napise in table. Rok za preureditev napisov in tabel v smislu naredbe Visokega komisarja z dne 4. 6. 1941 (Službeni list z dne 7. 6. 1941, št. 37-42) poteče dne 31. julija 1941. Zbornica za trgovino in industrijo opozarja vse interesente, da preureditev izvrše v določenem roku, ker zapadejo sicer denarni kazni od 380 do 3800 lir. = Državni proračun Srbije. Iz Beograda poročajo, da je finančni minister Letica sestavil državni proračun za področje Srbije. Ta proračun je teoretično izravnan z zneskom 2315 milijonov din (proračun bivše Jugoslavije za leto 1941 je znašal 18.8 milijarde din). V proračunu so upoštevani le najnujnejši tekoči izdatki in ni nič predvideno za izredne izdatke, ki bi bili nujno potrebni, da se popravi škoda, ki je nastala zaradi vojne in za obnovo gospodarskega življenja. Proračun Srbije je zaradi propada Jugoslavije hudo obremenjen z neproduktivnimi izdatki, zlasti za uradništvo. Prav ta okolnost onemogoča postavitev obnovitvenega programa in nalaga skrajno štednjo pri mate- rialnih izdatkih. Tudi presežki državnih gospodarskih podjetij se ne morejo uporabiti v samih podjetjih za obnovo podjetij in za investicije, ker je ves presežek v višini 236.5 milijona din vnesen v proračun splošne uprave za kritje rednih izdatkov. Povišanje proračuna pa trenotno ni mogoče, ker je treba gospodarstvo v Srbiji na novo organizirati in je na področju Srbije, če izvzamemo rudnike, le malo produktivnih podjetij. — Kakor kaže pravkar sestavljen pregled stanja sladkorne industrije na področju vojaškega poveljništva v Srbiji, so na tem področju tri tvornice sladkorja (v Banatu). Sladkorna industrija je ena redkih industrijskih panog na področju Srbije, ki |bo imela presežke. Produkcijska kapaciteta teh treh sladkornih tvornic znaša skupaj 4500 vagonov sladkorja na leto (v bivši Jugoslaviji je znašala Bladkorna produkcija nad 9000 vagonov). Potrošnja prebivalstva v Srbiji pa se ceni na 2300 vagonov letno, tako da bo ostal precejšnji izvozni presežek. Stanje sladkorne pese je zelo zadovoljivo in če ne pride do nepredvidenih ovir bo letina prav obilna. = Teritorialne pridobitve Bolgarije. Zagrebški »Hrvatski narod« prinaša razpravo o prejšnjih teritorialnih izgubah in novih pridobitvah Bolgarije, ki jo je napisal Vasilij Seigov. Pisec članka navaja, da je Bolgarija po zlomu Jugoslavije dobila poleg srezov Strumica, Bosiljgrad in Caribrod, ki jih je morala odstopiti leta 1919., vso Makedonijo (Južno Srbijo), razen srezov Tetovo, Gostivar, Kičevo, Struga, Debar in Galičnik (Rostuša). Nadalje je Bolgarija dobila sreze Caribrod in Pi-rot ter sreza Vranje in Kačanik. Od Grčije je Bolgarija dobila Tracijo v izmeri okrog 8700 km2 in vzhodni del grške Makedonije z glavnimi mesti Ser, Drama in Kavala, medtem ko je Solun izven novih začasnih meja Bolgarije. = Hrvatska bo lahko izvažla tudi svinje. Kakor smo nedavno poročali, Hrvatska po trgovinskem sporazumu z Italijo do 1. oktobra ne bo izvažala goveje živine in svinj. Svinj trenotno na Hrvatskem primanjkuje in je morala Hrvatska sama uvoziti iz Madžarske 5000 pitanih svinj. Pomanjkanje pitanih svinj pa je le trenot-ni pojav, ki je v zvezi z nezadostnimi količinami koruze za pitanje svinj. Kakor poročajo sedaj iz Zagreba, bo imela Hrvatska, čim se razmere normalizirajo, možnost izvoza svinj. Na področju sedanje Hrvatske je po zadnjem štetju 1,353.000 svinj, to je 44.2«/0" skupnega števila svinj v bivši Jugoslaviji. Računajo, da bo Hrvatska lahko na leto izvažala za okrog 14 milijonov din svinj, poleg tega pa še mast in mesne izdelke. V Zagrebu imajo že kruh iz novega ječmena. Hrvatski minister trgovine, obrti in industrije Marjan Simič je izjavil, da bo Zagreb v nedeljo prvikrat zavžil plod letošnje žetve, ker se bo prodajal kruh, ki mu je že primešana moka iz novega ječmena. Ker so zaloge stare pšenice pri koncu, je možno, da bo imel Zagreb nekaj dni samo kruh iz ječmenove moke, toda v kratkem bo na razpolago moka iz nove pšenice. Maršal Kvaternik o svojem obisku v Nemčiji Zagreb, 26. jul. u. Predsnočnjim se je vrnil v Zagreb maršal Kvaternik. Posetil je takoj poglavnika in mu poročal o svojem potovanju in o razgovorih s Hitlerjem. Včeraj je sprejel zastopnike tiska ter jim dal daljšo izjavo. Med drugim je dejal: Moje potovanje je imelo dva namena: 1. Zahvaliti se kancelarju Hitlerju in drugim nemškim osebnostim za vse, kar so za nas drage volje storili, in posebej nemški vojski, ki je rešila Hrvate uničenja. V Nemčiji sem našel po zaslugi poglavnika odprta vsa vrata. 2. Videti bojišče, na katerem se bo odločila usoda Evrope in človeštva in na katerem se skupno z zavezniki bore tudi naše slavne čete. Novi hrvatski bankovci Zagreb, 26. jul. u. Danes so prišli v promet novi hrvatski bankovci. Doslej so pripeljali na 'Hrvatsko iz tiskarne Josipa Devrienta v Lipskem za 650 milijonov kun v bankovcih. Do konca meseca jih bodo pripeljali še za nadaljnjih 600 milijonov. Zamenjali jih bodo za dinarje, kolikor jih je še v prometu na Hrvatskem. »JUTRO* SL 298 ' * UsMJa, 27. VIL (DeliG o žrtvovanje mater Dvajseto stoletje so po prvi svetovni vojni razglasili za stoletje otroka, a pridejo vojne in proslavljeno stoletje otroka kosi cvet naroda kar na debelo. Zatorej se je izkazalo za bolj pametno, da v posameznih državah častijo matere, ki rodijo častno število otrok, borce za domovino in bodoče matere. Pred dvema letoma je tudi »Jutro« izvedlo tako akcijo, ki je zbudila med slovensko javnostjo splošno priznanje. Celi vrsti mater najštevilnejših slovenskih družin so bile razdeljene več ali manj skromne nagrade. Še več od nagrad pa je bilo vredno priznanje, ki ga je preko »Jutra« izkazal materam slovenski narod. Opisi posameznih družin so razkrili presenetljive socialne slike, da so ljudje kar strmeli, v kakšnih razmerah pa s tolikšno požrtvovalnostjo so darovale posamezne slovenske matere svojemu majhnemu narodu tako častna števila u trok. V tem pogledu je treba naglasiti, da je Italija, kar se tiče nege otrok in skrbstva za zdravje, na prvem mestu a svetu in je v tem pogledu storila že ogromno. O tem bomo še pisali, hipno pa se spominjamo tega, ko pravkar čitamo, kako so pred kratkim v Španiji počastili družine s številnimi otroki. Španija je znana kot dežela, kjer se leto za letom rodi mnogo otrok. Družine z 8, 10 in več otroki niso nikaka redkost. Večjidel so seveda tudi na Španskem vse te družine le skromno obdarovane s posvetnimi blagri. Ker hoče tudi španska vlada vzdržati številnost porodov, je morala upoštevati težavno stanje takih družin. Zato je letos v februarju izdala poseben zakon, po katerem so zdaj prvič razdelili nagrade najštevilnejšim družinam. Celotna vsota znaša letno 110.000 pezet (ali blizu 200.000 lir). Najvišji sta dve narodni nagradi, v znesku 5000 pezet, ki jih dobita zakonca z najvišjim številom porodov ter zakonca z najvišjim številom živih otrok. Nadalje delijo nagrade posamezne pokrajine. V vsaki razdelijo letno v enakem smislu dve pokrajinski nagradi po 1000 pezet. Ko so bile v letošnjem juliju te nagrade prvič izplačane, so španski listi objavili zanimive podatke o otroškem blagoslovu. Državno nagrado za najvišje število porodov je prejel neki zakonski par v provinci Kordovi, ki se mu je rodilo 25 otrok. Drugo državno M&nsinivr Viktor Steska — zlatomašniU Mogočno in veličastno se oglašajo danes z\x>no\i ljubljanske šentjakobske cerkve, ko spremljajo po dolgih petdesetih letih mašniškega posvečen ja enega s\rojih najboljših župljanov: vzornega duhovnika in domoljuba, papeževega tajnega komorni-ka adlectum ad numerum, ravnatelja kne-zoškojijske pisarne, upokojenega vladnega poročevalca, konzistorialnega svetnika, pro-sinodalnega izpraševalca — zlatomašnika monsin jorja Viktorja S t e s> k o. Razen božjemu poslanstvu je posvetil spoštovani jubilant vse svoje moči in sile domači zgodovini in naši likovni umetnosti. Ko je spremljal svoje dni po obširnem okolišu ljubljanske škofije rajnega vladiko drja. Antona Borur\'enturo Jegliča, m je vestno zapisoval dela skoraj vseh pomembnejših slikarjev in kipar/ev, na katera je nalertel v cerkvah, župniščih in zasebnih hišah. Premnogo njegovega tako zbranega, korenito premišljenega m obdelanega gradiva so priobčiti nato »Dom in svet«, »Iz-vestja Muzejskega društva«, »Carniola«, »Mladika«, domači dnevniki in drugi listi. Leta 1927. je izšla v Mohorjevi knjižnici zbirka življenjepisov znanih in neznanih slikarjev, v kateri je Steska vsestransko znanstveno pojasnil razvoj domače umetnosti in ocenil ustrezno njen pomen. Gospod zlatomašnik je nadalje kaj marljivo sodeloval pri oživotvarjanju Narodne galerije, največje slovenske likovno-umet-nostne in kulturne ustanove. Umetnostno-zgodovinskemu društvu posveča razen cenjenega znanja, tudi neverjetno veliko časa ter prireja z njemu prirojeno ljubeznivostjo in uslužnostjo neštevilne poučne izlete, ki rode obilo dušnega veselja in razvedrila. Mnogokrat smo bili priče, kako navdušeno je razlagal in tolmačil postanek naših svetišč ter spretno opisoval slike, podobe in kipe in vse drugo v njih. Za takšne izlete, pri katerih smo se čutili udeleženci kakor ena sama družina, moramo biti zares prav odkritosrčno hvaležni današnjemu slavijencu, ki naj ga nam ohrani ljubi Bog še dolgo, dolgo. Tudi za gospoda zlatomašnika povsem veljajo vsebine polne besede goriškega slavčka, katere je izvolil napisati svojemu prijatelju, pokojnemu Ivanu Vrhovniku, in katere se glasijo: Duhovnik vrl i n narodnjak, oboje Ti lepo si združil, Bogu sl, doma zvesto služil. Tako naj služi jima vsak! Alojz Potočnik nagrado pa sta dobila zakonca v po-! krajini Asturiji, ki jima je od 19 otrok J ostalo 16 živih. Pokrajinske nagrade po 1000 pezet so bile dodeljene zakoncem, ki so večji del rodili po 16 do 20 otrok. V pokrajini Salamanki in San-tandru prednjačita dve družini vsaka z 22 porodi. Drugo vrsto pokrajinskih nagrad so prejele družine, ki imajo po 10 do 14 živih otrok. V pokrajini Na-vari je bila nagrajena družina s 16 živimi otroki, v Burgosu, Leonu in Tene-rifi pa zakonski pari s po 15 živimi otroki. V Madridu prednjači zakonskt par s 16 porodi, medtem ko imata dva druga zakonca 14 živih otrok. Otroški blagoslov je torej v Španiji res prav izdaten, vsekakor je pa tudi umrljivost prav znatna. Vsakoletna dodelitev nagrad zatorej ne bo samo priznanje, marveč tudi kolikor toliko izdatna podpora takim roditeljem, ki so večji del že na pragu starosti. Če primerjamo pregled »Jutrove« ma terinske nagradne akcije pred dvema letoma, vidimo, da slovenski narod skoraj nič rte zaostaja za Špancu Prvo nagrado v znesku 1500 din je prejela Marija Verbančičeva iz Ratdomeršča-ka pri Ljutomeru, ki je rodila 19 otrok in jih živi še 16. Drugo nagrado 1000 din je prejela Marija Luknarjeva nad Šmartnim ob Paki, ki je rodila 18 otrok in jih živi prav tako še 16. Tretjo nagrado 1000 din je dobila Alojzija Ceferinova v Ljubnem na Gorenjskem ki je tudi rodila 18 otrok in jih je bilo ob razdelitvi nagrad š 16 živih. Najvišje število porodov je lahko izkazala mati Frančiška Ramšakova iz Strmca na Kozjaku pri Velenju: 22 rojenih, 13 živih. Tako so torej samo te štiri slovenske matere rodile nič manj kakor 77 otrok, od katerih jih je ostalo 61 pri življenju. To so vsekakor častne številke, za katere smo dolžni slovenskim materam prav posebno spoštovan je. Pol milijona lir za cesto Novo mesto-Toplice Dela za obnovo te važne zveze so se že pričela Novo mesto. 26. julija. V začetku tedna je prispela v Novo mesto tehnična komisija Visokega komisarijata z inženjerji in tehniki zavoljo pregleda in meritve pokrajinske ceste Novo mesto (Kandija)—Valta vas—Toplice. Ta cesta je ena najvažnejših prometnih žil Ljubljane z Dolenjsko in Belo Krajino ter je zbog neposredne zveze s Hrvatsko in Dalmacijo mednarodnega pomena. Sedanja trasa ima polno tehničnih nedostat-kov. od katerih moramo omeniti v prvi vrsti nepregledno stanje ob kandijski bolnišnici. nevarni železniški prelaz in nepreglednost skozi naselja. Cesta sama je tudi mnogo preozka, ima premale radije, zato je za avtomobilski promet popolnoma nemogoča. Okrajni cestni odbor v Novem mestu je sicer na tej cesti v teku letošnjega leta z razširjenjem ceste in s presekan jem raznih ovinkov, kanalizacijo v Valti vasi in njeno razširitvijo ugodil mnogoletnim željam voznikov in avtomo-bilistov ter tako že pripravil posebno v Toplicah vse potrebne pogoje za dokončno obnovo ceste. Po sedanjem načrtu sta mogoči dve r»-šitvi. Prva poteka ob stari cesti in bi se ta samo v toliko razširila ob bolnišnici, kolikor to zahteva sodobni avtomobilski promet ter bi križala železnico ponovno v nivoju, kar pač ni ugodno zaradi železniških zapornic. Po drugi rešitvi bi se cesta odcepila od mosta preko Težke vode pod kandijsko bolnišnico ter bi držala ob Krki skozi odprtino železniškega nadvoza, nakar bi se vzpenjala ob Krki preko njiv in travnikov ter bi se v Srebrničah komaj priključila stari cesti. Ta rešitev bi bila najugodnejša ker bi izostalo križanje železnice v nivoju in bi ne bilo treba zgraditi novega podvoza obenem pa bi se tudi zmanjšal dosedanji vzpon in cesta bi se previdno izognila vasi. Za gradnjo te ceste je za enkrat predvidenih pol milijona lir. Pri delu za merjenje nove trase je zaposlenih tudi osem novomeških brezposelnih intelektualcev, 1 s čimer jim je kar zadovoljivo pomagano žetev na Dolenjskem je prav zadovoljiva Ječmen je pospravljen, obnesla se je banatska pšenica Novo mesto, 24. julija Krasni poletni dnevi so našim marljivim kmetom omogočili hitro žetev ječmena, ki je v glavnem že spravljena, v posameznih krajih pa se je pričela že tudi žetev pšenice. Še nobeno leto ni posebno v našem okraju bilo tolikšnega zanimanja za uspeh letošnje žetve, kakor letos, ko kmet in meščan z enako pozornostjo zasledujeta razvoj letine, cd katere blagoslova je odvisen obstanek vseh naših družin. Novomeški okraj je izrazito kmetijski, saj se 75% prebivalstva bavi izključno s kmetijstvom. Kljub znatni plodovitosti pa zemlja sama ni mogla tukajšnjemu prebivalstvu nikoli za jamčiti neoviranega obstanka in tako je novomeški okraj v Sloveniji vedno prednjačil v pogledu izseljevanja. Otroci naših dolenjskih kmetov niso doma nikoli našli dovolj kruha in so se morali izseljevati v industrijske dežele. Menda ni vasi na Dolenjskem, kjer ne bi živel kak »Amerikanec«, ali kjer ne bi imeli svojcev onkraj velike luže. Krivda za to je v veliki meni v nenačrt-nem, neracionalnem obdelovanju zemlje-Dolenjski kmet je predvsem sejal in gojil tiste kulture, ki jih je neobhodno potreboval za lastno preživljanje ter je edino morebitni presežek nosil na trg. Tako vidimo, da odpade v novomeškem okraju od 44.496 ha, kar pa predstavlja le 47.41% celotne zemeljske površine okraja (45.98% je gozdov') le 3618 ha na gojenje pšenice in 1505 ha na ječmen in to kljub dejstvu, da jo imel novomeški okraj v Sloveniji vedno najvišji donos pšenice in ječmena na hektar zemlje. Na hektar zemlje je doslej povprečni donos1 pšenice v novomeškem okraju 12.6 statov, v Slovenija v splošnem pa 9.1 stota, ječmena 12.9 stotov, v Sloveniji pa v splošnem 9.7 stotov. Zato je pač nujno potrebno, da dolenjski kmet v bodeče posveti večjo pozornost sejanju žitaric, še prav posebno v sedanjih razmerah, ko so mu vsi trgi odprti. Žetev sama je letos v novomeškem okraju nadkriliila pričakovanje. Tako žetev ječmena kakor tudi pšenice prekaša lansko žetev. Po dolgih letih ni letos obiskala toča nobenega kraja v novomeškem sirezu in tudi z drugimi večjimi elementarnimi nezgodami je bilo okraju doslej pri zaneseno. Seveda pa je zaradi krajevnih viharjev marši k od videti poležano žito, katerega se je tudi že pričela lotevati rja. V splošnem pa rja na letošnji letini ni napravila večje škode. V nižjih legah je tu in tam radi mrzlega deževja na poljih deloma zamrlo semenj e in so setve v teh krajih po-redčene, vendar so tudi ti primeri v primerjavi z drugimi letinami prav redki in so povzročili razmeroma majhno škodo. Znatnejšo škodo pa so zagrešili na letošnji žetvi nekateri kmetje sami, ki so pričeli 4 do 6 dni predčasno žeti. Popolnoma js namreč priM) s IuNijU, fao je fito še r mlečno zre&oeta, ker se smo nagiba, posuši, postane preveč kleno in jo zatorej pridelek manjši. Opozarjamo vse kmetovalce, naj ne hitijo prezgodaj z žetvijo, ker je njihova bojazen, da ne bodo pravočasno posejali ajde, neupravičena. Prt sejanju ajde je nekaj dna razlike brez pomena, veliko škodo pa lahko kmetovalec titrpi zaradi prerame žetve pšenice. Izredne poučnega pomena je izid letošnje žetve pšenice za vse dolenjske kmetovalce. Lansko leto je namreč kmetijsko maimfcrstvo preko načeffcfcvo pocanlefSfo -vsem kmetovtaftueia, ki ao bafi prizadeta od toče in drugih ete-mentaraih nezgod, za setev banaško pšenica vrste »bankutc. Že dosedanji rezultata žetve dokazujejo, d& se je ta pšenica aa dolenjskih tleh Izredno dob«? obnesla, zato bo v bodočnosti naš dolenjski kmet gobovo pričel v večji meri sejati lo pšenico. Kakor rečeno, v splošnem je dolenjski kmet z letošnjo letino prav zadovoljen in se mu m treba po sedanji žetvi bati, da bi on in njegova družina ostala čez zimo brez najpotrebnejšega živila, brez vsakdanjega kruha. Skrb Visokega Komisarja za napredek Ljubljane V sobotnem »Jutra« smo poročali o posetu Eksc. Visokega Komisarja pri mnogih mestnih ustanovah in ogledu javnih del. Vsa briga visokega predstavnika Države gre za tem, da z lastno iniciativo in naglimi odločbami koristi splošnim potrebam prebivalstva pokra- jine. V najožjem kontaktu z delavnim ljudstvom si Visoki Komisar zbira izkušenj in vpogledov v podrobni ustroj dela in življenja v pokrajini. Priobčujemo tokrat nekaj slik z včerajšnjih posetov kot dopolnilo k Se pri oibčenemu izčrpnemu poroči- m fSl hj kli M y S* A« ipi Pfs '*1 išhfc PIlfciPAK&tt^dlfl^-^ -'vf^ i' 1&83««« funtrn • ilHffffijnllffl m H W ' = Jm^ (m pt n * VHB vŠgipf m I/Alto Commissario a coIk>qmo con i fiduciari degli operai alla, fabbrica. di birra Union. — Visoki Komisar se razgovarja z delavskimi zaupniki v pivovarni Union Visita al nuovo ponte attraverso il Canate iS Grobe®. — Ogled novega mostu čez Gruberjev prekop. I/Eecellenza paria al vigOi del fuoco nella Časa della eitt&» —, gasilcem v Mestnem domu g«wn Nella fabbrica »Štora«. — V tovarni »Štora« Mikula Letič: Moderna nežnost »Ženskam nežno se približaj, — pridobiš jih, bogami!« Tako poje Goethe. Moramo mu verjeti. Kajti malokdo je tako globoko spoznal in poznal človeško in posebno žensko dušo kakor on. Jaz za svojo osebo zagotavljam, da sem s tem njegovim stavkom krasno jadral skozi življenje, če se spomnim na razne Maričke in Micke, Polončke in Tončke, Katarince in Tince, ki so križale stezo mojega življenja: koliko prave, pristne, goethejanske nežnosti sem potrošil na njihov naslov, a koliko razkošnih obresti sem za to tudi ubral. Kako bogato je bila moja nežnost vedno poplačana! Bože moj! Ah, eh, ih, oh, uh! Tako sem nežno modroval pretekli torek, ko sem korakal skozi Tivoli. Naenkrat ugledam na samotni klopici prele3t-no črnko. Saj bo še prilika, da jo opišem. Potrpite! Za enkrat sem se vzravnal! »Hej, Mikula, stara sablja! Dovolj nežnosti Imaš še na zalogi, korajža velja!« Prisedel sem: »Dovolite, gospodična?« In takoj sem dahnil: »Rajska roža!« Sam ne vem, kaj sem pri tem mislil, rajske rože sploh ne poznam in sl je ne morem predstavljati. Ampak lepo se to sliši. Beseda je dosegla viden vtis: Moja črnka je namreč navihala nos. Tu moram pripomniti, da je po mojem spoznanju posebnost ljubljanskih deklet: navihan nos. Mnogo sveta sem prepotoval, ampak takih pikantnih, navihanih noskov kakor v Ljubljani nisem še nikjer srečal. Od pamtiveka so ženske poudarjale svoje posebnosti: Stare Egipčanke so se ovijale s tesnimi rutami, da je bolj prišla do veljave njihova vitka postava, Gr-kinje so si izmislile podolgasto frizuro, da sta bila ravno čelo in grški nos bolj izrazita, Rimljanke so si barvale obrvi, da so se njihove južne oči še bolj blestele, Parižanke so uvedle kratka krila, da pokažejo svoje lepe noge, Američanke so izumile trajne kodre, da podčrtajo svojo samostojnost. Nu, in Ljubljančanke vihajo nos... če je torej moja črnka navihala nos, je bil to mak, da je moja »rajska roža« zadela v črno. Hrabro in seveda ob enem nežno sem nadaljeval: »Gospodična, mislite si trudnega, žejnega popotnika, ki tava po pekočem soncu in prahu, dokler ne prispe v osvežujoči hlad košate lipe. Tak popotnik sem jaz, odpočiti se hočem v vaši blagodejni bližini, v senci vaših dolgih trepalnic, ob pogledu na vaše nebeške oči, na vaše jasno čelo.« še bolj je navihala nos. Krasno, Mikula, kar naprej! »Gospodična, ne zamerite mi, da sem se drznil nagovoriti vas. Saj ne morete in ne smete zameriti verniku, če glasno moli, ko stopi v cerkev. Kakor božanstvo se mi zdite, v prah se pogrezam pred vami in dvigam svoje oči k vaši žareči lepoti. Vaša lica so kakor jutrnja zarja, vaš pogled je kakor srebrna mesečna noč, vaši roki sta beli kakor liliji na polju...« Bliskoma je vstala, njen nos je bil že kar nataknjen: »Takega osla še svoj živ dan nisem srečala!« šla je. Hopla, kaj to pomeni? Halo, stari, častitljivi Goethe, raztolmači mi to! Debelo sem gledal za črnko. Nekam okorno je hodila, preveč se je zibala, noge so prekratke, vsa postava je nekam neotesana. Nu, da, sem mislil z Brdavsom, kmet je kmet! Naletel si pač na rovtarsko nerodo, Mikula; škoda je bilo tvojih nežnih izlivov. Ne vdam se pa ne. Samo človek, ki zna stisniti zobe, uspe v življenju. Prav tako odločno kakor prej moja črnka, sem vstal m stopil naprej. Junaku je sreča mila. Nisem napravil sto korakov in že sem ugledal na klopici drugo dekle. Blondinko. Nos ljubljanski. Seveda sem prisedel; imel sem pač Goethejev dan: »Dovolite, gospodična?« »Prosim.« »Kako milo doni vaš glasek, gospodična! Zdi se mi kakor petje angelčkov.« Pogledala me je po strani. Za boga, njen nos je prav tako grozeče navihan kakor prej pri črnki! Zdajci se mi zabliska: s svojo klasično, staroversko nežnostjo ne boš prišel daleč. Današnji svet je trezen, stvaren. Govoriti moraš v duhu časa, sodobno. Poskusimo: »Gospodična, vaši lepi no£M sta kakor dve sidd telečji kra&ei »Ah,« je vzdlhnila, »s hrenom v kisa!« Njen nos je bil naenkrat normalno navihan. živahno sem nadaljeval: »Lice VdTB je zatrdelo, gospodična. 2JtH se mi kakor okusen dunajski zrezek z drobi inami iz belega kruha in dehteč po svežem maslu.« »S citrono in solato,-« je dahnila, »Vaši plavi kodri so kakor sočno kranjsko kislo zelje .. « »Prekajenih relere ne pozabite, prosim!« »Vaši pistki na nežni reki so pravi fie-vapčiči.. .« »S čebuiico?« »Da, in vaši beli zv beki so kakor čebulica, sesekljana na drobno ... « »Jeji kako lepo, V~ko duhovito gorr> icv rio i irtrifinvC jase, odkoder se vidi na vas. Nabirala in zobalf ake jaeode. Naibrž so io našli. Sam sem mor^J na obhod in ko sem se zvečer vrnil na jaso, nI bilo nikier in tudi v gozdu je nisem našel čeprav sem pretaknil ves svoj rajon!« »Dobro delo si storil, Miha!« je dejal Bradivoj in pomigal z dolgo sivo brado. »Naprej!« v Poročal je stražnik Gašper: »Stražil sem, poglavar, po tvoji zapovedi v bri-novem grmu na debeli skali. Hudo je bilo, kakor ob sodnem dnevu. Glavo sem vtaknil v resje, z rokami sem se oprijemal grma — mislil sem: odneslo me bo z brinom in skalo vred! Šele, ko je Jaka drugič zaskovikal, sem lahko zapustil svojo postojanko. Tekel sem na vse kriplje. Ob stari bukvi sem našel človeka: leži in stoka! Kaj naj storim? Kri mu teče iz rane kakor rdeč potoček! »Človek umira!« sem uganil. Jojme, — in na ranocelništvo se ne razumem! Uberi jo na zbor! — sem si dejal, nabrusil sem pete in — zdaj sem tu! Pomagajte!« ^ Ž Počitniška pustoloušfina shorts« (kratke hlače). Naša skica pre-dočuje takšne shorts s priključenim životom iz enakega tvoriva, ki ga koničasto izrežemo in izpopolnimo s progasto majico in progastim pasom. Obleka za tenis pa ima na naši skici kratek opleček, dečji ovratnik, barvasto žepno rutico in postrani položene globoke gube. Zapnemo jo z gumbi iz biserne matice. dela kmečka, je menda res samo tvorivo in to je žrvo-pisani katun, potiskan s kmečkimi vzorci. Tako vesele in živahne so te moderne kmečke obleke, tako lepo se ujemajo z modrino poletnega neba, s pisanim cvetjem travnikov, z nageljni, ki vise s kmečkih oken, z zorečim žitom in zelenjem gozdov, da si brez takšne obleka nobena meščanka ne more misliti počitnic na kmetih. Tu ve imate gotove nekje belo bluzo, ki ste jo nosila spomladi h kostumu. Nabavite si še široko kmečko krilo iz potiskanega katuna — v zvezi z belo bluzo učinkuje takšno krilo kakor najbolj ljubka in čudovita mladostna kmečka obleka. H kmeč- kemu krilu spadajo praktični veliki žepi in da bi bil učinek še popolnejši, ga lahko prepašete tudi s širokim pasom iz živo-barvnega pralnega tvoriva (skica). Obleka za sončenje z izrezanim hrbtom in brez rokavov, ki jo izdelate iz blaga s slovenskimi kmečkimi vzorci (nageljni in srčki) lahko postane kmečka obleka, kadar jo izpopolnite z gladko belo bluzo. Seveda tudi na tej obleki ne manjkajo žepi (2. skica). Tudi naslednja obleka na naši skici je sestavljena iz širokega kmečkega krila in iz bele bluze, le da je ta obleka še izpopolnjena s kratkim bolerom iz vzorča-stega tvoriva. Vse v enem loncu Nove kmečke obleke Meščanke nosijo kmečke obleke, ki jih imamo v mislih, kajti te obleke so povsem ukrojene po zadnji modi. Edino, kar jih Sedaj, ko je z izbiranjem jedilnika dostikrat težava, je pač najpreprostejša rešitev iz zadrege jed enolončnica. V enem samem loncu zberemo vse, kar je potrebno za kosilo, juho, meso, krompir, pri-kuho.... m če se ravnamo po dobrem receptu, je lahko okus te enotne jedi zares prvovrsten. Manj skrbi, manj dela, manj masti, a zato nič manj jela — kateri gospodinji bi se vsaj enkrat ne hotelo poskusiti ta novodobni čudež? Toda nikar ne mislite, da je enolončnica proizvod sedanjih razmer, ki nam velijo na vseh koncih in krajih štediti! Tak-,-zvani »lonci« so stare narodne jedi in doli na našem jugu najdete rodbine, ki čuva vsaka od njih navodila za pripravljanji svojega »loma« kot nekakšno častitljivo izročilo. Sarajevski lonec. Pripravimo pol kilograma nekoliko mastne govedine tn jo zrežemo na kocke: dalje malo glavo zelja, srednje veliko glavo ohrovta, 30 dkg zelene paprike, očejene in zrezane na rezance, prav toliko paradižnika in par strokov česna. Dovolj velik lonec obložimo z ohrovtovimi listi, potem pa nalagamo vanj izmenično vrsto mesa in vrsto zelenjave, ki mora biti vsa zrezana na široke rezance. Solimo sproti in opopramo ter polagamo vmes drobno nasekljan česen. Ko smo porabile vso pripravljeno količino, za-lijemo jed s štirimi decilitri mrzle vode, ki smo jo okisale z belim vinskim ki3om. Lones zavežemo s pergamentnim papirjem in pokrijemo povrhu še s pokrovko. Postavimo lonec najprej na hud ogenj, da zavre, potem pa ga damo v pečico, da se tamkaj počasi pari dve in pol ure. Holandskl lonec. Na kosce zrežemo V4. kg govedine ln V* kg kakega drugega mesa (svinjine, keštrunovine itd.). Različno zelenjavo n. pr. zelje, ohrovt, karfi-jolo, kolerabo, dve glavici luka, dve čebuli, korenino zelene, peso, fižol v stročju, zelene paprike, paradižnike i. dr. zrežemo na kratke rezance. V globokem loncu za-rumenimo na žlici masti čebulo in zrezane korenine, dodamo v posameznih vrstah meso in zelenjavo, osolimo ter začinimo s kumno in poprom. Postavimo na štedilnik ali v pečico, da se počasi pari in ko ie meso že domala mehko, dodamo še kake štiri olupljene na kosce zrezane krompirje, dolijemo vode ali juhe, da je jed pokrita in počasi kuhamo. Bretonski lonec. 20 dkg belega drobnega fižola namočimo že prejšnji večer. Preden ga postavimo na štedilnik, ga odcedimo in mu prilijemo še pcidrug liter sveže vode. Dotlej narežemo tudi še 30 dkg ko-štrunovine ali govedine na večje rezance in primešamo temu mesu dve drobno zre-zani čebuli, nekaj sesekljanega peteršilja, seli, popra, drobno sesekljan strok česna, nekoliko kunme in lovorjev listič. Nato razbelimo v ponvi malo olja ali masti in opražimo meso. Pri tem mešamo, da se ne zapali, dodamo še žlico ali dve paradižnikove mezge in primešamo vse skupaj pri-Ijenemu fižolu. Sedaj kuhamo pokrito tako dolgo, da je meso mehko in fižol žs skoraj nekoliko razkuhan. Dlšav&e zelenjave na zalogo Posušene zelenjave niso tako izdatne kakor sveže, vendar pa nam pozimi dobro služijo. Paziti moramo samo, da posušenih zelenjav ne kuhamo, temveč jih samo za kratek čas damo v jed in potem odstranimo. Vse dišave trgamo proti poldnevu, ko se je rosa že posušila. Ce niso dovolj čiste, jih operemo in zložimo na rešeto, da se posuše. Nato jih razložimo po sitih ali rešetih in jih sušimo do konea na zraku, nikoli pa ne na soncu. Dišavje lahko povežemo tudi v šopke, ki jih obe-semo na prepih v senco. Zelenjava, ki se je sušila na soncu, se namreč spremeni v slamo brez vonja... Ko je dišavje do- bro posušeno, ga zdrobimo v prah ter hranimo v kozarcih s steklenimi zamaški, v pločevinastih škatlah ali v vrečicah. Posebno močno dišeče zelenjave kakor majaron, timez in žajbelj hranimo v malih vrečicah na suhem mestu. Za začimbo uporabljamo samo lističe, peclje pa zavržemo. Paziti moramo tudi na to, da vse dišavne zelenjave porežemo še pred cvetjem, ker pozneje izgube svoj najfinejši vonj. Toda nežni okus pehtrana se pri sušenju skoro izgubi, zato je bolje, če namakamo zelene vršičke pehtrana v milem vinskem kisu in uporabljamo pozneje ta kis kot začimbo. Najmanj občutljiva in najbolj uporabna sta peteršilj in zelena. Obojega je sredi poletja na pretek na vrtu in na trgu. Zato je prav, da si zlasti peteršilja posušimo čim večje količine, saj ga pozimi ogromno porabimo. Lof kot zabela Loj namakamo čez noč v vodi, potem ga odcedimo, zrežemo na koščke, ga osolimo in damo cvret z narezano čebulo. Ko se začne rumeniti, ga zalijemo z zajemalko presnega mleka (na 2 kg loja) in ga postavimo v pečico, da se sčisti. Inserirajte v „Jutrts ii « edeliska križanka 2 3 4 5 6 | 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 1? 1 18 19 20 20a 21 22 23 24 25 26 27 28 i 29 30 31 «32 33 34 35 36 ;/TJ 37 38 39 40 pr 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53- 54 55 56 57 Vodoravno: 1 mesni izdelek, 7 mesto v Italiji,- 13 evropska prestolnica, 14 italijanski otok na Jadranu 16 ime hrvaškega pesnika Ujeviča, 17 grška boginja modrosti, 19 izrastek nekaterih rastlin, 20 dan v tednu, 21 slovenski znanstvenik, 22 ozvezdje, 24 stara dežela v Sev. Grčiji, 25 največji polotok na svetu, 27 pripadniki amerikanske verske sekte, 29 nikalnica, 31 izraz pri kartanju, 32 rusko mesto, ki so ga Nemci zavzeli, 35 organ vida, 37 tuje moško ime, 41 gora na Kreti, 42 škodljiva tekočina, 45 igralna karta (množ.), 46 kraj na Gorenjskem, 48 vrtna cvetlica, 49 norveška prestolnica, 50 pijača, 51 osebni zaimek, 52 predlog, 53 kožna bolezen, 54 pripadnik starega naroda, 55 - latinskj predlog, 56 pritrdilni ca, 57 tema (srbo-hrv.). Navpično: 1 domača žival, 2 mera za tekočine, 3 grška črka, 4 mesto v Sev. Italiji, 5 hrvaški predlog, 6 kakor 48 vodoravno, 7 enočlenik, 8 medmet, 9 del obraza, 10 Shakespearjeva tragedija, 11 mesto v Bolgariji, 12 indijski denar (množ.), 15 števnik, 18 pritok Donave pri Regensburgu, 20a) soustanovitelj Rima, 22 del voza, 23 neumen, 26 indijansko pleme v Južni Ameriki, 28 španski kovani denar, 30 pripadnik evropskega naroda, 32 vrsta peska, 33 vzor, 34 pristanišče v Estoniji, 35 kem. spojina s kisikom, 36 mesto in jezero v Južni Srbiji 38 mesto v Siriji, 39 veroizpoved, 40 grška boginja, 43 vulkanska tekočina, 44 zelenica v puščavi, 47 del tedna, 49 konica. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1 advokat, 8 avtobus, 15 Krapina, 16 terjati, 17 ovsen, 18 serec, 19 raj, 20 adjunkt, 24 oče, 25 drag, 27 nazaj, 28 ukir (= ukor), 29 Ero, 31 Ems, 33 robot, 36 nad, 38 Itaka, 42 opal, 43 ta, 44 Ra, 46 anas, 47 ono, 48 Ervin, 50 voz, 51 prag, 52 Bosna, 53 Aden, 55 bat, 56 ideal, 57 Ana. Navpično: 1 akord, 2 drvar, 3 Vasja, 5 Kina, 6 an, 7 Tanja, 8 Atena, 9 ve, 10 Trst, 11 oje, 12 barok, 13 uteči, 14 sicer, 21 dno, 22 uzda, 23 kje, 26 geolog, 28 ustava, 30 rt, 32 mi, 33 ro, 34 opora, 35 Banat, 36 narod, 37 Drina, 39 anoda, 40 kazen, 41 as, 43 tebi, 45 anal, 49 vse, 51 Pb (= plumbum), 54 na. Nedostatki ameriške vojske drugo Vojska Zedinjenih držav je, po poročilu Usta »II Regime Fascista«, pri zadnjih manevrih v Tennesseeju pokazala vsakovrstne hude pomanjkljivosti: nekompetentnost glavnega stana, tehnično nepripravljenost čet, pomanjkanje municije. Največji nedostatki so se pokazali, razen v popolnoma zastarelih taktičnih koncepcijah poveljstva, glede izvežbanosti in opreme moštev. Edino zadovoljivo je bilo fizično stanje čet, ki mu pa ne ustreza moralno ln disciplinsko stanje. Mnogi vojaški kritiki ponavljajo na previden način mnenje glavnega stana o ameriški vojski. Posebno odkrito pa govori bivši mornariški častnik H. Bald-wing v zanimivem pregledu v newyor-škem »Tlmesu« o napakah in težavah v tej vojski. Potem ko je poudaril, da je ameriška vojska po enoletni pripravi v svoji celoti še prav daleč od potrebne forme in bojne vrednosti, navaja v nadaljnjih prispevkih nesmotreno in pomanjkljivo opremo vojske, njeno vežbanje po zastarelih principih, ki so bili primerni morda za vojne prejšnjega stoletja, in taktično nekompetentnost mnogih visokih častnikov. Na manevrih v Tennesseeju ni prodrla nobena moderna koncepcija o uporabi sodobnega orožja, sodelovanja med raznimi orožji in med kopno ter zračno silo pa sploh ni bilo. Kar se tiče opreme, sta bili samo prva in druga divizija redne vojske v prednosti, toda divizijskemu topništvu manjkajo topovi kalibra 105, ki bi morali nadomestiti sedanje 75. četvorica divizij narodne garde je bila na drugem mestu, kar se tiče dobav, primanjkuje jim pa mehaničnih prevoznih pripomočkov. Polovica organizacije je bila brez težkih, 50-milimetr-skih strojnic in 37-milimetrskih protitankovskih topov, prav tako je primanjkovalo sredstev za radijsko in tehnično službo, še slabši je bil položaj v protiletalskih odredih. Dobili niso niti še enega Izmed napovedanih 90-milimetrskih brzostrelnih topov, ki jih morajo delavnice v ostalem še premisliti in izpopolniti. A vsi vojaški kritiki so složni v tem, da je v najhujšem položaju zračna sila, zlasti kar se tiče tipov, ki jih zahteva moderni način voje-vanja tn ki naj bi v bitki sodelovali kot pcmoč kopnim silam. Ameriška avjacija ne d jbi niti enega aparata za strmoglave polete. Samo nekoliko desetin letal je potrebnega tipa za lov in napad na tleh, številni pa so izvidniški tipi, čeprav so tudi ti zastareli in jim nedostaje brzine. Novi tipi, ki so jih v zadnjem času preizkušali, so pokazali takšne pomanjkljivosti, da so ustavili njih proizvodnjo v seriji. A vsem oddelkom primanjkuje municije za vse kalibre. Med manevri so se marali odpovedati strelnim vajam, ker ni bilo municije. Dosti je pušk — ki so pa ostanek iz prve svetovne vojne. Na papirju razpolaga ameriška armada s štirimi oklopniml divizijami, a nobena med njimi ne razpolaga z vsemi sredstvi, ki bi jih morala imeti. Niti ena med njimi ni doslej še dobila niti enega izmed 110 srednjetežkih voz, ki so predvideni na mobilizacijskih tabelah. Samo druga divizija ima kakšnih 30 srednjih voz, toda zastarelega modela. Celo lahki vozovi, ki jih ta čas razdeljujejo, so zastareli in težke strojnice jim oklope lahko brez nadaljnjega prebijejo. Tako naštevajo ameriški vojaški kritiki še celo vrsto nedostakov, ki gredo celo do uniform, kajti pri preizkušnji na manevrih so te uniforme pokazale, da so neprimerne in neodporne. Bezilo v možganih James P. Sherry iz Rochestra, New York, je petnajst let hodil po svetu, ne da bi vedel, da nosi noževo rezilo v svoji lobanji. Pred časom pa ga je glava silno zabolela. Kmalu nato mu je ohromela noga. Šel je k zdravniku. Ta je takoj opazil neko motnjo v očesu na nasprotni strani omrtvele noge. Sodil je, da ima Sherry gnojenje v možganih in je bolnika pre-iskal z radioskopom. Lahko si predstavljamo, kako je osupnil, ko je videl na fotografski plošči podobo majhnega predmeta v obliki noževega rezila, ki ga je pod kostjo temenico obdajala gmota možganov. Natančno pregledo- vanje lasišča ie hkrati razodelo rahlo brazgotino, ki se je strinjala z mestom, kjer je tičalo tisto rezilo. Ko ga je doktor srečno izdrl, ie bolnik ozdravel in se je zopet lotil svojega poklica. Pri vsem tem pa je najbolj čudno, da Sherry niti najmanj ni slutil kako nenavaden predmet nosi v svoji črepinji. Tudi se ni mogel domisliti, da bi bil kdaj ranjen v glavo. Edina razlaga, ki so jo na koncu mogli najti, je ta, da se je noževo rezilo zapičilo Sherryju v glavo tedaj, ko ga je med svetovno vojno v Aragonih zadel drobec šrapnela v komolec in ramo ter je bil zaradi poškodbe nekaj ur nezavesten. 'z zgodovine aplavzov Niso vsa občinstva sveta navajena izražati svoje odobravanje s ploskanjem. V Franci j,i je navada, da se umetniki ob koncu dejanja prikličejo pred zastor, mlajša, nego si običajno mislimo. Izvira šele iz 1. 1743. Takrat se je med uprizoritvijo ».Merope« v Francoski komediji pojavilo nekaj, kar je bilo za gledališče popolnoma novo: občinstvo je med burnimi vzkliki po imenu pozvalo na oder avtorja, da bi sprejel njegovo zahvalo za užitek. Vsepovsod so iskali avtorja, to se pravi Voltai-ra, a dolgo ga niso mogli najti. Sloviti pisatelj, ki m bi'l navajen takšnih ovacij, se je bil namreč ustrašil, ker ni vedel natančno, kaj pomenijo. Končno so ga odkrili v neki loži in ga zmagoslavno odnesili na oder. Najvišje temperature soma Najvišja temperatura, ki jo na zemlji lahko dalj časa vzdržujemo, je temperatura v žrelu ognjene palice pri električni obločnici in znaša 3600 do 4000 stopinj Celzija. Mnogo višja temperatura vlada na sončni površini. Fiziki jo soglasno cenijo na 6000 stopinj. V Zeissovem laboratoriju se je s pomočjo posebnega paraboličnega zrcala posrečilo sončne žarke tako koncentrirati, da se doseže v gorišču temperatura sončne površine 6000 stopinj. Zvezdama v Pasadeni pa je zgradila »sončno topilnico«, pečico. zgrajeno na podlagi paraboličnega zrcala, kjer se v žaru koncentriranih sončnih žarkov talijo in izparivajo najodpor-nejše kovine, kakor: cerij, torej, wolfram in molibden, tako da jih je mogoče tudi spektroskopično raziskovati. Ta reč je važna zaradi tega, ker se s pomočjo spektro- Slovo ministra Macuoke Bivši japonski zunanji minister Macuoka se je prošlo soboto poslovil od svojih uradnikov. Ko je izročil svoje posle nasledniku, ga je pričakovalo nad tisoč uradnikov, ki so se poslovili od bivšega šefa s prisrčnimi ovacijami. Ogenj uničil mesto Iz Bogote poročajo, da je ogenj v eni zadnjih noči uničil mesto Tado, ki leži ob Pacifiku. Od vseh poslopij je ostala cela samo cerkev. Sedem tisoč ljudi je brez strehe. skopije lahko dožene, ali so te kovine tudi na drugih nebesnih telesih. Vladar alkohol Alkohol je strogo pravičen vladar za vsakogar, ki se ukloni njegovi oblasti, ker ne dela razlike med kroničnim podanikom in priložnostnim pivcem. Količina alkohola, ki povzroči smrt, je za oba enaka. Tudi tisti, ki se dan za dnem opija, ne sme prekoračiti neke mejne količine, če si noče pripraviti smrtnega zastrupljenja. »Smrtna« količina, ki je enaka za pijance in abstinente, znaša za odrasle ljudi največ 170 gramov dnevno. Pri enoletnih otrocih deluje pod istimi pogoji smrtno že 11 do 14 gramov alkohola. Barva in značaj Profesor Friedenthal, ki je zasledoval zveze med barvo telesa in značajem, je prišel do naslednjih zaključkov: Barva telesa zavisi od treh kemično popolnoma različnih barvil. Za kožo in lase prihajajo v poštev dioksifenili, ki so sami na sebi strupeni, a izgube v telesu strupenost, ker postanejo netopljivi. Drugo skupino barvil tvorijo lipohromi, ki učinkujejo deloma kot vitamini in hormoni za pospeševanje rasti. Po njih se do neke mere lahko sklep« o splošnem stanju organizma in zlasti še o intenzivnosti rasti. Tretja skupina barvil je sorodna krvnemu barvilu. Zanimivo je, da je človek po izkušnjah že davno zaslutil neko odvisnost med barvo in značajem. To daje med do- mačimi živalmi prednost izrazito svetlim vrstam, in sicer zaradi krotkosti in upog-ljivostL To se da razlagati edino z nedo-stajanjem lipohromov. Čim bolj ponižne in omejene so domače živali, tem bolj nam služijo. Posebno pri ovcah je razlika med divjimi in domačimi živalmi zelo izrazita in značilno je, da se ravno med ovcami goje največ vrste s slabim pigmentom. Tudi govedo svetle barve je bolj priljubljeno od temnih vrst, dočim so n. pr. španski biki za borbe v areni navadno močno pigmentirane živali. Tudi pri kuncih, morskih prašičkih in podganah je očitna zveza med šibkostjo možganov in uporabnostjo. Ptice so požrešne V vsakdanjem življenju cesto rabimo izraze: lačen ko volk, požrešen kakor krokodil ter primerjamo ljudi še z drugimi velikimi živalmi dobrega teka. Za tistega, ki malo pojš, pravimo, da sne malo kakor ptiček. Vse te primerjave so v bistvu napačne. Drobne ptice pevke, ki se nam vidijo skoraj eterična bitja, so v resnici silno požrešne živali. če primerjamo množino hrane, ki jo pospravijo vsak dan, z njihovo telesno težo, pridemo do neverjetnih zaključkov. Vsa hrana taščice v 24 urah ustreza 15 cm dolgi glisti deževniku, če bi hotel človek na dan pojesti toliko, kolikor taščica, bi moral v štiri in dvajsetih urah pospraviti 20 m dolgo srednjedebelo salamo, še požrešnejši od taščice je drozeg, ki lahko naenkrat poje precej velikega polža, človek, ki bi se hotel primerjati z njim, bi moral pospraviti samo pri obedu 25 funtov govedine, če bi bil potem še zmožen zapeti kakor drozeg, je seveda drugo vprašanje. Uničevanje med frontami O načinu, kakšno uničevanje povzročajo ruski uničevalni oddelki med frontami, poučuje naslednja informacija: Potem, ko odide iz kakšnega kraja ali s kakšnega dela bojišča pehota, nastopijo lahki tanki, ki izstreljujejo zažigalne granate proti hišam. Na Estonskem so na ta način zažgali nad štiri sto vasi. Kmetijsko orodje morajo prinesti prebivalci vsakega naselja na trg ali cesto, kjer jih tanki uničijo. Prav tako pcmendrajo tanki nedozorelo žito, če ga še niso pred njimi požgali uničevalni oddelki, ki imajo nalogo to izvršiti. »arometer v človeku že stara ljudska resnica je, da vplivata vreme in letni čas odiočilno na človekovo razpoloženje. Goethe je nekoč dejal: »Pri visokem barometrskem stanju delam laže kakor pri nizkem.« Skladatelj Rossini je najlažje komponiral v veliki vročini in si je v sončnih dnevih velel prinesti klavir na vrt. Nasprotno pa je Beethoven ljubil hlad. Polivali so ga z mrzlo vodo po hrbtu, da je laže delal. Tudi filozof Nietzsche je bil zelo občutljiv za vreme. Učenjaki so v novejšem času raziskovali sovisnosti med vremenom, letnim časom in zmogljivostjo ter so prišli do zaključka, da je zmogljivost najmanjša v zimskih mesecih. Do julija, odnosno avgusta se dviga, v septembru in oktobru pa doseže višek. Med živčnimi ljudmi je mnogo takih, ki vremenske razmere nanje močno vplivajo. Moški so — kakor se čudno vidi — temu celo bolj podvrženi nego ženske, odrasli bolj kakor otroci, mestni ljudje bolj nego L'estate nelle Alpi - Poletje v Alpah deželani. Posebni znaki občutljivih ljudi v slabem vremenu so: splošna razdražljivost, nemir, pobitost, neveselje do dela, nespečnost, šumenje v ušesih, omedlevice, glavobol, bljuvanje, motnje v delovanju srca in prebavil. Nekateri proučevalci so dognali s statističnimi pregledi, da pada zmogljivost v slabih dneh do 10 odstotkov. Tudi v bančnih zavodih so ugotovili, da se v tako zvanih »slabih« dneh kopičijo računske napake bolj nego ob jasnem in mirnem vremenu. So ljudje, ki nosijo naravnost »barometer« v svojem telesu. Vremenske spremembe čutijo že v naprej z bolečinami v udih in starih ranah. Drastičen primer za to nam nudijo nekateri revmatiki. Posebno dobro slutijo nevihte. Pa tudi pri nekaterih živalih se kažejo podobna znamenja. Vidimo torej, da je človek silno odvisen od velikih dogajanj v naravi, čeprav se je še tako osvobodil njenih sil. Vprašanje nastane, kaj povzroča prav za prav te pojave? Nekateri navajajo kot vzrok zračni pritisk, vlago, temperaturo, vetrovnost, drugi spet zračno električno napetost, radioaktivnost, množino kisika v zraku. Resnica bo pač ta, da vplivajo vse te stvari, in sicer ne kot pravi vzroki za nastop ne-razpoloženja ali bolezni, temveč le kot njih sprožilo. Organizem mora imeti že sam pogoje za to nerazpoloženje ali bolezen v sebi, ki ju potem ti vremenski vplivi spravijo do izbruha, še najbolj verjetno se zdi, da ima pri tem elektrika največjo vlogo, kajti edino na ta način si lahko razložimo vpliv vremenskih sprememb na daljavo, to, da organizem reagira nanje, še preden so prav nastopili, ali med tem, ko so še nekje daleč od njega. S tega stališča, bi dejali, da povzročajo spremembe v zemeljski atmosferi spremembe v električnem ravnotežju zračnih mas, ki nas obdajajo in te motnje doznava živčevje, ki ni odvisno od naše volje, nakar se sprožijo navedeni pojavi v organizmu. Semkaj spadajo tudi vse tako zvane »sezonske bolezni«: driske, črevesni katarji, tifus in paratifus v poletnih mesecih, davica, hripa, malarija, razne angine itd. Vsaka teh bolezni daje prednost določenemu letnemu času. Pravih zaščitnih sredstev proti tem boleznim, ki so v zvezi z vremenom, še nimamo, zato se jih moramo čuvati. Treba je torej paziti na spremembo vremena in se jim čim manj izpostavljati. Potem se bo tudi naše telo okrepilo in bo dovolj odporno za bolezni, ki ga utegnejo napasti. Smrt v gorskem žlebu V torek je odrinila na Veliki Klek skupina štirih hribolazcev. Odpravili so se po tako zvanem »Pallavicinijevem žlebu«. Skupina se je pri svojem plezanju posluževala vrvi in cepinov. Na nekem strmem vrhu se je zgodila nesreča. Vrv z voditeljem skupine se je utrgala in vsi štirje hribolazci so strmoglavili v 400 m globok prepad. O nesreči so bili obveščeni reševalci v Heiligenblutu, Salzburgu ln Kalsu, ki so takoj odšli na pomoč. Našli so nesrečno četvorico, ampak trije med njimi so bili že mrtvi, četrti, z imenom Rudolf Lodl iz Salzburga, je bil hudo ranjen in še živ. Prepeljali so ga v bolnišnico v Lienz. se ne ves a • • da poje škrjanec skozi vse leto, medtem ko utihnejo drugi ptiči že v juliju; da je petje pri ptičih menda tem grše, čim lepše je njih perje, živ primer za to nam nudi pav; da ima ameriška policija največjo zbirko prstnih odtisov na svetu: Španski sfebrsti zaklad Na špansko mejo v Perpignan je prispelo posebno špansko odposlanstvo, ki je pripeljalo s seboj 47 ton srebra, ki so ga bili svojčas odnesli iz Španije v tujino. S srebrom zdaj razpolaga vlada generala Franca. General Seydlitz, pruski vojskovodja, je v sedemletni vojni poveljeval levemu konjeniškemu krilu. Prvi napad se je končal brez uspeha in general je dal akcijo ustaviti, da bi počakal na ugodnejši trenutek. Friderik Veliki ga je medtem obsipal s povelji, naj napada, če se stvar ne bo končala srečno, mu je sporočil, bo moral general zastaviti svojo glavo. Neustrašni Sevdlitz je dal na to sporočiti kralju: »Po bi tla lahko počnete z mojo glavo kar Vas je volja, v bitki pa jo rabim zelo nujno sam!« A S T A »Smrkavec, tak pojdi nu že in" si um!j roke, saj vidiš, da so čisto bele!« Obnovite naročninoT J. Lsteven 14 SKRIVNOSTNA KRČMA Vendar nam je ob ognju dokaj prijetno mineval čas, dokler nismo začuli trkljanja slepčeve palice po veži in nismo na pragu zagledali njegove postave. Zdelo se nam je, da je kar soba potemnela od njegovih črnih naočnikov in njegovega mrkega obraza. Oliverjevi sta se zdrznili, moja mati se je ugriznila v ustnico. Toda vstala je, ga povabila, naj se nam pridruži, in ga predstavila gostjama. »Ana, pobrigaj se za gospoda Gilla, Podaj mu čaj in mu namazi kak kruhek z maslom.« Slepec se mi je nasmehnil sladko da nikoli tega in me, ko sem mu podajala skodelico, s svojimi dolgimi prsti pobožal po komolcu. »Hvala, lepa gospodična Ana.« Drugače je govoril le malo, kakor da niti ne čuti sence, ki jo je vrgel po naši družbici. Z žličko je mešal svoj čaj in ga počasi, počasi srebal. Spominjam se, da smo jeli govoriti o starih hišah, in gospa Oliverjeva je pripomnila, da je bil njen mož kot arhitekt ves prevzet od naše gostilne, ko sem mu jo ondan razkazala. »Karel meni, da boste našli v tej hiši marsikaj zanimivega,« je dejala ter pokazala na ognjišče. »Tako na primer pravi, da je v ameriških hišah, ki so še iz naselniške dobe, za ognjiščem, ob dimniku, navadno najti majhno celico ali skrivališče. Vhod v celico je največkrat pod stopnicami ali pa skozi klet. Evo ti skrivnosti, Buck, da jo preiščeš.« Slepčeva žličica je nekajkrat zaporedoma klen-knila ob skodelico, in njegov pojoči glas je spregovoril, tako nepričakovano, da sem nehote poskočila. »V poslopju, kakršno je to, so še vse zanimivejše reči,« je dejal. Vsi smo ga pogledali. »Jaz kakopak nimam oči, a če je človek zmerom v temi, čuti in sluti stvari, ki jih drugi ne zaznavajo.« »Kakšne stvari?« se je ustrašila gospa Oliverjeva. »Ne vem, kako naj jih imenujem... Gibljejo se. Mrzle so. Lakota. Sovraštvo.« Bilo nam je, kakor bi bila buhnila v sobo ledena sapa. Gospa Oliverjeva je nagonsko odmaknila svoj stol, ki je pri tem žalobno zaškripal. »Čarovnije,« je Gill dodal. »Kako?« je vprašala mati, ki zadnje besede ni razumela, a jo je razgovor močno zanimal. Gill je ponovil besedo, toda mati ga je razumela drugače, in nastal je zabaven nesporazum, ki je storil ozračje bolj znosno. Vendar nam je vsem neznansko odleglo, ko je čez nekaj minut stopil v obednico gospod Brand Gervaise, naš sosed. Njegove živahne oči so nas obletele vse po vrsti, se priprle, ko so za hipec obstale na slepcu, in se nazadnje dokončno vrnile k meni. Tudi to pot je nosil svoje žametne hlače in vihrajočo živo-rdečo ovratnico, in njegov rjavi obraz je bil na pogled bolj gusarski ko kdaj. Ko sem ga predstavila družbi, je rekel: »Mesdames, kdo ve, ali mi boste hotele izkazati veliko čast?« Čudno je pogrkaval, in njegova angleščina je bila še bolj klavrna kot sicer. »Zakaj ne bi hotele nocoj pri meni v delavnici popiti kozarček za dober tek in si ne bi izvolile ogledati mojih skromnih slikarij?« Njegove oči so zajemale mater, Oliverjeve m mene, očitno pa so ogibale Claveringa in Gilla. Z veseljem smo sprejele vabilo, razen matere, ki se je izgovorila, da mora nadzorovati pripravo večerje, in domenili smo se, da pridemo me tri: gospa Oliverjeva, Gracija in jaz, ob šestih k slikarju v mlin. Toda Clavering se ni dal odriniti. »Imenitno, Gervaise, tudi jaz bom z veseljem prišel,« je rekel. »Nemara vas bo moja sodba o vašem delu zanimala. L'art pour l'art, umetnost zaradi umetnosti, je moje geslo.« Gervaise mu je z očitnim namenom uprto pogledal v oči, vendar brez najmanjšega učinka, kajti Clavering si je jel vneto sipati tobak na cigaretni papirček. Nazadnje je Francoz smešno skomignil z rameni, privzdignil obrvi in odtrgal oči od njega. Še malce je ostal pri nas in kramljal, toda opazila sem, da mu oči venomer počivajo bodi na Gillu, bodi na Claveringu, kakor bi ju opazoval; nekajkrat je celo stresel glavo. Ko je odšel, je Gracija Oliverjeva prhnila v smeh. »Korajžo pa imate, gospod Clavering,« je dejala. »Oh, kaj bi to,« je odvrnil. »Nisem tak, da bi mi šlo zlahka kaj do živega. Eno izmed mojih živ- ljenjskih pravil je, da se ne dam nikoli prositi, kadar gre za vabilo.« Odšel je z Gracijo, medtem ko sem jaz ostala v sobi, da pospravim čajno posodo. Moje mnenje, da konec koncev nima bogvekaj gentlemanstva v sebi, se je utrjevalo. IX Karikature Obisk v Gervaisovi delavnici mi je iz več razlogov ostal v spominu. Pred vsem mi je bil v zabavo . Človek si ne more kaj, če položaj nanese, da se čutiš najzanimivejšo osebo vse družbe. Slikar je bil proti gospe Oliverjevi in Graciji ljubezniv in brezhiben, toda nihče ni mogel dvomiti, da sem v resnici jaz tista, ki ga najbolj zanimam. Zabavalo me je tudi, da sem mogla pokazati Claveringu, kako malo mi je mar, ali se kaj zmeni zame ali ne. Tako je postal Virginec nazadnje mrk in molčečen — dokaz, kako silno ničemurni so mož j a Obisk me je tudi zato kratkočasil, ker nisem bila dotlej še nikoli stopila v slikarsko delavnico. Samo stene in streha starega mlina so bile ostale pokonci in so tako tvorile ogromno sobo. Gervaise je bil napravil dokaj velika okna, ki so dajala prostoru obilo svetlobe, ter oskrbel sobo s preprogami, dvema ah tremi zofami in več mizami. Po prostoru je bilo razpostavljenih nekaj stojal, in na odru iz deska je bil stol za modelko; a tisto, kar je dajalo celoti res bohemsko lice, so bila platna, čeprav se jih nisem upala prepozorno ogledovati. ŠPORT Table-tenis bodo igrali Velik turnir z igrami vseh vrst na Rakovniku Za danes in jutri je tableteniška sekcija SK Korotana razpisala propagandni turnir, ki bo v športnih prostorih na Rakovniku. Tekmovanje, ki se je začelo sinoči, se bo nadaljevalo še danes ves dan. Tekmovalo se bo v naslednjih skupinah: v moštvih, v doublih, v singlih seniorjev in junirjev ter v singlih seniorjev in ju-niorjev (posebej za neverificirane igralce). Juniorji ne smejo biti starejši kakor 16 let ali mlajši, ker bodo sicer izključeni od tekmovanja. Za turnir vlada v splošnem mnogo zanimanja. Mladika in Hermes sta že uredila svoje obveznosti nasproti STTZ in bodo zato lahko nastopili vsi njuni najboljši igralci z Marinkam na čelu. Kakor se zatrjuje, bo prišlo tudi več Zagrebčanov, tako da bo to ena največjih tablete-niških prireditev v letošnjem letu. Razen vseh znanih igralcev bo nastopila tudi cela vrsta neveri firiranih igralcev, ki prav marljivo gojijo ta spart, čeprav niso nikjer včlanjeni. Pokalni turnir vojaških moštev Novo mesto, 25. julija. V četrt-finale nogometnega turnirja za soški pokal so se po uspešno končanih kvalifikacijskih tekmah uvrstila moštva inženjercev (Gennio Div. A.), 23. pešacL polka, bolničarjev, 6. top. polka in XIV. bat. MortaL Po žrebu sta odigrali prve četrt-finaLne tekme ena j stori ci bolničarjev in Mortai ter topničarjev in pešakov. V sredo ob 18. je bila na Stadionu v Kandiji prva četrt-finalna tekma med bolničarji in Mortai. Na slavnostno okrašeni tribuni je prisostvoval tekmi ves tukajšnji oficirski zbor s poveljnikom divizije generalom Eksc. Romerom na čelu, ki je tudi daroval dragoceni soški pokal. Enajst ori ca bolničarjev je posebno v prvem polčasu pokazala veliko premoč nad sicer delavno enajstorico Mortai in je z dvema lepima goloma že v tem polčasu odločila igro v svojo korist V drugem polčasu je bila igra popolnoma odprta in je Mortai tudi dosegel zasluženo častni goL Igra sama pa je zaostajala za tekmami ostalih vojaških moštev in se je končala z rezultatom 3:1 (2:0) za bolničarje. Gledalcev, med njimi večina domačega prebivalstva, je bilo preko 1000. Sodil je odlično in objektivno italijanski federalni flodnik g. Sangiorggio. Razburljivejša in lepša je bila tekma med moštvoma 6. topniškega polka in 23. peš polka v četrtek na stadionu. Tudi tej tekmi je prisostvoval g. divizionar, kateremu sta obe moštvi ob prihodu izkazali pozdrav. Igra med topničarji in pešaki se je pričela v prav živahnem tempu ob burnem bodrenju občinstva ter je bila ves čas popolnoma odprta. Obe moštvi sta si I bili popolnoma enakovredni in v blisko-1 vitih akcijah so se menjavali napeti položaji pred golom enim in drugih nasprotnikov. V 15. minuti prvega polčasa je nekam šibki in neobjektivni sodnik nepričakovano in tudi nepravično prisodil gol v korist topničarjev, čeravno se žoga niti ni dotaknila golove linija Tudi vse nadaljnje sodnikove odločitve so šle v škodo pešakov, zaradi česar je topničarjem uspelo v eni sami minuti z dvema krasnima goloma iz kota potresti mrežo pešcev. Tik za tem je sodnik prisodil še popolnoma neupravičeno enajstmetrovko nasproti pešcem, nakar so pešci po pozdravu gledalcem zapustili igrišče. Tekmi je prisostvovala množica preko 2000 gledalcev. V nadaljevanju tekem za soški pokal igrata v nedeljo ob 18. uri na Stadionu v Kandiji povratno kvalifikacijsko tekmo moštvi 6. topn. polka in 23. pešpolka. Za to tekmo je kar nenavadno zanimanje, ker sta že v prvi igri pokazali obe moštvi popolno izenačenost in krasno tehnično skupinsko igro. V ponedeljek ob 18. uri pa se srečata v povratni četrt-fi-nalni tekmi moštvi bolničarjev in Mortai. Bolničarji so že v prvi tekmi dosegli premoč dveh golov ter bo to marljivo moštvo bržkone tudi prvi polfinalist V Kočevju pa bo gostovala to nedeljo v povratni prijateljski tekmi domača enajstorica »Novega mesta«. Po lepi nedeljski zmagi se splošno pričakuje, da bo novomeška enajstorica tudi na gostovanju potrdila svoj dosedanji sloves. Glas o francoskem športu Vrhovni komisar za šport v Franciji, Jean Borotra, v dobi enega leta ni mogel spraviti v red športnega življenja v zasedenem in nezasedenem delu države. — Najbolj prizadete so boksarska, nogometna in kolesarska panoga. Leto dni že zavzema mesto generalnega komisarja za telesno vzgojo in šport v Franciji nekdanji znani teniški igralec Jean Borotra. Takrat, ko je prevzel to odgovorno funkcijo, je napovedoval vse mogoče spremembe na bolje, saj je sam naglasil predvsem, da je treba iz francoskega športa odstraniti vse številne spore in brezplodne polemike, potem pa začeti čisto na novo tako, da bodo splošni interesi francoskega športa imeli prednost pred vsemi individualnimi stremljenji, bodisi v posameznih panogah bodisi v skupinah dotedaj odločujočih faktorjev. Vse te obljube so se v teku enega leta razblinile v nič. Borotra sam ni bil dovolj odločen, da bi bil karkoli izvedel v zna- menju reorganizacije, redki ukrepi pa, ki I so le izšli, so zadeli na hudo kritiko pri njegovih sodelavcih. V francoski šport se je spet vrnila stara zmeda in danes mora vsak objektivni opazovalec priznati, da francoski šport životari dalje v znamenju neodločnosti in nedoslednosti. Ta pojav niti ni posledica dejstva, da je Francija razkosana v dva dela kakor niti ne okol-nosti, da je bila telesna vzgoja obvezno uvedena za vso mladino, temveč samo posledica popolnega pomanjkanja vsake av-ritete v vrhovnem vodstvu, ki je zagrešilo največ v pogledu zatiranja tako kvarnega profesionalizma. Borotra se je rešitve tega vprašanja na razne proteste lotil tako, da je za ukini- k, a M Neizprosna usoda je pretrgala nit življenja moje ljubljene in nepozabne žene, hčerke, sestre, vnukinje, snahe, svakinje in tetke, gospe ng. Julije Palma roj. Meska ■ strojni inženjer v cvetu mladosti 28 let, po dolgi in mučni bolezni. Pogreb se vrši 27. t- m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Zadružna ulica 9 — Kodeljevo, na pokopališče v štepanji vasi. LJUBLJANA — BEOGRAD, dne 26. julija 1941. Žalujoče rodbine: PALMA, ing. MELKA, JAKSIMOVIC, KUMANUDI, JAKLIČ to boksa dovoU najdalj« rok — S let, ▼ kateri dobi naj bi posamezne športne zveze postopoma razredčile vrste pro-fesionalov. Pri tem posla pa se je hotel vmešavati torid vrhovni športni komisariat, da celo v čisto tehničnih vprašanjih, kar je zadelo na odpor v strokovnih zvezah, ki so nalašč nagajale pri izvedbi vsakega Borotrovega ukrepa. Te razmere so privedle tako daleč, da v zadnjem času vsak dela po svoje; pravila in odloki »e ne spoštujejo, kdor ima dobre zveze, lahko prejme kakršna koli dovoljenja, lahko prestopa iz kluba v klub in podobno, tako da nihče več ne ve, kdo je prav za prav zadnji in odločilni faktor v tej »organizaciji«. Največ nereda v tem pogledu Je med boksarji, nogometaši in kolesarji Tako na primer je boksarska organizacija v popolni krizi Večina funkcionarjev s predsednikom Bourdariatom na čelu je podala ostavke, čeprav se o vzrokih sklepa ve samo toliko, da je prišlo med člani posameznih odborov do nepremostljivih nasprotstev. Nič bolje ni v nogometnem taboru. Glede prestopa igralcev iz kluba v klub kakor tudi glede načina prvenstvenega tekmovanja so ukrepd vsak dan drugačni. Število klubov v najvišjem razredu je zelo majhno in zato je federacija sklenila, naj ti klubi igrajo — ločeno v zasedenem in nezasedenem delu — za prvenstvo najprej jeseni, po enomesečnem odmoru pa naj spet začnejo z enako konkurenco za pomladansko dobo. Po tej rešitvi bo imela torej Francija v end sami sezoni šest različnih prvakov. Vse narobe je tudi pri kolesarjih, kjer je po razpustu stare UVF prevzel predsedniške dolžnosti v kolesarski federaciji mladi dr. Zwalen, v nezasedenem delu Francije pa ima glavno besedo neki Ba-nino, eden izmed podpredsednikov. Ta dva moža si medsebojno mečeta samo polena pod noge; vsak dela na svojo roko, kolesarji pa na svojo. Odtod je prišlo, da številni dobri vozači iz nezasedenega dela kljub vsem ugodnostim zasedbenih oblastev sploh niso hoteli startati na dirkah za drž. prvenstvo v Parizu, zato pa je Ba-nino organiziral še svoje prvenstvo Francije, kjer je bil priznan zmagovalcu naslov prvaka Francije prav tako kakor onemu v Parizu (Vietto — Goutal). V stvari se je razvila ljuta časopisna kampanja, v kateri eni z »L'Auto« na čelu zagovarjajo Banina, druga pa žigosajo »despota« iz svobodnega pasu kot upornika in škodljivca za ves francoski šport. Športni komisariat dozdaj ni utegnil storiti ničesar za ureditev tega spora. Tako se popolnoma pravilno ujemajo mnenja vseh poznavalcev, da se barka francoskega športa močno ziblje in da dozdaj kljub vsem dobrim nadam še ni našla kapitana, ki bi bil dovolj spreten in odločen, da bi jo pri vedel v varen pristan. (Po »Gazzetti dello Šport«.) kakšna bo neki postava, kdo bo sploh igral, da bodo fantje s te ali one strani čim sigurneje spravili »dve pdki«. Ali Jih bomo, pravijo! Pa so ti stari gadje res kar čisto zaprli usta. Zato pa s tem večjo zagrizenostjo hodijo na igrišče Her-mesa in Ljubljane, mehčajo svoje kosti in vadijo svojo obilnost na ravnotežje. Včasih se kar resno zapode, seveda dokler jim sape ne zmanjka, včasih pa »treni- za£o> kar os liBmA kar lunin T stvareh pač več vzdržljivosti. Sicer pa, bodite tarez skrbi. Ce gledate njih nogomet, niti slab ni, to se mora reči. Saj je med njimi še celo nekaj takih, ki še danes mečkajo travo po naših igriščih. Vsak lahko pride pogledat to bitko. Dosti bo resnega nogometa in dosti zabave — prav kakor v nekdanjih dobrih starih časih. Italijanski tečaj LXXEL Ilirija - Primorje Nogometni dvoboj nekdanjih starih rivalov Ljubljane Saj poznate tisto pesem iz lepih starih časov Ilirije in Primorja: »Vsa Ljubljana se vznemirja, kar je fantov in deklet, ko Primor je in Ilirija brcat gresta nogomet« Res je bilo tako in te dni spet ni nič boljše, saj že vse komaj čaka na dan 3. avgusta. ko se »na igrišču, gnetlo vse bo kot v mravljišču«. Nekateri pravijo že, da imajo spet pripravljene trobente in zvonce, da bo »drukanje« starih časov čimbolj prišlo do veljave Pogovori tned prodajalcem in kupcem. Le frasi piti usate fra avvetori e venditori. V naslednjem navajamo izraze, ki so običajni pri kupovanju v trgovinah. Če imate možnost, naj eden prevzame vlogo kupca, drugi prodajalca, najprej s knjigo, potem brez nje. Po krajši ali daljši vaji boste v stanu, prosto uprizoriti prizor v trgovini, kakor se v resnici vrši. Predmete, ki jih kupujete, jih barvo, ceno itd. seveda vedno me-njujte. A. je avventore, compratore kupec; V. je venditore, commesso di negozio, ragazzo{-a) di bottega, prodajalec, trgovski nameščenec. l.Entrando in un negozio. A. Buon giorno; budna sera. V. Buon giorno, signore (signora, signori-na), in che posso servirvi? Che cosa desiderate signore? Ali, če je kupec že čakal: E voi, signore? 2. L avventore chiede quel che gli occorre. A. Vorrči comprare guanti. Si vor-rebbe dei guanti. V. Di che colore li volete? A. Di colore nero. V. II suo numero, signore? A Niamero 6. Ma favorite mostrarmi budna merce. V. Potete čssere sicuro, non teniamo che merce di qualita. Vi servono anche guanti grigi di pelle fina? A. Dateme-ne pure. V. Posso servirvi ancora di guanti di seta. A. Fatemene vedere. Posso provarli? V. Favorite pure, signore. Posso offrirvi anche questi guanti di filo? Che vi pare di questi guanti di filo? Non vi occorre ancora un paio di guanti di filo? A. No, grazie, non ne ho bisogno. A. Ci avreste una guida italiana delFAlta Italia? V. ficcola, signore, quest'e quella piu richiesta. — Mi rin-cresce, non ne abbiamo piu. A. Mi favorite un ombrello da acqua? V. Lo volete ricoperto di seta o di mezza seta? A. Vorrei uno di mčzza seta. V. A qual prezzo lo desiderate? A. Al prezzo solito (ordina-rio), non vorrei spender troppo. Ma favorite mostrarmene un maggior as-sortimento. V. Eccovene una budna col lezione, potete sceglier a vostro gusto. A Mi occorre una pena stilografica. V. Guardate se vi fa questa, il penni-no e d'oro buono. A. Potrči avere ua mazza, andante, da spender poco? V. Si, signore, come la desiderate, col manico ovvero col pomo? A. Potreste darmi un bocchino cTam-bra. V. Mi dispiace, li ho terminatL Vochboti. Si vorrebbe hoteli bi (mi), sicuro gotov, merce di qualit£ kakovosto blago, vi sčrvono ali vam služijo? ali potrebujete mogoče? pure le, samo, di-te pure le recite! pure di arrivare in tempo samo da dospemo pravočasno, pure di non vederlo samo da ga ne vidim, servire qd. di qc. postreči komu s čim, provare pomeriti, che vi pare kako vam ugaja(jo), l'Alta Italia gorenja Ital., solito navaden, spčndere potrošiti l'assortimento izbira, la collezio-ne zbirka, kolekcija, il gusto okus, que-sta cosa (non) mi fa to mi ni primemo, mi ni po godu, jI manico ročaj, il pomo glavič, il bocchino ustnik (za cigarete), 1'ambra jantar, mi dispiace žal mi je —mi rincresce, terminare končati, razprodati. Noi mangiamo=noi si mangia. V vsakdanjem govoru se pogosto rabi 3. oseba ednine povratne oblike navadnega glagola z noi ali tudi brez noi namestu prve osebe množine n. pr. Si vorrebbe=vorremmo, noi abbiamo bevuto=(noi) si č bevuto, noi cenia-mo = (noi) si cena, noi abbiamo pran-zato=(noi) si e pranzato, noi capia-mo = (noi) si capisce, noi sappiamo^ (noi) si sa. Iz zasedenega Pariza Iz zasedenega Pariza poročajo, da so nemške vojaške oblasti te dni zapustile prostore francoskega ministrstva za notranje zadeve in sosedna poslopja. Tudi iz prostorov državne in tajne policije na Plače Beauveau so se izselili. Te prostore so uporabljali izza zasedbe Pariza in sicer za glavni sedež svoje policije. Poslanik francoske vlade v Parizu de Brinon se bo zdaj s svojim osebjem vselil v izpraznjene prostore, kjer bo poslej ura-dovala generalna direkcija vlade iz Vichy-ja. Doslej je namreč uradoval v palači Matignon. Nemške oblasti so izpraznile tudi poslopje francoskega ministrstva za delo v Rue de Grenelle. S tem so omogočile povratek v Pariz vichyskemu državnemu tajništvu za delo. Nasprotno pa ostanejo nemške oblasti še vedno v prostorih zunanjega in vojnega ministrstva, admiralitete, poslanske zbornice in senata. Tudi ostale stavbe francoskih vladnih in upravnih poslopij uporabljajo nemške zasedbene oblasti še naprej. (NSERIRAJTE V „ JUTRU"! MARMETTE MATTONELLE EN CEMENTO PIASTRELLE CERAMICHE DA RIVESTIMENTO DI PARETI LAVORI IN PIETRE ARTIFICIALI LAVORI IN CEMENTO CEMENTO BIANCO GESSO TERRAZZO PLOŠČE CEMENTNE PLOŠČE KERAMIČNE PLOŠČE za STENSKO OBLOGO IZDELKI IZ UMETNEGA KAMNA CEMENTNI IZDELKI BELI CEMENT MAVEC %ALPEKO< societa industriale-costruzioni a g. 1., Lubiana gradbeno-industrijska družba z o. z., Ljubljana Uspešno oglaševanje le v »Jutru« ., - vf* 1 - J . ' ■ \ • r i-1. ,.'. jjg' Impresa eomunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Ljubljani f mm ■ I Bog je davi vzel k sebi v njenem 71. letu, po dolgem in hudem trpljenju, vso vdano in pripravljeno, našo predobro mamo Marijo Žitko • • s • C m mM S3W Truplo leži doma v Pleteršnikovi ulici štev. 13. Pogreb pa bo iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah v ponedeljek 28. julija ob 5. uri popoldne. Maša zadušnica bo v ponedeljek 28. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. LJUBLJANA, dne 28. julija 1941. Stanislav, Anica, Marija, Vladimir, Alojzij, Jožica, otroci; Gabrijela in Ojda, snahi; Stanko, Marija, Marjetka, Tonček in Anica, vnuki Lokale za pisarne v pritličju ali I. nadstropju iščemo v strogem centru za takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »JUTRA« pod »U. P. Tri.« f Užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je, previden s svetimi zakramenti, v 70. letu starosti za vedno zapustil naš skrbni soprog, oče, tast in ded, gospod Franc Roiina tolarski mojster in posestnik. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo 27. julija ob 18. uri iz hiše žalosti, Vodnikova ul. 89, na pokopališče v Dravljah. V LJUBLJANI, dne 25. julija 1941. ŽALUJOČI OSTALI Novi naslovi frančiškanska uL & Ali Vas zanima kaj Vam je usoda namenila? Obrnite se na astrološko posvetovalnico »FATA«, da Vam napravi Vaš osebni horoskop. Ljubljana, Masarykova c. 14/L levo (palača Grafike), tel. 29-70, pošt. predal 93. Laneno seme in vsa ostala oljnata semena kupuje tovarna olja HROVAT & KOMP. LJUBLJANA, Tyrševa e. la/in. Tel. 23-03 in 29-01 Dospela je zopet pošiljka novih italijanskih koles WOLSIT LEGNANO Močni, trpežni modeli. Lahki, športni s tremi prestavami. Lahka dirkalna. Pnevmatika PIRELLI VIKTOR BOHINEC — Ljubljana, Tyrševa cesta 12 (dvorišče) WWWWWWHM fNSERIRAJTE V „JUTRU"! Obnavljajte naročnino i »«m«v flt rm 8 HMefja, 2T. VIL lOCl-KDE CENE MALIM 06LA801 Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse I* —40, dajanje naslova an za Šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je I*. Za ženitve in dopisovanja se računa vseka beseda po L. L—, taksa ^ —-60, za dajanje naslova ali za šifro L. Z.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda b. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro U 2-—* Najmanj® znesek je L. 10.—. MaUvglasi Za pismene odgovore je priložiti L. L50 v mamicah Vise pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina L. 2.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutraw, Ljubljana. Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro X 2.—• V novo preurejeni gostilni točimo najboljša izbrana vina itd. Kuhinja po dosedanjih dobavah posreže in Vabi Podgrajska klet, Mestni trg X3. 17329-18 Kuhinjske dobrote Vam nudi gostilna Lovšin, Gradišče 13. 13436-18 Costilna Pod gozdom danes koncert na vrtu. Kraški teran, italijanski kjanti, daimatinec itd. 13441-18 Služb o.dobi Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova cli za šifro L 2.—. Poverljrve zastopnike v vsA večjih krajih ljubljanske pokrajine sprejmeta zavarovalnici »Assicurazioni Generali« in »Sava«, Ljubljana, Sv. Petra c. 2. 13308-1 Oskrbnik ncoženjen. nad 25 let star, ki je vešč v poljedeljstvu in vinogradništvu, dobi takoj službo. Naslov: graščinsko oskrbništvo Bajnof, pošta Novo mesto. 13228-1 Deklico staro 16 do 18 let, siroto brez staršev, pridno, čisto in pošteno, sprejmem k otrokom in pomoč v gospodinjstvu Predstaviti se: Gasilska 15/1. med 10. in 11. uto dopoldne. 13289-1 Dekle za vse ki dobro kuha, ljubi otroke. je čedna in pridna, dobi mesto pri nemški fami-liji v Ljubljani. Pogoj znanje nekaj nemščine. Predstaviti sc: dnevno od 4. do 5. ure popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13291-1 Dekle 15—«5 let, začetnico, išče knjigarna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13301-1 Pcstrežnico od pol 2. do 3 sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 13314-1 Gozdarja veščega nemščine v govoru in pisavi po možnosti italijanščine sprejme vcleposest-vc na Dolenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten gozdar«. 13344-1 Koncipienta samca, z nekaj prakse, — iščem. Dr. Malnerič Ignac, advokat, Črnomelj. 13343-1 Potnika s kolesom za kolonijalno blago sprejmem. Plačam potne stroške in provizijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S ko-le:o-n«. 13382-1 Več deklet prirtne zunanjosti, sposobnih prodate sadja v določenih stojnicah, sprejmem takoj, predstavite se v ponedeljek od 16. do 18. v trgovini Danilo Dancu, Gosposka ulica 5. 13326-1 Cementiste 7 daljšo prakso, dobro iz-vežbane ter Dokladalce plošč dobro »zvežbane v oblaganju sten in tlakovanju sprejme za takoj »Alneko«, Ljubljana. 13373-1 Gospodično za spremstvo petletne deklice iz Ljubljane do Dubrovnika in nazaj za avgust in september iščem. Prosta vožnja, oskrba in plača. Ponudbe z navedbo družinskih razmer rn predizobraz-be na ogl. odd. Jutra pod »Dubrovnik«. 13407-1 Za opravljanje hišnega dela dobi stanovanje poštena ženska. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13383-1 Krznarskega pomočnika prvovrstnega, takoj sprejmem za stalno in proti dobri plači. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krznar«. 13464-1 Postrežnico iščem za enkrat na teden. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13353-1 Služkinjo sprejme gostilna Vitez, Breg 18. 13483-1 Službe išče Beseda L —.30. taksa —.60, za dajanfe naslova tU u Iifro I; Elektro-inženjer mlad, sposoben, jezikov vešč, išče zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elektro-inženjer«. 13191-2 Starejši vestni in pridni ključavničar, strojnik, prosi kakršne koli zaposlitve za najskrom-nejšo nagrado. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žrtev razmer«. 13277-2 Damska krojačica Gregorčičeva 12/11., levo, izdeluje vso damsko garderobo po zmerni ceni in prvovrstno. 13286-2 Avto-mehanik z zelo dobrimi spričevali, želi službo v Ljubljani ali v Novem mestu. Nastop po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avto-mehanik«. 13264-2 Mizarski pomočnik prosi Zaposlitve s hrano in stanovanjem. Dušan Filipič, Mozelj 11 pri Kočevju. 13345-2 Brivski vajenec z dve in pol letno učno do-bo išče mojsra v mestu ali na deželi. Marn Avgust, Rožna dolina c. 15, št. 20. 13347-2 Kolarsko orodje takoj pcceni prodam. — Vprašati pri Zaloker Rudolf, tov. kvasa, Vič-Trža-ška cesta 41. 13368-2 Opremljeno sobo za 2 osebi iščem za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čisto 2«. 13398-2 Uradnik vešč italijanščine, nemščine, knjigovodstva ter vseh pisarniških del, išče primerne zaposlitve — tudi kot zastopnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten«. 13419-2 TRGOVSKI sotrudnik pošten, agilen, z mirnim nastopom, verziran v ma-nufakturi, galanteriji, konfekciji, ki ima tudi veselje do potovanja, želi primerne namestitve takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popolna sposobnost«. 13356-2 Služkinja išče nameščenja za služkinjo. Stara sem 17 let. Čista in poštena. Vevče 72, p. Dev. Mar. v Polju. 13339-2 Učiteljica brez sredstev, ljubiteljica otrok, želi kakršne koli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učiteljica«. 13435-2 Boljše dekle vešče gospodinjstva in šivanja, išče primerno službo e»rent. tudi k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«. 13469-2 Vajenci (ke) Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova tU za šifro L 2.—. Krojaškega vajenca sprejme Žužek, Celovška cesta 57. 13379-44 Brivskega vajenca sprejme Bajželj Ivan, Sto-žice 175. 13403-44 Vajenca za manufakturno stroko sprejmem. Vprašati: Cesta 29. okt. 9'II„ vrata 16. 13420-44 Frizersko vajenko sprejme Stane Bradač, Medvedova 22. Ljubljana VII. 13334-44 Vajenca sprejme krojaški salon »Moda«, Ljubljana, Resljeva 8. 13434-44 INSERIRAJ V „JUTRU"! Pouk Beseda L —.60, taksa —»60. za daianje naslova tli ca iifro I> Klavir in klavirsko harmoniko poučuje gospa po uspešni metodi. Pride na dom. Na-v vseh poslovalnicah Jotra. 13274-4 Sedmošolka in osmošolka poučujeta poceni za izpite. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13303-4 Italijanščino, nemščino, francoščino poučuje dipl. učiteljica. — Kolodvorska nI. 11, priti. Informacije dopoldne. 13425-4 Sodobno italijanščino poučujem uspešno in hitro. Honorar in ure po dogovoru. Po želji takojšnja kon-verzacija v toskanščini. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Aktualno«. 13452-4 Prodam Beseda t —.60, taksa —60, za dajanje naslova «11 za iifro t 2«—» Menthol steklenice 10.000 komadov, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steklo«. 13215-6 Razno pohištvo za 2 sobi, porcelan in drugo poceni prodam. Ruska -c. 5, nova Javornikova. 13362-6 Predsobno garnituro sobno, visoko kredenco, več miz in stolov, gledališki daljnogled, fotoaparat manjši s filmi prodam. — Naslov v vseh posloval. Jutra. 13370-6 Pletilni stroj št. 8 ugodno naprodaj. šiška, Srbska 13/1. 13381-6 Otroški voziček globok prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. _13335-6 Otroški voziček globok, prodam. Kajfež, Šišenska c. 18 pri remizi. 13453-6 Otroški voziček športni, moderen, dobro ohranjen, prodam. Zglasiti se: Domobranska 23/11. 13451-6 13.250 votlakov razna vrata in okna prodam. Vodovodna cesta 73. 13446-6 Frizerji, pozor! Prodam moderni inventar za brivsko-frizerski salon. Ev. tudi na obroke. — Benda Vinko. Ljubljana, Erjavčeva 15. 13474-6 Pisalni stroj v kovčegu, še popolnoma nov, takoj ugodno prodam. Kovačič. Cigaletova 11. 13283-6 Otomane in kauče ugodno prodam. Gosposka 11. Tapetnik. 13295-6 Šivalni stroj »Pfaf« prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »2100«. 13355-6 Preproga perzijska, starinska, ugodno napirodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. Un tappeto antico e convenabile in vendita. L'indirizzo a Jutro. 13333-6 Kompletno etažno centralno kurjavo pločevinasti štedilnik Lutz in lončeno peč, vse brezhibno, ugodno prodam. — Poizve se: Poljanska cesta 7/1. 13374-6 Gradbeni les plohe, trame raznih dimenzij, razne deske ter ostali gradbeni les proda: »Alpe-ko«, Ljubljana. 13372-6 Zdravniške instrumente veliko železno omaro za instrumente, osebno tehtnico, instrumente za obdukcije, aparat za pneumotorar, Rontgen, diathermiio, so-Iujc, višinsko sonce in druge elektr. aparate, nekaj zdravn. kniig in časopisov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13416-6 Usnjen box plašč temnorjav, dolg, velik, dobro ohranjen, in nove moške gumi škornje prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13413-6 Klavirsko harmoniko 8 basov, prodam. Ogled pri »Prometu«. Napoleonov trg. 13412-6 Mesarsko tehtnico iz medenine za pritrjenje z vijakom, prodam. Ein-spielerjeva 15, Leben. 13401-6 Jedilno orodje rje prosto, res poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 120«. 13389-6 Več šotorov prodamo po ugodni ceni. Ogledati od 14. do 15. ure Florijanska 22. 13422-6 Voz zapravljivček ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13423-6 Železno posteljo zložljivo, žimnate madrace, svilene pokrivače, košaro za drva, korito za pranje perila, mizo, tehtnico z uteži, razne steklenice, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13393-6 Voz zapravljivček malo rabljen, prodam. Gostilna, Vegova ul. 10. 13473-6 Damsko in moško kolo novo in rabljeno, ter pisalni stroj, ugodno prodam. Sv. Petra c. 91/1. 13471-6 Perzijsko preprogo orig., staro, in dva orig. baročna fotelja, prodam. — ABC Ljubljana, Medvedova 8, poleg kolodvora šiška. 13465-6 Pisarniško mizo hrastovo, črno politirano, proda ABC Ljubljana, Medvedova 8, poleg kolodvora Šiška. 13466-6 Zlato verižico moderno, moško, za uro, lestenec, okrasni namizni prt, akvarij, lepo omrežje za okna, police, prodam. Od 2. do 4. Ključenko, Movi trg l/I., desno. 13463-6 Kratek klavir izvrstno ohranjen, črn, znamke »Original Stingl«, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stingl«. 134606 Kupinul Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie aaslova tU za iifro l MED vsako količino kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Med«. 12217-7 Steklenice-buteljke po najvišji ceni kupuje Me-darna, Ljubljana, Židovska ul. 6. 13123-7 Vrtno zemljo kupim cca 50 kub. metrov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Črna prst«. 13336-7 Železen štedilnik belo emajliran. dobro ohranjen, kupim. Mestni trg 13 13328-7 Kupim voziček mali rudel, za prevažanje blaga v skladišču Gernvac Kolodvorska 8, dvorišče. 13316-7 Nekaj vreč kupim. Ilirska 14. nova stavba. Samo popoldne od 6—8. 13472-7 Stelaže in pult kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pult«. 13468-7 Di!e stare ali rabljene, kupim. Pavlič, hišnik, Kolodvorska ulica 11. 13456-7 Berkel tehnico dobro ohranjeno, kupim. R., Sv. Petra cesta 83. 13432-7 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrav otrok«. 13396-7 GASSOGENI A CARBONE DI LEGNO GENERATORJI NA OGLJENI PLIN FMIGONUBEK PER TUTTE LE V E T T UR E, AUTOCARRI E MOTORI STABIL1 ZA VSE POTNIŠKE IN TOVORNE AVTOMOBILE IN STABILNE MOTORJE brevettato patentirano Speciale lavoro di fabbrica PREZZI B A S S I Specialna tovarniška izdelava NAJNIŽJE CENE Rappresentante generale: Generalni zastopnik : I. M. KENDA, Adler Service LJUBLJANA LUBIANA — KERSNIKOVA 2 Hitrozid aH Aristos zidake in Emona ali LGD-stropnjake kupim takoj, tudi manjše količine. Ponudbe: Race. Sv. Petra c. 39-13418-7 Stroj za rezanje papirja nad 60 cm širine, kupim. Šmartinska 24/1., desno. 13404-7 Električni hladilnik kupim. Ponudbe na Zdešar, Ljubljana, Sv. Petra 16 (trgovina Čekada). 13447-7 Dragocenosti Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslon tli za iifro L 2« Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir, Ljubljana, VVolfova ulica H4 Kolesa Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—. Prodaja novih damskih in moških koles. Frančiškanska 10, dvorišče. 13257-11 Damsko kolo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Krbavčič, Sv. Petra cesta 59. 13276-11 Kolesa nova in rabljena dobite pri Prometu,nasproti Križevnir ške cerkve. 13332-11 Damsko kolo kromano, nerabljeno, prodam. Naslov v vinotoču na Tyrševi 37. 13340-11 Moško kolo prvovrstne znamke, še popolnoma novo ugodno proda Gerovac, Kolodvorska 8, dvorišče. 13315-11 Moško kolo skoro novo, brezhibno, prvovrstno, prodam- Hrbud, Soška 5, Kolezija. 13431-11 Moško kolo v dobrem stanju kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra s ceno pod »Takoj "0«. 13440-11 Damsko kolo drap barve, zelo dobro ohranjeno, za 1.700 din naprodaj. Ogled od ponedeljka naprej. Gene-ator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 13392-11 Šivalne stroje in kolesa prodaja ugodno Triglav, Resljeva c. 16. 13470-11 Beseda I. —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za * šifro L 2.—. Radio Philips 6 plus 2. dobro ohranien, proda Nande Železnik, Verd, Vrhnika. 13322-9 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Knjige domače in tuje, posamezne ali ccle biblioteke, kupita. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi znanstvene«. 13311-8 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Pohištvo Prodam več spalnih in kuhinjskih oprav. Kurnik Jože mizar, Ljubljana, Zgornja šiška, Pod hribom 28. 12648-12 Pohištvo prodam zelo ugodno, kompletno za gosposko sobo, oz. pisarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. 13378-12 Sobo in kuhinjo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13375-12 Staro pohištvo poceni prodam. Ogled od 10. do 15. ure pri Lcjk, Marmontova ul. 57, priti., desno. 13369-12 Moderni spalnici naprodaj pri Zor Jože, mizarski mojster. Aljaževa c. 14, Ljublj. VII. 13414-12 Omara Biedermeier slog, tudi za knjižnico, nova, naprodaj. Ogled 4.—5. Naslov v vseh poslovalnicah Jura. 13406-12 Kompletno kuhinjsko opravo dobro ohranjeno, prodam. Marenčičeva ulica 5-1., — Moste. 13323-12 Kompletno kuhinjsko opravo skoraj novo prodam. Po*-šetenra 71, Kodcfjevo. 13324-12 Več spalnic m kuhinj iz vezanega lesa proda mizarstvo Venturini, zaloga pohištva, Florijanska ul. 31. Ogled od 2.—6. popoldne. 13448-12 Avto, moto Beseda L —.60, taksa —.60, dajanje naslova di ca iifro t Ford limuzina skoraj nov, z novimi gumami, naprodaj. Ogledati: Tomačevo 72, Ljubljana. 13265-10 Tovorni avto kamion, kupim. Ponudbe na Peič, pošt. predal 17, Ljubljana. 13245-10 Takoj prodam motorja: novega Pucha in Harley Davidson, 700 ccm z ali brez prikolice, ter kupim ali zamenjam za limuzino. Božo Omahen, Višnja gora. 13350-10 Bencin se ne bo več dobilo in se z njim brez izjeme, ne bo smelo več voziti. Zato si pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem v SPECIALNI GENERATOR DELAVNICI. Tyrševa 13, Figovec (levo dvorišče). 13390-10 Motorno kolo rabljeno, dobro ohranjeno, najmanjšega cilindra, kupim. Ponudbe: Tome, Tabor 13- 13410-10 Kupimo stare esebne ali tovorne avtomobile! Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec, levo dvorišče). 13400-42 Osebni avto z dobrimi gumami in dvema rezervama, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13438-10 iPiRIiSl Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE, Gledališka ulica 12. — Telefon 38-10. 13424-16 Beseda L —.t>0, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 2.—. Kavarno dobro vpeljano, oddam takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometni kraj«. 13292-17 Gostilno s tujskimi sobami, ugodno dam v najem s 1. avg. 1941, event. prodam. Kolodvorska ulica 41. Točne podatke istotam. 13290-17 Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Za daljše vožnje z avtom DKW se priporočam. Avtoizvošček, Ko-menskega 36-1. 13325-42 Beseda t- —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—» Lokal manjši, za mirno obrt, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna obrt«. 13394-19 Dva lepa lokala oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13388-19 Iščem prostor za ureditev delavnice manjše mizarske obrti. Prevzamem takoj ali po dogovoru. Moli, trafika Praprot-nik, Prešernova ul. 13442-19 Lokal na prometni točki oddam. Pojasnila pri hišniku, Tyr- ševa 36. 13445-19 Posest Beseda L —.60, taksa —.60, n daianifc naslova ali za šifro L 2.—. Prodamo: HISO trgovsko, trinadstrop-no v centru Ljubljane. — Cena Lir 600.000.—. VILO večstanovanjsko, z lepim vrtom. — Cena Lir 500.000.—. GOZDNO veleposestvo. — Cena Lir 2,300.000.—. PARCELE v Ljubljani in okolicu — Brezplačne informacije daje realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvet-ska 7, vis-a-vis »Slamiča«. 13427-20 Prodam parcelo za vilo, prekrasno (naokrog vrtovi), ca. 800 m2. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kobaridska«. 13287-20 Kopališče za 700.000 lir in parcelo v Ljubljani ca. 4000 m2 prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno odplačilo«. 13297-20 MLEKARNO na prometnem kraju v Ljubljani takoj prodam. Ga-brenja, Ljubljana, Beethovnova 15. 13298-20 Ugodno prodam parcelo v Dev. Mar. v Polju, blizu postaje. Naslov v vseh posloval. Jutra. 13351-20 Večstanovanjsko hišo ali parcelo v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen opis«. 13409-20 Prodam gozd srednje zaraščen, ca. 100 tisoč kv. metrov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gozd«. 13421-20 Hišo novozidano, dvonadstropno, šeststanovanjsko, v bližini nove gimnazije, takoj ugodno prodam. — Pojasnila daje realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvet-ska C. 7. 13426-20 Hišo v Ljubljani ali ožji okolici od 150.000 do 200.000 Din, s hipoteko tudi več, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«. 13296-20 Več gozdnih parcel četrt ure od železniške postaje, prodam. Cena od 10 do 40 tisoč lir. Informacije: Sbil, Novo mesto, Trdinova 24. 13229-20 Zaradi odpotovanja naprodaj parcela 2500 m2 na meji Ljubljane, zahod za stavbo ali skladišče. Po-nurbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 80«. 13380-20 »Posredovalec« Ljubljana, Aleksandrova 5, telefon 37-63 ima naprodaj: Palačo in trgovsko hišo v sredini mesta. Novejšo hišo z lokali, več stanovanji in veliko parcelo, na zelo prometni točki v severnem delu mesta. Hišo z vpeljano gostilno v severnem delu mesta. Novejšo hišo z vpeljano gostilno v vzhodnem delu mesta. Vogalno novejšo hišo z več stanovanji in lokalom v vzhodnem delu mesta. Večstanovanjsko hišo z lepim vrtom za Bežigradom. Komfortno enodružinsko vilo za Bežigradom. Novo tristanovanjsko hišo pri remizi. Trgovsko hišo z veliko hipoteko za L 122.000.— v vzhodnem delu mesta. Parcela v mestu na zelo prometni točki za tri- do štirinadstropno hišo. Več parcel Pod Rožnikom, Rožni dolini in v severnem delu mesta. Dva kompleksa blizu re-mize po L 15.— in 19.—. 13428-20 Hišo v centru prodam resnemu kupcu. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »500—1,500.000.—«. 13439-20 Posestvo obstoječe iz hiše in ca. 3000 m2 zemljišča v Štepa-nji vasi, ugodno naprodaj. Dalje več vil, hiš, parcel za strnjeni in prosti sistem prodaja KUNAVER, reali-teta, Ljubljana, Miklošičeva cesta 34, telefon 20-37. 13454-20 Prodam hišo trinadstropno, enonadstropno, hišo z gostilno ter hišo z večjim skladiščem itd. Parcele v raznih delih mesta in 30 do 70 oralov gozda na Dolenjskem. Kupim vsakovrstno nepremičnino v mestih ali na deželi. — Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10, telefon 35-64. 13449-20 Stanovanje Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro I 2.—- Enosob. stanovanje odstopim osebi, ki bi pomagala do 2 uri dnevno v gospodinjstvu. Ponudbe na odi. odd. Jutra pod »Prednost begunkam«. 13273-21 Dvo in trisobno stanovanje v novi hiši na Prulah oddam. Person, poštni predal 307. 13363-21 Trisob. stanovanje v centru mesta, visokopri-tličje oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 13359-21 INSERIRAJ V „JUTRU"! i S. A. DisHileria lojuore Streha Vl&istau&a in hafatoviteiž* UatiiaMka zttCHnka tikecicv. ta fUu anUca t Mia maica italiatia di ti^uauc DITTA ALBERTI - BENEVENfO Stanovanja Beseda t —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Trisobno stanovanje komfortno, v centru ali bližini, po možnosti solnčno, iščem za 1. september ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veliko stanovanje«. 13284-21a Trisobno stanovanje s pritiklinami iščem za 1. ali 15. avgust, ne v strogem centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S pritiklinami«. 13305-21a Enosob. stanovanje iščem za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enosobno«. 13411-2 la Stranka treh oseb išče za takoj stanovanje 1 sobe, kabineta in kuhinje s koščkom vrta ali tudi brez vrta. Najrajši v okolici Ljubljane blizu tramvaja ali avtobusne postaje. Ponudbe do 29. t. m. na ogl. odd. Jutra pod »Zadnji julij«. 13430-21a Dvo ali trosobno stanovanje iščem v bližini bežigrajske gimnazije, dvosobno s kabinetom, za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesorska družina«. 13437-21a Sobo s kuhinjo išče poročen mizarski mojster brez otrok. Sprejme tudi službo hišnika Vselitev možna takoj ali po žel'* ponudnika. Ponudbe na trgovino Stular, Tyrševa c. 13443-21a Prazno veliko sobo s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13285-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice in s posebnim vhodom oddam s 1. avgustom. Pirš, šišenska 22. 13342-23 Prazno sobo s posebnim vhodom v centru mesta takoi oddam. S souporabo telefona. Primerno za pisarno. Dekle-va, Tyrševa cesta 15-1., desno. 13327-23 Prazno sobo separirano, v novozgradnji, oddam s 1. avgustom. Ponudb. na ogl. odd. Jutra pod »Prvega«. 13377-23 Opremljeno sobo oddam s 1. avgustom. — Glinška 5, pritličje. 13417-23 Gospe ali gospodični oddam lepo prazno sobo. Dravska 16. 13415-23 Lepo sobo s souporabo kopalnice, oddam s 1. avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13395-23 Opremljeno sobo moderno, oddam s prvim avgustom, s souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13402-23 Opremljeno sobo za eno osebo oddam s 1. avgustom. Ogled od 11. do 16. ure. Bezrukov, Mestni trg 17/111., desno. 13386-23 Prazno sobo s souporabo kopalnice, oddam v Vegovi ul. št. 8/1. 13433-23 Opremljeno sobico oddam gospodični. Celqp-ška cesta 59/1. 13429-23 Čisto sobico svetlo oddam. Naslov ▼ vseh posloval. Jutra. 13364-23 Sobo za pisarno odda drogerija Hermes na Miklošičevi 30. Sobo oddam dvema gospodoma v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13349-23 Lepo sončno sobo s posebnim vhodom s stopnišča oddam s 1. avgustom Poizve se v oglas. odd. Jutra. 13365-23 Prazno sobo takoj oddam v Langusovi ulici 17, Mirje. 13358-23 Opremljeno sobo v lepi vili oddam. Možna souporaba kopalnice. Kar-lovška c. 1. Vila Zamasa. 13360-23 Sobo na Mirju opremljeno, sončno, oddam stalnemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13384-23 Sobo oddam solidni ves dan odsotni uradnici v centru. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13371-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice, oddam solidnemu gospodu. — Prule 27. 13455-23 Opremljeno sobo lepo in sončno, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13450-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam eni ali dvema osebama v vili s 1. avgustom. Idrijska ul. 13 (Stan in dom). 13459-23 Opremljeno sobico lepo, s posebnim vhodom, oddam s 1. avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah Juti a. 13458-23 Opremljeni sobi čisti, solnčni, išče boljša stranka za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 sobi«. 13293-23a Opremljeno sobo lepo, veliko, sončno v bližini Tivolija odam takoj. Cesta v Rožno dolino, Ko-cenova 6. T3338-23a Opremljeno sobo iščem za Bežigradom 2a 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100«. 13348-23a Opremljeno sobo veliko, za 3 osebe, po mož nosti s souporabo kopalnice iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3 osebe«. 13313-23a Preprosto sobico ali kabinet pri majhni družini event. z zajtrkom iščem za 1. avgust ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sem solidna in plačam točno«. 13341-23a Prazno sobo s posebnim vhodom, primerno, 20 do 30 kv. m ploskve in pristojno drvarnico iščem. Stanoval bom sam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vančec«. 13337-23a Malo sobico opremljeno, s posebnim vhodom, po možnosti s stopnišča išče kje v centru gospod. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »1. ali 15« Eno do dve opremljeni sobi s kopalnico, za tri osebe, po možnosti tudi s souporabo kuhinje, tudi na periferiji, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »13331«._13331-23a Iščem prazno sobico Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13457-23a Zakonski par z 12letno hčerkico išče veliko opremljeno sobo ali dve mali za takoj. Ponudbe ca ogl. odd. Jutra pod »Velika soba 22«. 13467-23a Opremljeno sobo s separiranim vhodom, ev. souporabo kopalnice v sredini mesta ali bližnji periferiji, išče mlajši, soliden gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«. 13385-23a Malo sobo s souporabo kopalnice, v sredini mesta iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra; pod »Soliden«. 13357-23a Državni uradnik z akademsko izobrazbo išče večjo, opremljeno sončno sobo, s posebnim vhodom, najraje s stopnišča, po možnosti s kopalnico, v kaki vili ali hiši blizu zelenja. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Sonce«. 13367-23a Pisarniške prostore v centru mesta iščem. Potrebujem pet prostornih, zračnih sob. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pet-sobni prostori«. 13475-23a Filatelija Modrijan Ljubljana, Miklošičeva sta 34, telefon 20-37 — prevzema naročila za kataloge Michel, Zumstein, Yvert, Senf. Zastopstvo za dr. Simičev album hrvatskih znamk. 13-39 Srebrno zapestnico široko, bosansko sem izgubila v petek popoldne od Preloga Tvrševa do Prelo-ga Židovska ulica. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v oglasnem oddelka Jutra. 133-S2-28 Pisalne stroje nove in rabljene, dobite pri Simandl, Ljubljana, Dvor-žakova 3. 13408-29 Generatorje različne velikosti za osebne in tovorne avtomobile, imj še po stari ceni na zalogi GENERATOR DELAVNICA Tvrševa 13 (Figovec. levo dvorišče). 13391-29 Informacije Interprete giurato della lingua italiana, zapriseženi tolmač za italijanski iezik dr. Mikuletič Fortn-nat. Kralia Petra trg 9 — teL 34-32 36-31 Kupim mladiče nemške ovčarje ali volčj*-ke ali ilirske ovčarje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Ovčar«. 13462-2} Foksterierje čistokrvne mladiče z rodovnikom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Foksterier«. 13461-27 Suhe gobe po naivišjih cenah kupa-jem. R. Višnovec, Florijanska 37, Ljubljana. 13330-33 M Beseda L 1.—, taksa —.60, za šifro L 2.—. Gospodična samostojna, solidna, žeU spoznati boljšega gospodi rad 35 let. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Sreča«. 13387-24 Bes»da L 1.—, taksa —.60, za šifro L 2.—. Upokojena učiteljica želi poročiti gospoda S lastnim stanovanjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutni pod »Starejši«. 13366-25 Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za k