35. številka.
Ljubljana, v petek 13. febrnvarja 1903.
XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto iJ5 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden [mesec 2 K 30 h. Za LJubljano b pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velia za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko *eč, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če ee trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Stališče avskultantov.
(Dopis)
Preteklo je leto dni, odkar se je v državnem zboru soglasno sklenilo, da se avskultantom gmotno stanje zboljša. Pri razpravljanju o dotičnom predlogu so se zedinili raznobarvni poslanci, slikali žalosten naš položaj in po pravici je eden omenil, da živi nas večji del avskultantov od dolgov. Že dejstvo samo, da je bil predlog sprejet soglasno, kar je v dunajskem parlamentu gotovo redka prikazen, bi moralo biti pravični vladi resen opomin in povod, da tej želji prej ko mogoče vstreže. Pričakovali smo tudi to z nekako mirnostjo, tembolj, ker je stvar sama ob sebi tako pravična, a obenem tudi tako malenkostna. Toda kako smo bili presenečeni, ko se v proračunu niti najmanj ni oziralo na nas.
Ni ga sloja, od katerega se toliko zahteva, kakor od avskultantov. Po dolgih napornih študijah, v katerih se je učil in navadil tudi stradati, že komaj čaka, da bi kmalu jedel svoj lastno-zasluženi kruh. Vstopi pri sodniji kjer ga takoj vpre-žejo kot zapisnikarja, med tem ko ponoči kuje dotične razsodbe. Kaj je njegovo plačilo? Nič.' In zraven tega še naj dostojno živi!! Mesto da bi dolgove plačeval, katere si je nakopal kot dijak, mora delati druge; navezan je Še zmirom na dobrotnike, kar gotovo škoduje njegovi samozavesti. Ali ni samo ob sebi umevno, da začne sodnijski praktikant — bodoči sodnik, slednjič dvomiti nad pravičnostjo pravice, ker se njegovo delo nič ne vpošteva, prezira ?
Sram ga že postaja, zakaj vsak navaden pisar se mu smeje: ta, brez vsake izobrazbe, ki zna komaj pisati in brati, dobi za svoje mehanično delo najmanj 60 K, avskultant b svojimi mučnimi študijami za svoje naporno duševno delo pa nič.
Če bi vprašali vlado, zakaj nam ne da zasluženega plačila, bi najbrž ne vedela dati veljavnega odgovora. Ako trosi tisočake v različne »dobrodelne namene«, je naš zahtevek gotovo tako utemeljen, kakor vsak drugi. Če pa že noče seči nalašč za nas v žep, naj nam vsaj da to, kar nam je itak namenjeno. Anano je, da se z denarjem, »prištedenim« s tem, da se avskultanta pusti brez kruha, poravnajo takozvane substitucije. Ali je pa tudi pravično, če se da uradniku osmega ali sedmega činovnega reda skozi več mesecev razun navadne plače in doklad še substitucija dnevnih osem kron. Bi ne bilo bolj prav, da bi se s tem denarjem dva avskultanta, oziroma pravna praktikanta plačala.
Čudno je, da vlada ne uvidi, kako si s takim postopanjem sama najbolj škoduje. Boljši, nadarjeni delavci vsi izstopijo v prepričanju, da si kje drugje lahko zaslužijo svojemu delu, svojim duševnim zmožnostim primeren kruh. Redko je število istih, ki so se obrnili iz poklica k sodniji. Denar je le važen faktor, tembolj za istega, ki že tiči v dolgovih. Vrhu tega mora priti vsak do vprašanja, za kaj, za koga pravzaprav dela.   Naravna posledica je, da
zgubi veselje, jenja v prejšnji pridnosti, če Že ne izstopi.
Toda vse bi se še dalo preboleti, če bi bilo to brezizjemno. Pa kaj še! Le ti ubogi Slovenec, kateremu je dala usoda slovensko mater, si trpin; tvojemu nemškemu tovarišu se godi popolnoma drugače, čisto dobro. On je manj zmožen, ker ne zna slovenščine, iz ravno tega vzroka manj dela, a dobi vrh svoje plače pod praznim naslovom »slovenski kurs«, v katerem se itak nič ne nauči, in le kar lenobo pase, še lepo nagrado. Očividno je, da so ti slovenski kurzi samo naslov, pri pomanjkanju drugega. Da se popol noma otresemo  naše  nevolje, ome-
nimo še nazadnje imenovanje, če slovenski avskultant že presuhopari potrebno število let in pripleze na kritični lestvici, na kateri so ga od vseh strani brcal*, hoteči ga ž nje vreči, do stopinje, ko je imenovan, kaj ga čaka? Zapustiti mora svojo ožjo domovino, katera se mu je tako priljubila, in za katero bi tudi rad žrtvoval svoj obolus. Mesto njega pa vsilijo tujca, ki nima niti potrebnih jezikovnih zmožnosti. Kot uradnik lomi in govori neko mešanico, ki je vse prej, kakor slovenski jezik. To je potem tista »nova slovenščina«, katero nam naši sovražniki mečejo pred noge. Kmet ne razume sodnika, ta ne kmeta, in če tako ne trpi ugled sodišča in zaupanje do njega, menda vendar ni dvomljivo.
Iz tega je razvidno, da tisti, ki bi morali v prvi vrsti braniti pravico, ta najsvetejši Čut človeka, isto sami najbolj teptajo.
Kaj nam je storiti? Naši pripomočki so seveda jako majhni in ne pridejo v pošte v, k večjem bi si nakopali disciplinarne preiskave. Edino upanje so naši zastopniki-po-s 1 a n o i, oni na] se potegnejo za nas. Ce tudi nam njih napor ne pripomore do izpolnitve vseh naših želj, ali morda tudi nobene, imeli bodemo vsaj zavest, da nismo zapuščeni.
Državni zbor.
Seja dne 12. februvarja.
Pred sejo je bilo podanih nekaj interpelacij, med drugim je interpe-peliral celjski poslanec dr. P o m-mer ministrskega predsednika kot vodjo justičnega ministrstva zaradi rabe slovenskega jezika v področju okrožnih sodišč Celje in Maribor. Ta poslanec ima namreč staro prakso, da vselej kriči kakor bežeči tat: Držite ga! Tako je storil po znanih   celjskih   rabukah   in   tako je
storil tudi sedaj na interpelacijo posl. vit. Berksa.) — Posl. Eisenkolb je interpeliral zaradi mobilizacije v Bolgariji. V interpelaciji se pravi, da govore vsa znamenja zato, da bo v Macedoniji napočila že v najkrajšem času velika vstaja. Sumi se, da to vstajo pripravlja in podpihuje Avstrija, in sicer delajo to stranke, katerim na čelu stoji grof Goluchowski. Ta minister, da združuje v svoji osebi vpliv vseh tistih nevarnih ele mentov, ki potrebujejo nasilnega velikega prevrata za dosego svojih egoističnih, ljudstvu in kulturi nevarnih ciljev. Jezuiti so zavezniki grofa Goluchowskega.
Na predlog posl. Kathreina se je drugo branje konverzijskega zakona razpravljalo nujnim potom. Posl. Ellenbogen je izjavil, da nima njegova stranka nič proti temu, toda le pod pogojem, da se s tem ne napravi prejudica za brambni zakon. Ako pa hi se skušalo tudi drugo branje brambne predloge rešiti nujno, bo to njegova stranka znala preprečiti.
Poročevalec o konverzijskom zakonu, posl. Steinwender, je predlagal, naj se sprejme vladna predloga glede konvertiranja obligacij enotnega državnega dolga. V generalni debati sta poslanca Menger in Kramar vztrajala pri svojih prijavljenih predlogih manjšine.
Za finančnim ministrom Boh m-B a \v e r k o m je govorit posl. C h o c, da je grda zloraba davkoplačevalcev, ako se pusti pri tej denarni operaciji sodelovati finančne »kralje«. Tudi pri valutni regulaciji je bilo tako, vsled česar so Rothschildi brez dela pobrali 10 milijonov dobička.
Posl. baron Morse y je izjavil, da je nedopustno, iti pod obrestno mero 4°/0. Avstrija je opravičena ne glede na razmerje z Ogrsko konvertirati vseh pet milijard državnega dolga.
Govorili   so  še v istem smislu
Ofner, Strobach in Stein-w e n d e r.
V specialni debati so govorili Kramar, dr. Derschatta, Starzin-ski in Menger. Kramafev predlog se je odklonil, sprejel pa M e n-gerjev predlog ter se opustila beseda »k večjemu« pred 4" 0. Zakon se je potem sprejel tudi v tretjem branju.
Danes je zopet seja.
Kaj je konverzijski zakon?
Že par sej se bavi poslanska zbornica s konverzijskim zakonom, t. j. s konvertiranjem državnega dolga. Poslanci so se pridno vdele-zevali debat za predlogo in proti njej, finančni minister je povdarjal na dolgo in široko važnost konverzije ter namigaval, da je patriotična dolžnost zbornice, odobriti predlogo, kakršno priporoča vlada, ker hi nastala sicer usodna komplikacija. Velika večina javnosti pa niti ne ve, zakaj se pri stvari gre. In vendar je to zadeva, ki reže v meso davkoplačevalcem. Gre se namreč za obre-stovanje državnega dolga, katerega je še napravila država, ko še ni imelo ljudstvo nikake pravice pri vladanju govoriti. To je blaženi preostanek absolutizma. Ti dolgovi so se prvotno obrestovali s 5%. Ker pa se je leta 1868. uvedel na dolgove državni davek, potisnila se je obrestna mera na 4 2* #. Ker pa so se od tedaj razmere spremenile, spremenila se je tudi denarna vrednost, a naša država plačuje še vedno stare obresti od svojega denarja, tako da dobivajo upniki za svoje obligacije, ki imajo n. pr. nominalno vrednost 100 gld. obresti za 102 gld. In sedaj se gre zato, da se obresto-vanje zniža od 42» # na 4° 0, kakor sploh obrestujejo vsi javni denarni zavodi. A finančno ministrstvo se je balo, da bi vsled tega mogli upniki
Iz življenja bednih ...
Novela. — Spisal Sorin. (Konec.)
Kdor je prišel pri njem v zamero, temu se je gotovo slabo godilo. Po rabil je vse pripomočke, tudi najslabše in najostudnejše, samo da se je maščeval.
Ta človek se je začel moji materi takoj v začetku njenega prihoda laskati. A ona se ni brigala zanj, ampak ga je nasprotno prezirala.
Takrat je bila stara dvajset let in, kakor so pravili ljudje, lepa, da je ni bilo z lepa take v mestu.
Ko je Ferdinand uvidel, da na tak način ničesar ne opravi, napne druge strune.
Moja mati ni bila navajena tako hitro delati, kakor je morala v tovarni. In tedaj jo je začel Ferdinand fie priganjati. Vedno je kričal nanjo, Ce tudi ni bilo treba, ni čuda, da je v takem položaju včasih skoro oma gala. Toda Ferdinand je vedno kričal nanjo in ji žugal, da jo bo zatožil Pri predstojniku. In to je res storil. Dobivala je od tedaj manjše plačilo.
A to mu še ni bilo dosti . . . De-1*1 je toliko časa, da jo je odpravil
iz službe. Zagovarjala se je pri pred stojniku, a vsaka beseda je bila zastonj.
Sedaj je iskala drugje službe. Toda nikjer je ni mogla dobiti.
Nekega dne dobi od Ferdinanda pismo. Pisal ji je, da lahko dobi zopet službo, a samo pod tem pogojem, če ga pride osebno prosit na stanovanje. Moja mati je raztrgala pismo na drobne kosce in je vrgla v peč.
Da bi ga šla prosit, ni mislila...
Ker vendar drugače ni mogla živeti, se je odpravila . . .
Po šesti uri, ko je bil prost, je šla k njemu . . . Mračno je bilo in mrzla burja je brila v obraz. Tesno ji je bilo pri srcu, ko je potrkala na vrata . . .
Vstopila je. Ferdinand je sedel na naslonjaču in nekaj bral. Njen prihod ga je malo presenetil.
In moja mati je začela praviti, čemu je prišla. Ferdinand ji veli sesti.
Sedla je. Pred njo je stala čaša in steklenica z neko tekočino.' Zeblo jo je, da se je vsa tresla. V srcu si je želela čaše pijače, da bi se malo ogrela.
Toda sklenila je, da je ne vzame, ako bi jo tudi Ferdinand ponudil, česar pa ni pričakovala . . .
Ko je govorila, je Ferdinand še pogledal ni, ampak je v enomer puiil
in gledal v tla. Potem ji je rekel, naj mu da pismo, da bo pogledal, kaj ji je obljubil.
Ona odgovori jecljaje, da ga nima. Nato jo on ostro pogleda. Vendar ji j e to vedenje ugajalo. Ko jo je vprašal, kam ga je dejala, se mu že skoraj ni upala odgovoriti; jecljala je ter nazadnje povedala, da ga je raztrgala...
Ponudil ji je Čašo pijače, češ, da bo lažje govorila ... Nekaj ji je govorilo: Ne pij, ne pij! A ona se ni mogla premagati . . . Pila je. Postalo ji je vroče. Začela je hitreje govoriti. Vino jo je omamilo. On ji je pa pripovedoval, da ni tako hudoben, kakor ljudje pripovedujejo . . . »Torej pismo ste raztrgali«, začne on. »To je sicer zopet kazni vredno, vendar naj bo!«
Nato hoče ona oditi. Toda on stopi pred njo ter pravi: »O, sedaj še ni vse opravljeno! Za službo je treba kaj več žrtvovati!« Ona se strese. Kri ji vskipi in s pestjo ga sune v prsi, da se opoteče . . .
Toda takoj se spomni, kaj je storila. On jo pa prime in divje vrže na naslonjač. Zavrtelo se ji je v glavi in padla je nezavestna na tla . . .
Drugo jutro ji je Ferdinand za slovo povedal, da ne more pri sodniji ničesar opraviti, ker je pismo raztrgala in ker on lahko priseže m
slugo vred, da ni bilo i.ikdar nobene ženske pri njem . . .
* *
Sedaj je živela kot živi toliko in toliko nesrečnih mater. Mene je povila pri oni družini, ki sva jo takrat zvečer videla v parku. Tam je dobila zavetje v mrzli zimi, da ni poginila mrazu in lakote z menoj vred . . .
Kaj sem jaz vse pretrpel za časa svojih študij, Ti je kolikor toliko znano.
Prejšnji teden sem se seznanil tu v Gradcu z nekim Otonom Z .. . — sinom mojega — očeta ... In kaj meniš, kdo je ta Z . . . Do sedaj ga nisem poznal, oziroma poznal sem ga, a samo po obrazu. — To je tisti kavalir, ki sva ga tolikrat videla, ko se je sprehajal po parku pred najinim stanovanjem z ono mlado deklico . . . Tudi deklico sem spoznal . . . Hči je one družine, — pri kateri je dobila moja mati zavetje . ..
Dognal sem vse, poizvedel vse . . . Sklenil sem se maščevati. Kri za kri . . . Dogodki se mi vrste pred očmi kakor sanje. Sam sebi skoro ne verjamem, da živim.
Ferdinand menda še živi. Naj le živi, a nad njegovim sinom se bom maščeval, dasiravno je moj, moj — Beseda mi ne gre iz ust . . . Maščeval se bom za svojo mater in za svoje dobrotnike obenem .. .
Polnoč je . . . Vse spi, le jaz bedim in čakam, da pride čas, ko se odloči moja usoda. Upam, da mu plačam! In če umrjem? . . . Potem vseeno! . . . Slutnja, slutnja, ta mi ne da miru . . .
Ko dobiš to pismo, bom že morda tam . . . Spomni se včasih svojega nesrečnega prijatelja!
Na svidenje morda tam . . .
Dr ago t in.«
Kadar sedim ob samotnih dnevih pri oknu in zrem doli na park, mi vselej pride v spomin Dragotin.
Zdi se mi, da se bo zdajpazdaj prikazal izza kake hiše — a ni ga več . . .
Še se sprehajajo zaljubljeni parčki po onem parku in takrat mi pride vselej pred oči moj prijatelj.
Kadar pa pridem do one beznice, ne grem mimo, ampak se vrnem. Ljubezen in spoštovanje do svojega prijatelja mi ne pustita, da bi šel mimo kraja, kjer mu je bilo rojeno gorje.
še se vračajo dnevi maja, ko se sprehajam nem in tih po onem hribčku nad mestom . ..
Zdi se mi, da še listje šepeta njegove nekdanje govorioe . . . Vse, vse me spominja nanj, le on se več ne vrne iz dalnje tuje zemlje ...
odpovedati svoje vloge državi. Vsakdo si lahko izračuni, kako zadolženo državo je prevzela ustava iz absolutizma, ako povemo, da je v letos njem proračunu za same obresti določenih 359 milijonov kron, in od te svote je 224 milijonov kron samo za obresti državnega dolga, ki se je napravil v dobi absolutizma, kar znači dolga pet bilijonov ali pet tisoč milijonov kron. V konvertiranju tega državnega dolga pa še tiči druga spletka. Ko se je leta 1867. sklepal dualizem z Ogrsko, se je Ogrska odločno branila prispevati za grehe absolutizma. Končno so se le dali pregovoriti, da so dovolili letni prispevek 29,188.000 gld. za obrestova-nje državnega dolga. Avstrija 164 mil., Ogrska niti 60 milijonov, to je tudi dokaz o pravičnem dualizmu. Razun tega jc Ogrom na voljo dano, ako hočejo plačati kapital v znesku, za katerega obrestovanje so se zavezali ter so potem rešeni nadalj-nega prispevanja, dočim jamči Av strija za ves dolg ter pač ni misliti na povračevanje kapitala, ker še obresti komaj zmaguje. Koliko bi se lahko popustilo na davkih, ako bi ne bilo treba plačevati teh 359 milijo* nov kron obresti od državnega dolga! _
Politične vesti.
— Tiskovni zakon je vendar prišel enkrat na vrsto v državnem zboru. Prvo branje je določeno za danes, ali pa vsaj za torkovo sejo. Da se debata preveč ne raztegne, se bode stranke omejile le na splošno stališče napram spremembi tiskovnega zakona.
— Brambna predloga. Ako bo brambni odsek predložil zbornici že danes svoje poročilo, se postavi drugo branje te predloge že na dnevni red torkove seje. Debata bo trajala ves prihodnji teden.
— V ogrskem državnem zboru je položaj obupen. Vlada je pripravljena državni zbor razpustiti, ako bo pričela opozicija dejansko obstrukcijo zoper brambno predlogo.
— Nove volitve v pruski državni zbor bodo meseca junija. Socialni demokratje so že postavili svoje kandidate. Boj bo vsled znanega cesarjevega govora zelo hud. Državni zbor reši le še budget ter se zaključi še pred veliko nočjo.
— Iz Macedonije prihajajo čim-dalje usodnejša potočiia. Vojna med Turško in Bolgarsko je baje neizogibna, ker je Turška uverjena, da si ne bo mogla ohraniti Macedonije, ako bi tudi vstajo zadušila, dokler aspirira Bolgarska na to deželo. Grška je baje ponudila Turčiji svojo pomoč, tudi Srbija bo najbrž proti Bolgariji v Stari Srbiji. V bolgarskih častniških krogih je veliko navdušenje za vojno.
Radoslav Štrboncelj.
(Dalje.)
Brumen je imel tehtne razloge za svoj predlog. Opazoval je namreč, da postaje diskusija med dr. Rodijem in prof. Piko vznemirljivo živahna in da skoraj krene na pota, ki vodijo v zračno dvorano št. 38 nove justične palače, na borzo klofut in psovk: pred kazenskega sodnika. Vsestranski dr. Rodi je bil namreč končavši velezanimivo poročilo o neki vrsti epidemične influence med jerebicami marijadeviškega revirja in o nalogah deželnega odbora napram temu vznemirljivemu pojavu prestopil na glasbeno polje, izrekel z dvema besedama svojo sodbo o Wagnerju, razveselil potem omizje z vestjo, da je uglasbil tri svoje lastne pesmi za samospev s spremljevanjem bobna in kitare; afo-ristično se je še dotaknil protialkohol-skega gibanja, podal poslušalcem svoje mnenje o bodočnosti „Zvona" in slednjič se lotil nazmotrivanja v ustroju današnjih gimnazij, ogorčeno obsojajoč srednjeveški način poučevanja na njih. Njegova predavanja so torej bila zelo mnogolična, a vsa so imela eno skupno dobro lastnost, da jih je namreč vsakdo lahko poslušal ali pa tudi ne, in v istini do tedaj niso znatno motila splošne zabave. Ali na zadnji predmet, gimna-
— Venezolanska kriza se ublažuje. Anglija in Italija sta zadovoljni s predlogom posredovalca Bowena, da se dovoli Nemčiji prednost pri venezolanski tirjatvi.
Dopisi.
Iz dežele. Klerikalno hinavstvo presega že vse meje in vsak količkaj pošteno in prepristransko misleč mož mora izraziti taki stranki le zaničevanje. Kako hinavsko piše škofovo glasilo v članku »Pozor na Gorenjsko«. Ti brezvestni brezdomo-vinci si drznejo očitati stvari, v katerih so največ krivi sami. Kaj pa je tem črnuhom vera? Ni li, samo debela molzla krava? In ravno tako j m je tudi gospodarska organizacija centrala gotovih dohodkov, od katerih pa kmetijski zadružniki nimajo nikakih koristi ampak zginevajo dohodki navadno v nikdar polnih bi-sagah blagoslovljenih in neblagoslov-ljenih odbornikov. Zadružniki imajo le to pravico, da plačajo redne in izvanredne primankljaje. Ti umazani dobičkolovci se zaganjajo, kakor stekli psi v »Trgovsko in obrtno društvo«, očitaj* mu denuncijanstvo in ga hočejo učiti, kako naj deluje v prospeh malega in srednjega trgovca, kako naj se pomaga mladim trgovskim močem na noge v izpo stavljenih krajih. Kako so dosledni! Doma davijo v konsumih trgovce, katere naj trgovsko in obrtno društvo podpira, a v krajih kakor Ma-renberg, kjer konsumi ne vspevajo (se že ve zakaj), naj se etablirajo mlade trgovske moči brez denarja in »trgovsko in obrtno društvo« naj jih podpira. Če se pa posreči tej mladi trgovski moči teren obvladati, naj se ustanovi »konsum«, a trgovcu vrat zavije. Bore malo jim je ležeče na slovenstvu, ali je ali ga ni. Tem Žlindrarjem je le za dobiček, naj potem oskubijo koga v imenu vere ali pa v imenu konsuma, da je le oskubljen, pa je dobro. »Trgovsko in obrtno društvo« se je ves Čas svojega obstanka intenzivno brigalo za klerikalno gospodarsko organizacijo, in da se je marsikak križ naredil Čez njene račune, ker se je društvo poprijelo z vso silo da zasleduje različne nepostavnosti in goljufije, katere so se in se še vrše po različnih konsumih, radi tega jim je društvo pravi pravcati trn v peti in gospodarska organizacija ve, da ima v društvu čilega, neizprosnega a poštenega nasprotnika, kateri biča vse nepostavnosti. V »Slovencu« pa patentirani tat časti in spreten v ovadu-štvu, predbaciva našemu društvu ovaduštvo. Pošteno delajte, pa ne bede nikakih ovadb in pritožb. Gospodarska organizacija, kateri temelj je postal zelo slab, je preperela v jedru, tu bolj, tam manj. Neki cerkveni dostojanstvenik  se  je nekdaj
zije, se mu je vendarle vjel profesor Pika kakor sede senica na limanice. Čutil se je poklicanega, da se zavzame za napadeni učni zavod; temeljito pa tudi s čutom je zagovarjal zaničevane latinske in grške preparacije in končal s pikro opazko, da očividni nevspehi gimnazijske vzgoje pri „nekaternikih" še ne opravičujejo po dr. Rodiju izrecne obsodbe, ampak jih je smatrati zgolj za tisto izjemo, ki potrjuje pravilo. Dočim je omizje s hrupnim krohotom pritrjevalo koncu profesorjeve polemike, je dr. Rodi zgolj prezirljivo nakremžil obraz in si hladnokrvno naročil klobaso z zeljem, posnemajoč petelina, ki tudi v najhujšem boju ne pozabi jesti.
V tem stadiju je stavil Brumen svoj gorenji predlog.
Debeli Poljanec, nenaklonjen slehernemu razburjenju in vrhutega vsaj tudi slabe volje, ker ni dobil svoje vsakdanje večerje, okisanih vampov, markiral je zdehanje, izjavil da gre spat, ponovno Še parkrat zagotovil Ridija in gospoda Radoslava, da ga ni takega sulčarja na Kranjskem, kakor je on, potem je odkrevsal počasi in ponosito, kakor se spodobi to za dostojanstvenike druge vrste, katerih se pri pogrebih, misijonih, romanjih, procesijah in drugih takih prilikah še imenoma po  časopisih  ne omeuja,
pri vstanovitvi nekega konsuma izrazil: »Stvar, katero sovraštvo rodi, nima obstanka, ampak mora propasti«. Sedaj pa še nekoliko dokazov, da se mi ne bode predbacivalo, da pišem iz sovraštva do gospodarske zveze, ampak pišem iz zgolj ljubezni do našega dobrega, a še globoko v zmotah in fanatizmu tiČočega kmeta. Naši pseudo organizatorji trdijo, da je zadružništvo prešlo našemu ljudstvu v meso, v kri, skoro gotovo pa drugače v kri in ne tako, kakor ti mislijo. Gotovo je, da je prišlo Že v več krajih zadružništvo v kri in meso in tam pa najbolj, kjer morajo dokladati za izgube, katere so brezvestni svoj žep - organizatorji provzročili. Menim, da že v več krajih kolnejo in kleli bodo Še bolj, ko se kodo pričele različne ladje potapljati, in ko bodo sedaj nevarni krov največje organizatorske podgane jele zapuščati. Š«
Skrb za ubožce.
IV.
Čas „prosvete" v 18. stoletju spravi nekaj več gibanja v ta oddelek drž. življenja. Da ne bi bilo preveč revežev, se je prej delalo na to, da reveži ne smejo v zakon stopiti. Proti temu je bilo gospodarstvo, ki je prostega človeka zahtevalo in humaniteta, ki je boljše ljudi prevevala. V tedaj gospodarsko močnem meščanstvu najdejo ideje Herderja in Lessinga in druzih odmev. Trgovec Voght — (1788) razvija sistem za skrb revežev. Delavnice se za reveže snujejo. V Hamburgu v 18. stoletju govorijo, da nimajo beračev. Jožef II. tudi to stran vidi in hoče organizirati. Pestalozzi se usmilja revnih otrok. Iz tega navdušenja nastanejo prve zavarovalnice za udove, sirote, hranilnice.
Ali vse to tudi ni imelo pravega uspeha. Preveč se je v navdušenju hotelo storiti in navdušenje je ugasnilo, ko ni bilo hitro vidnih uspehov. Ali ostala je iz tega gibanja ta misel, da se ne sme prepuščati samo kaki cerkvi skrb za reveže kot monopol, da mora biti ta skrb občna, da morajo država, občina svoje delo opraviti in zasebniki. In vprašanja skrbi za reveže so postala mejnarodna. Narod se uči od naroda, da rešuje težavne probleme skrbi za reveže. Mej to gibanje so stopile državne vlade z obligatoricnimi društvi za delavce proti bolezni, nezgodam in že se pripravljajo obligatorična društva za preskrbljevanje invalidov dela. Fabrika stvarja druge razmere. Socijalisti gaz delajo ; social. demokracija sili na to. Delavska društva skrbijo za svoje člane, ko so ti brez dela; v bolezni skrbijo za zdravniško pomoč. Le za kmeta nobeden ne misli. Ta živi, bole-huje, umira na svojo pest. In mej njim je dosti reve. Pa tudi dosti pomoči od sosedov.
Na kmetih je življenje ustvarjeno na lastno pomoč. Od njega so se učili tudi delavci. Velikansko je danes že razpreženo zavarovanje. Zavarovalnice, ki jih uvajajo države obligatorično, so dosti pomoči v revi podale mestnemu in fa-bričnemu delavstvu. V velikih mestih, v fabričnih krajih je največ reve. In vedno se razširja krog teh obligatoričnih zavarovalnic. Država spo-
ampak se ga na tihem uvrsti med mnoge druge „neimenovane odličnjake".
Brumen je silil k odhodu, ali baš dr. Rodi in Pika sta bila gluha za njegove besede in sta sedela kakor pri-limana.
Dr. Rodiju si je bila pravkar prinesla domorodna delikatesa; porinil si je odličen kos klobase med zobe, odgriznil polovico žemlje in potem slastno cmakaje z nedolžnim pogledom na prof. Piko malomarno izjavil: „ Sploh pa smatram vse klasične filologe za imbecilne." In z veliko slastjo nesel je na nožu lep kupček zelja v usta.
Takega napada se prof. Pika ni bil nadejal. Potrkal si je s kazalcem desne roke na prsi, pogledal dr. Ro-dija tako uničujoče, kakor da ga hoče pri tej priči zapisati v razredno knjigo in s povzdignjenim in žugajočim glasom rekel: „Prosim gospod doktor, jaz sem klasičen filolog!"
Ali dr. Rodi je zgolj jednakomerno premikal čeljusti, skomignil z rameni, rekel: »Obžalujem, da ste!" in si privoščil izdaten  požirek Puntigamskega.
Tačas pa Pika po konci: „Vi ste sploh neizobražen Človek, barbar, saj niti jesti ne znate! Nož nosi v usta!!"
Dr. Rodi ni tisti hip nič bolj obžaloval, nego da je imel baš prazna usta, in mu je vsled tega onemogočen
znava svojo nalogo. Država tudi skrbi za občne bolnišnice. Mestne občine jemljejo to skrb v svoje roke. Mestne bolnišnice, hiralnice, sirotišnice so gospodarsko dobro urejene. Velikanske svote podarijo posvetni bogataši v namene odpomoči proti revi. Posebno se skrbi po teh premoženjih za otroke, za učečo se revno mladež.
Pl. Heydt v Eiberfeldu na Nemškem je sestavil sistem- za privatno skrb za ubožce. Ta sistem je vzet iz protestantovskih institutov reformacijska dobe, ki posebno povdarja individualiziran]'e te skrbi in dejansko sodelovanje zasebnikov tako, da eden sodelavcev le po 4 reveže oskrbuje. V zborovanju podpornikov in sodelavcev celega okraja se določijo podpore. Ta Elbefelderski sistem ima načelo, da se podpira le resnično potrebne in tako, da ne postane dobrota razlog revežu, da lenari, ampak le pomoč v najhujši bedi, zraven pa tudi spodbujanje k delu, k samopomoči po delu. Ženske same društva snujejo in stopijo v zvezo z okrajnimi zborovanji ter prevzamejo obiskovanje pri ženskah. Ženske znajo v zdajšnjem Času same račune voditi in imajo že dosti istega ponosa, da se tudi same spuščajo v ta podjetja brez pomoči duhovenstva.
Slovensko gledališče.
„Hoffmannove pnipo vesti"
katerih slava je vzplamtela zadnja leta nakrat iznova, ko se je pozabil grozni požar dunajskega Ring-gleda-liŠča (1881), je zadnje delo plodovitega francoskega skladatelja Jacquesa Offen b a c h a,Čegar karikaturne operete »Orfej v peklu«, »Lepa Helena«, »Geroldsteinska velika vojvodinja« i. dr. so med najpopularnejšimi in najboljšimi operetami svetovne glasbene literature. »Hoffmannove pripovesti« so prvi in obenem poslednji poskus OfTenbacha, ustvariti komično opero, ki se odlikuje z lahkotno, duhovito, pikantno melodijo in nekoliko po vršno instrumentacijo. Melodija je glavna moč Offenbachove glasbe in deluje na poslušalca vedno simpatično tako v posameznih točkah solistov, kakor pri nastopih zbora. Orkester opravlja večinoma posel spremlje valca, a vendar nastopa semintja tudi samostojno in zlasti zanimivo karak teriziranje nastopajočih oseb in dejanja. Takoj v prologu nas razvesele zbori popivajočih dijakov in se kaže v njih petju vsa živahnost, razposajenost in brezskrbnost mladeničev Graciozna je Hoffmannova romanca o »Klein Zaku«, v katero poseza tudi zbor z veselim refrenom. V I. dejanju stoji v ospredju Olimpija, ki poje ob spremljevanju harpe po melodiji prekipevajočo pesem. Ta humora polna arija ne postane vzlic svoji dolžini niti za hip enolična, ker jo vedno iznova oživlja komika, tičoča v navijanju avtomata, ki ga oskrbuje navi-hanec Coccinigiia. HofTmann nastopa kot ljubeči mladenič, ki se je zagle dal v svoji idealnosti celo v čudoviti stroj. Že v tem dejanju se pojavi tudi demonični duh pod krinko optika Coppelija, ki išče povsod prilike, kako bi škodoval ter končno razbije umotvor, ki sta ga izvršila s sleparskim fizikom. V II. dejanju je krasna bar-karola, ki jo pojo Giulietta in Nikolaj ter 11 i Ima n n, in ki nas uvede takoj v bujno benečansko ponočno življenje. Jako fin je tudi ljubavni duet z re-miniscencami barkarole, ki jo slišimo
veledramatičen trik } storil pa je, kar je bilo mogoče v istih okoliščinah. Vzel je s krožnika pred seboj ostanek klobase in ga zadrsal Čez mizo proti Piki: „Pa jo požrite no, če mi res ne privoščite niti te uboge ,.vcČerjice".
Brumen, Koklja in dr. Rudi so nato kakor blisk švignili iz sobe in niti časa niso imeli za seboj zapreti duri, ki sta skozi nje se takoj pridrvila noter domača dva psa meneča, da je njuna navzočnost neobhodno potrebna pri slehernem prepiru.
In prišla sta ravno prav! Pika ujevŠi klobaso z obema rokama jo zabrusi nazaj v dr. Rodija, psa pa se zapodita za dragocenim „aportelnom" in ga resnično ujameta, predno je za-devši dr. Rodija bas v novo batistno kravato, padel na jla. Pri silnem naskoku pa sta bila podrla dr. Rodija na tla in tako definitivno končala zanimivo diskusijo o gimnazijah z Rodijevem porazom.
Pri odprtih durih se je bilo nabralo precej radovednih gostov iz drugih sob . . . Profesor Pika je hitro vzel suknjo in klobuk in odšel, koj za njim pa je odkuril dr. Rodi prevdarja-joč potrebne korake vsled te svoje najnovejše afere 03 ex 1902, in — pri „rujavi žabi" sta ostala sama — dr. Ridi in Radoslav. (Da\je prih.)
končno še enkrat v medigri k III. dejanju. To dejanje tvori s svojo romantično dramatičnostjo vrhunec razburljivega dejanja. Težišče dejanja leži v sijajnih arijah Antonije, ki ima pač zelo težko pevsko nalogo. Poleg Antonije ima demon Mirakel velik del petja in efektne igre, dočim stojita Grespel in Hoffmann bolj v ozadju. Strahoto dejanja ublažuje nekoliko s svojo komiko sluga Franc. Epilog je kratek ter daje operi s prologom lep originalen okvir. Tudi tu ima zbor kratek nastop. Libretto je duhovito in spretno delo Julesa Barbiera. Odlikuje se z originalnostjo, ki je v OfTenbachovih operetah opažamo vobče. Snov je zajeta iz romantičnih povestij in pravljic najsijajnejšega nemškega romantika Ernesta Teodora Viljema Hoffmanna (1776 —1822.), pesnika, slikarja karikatur in vspehov bogatega komponista opere »Undine« (1816), ki se je pela v Berolinu ob največjem navdušenju 20krat zapored, dokler ni pogorelo gledališče. Hofl mann je bil sploh originalen, kakršnih pozna nemška umetnost malo. Rojen umetnik, je dolgo kolebal med raznimi strokami, a vendar ustvaril kot slikar in komponist, v prvi vrsti pa kot pisatelj krasna dela posebnega genra. Živel je v Lipsiji, Draždanih in od leta 1814. do svoje smrti v Berolinu. Dosegel je stopinjo apelacijskoga svetnika pri komornem sodišču, bil izvrsten uradnik, poleg tega pa je »prekrokal« vse noči do jutra ter po vinarnah in pivarnah zabaval sopivce — včasih najneizbranejše elemente — s svojimi groze in strahote, duhov in vragov polnimi ekstempo riranimi pravljicami in povestmi. Mnogo jih je tudi zapisal ter so naj-znanejša sledeča njegova dela: »Eli-xire dus Teufels«, »Nachtsttlcke«, »Se-rapionsbriider«, »Kater Murr«, »Lichte Stunden eines wahnBinnigen Musi-kers« in »Meister Floh«. Nasprotniki so ga napadali, da je brezveren ir nist in brezčuten egoist, a bil je v istini mehkosrčen, blag mož ter ga je cenil celo Goethe. Libretist ga je postavil kot junaka v sredo romantičnih dogodkov, ki so zajeti iz Ho: mannovih del. (Kosec priii.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13. februvarja.
— Osebna vest. Namestniški
tajnik v naučnem ministrstvu gosp. Filip baron Winkler, sin bivšega deželnega predsednika kranjskega, je imenovan okr. glavarjem na Nižjeavstrijskem.
— Žrtev razmer". Z Gorenjskega se nam piše: Podlistek »Žrtev razmer« postane lahko velike važnosti, če se izda v posebni knjižici. Naši ljudje so potrebni pouka, posebno na deželi. In sicer takega pouka, kakor ga je dobiti iz zapiskov »Žrtev razmer«, da ne bodo naše žene in naše hčere vedno krožile okrog farovžev, in da se bodo znali ljudje varovati »Marijinih družb«. O priliki bomo morda dodali še mi kak izgled in popisali novo žrtev razmer, katera žrtev je končno prišla pred c. kr. sodišče v Radovljici. V tem slučaju je imel tudi kaplan v škorenjcah na Bledu svojo vlogo Ljudje naj le spoznajo to črno gospodo. Ti božji namestniki preklinjajo vse liberalce in cele liberalne hiše, sodijo nevsmiljeno, sami pa nočejo biti sojeni in cvilijo kar se da, če se kateremu strga krinka z obraza. Će pojde tako naprej in če sedanjemu počenjanju duhovščine ne bo kmalu konec, pojdemo itak za Ricmanjci, ker hočemo biti varni pred temi »božjimi namestnik Prav ker je naš položaj tako neznosen, pričakujemo težko, da izida »Žrtev razmer« v posebni knjižici. Dobro pa bi bilo, da se izda v posebni knjiižici tudi »Klerikalizem in Še to in ono«, ker le tako je mogoče se ubraniti klerikalnega nasilstva.
Kmečki liberalec.
— Dogodki v Ricmanjih C. kr. okrajno glavarstvo v Kopru je doposlalo mnogim Ricmanjcem nastopni odlok: »Št. 1430. C. kr. okrajno glavarstvo v Kopru dne 9. januvarja 1902. Gospej N. N. v Ricmanjih. C. kr. okrajno glavarstvo ne more sprejeti Vaše protokolarične izjave od 28.januvarja t. 1, zadevajoče Vaš izstop iz rimsko-katoliške cerkve pri istočasnem pristopu v grško-kato-liško cerkev v smislu odstavka 6 zakona od 25. maja 1868 drž. zak.st 4 ' ker se razvidi iz navedene izjave, da  Vam  niso   znane  razlike med
rimsko katoliško in grško-katoliški obred in ker se ne more radi tega meniti, da ste izbrali novi obred iz lastnega prepričanja, kakor to zahteva odstavek 4. omenjenega zakona. Opravičeno je temveč mnenje, da ste oddala omenjeno izjavo v nenormalnem dušnem in čutstvenem stanu (§ 4. ministerialne naredbe od 18. januvarja 1869. drž. zak. št. 13), kateri je nasledek že dolgo časa trajajočih in zapeljajočih agitacij in podžiganj za pristop. Omenjena Vaša izjava izstopa nima torej nobene prave moči. Proti tej razsodbi Vam je prosto uložiti utok na c. kr. na-mestnistvo v Trstu potom c. kr. okrajnega glavarstva v teku 14 dnij po dnevu vročitve. C. kr. namest-niški svetnik Schaffenhauer.« To je nekaj tako nezaslišanega, da kaj ta-cega še celo v Avstriji ni bilo.
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v soboto, se ponavlja nova opera »Hoffman* nove pr i p o v e s t ta, ki je dosegla sinoči vsestransko najlepši vspeh. — V torek, 17. t. m., se igra L. An-zengrabarjeva drami »Krivopri-s e ž n i k«.
— Mlekarne   v Bohinju.
Opozorjeni smo, da mlekarn v Bohinju, o katerih govori naš včerajšnji dopis, ni ustanovil g. ravnatelj Gustav Pire, pač pa jih je ustanovila c. kr. kmetijska družba.
— Premembe posesti. Kren nerjevo suknarno v Vodmatu kupil je, kakor se nam trdi, g. Dragotin Hribar za 40.000 kron. — Hiso gospe K aro line Schemerlove ob Sv. Petra cesti štev. 31 je kupil tukajšnji kleparski mojster g. Alojzij Lenček za 28.000 kron.
— Razstava ženskih ročnih del obeta biti jako zanimiva Oglasilo se je že precejšno število gospej in gospodičen, da razstavijo svoja lepo dovršena dela. Razstava nam pokaže, s katerimi ročnimi deli se bavi naše ženstvo, katera stroka je najbolj razvita in kakšen je napredek glede tehnike in okusa. Pov sod, koder se prirejajo take umetniške razstave, dosegle so velike uspehe, bodi tudi pri nas tako. Učimo se pri razstavljenih delih, kaj imamo se pomanjkljivega, in Česa nam je treba k napredku in dovrše nosti, ob enem pa bodi bodrilo k pridnosti. Z ozirom na blagi namen prosimo vse gospe in gospodične, katere se še niso oglasile in imajo lepa dovršena ročna dela, blagovolijo naj se takoj oglasiti pri gospe Mariji Drenikovi, Kongresni trg, gospe Ivani Supančičevi, Erjavčeva cesta št. 1 in gospe Franji dr. Tavčarjevi, Breg št. 8.
— Iz Borovnice se nam poroča: Dne 11. t. m., popoludan okolu 3. ure, naznanil nam je tužni glas zvona požar. Gorelo je v kaki tri četrt ure oddaljeni, kakih 80 hišnih številk broječi vasi Sabočevo. Vsakdo, kdor pozna to vas, ki je skoraj vsa na kupu, z mnogimi večinoma s slamo kritimi poslopji, si je lahko predstavljal nevarnost. Naša vrla požarna hramba hitela je takoj na pomoč in splošna govorica je, da se je le nji zahvaliti, da ni pastala vsa ubožna vas žrtev požara. Sabožev-čani pa, ki so dosedaj navadno ga silce le nekako posmehljivo od strani pogledovali, niso mogli tega pre-koristnega društva prehvaliti in splošno je bila govorica: gasilci so nas rešili. Občudovati je bila res požrtvovalna delavnost naših gasilcev, ki bo pod spretnim vodstvom svojega načelnika g. Drašlerja takoj omejili ogenj in do večera je bilo večinoma vse pogašeno. Le oddelek požarne brambe z brizgalno ostal je na licu mesta za slučaj kake nevarnosti, vso noč. Pogorela je ena hiša in štiri gospodarska poslopja. Poškodovanci so bili zavarovani za svote, nesreče ni bilo, le gasilci so si pokvarili mnogo oprave, zlasti obuvala. Vsa čast in priznanje takim vrlim gasilcem, kakor tudi tukajšnjem« žen-darmerij8kemu postajevodju, gosp. Volku
— Vabila za veliko „Sokolovo11 maskarado »jarmarka
v Nižnim Nowgorodu« (Rusko), Be prično prihodnji teden razpošiljati. Klišeje za krasna vabila, katera je zrisal v ruskem slogu dr. M. Zarnik, je napravil f'jtocinkografični zavod 1 Sztran^ak na Dunaju. Kakor čujemo, sta gospica Šeroel, hčerka univ. Prof. in univ. dooent gospod Iljinski, ki sta rodom Rusa, z še nekaterimi Rusi, ki pridejo za ta dan v Ljubljano, prevzela aranžiranje ruskega salona« za čaj, kar bode gotovo ne kaj novega za Ljubljano. — Iz Perzije je dobil odbor obvestilo od ta Biošnjega ljubljanskega konzula, da je na poti v Nowgorod velika kara-
vana, katera popelje na semenj razno perzijsko blago in živali. Vsak dan se oglase nove skupine, tako da bode na pustni torek »Narodnem domu« zabave kakor še nikoli ne.
— Deželna zadruga dimnikarjev za Kranjska v Ljubljani. G kr. deželna vlada za Kranjsko je z razpisom z dne 5 januvarja t. 1, št. 27 064/02, dovolila ustanovi tev deželne zadruge dimnikarjev za Kranjsko s sedežem v Ljubljani. Vsled tega in ker ae tudi nekateri dimnikarji na deželi zanimajo za ustanovitev take zadruge, sešel se je pripravljalni odbor za to zadrugo dne 10. t. m. k razgovoru o ustano vitvi te zadruge, kateremu je iz pri jaznosti prisostvoval tudi zadružni instruktor gosp. dr. Račke r iz Gradca. Ko je gospod zadružni instruktor razložil pomen in potrebo take zadruge na Kranjskem ter po -vdarjal, kako koristno in hvalevredno deijujejo dimnikarske zadruge v dru gih naših kronovmah, razpravljalo se je o zadružnih pravilih ter sklenilo, da se ista ▼ najkrajšem času predlože visoki o. kr. deželni vladi v odobrenje. Takoj, ko bodo pravila odobrena, skliče se ustanovnih shod. Gospod zadružni instruktor je tudi obljubil, zadrugo vedno s sveti in dejanji podpirati, za kar mu je pripravljalni odbor izrekel najtoplejšo zahvalo.
— Litijski rokodelci-obrt-niki prirede 15. svečana v gostilni »Portuna« v Litiji veselico.
— Gledališka predstava
v Litiji pri kateri se je imel vpri-zoriti igrokaz »Ljubosumna k u harica« ali »Raz krin kani zape ljivec«   se ne more vršiti prej ko po končani seziji v deželnem gledališču v Ljubljani.
— ,, Kam nisko letovišče
po zimi". Po preteku 15 let vrši se v Kamniški čitalnici dne 15. t. m. sijajna maskarada. Ker odbor nikakor ni Stedil, da poda obiskovalcem društvenih veselic nekaj izvanrednega in mikavnega, zato je pričakovati, da se slavno občinstvo trudoljubivosti odborovi izkaže tudi to pot hvaležno z mnogobrojnim posetom najlepše predpustne veselice v našem mestu. Že okusno opremljena dvorana, izpremenjena v leto viščni park, nudila bode radi svoje mnogolicnosti vsakemu posetniku dokaj užitka. — Očarljiv utegne pa postati prizor, ko se prične ob zvokih orkestra v našem letovišču pravcati rendez-vous raznih pestrobojnih mask v elegantnih in originalnih kostumih. Prijavljenih je tudi precej eksotičnih tipov raznih narodnosti in šeg, ki žele omenjeni večer prebiti v naši sredi. — Za zabavo po-skrhe hudomušni klovni poleg nastopov divotnih skupin. Pozornost bode obračal na se marokanski sultan s svojo ubeglo izvoljenko- Istotako je tudi Giron prijavil svoj prihod, seveda ineognito, da poskusi v srcih ljubezniželjnih bitij svojo srečo, ker je baje silno nesrečen v svojem sedanjem stališču. — Objavili bi še več posameznosti a diskretnost nas veže, radi česar samo vabimo, naj nihče ne zamudi redke prilike ogledati si to čarno množico, ki bode naslajaje se ob krasotah planinskega raja mogočno vzbujala občudovanje vseh udeležencev. V romantično Bistrico bode prevažala električna železnica ljube goste izjemoma brezplačno, kjer bode na vznožju naših snežnikov tudi skrbljeno za dobro jed in pijačo po navadnih cenah. — Ker je pri obil^m številu vabljencev mogoče, da kdo ni dobil vabila naj se izvoli dotični oglasiti v trgovini g. Koželja, ki mu drage volje postreže ž njim. — Da se omogoči vstop na maskarado kolikor možno obilici posetnikov, so se cene primeroma zelo nizko določile v očigled velikim stroškom. — Torej na veselo svidenje v nedeljo !
— Dolenjski Sokol" uprizori v soboto Finžgarjeveara »Divjega lovca«. Igra se v »Narodnem domu«.
— Telovadno društvo „Sokol" v Pootojini priredi 21. t. m. svojo običajno maskarado v veliki dvorani »Narodnega hotela«. Koj po odstranitvi dekoracij — prirejenih za tako sijajno vspeli samski venček — iz dvorane, pričelo se je s pretvar jen jem in urejevanjem iste za »So kolsko maskarado«. — Kakor znano, je sokolska maskarada najbolj obiskana predpustna veselica v Postojim. Zanimanje za isto je — odkar so se začele maskarado prirejati, od leta do leta — večje. Soditi po pripravah, i letos noče zaostati za svo jimi prednicami, pač pa jih hoče še v marsičem prekositi. Odbor je vestno na delu ter hoče z raznimi pripravami presenečiti cenjene posetnike maskarade. Tako se je posrečilo dobiti za ta večer po dolgem prizade vanju odbora — čudovitega podzemeljskega moža a tremi sinovi, na-bajajočega ae v avetovnoznani »Po stojinski jami«. Tudi ae je prijavilo že več skupin z različnimi kostumi; mnogobrojni obisk iz okolioe in trga nam je obljubljen. Iz vsega tega je sklepati, da bode zabave dovolj, treba
je torej le dobre volje in malo več zanimanja, ko dosedaj za napredek postojinskega »Sokola«, posebno od strani tržanov. Dvorana bode čarobno razsvetljena, tudi za postrežbo bode kar najbolje skrbljeno. Kostumi so došli; kdor jih želi, naj se oglasi v trgovini br. D. Dolničarja, kjer ae dobe proti primerni odškodnini. Vo zovi bodo na razpolago; naročitev na iste vsprejema br. Pran Kuttin, kjer se dobe tudi izkazniee za maske. Brate društvenike, ki niso maakovani, se prosi, da pridejo v polni društveni opravi ter v kolikor možno največjem številu. Vabila se prično razpošiljati prihodnji teden; ako ga kdo slučajno ne dobi, naj blagovoli to oprostiti ter naj se oglasi, da ae mu isto dopošlje. Ker ima »Postojinski Sokol« desetletnico svojega obstanka in razvitje društvenega prapora pred očmi, bi bilo le želeti, da se cenjeno občinstvo polnoštevilno odzove vabilu ter tako vsaj deloma pripomore k izboljšanju tako revnega financialnega stanja. Torej na avidenje dne 21. 1 m. na »Sokolovi maskaradi« v Postoj ini! Na zdar!
— Iz Novega mesta. Dokaj let že bivam v Novem mestu ter se zanimam za društveno življenje in njega delovanje, a, žalibog, v zadnjem času je isto zelo nazadovalo, kar je pa gotovo le krivda nekaterih posamičnikov. Da se pa da pri resni volji in razumu nekaj doseči, dokazalo nam je naše marljivo prostovoljno gasilno društvo s svojo veselico, katero je priredilo dne 7. t. m. v Narodni čitalnici. Ta veselica je bila res nekaj posebnega, kajti združila je vse sloje našega mesta in vsakdo se je gotovo zabaval ter se gotovo ni čutil nikdo ponižanega ali oelo Žaljenega vkljub temu, da je poleg njega ali njega omizja sedel kak skromni meščan, obrtnik a svojo obiteljo. Čitalnični prostori so pa bili prenapolnjeni, kajti udeležilo ae je te veselice gotovo 400—500 oseb, katere so izražale svoje zadovoljstvo na tako lepo prirejeni veselici, čul se je samo en glas: take bi morale biti naše veselice. Veselični odbor se je pa tudi potrudil, da je zadovoljil vsakogar, on ni samo lepo — krasno okinčal čitalnični uhod, stopnice in vežo, temuč je tudi skrbel za primerne gostilniške prostore, njih razsvetljavo ter izborno kapljico Dolenjca. Tudi postrežba je bila za toliko občinstva primerno dobra, samo ko bi bila kuhinja malo boljša, a upajmo, da se ta nedostatek do prihodnjič tudi popravi. Dobitki, kateri so se ta večer pri srečolovu dobili, so bili fini, nekateri krasni in dragoceni, samo škoda, da je bilo premalo srečk in da ae ni začetek prodaje srečk po vseh prostorih občinstvu naznanil; kajti marsikdo ni dobil nobene srečke, ko bi vendar le rad iiael kaki spomin na to krasno vspelo veselico. Vojaška godba svirala je marljivo in izborno. Četvorke je plesalo nad 50 parov, a bi jih gotovo več še kakih 20 parov, da bi bil prostor. Smelo trdim, da je bila to najlepša in najmnogobrojnejše obiskana veselica, kar »Narodni dom« stoji, a upajmo, da nam naše prepo trebno in požrtvovalno prostovoljno gasilno društvo zopet kmalo tako veselico priredi, za kar mu bode gotovo vsakdo hvaležen in naši mladi — nekateri — izgubili bodo tudi tla za njih brezmiselno fra karat v o ni društveno življenje v Narodni Č -talnici in pri druzih društvih postalo bode zopet tako prijazno, kakor je bilo nekdaj in kakršno mora biti.
— Velika plesna veselica ,Zabavnega kluba v Radovljici1, katera se je vršila dne 7. sve čana t. 1. v prostorih gosp. Egidija Hirschmana se je nepričakovano dobro obnesla. Novoustanovljeni klub priredil nam je veselico, kakršne ni bilo možno že dolgo let prirediti in pri kateri bo bili le boljši sloji pre bivalstva mesta Radovljice in nje okolice zastopani. Zbranih je bilo okrog 80 oseb, med tem lepo število dam. Vkljub majhnemu prostoru udeležilo ae je plesa zlasti pa štirih kvadril, kotiljona in »Siroče« veliko število navzočih. S prepričanjem je možno reči, da zamore »Zabavni klub« z njegovim prvim nastopom s zadovoljnostjo gledati v prihodnost. Želeti je, da bi klub pod vodstvom neutrudljivega gosp predsednika dr. Vilfana vspeval tudi v prihodnje tako, kakor nam je v kratkem času pokazal in to tembolj, ker ae je v našem mestu dosedaj jako malo skrbelo bodisi za prirejanje zabavnih večerov, kakor tudi izletov itd. Pripomniti je še, da je bila kuhinja in klet g. Michl-na izborna, postrežba točna; naša godba na lok pa ne-utrudljiva.
— Samomor vojaka. Včeraj ae je v vojašnici v Metelkovih ulicah ustrelil vojak Joh. Reuter iz Ljubna na Štajerskem. Ustrelil ae je v sobi za moštvo ob Času, ko ravno ni bilo nobenega vojaka v sobi. Stoječ pri postelji, dal si je cev puške, v katero
je bil nalil tudi vode, v usta in je sprožil. Učinek strela je bil grozen. Otavo je razneslo na drobne kose.
— Hudo so mu jo godilo.
Ivan Leve, 30 let star, posestnik v TomaČevem št. 3, je šel 11 t. m. k avoji ženi Marijani Levčevi. s katero ne živi skupaj, v Obrije št. 11, občina Moste, da ji odvzame otroka in od pelje domov. V hiši pa so ga žena in njena brata Josip in Valentin Volta prijeli, zvrzali in ga tako pretepli, da je po životu ves črn. Imeli so ga štiri ure zvezanega. Mož je tako po škodovan, da so ga morali prepeljati v bolnico.
— S ceste« Včeraj zvečer je v Šelenburgovih ulicah, ravno ob Času, ko so šli ljudje iz gledališča, konj fijakarja Milana Pukelsteina na asfaltnih tleh spodrsnil in padel in se tako pretresel, da je na mestu poginil. Konj je obležal na cesti, dokler ni prišel konjač po njega. Star je bil že 30 let.
— Zaprli so danes popoludne šiviljo Angelo Sn.rečnik, rojeno leta 1880. v Braslovčah. Izvršila je več tatvin in goljufij. Izdajala se je za Angelo Magohč.
— Nezgoda nadporočnika. V brambovski vojašnici je nadporoč nik I. H. Busbach  na stopnicah spodrsnil in padel in si zlomil nogo pod kolenom.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 14 hrvatskih in 6 kranjskih izseljenoev.
— Izgubljeno reči. Natakarica Josip*na Pirčeva v Gospodskih ulicah št. 3, je izgubila od pošte po Prešernovih ulicah, čez Mestni trg in po Židovskih ulicah do »Zvezde« denarnico, v kateri je imela bankovec za 10 K in nekaj drobiža. — Na poti od Grosuplja do Ljubljane je bil izgubljen zlat poročen prstan, v katerem sta bili vrezani črki H. N.
* Najnovejše  novice.   P o-
narejanje p 1 e m s k i h diplom so zopet razkrili na Češkem. Zapletena je v afero neka sloveča pruska plemenitaška rodbina. — Svojega očeta je obesil in oropal hlapec Runge v Geestemiinde pri Hamburgu. — Bolezen saksonskega princa Friderika Kristjana se je obrnila na bolje. —P o n e v e rj en j e. V dijaškem podpornem društvu juridične fakultete na Dunaju se je zgodila večja defrav-dacija. — Don FranoMiliČević bosanski duhovnik, ki je mnogo deloval za zedinjene trojedne hrvaške kraljevine, je umrl v Mostam. — Glad na Ogrskem. V županiji biharski je nastal glad, ker je lansko leto toča pobila vse pridelke, a kužna bolezen pomorila svinje. — Ponarejalca denarja so prijeli v Oseku. Isti je Madjar Šandor Leszer. — Tretjo živo ženo ima danski pesnik Drachmann. Od dveh žen se je ločil ter poročil ravnokar tretjo. — Svojega otroka zadavil. Na Dunaju se vrši obravnava zoper 241etnega Čevljarja Kunschnerja, ki je zadavil svojega nezakonskega otroka.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 13 februvarja. Poslanska zbornica se je danes pred vso javnostjo nesmrtno csroešila. Danes je bilo na dnevnem redu prvo čitanje tiskovnega zakona »Slo se je torej za velevažno stvar, saj je časopisje najmogočnejše in najboljše orožje vsakega naroda in vsake stranke, kar je v naši pseudo ustavni državi posebnega pomena Vzlic tenu ni bilo navzočih niti 100 poslancev. Več kot pol ure je bilo treba čakati, predno je zbornica sploh sklepčna postala, a posamični govorniki so imeli kvečjemu po pet poslušalcev. A prišlo je še lepše Šest oglašenih govornikov je izgubilo besedo, ker niso bili navzočni Bili so to posl. Herzog, Riegar, Ofner, Seitz, Eldersch inPernestor-fer. Ljudje so se smejali, ker imajo poslanci sicer polno lepih besedi o tiskovni svobodi na jeziku. Wolf je po vsi pravici vpil: To je škandal. Kadar pa vlada kaj zahteva pridejo vsi poslanci C i ng e se je odpovedal besedi. J a w o r s k i je protestiral, da je prišel tiskovni zakon danes na dnevni red. Ryba je izjavil, da je vladni načrt absolutno nesprejemljiv. Razprava bo še danes končana. Prihodnja seja bo v torek. Na dnevnem redu bo brambna predloga.
Budimpešta 13. februvarja. Od sinoči divja tu siten orkan. S
tabačne tovarne je snel streho in jo vrgel na cesto. Ponesrečil ni nihče. Škode je 180.000 gld.
Dunaj 13. februvarja. Listi, katerih se poslužuje ministrstvo zunanjih del, poročajo, da je grška vlada Turčiji ponudila svojo pomoč proti bol-garskm aspiracijam naMa-cedonijo eventvalno na ta način, da bi organizirala čete grških prostovoljcev, ki bi se skupno s Turki bojevali proti Ma-cedoncem in Bolgarom. Turška vlada je to odklonila, češ, da njeno vojaštvo že zadostuje. Isti listi trde, da je tudi v Srbiji zavladalo veliko nasprotje proti Bolgarski in da bi se v slučaju bolgarske turške vojne Srbija poskusila osvetiti za Slivnico. Bolgarska računa s tako eventuvalnostjo in je radi tega zbrala ob srbski meji primerno število vojaštva.
Sofija 13. februvarja Vlada razglaša, da je vest o mobiliziranju dveh bolgarskih vojev neosnovana in da ima vlada vse-skoz miroljubne namene
Carigrad 13 februvarja. V solunskem okrožju je turška vojna uprava formirala dva nova polka konjenikov, med Se-retom in bolgarsko mejo pa se formira nov voj niz z amo v.
Atene 13. februvarija. Grška vlada razglaša, da ima dokazila, da se na Grškem živeči Mace-donci poživljajo naj v četah vdero v Macedonijo in se udeleže vstaje. Ti pozivi dohajajo iz Bolgarske.
London 13.februvarja. .Standard" sodi, da je vojna med Bolgarsko in Turčijo neizogibna. Sultan si je svest, da je Macedonija zanj izgubljena, tudi če v vojni zmaga, a bati se je, da se potem maščuje nad Armenci.
Borzna poročila.
Ljubljanska
l#Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurari dunaj borze 13. februarja 1903.
Naloibenl papirji.
4*2a/o majeva renta   .   . . 4 2% srebrna renta . . . 4% avstr. kronska renta . 4°/0     ,,    zlata „ 4° 0 ogrska kronska „ 4%     „ zlata 4% posojilo dežele Kranjske 4Vi°/o posojilo mesta Spljeta
4V.V«
Zadra
4V.«
1 10
4 V,#/0 bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/<> češka dež. banka k. o.
4°/ 2 o
Iq »i t* M
zast. pis. gal. d. hip. b. pest.  kom. k. o. z 10°/0 pr. .... zast. pis. Innerst hr.
„ ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 4l/>°/© i» CeSke iod. banke 4°/„ prior. Trst-PoreC lok. 2ei.
4Vtfl 4V,°
3°/o
dolenjskih železnic , juž. žel. kup. Vi Vi av. pos. za žel, p. o.
I Srečke. | Srečke od leta {1864 .   . . „      „   „    1860*/» • • it      m   1»    1864 . .
tizske......
zemlj. kred. I. emisije
»»      i*   H* »» ogrske hip. banke . srbske a frs. 100'—
turške.....
srečke    . .
Dan ar
10090 10090 101 45 121 05
99 701 12120!
99 75
100 —j 100—1
101 lOf 100- —i 100—1 101 35
107 201 101 —i
101 15 101 10
100-— 99 25 98-—i 99 50| 304 — 100 26
175 -186 — 248 -159 -268 76 265 25 260 -87 — 118 50 19 35 434 -86'— 73—1
73- — 55 Gtf
28-50;
74- — 74*—I
440 —
101*10 10110 101*65 121 25 99*90 12140
101 -
102 -
100 80
101 —
102 35
106 —
102 —
102 15 102 10
100 50 10025 99*— 100*50 306 — 10125
186 — 18H — 252'— 161 — 270 75 267 25 263 — 89-119 50 ftr35 438 — 90 —
77- — 77 — 56 60 29 60 76-
78- 50 444 —
1685 - 1596 —
691—! 692 —
745 50! 259 -715-— 394-—
74*5 50
861 — 71fr—
996 —
Basihka
Kreditne ,
Inomoflke B
Krakovske „
Ljubljanske „
Avstr. rud. križa „
Ogr.     „     „ ,
Rudolfove m
Salcburfike ,
Dunajske kom. „
Delalee.
Južne železnice '   .... I    56 — 57 Državne železnice .   .   ,   . |  603?0  694 50 Avstro-ogrske  bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgroke      . » Zlvnostenske        „     . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr.   . .
Bima-Muranji.....
Trboveljske prem. družbe .    401 -Avstr. orožne tovr. družbe    340 — Češke sladkorne družbe   . ) 168 —
Valrate
C. kr. cekin...... 1134
20 franki....... 19-OH
20 marke....... 2344
Sovereigns...... &196
Marke........ 117 (»7
Laški bankovci..... 95 40
Rubui........D »e 75,
Žitne cene v Budimpešti.
dna 13. februarja 1903. Termin. Pftemca za april ...  za 10 kg K BI        „ april ...   a 00 , ,
Koruza   „ maj.....50 „ „
julij   .   .   .    „  5U „ Ove«       „ april ...   N BO . .
Vidrino,
16^0 — 1657 — 487501  4 8 60 40*-
342 —
170*—
11-39 1910 2351 24 04 117 27 95 55 253 75
7 51
661 6-02 6 09 6 07
Heteorologično poročilo.
ViMa* Mđ morjem 80« a.   Sredmji mini tlak 7—0 tu
ft« Stanje uas i baro-°»"gH metra ™°Ja v mm
8.*
as
Vetrovi
Nebo
18. 9. zv    7S6 5
13. 7. aj. |7363 „  2.pop. 7367
3 7 sr. jsahod 10 jar. s vzhod
7*5 i si. aever
oblačno
oblačno đel. jasno
Srednja včerajšnja temperatura '60\ normale: —0 5°. Mokrina v 2\ urah: 0 0 mm.
Zahvala.
Za mnoge dokaze presrčnega
sočutja med boleznijo in ob smrti naše prerano umrle, nepozbne soproge, odnosno matere, stare matere, sestre in tašče, gospe
Ivane Morel
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem darovateljem prekrasnih vencev, vsem gg. uradnikom, posebno pa gg. postonj-skim pevcem za ginljive žalostinke, slav. učitelj8tvu za lep uvod mladine pri pogrebu in vsem tistim SOCuteCim, ki so predragi ranjki izkazali s svojim spremstvom zadnjo čast, svojo iskreno in toplo zahvalo.
(434)
Senožeče, 11. svečana I9u3.
Žalujoči ostali.
Trgovski učenec
s primerno šolsko izobrazbo, nekaj nemščine zmožen, sprejme se v večjo mešano trgovino na deželi.
Ponudbe naj se pošljejo uprav ništvu »Slov. Naroda« pod ,,trgovski učenec lOO". C294 - 6)
Stenografa
sprejme takoj not&r Hudovernlk
Plača po dogovorn. (402—3)
Hiša
v Spodnji Šiški št. 89.
s 4 sobami, 2 kuhinjama, z lepim jazgledom, pod Rožnikom, se prode. Več tam. (429-1)
Perlesov marof.
V soboto, 14. februarja 1903 plesna veselica.
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
z odličnim spoštovanjem
(433)_ H, Jerman.
zSla je knjižica
Cerkvene pristojbine
(SiolniiiB) 321-4
za Štajersko, Koroško in Kranjsko.
=   Cena S-* vin. =
Založil   1».   3p = ođ-a."o.
Rok Drofenik v Ljubljani
Florijanske ulice št. 33.
Filip Ropaš
lastnik c. kr. patenta za izdelovanje cementnih ro-vokopov in vodnjakov
v Spodnji Šiški
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. (390-3)
S£ Delo po najnovejši
iznajdbi.
Spričevala na razpolago.
Dragotin Puc
tapetar
zaloga pohištva mizarske zadruge v Št. Vidu
L j ubijana
Gostilna „Miraniar"
V soboto, 14. februvarja 1903 domača
esia ?
Svira meščanska godba.
Začetek ob 8. uri.     Vstopnina 40 vin.
Za obilni obisk se priporoča
z vsem spoštovanjem
(432^
Jitarija KlinseR.
Veliko iznenađenje!
V življenju še ni bilo enake prilike. 500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča preci-zijsfca anker ura s sekundnim kazalcem, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff žepnih robcev, 1 gosposki prstan s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec • ustnik za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža (novost), 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožefc s pripravo. 1 par man-šetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, 1 mični album s slikami, obsegajoč 36 naj-krasnejših slik, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo tako pri mladih kakor pri starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti poštnemu povzetju, ali če (431) se denar naprej pošlje
dunajska razpošiljalna tvrdka
Gh. Jungvvirth, Krakov A| 15.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Vabilo
na
domačo
katera bode
v soboto, 14, februvarja 1003 v Koslerjevi zimski pivovarni.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo.
K najobilnejsemu obisku vljudno vabi z odličnim spoštovanjem
(418-2)
Jltarija Srbežnik
restavrantinja.
lejžo
Varuj mvoJo ženo!
rZa vsako rodbino najvažu« [knjigo v otroških zadevah a čea tiuoć zahvalnimi  pismi poiilja diskretno za  90 vin.   ▼ »▼■ti*.
znamkah gospa
A. Mjftupa
Barlin S. W. 240 Lin-rfenstrasse 47
Pariška svetovna razstava 1900.
£AU DENTHBlcE DlJD0CTEUR F1EBBE
^L^PARIS ^
ioslawna ustna voda.
Dobiva s« povsod. (231—6)
Mannesmann-ove cevi
varilne In plinove cevi vsake obsežnosti in vse drugovrstne cevi razpošilja po konku-~~ renčnih cenah ■
Nemško-avstr. tovarna za Mannesmannove cevi
v J(omotavi, na Češkem. (437-d
Zastopniki v vseh večjih mestih.
ff
ANDROPOGON
44
(f znajclilclj P. Ilcrrnmnn, Zgornja. Polikava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekaša-joče nrrdniio zh r»Mt HMfi katero ni
nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, UI zabrani Izpadanje las In odstrani prati aje.
Značilno je, |da se pri pravilni rabi 2e čez 4 do 5ftednovJpopazi  močna rast
las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo
naravno barvo. — Mnogoštevilna prizna • nja   Cena steklenice S 14..
Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
(■lama zaloga In raapoiilljatev w IJiibljanl pri gospodu
.Vašo Petričic-u.
V zalogi imata tudi gg. E. Umalir in 1. pl. Trnkof/t v IJultlJanl in g. A. Krnit v Kran|u. Dobiva se tudi v Rovem mestu w lekarni pri „Anpelju".
"Preprodajalci popust. (213—4)
Stenografa
sprejme (439—1)
dr. SKolšeh, Saški trg.
Gostilna „Pri kroni".
———*-——-
V soboto, 14. svečana t. I.
plesna veselica.
Godba na lok.
Zadetek ob 8- uri zvečer.
K obilnemu obisku vljudno vabi z odličnim spoštovanjem
Peter Stepič
(440) gostilničar.
tea t Nnr-Ynt
samo 6 dni
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
»Francoske prekomorske Jriih".
• Edina
dir-ektna  in najkrajša črta.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino (2—4)
oblastveno potrjena potovalna pisarna IScl. Šmarda
v Ljubljani, Dunajska cesta 6
blizo znane gostilne ,,pri Figovcu".
WiUielmovo tekoče mazilo
.BASSORIN'
c. kr. prlv. 1871.
1 vrčič K 2, poštna pošiljate v = 15 komadov k 24.
\Vilhelmov c. kr priv. „Bassorin" je sredstvo, čegar zdravilstvo temelji na znanstvenih preiskavah in praktičnih izkušnjah ter se izdeluje izključno v le-
karni Franca Wilhelma,
c. in kr. dvornega zalagatelja
Neunkirchen, Nižje Avstrijsko.
Rabljeno kot mazilo, vpliva lečilno olajš-ljivo, manjša bolečine in miri bolesti živcev, kakor tudi v mišicah, sklepih in kosteh.
Zdravniki uporabljajo isto proti navedenim bolečinam, zlasti, ako se taiste javijo po močnih naporih na potovanju ali pri zastarelih boleznih; radi tega to sredstvo uporabljajo tudi turisti, gozdarji, vrtnarji, telovadci in kolesarji z najboljšim vspehom ter se hvali tudi od mnogih strani kot sredstvo proti mrče-sovemu piku. b 2721—4)
Kot znamenje pristnosti je na zavitkih vtisnjen grb trške občine Neunkirchen (devet cerkva).
Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi, se naravnost pošilja.
Izjava !
Vsi rokodelci c in kr. državne kurilnice t Š'iki izjavljamo tem potom, da g Franc Levičnik ni ni
kak strojevodja in ne uradnik, ampak navaden rokodelec, kakor mi drugi.
(427) Janez Koprivec.
JSCe se majhen, rabljen
koleselj
za enega konja.
Ponudbe sprejema Žužek, Fia- 1 nona, Istra. (414—2)
Stanovanje
v 111 nadstropji, s petimi sobami in pritiklinami (408-2)
se odda za maj-termin.
Povpraša se Pred škofijo št. 15.
Ko
praktikant
z dovršeno trgovsko šolo   in znanjem stenografije,   se  sprejme  z   dobro za četno plačo pri tvrdki   (H—35)
Edmund Kavčič
_v Ljubljani. _
Vabilo
PLESNI VESELICI
katera bode
v soboto, 14. februvarja 1903 v gostilni „Pri Primorcu"
na Tržaški cesti št, 13.
Začetek ob 7. uri zvečer.
Vstopnina 15 kr.
K tej veselici vljudno vabi
(430) gostilničar.
Vet "bilo
na
redni občni zbor
moških družbenikov
pogrebnega društva Marijine bratovščine v Ljubljani
ki se bo vrfiil
v nedeljo, dnć 15. t. m. 1903
ob tO. url dopoludnr
v mali dvorani Mestnega doma na Cesarja Jožefa trgu.
Dnevni rede
1. Poročilo predstojnika.
2. Čitanje zapisnika lanskega posled-
njega občnega zbora.
3. Volitev 3 odbornikov in 3 račun-
skih preglednikov. (436
4. Posamezni nasveti članov društva.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. želoznice v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž.   Ob  12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee,
Solnograd, Čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pari čez Klein Rfcifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare,
Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. «Trst-Monakovo direktni vozovi I. in
II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob i. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jaž. kol Proga ii Trbiža Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi 1 in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. url 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Duaaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega, mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne ia ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (i>
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000-—
Kupuje  ln prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko-munalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane  vrednostne papirje in      Z5a,-vsL3rva.3e   srečke proti vnovčuje zapale kupone. kurzal izera/tol.
Vinkuluje in  devinkuluje vojaške ±enitninske kavcije,
[•upt is likam ——le. HfcJQ        ftjf   B«rma naročila.
Podružnica v SPLJETU.
<3^= Denarne >lojre »prejema
I v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. (2975—32)
Promet s čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina ia tisk „Narodne tiskarne**
17