Poštnina plačana v gotovini. # URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik III. V Ljubljani dne 8. maja 1946 Številka 34„ VSEI 135. Uredba o ustanovitvi Geološkega zavoda za Slovenijo. 136. Pravilnik o povračilu stroškov za službena potovanja in 'šeTitve uslužbencem ljudske oblasti in državne uprave LRS. 11N A: 137. Odločba o dnevnicah članom davčnih komisij. Uredbe, navodilo, odredbe in odločbe vlade Ljudske republike Slovenije 4. člen Ravnatelj mora imeti fakultetno izobrazbo iz geološke stroke. On razdeljuje delo strokovnemu osebju in je odgovoren za vse delo zavoda. 135. Uredba vlade Ljudske republike Slovenije o ustanovitvi Geološkega zavoda za Slovenijo 1. člen Ustanovi se Geološki zavod za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Geološki zavod je samostojna državna ustanova in je podrejen neposredno ministru za industrijo in rudarstvo; vzdržuje ga ministrstvo za industrijo in rudarstvo iz posebne proračunske postavke. 2. člen Naloge Geološkega zavoda za Slovenijo so: a) da preiskuje vsestransko sistematsko in s sodobnimi znanstvenimi metodami površinske in globlje dele žemlje v prvi vrsti glede na potrebe rudarstva, poljedelstva, gozdarstva in drugih gospodarskih panog ter hidrografske razmere in termalne ter mineralne vrelce; b) da izdeluje in izdaja pregled ter detajlne gco-l°ske in agrogeološke (pedološke) karte vse Slovenije in njenih delov s posebnim ozirom na gospodarske potrebe; c) da na zahtevo državnih oblasti in ustanov ter za-Sebnih podjetij daje nasvete in strokovna mnenja v vseh ^devah, ki so v zvezi z nalogami zavoda; č) da izdaja poročila o delovanju zavoda in objavlja T svojih publikacijah izsledke in ugotovitve svojih članov lQ sodelavcev; d) da zbira dokazno gradivo (kamenine, fosile, rude id.) v svojem geološkem muzeju, ki je dostopen tudi rokovni javnosti; e) da opravlja nadaljnje naloge, ki mu jih poveri Ministrstvo za industrijo in rudarstvo. 3. člen Osebje Geološkega zavoda sestoji iz ravnatelja ter rokovnega in pomožnega osebja. Imenuje ga minister industrijo in rudarstvo. . 5. člen Strokovne moči so geologi, agrogeologi (pedologi), rudarski geologi, hidrologi, kemiki in asistenti. Za geologe se postavljajo diplomirani absolventi visokih šol, ki so imeli geologijo in paleontologijo za glavni izpitni predmet. Za agrogeologe (pedologe) se postavljajo diplomirani absolventi visokih šol, ki so imeli pedologijo za glavni izpitni predmet. Za rudarske geologe se postavljajo diplomirani absolventi visokih šol, ki so imeli poleg geologije tudi mineralogijo in petrografijo za glavni izpitni predmet. Za hidrologe se postavljajo diplomirani absolventi visokih šol, ki so imeli hidrologijo za glavni izpitni predmet. Za kemike se postavljajo absolventi visokih šol, diplomirani iz kemije. Asistenti (geološki pripravniki) morajo bili diplomirani filozofi-geologi ali diplomirani absolventi visokih' šol, oddelkov za rudarstvo, kemijo ali agronomijo. G. člen Pomožno osebje so pisarniške moči, kartografi, pre-paralorji, laboranti in služitelji. Pisarniško delo opravlja tajnik, po potrebi so mu dodeljene še druge pomožne moči. Kartograf naj bo po možnosti absolvent srednje ali strokovne šole, ki je spreten v risanju kart, Preparatorji in laboranti naj bodo, ako n[ geoloških preparatorjev in laborantov z večletno prakso, iz vrst dobrih, kvalificiranih delavcev iz delovodske šole. 7. člen Ravnatelj Geološkega zavoda sklicuje konference, ki se jih udeleže poleg strokovnega osebja predstojnik Geo-loško-paleontološkega instituta na univerzi, predstojnik univerzitetnega instituta za mineralogijo, petrografijo in nauka o slojiščih ter predstojnik univerzitetnega instituta za rudarsko geologijo. Na teh konferencah se določajo smernice za delo na terenu, podaja obračun o delu v preteklem lotu. in razpravlja o potrebi kreditov. ' 8. člen Natančnejše odredbe o ustroju in poslovanju zavoda in zavodovega muzeja predpiše minister za industrijo in rudarstvo. 9. člen • Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Ljubljana dne 7. maja 194(5. Minister za industrijo Podpredsednik vlade in rudarstvo: Ljudske republike Slovenije: Franc Leskošek s. r. Dr. Marijan Brecelj s. r. Pravilniki, navodila, odredbe in odločbe ministrstev vlade Ljudske republike Slovenije 136. Na podlagi pooblastila iz 44. člena pravilnika o povračilu stroškov za službena potovanja in selitve zveznim Uslužbencem, uslužbencem zveznih prometnih in ostalih samostojnih ustanov (Ur. list DFJ št. 36/328 od 29. maja 1945), predpisujem v sojlasju z zveznim ministrstvom za finance pravilnik o povračilu stroškov za službena potovanja in selitve uslužbencem ljudske oblasti in državne uprave LRS I. POVRAČILO STROŠKOV ZA SLUŽBENA POTOVANJA 1. Splošne določbe 1. člen Republičnemu uslužbencu, ki potuje po službenem nalogu dalj ko 3 km od svojega službenega kraja, priti-čela dnevnica in povračilo drugih stroškov po določbah tega pravilnika. 2. člen Republični uslužbenci po tem pravilniku so uradniki, uradniški pripravniki, zvaničniki, služitelji, pogodbeni in honorarni uradniki, dnevničarji, dninarji in delavci v službi vlade LRS in drugih nižjestopnih organov ljudske oblasti in državne uprave v LRS. Za delavce in nameščence drž. podjetij ta pravilnik ne velja. 3. člen 1. Za službeni kraj se šteje gradbeni okoliš kraja, kjer je uslužbenec postavljen ali dodeljen na službovanje. 2. V krajih, kjer sta ožji in širši gradbeni okoliš, je šteti za službeni kraj samo ožji gradbeni okoliš. 3. Ce nastane spor o mejah gradbenega okoliša, odloči pristojno gradbeno oblastvo. 4. Će stanuje uslužbenec zunaj gradbenega okoliša svojega službenega kraja, pa gre po službenem poslu v kraj, kjer stanuje, nima pravice do povračila stroškov po tem pravilniku. 4. člen t. Službeno potovanje se sme odredili samo, če bi se službeni posel ne mogel drugače opraviti. 2. O potrebi službenega potovanja odloči pristojni muedbodujalec.« 3. V nalogu za službeno potovanje mora biti navedeno trajanje in način potovanja ter namen in smer, če ni potovanje zaupne narave. 5. člen Službeno potovanje se mora opravi?! tako, da je za državno blagajno najcenejše. Dražji način potovanja se sme odobriti samo, če je promet prekinjen, kar se mora dokazati s potrdilom pristojnega republičnega oz. krajevnega oblastva, ali če je to v korist službenega posla, kar vsakikrat oceni in o tem odloči pristojni naredbodajalec. 6. člen Pri službenem potovanju se morajo uporabljati direktne prometne zveze. Kjer so take zveze, se za vsako prekinitev potovanja zaradi odmora ali prenočevanja dnevnica sorazmerno zniža. 2. Dnevnice 7. člen 1. Za čas službenega potovanja v mejah LRS gre tale dnevnica: Zap. Vrsta uslužbencev dinarjev št. 1 Uslužbenci od I. do IV/2 položajne skupine 120.—» 2 Uslužbenci od V. do Vlil. položajne skupine in pripravniki VIII. položajne skupine . . . 100.—i 3 Uslužbenci od IX. do X. položajne skupine in pripravniki IX. položajne skupine........... 80.~ 4 Pripravniki X. položajne skupine, zvaničniki, služitelji, dnevničarji, dninarji in delavci . . 70.— 2. Dnevnica se izplačuje po 1. odstavku tega člena za potovanja v kraje in območja, ki so razvrščeni v prvi draginjski razred. 3. Ce se opravlja službeni posel v kraju ali območju, ki je razvrščeno v drugi draginjski razred, se dnevnica zniža za 10 odstotkov. 4. Ce se opravlja službeni posel v krajih ali v območjih, razvrščenih v različne draginjske razrede, gre pravica do dnevnice po draginjskem razredu tistega kraja ali območja, kjer se je posel dejansko opravil. 5. Po 30 dneh bivanja v istem kraju, se zniža dnevnica za 20%. Odhod zaradi izvršitve službenega posla izven kraja, kamor je bil uslužbenec poslan, ne prekinja tega roka, če se uslužbenec vrne v ta kraj. 6. Po 5. odstavku tega člena se zniža dnevnica tudi uslužbencem, ki opravljajo terensko delo zunaj službenega kraja, čeprav hodijo iz kraja v kraj. Katero delo so šteje za terensko, se določi s posebnimi predpisi. 7. Uslužbencu, ki se v predpisanem delovnem času brez službene potrebe oddalji iz kraja zaposlitve, ne gre dnevnica za ta dan. Uslužbencu, ki med službenim potovanjem tako oboli, da ne more opravljati službe, pa se zaradi bolezni tudi ne more vrniti v svoj službeni kraj, gre dnevnica, dokler bolezen traja. Ce se zdravi brezplačno v javni bolnišnici, mu dnevnica ne gre. Da ne more opravljati službe in se vrniti v službeni kraj zaradi bolezni, dokaže s potrdilom zdravnika, ki je v javni službi. 8. člen 1. Cas za dnevnico se računa od dneva odhoda do dneva povratka. Za dan odhoda in dan povratka pripada po pol dnevnice. Za ostali čas trajanja potovanja pripada z.a vsak dan cela dnevnica, vt Če terja službeno potovanje manj ko 3 ure, dnevnica ne pripada. Ce traja službeno potovanje od 3 do 12 ur, gre polovica dnevnice. 2. Ce se vrača uslužbenec, ki je na službenem potovanju, med samim potovanjem v službeni kraj, se sešteje število ur, ko je bil na delu zunaj službenega kraja in se dnevnica obračuna po določbah prednjega odstavka. 3, Povračilo za osebni prevoz 0. člen 1. Za službeno potovanje po železnici, z ladjo, letalom ali avtobusom gre povračilo za vozovnico, in sicer: a) uradnikom in uradniškim pripravnikom za potovanje po železnici II. razred, z ladjo pa I. razred; b) vsem drugim uslužbencem za potovanje po železnici III. razred, z ladjo pa II. razred. 2. Če ima uslužbenec pravico do brezplačne vožnje na kateri koli podlagi in v katerem koli razredu, mu ne gre povračilo za osebni prevoz. 3. Ce ima uslužbeftec pravico do znižane vožnje, mu gre povračilo za znižano vrednost vozovnice tistega razreda, ki mu gre po 1. odstavku, ne glede na to, ali je pravico do znižane vožnje izkoristil ali ne. 4. Ce na železnici ali ladji ni razreda, do katerega ima uslužbenec pravico, mu gre povračilo za vozovnico tistega razreda, ki ga je mogel uporabiti. 5. Če se uslužbencu, ki mu gre nižji razred, po posebni službeni potrebi naroči, da potuje z ministrom ali uradnikom, ki mu gre višji razred, se mu prizna povračilo za vozovnico višjega razreda. 10. člen 1. Tam, kjer ni prometa po železnici ali z ladjo ali avtobusom kakega državnega ali drugega javnega oz. zasebnega podjetja ali ker. se ta prevozna sredstva ng dajo uporabljati, gre vsem uslužbencem in drugemu osebju v službi LRS povračilo za prevoz po 5.— din na km. 2. Pri terenskih delih ne gre kilometrina za hojo po terenu, marveč samo za pot do središča prostora, kjer se opravljajo terenska dela in obratno. Ce se to središče zaradi opravljanja dela na drugem prostoru spremeni, ima uslužbenec pravico do kilometrine do novega središča, če znaša razdalja več ko 3 kilometre. 3. Za priznavanje razdalje so odločilna potrdila pristojnega gradbenega oblastva. 4. Ulomek pod enim kilometrom se računa za cel kilometer. 5. Ce je na enem predloženem računu več razdalj, se vse razdalje seštejejo in se ulomek pri skupni vsoti računa za celi kilometer. 4. Povračilo za izredne stroške 11. člen Ce je imel uslužbenec ob opravljanju službenega posla izredne stroške, ki v tem pravilniku niso omenjeni, ki so pa po oceni pristojnega naredbodajalca bili potrebni za opravo poverjenega posla, mu gre povračilo po predloženem dokazilu. 5. Posebne določbe 12. člen Pogodbenim in honorarnim uslužbencem gresta za čas službenega potovanja dnevnica in povračilo drugih stroškov po predpisih tega pravilnika. Višina dnevnice in drugih povračil se določi po višini mesečne nagrade oziroma honorarja, t. j. po položajni skupini, kateri je uslužbenec po višini mesečne nagrade oz. honorarja najbližji. Dnevnice in druga povračila ne smejo biti višje ali nižje od tistih, ki so določene v 7., 9. in 10. členu. 13. člen Upokojencem gresta za čas službenega potovanja dnevnica in povračilo drugih stroškov, kakor da so v aktivni službi, in sicer po tisti položajni skupini, v kateri so bili upokojeni oz. po kateri se jim je pokojnina odmerila. 14. člen 1. Osebam, ki niso republični uslužbenci, pa so poslane na službeno potovanje, določi višino dnevnice in povračilo drugih stroškov za vsak primer posebej minister za finance po predlogu resornega ministra. 2. Za posamezne skupine izrečno določenih primerov sme predpisati minister za finance po predlogu resornega ministra dnevnico in povračilo drugih stroškov s posebno odločbo. 15. člen 1. Kadar je privatna bodisi pravna ali fizična oseba po zakonu dolžna plačati stroške za potovanje uslužbenca, opravljeno bodisi na poziv zasebnika ali pa po zakonskem oz. službenem nalogu, se pobirajo dnevnica in drugi stroški s tistimi zneski, ki so za takega uslužbenca določeni po tem pravilniku. 2. Za potovanje po železnici ali z ladjo veljajo določbe 9. člena. Uslužbenec mora uporabljati razred, ki mu gre po 1. odstavku 9. člena. Povračilo za celo vozovnico se mu prizna po predloženem dokazilu o plačanem znesku. 3. Zasebniki morajo za stroške položiti pri pristojnem uradu približno ustrezajočo vsoto. Iz položene vsote se izplača odposlanemu uslužbencu predpisana akontacija, po opravljenem poslu pa dnevnica !n povračilo drugih stroškov po predloženem računu, ki ga pregledajo in overijo kontrolni organi. Ce se po pregledu kontrolnih organov pokaže presežek, se vrne položniku, primanjkljaj pa mora položnik doplačati. 4. Ce se istega dne in v istem kraju opravijo potovanja za več oseb, velja, da se je opravilo samo eno potovanje, stroške pa morajo povrniti vsi prizadeti v razmerju s porabljenim časom, ki se mora ugotoviti za vsakega izmed njih v dnevniku opravljenega dola. II. POVRAČILO SELITVENIH 'TROSKOV 1. Splošne določbe 16. člen 1. Vsem uslužbencem iz 2. člena gre, če so premeščeni po službeni potrebi v drug službeni kraj, ne glede na oddaljenost od kraja do tedanjega službovanja, povračilo selitvenih stroškov, in to: a) osebna dnevnica in dnevnica za vsakega preseljenega rodbinskega člana; b) povračilo za osebni prevoz in za prevoz vsakega preseljenega rodbinskega člana in c) povračilo za preselitev pohištva. 2. Uslužbencem se povrnejo selitveni stroški od kraja premestitve do novega službenega kraja. Ce se ne seli iz kraja premestitve ali v nov službeni kraj, se upoštevajo tisti selitveni stroški, ki so ugodnejši za državno blagajno. 3. Selitveni stroški se ne povrnejo, če se selitev opravi, preden se je izdal akt, ki daje pravico do povračila. 17. člen 1. V obsegu kot je določeno v 16. členu, se povrnejo: a) republičnim uslužbencem po upokojitvi ter njihovim rodbinam v primeru uslužbenčeve smrti, selitveni stroški od kraja upokojitve oz. smrti do kraja nove naselitve. Na prošnjo ali za kazen upokojenim uslužbencem to povračilo ne gre; b) upokojencem, ki se reaktivirajo brez prošnje, to je po službeni potrebi, selitveni stroški od njihovega prebivališča do službenega kraja. 2. Ce se selitev ne opravi tako, kakor je določeno v točkah a) in b) prednjega odstavka, se določi povračilo po 3. odstavku 16. člena. 3. Pravica do povračila zastara, če se selitev ne opravi v 6 mesecih. Ta rok se računa za osebe iz točke a) 1. odstavka tega člena od dneva razrešitve upokojenega uslužbenca oz. njegove smrti, za osebe iz točke b) pa od dneva reaktiviranja. 4. Rodbini gre povračilo tistih selitvenih stroškov, ki bi pripadali uslužbencu, od katerega pravica izvira. 18. člen Kjer se da opraviti selitev po železnici ali z ladjo, se ne sme uporabljati voz, jadrnica, čoln ali kako drugo prevozno sredstvo na vodi, razen če bi bil ta način selitve cenejši za državno blagajno, ali če bi bil promet prekinjen. 19. člen Rodbino in pohištvo mora uslužbenec preseliti tedaj, ko odide na novo službo. Ce tega iz opravičenih razlogov ne bi mogel storiti, mu gredo ista povračila, ki so določena za uslužbenca, ki se seli brez pohištva. Ko preseli rodbino in pohištvo, se mu izplača razlika tako, da skupno povračilo selitvenih stroškov ne presega zneska, ki bi mu pripadal, ko bi bil selil rodbino in pohištvo takoj s seboj. 20. člen Za rodbinske člane po tem pravilniku se štejejo zakonska ali nezakonska žena in vsi otroci do dovršenega 18. leta starosti, ki jim je uslužbenec hranitelj. Izjemoma se štejejo za rodbinske člane tudi tisti otroci nad 18 let starosti, ki so za pridobivanje trajno nesposobni ali se redno šolajo, toda v tem drugem primeru samo do dovršenega 23. leta starosti. 21. člen 1. Ce sta mož in žena republična uslužbenca, pa se selita iz enega kraja oba v isti kraj, se šteje žena glede pravice do povračila selitvenih stroškov za rodbinskega člana ne glede na to, ali je premeščena po službeni potrebi ali na prošnjo. Ce je mož premeščen na prošnjo, žena pa po službeni potrebi, je žena upravičena do povračila selitvenih stroškov, mož se pa Šteje za rodbinskega člana. 2. Žena je upravičena do selitvenih stroškov tudi, če je poročena z upokojencem; v tem primeru se šteje mož za rodbinskega člana. Ce ima mož zasebni poklic, se ne šteje za rodbinskega člana, razen če bi bil nesposoben za pridobivanje in siromašen. Siromašnost in nesposobnost za pridobivanje se dokaže s potrdilom krajevnega ljudskega odbora. 22. člen Vdovci in vdove brez otrok in zakonci, ki živijo ločeno zaradi zakonskih sporov, pa nimajo otrok, ali jih imajo, toda se ne vdržujejo pri njih, se štejejo glede pravico do povračila selitvenih stroškov za samske. 2. Dnevnice 23. člen 1. Za čas selitve v mejah LRS gre uslužbencu osebna dnevnica, kakor za čas službenega potovanja, za vsakega preseljenega rodbinskega člana pa polovica njegove osebne dnevnice. 2. Ce je trajalo selitveno potovanje skupaj 12 ur ali manj, se kljub 1. odstavku 8. člena mora računati cehi dnevnica. 3. Povračilo za osebni prevoz 24. člen Za selitev po železnici ali z ladjo gre povračilo za osebni prevoz kakor pri službenem potovanju, za rodbinske člane pa povračilo za vozovnico istega razreda. 25. člen 1. Kjer se za selitev ne more uporabiti železnica ali ladja, ker teh prevoznih sredstev ni, gre vsem uslužbencem iz 2. člena tega pravilnika za vsak kilometer pota po 5.— din. Prav tako gre kilometrina po 5.— din tudi za vsakega rodbinskega člana. 2. Ob delni selitvi (člen 19. pravilnika) se izplača kilometrina za rodbino, določena v prejšnjem odstavku tedaj, ko se rodbina preseli. 4. Povračilo za selitev pohištva 26. člen 1. Povračilo za selitev pohištva se določi po tejle razpredelnici: Pri selitvi po železnici ati z ladjo Pri spliitvi 7. vozom: Vsem uslužbencem iz 2. čl. pravilnika Za prevoz pohištva Za zavijanje, odvijanje, izkladanje, prevoz na postajo in s postaje, nakladanje — razkladanje, poškodo- Za prevoz prtljage skupno povračilo Rodbinsko stanje do 5 km din za vsak nadaljnji km din do maksi-malne teže kg vanje in zavarovanje pohištva, za vs. k kilogram dejansko preseljenega pohištva samo do maksimalne teže do maksimalne teže kg samskemu 1000 50 350 15 z rodbino do 2 otrok 5000 0-40 din 120 tooo 30 z rodbino z več ko 2 otrokoma 7000 150 1200 40 2. Pri določanju povračila po prednji razpredelnici ’.e upošteva samo število tistih otrok, ki se selijo, 3. Uslužbenec, ki se seli po železnici, mora ne glede na to, ali je treba plačati za pošiljko voznino kot za kosovno blago ali kot za vozovni tovor, vpisati v duplikat tovornega lista v stolpec, določen za vpisovanje predpisanih ali dovoljenih izjav: »2elim, da železnica uradno ugotovi težo.« Ce ravna drugače, izgubi pravico do povračila, ki je določeno v prednji razpredelnici za zavijanje in odvijanje, prevoz do postaje in s postaje, nakladanje in razkladanje, poškodovanje in zavarovanje pohištva. 4. Pohištvo v teži do 2.000 kg se mora odpremiti kot kosovno blago. Ce bi se uporabil poseben železniški voz, se prizna tudi za težo do 5.000 kg voznina za vozovni tovor samo, če je enaka ali manjša od voznine, ki bi se plačala, ako bi se pohištvo odpremilo kot kosovno blago. Drugače se prizna samo voznina, predpisana za kosovno blago. 5. Ce se uporabi za selitev voz za pohištvo, se ne sme vpisati v tovorni Ust teža voza, niti za prevoz voza plačani znesek. 6. Povračilo za prevoz pohištva preko maksimalne teže se sme priznati samo uslužbencu, ki ima stvari, neogibno potrebne baš za opravljanje službe. 0 tem odloči minister za finance po predhodni oceni in predlogu resornega ministra. 7. Samskemu uslužbencu, ki se seli s pohištvom, ne gre povračilo za prevoz prtljage. 8. Uslužbencu, ki se seli brez pohištva, gre samo povračilo za prevoz prtljage. 9. Vse, kar je predpisano v 5., 6., 7. in 8. odstavku, velja tudi za selitev z ladjo, kolikor se da uporabiti za ta način seUtve. 10. Ob selitvi po železnici in z ladjo gre povračilo za zavijanje in odvijanje, prevoz do postaje in s postaje, nakladanje in razkladanje, poškodovanje in zavarovanje pohištva samo enkrat. 11. Ob selitvi z vozom se računa ulomek pod enim kilometrom za cel kilometer. 12. Za selitev s konji veljajo iste določbe, kot za selitev z vozom. 27. člen Ce se ne more pohištvo prepeljati z ladjo, ker ni redno uvedenih prog, marveč le s čolnom, jadrnico ali drugim vodnim prometnim sredstvom, gre povračilo kakor za selitev z vozom; pri tem se računa ena morska milja (1852 m) za en kilometer. III. SLUŽBENA POTOVANJA IN SELITVE V DRUGO LJUDSKO REPUBLIKO 28. člen Za službena potovanja izven mej Slovenije gre vsem uslužbencem: a) dnevnica; b) povračilo za osebni prevoz po železnici, z ladjo ali letalom. 29. člen Za potovanje v druge ljudske republike gre uslužbencu dnevnica po določilih 7. člena, 30. člen Za osebni prevoz gre povračilo po 9. členu pravilnika. 31. člen Ce osebe, ki niso v aktivni službi LRS, potujejo za račun republike v drugo ljudsko republiko, veljajo isti predpisi kot za potovanje na račun republike v mejah LRS. 32. člen 1. Za selitvena potovanja iz Slovenije v drugo ljudsko republiko, ali iz te v tretjo, dalje za selitev iz druge ljudske republike v Slovenijo, gre povračilo selitvenih stroškov, in to: a) dnevnica; b) povračilo za osebni prevoz in prevoz rodbinskih članov in c) povračilo za selitev pohištva. 2. Za ta povračila veljajo določbe 26. do 30. člena v zvezi s 16. do 24. členom. IV. DRUGE DOLOČBE 33. člen 1. Po vsakem službenem potovanju oz. selitvi mora uslužbenec predložiti račun, Id naj ima tčle podatke: a) ime, priimek, službeni naziv in položajno skupino uslužbenca, ki predloži račun; b) dan, mesec in leto, ko predloži račun; c) končni cilj in smer potovanja ali selitve; č) pri službenih potovanjih dan odhoda in povratka, pri selitvah pa dan odhoda in prihoda; d) vsoto, ki jo je prejel na račun potnih ali selitvenih stroškov in pri kateri blagajni jo je prejel; e) vse ugodnosti pri prevozu; f) število preseljenih otrok, kakor tudi dan, mesec in leto njihovega rojstva; g) zaporedno številko in list v dnevniku službenih potovanj. 2. V računu navedeni podatki se morajo preskusiti in na računu mora biti potrdilo, da se je službeno oz. selitveno potovanje opravilo. To potrdilo podpiše na računu za službeno potovanje starešina, ki je izdal nalog za službeno potovanje. Potrdilo na računu za selitveno potovanje podpiše starešina tistega urada, kamor je uslužbenec premeščen. Osebam iz točke a) 1. odst. 17. člena izda potrdilo krajevno oblastvo LRS. 3. Poleg drugih dokazov je treba priložiti tudi še: a) akt, iz katerega izhaja pravica do povračila potnih oz. selitvenih stroškov, v izvirniku ali overjenem prepisu; b) pri selitvi z vozom ali s konji potrdilo krajevnega ljudskega odbora kraja, od koder in kamor »e je pohištvo preselilo; c) potrdilo o plačani voznini za potovanje po železnicah in ladjah; č) dokazilo o plačanem prevozu prtljage, kakor tudi izvirne tovorne liste o plačanem prevozu pohištva z železnicami in ladjami; d) pri potovanju z vozom in za povračilo kilometrine potrdilo pristojnega oblastva o oddaljenosti kraja in e) račune in priznanice o manjših stroških po 11. členu pravilnika (poštne pristojbine itd.), napravljenih med potovanjem po službeni potrebi za račun republične uprave. 34. Člen 1. Vsaka službena ustanova, ki ima pravico izdajati naloge za potovanja, mora voditi dnevnik službenih potovanj za vse uslužbence, ki so potovali po njenem nalogu. Na vsakem računu potnih stroškov morata biti zapisana, preden se račun pošlje v odobritev in izplačilo, zaporedna številka in stran knjige, kjer je račun vpisan (točka g v 1. odst. 33. člena). 2. Dnevnik se vodi po časovnem redu, za vsako proračunsko leto posebej in mora imeti tele stolpce: 1. zaporedno številko; 2. ime in priimek uslužbenca, ki potuje; 3. njegov službeni naziv, 4. številko odobritve ali naloga za potovanje po vložnem zapisniku; а. dan, mesec in leto odhoda na potovanje; б. dan, mesec in leto povratka s potovanja; 7. število dni, prebitih na potovanju; H. popis potovanja; 9. številko predloženega potnega računa po vložnem zapisniku; 10. dan, mesec in leto, ko je bil potni račun vložen; 11. znesek računa, ki naj se izplača; 12. dan akontacije potnih stroškov; 13. znesek akontacije za potne stroške v dinarjih in 14. pripombe. Dnevnik je določen za kontroliranje službenih potovanj, kakor tudi, da se utemeljijo zahteve po kreditih za te namene. 35. člen Na račun potnih in selitvenih stroškov se sme izplačati pred potovanjem ali po opravljenem potovanju po približnem preračunu znesek do 2/3 skupne vsote. 36. člen 1. Vse terjatve po tem pravilniku zastarajo v 6 mesecih od dne, ko se je potovanje oz. selitev opravila. Ob delni selitvi (19. člen) se računajo roki za prijavo terjatve samostojno. 2. Ce st' je v/.ela določena vsota na račun potnih ali selitvenih stroškov, se mora predložiti v 30 dneh po opravljenem potovanju pravilen račun (33. Člen). Drugače se od republičnih uslužbencev izterja na račun vzeta vsota po upravni poti po splošnih predpisih o postavljanju prepovedi v korisl države. Ce osebe, ki niso republični uslužbenci, same ne položijo potrebne vsote, se odtegnejo na račun vzete vsote od kakršnega koli njihovega prejemka pri državni blagajni oz. se sodno izterjajo. 3. Ce je na račun vzeta vsota večja, kakor se po predloženem računu prizna po določbah tega pravilnika, se mora presežek takoj vrniti državni blagajni. Ce uslužbenec tega ne stori, se mora presežek odtegniti v smislu prednjega odstavka po upravni poti od prvih prejemkov. Tako je treba ravnati tudi, če je terjatev zastarala. 37. člen Tisti, ki predloži račun, je za resničnost predloženega računa in listin materialno, disciplinsko in kazensko odgovoren. 38. člen 1. Ta pravilnik avtentično razlaga minister za finance. 2. Pritožbe v sporih, ki nastanejo zaradi uporabo tega pravilnika, se vlagajo pri ministrstvu za finance. Pritožba ni dovoljena zoper račune, ki so bili izplačani brez kako pripombe tistega, ki jih je predložil. V. PREHODNE DOLOČBE 39. člen Dokler se ne izdajo novi predpisi o terenskem delit po C. odstavku 7. člena pravilnika, veljajo dosedanji predpisi. 40. člen Ta pravilnik dobi obvezno moč z dnem objave x »Uradnem listu LRSc Ljubljana dne 23. aprila 1946. Št. 101/11—1—1946. Minister za finance: Zoran Polič s. r. 137. Odločba Funkcija članov davčnih komisij je častna državljanska dolžnost. Ker pa so z opravljanjem te funkcije redno združeni stroški, odločam na podstavi 8. točke 42. člena zakona o neposrednih davkih, da se izplačujejo članom davčnih komisij kot povračilo za stroške oziroma za izgubljene dohodke dnevnice, če stroške oziroma izgubljene dohodke dokažejo s potrebnimi listinami. Te dnevnice znašajo za člane, ki niso iz kraja, kjer zaseda davčna komisija, po din 80.—, za člane iz kraja zasedan ja komisije pa po din 50.—dnevno; poslednjim se izplačujejo dnevnice le v primeru, če so pri sejah komisij sodelovali nepretrgoma vsaj 3 dni. Po tej odločbi je izplačevati dnevnice od dneva, ko so davčne komisije pričele poslovati. Dnevnice se izplačujejo v breme partije potnih in selitvenih stroškov ministrstva za finance. Ljubljana dne 18. aprila 1946. Št. 2527—1—1946. Minister za finance: Zoran Polič s. r. izuajB in 4alatia: Uprava »Uradnega lista l.KS« v l.jubljanl. Urednik: Pohar Robert; tiska tiskarna Merkur — ona v Ljubljani _ Uhaja vsako sredo in soboto. Naročnina: mesečno: din ^4.—. četrtletno: din 70—, polletno: lin 135.___4 celoletno: Pn 200.— Posamezna številka: prva pola din 2.50. vsaka nadaljnja začeta pola ^in 2—. — Uredništvo m uuittviiištvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. let, št, 23-52. — CeK. račun št. J4.M07. URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE četnik 111. Priloga k 34. kosu z dne 8. maja 1946. Številka 34. Sodna oblastva Zadružni register Vpisi: 546. Sedež: Črnomelj. (Okoliš zadruge obsega kraje: Jerneja vas, Čudno selo, Loka, Dobliče, Jel-ševnik, Tušev dol, Talčji vrh, Zajčji vrh, Otovec, Paka, Petrova vas, Butoraj, Zo-fenci. Lokve, Velika Lahinja.) Dan vpisa: 21. februarja 1946. Besedilo; Živinorejska zadruga z omejen'm jamstvom v Črnomlju. Zadruga je ustanovljena 23. decembra 1945 za nedoločen čas. ,, Na meh zadrugo je; a) da komisijsko izbira za pleme primerno živino svojih Zadružnikov ter vodi o teh živalih kontrolo, b) da vodi rodovnik in molzno kontrolo. Rodovnik mora voditi ločeno 2a pasemsko ustrezajoče in ostalo go-vr 'o. Molzno nadkontrolo in kontrolo rodovnika izvaja pristojna poslovna 2veza, c) da nabavlja plemensko živino, ^asti plemenjake in živinorejske potrebščine za svoje zadružnike ali posre-v.llie tako dobavo, č) da prevzema od planov mleko, ga predeluje in plačuje a njih račun po kakovosti in povprečno >er to mleko in mlečne izdelke vnov-^uie, d) da v dosego le naloge postavlja _ svojem gospodarskem okolišu zbiralce in po potrebi predelovalnice mleka, > da^ priskrbi in vzdržuje skup-® pašnike za živino svojih zadruž- .0v> f) da prireja za svoje zadružnike 'h'ske sejme, razstave, premovanja, jj 10kovna predavanja in kar še spada ^ pospeševanju živinoreje. — Za'adi ^Pešnejšega poslovanja opravlja za-U u8a delo po odsekih. — Vse te nalo-ž ^Prav-lja radi samopomoči in izbolj-lov'la 8°spodarstva svojih članov in de-Ša ?®Sa ljudstva. — Zadružni delež zna-s . ^0 din. — Vsak zadružnik jamči še ževes®tkrafnim zneskom vpisanih dele-ter ^družni deleži se ne obrestujejo ^rnm vnan'e ne izplačujejo dividende, je zadruga oproščena plači-Načelstvo sestoji iz pred-gainV*l«v poopredsednikr 'n 4 odbornikov. taks, — -- • Podpredsednika, tajnika, bla-c ,a 'n 4 odbornikov. — Zadrugo za-,i..Jla predsednik in tajnik, če sta od- stoj »otL , , iir,r ■1 Pa dva za to pooblaščena člana 40Vnep odbora. — Objave in priob-di'u;. - ru“e ^ian'Oni se nabijejo na,za-h luzglasni deški. načelstva so: Držaj Jože, !<% kmetovalec, Jerneja vas • Lenič Jože, podpredsednik, kme- tovaif, M 'Juze, j blaa, .c’.| Zorenci št. 3, Sprajcer Franc, nih deležev. Zadružni deleži se ne Obrestujejo in se nanje ne izplačujejo dividende, zato je zadruga oproščena plačila taks. — Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik in 5 odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor, ali tisti, ki ga pooblasti upravni odbor, njeno firmo pa podpisujeta po dva člana opravnega odbora. — Objave in priobčitve zadruge članom se nabijejo na zadružni razglasni deski. Člani prvega upravnega odbora so: Ari Mihael, posestnik. Bračna vas št. 9. predsednik, Kovačič Anton, knjigovodja, Nova vas št. 6, tajnik. Kos Mirko, trgovec, Drenovec št. 75, blagajnik, Premelč Franc, posestnik, Bukovje št. 6, odbornik, Grmovšek Alojz, posestnik. Vilna vas št. 24, odbornik, Mihelin Karel, mi-tar, Nova vas št. 13, odbornik, Hudina Anton, posestnik, Brezovica št. 21, odbornik, lljaš Jože, posestnik, Gorenja Sušica št. 46, odbornik. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu dne 4. aprila 1946. Zt 31/46 — Zadr II 91/1 • 619. Sedež: Leskovec pri Krškem. (Okoliš zadruge obsega kraje: Celotni kraj Leskovec iri celotni kraj Senuše.) Dan vpisa: 16. februarja 1946. Besedilo: Obnovitvena zadruga z omejenim jamstvom v Leskovcu pri Kr-škem. Zadruga je ustanovljena dne 4. novembra 1945 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celotni okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana; c) da posreduje med čjani in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija); č) da priskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d) da ekupno nabavlja in izdeluje, zbira !n porazdeljuje med svoje člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odreja delo po njihovi strokovni usposobljenosti. Zadružni delež znaša 100 din. — Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadružni deleži se ne obrestujejo in sc nanje ne izplačujejo dividende, zato je zadruga oproščena plačila taks. — Upravni odbor sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in 3 odbornikov. — Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta odsotna, pa dva za to pooblaščena člana upravnega odbora. — Objave in priobčitve zadruge članom se nabijejo na zadružni razglasni deski Dlani prvega upravnega odbora so: Stoviček Lumir, posestnik v Leskovcu, predsednik, Urbanc Alfonz, posestnik v Senušah št. 15, podpredsednik, Ridl Leopold, posestnik v Leskovcu št. 18, tajnik, Bulkovič Vinko, posestnik v Leskovcu št. 31, blagajnik, Tomažin Alojz, posestnik v Straži št. 2 Sv. Valentina, odbornik, Zorič Jože, posestnik v Brezju št. 4, odbornik, Bajc Franc, zidar v Veliki vasi št. 20, odbornik. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu dne 16. februarja 1940. Zt 17/10 — Zadr II 79/1 550. Sedež: Mirna peč. (Okoliš zadruge obsega kraje bivše občine Mirna peč.) Dan vpisa: 4. aprila 1946. Besedilo: Živinorejska zadruga z omejenim jamstvom v Mirni peči. Zadruga je ustanovljena dne 10. marca 1946 za nedoločen čas. Namen zadruge je: a) da komisijsko izbira za pleme primerno živino svojih zadružnikov ter vodi o teh živalih kontrolo, b) da vodi rodovnik in molzno kontrolo. Rodovnik mora voditi ločeno za pasemsko ustrezajoče in ostalo govedo. Molzno nadkontrolo in kontrolo rodovnika izvaja pristojna poslovna zveza, c) da nabavlja plemensko živino, zlasti plemenjake in živinorejske potrebščine za svoje zadružnike ali posreduje tako dobavo, č) da prevzema od članov mleko, ga predeluje in plačuje za njih račun po kakovosti in povprečno ter to mleko in mlečne izdelke vnov-čuje, d) da v dosego te naloge postavlja v svojem gospodarskem okolišu zbiralnice in po potrebi predelovalnice mleka, e) da priskrbi in vzdržuje skupne pašnike za živino svojih zadružnikov, f) da prireja za svoje zadružnike živinske sejme, razstave, premovanja, strokovna predavanja in kar še spada k pospeševanju živinoreje. — Zaradi uspešnejšega poslovanja opravlja zadruga delo po odsekih. — Vse te naloge opravlja radi samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva. — Zadružni delež znaša 50 din do 2 krav, z več kravami — dva deleža. Zadružni deleži se ne obrestujejo in se nanje ne izplačujejo dividende, zato je zadruga oproščena plačila taks. — Upravni odbor sestoji iz predsednika, tajnika, blagajniba in 6 odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor ali tisti, ki ga upravni odbor pooblasti, njeno firmo pa podpisujeta po dva člana upravnega odbora. — Objave in priobčitve zadruge članom se nabijejo na zadružni razglasni deski. Člani prvega upravnega odbora so: Huč Ivan, posestnik, BLška vas št. 17, predsednik, Štemberger Anton, posestnik, Mirna peč št. 13, tajnik. Hude Ja-nez, posestnik, Malenška vas st. 1, bla-gajnik, Povše Alojz, posestnik, Pod-boršt št. 7, odbornik. Saje Franc, posestnik, Veliki Kal št. 12 odbornik, Kranjc Franc, posestnik v St. Jurju št. 16, odbornik, Kastelic Ivan, posestnikov sin, Mali vrh št. 4, odbornik, Kos Anton, posestnik, Jablan št. 18, odbornik, Zarabec Janez, posestnik v Gorenjem Globodolu št. 25 odbornik. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu dne 4. aprila 1916 Zt 30/46 — Zadr II 90/1 * 551. Sedež: Mokronog. (Okoliš zadruge obsega kraje: bivšo občino Mokronog in Trebelno ter kr. LOO Hrastovica in Skrovnik.) Dan vpisa: 5. marca 1946. Besedilo: Nabavljalna in prodajna zadruga z om. jamstvom v Mokronogu. Zadruga je ustanovljena 28. oktobra 1945 za nedoločen čas. Namen zadruge je: a) nabava gospo-dairskih in življenjskih potrebščin za članstvo brez posrednikov; b) vnovčevanje pridelkov in izdelkov članov brez posrednikov; c) ustanavljanje posebnih odsekov za pospeševanje posameznih gospodarskih panog, kakor: sadjarstva, vinarstva, poljedelstva, živinoreje, čebelarstva in gozdarstva, če in dokler ni v istem okolišu posebno zadrugo te vrste; č) najemanj,e in nakupovanje inventarja in nepremičnin, kolikor je v zadružno korist; d) sklicevanje članskih sestankov, prirejanje predavanj in tečajev za poglobitev zadružne vzgoje in aktivnejšega sodelovanja ter prebujanje zadružne zavesti. Vse te naloge opravlja radi samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva. Zadružni delež znaša 50 din. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadružni deleži se ne obrestujejo in se nanje ne izplačujejo dividende, zato je zadruga oproščena plačila taks. Upravni odbor sestoji iz predsednika, tajnika, blagajnika, morebitnih načelnikov odsekov ter 5 odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor po predsednika in tajniku, če sta odsotna, pa dva odbornika, ki jih upravni odbor za to pooblasti — ali en član upravnega odbora in en za to pooblaščeni uradnik, ki ga je prijaviti registrskemu sodišču radi vpisa. Objave in priobčitve zadruge članom se nabijejo na zadružni razglasni deski. Člani prvega načelstva so: Majcen Franc, posestnik v Mokronog gu št. 18, predsednik, Herbst Pavel, šolski upravitelj v Mokronogu, tajnik, Podlipec Jakob, vlakovodja drž. železnic v pok. v Mokronogu št. 116, blagajnik, Žlajpah Anton, posestnik in me' sar v Mokronogu, odbornik, Borštnar Alojzij, posestnik v Brezo1 vasi št. 14, odbornik, . Tratar Anton, posestnik v SkrovnikU, odbornik, Miklavčič Alojzij, posestnik na Tre* belnem št. 11, odbornik, Hočevar Karel, posestnik v SlepSek11 št. C, odbornik. Okrožno kot trg, sodišče y Novem mesi11 dne 5. marca 1946. Zt 25/46 — Zadr II 41/1 * 552. Sedež: Novo mesto. (Okoliš zadruge obsega kraje: No' mesto, Regrča vas, Gotna vas, Smole11', vas, Brod, Stopiče, Črmošnjice, šm'hc’ Stranska vas, Žabja vas.) Dan vpisa: 26. januarja 1946. Besedilo: Živinorejska zadrugu z o'11 jeniin jamstvom v Novem mestu. Zadruga je ustanovljena 27. jainiaL 1946 za nedoločen čas. Namen zadruge je: a) da komisijsko izbira za pleme primerno živino svojih zadružnikov ter vodi o teh živalih kontrolo, b) da vodi rodovnik in molzno kontrolo. Rodovnik mora voditi ločeno Za pasemska ustrezajoče in ostalo govedo. Molzno nadkontrolo in kontrolo rodovnika izvaja pristojna poslovna Zveza, c) da nabavlja plemensko živino, zlasti plemenjake in živinorejske potrebščine za svoje zadružnike ali posreduje tako dobavo, č) da prevzema od članov mleko, ga predeluje in plačuje za njih račun po kakovosti in povprečno ter to mleko in mlečne izdelke vnov-čuje, d) da v dosego te naloge postavlja v svojem gospodarskem okolišu zbiralnice in po potrebi predelovalnice mleka, e) da priskrbi in vzdržuje skupne pašnike za živino svojih zadružnikov, f) da prireja za svoje zadružnike živinske sejme, razstave, premovanja, strokovna predavanja in kar še spada k pospeševanju živinoreje. — Zaradi nspešnega pestovanja vrši zadruga delo po odseiiin. — Vse te naloge vrši v svrho samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva. — Zadružni delež znaša 100 din, a člani preko treh krav plačajo po dva deleža. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev, ^udružni deleži se ne obrestujejo in se Banje ne izplačujejo dividende, zato je Zadruga oproščena plačila taks. — Jlpravni odbor sestoji iz predsednika, Ijtinika, blagajnika in 5 odbornikov. Za-di'Ugo zastopa upravni odbor po pred-®edniku in tajniku, če sta odsotna, pa ”va za to pooblaščena člana upravnega °dbora, ali po en član upravnega odbo-fa ter en pooblaščeni uradnik, ki ga l6, prijaviti registrskemu sodišču radi 'kisa. — Objave in priobčitve zadruge c'anom se nabijejo na zadružni razglas-ki deski. p Člani prvega načelstva so: šmajdek r»nc, kmetovalec v Regrči vasi št. 9, Predsedmk, Staniša Jože, kmetovalec v nef?rČi vasi št. 18, blagajnik, ing. Lasič cMiton, nameščenec državne kmetijske j p na Grmu, odbornik - tajnik. Smuk kmetovalec v Snidenji vasi št. 33, mernik, Zel ran Janez, kmetovalec v ,JOniji vasi št. 18, odbornik, Šime Franc, ^letovalec v trči vasi št. 8, odbornik, -oert Karol, kmetovalec v Žabji vasi L' Ib, odbornik, Rosenberger Janez, P^elovaloc v Čnnošnjicah št. 11, od- Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu , dne 26. februarja 1946. Zt 20/46 - Zadr II 82/1 &53. * inf 6v- ft'bu'ca. C'i zadruge obsega kraje: Ribni- ’ Gorenja vas.) \Pisa:. 12. marca 1946. ScniJ!6- 0: Obnovitvena zadruga z vag 1 ia,ustvoni za Ribnico in G( Voir ’e ustanovljena dne av-Zadrurr • Za Hudoločen čas. — Wamen Ueg;i -t®1 a) da pod vodstvom tehnič-'bere ^'r<>;<>vil'a') da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celotni okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana; c) da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija); č) da pri-skrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov in jim odreja delo po njihovi strokovni usposobljenosti. — Zadružni delež znaša 100 dinarjev. — Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadružni deleži se ne obrestujejo in se nanje ne izplačujejo dividende, zato je zadruga oproščena plačila taks. — Upravni odbor sestoji iz predsednika, tajnika, blagajnika ter 7 odbornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta odsotna, pa dva za to pooblaščena člana upravnega odbora. — Objave in priobčitve zadruge članom se nabijejo na zadružni razglasni deski. — Člani upravnega odbora so: Peterlin Filip, trgovec v Ribnici št. 90, predsednik, Zalar Stane, uradnik v Ribnici št. 52, tajnik, Mihelič Anton, posestnikov sin v Ribnici št. 30, blagajnik, Češarek Alojzij, ključavničar v Ribnici št. 20, odbornik, Hren Alojzij, zidarski mojster v Gorenji vasi št. 54, odbornik, Marolt Anton, posestnik v Gorenji vasi, št. 21, odbornik, Činkel Ludvik, trgovec v Ribnici št. 48, odbornik, Trček Jože, strojnik v Ribnici št. 236, odbornik, Turšič Alojzij, delavec v Ribnici št. 172, odbornik, Urbančič Herman, delovodja v Ribnici št. 232, odbornik. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu dne 12. marca 1946. Zt 28/46 — Zadr. 11 87/1 * 551 Sedež: Stari trg ob Kolpi. (Okoliš zadruge obsega kraje: Ra- dence, Predgrad, Deskova vas, Kot, So-devce, Dol. Prelesje, Zagozdec, Gor. in Dol. Podgora, Čeplje, Vimolj, Kralji, Brezovica.) Dan vpisa: 31. marca 1946. Besedilo: Obnovitvena zadruga z omejenim jamstvom v Starem trgu ob Kolpi. Zadruga je ustanovljena 25. novembra 1945 za nedoločen čas. — Namen zadruge jo: a) da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celotni okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsule ega člana; c) da posreduje med člani in narodno obla- stjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija); č) da priskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem ‘in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odreja delo po njihovi strokovni usposobljenosti. Zadružni delež znaša 200.— din. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadružni deleži se ne obrestujejo in se nanje ne izplačujejo dividende; zato je zadruga oproščena plačila taks. — Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik in 2 odbornika. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora (načelstva). Če sta odsotna, pa dva za to pooblaščena člana upravnega odbora. — Objave in priobčitve zadruge članom se nabijejo na zadružni razglasni deski. — Člani upravnega odbora so: Kapš Jože, posestnikov sin, Prelesje št. 5, predsednik, Weiss Marija, gospodinja, Predgrad št. 117, tajnik, Antič Ivan, kmetovalec, Deskova vas št. 24, blagajnik, Kranja« Miha, posestnik, Srednje Radence št. 13, odbornik, Starc Janez, posestnik in čevljar, Predgrad št. 72, odbornik. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu dne 31. marca 1946. Zt 14/46 — Zadr II 76/1 * 000. Sedež: Krčevina pri Mariboru. Dan vpisa: 18. aprila 1946. Besedilo: Vinogradniška zadruga * omejenim jamstvom v Krčevini pri Mariboru. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 17. februarja 1946 za dedolo-čen čas. Naloga zadruge je: a) skupna obdelava in izkoriščanje zadružne zemlje (vinogradov, sadovnjakov in gozdov) ter potrebna postopna obnova nasadov pod strokovnim vodstvom, b) skupna nabava proizvajalnih sredstev in drugih potrebščin radi obdelave in obnove zadružnega zemljišča, pa tudi gospodarstev posameznih članov proti primerni odškodnini, c) skupna predelava in vnovčevanje zadružnih pridelkov in izdelkov, pa tudi vnovčevanje lastnih pridelkov zadružnikov proti primerni odškodnini, č) skupno vzdrževanje in graditev zadružnih objektov in naprav ter skupna nabava v ta namen potrebnega materiala. Na enak način zadruga lahko pomaga posameznim članom proti primerni odškodnini, d) širjenje strokovnega znanja in poglobitev zadružne zavesti. Na splošno naj so zadruga ravna po strokovnih navodil ili narodne oblasti Ljudske republike Slovenije. Kjer so krajevne razmere za to primerne, tesno sodeluje z bližnjo vinarsko in . sadjarsko , zadrugo. (Vse te naloge opravlja radi samopomoči in izboljšanja gospodarskega položaja svojih Članov. Zadružni delež znaša 60 din in se plača ob vstopu v zadrugo oziroma ob razdelitvi čistega poslovnega prebitka. Jamstvo'je omejeno. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom osnovnega članskega deleža. Oznanila se nabijejo na zadružni razglasni deski. Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik in največ dva člana, ki jih vse voli skupščina za dobo treh let. Vsako leto se izmenja ena tretjina članov odbora. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta odsotna, pa dva za to pooblaščena člana upravnega odbora. Člani upravnega odbora so: Kermavc Jože, viničar, Vinarje, predsednik, Merlak Kvirin, komercialist, Ribniško selo 45, tajnik, Raušel Ana, delavka, Tomšičev drevored 1, blagajnik, Jenuš Julijana, delavka, Ribniško selo 25, odbornik, Ajdnik Ivana, delavka, Tomšičev drevored 1, odbornik. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 18. aprila 1946. Zadr II 125/2 * 556. Sedež: Ormož. Dan vpisa: 19. aprila 1946. Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Ormožu, zadruga z neomejenim jamstvom. Zadruga temelji odslej na novih pravilih, sprejetih na skupščini dne 28. februarja 1946. Naz zadruge odslej: Hranilnica in posojilnica, zadruga z neomejenim jamstvom v Ormožu. Sedež:: Ormož. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoče račune, b) da pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita, c) da daje svojim članom posojila. Zadružni delež znaša 25.— dinarjev in se plača ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči z vso svojo imovino. Priobčitve članom se nabijejo na zadružni razglasni deski. Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik in 6 članov, ki jih vse voli skupščina za dobo treh let. Vsako leto se izmenja ena tretjina članov odbora. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora. Enega od teh lahko nadomešča uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine upravni odbor pooblasti in ga prijavi za vpis v zadružni register. Vpiše se spojitev te zadruge z 1. Okrajno posojilnico v Ormožu, zadrugo z neomejenim jamstvom in 2. Kmetsko hranilnico in posojilnico v Ormožu, zadrugo z neomejenim jamstvom, in to na podlagi sklepov vseh prizadetih zadrug na svojih skupščinah dne 28. februarja 1946. Izbriše se zaznamba likvidatorja Raiff-eisenverband Steiermark. Vpišejo pa se na novo izvoljeni člani upravnega odbora: Ivanuša Martin, posestnik v Frankov-cih, predsednik, Izlakar Line, delegat v Ormožu, tajnik, dr. Ban Adam, posestnik v Ormožu, blagajnik, Petovar Lovro, posestnik v Ivanjkov-cih, odbornik, Petek Franc, posestnik v Cvetkovcih, odbornik, Puklavec Martin, poslovodja v Ormožu, odbornik, Simonič Joško, trgovec pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, odbornik, Gorjup Viktor, knjigovodja v Ormožu, odbornik, Sonaja Milan, upravitelj v Ormožu, odbornik. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 19. aprila 1946. Zadr. I 72/80. * 557. Sedež: Ptuj. Dan vpisa: 5, aprila 1946. Besedilo: Pletarna, zadruga z omejenim jamstvom v Ptuju. Zadruga temelji odslej na novih pravilih, sprejetih na skupščini dne 7. III. 1946. Naloga zadruge je: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato: 1. nakupuje za svoje člane vse surovine, orodje in sploh vse potrebščine za pletarstvo, 2. izvršuje pletarsko obrt v zvezi z ostalimi za pletarstvo potrebnimi postranskimi obrtmi, 3. izdeluje in prodaja izdelke svojih članov, 4. ustanavlja poslovalnice \ okolišu zadruge, 5. skrbi za strokovni pouk in sploh uporablja vsa zakonito dopuščena sredstva za dosego svojega namena. Zadružni delež znaša 590 dinarjev in se plača ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Priobčitve članom se nabijejo na zadružni razglasni deski. Upravni odbor sestavljajo predsednik in dva člana, ki jih voli skupščina za dobo treh let. Vsako leto se izmenja ena tretjina Članov odbora. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in še en član upravnega odbora, če je predsednik zadržan, pa dva člana upravnega odbora. Izbrišeta se dosedanja člana upravnega odbora: Kreft Hinko in dr. Šalamun Franjo, vpišeta pa se novo izvoljena člana upravnega odbora: Rakuša Ferdo, mizarski mojster v Ptuju, Ponikvar Friderik, obrtni učitelj v Ptuju. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 5. aprila 1946. Zadr. II 62/33 558. Sedež: Ptuj. Dan vpisa: 11. aprila 1946. Besedilo: Posojilnica v Ptuju, r. z. z n. j. Vpiše se od ministrstva za finance NVS v Ljubljani z odlokom od 11. februarja 1946, št. 612/V—1945, imenovani delegat Skaza Aleksander, bančni uradnik v Ptuju, ki je upravičen za zadrugo pravnoveljavno podpisovati. Izbriše pa se zastopstvena pravica zadruge po Raiffeisenverband Steiermark. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 11. aprila 1946. Zadr. I 51/73. 55». Sedež: Ptuj. Dan vpisa: 11. aprila 1946. Besedilo: Raiffeisenkasse Ptuj r. z. z o. j. Vpiše se od ministrstva za finance NVS v Ljubljani z odlokom od 11. februarja 1946, it. 612—V—1945, imenovani delegat Skaza Aleksander, bančni uradnik v Ptuju, ki je upravičen za zadrugo pravnoveljavno podpisovati. Izbrišejo pa se dosedanji člani upravnega odbora: Swenschegg Franc, posestnik v Krčevini pri Ptuju, Museg Ignac, posestnik, Zg. Breg pri Ptuju, Scholar Franc, posestnik v Zlatoličju, Kasper Karl, posestnik v Ptuju, Raschl Franc, posestnik v Rogoznici. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 11. aprila 1946. 9 Gen I 7/5. 560. Sedež: Ptuj. Dan vpisa: 11. aprila 1946. Besedilo: Volksbank Ptuj r- z. i o. j. ^ Vpiše se od ministrstva za finance NVS v Ljubljani z odlokom od 11. fe* bruarja 1946, št. 612—V—1945, imem^ vani delegat Skaza Aleksander, bančni uradnik v Ptuju, ki je upravičen za zadrugo .pravnoveljavno podpisovati. Izbrišejo pa se dosedanji elani upravnega odbora: Krater Rudolf, trgovec v Ptuju,. Ornik Pavel, trgovec v Ptuju, Prelog Josip, trgovec v Ptuju, dr. Kalb Adolf, bančni ravnatelj v Ptuju. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 11. aprila 1946. Gen. I 69/25. Izbrisi: 561. Sedež: Vrhnika. Dan izbrisa: 19. aprila 1946. Besedilo: Živinorejska selekcijska 7V druga z omejenim jamstvom na Vrlinik1-Zaradi spojitve z Mlekarsko zadrug z omejenim jamstvom na Vrhniki, ki bo odslej imenovala: Živinorejska zadruga z omejenim jamstvom na Vrhniki, Okrožno sodišče v Ljubljani dne 19. aprila 1946. Zadr, JI 97/17 ♦ 562. Sedež: Žiri. Dan iz.brisa; 19. aprila 1946. Besedilo: Postolarska zadruga z omejenim jamstvom Žiri. Zaradi spojitve s Čevljarno Žiri, zadrugo z omejenim jamstvom. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 19. aprila 1946. Zadr. I 148/9. 563. Sedež: Žiru Dan izbrisa: 19. aprila 1946. Besedilo: Produktivna čizmarska zadruga v Žir e h, zadruga z omejenim jamstvom. Zaradi spojitve s Čevljarno Žiri, zadrugo z omejenim jamstvom. Okrožno sodišče v Ljubljani ■dne 19. aprila 1946. Zadr. I 41/10. 0 519/45 1529 PožIv Zoper 'Pinterja Antona, roj. 12. maja 1906 v Selnici ob Dravi, slov. nar., jug. drž., poročenega, tovarnarja, nazadnje stanujočega v Mariboru, Cankarjeva ul. 16, sedaj neznanega bivališča, je uvedeno kazensko postopanje radi kaznivih dejanj po zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo. Zaslišanje Pinterja Antona kot osumljenca je določeno na dan 13. maja 1946 ob 9. uri v prostorih javnega tožilstva v Mariboru, Marijina ul. 14, v sobi št. 93. Ce se imenovani ne bi odzval temu pozivu, se bo kazensko postopanje izvedlo v njegovi odsotnosti. Javno tožilstvo okrožja Maribor dne 2. maja 1946. * 1 Sp 501/46—2 1534 Uvedba postopanja za proglasitev za mrtvega Kern Janez, zidar, rojen dne 22. sep-Jembra 1902 na Klancu, stanujoč na Mlaki št. 25 pri Komendi, je odšel leta 1944. k partizanom. Nazadnje je služil kot mitraljezec 2. čele 2. bataljona Pre-^ernove 7. brigade 31. divizije NOV. Me-Ke(‘a aprila 1944 je bil njegov oddelek v bitki pri Sv. Treh kraljih in Rovtah od okupatorskih čet obkoljen in od tega ('asa o pogrešanem ni več sledu. Ker je zato verjetno, da je imenovani ? lej bitki padel in da bo nastopila za-konita domneva smrti, se uvede na proš-b|o njegove žene Kern Marije roj. Juhant, gospodinje na Mlaki 25 pri Ko-bendi, postopanje za proglasitev za /"tvega ter se izdaje poziv, da se o po-STošanem poroča sodišču ali postavlje-einu skrbniku Terstenjaku Niku, urad-dštev. 1858 z vlogo 1084.50 din noec. Razna oblastva Štev. 856/46. 1545 Razpis Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto docenta za slovensko zgodovino na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Prošnje, opremljene po predpisih § 3. uradniškega zakona in čl. 121. obče univerzitetne uredbe, je vložiti najkasneje do 20. maja 1946 na rektoratu univerze v Ljubljani. Rektorat univerze v Ljubljani dne 4. maja 1946. Rektor: K rdi s. r. * Štev. 828/46. 1544 Razpis Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto asistenta pri institutu za parne in pogonske stroje in mehansko tehnologijo na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani. Prednost imajo kandidati-in-ženirji strojne stroke. Prošnje, opremljene po predpisih § 3. uradniškega zakona, je vložiti najkasneje do 20. maja 1946 na rektoratu univerze v Ljubljani. Rektorat univerze v Ljubljani dne 4. maja 1946. Rektor: KnU s. r. * Štev. 221/1—46. 1507 Razpis Na osnovi § 31. zakona o bivši banski upravi v Ljubljani se razpisuje v območju cestnega nadzorstva Škofja boka službeno mesto federalnega cestarja, in sicer na federalni cesti I. reda št. 5 Škof ja Loka—Železniki od km 15.000 do 19.500. Prosilci za to mesto morajo spolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Svojeročno pisane in pravilno kolko-vane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami, je vložiti najkasneje do dne 15. maja 1946 pri Bazi cest Kranj. Nastop službe je dne 1. junija 1946. Baza cest, Kranj dne 29. aprila 1946. Sl. 4390/1. 1516 Razpis javnega natečaja za dimnikarski okoliš v Sv. Lovrencu na Pohorju, okraj Maribor-okolica. Okrajni 1.0 Maribor-okolica razpisuje na osnovi čl. 93. zakona o obrlih in čl. 7. pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta javni natečaj (konkurz) za izdajo dovolila za ometalni okoliš v Sv. Lovrencu na Pohorju, ki je prost po Poglič Uršuli. Izpraznjen okoliš obsega vsa poslopja v Sv. Lovrencu na Pohorju, Klopni vrh in Rečen jak. Prošnje, ki morajo biti pravilno kol-kovane in opremljene s prilogami po čl. 95., odst. 3., zakona o obrlih, se vlagajo pri okrajnem LO, gospodarskem odseku, oddelek za obrt in industrijo Maribor-okolica, v roku enega meseca po objavi v Uradnem listu LRS. Pozneje vloženih prošenj okrajni 1.0 pri oddaji dovolila ne bo Upošteval. Okrajni LO Maribor-okolica, gospodarski odsek Razno 1514 Poziv upnikom in dolžnikom Nabavljalna in prodajna zadruga v Ljubljani kot delegat firme Karol Belec, Št. Vid nad Ljubljano, poziva vse upnike in dolžnike, da z dokazilnimi listinami prijavijo delegatu svoje dolgove in terjatve, ki jih imajo proti imenovani tvrdki, do 20. maja 1946. Pravice, ki do tega roka ne bodo prijavljene, se bodo štele za ugasle. Delegat tvrdke Karol Belec. št. Vid n i.j. * 1513 Poziv upnikom in dolžnikom Delegat okrožnega ljudskega odbora ljubljanskega okrožja, oddelkov Za trgovino in preskrbo ter industrijo in rudarstvo pri tvrdki Andrej Jeglič, Lesce 75, trgovina z mešanim blagom in strojno pletilstvo, poziva vse dolžnike in upnike, da do 15. maja 1946 prijavijo vse svoje terjatve in dolgove proti omenjeni tvrdki s predložitvijo dokazilnih listin. Delegat tvrdke Andrej Jeglič, Lesce 75. * 1385 3-2 Poziv upnikom Po odločbi ministrstva za industrijo in rudarstvo v Ljubljani z dne 29. III. 1946, s*' —1506/46—dr. P, je prešla tvrdka Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem v likvidacijo. Pozivajo se vsi upniki, du najkasneje do 20. 1 'a 1946 prijavijo svoje terjatve pismeno nn nndov: Pivovarna Union, Ljubljana I, Poštni predal št. 45. Likvidator 1519 Poziv Spodnještajerska ljudska posojilnica /.. z n. j. v Mariboru poziva vse zadružne elane, ki so na dan pristopa k zadrugi bivali v območju mesta Maribora, da radi ureditve članskega imenika do 31. maja t. i. javijo osebno ali pismeno svoje sedanje bivališče. Poziv velja za člane, ki so pristopili k zadrugi od ustanovitve 1. 1907. do O-aprila 1941. Spodnještajerska ljudska posojilnica z. z n. j. v Mariboru. Izgubil sem prometno knjižico za moško kolo znamke Puch na ime Lindič Anton, izdano od okraj, odbora Novo mesto ter osebno izkaznico, izdano od krajevnega odbora Radovlje na ime Kopina Franc iz Radovlja, okraj Novo mesto. S tem jih preklicujem. 1512 Kopina Franc Izgubil sem spričevalo I. razreda I. deške meščanske šole v Ljubljani (Prule) za leto 1928/29. na ime Krošelj Ludvik iz Ljubljane. S tem ga preklicujem. 1549 Krošelj Ludvik Izgubljene listine Izgubila sem osebno izkaznico, izdano od komande NM v Ljubljani ter izkaznico 0F,‘izdano od četrti Rakovnik na ime Brus Neva iz Ljubljane. S tem ju preklicujem. 1518 Brus Neva Ukradena mi je bila osebna izkaznica št. 091427 in izkaznica OF, izdani prva od komande NM v Ljubljani, druga od MLO, četrti Šiška L, na ime Gogala Fanči iz Ljubljane. S tem jih preklicujem. . . . 1543 Gogala Fanči Ukradena mi je bila osebna izkaznica št. 018254, izdana od KLO v Harinji vasi na ime Gorenc Ivan iz Cešnice št. 16, okraj Novo mesto. S tem jo preklicujem. 1521 Gorenc Ivan Izgubila sem osebno izkaznico, izdano od komande NM v Ljubljani na ime Uren Veronika iz Ljubljane. S tem jo preklicujem. 1510 Hren Veronika Izgubil sem izkaznico za kupovanje dijaških mesečnih kart v šolskem letu 1945/1946. za relacije od Črnuč do Kranja. S tem jo preklicujem, Hrovatin Janez, 1509 Črnuče 58. Uničeno mi je bilo završno spričevalo nižjega teč. izpita mešč. šole v Mariboru, izdano leta 1930. od ravn. mešč. šole v Mariboru na ime Janiček Franc iz Radovljice. S tem ga preklicujem. 1516 Janifek Franc Izgubil sem službeno železničarsko izkaznico, izdano od uprave drž. žel: v Ljubljani na ime Kadunc France iz Ljubljane. S tem jo preklicujem. 1527 Kadunc Franco Ukradena ml je bila izkaznica OF, izdana od krajevnega LO na Ježici na ime KaLnger Julka iz Ježice. S tem jo preklicujem. 1505 Kalinger Julka Izgubila sem osebno izkaznico št. 02376, izdano od komande NM_v Ljubljani na ime Konc Zora iz Ljubljane. Š tem jo preklicujem. Konc Zora Uničena mi je bila železničarska legitimacija št. 123406, izdana od dir. drž. železnic v Ljubljani na ime Loboda Josip iz Ljubljane. S tem jo preklicujem. 1501 Loboda Josip Izgubil sem spričevalo petega razreda prve realne gimnazije v Ljubljani za leto 1940./1941. na ime Mihelič Dragotin, roj. 21. septembra 1923. S tem ga preklicujem. , 1526 Mihelič Dragotin Uničeno mi je bilo maturitetno spričevalo II. dekl. meščanske šole v Sp. Šiški iz 1. 1931. na ime Mohar Martina iz Save pri Litiji. S tem ga preklicujem. 1511 Mohar Martina Izgubil sem železničarsko izkaznico št. 116577, izdano 4. junija 1945 od upr. drž. žel. v Ljubljani na ime Moškrič Alojz iz Zadvora. Š tem jo preklicujem. 1502 Moškrič Alojz Osebna izkaznica št. 7639, izdana wl. okrajnega osvobodilnega odbora v Prevaljah na ime Naroločnik (Antona) Cecilija, je izgubljena in jo s tem preklicujem. 1539 Naroločn'k Cecilija Izgubil sem indeks tehnične fakultete univerze v Ljubljani, izdan marca 1946 od dekanata tehn. fakultete v Ljubljani na ime Puncer Milan iz Murske Sobote. S tem ga preklicujem. 1500 Puncer Milan Izgubili smo evid. tablico št. S-2366 za motorno kolo, izdano od min. za lokalni promet v Ljubljani na ime >Ribo-gojstvo« v Dragomlju. S tem jo preklicujemo. 1542 »Ribogojstvo«, Dragomelj Izgubil som spričevalo 6. razreda IL drž. realne gimnazije v Ljubljani, izdano leta 1913. od ravnateljstva II. drž. realne gimnazije v Ljubljani na ime Rižnar Ivan jz Loke pri Zidanem mostu. S tem ga preklicujem. 1504 Rižnar Ivan Izgubila sem začasno osebno izkaznico št. 2271, izdano od KLO v Selnici ob Dravi na ime Robič Ivanka, Sleme št. 46. S tem jo preklicujem. 1540 Robič Ivanka Izgubil sem evidenčno tablico motornega kolesa št. S—2356, izdano od Okrožnega odbora OF v Ljubljani na ime Snoj Viktor iz Radovljice. S tem jo preklicujem. 1548 Snoj Viktor Izgubil sem železničarsko legitimacijo št. 053393/1, izdano od uprave drž. žel. v Ljubljani na ime Sočan Baldomir iz Ljubljane .VIL S tem jo preklicujem. 1506 Sočan Baldomir 1508 Jesenice (Gor.), Blejska c. 78. Izgubil sem izkaznico za kolo znam« ke »Meve« št. 509154 na ime Šifrer Vinko iz Žabnice 37 pri Škofji Loki. S tem jo preklicujem. 1535 Šifrer Vinko Izgubila sem začasno osebno izkaznico št. 111„ izdano od KLO v Zgoši in jo s tem preklicujem. Štromajer Vera, Izgubila sem osebno izkaznico št 069032, izdano od komande NM v Ljubljani, 5 živilskih in 3 oblačilne nakaznice za družino na ime Urek Marija U Ljubljane. S tem jih preklicujem. 1541 Urek Marija Izgubil sem osebno izkaznico štev. G032a, izdano od MLO na Jesenicah na ime Vister Marjan, Jesenice (Gor.), Ja-vorniška pot 8. S tem jo preklicujem. 1532 Vister Marjan Izgubila sem prometno knjižico za žensko kolo, tov. št. 2579139 brez evid. tablice, izdano od komande NM v Ljubljani na ime Zakrajšek Anica iz Ljubljane VII. S tem jo preklicujem. 1517 Zakrajšek Anica Izgubili smo evidenčno tablico osebne'-ga avtomobila št. S-0468, izdano od min za lokalni promet v Ljubljani na im« Zavod za nabavo in razdeljevanje sanitetnega blaga v Ljubljani. S tem jo preklicujemo. Zavod za nabavo in razdeljevanje 1499 sanitetnega blaga v Ljubljani Izgubil sem, začasno osebno izkaznico štev. 638 in začasno delavsko izkaznico štev. 78861, obe izdani od KLO Odranci, prva meseca decembra 1945, druga pa 30. septembra 1945. S tem obe preklicujem. Zver Frane, 1547 Odranci 148 (Prekmurje) Izgubil sem osebno izkaznico št. 3554/ 229, izdano od KLO Stara Fužina ^ Bohinju na ime Žagar Franc, Stara Fužina št, 9. S tem jo preklicujem. 1536 Žagar Franc Izgubil sem službeno izkaznico, izdano od predsedstva Narodne vlnde^ ekonom. odsek v Ljubljani, na ime Žagar Janez iz Grčarevca pri Planini. S tein jo preklicujem. 1528 Žagar Janez Založba: Uprava Uradnega lista LRS; urednik: Pohar Robert; tiska tiskarna »Merkur« d. d. — vsi v Ljubljani.