f^o^Htfvto ototano v ^olovHrit Leto XXI.. št. 177 Ljubljana, četrtek 1. avgusta 1940 Cena t Din UpravmStvo. ujuoijana, tLnalijeva 5 — Telefon Štev. 3122, 3123, 312«, 3125, 3126 Inserauu oddelek: LJubljana. Selen-Durgova uL — Tel 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St. ?. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St 190. Računi pn poSl. ček zavodih: Ljub-Hana St 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmaverjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopis? se ne vračajo. Položaj Francije Poteklo je že nekaj tednov od sklenitve premirja med Francijo na eni ter Nemčijo in Italijo na drugi strani, še več pa od nastopa nove vlade maršala Petaina, ki se osebno od vsega začetka trudi, da bi zabrisal sledove Francije izpred 10. maja letošnjega leta. Pod njegovim vodstvom so bile izvršene velike izpremembe na vseh področjih življenja v državi, izpremembe, ki so omajale same temelje tretje francoske republike. Kaj je bistvo nove Francije, ki nastaja na razvalinah prejšnje, nam ni še mogoče povsem jasno doumeti, kajti redke so neposredne informacije iz prvega vira, medtem ko se takozvana »mrzla revolucija« nadaljuje in je še marsikaj nedogotovljenega in nezaključenega. Sredi velike notranje preobrazbe, ki se vrši na osnovi novega gesla: delo, družina, domovina, stopa vedno bolj konkretno v ospredje vprašanje krivde za poraz, ki grozi povsem razdvojiti francoski narod. Pojavljajo se že prva imena »krivcev« in napoveduje se v kratkem začetek poslovanja posebnega sodišča, ki mu bo poverjena preiskava o vsem, kar je v zvezi z vzroki francoskega vojaškega in političnega zloma, a zdi se. da smo komaj na začetku velikih notranjih obračunov, o katerih nihče ne ve, kje bi se mogli ustaviti. O značaju in smereh tega notranjega razvoja si za sedaj pri najboljši volji ni še mogoče ustvariti prave slike. Kar je jasno, je samo vojaški in zunanjepolitični položaj Francije, seveda oboje, v kolikor mislimo pri tem predvsem na matično zemljo in na pogoje premirja, kakor so bili dosflej že izpolnjeni. Francija je vojaško in diplomatsko paralizi-rana. To dejstvo je pred kratkim francoski zunanji minister Baudoin zelo značilno obrazložil poročevalcu švicarskega lista »Journal de Geneve« z naslednjimi besedami: »Svet pred 10. majem 1940 je dokončno pokopan. V kratkem bomo v Franciji vzpostavili nove odnošaje med kapitalom in delom, nov upravni red, nov vzgojni sistem ter nove zamisli življenja na osnovi avtoritete, reda in poslušnosti... Naša zunanja politika bo v skladu s tem režimom. Toda trenutno se mora seveda zadovoljiti s čakanjem, kajti mirovna pogodba ni še podpisana, medtem ko se naši odnošaji z Nemčijo in Italijo omejujejo le na stike v komisijah za premirje. Ne pozabljam, da smo premagani. Nekatere pobude so nam zato prepovedane. Toda nihče nam ne more odvzeti naše časti, našega dostojanstva in naše hladnokrvnosti. Zato smo prekinili svoje diplomatske odnošaje z Anglijo..'. Odslej imamo na to stran svobodne roke glede svojih odločitev. Glede Zedinjenih držav pa bomo nadaljevali s prijateljstvom, ki ni prav nič izgubilo na svoji iskrenosti in svoji moči«. S temi besedami je dovolj jasno prikazan trenutni zunanjepolitični položaj Francije. Brez kakršnihkoli lastnih pobud mora najti najprimernejšo prilagoditev zunanji politiki obeh osnih velesil, med tem pa mora vso svojo pozornost posvetiti notranji preobrazbi, ki naj prelomi s preteklostjo. Toda navzlic vsem dosedanjim poskusom notranje prilagoditve novim razmeram, kr se na zunaj manifestirajo zlasti v reakciji proti vsemu, kar ie bilo v Franciji do 10. maja letošnjega leta na površju, se še vedno ne zdi, da si je novi francoski režim pridobil zaupanje Nemčije in Italije, ki z največjo pozornostjo, a tudi z največjo kritičnostjo spremljata ta notranji francoski preobrat. Prav te dni čitamo v nemških in italijanskih listih zelo ostre napade na Petainovo vlado in njegove najožje sodelavce, med katerimi zavzemajo posebno vidna mesta Pierre Laval, general Weygand in notranji minister Marquet. Po sklenitvi premirja smo v ugledni italijanski polslužbeni zunanjepolitični reviji »Relazioni Internazionali« čitali naslednje mirne ugotovitve o novi Franciji: »Usoda Francije je odslej v njenih lastnih rokah. Po tragični in bridki izkušnji teh najnovejših tednov mora sedai ona dokazati, da se je prilagodila novi evropski stvarnosti in da je izbrala edino pot, ki se ji ponuja kot pot njene rešitve: lojalno in iskreno sodelovanje z velesilama osi. Razume se samo po sebi, da takšnega razvoja ni mogoče pričakovati v nekaj dneh; gre namreč za počasen proces, ki bo imel polagoma svoje razvoje in ki bo nedvomno, kakor vsi organizmi v likvidaciji, oviran s težavami in opozicijami različnega značaja in raznih barv.« Tako in podobno so pisali tedaj vsi italijanski in nemški listi, seveda nikdar ne brez kritičnih pripomb na naslov osebnosti, s katerimi se je obdal maršal Petain, odnosno so ostale še vedno v njegovi bližini v Vichyju. Odkod tedaj nenadna sprememba v italijanskem in nemškem tisku glede Francije? Zadnje dni smo čitali, da misli vlada maršala Petaina tudi v pogledu likvidacije nekaterih do pred 10. majem letošnjega leta posebno izpostavljenih osebnosti nadaljevati pot notranjega minister o novem proračunu Finančni minister dr. šutej je včeraj v svojem ekspozeju o proračunskih dvanajstinah izjavil, da dobe državni nameščenci do vključno V. skupine in upokojenci s 1. septem-izredno doklado loo—200 din mesečno in po SO din za vsakega otroka Ljubljana, 31. jul. r. Pred dvema dnevoma so kraljevi namestniki podpisali uredbo o dvanajstinah za nadaljnjih osem mesecev proračunskega leta 1940-41. Finančni minister dr. Šutej, ki se je zadnje dni mudil na Bledu, je uporabil ves včerajšnji dan za sestavo ekspozeja za tisk o proračunskih postavkah novega državnega proračuna. Ob 19.30 je finančni minister dr. Šutej prispel v Ljubljano, kjer je na banski upravi sprejel novinarje ter jim preči-tal ekspoze in dal tudi nekatere važne izjave. Sprejemu je prisostvoval ban dr. Natlačen. Finančni minister dr. Šutej se je ljubeznivo pozdravil z vsemi novinarji ter nato prečital obširen, 20 tipkanih strani obsegajoč ekspoze, ki pravi med drugim: Ekspoze ministra dr. šuteja Državni proračun je napram lanskemu povišan za 2380 milijonov dinarjev Z 31. julijem poteče veljavnost uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesce april, maj, junij, julij 1940 in naknadnih izrednih kreditov k proračunskim dvanaj-stinam. Kakor je znano, je bila vlada zaradi razpusta narodnega predstavništva primorana, da podaljša proračun za leto 1939/1940 za 4 mesce v smislu člena 103 ustave. Glede na izjemne razmere, ki od prejšnjega leta vladajo v Evropi in glede na novo notranjo ureditev ni bilo mogoče v tako spremenjeni situaciji enostavno podaljšati proračun za leto 1939/40. Proračun za štiri dvanajstine je bil zaradi tega korigiran v računskem in zakonitem delu. Te korekture so bile izvršene z uredbo na osnovi člena 116 ustave, ki omogoča izjemo od redne ustavne procedure v izrednih razmerah. S potekom proračunskih dvanajstin se je znova postavilo vprašanje nadaljnjih dvanajstin. Ker se razmere niso spremenil, je treba tudi sedaj prevzeti isto proceduro in je bilo sklenjeno, da se ponovno uporabi ČL 103 ustave, po katerem se lahko proračun s kraljevim ukazom podaljša do konca proračunskega leta. Nove proračunske dvanajstine za razdobje avgust - marec bodo izdane na isti osnovi, kakor je bila izdana uredba o proračunskih dvanajstinah za april - julij. Evropska vojna, ki je v polnem teku, je tudi v nevtralnih državah izzvala stanje, ki zahteva, da se izdajo izjemni ukrepi gospodarskega in finančnega značaja. Pod takimi okolnostmi doslej še ni bil izdan noben proračun, odkar obstoji naša država. Kr. vlada je pred težko nalogo, prilagoditi proračun izrednim razmeram in potrebam, pri čemer si prizadeva, da docela ne izčrpa finančne moči gospodarstva in državljanov in mora postavljati zahteve na močnejše sloje, da doprinesejo žrtve v korist gospodarsko šibkih, od katerih se ne more več zahtevati. V izdajanju finančnih ukrepov naša država ni ostala osamljena. K takim ukrepom so bile prisiljene tudi bogate evropske in iz-venevropske države. Ukrepi, ki jih je na- j pravila naše države, so zelo umerjeni. Jas- j no je, da bomo morali tudi mi, če bo se- i danje stanje v svetu trajalo naprej, izdati še nadaljnje ukrepe. Ekspoze finančnega ministra navaja nato, kakšni ukrepi so bili izdani v Nemčija, Angliji. Franciji, Belgiji, Nizozemski, Švici, Rumuniji, Bolgariji, Turčiji, Grčiji in Madžarski. Finančni ukrepi, ki jih je izdala naša država, se nanašajo predvsem na spremembo sistema iz področja neposrednih davkov. Z dopolnitvijo davčnih zakonov je bilo treba davčne predpise prilagoditi novim razmeram, in sicer na ta način, da so bille deloma povečane davčne stopnje pri močnejših davčnih zavezancih. Izvršena je bifla tudi reforma prometnih davkov in so bile povečane carinske stopnje ter cene monopolskih predmetov. Reforma neposrednih davkov gre predvsem v smeri izpopolnitve davčne tehnike zaradi boljše in pravičnejše izterjave davkov v smeri poostritve kazenskih določb zaradi preprečenja defravdacij in v smeri korigiranja davčnih stopenj zaradi pravičnejšega obdavčenja glede na socialni položaj davčnih zavezancev. Nato navaja ekspoze najvažnejše določbe novih davčnih predpisov. Če primerjamo finančne ukrepe, ki jih je izdala naša država v zvezi z vojnim stanjem v Evropi, z ukrepi, ki so jih izdale druge evropske države, vidimo, da ti ukrepi niso pretirani in da ne ogražajo obstanka posameznikom gospodarstva ter imajo bolj značaj korigiranja nesodobnega davčnega sistema Naravno je, da je šla vzporedno zahteva po finančnem efektu, ki je potreben glede na povečanje izdatkov. Poleg povečanih potreb v zvezi z narodno obrambo pa so tudi drugi faktorji, ki vpllivajo na sestavo proračuna. Eden teh glavnih faktorjev je naraščanje cen predmetom, ki jih država nabavlja za svoje gospodarstvo m v administraciji. Ne da bi se spuščal v.razloge dviganja cen, od katerih je vojna psihoza eden najvažnejših, je treba ugotoviti, da se je indeks cen uvoznega blaga nasproti stanju v juniju lanskega leta dvignil za 46.2%, medtem ko so se izvozni proizvodi podražili za 31.3?/®. Proračun za 1.I940/4I znaša 14*708 milijonov „ Če hočemo anaflizirati predlog proračunskih dvanajstin. je potrebno, da se spravi v organsko zvezo s štirimi že izdanimi proračunskimi dvanajstinami, zlasti če hočemo dobiti pravilno sliko. Krediti za razdobje avgust 1940 — marc 1941 ne gredo preko stanja, ki je bilo ustvarjeno s proračunskimi dvanajstinami za razdobje april—julij 1940. Krediti so celo sorazmerno manjši. Če vzamemo celotno razdobje 12 dvanajstin kot proračun za leto 1940-41, tedaj znaša ta proračun 14.708 milijonov din. Proračun za leto 1939-40 je znašal, če ga zmanjšamo za kredite, prenesene na banovino Hrvatsko, 12.328 milijonov dinarjev, tako da znaša dejansko povišanje na- j Sproti proračunu za prejšnje proračunsko ' leto 2380 milijonov dinarjev. Od tega celotnega povišanja odpade na povečanje izdatkov v prvih štirih dvanajstinah 810 milijonov, na povečanje v nadaljnjih osmih dvanajstinah pa 1570 milijonov. Od celotnega proračuna odpade na kredite vrhovne državne uprave 1%, na pokojnine in invalidske podpore 8.9%, na državne dolgove 10.4%, na pravosodno ministrstvo 2.7%, na prosvetno ministrstvo 5.7%, na zunanje ministrstvo 1.9®/», na notranje ministrstvo 3.8%, na finančno ministrstvo 6.5%, na vojsko in mornarico 26%, na gradbeno ministrstvo 1.8%, na prometno ministrstvo 22.6%, na pošto, telegraf čiščenja. Pred kratkim sta bila izdana dva zanimiva odloka, ki pomenita nekakšen uvod v proces proti tako zva-nim »krivcem« za vse, kar se je zgodilo. Mislimo tu na dekret o reviziji naturalizacij onih tujcev, ki so pridobili francosko državljanstvo po natura-lizacijskem zakonu iz leta 1927, ter na dekret o odvzemu državljanstva in zaplembi premoženja vsem onim Francozom, ki so med 10. majem in 30. junijem letošnjega leta brez utemeljenega razloga ali brez kakega državnega naloga zapustili matično zemljo. V obeh primerih bo torej potrebna osebna preiskava v vsakem primeru zase. Ze sedaj pa se napoveduje, da bodo določbe drugega dekreta zajele več bivših ministrov, med njimi Daladiera, Jeana Zaya, Mandela in druge, in to ne glede na raziskovanje njihove krivde, ki bo predmet procesa pred posebnim sodiščem. Ta preiskava se bo nanašala na čas, ko bi bila marala Francija biti pripravljena na vojno, pa to ni bila, kakor tudi na samo vojno napoved Nemčiji. Razširila pa se bo tudi na vojno vodstvo ter na odgovornost za nedelavnost v dobi prvih devet vojnih mesecev po vojni napovedi. Razen že navedenih se navajajo imena ministrov Campin-chija, Delbosa, Gamelina, Bluma, Pier-ra Cota ter ministrskega predsednika j Reynauda. Večina navedenih je že zaprtih ali postavljenih pod strogo nadzorstvo. Kakor vidimo, je torej v teku zelo resno in ostro postopanje proti onim, ki so obtoženi kot krivci za vojni poraz Francije. Ti ukrepi so naperjeni prav proti osebam, glede katerih so se nem-š(ki in italijanski listi v zadnjem času največ pritoževali. Kako naj si torej razlagamo nove napade na maršala Petaina in njegove sodelavce v istih listih? Nekatera poročila skušajo pojasniti to ozadje z razkrivanjem nekih tajnih zvez sedanje francoske vlade z angleškimi oblastmi, zvez, ki naj bi se vzdrževale preko Portugalske in nekaterih južnoameriških, republik. Ali so te domneve točne, je za sedaj še zelo težko reči Nekaj podobnega pa mora biti v ozadju nemško-itallijanske rezer-viranosti napram Franciji, ako čitamo na primer v italijanskem listu »Regi-me Fascista« naslednjo ugotovitev: Igra še ni zaključena in Francozi delajo prav, ko v nas podpihujejo ogenj mržnje. Tako bo poslednji obračun izvršen z mnogo manj usmiljenja, kar mi tudi želimo.« Ti stavki se namrrč nanašajo na očitek, da se Francozi v svoji miselnosti — ne le na znotraj, temveč tudi na zunaj — niso prav nič spremenili, 3.8%, na kmetijsko ministrstvo 0.9%, na trgovinsko ministrstvo 0.3%, na ministrstvo za gozdove in rudnike 1.8°/«, na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje 1.4%, na ministrstvo za telesno vzgojo 0 2% in na proračunske rezervne kredite za 0.3%. Izdatki za vrhovno državno upravo se praktično niso povečali, temveč so se zmanjšali, ker so izpadli krediti za narodno skupščino za 33 milijonov. Pri pokojninah in invalidskih podporah znaša povečanje 263 miljonov ali 25% v primeri s proračunom za prejšnje leto. kar je v zvezi s povišanjem pokojninskih prejemkov na podlagi nove uredbe o pokoininah. Za državne dolgove je Dredvideno povečanje izdatkov za 389 milijonov ali 34%, kar je v zvezi z ureditvijo starih državnih obveznosti, od česar odpade na obresti za predvojne dolgove Srbije 56 milijonov in za prevzete javne in pokojninske dolgove, izvirajoče iz bivše avstroogrške monarhije. 78 miljonov. pri čemer ie predviden znesek 20 milijonov za ureditev anuitetne službe ori nacionalnem bloku nasledstvenih dolgov. Izdatki pravosodnega ministrstva so se povečali za 33 milijonov ali za 8 9% kar je v zvezi z večjim številom sodnikov in sodnega osobia. Pri prosvetnem ministrstvu znaša povečanje izdatkov 96 milijonov ali 13% 2e v prejšnjih proračunskih dvanajstinah je bilo odobreno okrog 150 novih suplent-skih in okrog 150 profesorskih mest. sedai pa ie še odobreno 300 učiteljskih mest Zunanje ministrstvo zaznamuje povečanje izdatkov za 21 milijonov ali 13 7%. kar ie predvsem posledica ustanovitve novih poslaništev v Moskvi in Alžiru in z ureditvijo prejemkov uradnikov in uslužbencev v inozemstvu. Pri notranjem ministrstvu znaša povečanje izdatkov 3.2 milijona din ali 0-6%, pri finačnem ministrstvu pa 99 milijonov ali 11.6%. kar je pripisati uvedbi intenzivnejše službe pri pobiranju državnih dajatev in ie deloma v zvezi z naraslimi stroški državnega gospodarstva spričo višjih cen in povišanih delavskih mezd V resoru vojske in mornarice znaša povišanje 943 milijonov din ali 32.2%. kar se nanaša na izredne potrebe voislce in mornarice. Gradbeno ministrstvo izkazuje povečanje za 43.4 milijona din ali za 20.3n/o-Večji izdatki se nanašajo na stroške pri vzdrževanju državnih cest v zvezi s podražitvijo materiala in delovnih moči. Vzdrževalni stroški so prej znašali 11.000 din na kilometer, sedaj pa znašajo 13.500 din. V resoru prometnega ministrstva znaša povečanje izdatkov 383 milijonov din ali 12.8°/o, kar se nanaša deloma na gradnjo novih prog, deloma na povečane stroške za pogonski material in podražitev delovnih moči. Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon izkazuje povečanje za 90 milijonov din ali 19.2%, kar je v zvezi z ureditvijo novih objektov, nabavo prevoznih sredstev in povečano subvencijo paroplovnim družbam. Kmetijsko ministrstvo izkazuje povečanje kreditov za 24 milijonov din ali 20.9<>/o. Proračun trgovinskega ministrstva je narasel za 4.7 milijona din ali za 11.3% in se povečanje nanaša na ustanovitev novih institutov v zvezi s pospeševanjem zunanje trgovine. Ministrstvo za gozdove in rudnike izkazuje neznatno povečanje za 3.8 milijona din ali 1.5%, pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje pa so se povišali izdatki za 7.9 milijona din ali 3.9%. V resoru ministrstva za telesno vzgojo so izdatki narasli za 9.8 milijona din ali j 51.3%, ki se nanaša na organizacijske stroške v zvezi s telesno vzgojo. Večji donos davkov Pri vsem tem ne smemo izgubiti iz vidika, da je to naš vojni proračun. Nastane vprašanje, kako naj se pokrijejo večji izdatki, ki znašajo, kakor rečeno, v primeri s prejšnjim proračunom 3280 milijonov din. Večji izdatki bodo pokriti z naraslimi dohodki in je večje kritje doseženo v že izvršenem povečanju fiskalnih bremen in v povečanju dohodkov od monopola in državnega gospodarstva Dohodki so kalku-lirani tako, da je predviden večji donos neposrednih davKOv v višini 970 milijonov din; od tega odpade na večji donos zemljarine 80 milijonov, na večji donos zgrada-rine 30 milijonov, na večji donos pridob-nine 240 milijonov, na večji donos družbenega davka 100 milijonov, na večji donos prometnega davka in luksuznega davka 340 milijonov in na večji donos specialne- ga prispevka za narodno-obrambni sklad 180 milijonov. Nadalje je predvideno povečanje dohodkov od trošarin v višini 250 milijonov, taka v višini 170 milijonov in carin v višini 220 milijonov. Končno znaša povečanje dohodkov monopolov 300 milijonov m povečanje dohodkov od državnega gospodarstva 471 milijonov. V zvezi z gornjimi cenitvami je treba poudariti, da so to oprezne kalkulacije, zlasti, kar se tiče dohodkov :z državnega gospodarstva, ki bedo gotovo še večji, nego je predvideno. Ko je nastopilo otežkočenje življenjskih pogojev, je kr. vlada skušala popraviti položaj uradniKov, ki jih je p°dražitev najbolj zadela. Tega doslej ni mogla izvesti glede na velike potrebe za narodno obrambo. Čeprav še niso nastopili najpovoljnej-ši momenti, vendar hoče kr. vlada pokazati dobro voljo, zato je pristopila k reševanju tega nujnega vprašanja in je izdala uredbo o povečanju prejemkov državnih uslužbencev. Večje izdatke v ta namen bo vlada krila z večjimi dohodki in s prihranki pri rezervaciji kreditov. Finančne odredbe S finančnimi odredbami, ki se izdajo k proračunskim dvanajstinam. so obsežene v prvi vrsti one določbe, ki se nanašajo na izvršitev pr računskih dvanajstin. Od ostalih važnejših določb je predvsem omenit: določbo § 1., ki pravi, da predstavljajo proračunske dvanajstine za april - .julij in avgust - marc eno proračunsko razdobje, to je proračun za leto 1940/41, za katero se bo sestavil en zaključni račun. Dvajsetodstotno rezerviranje materialnih izdatkov Nadalje je zelo važna določba, v kateri je predvideno, da se vsi materialni izdatki, predvideni v novih proračunskih dvanajstinah, smejo potrošiti samo do zneska 80% predvidenih kreditov, medtem ko se sme ostalih 20% porabiti samo z odobre-njem finančnega ministra. Predvidenih 20%, ki se ne smeje? izkoristiti, se nanaša na vse kredite za materialne izdatke, tako redne, naknadne, kakor tudi izredne. Ta določba daje finančnemu ministrstvu v roke regulativno sredstvo, s katerim bo izlcoriščenje kreditov urejeval v razmerju, kakor bodo prispevali državni dohodki. Glede materialnih izdatkov državnih podjetij in usatnov je bilo že s § 5 finančnega zakona za leto 1939 40 predvideno, da se smejo ti izdatki povečati na račun večjih dohodkov do 5% v proračunu predvidenega kredita z odločbo resornega ministra. do 10% pa po odločbi finančnega ministra, preko tega oa z odločbo ministrskega sveta. Sedaj je ta predpis spremenjen v toliko, da se lahko oo odobritvi ministrskega sveta na predlog resornega in finančnega ministra vršijo izdatki r>ri večjih dohodkih brez ozira, če je ustrezajoči kredit v proračunu predviden. Ta določba ie razširjena tudi na upravo državnih monopolov. Končno je treba poudariti, da finančne odredbe k proračunskim dvanajstinam ne vsebujejo nobenih tujih elementov', ki t,im ni mesta v finančnem zakonu, in katerih je bilo prej vedno dovolj. V finančnih odredbah tudi ni nobenih skritih izdatkov niti pooblastil za take izdatke, s katerimi bi se proračun dvigal na večji znesek, kakor ie predviden. Finančno stanje v prvih 4 dvanajstinah Omeniti moramo tudi proračunsko ravnotežje v prvih štirih dvanajstinah. Skupni krediti, ki so bili v tem razdobju na razpolago, so znašali 3688 milijonov. Po podatkih o dejansko potrošenih izdatkih v teh 4 mescih pa so znašali doseženi izdatki 2798 milijonov, dohodki pa so v teh 4 mescih dosegli 3256 milijonov. V vsakem primeru se vidijo znaki naraščanja pri državnih dohodkih, številni fiskalni ukrepi tudi še niso prišli v celoti do izraza in se bo efekt teh ukrepov pokazal šele v prihodnjih 8 proračunskih mescih. Tako so nove železniške tarife stopile v veljavo šele 15. junija in tudi mo-gi davki zapadejo šele v jeseni. Tudi davki, ki se imajo povečati na podlagi davčne reforme, še niso pritekli, ker se odmera ni mogla takoj izvršiti po novih predpisih, če končno upoštevamo, da se da z rezervacijo izdatkov vedno regulirati proračunsko ravnotežje po obsegu prite-kajočih dohodkov, je jasno, da ne bo doseženo samo proračunsko ravnotežje, temveč da bo državno gospodarsko pokazalo tudi precejšnje presežke. Dr. šutejeva pojasnila o izrednih dokladah Po ekspozeju je dal finančni minister za tisk naslednjo izjavo: V novem proračunu sem zahteval od vlade, da mi dovoli znižanje materialnih izdatkov za 20 odstotkov. V proračunu 1939/40 so bili materialni izdatki znižani za 10 odstotkov, v dvanajstinah za prve Štiri mesce tekočega proračunskega leta za )6 odstotkov, v dvanajstinah za naslednjih 8 mescev pa imam pravico, da zadržim pri materialnih izdatkih 20 odstotkov. Jaz sem moral poskrbeti, da najdemo na kakršen koli način potrebna sredstva, da se končno uredijo prejemki državnih uslužbencev. Na drug način se to ni moglo doseči. Vse, kar smo dobili, smo morali tudi Nadaljevanje na n. str. izdati. Od 1. aprila dalje smo morali izdati za izredne izdatke 200 milijonov, sedaj zopet nadaljnjih 100 milijonov za nepričakovane izdatke. S prihranki, ki bodo doseženi pri materialnih izdatkih, bo ustvarjena rezerva, s katero bomo mogli izboljšati prejemke državnih uslužbencev. Najtežji mesci so minili in sedaj prihajajo boljši časi. Sedaj lahko objavite, da bo jutri ali pojutrišnjem izšla uredba, ki je že podpisana, o izredni dokladi državnih uslužbencev in upokojencev. Po uredbi bodo znašali efektivni izdatki 700 milijonov, za katere bomo našli pokritje s prihranki. Izredne doklade niso velike. Od njih so izključeni vsi državni uslužbenci od četrte skupine navzgor, dobivali pa jih bodo vsi državni uslužbenci do vključno pete skupine. Izredne doklade so namenjene delavcem, nižjim in srednjim kategorijam državnih uslužbencev. Za vsakega otroka bodo dobivali po 50 din mesečno izredne doklade, kar znaša skupno 285 milijonov po približni kalkulaciji. Izredne doklade za posamezne uslužbc-nce bodo znašale 100 do 200 din; srednji in najnižji, ki jih je največje število, dobe več, višje kategorije pa manje. Znano mi je, da je mnogo državnih uslužbencev, ki so dobivali na roko komaj 600 do 800 din, a so oženjeni in imajo lepo število otrok. Znan mi je primer v Sarajevu, 'kjer je družinski oče 9 otrok, katerih enemu sem jaz celo boter in od katerih je nastarejši star komaj 16 let, dobival na mesec kot mojster v železniški delavnici komaj 740 din. S tem ni mogel živeti. Sedaj bo dobil 9 krat 50 din za otroke, in še sam 200 din izredne doklade tako da bo njegov položaj vsaj nekoliko izboljšan. Tega nisem smel prej povedati, ker sem zahteval od vlade, da izda najstrožje ukrepe glede stabilizacije cen, da bi to malenkostno povišanje prejemkov državnih uslužbencev vsaj nekoliko zaleglo. Jaz sem prvotno izključil tudi peto skupino, toda vlada je sklenila, naj se pri tem povišanju upošteva tudi peta skupina. Tako znaša sedaj povišanje letno 671 milijonov din. To pomeni, da moram vsak mesec dobiti novih 60 milijon, za izplačilo osebnih prejemkov državnih uslužbencev. Ker je vlada vključila v to povišanje tudi peto skupino, znaša sedaj skupno povišanje 690 do 700 milijonov dinarjev. Uredba je gotova in bo pojutrišnjem, ko se vrnem v Beograd, objavljena, izplačevanje te izredne doklade pa se bo pričelo 1. septembra. Naglaiti moram da to povišanje ne gre v okvir prejemkov, ki se štejejo za pokojnino, prav tako pa je ta izredna doklada prosta vseh taks in odbitkov za razne fonde in za davke. Ta doklada ne tvori se-stvarnega dela rednih prejemkov, marveč p-sebno izredno doklado, od katere se niti ena para ne sme odbiti. Ta izredna doklada se bo izplačevala vse tako dolgo, dokler bodo trajale sedanje izredne prilike. V tej zvezi moram naglaiti, da spada naša država v vrsto uradniških držav. Če pa pogledamo z druge strani, pa vidimo, da smo kmečka država. Zato se moramo vprašati, kaj ima naš lačen kmečki narod od tega aparata. Vlada se že bavi se tem, da uredi to vprašanje. Ob priliki nedavnih izjav v listih sem naglasil, da nisem prišel na to mesto zato, da bi vršil funkcijo najvišjega uradnika, marveč zato, da ustvarim druge predpogoje in druge osnove za pospeševanje splošne narodne proizvodnje. Brez tega ne more biti zdrave politike. Kaj bomo storili, to boste kmalu slišali. Pripravljalna dela so že v teku, a vse to zahteva tudi velika denarna sredstva. Ta sredstva ne morejo biti v proračunu, marveč jih moramo iskati izven proračuna, upam pa, da jih bomo našli. Ali s posojilom? O tem se ne govori. Mi smo marsikaj pustili tako, da ni povoda za krik in vik. Mi ne uničujemo gospodarstva, nego ga podpiramo. Je pa mnogo razlogov, ki zahtevajo, da postavimo splošno proizvodnjo na popolnoma drugo osnovo, a zato so potrebna sredstva. Pri delu za dvig splošne proizvodnje ni dolžna delati samo vlada, marveč mora sodelovati ves narod, oni ki imajo več, bolj, oni, ki imajo malo, pa temu primerno. še nekaj bi želel povedati. Mi smo država, ki ima dovolj delovne sile, ki išče zaposlitve ali je ne more najti. Smo tudi država, ki ima dovolj sirovin, a vendar dosedaj nismo storil vsega, kar bi bili mogli, da se ta delovna sila zaposli. To pa samo zaradi tega, ker nismo imeli kredita. Po mojem globokem prepričanju operiranje s predpostavko »Nema kredita« pomeni siromaštvo duha za one, ki so na vladi in upravljajo državo, če je oblast v stanju, da opravičeno zajame vse socialnoekonomske odnošaje svojih državljanov, potem ne sme nikdar odgovarjati, da nima kredita za ono, kar je nujno za bitne interese in razvoj naroda, za pospeševanje splošnega gospodarstva in potom njega za krepitev države in njen obstoj. Prizadeval sem si, da storim vse, kar je mogoče za stabilizacijo cen. Vlada je izdala potrebno uredbo, toda jaz sam nisem v stanju, da vse reguliram. Baš državni uradniki bi bili pozvani in dolžni, da budno kontrolirajo cene, kajti sicer je iluzor-no vsako povišanje, če se cene še nadalje povišujejo. Novinarji so hoteli g. ministru postaviti še razna vprašanja, toda finančni minister je to odklonil, češ, ne sprašujte me za stvari, zaradi katerih nisem prišel semkaj. Kadar govori finančni minister, mora biti vse točno po številkah in vse čvrsto. S tem sem končal. G. minister je nato novinarje povabil na malo zakusko, ki jo je priredil ljubljanski dopisnik Centralnega Presbiroja. Zakuski sta prisostvovala tudi soproga g. ministra ter ban dr. Natlačen. V nevezanem razgovoru je g. minister tolmačil novinarjem razne ukrepe, ki jih je izdal in svoje poglede na splošne gospodarske in finančne zadeve. Naglašal je potrebo o korenitih reformah, glede katerih pa je odklonil vsako podrobnejše pojasnilo. Direl tna pogajanja % Madžar! in Bolgari Rumunija pripravljena v Interesu trajnega miru v jugovzhodni Evropi na teritorialne žrtve Budimpešta, 31. julija, j. (DNB). K napovedanim madžarsko-rumunsktm pogajanjem za revizijo sedanje meje, pripominjajo v poučenih madžarskih krogih, da je Madžarska s svoje strani že dokončala vsa praktična pripravljalna dela za ustvaritev zares trajnega miru v jugovzhodni Evropi. Izven dvoma je seveda, da bo morala v tem okviru dati Rumunija gotove teritorialne koncesije. Madžarska je pripravljena vsa med njo in Rumunijo viseča vprašanja urediti z direktnimi pogajanji Glede kraja, kjer naj bi se ta pogajanja vršila, doslej še ni bil storjen noben sklep, dasi so vedeli gotovi viri tudi o tem že poročati. Prav tako tudi doslej še med obema državama ni bilo govora o predhodni odstopit-vi odnosno simbolični evakuaciji gotovih mest na teritoriju, ki ga zahteva Madžarska. Berlin, 31. julija, br. (Štefani). V tukajšnjih diplomatskih krogih zanesljivo pričakujejo, da se bodo že v kratkem pričela neposredna pogajanja med Rumunijo in Bolgarijo, ki se bodo razvijala v duhu medsebojnega razumevanja, da bi se dosege1! resnično pravičen sporazum, spričo katerega bo omogočen razvoj tesnih prijateljskih odnošajev med obema državama. Novi sporazum mora postati trdna osnova za miT v južnovzhodni Evropi ter za gospodarski in kulturni napredek narodov na Balkanu. Pričakovati je, da se bodo južnovzhodne države pri ureditvi svojih vzajemnih odnošajev ravnale po načelu reda, kakršnega je zasnovala os za obnovo Evrope. Nemčija in Italija sta hoteli samo dopovedati vsem prizadetim državam na evropskem jugovzhodu, da se morajo same med sabo sporazumeti. Osni vdlesili jim bosta pri tem stali na strani s primernimi nasveti in bosta skrbeli, da bodo izostali sleherni tuji vplivi, ki bi utegnili pokvariti gradnjo novega reda v Podunavju in na Balkanu. Rumunski načrti / Bukarešta, 31. julija. AA. (Rador) Zunanji minister Manoilescu je dal predstavnikom tiska naslednjo izjavo: Predsednik vlade in jaz sva v Nemčiji in Italiji ugotovila popolno razumevanje za sedanji položaj Rumunije. Lahko sem ugotovil zadovoljstvo, s katerim je Adolf Hitler sprejel vest o novi politični orientaciji Rumunije. Vodja Nemčije in duce sta se zanimala za vse manifestacije našega narodnega življenja ter sem po razgovorih, ki smo jih vodili, prepričan, da sta državi osi odločeni zagotoviti Rumuniji mirno in napredno žvljenje. Posebno mi je na tem, da naglasim, da ima Rumunija popolno svobodo odločati o svoji politični in gospodarski usodi, četudi krožijo v gotovih tujih listih nasprotne absurdne vesti. Glede politične in gospodarske neodvisnosti Rumunije v novem sistemu jugovzhodne Evrope je bilo tako v Berchtesgadenu kot v Rimu naglašeno, da je najvažnejše vprašanje to, da mora biti rumunsko gospodarsko življenje organizirano na osnovi lastnega nacionalnega kapitala ter mora funkcionirati z lastnimi delovnimi močmi. To so pogoji za ustvaritev boljše bodočnosti razvoja naših tvornih sil. Državi osi bosta postali v bodočnosti naši najboljši ku-povalki in dobavljalki. O kakšnem gospodarskem vsiljevanju držav osi sploh ne more biti govora. Glavna skrb držav osi je ohranitev miru na Balkanu in ti dve državi, ki igrata sedaj najvažnejšo vlogo, sta se na istem potu srečali z Rumunijo. Mi želimo mir, toda mir, ki spoštuje rumunske pravice. Rumuni so zaradi ohranitve miru pripravljeni za žrtve, če pa bi bile prekoračene gotove meje, potem znajo Rumuni iti tudi po drugi poti. Glede gotovih vprašanj se del tujega tiska neprestano bavi tudi z vprašanji, ki presegajo obseg in pomen prvih vprašanj. Gre za ureditev razmer med nami in našimi sosedi Madžari in Bolgari. Vlada je pripravljena dati pobudo za neposredna pogajanja. Kakor je izrazila svojo voljo napram predstavnikom osi, tako izjavlja tudi sedaj, da je pripravljena ponovno dokazati svojo dobro voljo in v prijateljskem .ozračju s sosedi razpravljati o vseh vprašanjih. Potem ko smo 20 let vodili politiko najširše pomirljivosti, smo sklenili urediti vsa ta vprašanja na radikalen način brez najmanjše krivice in popolnoma v duhu časa. Ena teh metod je izmenjava prebivalstva in ta metoda je dala doslej najboljše rezultate. Na ta način se nam bo posrečilo znižati število pripadnikov narodnih manjšin ter istočasno okrepiti narodno edinstvo. Trudili se bomo pripeljati v okvir rumunske države vse Rumune, ki so danes izven njenih mej, istočasno pa se bomo osvobodili odgovornosti za gotove etniške manjšine. Da bi dosegla ta cilj, je vlada odločena uporabiti vsa sredstva, ki je stoje na razpolago in ki so prikladna za izvedbo te naloge. Naš cilj je ustvariti čim večjo homogenost Rumunije. Angleški protest v Bukarešti Bukarešta, 31. julija, br. Britanski poslanik je bil danes dopoldne v zunanjem ministrstvu ter je izročil zastopniku ministrstva noto angleške vlade, ki v njej protestira proti postopanju rumunskih oblasti z angleškimi funkcionarji raznih petrolejskih rafinerij in drugih industrijskih naprav, kakor rudi še posebej proti zaplembi vsega imetja angleške petrolejske družbe »Astra Romena.« Izvoz petroleja v Nemčijo Rim, 31. julija, o. Izvoz romunskega petroleja v Nemčijo se ie v zadnjem času zelo povečal. Samo v juliju so izvozilli v Nemčijo 200.000 ton nafte in petroleja. Večinoma odhaja v Nemčijo bencin za. letala. Izvoz v druge države je skoraj docela prenehal. Za izvoz petroleja v Italijo se pravkar vršijo velike priprave. Ugodna žetev Bukarešta, 31. julija. AA. (DNB). Zaradi ugodnega vremena v zadnjih tednih so izgledi za rumunsko žetev ugodni in dobri. Ječmen in oves sta posebno dobra ter se računa, da bo preostalo 70 do 80 tisoč ton ovsa za izvoz, ječmena pa čez 300.000 ton. Stanje pšenice se sicer boljša, vendar na N]. Vis. kneginja Olga je obiskala LJubljano Ljubljana, 31. julija Okrog 16.45 se je na vogalu Knafljeve in Šelenburgove ulice v neposredni bližini našega uredništva in uprave ustavil luksuzni avtomobil, iz katerega je izstopila Nj. Vis. kneginja Olga v spremstvu dvorne dame. Pripeljala sc je v mesto, da opravi nekaj nakupov, in je v pičli uri obiskala celo vrsto trgovin. Tako se jc pri tvrdki Sport-Kmet na vogalu Beethovnove ulice in Aleksandrove ceste zanimala za nekatere potrebščine za tenis, od tod je odšla v Gorčevo trgovino na Tyrševi cesti, kjer so jo prav tako zanimale razne športne potrebščine, nato pa je krenila v Prešernovo ulico Tu se je ustavila najprej pri tvrdki Rokavičar, nato pa obiskala tvrdko Gregorič in Avšičevo trgovino z manufak-turo. Preko Marijinega trga in \Volfove ulice je zavila na Kongresni trg, kjer je stopila v prodajalno tvrdke Tabor, znane trgovine spominčkov m igrač domačega izdelka. Tvrdko Tabor je Nj. Vis. kneginja Olga obiskala že pred dobrim tednom in tudi pri tej priliki je nakupila nekaj igrač m spominskih predmetov, da s tem izkaže priznanje delu domačih rok in lepoti starega domačega sloga. Od tod se je vrnila v Šelenburgovo ulico, kjer se je mimogrede oglasila še pri tvrdki Jurman in si izbrala par očal, nato pa je stopila v avto in malo pred 17.45 odhitela nazaj proti Gorenjski. mogoče napovedati rezultata letošnje žetve. Smatra se, da bo dosežen normalni presežek za izvoz. Seja rumunske vlade Bukarešta. 31. julija. AA. (Rador). Na snočnji seji Vlade sta ministrski predsednik Gigurtu in zunanji minister Manoilescu obširno poročala o razgovorih, ki sta jih imela v Solnogradu z vodjo Nemčije in zunanjim ministrom v. Ribbentropom, v Rimu pa z Mussolinijem in zunanjim ministrom Cianom. Zatem je ministrski svet razpravljal o načinu, kako naj se čimprej in čim boljše izvede v praksi načelo nove politične orientacije države. Izdano je bilo uradno poročilo, da je notranje ministrstvo odpustilo vse židovske uradnike. Odpuščanje Židov iz ostalih ministrstev se nadaljuje. Po havanski konferenci Havana, 31. julija. AA. (DNB) V torek popoldne je bila končna svečana seja vse-ameriške konference. Kubanski zunanji minister, ki je predsedoval seji, je med drugim naglasil, da sklepi vseameriške konference ne ustvarjajo novega prava in da niso naperjeni proti tretjim državam, temveč so vsi le ©brambnega pomena. Sprejeti so bili zato, da se ohrani mir in varnost držav obeh Amerik. Takoj po končani seji je delegacija Zedinjenih držav odpotovala. Pred svojim odhodom iz Havane je ameriški zunanji minister Hull dejal, da je vseameriška konferenca dokazala enotnost vseh ameriških držav. Države obeh Amerik so dokazale kontinentalno solidarnost. Na koncu je Hull naglasil važnost gospodarskega sodelovanja med ameriškimi državami. Težkoče z uvedbo vojaške dolžnosti VVashiugton, 31. jul. j. (A. R.) Včeraj bi moralo biti v ameriškem senatu glasovanje o predlogu zakona za uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Zedinjenih državah. Po dokaj dolgotrajni debati, v kateri so se pokazala nekatera nesoglasja, pa je vojaški odbor senata glasovanje odložil za nedoločen čas. Nasprotstva so nastala v prvi vrsti zaradi zahteve republikanskih članov, da naj bi Roosevelt objavil svoje mnenje glede prave svrhe zakona o uvedbi splošne vojaške dolžnosti. Na to zahtevo je demokratski tabor očital republikancem, da skušajo iz vprašanja, ki se tiče obrambe Zedinjenih držav, kovati zase politični kapital. Zaradi teh in drugih ne-soglasnosti je moral vojaški odbor senata nadaljnjo debato in glasovanje o zakonu odložiti na kasnejši čas. New York, 31. jul. j. (DNB). Vojaški odbor ameriškega senata je na svoji včerajšnji seji soglasno odobril predlog zakona, ki pooblašča predsednika Roosevelta, da lahko vse rezervne oficirje narodne garde pokliče v obdobju 12 mescev za nedoločen čas na orožne vaje. Zakonski predlog bo sedaj predložen senatu. Kar se tiče uvedbe splošne vojaške dolžnosti v Zedinjenih državah, se je prezident Roosevelt sicer ponovno izrazil za račelo splošne vojaške dolžnosti, ni pa hotel izraziti svojega mnenja o podrobnostih zakonskega predloga, s katerim naj bi se splošna vojaška dolžnost uvedla. šve dska izstopila iz Društva narodov Basel, 31. jul. z. »Basler Nachrichten? objavljajo poročilo iz Stockholm a, po katerem se vladni krogi v Stockholmu bavijo z mislijo, da bi švedska izstopila iz Društva narodov. K temu jo silita spremenjeni vojaški politični položaj v Evroui in neprijetna bremena. ^ S venska Dagbladed« poroča, da bo o tej stvari razpravljal tudi švedski parlament, ki se v kratkem sestane. Nov potres v Anatoliji Carigrad, 31. julija. AA. (DNB) O potresu v Anatoliji v pokrajini Jozgat so se zvedele naslednje podrobnosti: Potres je uničil 12 vasi. Ubitih je bilo 300 ljudi, ranjenih na 1360. Veliko število trupel je še vedno pod razvalinami. Ubitih je bilo zlasti mnogo žensk in otrok. Iz strahu pred novimi potresi se ljudstvo drži zunaj pod milim nebom. Potrese so občutili na področju od obale Črnega morja do Ankare. O obsegu katastrofe še ni točnih podatkov, stvarna škoda pa je ogromna. Oblasti so organizirale reševalno akcijo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Vojna poročila Vojake operacije obeli taborov so omejene zgolj na letalsko udejstvovanje Rim, 31. jul. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je danes opoldne objavilo naslednje siužoeno vojno poročilo: Formacije naših letal iz vzhodne Afrike so znova bombardirale Aden ter v polno zadele dve ladji in velik tank bencina. Vsa letala so se vrnila v svoje oporišče. Sovražnik je poskusil napasti luko Assab; pri tem je bilo eno letalo tipa Blenheim sestreljeno od našega protiletalskega topništva. Kairo, 31. jul. br. (Ass. Press) Poveljstvo angleškega letalstva je danes objavilo komunike o poslednjih letalskih akcijah v Afriki. Angleška letala so v teku včerajšnjega dne bombardirala Massauo. Ena bomba je zadela poslopje tamkajšnjega štaba, ena neko petrolejsko, ena pa municijsko skladišče, v katerih je nastala vrsta velikih eksplozij. Učinkovit je bil tudi napad na mornariško vojašnico v Assabu ter na letališče pri Macaaci. S teh poletov se eno angleško letalo ni vrnilo v svoje oporišče. Angleška izvidniška letala so bila nad Derno in so še danes opazila razbitine enajst italijanskih letal, ki so bila uničena o priliki zadnjega angleškega napada na tamkajšnje letališče. 2e pretekli ponedeljek so italijanska letala napadla Aden. Bombe so zahtevale štiri človeške žrtve, 15 ljudi je bilo ranjenih, gmotna škoda pa je bila manjšega obsega. Včeraj so italijanska vojna letala skušala napasti Malto, toda protiletalsko topništvo in angleška lovska letala so jih pregnala, še preden so se mogla približati otoku. Zbiranje italijanskih čet pri MojaSi London, 31. julija. AA. (Reutsr) Vojaški dopisnik Reuter ja piše: Uradno sporočajo, da so Italijani pri Mojaie na meji med Afcesinijo in Kenijo zbrali velike oddelke italijanskih sil. Toda malo je verjetno, da bi imeli Italijani namen izvršiti napad na Kenijo z izhodiščem iz Mojaie. Nemški napadalni poleti nad Anglijo Berlin, 31. julija. AA. (DNB) Neugodne vremenske razmere so prisilile nemško letalstvo, da je omejilo svoje delovanje. Toda navzlic temu so bili izvedeni preteklo noč razen ogledniških poletov nad vzhodno in južno Anglijo tudi bombni napadi na letalske tovarne v Plymout.hu ter napadi na pristaniške naprave v Plymouthu in Svan-sonu. Prav tako je pretaklo noč le malo število britanskih letal letelo nač zapadno Nemčijo. Angleške bombe niso povzročile nobene gmotne škode, niti ni bilo človeških žrtev. Zbiti sta bili dve sovražni letali. Naknadno se poroča, da je bilo 2S. julija zbitih skupaj 21 britanskih letal. London, 31. julija, j. (Reuter). V minuli noči so nemška letala izvršila ponovno več napadalnih poletov nad Anglijo. Bombardirala so neko mesto na jugozapadni angleški obali, dalje razne cilje na jugovzhodu Anglije ter v notranjosti. Pri na- { padu na neko mesto ob jugovzhodni angleški obali je billo poškodovanih 5 hiš. Smrtnih žrtev ni bile. le dve ženski sta bili težje, nekaj prebivalcev pa lažje ranjenih. V zgodnjih jutranjih urah so nemški bombniki nadalje napadli nekaj tovornih ladij ob jugovzhodni angleški obali. Bombne eksplozije so se slišale prav na cclino. Angleška lovska letala »o nemške bombnike pregnala. Posvetovanja kralja Jurija London, 31. julija, j. (Reuter). Angleški kralj je imel danes v tajni seji v Bucking-hamski palači posvetovanja z ministrom Attleejem. lordom Stanmoreom, ministrom za letalsko proizvodnjo Beaverbrookom in sirom \Yalterjem Citrineom. Italijanski list © izčrpavanju Anglije Rim, 31. julija. AA. (Štefani) »Giornale d Italia« pravi, da se zadnje obdobje vojne, ki bo dovedlo do kapitulacije Anglije, ne bo moglo razvijati tako, kakor obdobje, ki je pripeljalo do francoskega poloma, in sicer ne samo zaradi tega, ker je Angiija otok, ki je dobro branjen s stališča vojaške ocene, temveč tudi zato, ker razpolaga Anglija z imperijem, ki se vleče čez vse celine in se z velikimi silami udeležuje v vojni. Vojna z Anglijo bo v prvi vrsti vojna udarjanja po glavi do izčrpanosti. To je prav tisto, kar Italija in Nemčija sedaj delata. Nemčija povzroča s svojimi letalskimi bombardiranji in delovanjem svojih podmornic zmede v mreži tovarn, pristanišč, cest in prometnih žil v Angliji ter tako Anglijo polagoma reže od ostalega sveta. Nastopil bo dan, ko Anglija ne bo mogla več dobivati z ostalih delov sveta potrebnih količin blaga za preživljanje njenega prebivalstva. Italija razvija podobno delovanje na Sredozemskem morju, Rdečem morju ter Indijskem oceanu. Angleške pomorske sile so podvržene strahotnemu izčrpavanju. Anglija se je morala odreči plovbe skozi Sredozemsko morje in je morala na afriškem ozemlju in v sredozemskem bazenu zaposliti pomembne čete vojakov in letal. Končno se zaradi italijanskega delovanja Anglija nahaja danes v skrajno težkem položaju, da bi se upirala drugim silam, ki ogražajo njen imperij, posebno pa japonski sili ter nacionalističnemu gibanju v Indiji in Južni Afriki. Tako se bo nadaljevalo izčrpavanaje Anglije na neizprosen način do popolne zmage osi. C!!?srch!l! nadzira vzhotfno angleško obalo London. 31. julija j. (Reuter). Predsednik vlade Churchill ie danes napravil nenapovedan obisk v vzhodni Angliji z namenom. da nadzira obalne utrdbe ter dmga obrambna dela, ki so trenutno v teku na vzhodni angleški obali. Pelja' se je v avtomobilu vzdolž obale ter je na raznih mestih stopil z voza. da je pregledal posamezne sektorje utrdbenih naprav Z velikim zanimanjem je sledil delu na utrdbenih napravah ter se razgovarjal z vodečimi častniki. V prisotnosti delavstva je ministrski predsednik pripomni!: Zadovoljen sem z napredkom utrjevalnih del. Hitler sedaj, ako bi hotel napasti Anglijo pač ne bo imel niti približno tako lahkega posla, kakor bi ga imel pred nekoliko mesci. »anmarai« v £VrOpj Ameriške ladje bodo pristajale v evrcpsMh luk a h, dokler bods* knele dostop do njili Washington, 31. julija, br (Ass. Press). Ameriški tisk je danes obširno poročal o izjavah, ki so jih dali angleški ministri včeraj na sejah zgornje in spodnje zbornice, posebno pa o izjavah ministra za gospodarsko vojno Daltona in ministra za trgovinsko mornarico Crossa o splošnem razširjenju blokade proti Italiji in Nemčiji ter teritorijem, ki so sedaj pod njuno kontrolo. Listi opozarjajo, da bi mogli biti posebno v trgovinskem prometu med Zedi-njenimi državami ter Portugalsko in Španijo prizadeti ameriški interesi. Danes se je tega vprašanja dotaknil tudi Roosevelt na običajni konferenci z novinarji. Izjavil je, da je bila angleška blokada razširjena tudi na Španijo in Portugalsko, vendar pa vlada Zedinjenih držav službeno o tej stvari še ni prejela nikake-ga obvestila iz Londona. Ameriške ladje bodo še nadalje odhajale v Evropo, kolikor bo to 1e mogoče :n ne bodo zanje nastale nikake nevarnosti. Pristajale bodo v evropskih lukah. dokler bodo imele dostop do njih. Poostrena blokada stopila v veljavo London, 31. julija, j. (Reuter). Ponovna poostritev gospodarske vojne ki jo je včeraj v parlamentu napovedal minister za blokado Dalton stopi glasom danes izdane uredbe v veljavo nocoj o polnoči. Vladna uredba o poostreni blokadi zahteva, da mora biti vsaka nevtralna trgovinska ladja bodisi na poti v pristanišče, kjer namerava natovoriti blago, bodisi da plove iz njega, v posesti pravilno izdanega navicer-ta (ladijskega potnega lista). Vsaka ladja, ki navicerta ne bi imela, oziroma njen na-vicert ne bi odgovarjal predpisom, bo od angleške kontrolne službe zaplenjena. Potopljena angleška pomožna vojna ladja San Sebastian, 31. julija, br. (Štefani). Kakor poročajo iz Londona, je tajništvo admiralitete objavilo, da so nemška letala napadla in potopila pomožno stražno ladjo »Vulgar«. Izvoz letalskega bencina Iz Amerike prepovedan Washington, 31. julija j. (Reuter). Vlada Zedinjenih držav je počenši z današnjim dnem prepovedala izvoz letalskega bencina iz Zedinjenih držav. Od prepovedi so izvzete edinole države zapadne he-nrisfere. Razen teh držav se bo v bodoče ameriški letalski bencin dobavljal edinole še tistim krajem, med katerimi vzdržujejo letalski promet ameriške letalske družbe. Govor ministra Crossa London, 31. julija. AA. (Reuter) Minister za trgovsko mornarico Cross je danes v svojem radijskem govoru izjavil: Lahko se zgodi, da pride vsak trenutek zaradi sovražnega delovanja do nenadnih sprememb v ukrepih, ki smo jih izdali glede naših pristanišč. Imamo načrte, da. bodo odgovorili na vsako tako morebitnost. Za sedaj ne moremo predvideti, cio katere mere bo sovražnik oviral promet v naših pristaniščih, toda sklep je jasen. Mi moramo že sedaj kolikor je le mogoče preprečiti na-trpanje naših pristanišč. Na ta način bomo lahko čakali na burjo, kadar se bo pojavil. Nato je minister poudaril, da razpolaga britanski imperij z največjo mornarico na svetu in da so se angleški mornarici pridružili tudi brodovje ter mornarji Holandije in Norveške. Ta ogromna mornarica bo odigrala veliko vlogo v zmagi nad sovražnikom, Zadržani francoski petrolejski ladji Vichy, 31 julija, br. Francoska Vlada je po diplomatski poti v Londonu zahtevala, naj Angleži odpuste iz Aleksandrije dve francoski petrolejski ladji, ki ju tam zadržujejo. Zaenkrat še ni znano, kakšno stališče je angleška vlada zavzela do te zahteve. Uvoz riža iz Italije Beograd, 31. julija, p. V Prizadu se vršijo intenzivne priprave za uvoz riža iz Italije. Po zagotovilih poučenih krogov 'bo uvoz monopoliziran. Te dni pojde v Milan posebna delegacija Frizada, da se bo tam sestala z delegacijo italijanske ustanove za izvoz riža »Ente del riso«. Vremenska napoved Zemunska: Delno oblačno in vedro vreme v vsej državi. Samo v južnih krajih bo pretežno oblačno. V planinskih krajih bodo tu pa tam krajevne nevihte. Toplota se bo znatno spremenila. Maši kraji in ljudje Dve leti borbe proti raku Zavodu, ki v, tesnih razmerah doseza lepe uspehe, bi bilo treba nuditi najpreprostejše pogoje za razvoj Pred dvema letoma na današnji dan je bil v Ljubljani otvorjen zavod za raziska-vanje novotvorb. Kako je bila prepotrebna njegova ustanovitev, so pokazali že prvi tedni. Takoj prve dni pa je bilo spoznati, da prihaja velika večina bolnikov z rakom prekasno, ko ie rak raznesen že po Vodja zavoda docent dr. I. Cholevva vsem telesu. Sprva so upali, da se bo to v par mescih spremenilo; vendar je po dveh letih število onih, ki pridejo prekasno, še vedno zelo veliko. To je nepopravljiva škoda, saj je veliko število za rakom obolelih v začetnem stadiju ozdravljivih. Kako pa je moči spoznati začetni rak? Hraste na koži, ki ne zarasto tako hitro ko običajno, grče v dojki, krvavitev iz črevesja, pri ženskah krvavitev v dobi, ko to ni normalno — vse to so znaki, ki naj opozore vsakega posameznika, da stopi k zdravniku po svet. Banovinski zavod za raziskavanje novotvorb je za zdravljenje najmoderneje opremljen; trpi le zaradi velikega pomanjkanja prostora in razpolaga ta čas le z 28 posteljami. In vendar je bilo v prvih dveh letih obstoja sprejetih 1566 bolnikov, 473 moških in 1093 ženskih. Pri tem pa moramo pomisliti, da leže bolniki pogosto v zavodu skoraj po dva mesca. Oskrbnih dni je bilo 17.863, izvršenih je bilo 127 velikih in 214 manjših operacij. Aplikacij radija je bilo 982. Dosti je bolnikov, ki imajo radij na sebi oziroma v sebi po 10 dni in več. Rentgenskih obsevanj je bilo 15.817 na treh različnih aparatih: na velikem Stabi-livoltu 13.256, na aparatu po Schafer-Wit-teju 521 in na aparatu po Chaulu 2040. Na žalost pa mora zaradi pomanjkanja prostora stati veliki aparat v Isti sobi ko radij. Ker je neprestano velik obrat, se zdravo osebje zavoda po malem, neprestano obseva z radijem. Tega nedostatka prav zaradi tesnih prostorov ni mogoče odpraviti. Kljub temu skuša osebje čim vestneje vršiti svojo nalogo, ki je v resnici težka in naporna. Kako lepo je kirurgu, ko prereže bolečo gnojno bulo; bolnika odleže, popuste mu bolečine in vesel zapusti bolnico. Kako lepo je porodničarju. ko odpusti zdravo mamico in dete. Vse drugače pa je v zavodu. Večini operacij } sledi dolgotrajno obsevanje, ki bolnika oslabi, čeprav ga ozdravi. Doma bolnikom zaradi dolgotrajnega zdravljenja zastaja delo, so pogosto nestrpni, po obsevanju nastopijo včasi začasna poslabšanja in posebno pri onih, ki niso prišli prav v začetku, tudi bolečine. Po končanem prvem zdravljenju pa slede vsakih par mescev kontrolni pregledi in to traja več let. Zato so bolniki večkrat zaskrbljeni, slabe volje in čemerni, čeprav so prav za prav že ozdravljeni in brez vseh telesnih težav. Toda ta način zdravljenja in pregledov je za njihovo zdravje neizogiben. Težko pa je delo v zavodu, zlasti ker se je poleg tega, da je treba razumeti vse težave bolnikov, treba boriti največ s težavami zaradi pomanjkanja prostora. Zavod nima svoje pralnice, nima svoje kuhinje, nima svojih diagnostičnih rentgenskih naprav, nima prepotrebne sobe za radij, nima posebnih sobic za izoliranje bolnikov, potrebnih miru, ki širijo neprijeten duh itd. Tako je zavod po večini prenatr-pan. Le za časa praznikov se Izprazni in prečisti od vrha do tal. Kljub vsem tem težavam pa zavod vzorno vodi tudi v tujini dobro znani znanstvenik docent dr. J. Cholewa. Pomagajo mu primarij dr. Leo Šavnik in še trije zdravniki ter elektro-inženjer, ki stalno nadzoruje vse tehnične naprave. Ta je zdravnikom vedno na razpolago pri preračunavanju do z obsevanja z rentgenom in radijem, tako, da je doziranje precizno. Zavod pa se mnogo bavi tudi z laboratorijskim delom. Stalno se vrše poizkusi z zajci, morskimi prašički, belimi, podganami, miškami, bakterijami itd. Na tem mestu naj omenimo, da se v zavodu pri laboratorijskem delu nesebično, udeistvuie g. V. Premru, profesor kemije na tehnični srednji šoli v Liubliani. Imena zavodnih zdravnikov smo zasledili v preteklih dveh letih v strokovni in poljudni literaturi. Prav tako med strokovnimi in poljudnimi predavatelji. Saj ie glavno orožje v borbi proti raku prosvetitev naroda, da ne prihaja prekasno v zavod. Razen raka pa se je v zavodu zdravilo in se še zdravi veliko število dragih bolezni. Saj danes si n. pr. Nj. Vel. kralj pod vrhom Irigiava Mojstrana, 3i. julija Včeraj je Nj. Vel. kralj Peter II s svojim spremstvom napravil izlet na Triglav. Jutro je bilo lepo in sončno in mladi vladar se je z avtomobilom pripeljal do Rudnega polja, odkodei je šel peš tri ure daleč do Vodnikove koče. Tu je bilo kralju in spremstvu prirejeno kosilo na prostem Vodnikova koča se nahaja pod Triglavom v višini nad 2000 metrov. Ker je bilo vreme lepo in je bil razgled zelo jasen, se je Nj. Vel. kralj s spremstvom delj ko dve uri zadržal pod vrhom in užival v krasni poletni prirodi. Nato se je po dolini Krme in Radovne vrnil na Bled. zdravljenja ženskih bolezni brez obsevanja ne moremo več zamišljati po sodobnih načelih. Prav tako je obsevanje odlično zdravilo za razne notranje bolezni, za bolezni kože, grla itd. Tudi število teh bolnikov stalno narašča. In ker se dan na dan kaže potreba razširitve tega zavoda, smo prepričani, da bo v doglednem času zadoščeno njegovim najnujnejšim potrebam. Nedvomno bi bilo stanje zavoda danes mnogo boljše, ko bi že ob njegovi ustanovitvi pokazali kaj več velikopoteznosti. Namesto da bi, četudi v manjšem obsegu zgradili stavbo, ustrezajočo potrebam take bolnišnice, stavbo, ki bi jo bilo mogoče po določenem načrtu povečavati, smo s precejšnjimi stroški adaptirali del stare šentpetrske vojašnice. Kakor pri vseh podobnih zasilnih izhodih, so se tudi tukaj hitro pokazali mnogi nedostatki. ki se večajo iz dneva v dan. Rak in podobne tvorbe so človeška zla, za katerih raziskavanje in zdravljenje žrtvujejo drugod velika sredstva. Prav bi bilo, da bi tem potrebam tudi pri nas posvetili več pažnje in zavodu ustvarili pogoje, da bo njegovo delo čim uspešnejše in da bodo imeli vsi, ki se vanj zateka jc po pomoč, čimveč koristi. To pa bo rešeno takrat, kadar bo zavod dobil primemo zgradbo, v resnici primerno za njegovo delo. »Sem pevec in peti je vse mi na sveti« France Rusov — sedemdesetletnik? — tisti od opere, tenorist, ki se večno z očmi smehlja, pa hodi pokonci kakor mlad fant, vedno šegav, dovtipen, zmerom pripravljen, da jo živahno zaokroži! Pomislim: Kdaj sem ga prvič srečal, prvič slišal? Da, na veselici v Zvezdi je bilo, o priliki odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani. Spominjam se — mlad študent sem bil, z očetom sva morala biti zraven pri tistem direndaju v Zvezdi, ki je bila zapeta z vrvmi. Kar za-doni pri sosednji stojnici dolenjskih vin prelepo ubrana Ipačeva »Bodi zdrava«. Pristopila sva poslušat zbor izbranih pevcev, ki so stali v krogu in se jih še vseh dobro spominjam: Črnkota, Ježa, Lum-barja, Matjana, Pribila, Juga, Pelana, Stegnarja, Avgusta Štamcarja, Rapeta, Vladkota Štamcarja, Završana, Dečmana, Pintarja, Kraglja, Pipa... Iz te prelepe Bolnik na Stabilivolta harmonije se oglasi kakor veliki zvon... »Bodi zdrava, domovina, miii moj slovenski kraj«... bariton močnega, mladega začudo plešastega človeka, ki je slonel ob kostanju. — »Kdo pa je to, oče?« sem vprašal. »To je Križaj, operni basist«, mi je oče tiho pojasnil. »Ti prekrasna, ti edina...« je odpeval prvemu drug, majhen možak. Tenor mu je zvenel kakor srebrna tromba, da sem strme dregnil v očeta. »Vidiš, to ti je Rusov France,« mi je govoril, »to so ti vižarji, da jim ni para.« Nekaj let zatem naju je združila živa pesem: resno mašno opravilo na šenklav-škem koru pod mojstrom Foersterjem, vesele šmarnice pri St. Jakobu pod Ger-bičem, naporne večerne vaje pod Huba-dom; premnogo nagrobnic in podoknic sva skupaj zapela. Ob takih prilikah mi je zgovorno risal svoje življenje: pevsko Kulturni pregled Sodobno in antično človeštvo češki znanstvenik Karel Svoboda | primerja v knjiižci »Antika a d n e š e k« (Svazky uvah a studii, V. Petr, Praha, 1940) antiko s sodobnostjo: poizkus, ki je bil že večkrat storjen, vendar ga je Svoboda izvršil kljub zgoščenemu prostoru kar obsežno in z zanimivimi izsledki. Tež-koča take primerjave, pravi pisec, je predvsem v tem. da gledamo na antiko in na sodobnost z docela različnega zrelišča. Antika je časovno zaključena doba, ki zajema nekako 1500 let medtem ko sodobnost še traja in današnji dan se nadaljuje v jutrišnjem, ki je poln negotovosti in novih možnosti. Po Svobodi se antika in današnji svet razločujeta med seboj po dveh bistveno važnih znakih. Prvi je verski značaj civilizacije starega veka. Za človeka tedanje dobe "je bila vsa priroda, ves vsemir polna bogov in demonov, t. j. močnejših bitij, kakor je sam človek. Druga, enako važna različnost je institucija suženjstva. Suženjstvo je nastalo iz vojne: premagani sovražnik se je spremenil v sužnja in je moral delati za svojega gospodarja. Kot suženj je bil brezpraven. V Atenah sicer niso slabo ravnali s sužnji in tudi poznejše rimske komedije (in zlasti še Plinijeva pisma, oo. por.) kažejo, da je suženj živel v dokaj znosnem stiku z rodbino svojega gospodarja. Toda sama institucija suženjstva se je zdela antičnemu človeku naravna. Odobravala sta jo tudi Aristotel in Platon. Današnja, odnosno bolje: vsa srednjeveška in novoveška zapadna kultura sloni na antiki in na krščastvu. Medtem ko je bila v srednjem veku najmočnejša k r-š č a n s k a sestavina, se začenja od renesanse dalje uveljavljati antična. Renesansa je hotela osvoboditi človeka, predvsem njegove čute in njega razum, s tem pa je zadela ob krščanstvo, ki je bilo obrnjeno v oni svet in združeno z avtoriteto. S svojim individualizmom je bila renesansa bližja stari Grški nego staremu Rimu, Zapadno človeštvo se je preko nje oddaljilo srednjeveškemu univerzalizmu. (Ta renesančni prelom, ki vodi v antiko, je posebno važen za razumevanje nekaterih sodobnih miselnih struj; le-te že dolgo napadajo »preporod« kot začetek pogube in zahtevajo preusmeritev k nekakim moderniziranim oblikam srednjega veka Op. por.) Renesančna čutnost se je pokazala zlasti v odkritju krajinske lepote (Petrarca), v znanstvenem opazovanju narave (Leo-nardo da Vinci), v procvitu upodabljajoče umetnosti in glasbe in v simpatijah do razkošja (obleka stanovanja itd.) čutnost te vrste se je pozneje še stopnjevala: barok je vplival na čute z igro luči in senc in z igro krivulj v likovni umetnosti, dalje z bogato glasbeno imstrumentacijo, z zvočnimi igračkami pesnikov in s kričečo gledališko inscenacijo. Najdalje smo na tej poti v sodobnosti: vrsta tonov se povečuje s četrtinskimi, da s šestinsklmi toni, uvajajo se novi instrumenti z nenavadno zvoč- no barvo, v gledališču in v trgovski reklami se uporabljajo močne luči, povsem nove vtise pa prinašata film in radio, Z razmnoževanjem čutnih vtiskov je šlo tudi sproščen je čutnosti. Geslo sodobnosti je: izživi se v polni meri, in to geslo se je oprijelo najširših množic, medtem ko so si ga nekoč lastili samo višji krogi, predvsem plemstvo. Renesančna razumnost je hotela spoznati in obvladati naravo (Leonardo da Vinci) in človeškega duha (Machiavelli). Kljub baročnemu in romantičnemu odporu se je ta razumnost stopnjevala vse do naših dni in daje značaj tudi našemu času. Povsem umstvena je današnja vzgoja, ki oblikuje um, ne pa značaj. Tudi sodobno gospodarstvo, kapitalistično prav kakor socialistično, je »racionalizirano«. Izbira si z uporabo psihotehnike pripravne delavce, rabi kar le moči stroj specializira v kar največji meri posameznikovo delo, zmanjšuje produkcijo na nekoliko standardnih tipov, vodi neklamo s psihološkega zrelišča itd. Sicer doseza po tej poti znatno prištednjo, vendar s preveliko specializacijo spreminja sodelavca v stroj in mu jemlje osebni interes na delu. Racionalizacijo opažamo tudi v znanstvenem delu, kar takisto prispeva k temu, da ljudje izgubljajo čut za celoto vede in kulture, prav kakor za celoto človeške družbe. Vzlic tej še vedno prevladujoči usmeritvi narašča odpor proti razumu v filozofiji in v umetnosti, prav tako v takih pojavih človeškega življenja, kakor so telesne vaje in šport. V tem se zopet kaže neko vračanje k antiki. Takisto zaznavamo odpor zoper intelektualizem v potovanju in v taborjenju na prostem, v »vrnitvi k prirodi«, kakor so jo priporočan že grški kiniki, Rousseau in Tolstoj. Iz tega pojava je zraslo v Nemčiji mladinsko gibanje, ki K I VE A CREME Tudi tukaj sem nujna potrebna! Pri športu in pri igri, na zraku in na soncu, vedno je potrebno, da si krepite kožo z Niveo! Nivea zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin in povzroča, da porja-vite nitro in lepo Ker vsebuje EUCE-RIT, koža popolnoma vsrka NIVEO. Zato se ne prehla-dite zlahka tudi pri nagli vremenski ohladitvi. 223 zgodovino Smarskega zvona okrog Bart-lja, svojo cecilijansko šolo pod Foersterjem, kako je deloval kot djakovski kora-list pod nepozabnim biskupom Strossma-yerjem in kako se je slednjič vrnil tja, od koder je izšel, v krog domačinov k ljubljeni ljubljanski operi. France je bil priča in vztrajni sodelavec naših prvih pevskih društev, Slavca, Čitalnice in Glasbene matice. Sodeloval je med prvimi pevci, ustanovniki slovenske opere pod Gerbičem, Foersterju je postavil za njegove najboljše cerkvene stvaritve na stolnem koru vzor tenorista. Skoz vso to gmoto pestrih dogodkov veselih in žalostnih dni pa se prede osnovna njegova črta: živa pesem in neugnana pevska sila, kakor pri vsakem rojenem pevcu. Nič za to, da so mu pesem in petje včasih zagrenili. Saj je moral s trebuhom za kruhom z domačega odra, ki ga je pomagal ustvariti, medtem ko so bili slabši tujci bolje plačani. Kdor bo kdaj hotel pisati zgodovino našega pevstva, naše žive pesmi, bo moral v vrsto naših častitih kantorjev Gallusa - Petelina, Trubarja, Foersterja ter vzor pevcev, ki so širili našo pevsko slavo po svetovnih zborih in kantorijah, postaviti tudi Franceta Rusa, enega naših najboljših pevcev či-talničarjev, cerkvenih in opernih pevcev, djakovskega koralista, rojenega vižarja, ki ni nikdar zatajil ali zapustil svojega pravega poklica. Od tistega nepozabnega prvega vtiska v Zvezdi se ga spominjam vedno enakega: vedno dobre volje, trdne vere. v sebe zadovoljnega Kranjca, neugnanega rodoljuba, zvestega vinskega brata in vzorvi-žarja. France Rusov — še na mnoga leta! Pevski prijatelj. Praznik upravnika dr. Brenčiča V tihem zavetju počitnic in svoje skromnosti praznuje danes upravnik Narodnega gledališča v Mariboru g. dr. Ra-dovan Brenčič 50 letnico rojstva. Dr. Brenčič je iz ugledne, nacionalne celjske rodbine doma — njegov oče je bil soustanovitelj in v najtežjih časih tudi starosta celjskega Sokola. Gimnazijo je končal v Celju, pravo pa je absolviral na dunajskem vseučilišču, kjer je bil junija 1914 promoviran. Z univerze pa je moral takoj k vojakom, k planincem v Ljubljano. Pri Doberdobu je bil ujet, a v ujetništvu se je prijavil jugoslovenskim dobro-voljcem in tako postal deležen slavnega solunskega proboja. Po končani vojni je bil imenovan za obmejnega komisarja v Radgoni, od koder je pozneje prišel v Spi-lje, po zaključku mednarodne mirovne konference pa v Maribor. Tu je usodno naključje naneslo, da je moral po Nuči-čevem odhodu prevzeti skrb za rešitev mariborskega gledališča. Se preden je dobil dekret o imenovanju za upravnika. Tako je od marca 1922 do 1925 opravljal kar dve težki, odgovorni funkciji, ki sta vsaka zase terjali celega moža. Ko je bil razrešen komisariata, se je z vso vnemo in ljubeznijo, ki jo terja takšen posel, posvetil rasti in razvoju našega gledališča na mej L Kot upravniku mariborskega gledališča gre dr. Brenčiču zahvala, da se je zmerom možato in z ognjem boril proti zapostavljanju, ki ga je kulturno prizadevanje na periferiji tako pogostokrat deležno. Danes bi si Narodnega gledališča v Mariboru ne mogli misliti brez njega, zato mu vsi želimo, kar je njemu samemu najbolj vroče na srcu: da bi Narodnemu gledališču v Mariboru priboril po pravici zahtevano izenačenje z ostalimi državnimi gledališči in da bi kaj kmalu položil prvi temeljni kamen za novi Talij in hram. V tem znamenju — še mnogo uspeha polnih let' Smrtna nesreča na postaji v Polju Ljubljana, 31. julija Letošnje poletje je, kakor vse kaže, čas prometnih, a zlasti še železniških nesreč. Skoraj ne mine dan. ne da bi nam pripadla žalostna dolžnost, poročati o življenju, ki so ga ugonobila kolesa drvečega vlaka. S potniškim vlakom, ki prihaja ob 13.23 z Zidanega mosta v Ljubljano, je potoval tudi 39-letni kmečki delavec Josip Fabjan, po rodu iz Gornjega potoka pri Kočevju. Zadnji čas je Fabjan na orožnih vajah, pa je nedavno dobil 20 dni dopusta, ki ga je prebil pri kmečkih delih nekje v okolici Siska. Danes se je vračal k svoji edinici, pa je na postaji Devica Marija v Polju izstopili. Namesto da bi bil stopil na peron in počakal, da vlak odpelje, nakar bi bil lahko krenil čez progo, pa je skočil iz vagona na nasprotni strani na vzporedni tiT. Po tem tiru je prav tisti mah pridrvel br-zovlak, ki odhaja ob 13.10 iz Ljubljane proti Dunaju. Preden se je Fabjan mogel ovedeti, ga je puh lokomotive, ki je bila v polni brzini, z vso silo treščil ob vagon potniškega vlaka, ki je še stal na postaji, da mu je počila lobanja m je na mestu obležal mrtev. Na kraj nesreče je prišla komisija z orožniki iz Vevč, ki pa ni mogla nič drugega, kakor da ugotovi smrt in napravi zapisnik. Nato so truplo Jožeta Fabjana prepeljali v mrtvašnico pokopališča v Polju, kjer ga bodo položili k večnemu počitku. nasproti razumski izkušenosti starejših stavi svojo mladostno energijo. Renesansa je začela z intelektualizmom rušiti verski sistem, ki ga je potlej najbolj zrahljalo prosvetljenstvo 18. stoletja in za njim pozitivizem in materialistični socializem 19. in 20. stoletja, število v resnici pobožnih ljudi je dandanes nizko, celo med onimi, ki se na zunaj štejejo med verne. Skupaj z verstvom je bil omajan tudi nravstveni čut, kar je povzročilo velik razmah sebičnosti in ravnodušnost nasproti načelom, ki so brzdala slabe strani človeške narave. Načelo pravice močnejšega ne bi moglo tolikaj obvladati družbe, če ne bi bilo omajano samo spoštovanje do človeka, spoštovanje do lastne in tuje osebnosti. Osebnost pač ustvarjata predvsem nravna trdnost in vest, in če je ta omajana, kaj še ostaja? Spoštovanje do osebnosti je pomagalo v 19. stoletju odstraniti suženjstvo in tlačanstvo. Današnji človek, ki se odpoveduje osebnosti in ne vlada več svoji duši, postaja samo orodje, zato izgublja resnično vrednost in ceno. Tako se pomikamo ponekod na prvotno razvojno stopnjo, ki jo kažejo tudi kolektivni, iracinalni mit, iracionalna umetnost, kult telesa itd. Nasproti tem pojavom stoje racionalizirano gospodarstvo in tehnika, procvitajoča znanost in umetnost. Odtod tolikšno nasprotje v danšnjem času. odtod tolika njegova razklanost! Današnja družba je zares zopet blizu antični družbi: je prav kakor ona vsa posvetna, čutna in razumska, včasi tudi sofistična; prav tako skrbi za telo in kaže pravo rimsko voljo do moči in rimsko organizacijo. Nedostaja pa ji antične vere v nadčloveške vrednote in rimske moralne resnobe. češki pisec vzlic temu ne veruje v propad zapada, kakor so ga napovedali Spen-gler, Ferrero in drugI Naposled pravi: Današnje človeštvo se ne stara, je pa bolno; preživlja težke krizo, težjo, kakor jo je doživelo kdajkoli prej. Njen najbolj očitni znak so pogoste vojne ln revolucije v zadnjih desetletjih. Prav tako jasno se odraža ta kriza v vrtoglavo naglem razvoju našega časa. Politični nazori, znanstvene in filozofske teorije, umetnostni slogi, način življenja se spreminjajo tako naglo, kakor nikdar prej. Kakor se pri ženskah vsako leto spreminja moda, tako tudi današnji ljudje hitro spreminjajo svoje nazore in prepričanja, a umetniki (Pi-casso, Stravinskij i. dr.) svoje sloge. Današnje človeštvo je podobno bolniku — sklepa K. Svoboda, — ki dobiva v svoji vročnici vedno nove privide ln čigar naglega utripa ne moremo niti dobro izmeriti. Kdo neki bo zadržal človeštvo v nje govem diru, da se ne bo strmoglavilo v prepad — kdo ga bo ozdravil? Zapiski NOVELA RUDOLFA KRESALA Založba Slovensko delo v Ljubljani je pravkar izdala 296 strani obsegajočo. lepo opremljeno novelistično zbirko znanega pisatelja Rudolfa Kresala »Vejica španskega bezga«, pisatelj je zbral in strnil v knjigo prav tiste sadove svojega več ko desetletnega književnega dela, ki v največji meri razodevajo njegovo pripovedni-Sko nadarjenost in njegova umetniška stremljenja. To so novele in črtice, ki kažejo v močni luči literarni pomen Rudolfa Kresala. Po svoji zgoščenosti in izde-lanosti prekašajo marsikje njegov veliki tekst, roman »študent Štefan«. Pridržujemo si daljše poročilo o tej pomenljivi noviteti na slovenskem knjižnem trgu. Za sedaj naj samo kronlstično zabeležimo, da vsebuje zbirka naslednje nove- Jemale vesti ♦ Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 31. julija 1940 objavlja: dopolnitev uredbe o delu in poslovanju društva Rdečega križa: uredbo, s katero se izenačujejo predpisi o opravljanju sodniškega izpita in predpisi o opravlja nju odvetniškega izpita; spremembo člena 7. uredbe o pomožnih letališčih; spremembe in dopolnitve naredbe št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva; pooblastitev za maksimiranje cen posameznih predmetov; popravek o tarifi skupnega davka na poslovni promet; naredbo o izpremembi zdraviliškega reda za gorko kopališče v Toplicah na Dolenjskem in razne objave iz »Službenih novin«. Preproge Zavese Tapetno blago LINOL MANTFAKTIRA fks. SOUVAN LJUBLJANA, MESTNI TRG 24 * Mesto asistenta na tehnični fakulteti v Ljubi j3 ni je razpisal rektorat univerze kralja Aleksandra. Prošnje — prosilec mora biti rudarski inženjer — je treba vložiti na rektoratu najkasneje do 25. septembra 1940. %/vzzf y »sle/se miši te pravi z stobavictfim \&niHiskozi iivljenje. * Mesto občinsKega tajnika-pripravnika je razpisala občina škofja Loka. Reflek-tanti, ki imajo 8 razredov srednje ali njej enake "strokovne šole z zaključnim izpitom, naj vlože pravilno kolkovane in lastno-nočno pisane prošnje, opremljene s potrebnimi listinami, do 31. t. m. pri občini Škofja Loka. * Mesto zavodnega prefe^ta razpisuje ravnateljstvo gluhonemnice v Ljubljani. Mesečna plača znaša 590 din poleg proste J rane in stanovanja. Prosilec naj vloži jrošnjo najkasneje do 20. avgusta pri ravnateljstvu gluhonemnice v Ljubljani. 9 ----- Bolečine pika čebel, komarjev itd. Vam »dvzame Tschamba Fii. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova uL 5. * Nova jadranska avtomobilska tblane«, »Zadnje poglavje«, »Veliki otroci«, »Iz belih sten«, »Neznanka«, »Pismo iz beznice«, >Marija«, »Smo«, »Kako je umrl ječar«, »Človek brez svobode«, »Andrejeva izpoved«, in »Vejica španskega bezga«. Razdeljene so v 4 cikle z najslovi: »Večne poti«, »Dom«, »Vojna in Andrej«, »Fragmenti o'izgubijenem človeku«. Knjiga, ki se odlikuje tudi po lepem tisku, (Narodna tiskarna), je opremljena z nekaterimi na posebnih listih reproducira-nimi ilustracijami akad. slikarja Nikolaja P i r n a t a, osnutek za platnice pa je izvršil akademski slikar France škodi ar. Knjiga se naroča pri Narodni tiskarni v Ljubljani in stane vezana v platno 100 din, v polusnje 120 din. Zrelo delo mladega pisatelja je vredno vsega priporočila in pozornosti ljubiteljev izvirne slovenske knjige. Zvonimir Rogoz angažiran v Splitu. Zvo-nimir Rogoz je te dni prispel v Split, kjer je sprejel angažman pri Narodnem gledališču. Pesniška zbirka Joža Šelige. Mladi pesnik Jože Šeliga, ki se je doslej oglašal v raznih revijah, med njimi v »Ljubljanskem Zvonu«, pripravlja zbirko svojih pesmi. Knjiga bo izšla z ilustracijami Mirka Kuglerja v zadnjih dneh avgusta. Češke knjige v ljubljanskih knjigarnah. V včerajšnji številki smo posneli po zagrebških »Novostih« zanimive podatke o uvozu inozemskih knjig. Zagrebški list je pri tem popolnoma prezrl uvoz češke knjige, ki je sicer prav neznaten, vendar velja tudi zanj to, kar je bilo povedano o bolgarski knjigi: da bi bila namreč po svoji kvalitete in pomenu vredna mnogo večje pozornosti. V minulih letih se je pokazalo zlasti v večjih slovenskih mestih živahno zanimanje za tečaje češkega jezika. Lahko rečemo, da si je v Sloveniji nekaj tisoč ljudi pridobilo pasivno znanje češkega jezika. Ne hi bilo prav, če bi ta pojav izginil brez sledu kot izraz neke konjunkture, ki je v zvezi s političnimi dejstvi, ali celo s kakršno koli propagando. Obstoj češkega naroda in njegove visoko razvite kulture je dejstvo, ki ne zavisi od nobenih političnih relacij in ki nas mora slej ko prej živo zanimati, kakor je ta kultura zanimala naše prednike že od Prešernovih časov dalje. Zaradi tega bi bilo želeti, da bi kulturne vezi, ki slonijo predvsem na gojitvi jezika in zasledovanju kulturnih pojavov, zlasti še literarnega in umetniškega življenja, ostale tudi v novih zgodovinskih razmerah, ki oblikujejo srednjeevropski prostor. Zanimiv in hvale vreden je pojav, ki ga moramo zabeležiti v našo kulturno kroniko: nekatere ljubljanske knjigarne so začele v zadnjem času razstavljati v izložbenih oknih tudi češke knjige. Med njimi so nekatere pomembne izdaje zadnjega leta. To pričuje, da tudi knjigarniški stiki niso povsem prekinjeni. želeti bi bilo, da bi se zanimali za nakup teh knjig oni, ki so si prejšnja leta pridobili znanje češkega jezika. V pravilno usmerjenem kulturnem življenju bodo vedno obstajali večji ali manjši krožki ljudi, ki bodo s posebnim zanimanjem gojili jezik in kulturo posameznih večjih in manjših narodov Evrope, zakaj ne more biti dvoma, da bo Evropa, — kakor koli bo že urejena — slonela na obstoju in razvoju vseh svojih narodnih individualnosti in živih jezikov, ali pa Evrope v višjem smislu sploh ne bo. Otvoritev prve »ezone Hrvatskega narodnega gledališča v Splitu. Stalno gle- dališče v Splitu, o čigar organizaciji in umetniških pripravah smo že obširneje pisali v okviru naše kulturne kronike, bo otvorilo prvo sezono z delom, ki sega globoko v tradicije ne le hrvatske literature, marveč tudi samega Splita. Ravnatelj splitske drame Marko Fotez je namreč priredil za sodobno gledališče »Judito«, i. 1521. nastalo pesnitev najstarejšega hrvatskega pesnika in splitskega rojaka Marka Maruliča. Ravnatelj splitskega gledališča, znani skladatelj Ivo Tijardovič je spisal za Marulič-Fotezovo »Judito« scensko glasbo. Prav tako poročajo iz Splita, da je bila za šefa tamošnjega gledališča baleta angažirana gospa Anka Roje, ki bo takoj otvorila pripravljalni tečaj baletne šole v Splitu. Novak Simic kot pesnik. Tudi pri nas znani hrvatski novelist Novak Simič, avtor zbirke »Bosna spava«, romana »Vočnjak« in drugih knjig, je izdal pesniško zbirko »O čad ji i o travama«. Ivan Goran Kova-čič sodi o tej pesniški knjigi Novaka Si-miča, da zaostaja za njegovimi proznimi deli. Split dobi umetnostni paviljon. Splitska skupina Hrvatskega umetniškega društva je zaprosila bansko oblast v Zagrebu, da naj prične že letos graditi napovedani umetnostni paviljon v Splitu. V proračunu banovine je v ta namen že določen prvi obrok milijon din. V splitskem paviljonu bi bile med sezono stalne razstave hrvatskih umetnikov, s čimer bi lahko tudi tuji leto-viščarji in turisti spoznavali domačo likovno umetnost. Verjetno je, da bo zagrebška vlada ugodila zahtevi splitskih umetnikov. Nova sezona v praških čeških gledališčih. Kakor poročajo iz Prage, bodo vodilna praška gledališča začela že prav zgodaj letošnjo novo sezono. V gledališču E. F. Buriana D-41 se začenjajo predstave že 8. avgusta s premlero ljudske igre »V ko- lu«, ki je zgrajena na motivih narodnih plesov. Mestna gledališča (Vinogradsko, Komorno,) bodo začela sezono 15. avgusta z ljudskim ciklom svojih najbolj uspelih iger. Narodni divadlo namerava otvoriti novo sezono 22. avgusta s Smetanovo »Prodano nevesto«, Začasno gledališče (Drama Narodnega divadla) pa bo začelo sezono istega dne z dramo M. šimačka: »Drugi zrak«. Znani praški komik Vlasta Burian začejna sezono 20. avgusta s komedijo »Možim svojo ženo«. Dramsko gledališče A. Sedlačkove bo začelo sezono 1. septembra z ljudskim ciklom najbolj uspelih komadov prejšnje sezone. Tudi ostala praška gledališča začno zopet delovati še v teku mesca avgusta. Paula Hazarda »La erise de la conscien-ce europčenne« je izšla pravkar v nemškem prevodu z naslovom »Die Krise des europaischen Geistes«. J. C. Hronsky v hrvatskem prevodu. V Zagrebu (»Knjižnica dobrih romana«) je pravkar izšla 144 strani obsegajoča zbirka J. C. Hronskega »Andjelina i druge pri-povijesti«. Knjižico, ki vsebuje 11 povesti, je prevel iz slcrvaščine Ante šimčik. Avtor teh povesti Josef Ciger Hronsky je bil dolga leta tajnik Slovaške matice, v maju letošnjega leta pa je postal ravnatelj te vodilne slovaške knjižne družbe. Hronsk^ je izdal doslej že več romanov, izmed katerih je največjega pomena 1.' 1931. izišli roman »Kruh«, ki obravnava v epični obliki tudi za Slovence tako pomenljivo snov, kakor je izseljenstvo. Prav tako močan je Hronskega kmečki roman »Josef Mak«. Hronsk^ je izdal tudi več novelističnih zbirk, iz katerih je sestavljen hrvatski izbor njegovih novel. Zbirka, ki je prevedena v sočnem in lepem jeziku, prikazuje najznačilnejše strani Hronskega epike in obenem odpira zanimive poglede v slovaško kmečko življenje. V uradu • • • ... se počutite sigurni, če je Vaša obleka v redu. Blago, barvano z Indanthren-barvami, ima to prednost, da ga ni težko držati v vzornem redu. Pranje, sonce in dež barvam ne škoduje, ker je Nago, barvano z Indanthren - barvami, neprekosljivo stalno v pranju, na svetlobi in po vsakem vremenu. ^JkfižS Jjubmthiia^eh^r^3 okoliško pokopališče. Pokojni bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožaJljet e— Sejem v Vojniku. Jutri bo v Vojniku nov velik živinski in kramarski sejem. e— Srečke za glavno žrebanje drž. razredne loterije so prispele. Obnovite srečke takoj v podružnici »Jutra« v Celju, ker poteče rok za obnovo srečk že 4. t m. e— Umrl je včeraj na Hribu sv. Jožefa 50 pri Celju 70-letni cinkarniški upokojenec Jakob Roje. e— Martin Mirnik je podlegel poškodbam. Včeraj smo poročali, da so vinjeni fantje na Železnem pri Veliki Pirešici napadli 47-letnega dninarja Martina Mimika z Železnega, ko je šel k sosedu. Fantje so Mirniku z udarci s koli preklali lobanjo. Mimika so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v torek umrl za hudimi poškodbami e— Zaradi padca s kozolca je ohromel. V Škofiji pri Zibiki je padel posestnik Davorin Založnik s kozolca tako nesrečno, da sta mu ohromeli obe rok: m nogi. Nesrečneža so prepeljali v celjsko bolnišnico. Iz Maribora a— Sprejem na drž. učiteljišče v Mariboru. Prosilci in prosilke nai se predstavijo ravnateljstvu v sredo 28. avgusta ob 8. Tisti z meščanskih šol bodo naslednie dni (od 29. do 31. avgusta) opravljali izpit iz slovenščine in matematike. Kdor ie sprejet, s tem še ni vpisan; vpisovanje bo 5 septembra. a— Cestno zvezo Sv. Areh — Šmartno na Pohorju bodo gradili. Zdaj. ko ie končana nova avtomobilska cesta Reka — Sv. Areh. namerava okrajni cestni odbor s pomočjo banske uprave in prizadetih občin izgraditi cestno zvezo med Sv. Arehom in Šmartnom na Pohorju, kier ie Počitniški dom kraljice Marije. Treba ie dograditi še okoli 8 km ceste, pa bo mogoča krožna vožnja Maribor — Hoče — Sv. Areh Šmartno — Slovenska Bistrica — Slivnica — Maribor. a— Strelcem. V nedeljo 4. avgusta priredi studenška strelska družina veliko strelsko nagradno tekmo od 15. do 22. ure pri Lipi v Radvanju. Po razdelitvi nagrad bo prijateljski večer. Vabljeni vsi ljubitelji strelskega športa. a— Poroki. Poročila sta se R. Bojan Ribnikar. novinar z gdč. Vido Paherniko-vo iz Vuhreda in g. dr. Janez Schrott. šef-zdravnik Trgovske bolniške blagajne v Ljubljani, z gdč. Nado Rakuševo. Novo-poročencema obilo sreče! a— v nove prostore v Stolni, ulici se ie preselilo poveljstvo straž oredstojništva mestne policije v Mariboru. Dosedanje prostore v Gasilskem domu na Koroški cesti bodo adaptirali za potrebe mariborske prostovoljne gasilske čete. a— Tovorni avto v obcestni jarek. Tovorni avto Terezije Gračnarjeve iz Aljaževe ulice 4 je zavozil na Teznem v obcestni jarek in se prevrnil. Lastnica troi 15.000 din škode. a— Pazite na kolesa. Včerai sta bili ukradeni kolesi tekstilnemu delavcu Josipu Žižku iz Zgornjega Radvanja in laborantu Gustavu Komičniku iz Prešernove ulice 2. Prvemu je izginilo izpred poslopja OUZD kolo »Ekscelsior« z evid. štev. 2-197937. drugemu pa izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti kolo znamke »Mile« k evid. štev. 2-25498. a— Krava je razmesarila fanta. 7-letni Vinko Reberc. sin elektrotehnika iz Maribora. je bil na počitnicah v Zamušanih. Ko se je igral na travniku, se je zagnala vanj podivjana krava, ga na bodi a na roge in ga vrgla v velikem loku na tla. Ubogi deček je obležal z razparanim trebuhom in hudimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da mu rešijo življenje. a— Žrtev dela je postal 32-letni kamnosek Franc Oder iz Lehna. Zanosi jen je bil pri nakladanju vagončkov s kamenjem. Vagonček je zatem po industriiskem tiru spravljal v dolino. Po nesrečnem naključju pa se ie vagonček na nekem ovinku prevrnil. Kamenje se je sesulo na Odra ter ga tako hudo ranilo. Morali so ga prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico. Oder ima notranje poškodbe, razen tega še zlomljeno nogo. Divja svinja napadla nabiralce V nekem gozdu pri Lindendorfu v Vzhodni Prusiji so dva moška in ena ženska nabirali jagode, ko je planila lz goščave nenadno divja svinja s šestimi mladiči proti njim. Ljudje so imeli komaj še toliko časa, da so se rešili na drevesa, živali so se vrgle na dve kolesi, ki sta bili prislonjeni na drevo in ju poteptale. Ko so si jezo ohladile, so oddirjale v goščavo, šele čez nekaj časa so si upali ljudje z dreves in so morali potem seveda peš domov, kajti obe kolesi sta bili samo še žalosten kup zvitega železja in raztrganih obročev. Gospodarstvo Plačevanje kmečkih dolgov V črnem revirju - črne skrbi V zraku vise vprašanja ceste čez Slačnik, vode iz Kfeovca in borbe proti draginji Privilegirana agrarna banka objavlja podatke o pobranih anuitetah, ki so jih plačali kmečki dolžniki za odstopljene dolgove. Do 31. aprila t L so znašala vsa vplačila na račun anuitet 367.4 milijona din, na vplačila v letu 1938 130.4 milijona din, na vplačila v lanskem letu 73.3 milijona din, na vplačila v prvih štirih mescih t- 1. pa le 20.1 milijona din. Že lani so vplačila kmečkih dolžnikov hudo popustila, saj so v primeri s prejšnjim letom padla skoro na polovico. Letos pa so še bolj nazadovala, kajti v prvih štirih mescih lanskega leta so kmetje plačali 31.3 milijona din, letos pa le 20.1 milijona din. Lanska in letošnja plačila v prvih štirih mescih se na centralo in posamezne podružnice razdele takole (v milijonih din): januar - april 1938. 1939. razlika centr. Beograd 17.5 10.8 —38% podr. Ljubljana 6.9 6.8 — 2% podr. Zagreb 4.1 1.7 —58% podr. Sarajevo 2.8 0.8 —72% Konferenca s sovjetskim trgovinskim predstavništvom Kakor je znano, so v soboto prispeli v Beograd člani ruskega trgovinskega predstavništva, ki bo stalno v Beogradu v smislu trgovinske pogodbe z Rusijo. Za včeraj je bila v direkciji za zunanjo trgovino sklicana prva konferenca s člani ruskega trgovinskega predstavništva, ki je imela namen ugotoviti postopek pri izvrševanju trgovinskih poslov med našo državo in Rusijo na osnovi sklenjenega trgovinskega in plačilnega sporazuma in v okviru pogodbenih konungentov. Za sklepanje trgovinskih posiov z Rusijo se oglašajo že številni interesenti, predvsem pa se naše tekstilna industrija zanima za uvoz ruskega bombaža v okviru določenega kontingenta. Kakor poroča beograjski »Jugoslovenski kurir«, razpravljajo v vrstah gospodarstvenikov resno o vprašanju, da bi posebna delegacija naših gospodarstvenikov odpotovala v Rusijo, kjer bi se na mestu samem poučila o možnosti trgovinskih poslov. To potovanje bi imelo čisto informa-Lvni značaj in bi delegati potovali na lastne stroške. Prediog je bil sprožen na nedavni konferenci industrije mila, ki je v težavah zaradi oskrbe s surovinami. Industrija mila se zanima predvsem za uvoz tehničnih maščob iz Rusije. Predlog je našei odobravanje tudi pri predstavnikih drugih industrijskih panog. Gospodarske vesti = Prizadevanje za uvoz bombažne preje iz Italije. Kakor smo poročali, je bila nedavno na Bledu konierenca med našimi in italijanskimi industrijci o vprašanju cen za uvoz italijanske bombažne preje. Ta konferenca ni prinesla praktičnega rezultata, ker so cene italijanskih predilnic zelo visoke. Po informacijah iz Beograda proučujejo sedaj italijanske uradne ustanove, kako bi se našla kompromisna rešitev, ki bi' lahko zadovoljila obe strani. Vprašanje uvoza preje iz Italije je precej povezano z vprašanjem izvoza jugo-slovenskega lesa v Italijo, in je sploh naš izvoz v Italijo odvisen od možnosti uvoza italijanskega blaga. V tej zvezi je bil iz-nešen predlog, da se ustanovi poseben fcnd, v katerega bi prispevali izvozniki lesa v Italijo, sredstva tega fonda pa bi se uporabila za deino plačilo razlike pri ceni za italijansko prejo. V poučenih krogih zatrjujejo, da so italijanski merodajni či-nitelji pripravljeni pristati na to, da se izvoz v Italijo obremeni z določenim odstotkom, ki bi bil razmeroma majhen, kar bi omogočilo uvoz italijanske preje. Kakor se zdi, bo vprašanje ponovno postavljeno na dnevni red in je verjteno, da bo ob tej priliki povoljno rešeno. = Novi člani upravnega odbora Državne liipotekarne banke. S kraljevskim ukazom je postavljen za člana upravnega odbora Državne hipotekarne banke v Beo-gradr dr. Zlatan Ružič, konzulent trgovin-sko-industrijske zbornice in docent ekonomsko komercielne visoke šole v Zagrebu ter izdajatelj in glavni urednik zagrebškega gospodarskega dnevnika »Jugoslovenski Lloyd«. Obenem je razrešen dolžnosti dosedanji član upravnega odbora Rudolf Sardelič, državili svetnik v p. = Ustanovitev tvornice za umetna tekstilna vlakna v Novem mestu. Tvrdka »Novobor«, splošna industrijska d. d. v Ljubljani namerava preurediti svojo parno žago v Novem mestu v tvornico za predelavo vegetabilnih surovin (lesa, slame, koruznih storžev itd.) in živalskih surovin (mleka) v umetna tekstilna vlakna in ostale derivatne izdelke. Tvrdka je že zaprosila za odobritev te preureditve in je banska uprava odredila komisijski ogled in obravnavo na kraju nameravane oblike, in sicer v sredo 7. t. m. ob 10.30. = Gradnja novega poslopja splošne bolnišnice v Mariboru. Banska uprava je razpisala licitacijo za oddajo gradbenih in vseh ostalih del pri gradnji novega poslopja za laringologijo, okulistiko, derma-tologijo in psihiatrijo pri splošni bolnišnici v Mariboru. Ponudniki za posamezne dele morajo položiti kavcijo 5% od ponu-dene vsote. = Gradnja ceste Ljubljana - Stožice. Banska uprava je razpisala že tretjo licitacijo za rekonstrukcijo državne ceste št. 50 od km 0.00 do 4.49, to je v odseku Ljubljana - Stožice. Proračun znaša 14.53 milijona din. = Odobrene cene. Banska uprava je dovolila tvrdki Železarna Muta in tvrdki Fužine - Err.est Tischler v Vitanju, da smeta pri prodaji na debelo povišati cene lopatam, motikam in rovnicam vseh vrst tako, da se cenam iz cenika, ki je bil veljaven lani v avgustu, doda 37%. Popusti in plačilni pogoji pa imajo ostati isti, kakor so bili lani v avgustu. Nadalje je banska uprava odobrila tvrdki Štajerska železno-industrijska družba v Žrečah in tvrdki Bratje Hočevar, tovarna gospodarskega orodja v Mekinjah pri Kamniku, da smeta pri prodaji na debelo povišati cene sekiram vseh vrst tako. da se cenam v ceniku, ki je bil veljaven lani v avgustu, doda pribitek 26.5%, pri čemer morajo Le plačila na področju Slovenije so se letos kolikor toliko obdržala na lanski višini, medtem ko so plačila na področju sarajevske podružnice nazadovala za 72%; na področju zagrebške podružnice, kjer so že lani hudo zaostajala, so se zmanjšala za 58%, na področju beograjske centrale pa znaša nazadovanje 38%. Že ob koncu maja smo na tem mestu opozorili, da se sedanje stanje ne da trajno držati, ker bodo zaostanki vedno bolj naraščali. Zato je treba položaj čim prej razčistiti. Ce obstoji namera, da se uredba o likvidaciji kmečkih dolgov revidira, naj se to čimprej izvrši, ali pa naj se ta uredba dosledno izvaja na vsem področju države, kajti ne sme se zgoditi, kakor se je to že zgodilo o priliki drugih odpisov (na primer pri davkih) da se onemu, ki je svoje obveznosti poravnal, četudi težko, nič ne povrne, odpiše pa se onemu, ki svojih obveznosti ni izpolnil. Izterjevanje kmečkih dolgov pa naj se dotlej povsod v državi vrši z enako strogostjo. popusti in plačilni pogoji ostati neizpre-I menjeni, kakor so bili lani v avgustu. Nadalje je banska uprava odobrila Čako-vačkemu paromlinu d. d., da sme prodajati na debelo pšenične otrobe debele po 165 din, drobne po 155 din in živinsko krmilno moko štev. 8. po 170 din za 100 kg franko postaja Čakovec s poslovnim davkom brez vreč. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnika Ivana Sevška, trgovca na Janževskem vrhu (poravnalni upravnik Marjan Belle, javni notar v Marenbergu; poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Marenbergu 4. septembra ob 9., prijavni rok do 27. avgusta. = Dobave. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 5. avgusta ponudbe za dobavo bombažnih krp in cevi za kom-primirani zrak, do 12. avgusta pa za dobavo jeklene vrvi. Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 6. avgusta ponudbe za dobavo fibra v ploščah, do 13. avgusta za dobavo vlečenih cevi brez šiva, električne garniture za pogon jamskega svedra ter vijakov brez matic. Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 12. avgusta ponudbe za dobavo svedrov za strojno vrtanje, do 26. avgusta za dobavo električnih samostikal za motorje in zaščitnih stikal ter za dobavo 2 kompletnih rever-zirnih kontrolerjev. Borze 31. julija Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Za grške bone ie bilo v Zagrebu povpraševanje no 39 v Beogradu pa no 40. Bolgarski klirinški čeiki so se v Beogradu Dunaj, 31. jul. d. Glavni narodnosociali-stični organ »Volkischer Beobachter« objavlja pod naslovom »Legenda in resnica« članek, v katerem najprej ugotavlja, da to, kar se sedaj dogaja v Vichyju »pod dvojno firmo Petain-Laval. kateri daje stari maršal samo svoje ime. medtem ko je njen spiritus rector parlamentarec Laval ne pomeni nikake revolucionarne državne preobrazbe ali celo duhovne obnove. kakor bi se to hotelo prikazati svetu, temveč navadno prestavljanje kulis z izrabljenimi parlamentarnimi rekviziti in videzom v ozadje potisnjenih parlamentarnih veličin, ki so odgovorne za izgubljeno vojno, ki pa vendar za nobeno ceno nočejo odstopiti ter se neprestano zatekajo k arhitektu nove državne zgradbe.« Po mnenju lista je iskanje krivcev navadna igra. ki naj razbremeni sedanje može in njihove varovance. Predvsem pa are vsem le za razbremenitev Francije, ki nai bi veljala za nedolžno in v vojno speljano žrtev Anglije in nekaterih francoskih državnikov kakor na primer Daladiera, Cam-pinchija, Mandela, Reynauda, Delbosa, Ga-melina. Cota. Bluma in drugih. »Volk. Beobachter« smatra da je »špekulativen trik«, ako notranji minister Marquet kopiči obtožbo na obtožbo proti prejšnjemu režimu, medtem ko ni našel nobene obsodbe tudi za odgovorne plutokrate. parlamentarne stranke in klike. Kdo naj verjame tem besedam, ki enostavno zatajujejo vse, kar je bilo do včeraj dogma za Francijo? Z besednimi priznanji upoštevajo današnji francoski možje trenutni položaj, obenem pa opravičujejo preteklost in zločin, pa hočejo postaviti na zatožno klop nekai državnikov, da bi se s premikanjem kulis izognili nevarnosti revolucije.« »V. B.« zaključuje: »Ali se francoski narod pusti po tem zavajati, ne vemo. pa se nas to tudi ne tiče. Zase vemo le to. da je Francije izpred leta 1940 konec. Ne le Daladier. Reynaud. Mandel in kakor se že vsi imenujejo, ki so nam 31. septembra napovedali vojno, so krivi in odgovorni, temveč vsa Francija, ki je sovraštvo do Nemčije postavila za svojo dogmo daleč. daleč pred sedanjo vojno... ★ Lizbona, 31. julija. AA (DNB). Tukajšnji dobro obveščeni politični krogi zatrjujejo. da se z angleške strani sistematično izkorišča vsaka možnost priti tajno v zvezo s francoskimi osebnostmi, ter vplivati na ukrepe francoske vlade. Te tajne zveze vzdržujejo Angleži deloma čez Lizbono in Madrid ter Maroko in Alžir. deloma pa čez Južno Ameriko. Predvsem se izkoriščajo vse zveze francoskih in angleških prostozidarjev v ta namen. Na ta način poskušajo Angleži dajati merodajnim francoskim osebnostim in novinarjem sugestije glede smeri njihovega delovanja. Tako se je vodila n. pr. pred nekoliko dnevi v francoskem tisku razprava o krivdi za vojno. Članek, ki ga ie objavil Lucien Ro-mur v Figaru. pa kaže na tajno delovanje angleških agentov. Enako usmerjene so, nudili po 90. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda pri čvrsti tendenci notirala 442 — 445, (v Beogradu ie bilo povpraševanje po 442). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa je bil zabeležen promet v delnicah Trboveljske oo 300. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 169.13 — 172.33. New York 4425 — 4485. Curih 1008.06 — 1018.06. Tečaji na Svobodnem trgu: London 209.18 — 212.38. New York 5480 — 5520. Curih 1245.70 — 1255.70. Curih. Beograd 10. Pariz 9.75. London 17.50. New York 4.40. Milan 22.20. Madrid 40. Berlin 175.75. Sofija 5.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 442 — 445. 4% agrarne 50 den.. 4% severne agrarne 50 den.. 6% begluške 78 bi.. 6% dalm. agrarne 70.50 — 71.50. 6ft/0 šum-ske 70 den.. 7% invest. 96 den., 7% Blair 93—94. 8°/» Blair 97.50 den.. PAB 192 bi.. Trboveljska 300 — 305 (300). Gutminn 52 bi.. Šečerana Osijek 245 — 250. Jadranska 400 den. Becgrad. Vojna škoda 442 den.. 4'U severne agrarne 51.50 den.. 6% begluške 76.75 — 77.50. 6% dalm. agrarne 70 — 70.50 (70 — 70.50). 6% šumske 70 bi.. 7% stabiliz. 93 den (94). 7% invest. 98 den.. 7"/o Seligman 100 den.. 7% Blair 93 den.. Narodna banka 7900 bi.. PAB 190—191.50. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 31. julija. Začetni tečaji: pšenica: za maj 78, za sept. 76.875; koruza: za sept. 61.75, in za dec. 58.50. '+ Novosadska blagovna borza (3 V t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenica; baška, baranjska in banaška 78 kg, 20/0, 242; sremska in slavonska 78 kg, 2»/0, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marža 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. t m.) Rž: baška in banatska 220 — 222.50. Ječmen: baški in sremski 212 — 215. Oves: baški, sremski in slavonski 238 — 240. Koruza: bela 192, rumena 182 (z vračunano maržo 12 din v smislu uredbe) Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 365 — 375; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50 — 332.50; »6« 302.50 — 312.50; »7« 272.50 — 282.50; »8« 175 — 180. Otrobi; baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 440 — 450. ŽIVINA + Mariborski živinski sejem dne 30. julija. Prignanih je bilo 8 konj, 9 bikov, 90 volov, 301 krava in 10 telet, skupaj 418 glav. Prodanih pa je bilo 257 glav. Povprečne cene so bile naslednje: debeli voli 7 do 8 din, poldebeli voli 6 do 7, plemenski voli 6.50 do 8, biki za klanje 5 do 7, debele krave 6 do 7, plemenske krave 5.30 do 7. krave klobasarice 4 do 5, molzne krave 5.50 do 8, breje krave 5 do 7, mlada živina 6.50 do 7.75 in teleta 6 do 7.50 din za kg žive teže. kakor se tukaj zatrjuje, tudi gotove izjave francoskih škofov in drugih odličnih predstavnikov francoske javnosti, ki so izzvali razburjenje. Za to akcijo so dana na razpolago velika denarna sredstva, ki izvirajo na eni strani iz visokih finančnih krogov, ki poskušajo vse. da se nadalini razvoj francoske uprave usmeri v gotov tok. General de Gaule. ki stoji blizu krogom prostozidarjem, naj bi bil intelektualni vodja tega tajnega delovanja Presenetljivo blaga kazen francoskega vojnega sodišča za generala de Gaula, ki ie bil, kakor je znano, obsojen samo na Det let zapora, se smatra kot uspeh svobodnih zidarjev. Trgovinska pogajanja z Nemčijo Beograd, 31. julija, p. Že nad 15 dni trajajo pogajanja v okviru zasedanja stalnega jugoslovensko-nemškega odbora v Berlinu. V razpravi je mnogo načelnih vprašanj, ki jih je treba sporazumno urediti. Kakor se je izvedelo, se pogajanja nanašajo tudi na one kontingente naše rude, ki so bili doslej izvažani v Italijo. Zaradi tega sta bila povabljena v Berlin zastopnika italijanske vlade. Kar se tiče nemških zahtev, je bilo mogoče izvedeti, da vztraja Nemčija na tem, da ji dobavimo 3500 vagonov pšenice, ki smo jih še od lan' dolžni, poleg tega pa še 10.000 vagonov pšenice ali koruze v okviru letošnjih izvoznih kontingentov. Upokojitev Beograd. 31. julija, p. Upokojen je bil Josip Žnidarčič, banski svetnik pri upravi drinske banovine. Usoden požar pri Varaždinu Varaždin. 31. julija, o. Včeraj popoldne je nastal v vasi Novo Kotlje v jallžabetski občini katastrofalen požar, ki je uničil 10 stanovanjskih hiš ter vsa pripadajoča gospodarska poslopja, vse orodje, letošnjo žetev, nad 100 glav goveje živine, nekoliko prašičev, vagon stare pšenice, kosilni stroj in druge kmetijske naprave Požar se je spričo močnega vetra od severa naglo razširil. V vasi se je zbralo okrog 200 gasilcev, ki so z nadčloveškimi napori nazadnje požar omejili ter rešili ostali del vasi. Požar je napravil za 500.000 din šikode. Noben pogorelec ni bil zavarovan. Hudo neurje na Hrvatskem Varaždin, 31. julija, a Včeraj popoldne je divjala nad Hrvatskim Zagorjem, Me-djimurjem in deloma nad Podravjem silna nevihta. Mestoma je padala tudi toča, ki je zlasti hudo opustošila vinograde in njive. V Dunkovcu je strela ubila 58 let starega kmeta Evačiča, ki se je baš odpravljal na košnjo. Strela je udarila v ko-so, ki jo je imeli na rami. Zagorje. 30. julija Pred leti so začeli graditi cesto preko Slačnika, ki bi pomagala vsem trem rudarskim revirjem do dobre prometne zveze, ziasti za vozila težkega tovora. Dela je vodila bansika uprava po svojih strokovnjakih mi je lepemu številu brezposelnih iz zagorske in trboveljske občine nudila posla. Teren je po enem delu ilovnat, po drugem kamenit in gradnji so se zlasti na mehkem predelu stavijale velike ovire, "združene z občutnimi stroški Zaradi pomanjkanja kredita so dela nazadnje zastala. Banska uprava se je odločila, da sama za nadaljevanje zgradbe ne bo krila stroškov, temveč morajo prispevati prizadete občine pa litijski in laški cestni odbor. Pretekli torek je posebna komisija strokovnjakov, v kateri so bili zastopani banska uprava, sresko načelstvo, občina in oba cestna odbora, ogledala teren za končno izgraditev ceste. Kakšni sklepi so b:li storjeni, še ni znano, vendar pa upamo, da bo delo v do-glednem času končano, saj so dosedanje investicije ogromne Nedavno smo zapisali veselo vest, da bo kmalu nastopil čas. ko Zagorjani ne bodo več trpeli pomanjkanja vode. Občina je po svojem strokovnjaku ugotovila, da bi zajetje izvira Ribnika v Kisovcu zadostilo vsej potrebi doline. Nato so vodo iz Ribnika poslali Higienskemu zavodu v Ljub- Trebelno. 31. julija Pred dnevi ie bil spet hud naliv, ki je napravil zlasti okoli Trebelnega precej škode. Med neurjem ie strela udarila v hišo posestnika Pungarčaria Franca v Mirni vasi. Prišla ie v hišo skezi okno in obžgala gospodarja, ko ie sedel s svoio družino, ki šteje osem otrok, za mizo baš pri kosilu. Obžgala ga je po vsem telesu in ga vrgla ob končnico postelie s tako silo. da ie nesrečnež obležal s polomljenimi rebri. Otroci so vsi preplašeni zbežali iz hiše in začeli klicati ljudi na pomoč. Hiša. kri- Kočevje, 31. julija V zadnjih letih, zlasti lani, je obisko valo Kočevsko mnogo tujcev. Niso jih toliko privabljale priTodne lepote in značilnosti. prihajali so iz raznih drugih razlogov. Naši severni sosedje dokaj poznajo kočevske zadeve, mnogi so se tu rodili in imajo tu sorodnike ali znance. Preživljati so počitnice sirom Kočevske, v mestu in po vaseh, kar je že samo po sebi vplivalo na domačine. Poleg tega so se vozili skozi mesto proti morju celi avtobusi izletnikov, ki so se v njem ustavljali za krajši čas. Letos skoraj ne srečaš tujca po mestnih ulicah. Razmere so take, da ne morejo priti. Tu pa tam se izjemoma kdo prikaže za kratek čas Marsikateri hotelir in gostilničar bo ostal brez zaslužka s katerim je računal, sorodniki niso dočakali svojcev, drugi spet ne znancev in prijateljev. Izletnikov aili letoviščarjev iz naše države ni bilo nikoli kaj prida, kar velja za letos še prav posebej. Ni jih mogoče pritegniti na Kočevsko Seveda se je za to tudi bore malo storilo, a vendar je mnogo razlogov, da bi lahko prihajali Naše časopisje je že pisalo o prirodnih lepotah kočevske deželice, o njenih kraških jamah, Friderikovem gradu, gozdovih, o mestni okolici in o »kočevski Švici« na jugu. To so kraji, kjer se lahko v miru oddahneš. Ali te ne mika, da bi kdaj preživel nekaj tednov v samotni, od boga zapuščeni vasici tam nekje v zdravem Borovcu ali kod drugod? Morda pa zanimajo kočevske vasice in življenje v njih? Marsi- Borba proti požigom je v Ameriki postavljena skoraj povsem na znanstvene podlage, še pred nekoliko leti je veljal požig za zločin, ki ga je težko dokazati, kajti material, s katerim se zaneti ogenj, v plamenih večinoma sam izgine. Danes pa so kriminologi tako daleč, da dobe zanesljive opore še tedaj, če je ostal za požgano stavbo samo kup pepela in razvalin. Najvažnejši pripomoček zoper »požarne hrošče«, kakor imenuje ljudstvo požigal-ce, je znanje o gorilnih temperaturah raznih teles in snovi. Bencin razvija vročino okroglo 810 stopinj, goreči sladkor pa 370 stopinj Celzija. Gorilna temperatura , vpliva na zadržanje snovi in teles, ki zgo- i re, n. pr. lesa. Luknjice v lesu, ki jih je J spoznati tudi v popolnoma zoglenelem ko- j su, kažejo značilne spremembe v skladu s j temperaturo, pri kateri je les zgorel. Ce j pomočimo n. pr. kos lesa v terpentin, tedaj j se luknjice odmaknejo na točno znano i razdaljo, ki je vsekako manjša, nego če bi | les gorel »naravno«. Praktično se je to pravilo izkazalo nedavno tega, ko je v Fi-ladelfiji pogorelo veliko skladišče sladkorja. šlo je za vprašanje: »Slučaj ali požig?« Skladišče je zgorelo do tal, toda iz strukture luknjic v zoglenelih kosih lesa so kemiki spoznali, da je znašala vročina, ko je nastal ogenj, 810 stopinj. S tem so dokazali, da je pri ognju sodeloval bencin, kajti sladkor gori, kakor smo že omenili, s ! temperaturo 370 stopinj. Ostali del preiskave je bil v rokah kriminalnih uradnikov, ki so sistematično proučili krog osumljencev in so storilca na zadnje tudi našli. še bolj dramatična je bila rešitev po- i dobnega kriminalnega primera v New Yor- j ku. Tam je pogorelo skladišče krzna, ki je | bilo zavarovano na 500.000 dolarjev. Last- j nik je trdil, da so bili v skladišču samo : kožuhi srebrnih lisic. Zavarovalna družba j tega ni prav verjela in je odredila pre- i iskavo. Kemiki so med ostanki popolnoma I uničenega skladišča našli samo konček re- ( pa, toda ta konček je pojasnil vse. V mi-krofotogramu so opazili, da predstavlja i Ijani v preizkušnjo. Zdaj je občina od zavoda prejela poročilo, da zajetje Ribnika ni priporočljivo, češ da je voda nezdrava. Kakor strela je zadela ta vest Zagorjane, a zlasti se čuti prizadeto prebivalstvo ki-sovškega okoliša, ki pije vodo iz Ribnika, kar pomnijo ljudje, in pravijo, da doslej še nihče ni zbolel zaradi uživanja te vode. Zdaj bo ves problem preskrbe zagorske doline z vodo najbrž spet obviseil v zraku za nedoločen čas Z naraščajočo draginjo je tudi prebivalstvo zagorske doline zmerom bolj v skrbeh za svoj obstoj Rudarji bodo v začetku prihodnjega meseca s TPD obravnavali vprašanje o zvišanju mezd, ostalo prebivalstvo pa se boji, da bo draginja spet narasla. Ze zdaj je bilo vse dražje kakor na ljubljanskem trgu, občutili pa smo že tudi pomanjkanje nekaterih živil. Protidra-ginjski odbor pa doslej ni smatral za potrebno, da bi sklical kakšno sejo in sklepal o tem, kaj je treba ukreniti. Vse to je napotilo naše žene, da so se včeraj v depu-taciji zglasile v občinskem uradu, kjer sta jih sprejela podpredsednik občine in predsednik protidraginjskega odbora. Žene so izpovedale vse. kar jih teži, a zlasti so obrazložile nevzdržni položaj staroupokojen-ce\». Napravili so zapisnik — bog daj, da ne bi samo pri zapisniku ostalo! ta s slamo, je bila hitro vsa v plamenih. Prav tako vsa gospodarska poslopja. S težavo se je posrečilo rešiti iz hlevov živino. Razen kozolca, ki je malo oddaljen od ostalih poslopij ie pogorelo vse do tal. Gospodar ie bil zaradi hudih poškodb prepeljan v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Otroci, izmed katerih najmlajši šteie šele sedem mescev, najstarejši na 17 let. so prepuščeni v varstvo dobrim ljudem. Mati pa ie bila pred nekai mesci umrla Škoda, ki jo trpijo Pungarčarievi zaradi požara, znaša preko 80.000 din. kdo bi rad kdaj slišal kočevsko narečje v neprisiljenem razgovoru ali kočevsko pesem. Obisk oglarjev v globokem gozdu ima tudi svoje zanimive strani. Oglarjev je pri nas kakor nikjer drugod, živijo svoje posebno življenje in so svojevrstni možakarji, ker so stalno v samoti. Slovenski ljudje po vaseh bodo veseli obiska, če boš prišel k njim s prijazno besedo. Težko žive iz dneva v dan, trdo delajo — vlij jim malo poguma in vere v lepše čase! Nazadnje pa je Kočevska že več let — bi rekel nekaka modna zadeva. Mnogo se govori in piše o niej, mnogo je navdušenja, lepih in glasnih besed, samo delavcev in dela zanjo je premalo. Torej vsaj zaradi njene velike slave se pozanimajte za Kočevsko in jo obiščite, da boste lahko »iz lastnih izkušenj« govorili o njej po gostilnah in kavarnah. Zdaj še lovci ne prihajajo več ko včasih, ko so se zbirali tu od vseh vetrov, tudi izza meje. Pomanjkanja dotoka tujcev na Kočevsko v poletju so krive mednarodne razmere, Konjunkture zadnjih let v tem oziru seveda ne smemo pretiravati, ker je gotovo začasna in tudi plod situacije. Da pa naši državljani tako mailo prihajajo na Kočevsko, temu bo med drugim vzrok zlasti preslaba propaganda zanjo. Nikogar ni, ki bi se za to zavzel. Tujsko-prometnega društva nimamo, potrebnih sredstev za razna dela tudi ne. Ne čudimo se. če se danes ne dela na tem polju, bolj graje vredno pa je, da se ni nikoli delalo. Zato Kočevska nima gostov, ki bi sicer prišli. vsako dlako temna črta s temnimi, malo resastimi konci. Dlaka iz kožuha srebrne lisice pa bi imela bel rob. Temni robovi so značilni za kunčjo kožuhovino. Ko je lastnik še priznal, da je bil kožuhe srebrne lisice zamenjal s kunčjimi kožuhi, je bil do njegove obsodbe zaradi požara samo še en korak. Po požaru neke tovarne pohištva v Mln-neapolisu so ostale običajne preiskovalne metode brezuspešne. Vedeli so sicer, da je bencin povzročil požar, toda požigalca niso mogli odkriti. Policija je odredila spek-troanalitsko preiskavo sežganih kesov lesa. Ugotovili so, da je vseboval bencin sledove kovinskih soli. Analizirali so nato vse bencinske vrste, ki so na trgu, in samo ena je vsebovala kovinske soli v tej sestavi. V bližini pogorišča so prodajali ta bencin samo pri eni črpalki. Ostalo je bilo običajno policijsko drobno delo. Celo gorljivi plini, k: hi morali prav za prav izginiti brez sledu, se dado po požaru ugotoviti z zelo občutljivim »detektorjem za gorilne pline«. V nekem primeru je sila eksplozije potisnila delce etra, ki so ga bili uporabili za požig, v svinčeno cev nekega vodovoda. Tam so jih ugotovili s pomočjo detektorja in kmalu potem so našli na tej podlagi tudi storilca. Lažje je ugotoviti požigalca, če uporabi klasični trik s telefonskim brnilom. Brnilo se zveže s pripravo, ki sproži požar, čim prične telefon brneti. V Long Island City-ju je neki možak poskusil ta način v svojem lastnem, seveda pošteno zavarovanem stanovanju. Vse je pripravil, nato se je odpeljal v San Francisco, od koder je tele-fonično poklical svoje stanovanje v Long Island Cityju. Požar je zanetil tako na veliko daljavo. Policija pa je ugotovila povzročitelja tega telefonskega »pogovora« in s tem je odkrila tudi požigalca, ki mu njegov popolni alibi prav nič ni pomagal. Ta uspeh, kakor ostali, ki smo jih navedli, je značilen za znanstveno natančno delo ameriške policije, ki je mogla od L 1937. znižati število požigov za celih 75 odstotkov! Ostre nemške obtožbe proti režimu maršala Petaina „Volkischer Beobachter" ga dolži, da le »prestavlja kulise" — Lizbonska poročila obtožujejo framasone in škofe — Usoda državnikov bivšega režima Zaradi strele zgorela vsa domačija Gospodar pa je moral ves ožgan od strele v bolnišnico Premalo zanimanja za Kočevsko Tujci so letos izostali, pogrešamo pa tudi propagande za diomači turizem Lov na požigalce v Ameriki Kemična analiza, spektroskop in mikrofotografija ugotavljajo vzroke In povzročitelje požarov PaflamentjBoiimSko člane angleške spodnje zbornice je pozvala vlada kakor vse ostale državljane, naj sodelujejo pri ustanavljanju polvojaških formacij za obrambo proti sovražnim padalcem. Tako vidimo skupino poslancev, ki se udeležujejo vaj za ravnanje z orožjem in ki jemljejo svojo stvar, kakor je videti, zelo resno Španija danes Težave za obaovitev dežele, ki jo le razdejala bratomorna vojna Ce se bližaš Barceloni, najvažnejšemu španskemu pristanišču in največjemu mestu Iberskega polotoka (1,3 milijona prebivalcev) z letalom, pripoveduje neki Švicar- , ski novinar, ki je bil tam na obisku, opa- i ziš takoj, da tu nekaj ni v redu. Nad luko ti pade pogled na tri zgorele parnike, na večinoma razdejano plinarno, na številne porušene hiše in skladišča. Z letališča Muntadas te pripelje prastar avtobus v 12 km oddaljeno mesto in spet moraš ugotoviti, da zadnji vodič iz leta 1935. ne ustreza več. Ceste so v bednem stanju, ljudje prebivajo v luknjah in razvalinah, delavci nekje popravljajo uničen most, polja leže goia in izsušena. V kavarni popiješ skodelo kave in se začudiš, ko ti plačani namesto 80 centimov vrne »drobiž«, ki sestoji iz novca za 10 centimov, treh umazanih, napol raztrganih voznih listkov za tramvaj, vozovnice za podtalno železnico in dveh zmečkanih znamk. Na vprašanje ti plačilni odgovori, da drobiža skoraj ni več, pomagati si morajo na ta način. Zvečer se sprehajaš po slovitih »Ramb-lih«, ki vodijo od najvažnejšega trga, Plaza de Cataluna, ao pristanišča v dolžini 1200 m in širini 40 m. Do ene, do dveh po polnoči se sprehaja tu barcelonsko prebivalstvo, kajti življenje se odigrava pozneje nego v naših krajih. V uradih delajo n. pr. od 9 do 13. in od 15. do 19., večerjajo ob 21. in šele ob 22. se pričnejo gledališke in kinematografske predstave. V tem pogledu je ostalo vse pri starem, do pozne noči gre »copatna parada« preko »Ramb-lov« in oblega njene neštete knjižne in časniške stojnice. A vendar nekaj ni v redu. Čudno je, da je večina ljudi slabo oblečena, ko so Španci vendar znani, da jim je dobra obleka življenjska potreba. In kaj pomenijo vsi ti invalidi in berači? Španija ima triletno državljansko vojno za seboj. Govoriš z ljudmi in zveš o uničujočih učinkih, ki jih je imelo 400 zračnih napadov na mesto, o pouličnih borbah in drugih takšnih stvareh. Kako je z obnovo? Sirovin nedostaje. Radi bi obnavljali in to čim hitreje, pa ne morejo. Premoga ni, zato je malo plina in zato je tudi razsvetljava tako slaba. Avtobusov more le malo voziti, ker ni gum. Deviz ni, da bi bilo mogoče kaj uvažati. In končno primanjkuje ladij. Mnogo se jih je izgubilo med državljansko vojno, nekatere je med vojno zadržala ruska vlada v Odesi, nekatere so od-plule v Avstralijo po žito. Veliko oviro pa pomeni za sedanjo špansko vlado seveda tudi vojna v Evropi in Afriki. Na šetnji skozi mesto opaziš, da je vse zelo drago in mnogih stvari sploh ni dobiti. Vse to pa še ni tako slabo kakor grde rane, ki jih je vojna vsekala mestu in tisočem družin. Najgrozotnejšo sliko vojne kaže Barceioneta, pristaniško in ribiško predmestje Barcelone. Nepopisno je razdejanje, ki so ga tu povzročili letalski napadi. V ozkih uličicah je morala imeti vsaka bomba strahoten učinek. Polovica tega mestnega predela je razdejana, na obnovo ni bilo še misliti. Toliko je še važnejših in nujnejših stvari... V novi Španiji je treba sploh skoraj vse na novo zgraditi. Vlada je izdala številne dekrete za to obnovitveno delo. Teoretično so izvrstni, praktično pa bodo prešla še leta, preden bo dežela dobila normalni obraz. Izčrpanost, ki teži na vseh, je neznanska. Ne smemo pozabiti, da so se državne zadeve dolga leta zanemarjale, da polj niso obdelovali itd. Ena najvažnejših stvari, s katero se je moral pobaviti novi režim, je bilo socialno skrbstvo. Ustvaril je posebno organizacijo v ta namen, »Socialno pomoč« s pododelki, kakor za zimsko pomoč, za oskrbo mater in otrok, za oblačila. Menda ni treba še posebe omenjati, da je skrb za brezdomce, zapuščene in vojne invalide v deželi, kjer je poginilo poldrug milijon ljudi (večinoma moških in očetov) ena najbolj nujnih nalog, ki se jim mora vlada posvečati. Da je položaj v deželi še vedno zelo neugoden, kaže n. pr. dejstvo, da v času od 15. maja do 15. junija t. 1. nikjer niso j smeli peči kruha! Zaloge pšenice so porabljene, novih ni" bilo mogoče pripraviti. Sedaj čakajo na novo žetev, ki obeta po mr.enju strokovnjakov dobro. Če ne ves, zdaj izveš: da se morajo po odredbi moskovske vlade vsi moški prebivalci Sovjetske unije v starosti od 19 do 50 leta vpisati v vojaške sezname ter se, v kolikor niso bili potrjeni za vojaško službo, ponovno predstaviti naborni komisiji; da se morajo v Rusiji vpisati v vojaške sezname vse bolničarke in ženske, in sicer v času od 1. do 15. septembra; da je prah uničil 18 slovitih Giottovih fresk v cerkvi Frančiška Asiškega v Asi-siju; da so na otoku Trinidadu eksplodirali ondotni petrolejski tanki; da je mehiška vlada sklenila uvesti splošno vojaško obveznost; da se je angleška kraljevska obitelj razen kralja preselila v Kanado; da so v Zedinjenih državah v okviru po-gozdovalne akcije v zadnjem času zasadili dve milijardi mladih dreves; da se morajo po ukazu nemškega policijskega poveljnika vsi francoski napisi na ulicah in trgovinah v Alzaciji odstraniti in nadomestiti z nemškimi; da bo sedanji ameriški poslanik pri londonski vladi Kennedy na lastno željo odpoklican iz Evrope; da je madžarska vlada začela uvajati delo v taboriščih za univerzitetne slušatelje; da so Američani poklonili Angliji 260 ambulančnih voz za. prevažanje ranjencev in bolnikov; da je v severnem Oesterdalu in v srednji Norveški prošle dni zapadel sneg; da Rusi z vso naglico dograjujejo prekop med Dnjeprom in Bugom; da je vojvoda Burbonsko-Parmski s svojimi šestimi otroki odpotoval v Ameriko; da je Gibraltar, kjer je bilo v mirnih časih zasidranih povprečno ISO ladij, popolnoma prazen in brez slehernega trgovinskega prometa; da se je v Franciji pojavilo gibanje za osnovanje »bretonske republike«; da je angleški kralj Jurij VI. že dvakrat inspiciral vojsko v trenutku, ko so nemška letala napadla Anglijo; da so angleške vojaške oblasti na Cipru proglasile preki sod; da je maršal Petain imenoval admirala Estevo za generalnega rezidenta v Tuni-su. Tudi moderni kitajski zidovi so ranljivi V- ' Odigral je, še preden je začel i Francoski železniški top na tračnicah, ki je pravkar prišel iz tovarne, a so ga Nemci uplenili, še preden so mogli Francozi ž njim vsaj enkrat ustreliti. Na svojem umiku so imeli samo še toliko časa, da so ga sami uničili Oklepna utrdba iz Maglnotove črte s sledovi učinkov nemškega obstreljevanja Pred uvedbo samskega davka v Turčiji Turčija namerava uvesti samski davek. Ministrski svet je zadevni zakonski načrt že porbčil in ga bo v kratkem predložil na-Rodni skupščini, f Po tem zakenu bodo obdavčili vse samce in samice med 20. in 45. letom izjema bo veljala le za vdove z otrok; in trajno bolne ter pohabljene. češko-meravska zveri za mleko, tolšče in jajca je objavila, ca se na ozemlju protektorata jsjca r.e F—cio predeiavati za pijače, kakor jaični brandy. jajčni konjak in podebno Frek- ki proti tej odre-bi se bodo strogo kaznovali. Največji sta'»r.e ca cvetu Agencija T ASS poroča c • p.;č:.e c v Moskvi v kiatkem gra iti no-.- športni stadion. To to naj.ečja naprava te vrste na svetu. Zaradi razstrelitve številnih mostov preko Moze v Liegeu in okrog njega, s čimer so hoteli Belgijci zadržati nemško prodiranje, se mora sedaj ves osebni promet zjutraj in zvečer vršiti s pomočjo mnogih brodov Helgoland „Cesar je lepe, nove hlače zamenjal za hlačni gumb!" Te dni je minilo pol stoletja, od kar je otok Helgoland, ki je bil dotlej britski, postal nemška last. Takrat, v poletju 1890., je prišlo do pogodbe med Nemčijo in Anglijo, po kateri so Nemci Angležem prepustil Zanzibar v Afriki in dobili zanj Helgoland. V Nemčiji je bilo tedaj mnogo ljudi, ki niso bili zadovoljni s to zamenjavo in so pravili: »Cesar je lepe, nove hlače zamenjal za hlačni gumb!« Toda cesar Viljem II. je bil tedaj ravnal s pravim političnim instinktom, Angleži pa so se bili ušteli. Kmalu se je izkazalo, da je mali Helgoland v resnici nekaj takšnega ali pa vsaj nekaj takšnega postane, kar bi se lahko imenovalo »nemški Gibraltar«, kakor je imel navado reči Viljem II. Nemci so se v kratkem prepričali, kako pomemben je ta edini skalni otok Severnega morja kot zaščita za Cuxhaven, Bremerhaven, Wilhelmshaven in za vse področje, kjer se izlivata Laba in Vezera, kakor tudi za za-padni vhod Kielskega prekopa. Helgoland so do konca prejšnjega stoletja poznali samo kot imenitno morsko Zvočni brzojav v afriški vojni Ko je padel kraj Mojale ob abesinsko kenijski meji, so Italijani ugotovili, da so bili tamkajšnji domačini bliskovito hitro poučeni o tem njihovem uspehu, že prej so v Libiji ob smrti maršala Balba s presenečenjem ugotovili, da je vse domače prebivalstvo v najkrajšem času zvedelo za ta dogodek, primer z angleškim Mojalejem je njihovo presenečenje le še povečal. Vesti pa se širijo skozi afriške pragozde in goščave s takšno hitrico po zaslugi znamenitega zamorskega »zvočnega brzojava«, to je bobna. Raziskovalci Afrike so vedno znova doživljali, da so domačini njihov prihod v vas z bobni sporočali v sosedne kraje, kjer so potovalci potem ob svojem prihodu naleteli na prazne hiše ali pa na svečan sprejem, kakršno je bilo pač stališče domačinov do njih. Dogajalo pa se je tudi. da so jih prebivalci sosednih krajev pričakovali v zavratnih zasedah. Navzlic temu. da vemo za zamorsko sporočanje vesti s pomočjo bobnov, pa nimamo še nobenega pravega pojma o podrobnostih te metode. Hove grain^fopsfee plošče v Rusiji Moskovski poskusni zavod za izdelovanje gramofonskih plošč, je izdelal nove plošče iz snovi ki jo imenujejo klorvinil. Te plošče so nedrobljive in petkrat tako trpežne kakor dosedanje plošče. kopališče, kjer dobiš razen tega izvrstne jastoge. Potem pa je postal trdnjava, mogočno pomorsko oporišče. Otok, ki je bil nekoč dosti večji, pa so ga v osmem stoletju valovi skoraj požrli, je danes skalna trdnjava, ki je nasršena s topovi, »hlačni gumb« je postal velikanska dragocenost. James Monroe državni predsednik Zedinjenih držav v letih 1817. do 1825-, ki se njegovo ime vedno znova omenja v zvezi z njegovo doktrino iz I. 1823., s katero se je izjavil proti vmešavanju Evrope v ameriška in Amerike v evropska vprašanja A N I K D T A Znanega zgodovinarja Felixa Dahna je neki veleposestnik povabil na lov v svoj revir. Zajcev so bili celi tropi, samo Dahn je imel smolo, da ni nobenega zadel. Ob koncu lova je dejal gostitelju: »To mi je res nepojmljivo!« »Kaj?« je vprašal gostitelj s smehom. »To, da ste vsako krat mimo ustrelili?« »Ne, temveč to, da so bila baje cela ljudstva, ki so živela od lova!« je zagodrnjal Dahn. VSAK DAN ENA Premeteni Avstralci V Avstraliji imaio na deželi navado, da obesijo policijsko čepico k vratom, kakor da bi >: 11 policist v hiši. Ta zvijsča baje zadostuje. da prežene tudi najhujšemu vlomilcu srce v hlače. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Ko ste začutili prvi napad bolezni, so vam škiepetali zobje, kaj ne?« j3 vprašal zdravnik. »Tega vam ne vem povedati«, je odgovorila pacientka v zadregi. »Ležali so na mizi.« »Rad bi čital v vašem srcu!« »Pa ne tako blizu!« r>Kaj naj storim, ko sem pa kratkoviden!« (»420«) 172 mCHEL ZfiVACO: Don ROMAN. »Kam ste ga spravili?« je vprašal z veselim, radovednim glasom. »V ,male vice',« je odvrnil Guitalens. »Aha! Izvrstno. Prekrasno. Dragi prijatelj, priporočim vas njegovemu veličanstvu.« »Boljšega prostora od ,malih vic' vsekako ni!« je dobrodušno dejal Guitalens. »Tja peljati vas pa nikakor ne morem. Upornik je v samotnem zaporu. Priskrbite si kraljevski ukaz.« Loraydan je stekel v Louvre, kjer je našel kralja v kar najboljši volji. Njegovo veličanstvo je bilo prejelo izvrstne novice od cesarja. Karel V. mu je sporočal, da je prispel v Flan-drijo in se zdaj pripravlja na kaznovanje gand-skih, namurskih in lieških meščanov, ki jim hoče za dolgo pregnati veselje, da bi govorili o svojih svoboščinah. Cesar se je kralju prisrčno zahvaljeval, ker mu je bil vkljub odporu kraljevskih svetnikov in enodušnemu mnenju vseh Francozov dovolil prehod skozi Francijo ter mu tako omogočil zatrtje flandrske vstaje. Končaval je z izjavo da je zdaj voljan odkrito in pošteno obravnavati znamenito vprašanje milanske vojvodine, ki je bilo izvir toliko nespora- zumov in nesreč. V ta namen pričakuje najpozneje v mesecu dni prihoda kraljevega odposlanca, to je, tistega, ki sta ga soglasno izbrala in določila: soproga done Leonore de Ulloa, gospoda grofa de Loraydana. Takšne so bile dobre novice, ki iih je kralj naznanil Amauriju de Loraydanu. Grof jih je poslušal z napeto pozornostjo in v tem. ko je Franc I govoril, sam pri sebi že računal in snoval nove načrte. »Vse se prekrasno razvija,« je končal vladar »Croixmart mi je javil, da se je po tvoji zaslugi, moj vrli Loraydan. zvedelo, kje se skriva upornik Ponthus. O nagradi ti ne bom govoril, zakaj plačilo. ki ga prioravliam zate ob tvoji vrnitvi iz Flandrije, bo prekosilo vse tvoje upe.« Val ničemurnega ponosa je planil Loraydanu v čelo. V duhu se je .zagledal velikega milostnika. visokega dostojanstvenika na dvoru, obsutega s častmi, vsemogočnega po volji najvišjega gospodarja; že zdaj mu je bilo, kakor da bi ošabno stopal med dvema vrstama sklonjenih glav. Tcda v Louvre ga je bilo privedlo sovraštvo. Sovraštvo je bilo v njem močnejše od častihlepja, da, močnejše od vsega ostalega. Odvrnil je duha od teh prividov bodoče moči in rekel: »Sire vendarle mi bodi dovoljeno, da že danes poprosim vaše veličanstvo za neko milost. Rad bi obiskal plemiča Ponthuškega v zaporu . . .« Kralj je takoj podpisal prepustnico ter jo podal Loraydanu, rekoč: »Zakaj pa ne. A kaj bi rad govoril s tem lopovom?« »Sire. Leonora de Ulloa me prosi, naj mu sporočim nekaj besed.« »Poznam tvoje viteško mišljenje. Opravi torej svojo nalogo. A najvažnejše je zate. da se prej ko mogoče poročiš z namestnikovo hčerjo. Cesar Ka-rsl nama daje ssmo mesec dni časa. Za svojo osebo sem dovolil tej lepi neukrotljivki teden dni za premislek. da se odloči. Ponthus je zdaj ne more več odvračati od njene dolžnosti. Čez teden dni mora biti torej stvar urejena. Potem odpotuješ z navodili, ki ti jih dotlej pripravim. Od besede do besede ti bom povedal vse, kar porečeš cesarju Karlu in kar mu odvrneš na ugovore, ki jih je od takšnega lisjaka seveda pričakovati.« »Teden dni časa torej imam?« je zamišljeno vprašal Loravdan. »Teden dni. To je mnogo. Ponthus je v Templu — ali se bojiš kake druge ovire?« »Nobene, sire.« Kralj je vstal in jel hoditi po kabinetu sem ter tja. »Te ljubezenske istorije me pomlajajo za dvajset let,« je veselo dejal. »Oh. Loraydan, krono bi dal z glave, da imam tvoja leta. Mladost, mladost! To je prava kraljevska krona.« »Ali, sire, vaše veličanstvo je še mlado... « »Še mlado! Strašno besedo si izrekel, Loravdan Ta beseda mi kliče, da bom jutri starec ... Nič ka j ti dvorjanik nisi, Loraydan.« Loraydan je prebledel. A kralj je vzdihnil in nadaljeval: »Tem rajši te imam. Tvoja robata odkritost mi je všeč, ker mi dokazuje, da se lahko zanesem na tvojo zvestobo. Da, tako mi luči božje, še sem mlad; še vedno se vas upam prekositi na borišču ljubezni — vas, ki ste mlajši od mene! Vesel sem, bog-me. Prijetje tega peklenskega Ponthusa, gotovost, da se ti. Leonora de Ulloa ne more več upirati in da boš zaradi tega v kar najugodnejših okolnostih stopil pred cesarja Karla ter rešil usodno vprašanje milanske vojvodine v mojo knrist vse +o mi podžiga ogenj ... In ker je pre 1 nam še -"len dni... « Kralj je premaknil. Nekaj trenutkov je zamišljen- ^^ 1 ^-e ter -i mehanično gladil gube belega svilenega lelovni-ka. Nato je zamrmral: »To d^kle, Loraydan ... prečudna cvetka ljubezni, ki je pognala v senci nizkotnega oderuha... divna mala Beranžerka ... « Loraydan je ostal ravnodušen in nasmejan. Saj je poznal Turquandove previdne ukrepe in vedel, da je hiša v Vrvarski ulici nezavzetna trdnjava. Toda žolč mu je žalil srce. »Malopridni, verolomni kralj,« je zaškital sam ori sebi, zločinski kralj, ki si povsod, kjer koli so ti obvisele oči, pustil zgolj sramoto in nesrečo, daj mi moč, ki jo držiš v rokah, in pripravi mi prostor na solncu, ki ga terja slav? mojega imena ... po-m boš videl, kaj bo... « »Kai misli* T Hrvatska se izgrajuje Politični položaj v totalitarni banovini Zagreb, koncem julija Dasi je nastopil vroč poletni čas, se kljub temu ne bi moglo reči, da hrvatsko politično življenje miruje. Vodja Hrvatov prebiva po svojem običaju nekaj dni v Beogradu, potem pa zopet pride v Zagreb, tako da je vedno prisoten pri vsakem odločanju v vsedržavnih, kakor tudi pri posebnih, hrvatskih zadevah. Kadar pride v Zagreb, vedno dolgo konferira v »trium-viratu« s podpredsednikom in glavnim tajnikom stranke, inž. Košutičem in dr. Kr-njevičem, ki tvorijo vodstvo stranke, in po katerih navodilih se ravnajo hrvatski ban in hrvatski ministri. Položaj dr. Mačka se močno razlikuje od položaja navadnega predsednika na demokratskih temeljih osnovane politične stranke, temveč se veliko bolj približuje položaju vodje v totalitarnih državah. To tudi odgovarja hrvatskemu pojmovanju, da je HSS — hrvatski narod. Zato odpade potreba sklicanja kakšnih širših strankarskih forumov. HSS, ki se je nedvomno razvila na demokratski podlagi kot narodni pokret najširših slojev, je postala na oblasti totali-ta rna stranka, skoraj v sodobnem pomenu besede. Hrvatu, ki je izven te stranko. na Hrvatskem ne cvetejo rože in je že vnaprej izključen povsod, kjer odloča javna oblast in kjer ima sploh javnost kako besedo. HSS ima absolutno večino v hrvatskem narodu. Zato ji ne bi škodilo, ako bi bolj velikodušno postopala z manjšino, ne pa da ji kar odreka narodni značaj. Vprašanje je načelnega pomena. Zavezniki v kmečko-demokratski koaliciji, samostojni demokrati, so od vodstva HSS službeno priznani zastopniki domačih Srbov, toda oni niso nič kaj zadovoljni. Hrvati jih niso znali dovolj odbraniti prod hudo konkurenco iz vladnih krogov, kakor Hrvati tudi niso znali takoj s sporazumom izposlovati koncentracijske vlade, ki bi bila edina v stanju preprečiti ne-r a?,položen je Srbov proti sporazumu. Kakšno je resnično razmerje v srbskih ln mešanih krajih Hrvatske, je še vedno sporno. Samostalci so se dobro desetletje hrabro borili za pravice Hrvatske in so gotovo zaslužili boljšo usodo v hrvatski banovini. Ustanovitev Nove Riječi, ki je predstavljala jasno določen program, so mnogi tolmačili »puško, vrženo v koruzo«. Frankovci so seveda zelo nezadovoljni v kmečki, totalitarni Hrvatski, in so zato tudi precej glasni, še boli pa rujejo »pod zemljo«, predvsem s hujskajočimi letaki. čeprav jim grozi internacija po obsodbi upravnih oblasti. Iz javnega udejstvovanja so popolnoma izključeni. Uveljavljajo se pa kljub temu precej v Zagrebu in po ostalih mestih in trgih. Klerikalci v marsičem odobravajo frankovcem, drugače so pa oportunisti in manj nevarni totalitarnim tendencam. Komunisti se tudi vedno bolj oglašajo v nekem meglenem pričakovanju, da se bliža tudi njihov čas. Organizacija banske oblasti je končno zaključena. To ni bilo malo delo. Splošno priznavajo, da se hrvatski ban trudi s svojimi sodelavci kakor le more. Kljub temu se čuti, da ni vmesnih instanc med bansko oblastjo in sreskimi načelstvi, vsled čega se tudi pripravlja posebna upravno-gospodarska samouprava z gotovo finančno samostojnostjo za Dalmacijo, dokler ne bo splošno rešeno vprašanje vmesnih instanc. Na splošnem priznavajo Hrvati, da so zadovoljni, kar se pač tako sliši prvič od obstoja naše kraljevine. Seveda na prvo leto tako težko pričakovane hrvatske avtonomije pada senca vojne in splošne negotovosti. V govorih hrvatskih voditeljev se tu in tam omenja, kakor da hrvatski narod še ni dosegel svojega cilja. Sam dr. Maček je nekoč izjavil inozemskim novinarjem, da je 90% hrvatskega vnrašania rešeno. Kie so potem ti daljnji cilji? Ali v teh borih 10%? Avtonomija Hrvatske je ustavnopravno zajamčena in njena popolna izgraditev je le vprašanje časa, ker je nihče ne more več ustaviti, ne da bi s tem škodil splošnim državnim interesom. Na drugi strani pa je le skuona država, je le naša Jugoslavija garancija, da bo hrvatski narod očuval svoje življenjske pravice. O najavljenih gospodarsko-socialnih reformah ne zveste v Zagrebu nič več konkretnega. kakor v Beogradu. Vse je še v proučevanju. Mnog! tudi dvomijo v vse to in pričakujejo velikih reform Ie od novih ljudi in novih razmer. Kar se totalitarnega sistema tiče je to na Hrvatskem itak doseženo na podlagi tako zvane kmečke demokracije, katero se želi prikazati v nasprotju z »meščansko demokracijo«, kar se pa še nikoriiur ni posrečilo, vsaj ne na splošno razumljiv način. Hrvatska je doseg-la svojo svobodo in gradi sedaj svoje avtonomno življenje, ter ne išče svoja pota v negotovosti in v svetu na prelomu. Edini zanesljivi kažipot je tudi zanjo: Jugoslavija. Dr. O. A. ELE2KE Beiavaaje masonskih lož prepovedano ? »Slovenec« poroča z Bleda: »Zadnje dni ie bilo na Bledu nekaj značilnih sestankov med uglednimi zastopniki tiste struje. ki ni zadovoljna s protimasonskim gibanjem. ki se je začelo v Jugoslaviji in ki bi rada dosegla, da se orolimasonski ukrepi. ki so že izvedeni, odnosno ki se pripravljajo. ukinejo. Kakor izvemo iz navadno dobro poučenih virov, so ta zasedanja politikov, ki se izjavljajo za prijatelje framazonov. sicer pri njih samih v ožjem krogu rodila složne sklepe, toda na zunaj niso imela zaželenega uspeha.« ■ Slov enec« ne pove, kdo so zastopniki »tiste struje«. -l icu. da se masonsko vprašanje ne raz-Piv.v.ia več v znamenju anonimnosti, se je sedaj pridružilo tudi glasilo omladlne J.PZ Slovenski jug«, ki na podoben način kakor »Slovenec« zatrjuje, da so v Jugoslaviji vse do danes masoni najvplivnejši faktor državne politike, ki so vlekli velike politike za ušesa, kakor šolarčke«. a na koncu pravi: »Kdo so ti ljudje? Mi jih hočemo videti. In to ne samo njihove obraze, nego tudi duše. Spoznati jih hočemo, ker vemo da se nihče ne skriva, kdor ima čisto vest.« Ta zadeva se nam zdi prav pametna. Zagrebški Jutam ji list« poroča iz Beograda. da ie bila podpisana odredba, s katero ie prepovedano delovanje vsem ma-sonskim iožam v celi Jugoslaviji. županj JEZ. na počitniškem potovanju Dalmatinski listi poročajo, da je prispela v Split delegacija slovenskih županov, ki št* e 25 županov, pilstašev Jugoslovenske radikalne zaje. niče. Vodi jih predsednik županske zveze JRZ g. Nande Novak iz Kamnika, ki je izjavil splitskim novinarjem. da je obisk slovenskih županov čisto zase'nega značaja in da si žele samo ogledati' lepote naše Dalmacije, župani so dobro razpoloženi ter se živahno zanimajo za vre pojave veselega kopališkega in tuj-ekoprometnega življenja. Počitniško potovanje je organizirala županska zveza JRZ. Revizija vseueiHiškega zakona ssa Hrvatskem V Zagrebu je pričela zasedati komisija za sestavo načrta nove uredbe o hrvatskem vseučilišču. Sejam komisije prisostvuje po en zastopnik vsake fakultete za-grefcike univerze in zastopnik Ekonomske korncicialne visoke šole. Pivi seji je prisostvoval tudi ban dr. Ivo šubašič. ki je naznačil v svojem pozdravnem govoru smernice dela komisije. Komisija bo zasedala dalje časa in ji predseduje podban dr. Krtek. HSS sa cdlc&tev socialnih reform »Hrvatski dnevnik« posveča svoj uvodnik zopet vprašanju napovedanih socialnih reform. List pravi uvodoma, da je spioh veliko vprašanje, ali so današnji časi primerni za razpravljanje tako resnih vprašanj. »Sigurno je, da je prišlo do razprav o tem vprašanju v naši javnosti bolj pod vplivom inozemskih listov, kakor pa na temelju razpoloženja naših širokih narodnih množic. Prav tako gotovo je, da ni mogoče realizirati niti ene od predloženih reform socialne organizacije v Hrvatski iE Jugoslaviji vse do sklenitve miru. Sedanji nemirni časi niso prav nič primerni za reševanje velikih socialnih vprašanj. Reforme, ki jih napovedujejo, bodo odločilne za desetletja razvoja našega življenja. Za nas je najbolj primemo, da z reformami -»čakamo. dokler ne bodo minuli sedanji Vojni viharji, časi so taki, da nihče ne ve, kaj nas še čaka in kake gospodarske ne-prilike nas še lahko zadenejo.« Nato »Hrvatski dnevnik« opozarja, da morajo vsi naši »reformatorji« računati v prvi vrsti s tem, da je Jugoslavija kmečka država. »Zato se nam zdi, da bi bilo mnogo boljše, če bi se lotili namesto razpravljanja o potrebi uvedbe raznih tujih nam sistemov raje organiziranja naših kmetov v srbskih in slovenskih krajih. In sicer ne samo kot stanu, nego tudi kot nosilca vse narodne politike v sodelovanju z zdravimi meščanskimi elementi. Namesto, da se ti ljudje ozirajo v inozemstvo, naj bi se raje zanimali za to, kaj je bilo že vse storjeno v banovini Hrvatski. Atomiziranje srbskih narodnih sil ne koristi nikomur. Srbski politiki naj bi pričeli z organiziranjem srbskih kmetskih množic in jih tako vzposobili za sodelovanje v izgradnji svoje ožje domovine Srbije in naše državne zajednice.« O maksimiranju žitnih cen V samostojno demokratskem »Narodnem kolu«, tedniku za kmetske pristaše SDS, objavlja bivši minister dr. Hinko Kriz- i man članek proti maksimiranju cen poljedelskih pridelkov. Dr. Krizman smatra maksimiranje cen poljedelskih pridelkov za povsem nepotreben ukrep. »Jugoslavija je poljedelska država, ki ima agrarnih produktov na pretek. Naša država bi morala posvetiti raje svojo pažnio organizaciji notranjega trga. ustvarjanju zalog in pravilni razdelitvi poljedelskih pridelkov. Mi moramo stremeti za okrepljen i em produkcije in kupne moči našega naroda. Naša izvozna trgovina je že vsa v rokah Privilegirane izvozne družbe in ie preko nje vedno mogoče vplivati na višino cen. Zaloge Prizada so tudi dovoli velike, da je lahko z njimi pokriti eventualno pomanjkanje gotovih pridelkov v gotovih delih države. Nam ie potreba samo organizatorjev in dalekovidnih liudi. pa bomo lahko rešili celo vrsto vprašani brez posebnih pretresov in težav.« Spcmetilea nemških staršev Iz K®šg?jaj Novega mesta in Črnomlja »Deutsches Volksblatt« javlja iz Beograda. da so izročili zastopniki nemškega Kulturbunda pomočniku ministra prosvete posebno spomenico nemških staršev iz srezov Novo mesto. Črnomelj in Kočevje, v kateri zahtevajo otvoritev nemških razredov na nekaterih šolah v teh srezih. Spomenica je bila prvotno vložena pri banski upravi v Ljubliani. ki pa io ie odbila. Po informacijah novosadskega nemškega glasila so pokazali v ministrstvu prosvete veliko razumevanje za želie nemških staršev iz Slovenije. Kdo je rešil mir na Balkanu ? Frankovski tednik »Hrvatska gruda« objavlja uvodnik »Hrvati in njihovi sosedi«, v katerem prihaja do sledečih senzacionalnih ugotovitev: »Hrvatski narod je bil eden redkih narodov, ki se je znašel takoj ob pričetku sedanjega vojnega konflikta in se držal politike, ki ga je očuvala pred vsemi viharji. Hrvatski narod je s svojim proti vojnim razpoloženjem ne malo doprinesel k ohranitvi miru na evropskem jugovzhodu. Ako hrvatski narod ne bi bil v svojem protivojnem razpoloženju tako odločen, bog ve, če ne bi bil že danes zapleten v vojni konflikt. Lahko se prav za prav reče, da je samo hrvatski narod s svojim modrim in odločnim stališčem rešil in ohranil mir v tem delu evropskega vzhoda. Hrvatski narod je dal dovolj dokazov za to, da ne goji nobenega sovraštva proti kateremu koli od svojih sosedov.« | Obletnica slovaške ustave V »Hrvatski Straži« poveličuje neki dr. Josip Andrič prvo obletnico slovaške ustave, ki da se odlikuje po tem, da je sestavljena v krščanskem duhu, na temelju pa-peških encikiik, kakor svoje dni ustava pokojnega kancelarja Dollfussa. Slovaška ustava je poleg ustav Irske in Portugalske pravi vzor, kako naj si male države urede svoje državno življenje. Slovaška je postala s svojo ustavo popolnoma samostojna država s popolno suverenostjo. Dočim je potrebovala bivša Češkoslovaška celih 16 mescev za sprejetje svoje ustave, so bili Slovaki s svojo ustavo gotovi že v 5 mescih. To je najboljši dokaz, koliko večji je elan v samostojni slovaški državi in koliko bolj agiien kot v bivši CSR. Slovaška ustava sloni na dveh večnih vrednostih: slovaškem nacionalizmu in na versko-moralnih načelih krščanstva. Po tej ustavi živi danes slovaški narod svoje samostojno, svobodno in suvereno narodno življenje, ki si ga je oblikoval in uredil po svoji volji...« Vprašanje nemških vojaških grobov »Volkischer Beobachter« poroča, da pri-i haja na razne nemške vojaške oblasti dnevno na stotine in stotine pisem, v katerih izražajo svojci v vojni padlih nemških vojakov željo, da bi bih posmrtni ostanki padlih prepeljani v domačo zem-lj . Glavni nemški list opozarja nemško občinstvo, da je prevoz trupel padlih vojakov povsem nemogoč. Prevoz ostankov padlih junakov je dovoljen samo v izrednih primerih, vendar pa morajo kriti vse s tem zvezane stroške svojci. Ti pa so prilično veliki in jih morejo pokriti samo finančno močne rodbine. Nemška vojska posveča grobovom svojih padlih junakov največjo pažnjo. Sk»-b za njihovo ohranitev vodi cela vrsta odličnih oficirjev, ki pazijo, da je vsak nemški vojaški grob okrašen z lesenim križem in čelado ter imenom pokojnika. Poleg tega skrbe ti oficirji tudi za to, da bodo vsi vojaški grobovi, ki so na poplavljenih ozemljih, ali pa sredi naselbin prekopani in trupla premeščena v častne grobove. Nemški vojaški ujetniki v Angliji Vrhovno poveljstvo nemške vojske javlja, da je bila večina nemških ujetnikov v Angliji, ki jih sicer ni dosti, zadnje tedne prepeljana v Kanado. Vrhovni komandi do sedaj še ni znano, kje je taborišče nemških ujetnikov v Kanadi. S posredovanjem mednarodne centrale Rdečega križa v 2enevi pa je omogočeno svojcem teh ujetnikov pošiljanje odprtih dopisnic v Kanado. Židovski list v Krakovu ni recept za vsakogar Takoj ob prevzemu državne oblasti so narodni socialisti odstranili iz nemškega novinstva vsakršen židovski vpliv. Kakor znano, so bili vodilni nemški listi dotlej skoro brez izjeme v rokah židovskih lastnikov in židovski publicisti, novinarji in feljtonisti so imeli vedno na šroko odprte stolpce raznih listov za svoje proizvode. Narodni socialisti so davno spoznali, kako težka je bila njih borba ravno zaradi tega, ker so židovski listi popolnoma obvladovali nemško javno mnenje, zato so takoj po prihodu na oblast napravili temeljito izpre-membo v tem pogledu. Židom ni ostal noben list, v nobenega izmed obstoječih listov niso smeli židje več pošiljati svojih prispevkov, pač pa jim je bilo dovoljeno, da so ustanovah svoja čisto židovska glasila, posvečena samo problemom semitskega plemena. Takisto je bilo kasneje rešeno vprašanje židovskih listov na češkem in Moravskem, prošle dni pa je generalni guverner v Krakovu dovolil tudi poljskim Židom, da lahko izdajajo svoja glasila. Za Žide se bosta tiskala v Krakovu dva lista, od katerih eden bo tiskan z gotskimi črkami, drugi pa s hebrejskimi, oba pa bosta pisana v židovskem žargonu, ki je znan pod nazivom »jiddisch«. Kljukasti križ »Das Schvvarze Korps«, glasilo Himmler-ja in njegovih SS, je nadavno objavilo uvodnik, ki je med teoretiki nemškega narodnega socializma vzbudil precej pozornosti. članek popisuje veličino sreče nemškega naroda, za kar se mora slednji zahvaliti samo ideji narodnega socializma. Obenem pa zavrača vseobče razširjeno mnenje, da bo morala Nemčija po dokončni zmagi tudi druge narode obdarovati s to veliko idejo ter značilno dodaja: »Zakaj bi morali mi Nemci vzeti nase odgovornost za bodočo usodo drugih narodov ter našo idejo preizkuševati na drugih ter jo s tem po nepotrebnem trošiti. Te naše svete vere, ki izvira iz mita naše krvi, ki jo je izoblikovala težka in trda usoda in ki so dali naši junaki zanjo svoje življenje, te vere vendar ne moremo razdajati! Rečeno je bilo že z najvišjega mesta, da narodni socializem ni izvozno blago. Naša ideja tudi ni recept za vsakogar, ni recept po katerem bi se lahko vsak narod zveličal brez vsakega truda.« Tudi nacistični teoretik dr. Kari Megerle se je v »Berliner Borsenzeitung« dotaknil tega problema, ter poudaril, da narodni socializem svojih nazorov ne bo nikomur vsiljeval. Nemški narod bo v odlični meri odločal o bodočih življenjskih oblikah evropske celine, vendar je že sedaj v uri svoje zmage trdno odločen, da bo svoj nauk o rasi tudi nadalje omejeval samo na nemško narodno skupnost.« Pritožbe proti zagrebškim Židom O zagrebških Židih ni ravno mogoče reči, da so bili nasprotniki narodnega po-kreta in politike Hrvatske seljačke stranke. Kolikor je nam znano, so imeli vedno veliko razumevanje za težnje in potrebe obeh. Sedaj pa čitamo v »Hrvatskem rad-niku«, glasilu Hrvatske delavske zveze, ki je delavska organizacija HSS, ostre napade na naslov zagrebških in hrvatskih Zidov. List pravi, da imajo židje in drugi tujci velik del kapitala, ki je naložen v hrvatski industriji. »Razna znamenja pa kažejo, da ti ljudje niso še zadovoljni s privilegiranim gospodarskim položajem, ki ga uživajo med nami, Vse bolj se izpostavljajo za idejo, ki je povsem tuja in naravnost škodljiva hrvatskemu narodnemu duhu. Vse bolj odkrito izjavljajo svoje simpatije za mednarodni marksizem. Sprva so prednjačili v tem njihovi sinovi, ki so skoraj lOOodstotno podpirali marksiste na hrvatskem, vseučilišču. Sedaj so se pričeli ravnati po njih tudi njihovi očetje, tovarnarji, ki vedno bolj dosledno izkazujejo svoje simpatije mednarodnemu marksističnemu pokretu. Medtem ko zavirajo z vsemi mogočimi sredstvi pokret hrvatskih narodnih delavcev, organiziranih v Hrvatski delavski zvezi, pa na vso moč podpirajo vse marksistične strokovne organizacije. To je pojav, ki ga opazujemo v vseh hrvatskih industrijskih podjetjih, ki so last tujcev in Židov.« Zboljšanje poštnega prometa z Bolgarijo Beograd, 31. julija, p. Med delegacijama i jugoslovenskega in bolgarskega poštnega ministrstva so bila poslednja dva dni v Beogradu pogajanja o novem aranžmaju odnošajev med obema poštama. Pri pogajanjih je bil dosežen popoln sporazum. Znižale se bodo poštne in brzojavne takse, olajšalo medsebojno obračunavanje in izpo- polnila tudi tehnična služba. V tem pogte-du nameravajo v prvi vrsti zgraditi kabel s 15 kanali iz Beograda do Niša in od tam z 10 kanali do Sofije. Izpolnjena bo tudi ra- diofonska služba z visokofrekvenčnimi instalacijami na progi Beograd—Sofija. Vojvoda Windsorski i?.«;r, v if^neriko New York, 31. julija, br (Štefani). Wind-sorski vojvoda namerava z ameriško ladjo »Excalibar« v kratkem odpotovati iz Lizbone v Ameriko. Ladjo bo spremljala neka angleška vojna ladja vse do ameriških teritorialnih voda. 834 žrtve sončarice New iorK, 31. julija. AA (DNB) Strahotni vročinski val, ki je zajel številne pokrajine Severne Amerike, traja že 14 dni. Na solnčarici so umrle 804 osebe. SPO Naši kajaki na hrvatskem prvenstvu Kako je šlo Ljubljančanom na Savi pri Zagrebu — Vsa darila so to pot ostala Hrvatom Preteklo nedeljo so imeli ob zelo neprijaznem vremenu veliko kajakaško regato v Zagrebu. Zanimanja za te tekme ni bilo veliko, saj se je zbralo na cilju le dobrih sto gledalcev. Organizacija nikakor ni bila na višku, kajti prireditev se je pričela s skoraj dveurno zamudo. Ze po prijavah sodeč se je dalo sklepati, da bo siguren zmagovalec v moštvih domači Kajak klub Marathon. Najslabše je bil zastopan ljubljanski Kajak klub, ki je postavil na star« le 7 čolnov. Tekmovanje se je vršilo na 2 km dolgi progi, in sicer na Savi, s ciljem nad železniškim mostom. Prvi so startali gospodje v old-boy kategoriji, kjer je nepričakovano zmagal, znani smučarski tekmovalec, Zingerlin (M). Za KKL je nastopil Predalič, ki je pri startu mnogo zamudil, pa se je kljub temu prerinil na 4. mesto, kar je zelo dobro, če se pomisli, da naši tekmovalci razen najboljše dvojke (Inž. Gaberška—Dro-venika) niso imeli pravega treninga. Kot drugi so vozili mešani pari, kjer se je razvila zelo huda borba med parom inž. Ga-beršek—Arhar in zagrebškima zakoncema Tatalovič, ki sta bila boljša in tudi zmagala. Drugo mesto si je osvojil KKL. V razredu enojk se je javilo 20 čolnov, ki so startali v dveh skupinah, prav tako kakor pri dvojkah. Siguren zmagovalec je bil drž. prvak Vincenc Mirko (M). Krasna pa je bila borba za naslednja mesta. Drugi je bil Gluhak Edo (M), ki je za tri četrtine čolna premagal svojega brata, četrti v tej skupini je bil Ružinski (M), peti pa Mikuš (L). V drugI skupini je vozil za Ljubljano Pleterski, ki je bil za svojo prvo tekmo kar dober. Pri damah kjer je zmagala Schlick (KKZ), Ljubljana ni bila zastopana. Najzanimivejše tekme, ki so jo pričakovali v dvojkah med Ljubljano in Marathonom, žal sploh ni bilo. Pri startu je Gaberšek zlomil veslo in tako sta jo Zagrebčana, brez prave konkurence odkurila proti cilju. Inž. Gaberšek in Drovenik sta nato startala še enkrat v drugi skupini. Sicer sta prepričevalno zmagala, vendar pa nista mogla doseči boljšega časa od obeh Marathoncev. Tako se je r vič posrečilo Zagrebu, da je v dvojki premagal Ljubljano, ki je bila do-zdaj v tej disciplini zmerom prva. Smola pač, da niso vozili skupaj ker bi bili sicer dosegli mnogo boljše čase, pa tudi zmaga bi najbrže spet pripadla Ljubljani. V končnem plasmaju v dvojkah sta zasedla za Ljubljano brata Mikuš 8., Janeš—Bitenc pa 12. mesto. Da je bila borba povsod napeta, o tem pričajo rezultati, po katerih se vidi, da so med posamezniki le sekundne razlike. Rezultati: 01d-boy: 1 Zingerlin (M) 8:25, 2. inž Zahradka (M) 8:27, 3. dr. Weber (M) 8:30, 4. Predalič (L) 8:39. Mešani-double: 1. Tatalovič—Tatalovič (M) 8:20, 2. inž. Gaberšek—Arhar (L) 8:39, 3. Bajde—Pavlovič (M) 8:50. Enojke: 1. Vincenc (M) 7:48, 2. Gluhak E. (M) 8:00, 3. Brandt (M) 8:08, 8. Mikuš (L) 8:21, 16. Pleterski (L) 9:06. Dvojke: 1. Vincenc—Gluhak (M) 7:10, 2. inž. Gaberšek—Drovenik (L) 7:12, 3. Sattler—Lukež (M) 7:30, 8. Mikuš A.— Mikuš L. (L) 7:58, 12. Janeš—Bitenc (L) 8:16. Po točakh je zmagal Marathon s 173 od 251 dosegljivih, pred KK Zagrebom s 51 in KK Ljubljano s 27, in si tako prisvojil krasen banov pokal. Po tekmi je bila v prostorih Marathona razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Marathon je odnesel 4 pokale, KKZ pa enega. Ker so to prehodna darila, smejo Ljubljančani še zmerom upati, da bo drueo leto vsaj eden izmed njih poromal v Ljubljano. Kako bodo igrali v slovenski ligi? Začetek prvenstvenega tekmovanja je določen na 1. septembra Na zadnji seji upravnega odbora SNZ so bili izžrebani pari in termini za prvenstveno tekmovanje v slovenski nogometni ligi za sezono 1940/41. Kakor znano, bo v naši ligi sodelovalo razen bivšega liga-ša SK Ljubljane še 7 prvorazrednih moštev, in sicer štiri iz ljubljanskega okrožja dve iz mariborskega in eno iz celjskega. V konkurenci bo torej 8 moštev, tako da bo moralo vsako Izmed njih odigrati 14 prvenstvenih tekem. Začetek prvenstva je določen na nedeljo 1. septembra in bo torej polovica tekmovanja končana že 13. oktobra, takoj nato (20. X.) bodo v obratnem vrstnem redu začele tudi že povratne tekme. Koliko bo še letos odigranih tudi povratnih tekem, je deloma odvisno od vremenskih razmer, deloma pa tudi od tega, kdaj se bo spomladi začelo tekmovanje za državno prvenstvo med najboljšimi klubi lz vseh treh narodnih zvez. žreb je določil pare in termine, kakor sledi: 1. IX. Železničar—Kranj, Bratstvo— Mars, Olimp—Amater, Ljubljana—Maribor. 8. IX. Mars—železničar, Bratstvo— Olimp, Amater—Ljubljana, Maribor—Kranj 15. IX. železničar—Olimp, Mars—Kranj, Bratstvo—Ljubljana, Amater—Maribor. 22. IX. Ljubljana—železničar, Olimp— Mars, Maribor—Bratstvo, Kranj—Amater. 29. IX. železničar—Maribor, Mars—Ljubljana, Olimp—Kranj, Amater—Bratstvo. 6. X. Amater—železničar, Maribor— Mars, Ljubljana—Olimp, Kranj—Bratstvo. 18. X. Železničar—Bratstvo, Mars—Amater, Olimp—Maribor, Kranj—Ljubljana. Ostala moštva iz območja SNZ bodo imela svoje prvenstveno tekmovanje v posameznih razredih in podzvezah posebej, ki se bo začelo bržkone kmalu po prvenstvenem tekmovanju v ligi. Pare in termine za ta tekmovanja bo še določil tehnični odbor SNZ odn. obe podzvezi v Celju in Mariboru. štiri pokalne tekme na pokalnem turnirju SK Marsa na igrišča Ljubljane — v nedeljo vse dan Da nagradi požrtvovalnost in delo dveh svojih igralcev, Vrhovca Ivana in žigona Staneta, ki igrata v nedeljo 250. odnosno 200. tekmo, priredi Mars pokalni turnir. V trgovini Lesjak vzbujajo še nekaj dni pozornost razstavljena spominska darila kluba za oba jubilanta in dva krasna pokala, darili pokrovitelja g. Frana Bonača in klubovega podpredsednika g. Janka Ose-narja. Za oba pokala bo borba na turnirju zelo živahna. Ob 9. nastopita kot prvi par Mars—Jadran. To bo vsekakor zelo zanimivo srečanje. Jadran se je po fuziji okrepil z novimi močmi, Mars pa je prav tako pregrupiral svoje moštvo. Saj vemo, da ga čaka že po nekaj tednih nova huda borba v zastopanju ljubljanskega nogometa v slovenski ligi. Ob 10. nastopita potem Kranj—Korotan, med seboj dva čisto neznana nasprotnika. Za Korotana lahko rečemo,da je odlična nogometna družina, ki jo sestavljajo sami mladi in borbeni fantje. Marsikateremu so še prekrižali načrte in zato se bodo letos borili v prvenstvu kot prvorazredni klub. Turnir se bo nadaljeval popoldne ob 16. Najprej nastopita dopoldanska premaganca tolažilni pokal, ob 17. pa zmagovalca za pokal pokrovitelja. Po turnirju povabijo Marsovci vse sodelujoče igralce na majhno zakusko, v gostilno Kačič na Tyr-ševi cesti. Mars se trudi, na vse načine, da bi povzdignil naš tako skromni nogomet. Dolžnost občinstva je, da ga pri tem požrtvovalnem delu tudi podpre. Podprimo vsi delo naše športne mladine, njen napon za čim lepši razmah našega nogometa. Cene vstopnicam bodo: sedež na tribuni (za ves dan) din 15.—, stojiSče pa din 12.—. Samo dopoldanska ali popoldanska vstopnina je določena na din 8.—; mladina bo plačala po din 2,— Dubrovniški Jug na turneji 6. t. m. nastopi v Ljubljani Danes starta v svoji prvi letošnji liga-ški tekmi izven Dubrovnika na Sušaku dubrovniški Jug. S Sušaka potuje v Zagreb, kjer nastopi v soboto proti ZPK, nato gostuje v t(»rek 6. t. m. proti Iliriji v Ljubljani in 10. t. m. zaključi svojo turnejo s tekmo proti Jadranu v Splitu. Zanimivo bo, primerjati rezultate, ki jih bo Jug dosegel na Sušaku in v Zagrebu z rezultati, ki jih je-tam dosegla Ilirija. Po teh dveh Jugovih nastopih bo presoja šans našega ligaša v borbi za prvo mesto v ligi že mnogo realnejša — ko pa bo Jug nastopil v Ljubljani, pa bo možno že kar tukaj točno ugotoviti, kdo je močnejši. Tako nam bo prihodnje dni že skoro dokončno rešeno vprašanje: Ilirija ali Jug? Jug je namreč prav toliko resen preten-dent za prvo mesto v ligi kakor Victoria ali Ilirija. Po rezultatih, ki jih je že letos dosegel na svojem domačem plavališču v Dubrovniku, morda še najresnejši! In Jug je razen tega tudi sigurno najresnejši kandidat za prvaka v waterpoo!u! Ilirija, ki se je vestno pripravila na letošnje ligaško tekmovanje, kar so enodu-šno ugotovili in priznali vsi, ki so jo videli v dosedanjih letošnjih ligaških nastopih, se še posebno skrbno pripravlja na srečanje z Jugom, glede na velik pomen te tekme. Srečanje 6. t. m. v Ljubljani bo drugo štirih velikih borb Ilirije v letošnji plavalni ligi. Na ljubljansko tekmo dopotuje Jug že v nedeljo, 4. t. m. in bo cela dva dni še treniral v našem bazenu. Ko bomo doznali rezultate iz Zagreba in s Sušaka, si bomo že lahko napravili prognoze za Izid ljubljanskega srečanja. SK Mars. Danes obvezen trening I. moštva in juniorjev. Jutri ob 20.30 članski sestanek na običajnem mestu. SK Grafika. Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek za I. moštvo in juniorje. Načelnik. MALI GENE MALIM OGLASOM Po 50 par ca besedo. Dti» 3.— davka za ?sa& oglas Is enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo •lužh. NaJnianjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsabo besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov. NmJmanJSI n enkratne objavo irglaaa Din 17.—. Službo dobi Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Frizerko samostojno za vsako strokovno delo, sprejmem v Ljubljani. Plačam dobro, nastop po dogovorne Benda Vinko, Erjavčeva 15. 19203-1 Hlapca h konjem oženjenega, sprejmem. Bergman, Ljubljana, Poljanska 85. 19204-1 Trgovsko pomočnico z dežele, verzirano v mešani stroki. sprejmem takoj. Iščem močno vajenko, ki se je že učila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dežela*. 19192-1 Pletilja dobro moč. sprejmem takoj. Služba stalna. — Langusova ul. 5, priti. 19197-1 Hotelske kuharice kakor tudi privatne, 20 natakaric, 30 deke! (z dežele), potrebujemo nujno. V Zagrebu in Izven njega je mnogo povpraševanja. Za pismeni odgovor priložite 3 din v znamkah. Iz-vjestiona i služinski zavod Betti Szeidner, Zagreb. Gajeva 27. 19195-1 Steklarja povsem izvežbanega ali pomožno moč v stalno službo in vajenca sprejme takoj Čolnar, steklarna, Kranj. 19136-1 19136-1 Kuharica ki zna samostojno kuhati in opravljati vsa hišna dala, kakor lepo prati ir. likati, poštena in pridna, stara od 25 do 35 let, z letnimi spričevali, dobi takoj stalno službo na deželi k divema osebama. Plača din 300 mesečno. Ponudbe na Premogovnik Presika pri Ljutomeru. 19194-1 Več mizarskih pomočnikov sprejmem takoj. Filip Lazar. Jesenice, Savsko nabrežje 8, Gorenjsko. 19191-1 Dva krznarska pomočnika sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na Želez-nik Valentin, krznar-stvo Maribor. 19168-1 Šofer trezen, pošten se sprejme k tovornemu avtomobilu za 1 mesec. Poizve se Podmilščakova 18, Bežigrad. 19163-1 Mlinarja sannskega, pridnega delavca, sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.__l9167'1 Mizarji za pohištvo se sprejmejo. »Weka«, Maribor, Cankarjeva 2. 19166-1 Zobotehniški praktikant s predpisano šolsko Izobrazbo se sprejme. Zo-botehnični laboratorij Bd. Sever, Ljubljana, Beethovnova 15-11. 19222-1 KREMA ZA BRITJE BREZ ČOPIČA IN VODE Dobi se v vseb strokovnih trgovinah! Več pleskarskih in slikarskih pomočnikov sprejmem takoj. Vojska Stane, Gradišče 3. 19233-1 Dva kleparska pomočnika sprejmem takoj, Martin Kovač splošno klepar-stvo, 2a.ee. 19231-1 Hišnik ki se razume tudi na kurjenje centralnih peči, se sprejme za hišo kavarne »Evrope*. Več se poizve pri Gregorc & Co.« 19220-1 Samostojna frizerka se st>rejme v stalno službo. Novak Vinko, Žalec. 19229-1 Mehaničarje sprejmem takoj. Delavnica, Sv. Petra c. 85. 19225-1 Spretno dekle ki zna dobro kuhati in opravljati tudi vsa ostala hišna dela se išče za Zagreb za takoj ali pa od 15. avgusta t. 1. Vr-hovnik Hermina. Zagreb. Medveščak 62, pritličje. 19315-1 mm Vsaka beseda 50 par. davek 3 Din, za šifro ali adjanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din Prodajalka z večletno prakso, zmožna kavcije, želi premeniti mesto. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19164-2 Šofer mlad, samski, trezen, nekadilec, želi premeniti službo, k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Ponudbe na ogl. od-del. Jutra pod »Zanesljiv šofer«. 19139-2 Zobotehniškega praktikanta iščem na deželo. Naslov v vseh posl. Jutra. 19094-2 Plačilna natakarica sredin jih let. zmožna kavcije, išče stalno mesto v boljšem podjetju. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod ^Marljiva*. 19171-2 Krojaški pomočnik želi dobiti stalno službo v lokalu, kjer izdelujejo moška in žensko defo. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »-Krojač«. 19217-2 Kmečko dekle ki je obiskovala gospodinjski kuhinjski tečaj, želi nastopiti v svrho izpopolnitve v kuhanju, primerno službo. Cenjene ponudbe z navedbo plače poslati na ogl. odd. Jutra v Ljubljani ood »Kmečkoc. 19212-2 50. ca&iV&uA* nuo-dUzG&tr dmrtUrBa* SI LAHKO BRHOBVEZNO OGLEDATI PRI IGNVOK LJUBLJANA. TAVČARJEVA 7 Potniki Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mesto potnika iščem v tekstilni, Kratki, galanterijski ali sli-čni branži za katerekoli kraje države. Potujem fiks ali na provizijo Stanujem v Beogradu. Ponudbe na ogl. odd J uitra pod »Trgovski potnik«. 19180-5 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. »Uspeh« Sporočite točen naslov ! 19210-4 II' H Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Otroški voziček globok, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 19213-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Štedilnik dohro ohranjen, na dva kroga, kupim. Naslov z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Štedilnik za kuharico« 19173-7 Police in delovne mize, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe pod »Takoj 33« na ogl. odd. Jutra. 19140-7 Kupimo 300 tm tračnic, cca 7 kg a'i cca 9 kg teže po m, za tir 60 cm širine, s spojkami, podlogami in potrebnim priborom za montažo. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Biča 9, pod br. J6516. Kupim kopalno kad. kopalnično peč za vedo ali električni bojler, umivalnik s konzolami in pipami, električno pečico, bakren pocinjen kote. za pralnico, železno ali leseno ograjo (45 m), ograjo za balkon (8 m), vse v dobrem stanju, ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana takoj«. r/ Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pohištvo novo ln že rabljeno, ki ga želite prodati a!l samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. — Ivan Mathian, Ljublja na. Tyrševa cesta 12. 19-12 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Proda se na prehodu iz Slovenije v Zagreb, blizu Zagreba, v letovišču Samo-boru, sredi mesta, tik glavnega trga, velika hiša z vrtom in parcelo ter druge parcele na najlepših položajih.. Prenos brez bremen takoj mogoč. Poizve se pri Leonu špišlču, Sa-mobor, šmldhenova 3. 19188-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo iin kuhinjo takoj oddam za 300 din. Bohoričeva 33, LJubljana. 19207 21 Stanovanje lepo. sončno, dve sobi, kabinet, kopalnica, poleg bežigrajske gimnazije oddam s 1. septembrom. Pojasnila Beograjska ulica št. 10-111. 19205-21 Stanovanje dveh sob in kuhinje na Poljanski cesti 17 oddam za novembrov termin. Ogleda se pri hišnici zvečer po pol 19. uri. 19221-21 Otroški voziček dobro ohranjen, globok, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 19214-7 DOBI SE v vseh boljših trgovinah. Varujte se potvorb. GLAVNO SKLADIŠČE: E. LEVER Beograd — poštni predal 284 MBiMUfli« Vafenci(ke) Mizarskega vajenca sprejmem. Janez Tavčar, Forme 1, šk. Loka. 19193-44 Učenca močnega in zdravega, poštenih staršev, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hi ši. Josip Razboršek. Trbovlje. 19129-44 kupite najceneje zložljive vrtne fotelje, rožaste kreton in klot odeje, primerne zavese v raznih vzorcih pri: SEVER — MARIJIN TRG št. 2. V popravilo vzamemo tudi stare odeje. Avtif;mofo Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Šport DKW avto se po nizki ceni proda. Informacije šusteršič, Frankopanska 21. 19228-10 Tovorni avto najboljše znamke, v prvovrstnem stanju, za izredno nvzko ceno naprodaj, Strojna delavnica Sv. Petra c. 85. 19224-10 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaJmanjSl znesek 17 Din Opremljena soba lepa s posebnim vhodom. se odda. Smartln-ska 10. 19177-23 Opremljeno sobo aH prazno, v centru, oddam solidni osebi. Naslov v vseh posl. Jutra. 19181-23 Opremljena soba s souporabo kopalnice se cdda. Naslov v vseh posl. Jutra. 19218-23 Prazna soba poseben vhod, se takoj odda. Beethovnova 15. pritličje levo. 19209-23 TUJ Vsaka beseda 50 par. davek 3 din. za šifro ali dajanje paslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din Opremljeno sobo iščem za 15. avgust. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 33*. 19196-23a Gospodična Išče prazno sobo z vhodom. s stopnišča. Center zaželjen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam točno 1914*. 19226-23a Dijaške sobe Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Boljše dijakinje sprejmem v dobro oskrbo. klavir, kopalnica, pomoč pri učenju. Fe-renčak, Beethovnova 2. in. nadstr. 19227-22 Živali Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lovski pes ptičar 3 leten, resar, naprodaj. T. Korn, Poljanska c. št. 8. 19201-27 1' 1 iDfagocenosti Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trisobno stanovanje s pritiklinami, z vselitvijo po dogovoru, išče štiričlanska odrasla obi-telj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnost«. 18232-21a Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juleviT Ljubljana, Wolfo*ra ulica Eno- ali dvosobno stanovanje lepo, za 2 osebi, v sredini mesta Išče mirna stranka za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka 99«. 19208-21a \Glasbila\ Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Manjše stanovanje skromno, za 2 osebi, cei dan odsotni, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«. 19216-21a Rabljen klavir (enokrl"ni) v prav dobrem stanju ln temni barvi kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 19198-26 Z 79 teti doktor medicine Zanimiva osebnost Zedinjenih aržav. Henry F. Cutler. je promoviral te dni na cunajskem vseučilišču za doktorja medicine. Dr. Cutler, ki šteje že 79 let in ima šest otrok ter 21 vnukov in vnukinj, je bil že prej imetnik dveh ameriških doktoratov, razen tega že enega ameriškega častnega doktorata in drugih akademskih naslovov. Henry Cutler je v mladih letih v Berlinu študiral filologijo. nadaljeval je študije v Ameriki, kjer je bil mnogo iet vodja nekega kolegija. Med svetovno vojno je deloval s poznejšim ameriškim državnim predsednikom Hooverom v ameriški pomožni komisiji v Belgiji, od 1.- 1934. pa živi na Dunaju, kjer je začel kot 721etnik študirati medicino, študiral jo je v ostalem že dve leti prej v Parizu. Sedaj je to prizadevanje ovenčal z doktorskim naslovom. -'-v« ■ • Vp' Dopism. Vsaka beseda 2 Din. davek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din. najmanj ši znesek 20 Din. Inteligenten gospod želi znanja s samostojno. prijetno gospodično v svrho izletov in zdravljenja v toplicah. Dopis na ogl. odd. Jutra pod »Poezija jeseni;. 19187-24 VSAK ČLOVEK IMA SVOJO USODO IN SVOJO BODOČNOST v svojih rokah in svojih dejanjih. Zato ne obupujte in se ne ža-lostite, ampak zahtevajte nemudoma strokovno izdelano analizo Vašega značaja in spoznali boste vse svoje pogresKe radi katerih ne dosežete cilja po katerem hrepenite in svoje vrline skoz katere lahko pridete do sreče in uspeha. Pošljite še danes svoje rojstne podatke, natančen naslov in din 20.— za dopisovanje na ASTRO PSIHOGRAFOLOŠKI BIRO, Maribor — Kneza Koclja ulica 24 in se boste čudili uspehu. Od Vas je hišno, rta imate obleko vedno '-ot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. HE5CH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolikanica KOKS — DRVA nudi Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna KllSUE ENO VECBAJVNE JUGOGRAflKA SKPETtoNAMfl Upravni odbor osješkega oficirskega doma DAJE V NAJEM svojo domsko restavracijo z okoli 80 abonenti — počenši s 1. septembrom 1940., ki je v zvezi s pravico držanja buffeta na letnem dravskem kopališču. Pogoji za izdajanje v najem se lahko vidijo pri upravi doma ali pa dobe na pismeno zahtevo po pošti proti plačilu 10 — din. Ponudbe z vsemi dokumenti morajo biti v zapečateni kuverti v upravi doma najkasneje do 12. ure 19. avgusta 1940. leta UPRAVA. Ii žM|e*tfa na deželi Rajhenburg-Senovo Življenjski praznik g. Franca Černivca. V tihem krogu svoje družine praznuje danes g. Franc Cernivec, rudniški delovodja TPD, vzgleden narodnjak in zvest naročnik našega ilista. 50-letnico rojstva. Doma je slavljenec s Štangarskih Poljan, svojo mladost pa je preživel v Vrbinku v Slavoniji, kjer jc bil njegov oče rudniški paznik. Po očetovem vzgledu se je tudi mladi France posvetil rudarski stroki. Pred vojno je služboval pri družbi Monte Promi-na v Siveriču v Dalmaciji, po prevratu pa je prišel v našo dolino, kjer je zdaj že 22 let v službi pri TPD. Vrlemu možu. ki je vzor delavca in predstojnika pa iskren, požrtvovalen pripadnik sokolske in nacionalne misli, želijo vsi, ki ga poznajo, še mnogo zdravih, veselih, uspeha in sreče polnih let. Iz Novega mesta n— Konj mu je razbil s kopitom obraz. S konjem ie vozil domov seno 34-letni Hrovat Janez, doma iz Rajovšč. c.bčina Šmihel-Stopiče. Po nekem klancu navzdol je voznik imel opravka pri zavori in v tistem trenutku ie zdrknila s sena žrd ter padla na konia. Levi koni ie spričo teza skočil Dokoncu in udaril s kopitom Hro-vata v obraz, da ie nesrečnež pri priči omedlel. Hudo poškodovanega Hrovata so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. n— Vasovanje s hudimi posledicami. V Dolnji Straži je pogosto posečal -vdovo Dr-čarjevo Marijo okrog 30 let stari Kramar-šič Janez. Kramaršičevi obiski pa niso bili po godu 25-letnemu domačemu sinu Janezu. Ko ie Kramaršič nedavni večer spet prišel v vdovino hišo. ie domačega sina to tako razjezilo, da je sklenil vasovalca pošteno premlatiti. Okrog polnoči, ko se ie Kramaršič poslovil, ga ie v zasedi počakal in obdelal s kolom. Napadeni Kramaršič je dobil tako hude poškodbe po glavi in prsnem košu. da so ga morali prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov. Kramaršič pravi, da ie vdova zelo dobra ženska, ki mu je večkrat kai oprala ali zašila, kai drugea pa da ni bilo med njima. Zadevo ima v rokah sodišče. n— Motornim vozilom ie prepovedala mestna občina vsak tranzitni promet po Trdinovi in Tavčarjevi cesti. Promet z motornimi vozili po teh cestah ie dovoljen samo za potrebe stanovalcev. Prekr-šitev te odredbe se kaznuje do 500 din. A D O Četrtek, 1. avgusta. Ljubljana 7: Jutmji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Mojstri harmonike (plošče). — 12.30: Poročila objave, napovedi. 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Ko-larič). — 20.30: Pevski koncert gdč. Van-de Ziherlove, pri klavirju prof. M Lipov-šek. — 21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22: napovedi, poročila. — 22.15: Vesel spored Radijskega orkestra. Beograd 19.40: Havajski kvartet. — 20: Ura humorja. — 21: Koncertni večer. — Zagreb 17.45: Pevski in klavirski koncert. — 20: Hrvatski skladatelji. — 20.30: Radijski orkester igra slovensko glasbo. — 22.10: Vesela muzika — Praga 18.40: Češka opera. — 19.15: Pester spored. — 21.20: Lahka godba s plošč. — 22: Koncert češke glasbe. — Berlin 19.15: Mešan glasbeni program. — 21.30: Mali orkester in solisti. _ 23.10: Nočna oddaja. — Rim 19.20: Pester glasbeni spored. — 20.40: Večer operne glasbe. — 22: Komorne skladbe. — Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Damsko in moško kolo najboljše italijanske znamke, popolnoma novo, skoro za vsako ceno naprodaj. Beethovnova 14-n, vrata 21. 19223-11 ^ cH najvarnejše.. ? Treba Je vzeti s seboj •.. AMERIŠKO GUMASTO SPECIiALITETO (ČITAJ O-ICE?) LIPSKI JESENSKI SEJEM 1940 od 25. do 29* avgusta 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i. s. za Ljubljano: Ing. G. TONNIES, Tyrševa 33, tel. 27-62; za Maribor: JOS. BEZJAK, Gosposka ul. 25, tel. 20-97. Državna razredna loterija Žrebanje V. glavnega in zadnjega razreda tekočega 40. kola srečk bo po loterijskem načrtu v času od 9. avgusta do vključno 7. septembra t. 1., in to: v Beogradu: 9., 10., 12., 13., 14., 16., 17., 19., 20. in 21. avgusta in v Nišu: 26., 27., 29., 30. in 31. avgusta ter 2., 3., 4., 5. in 7. septembra t. L Pri tem žrebanju bodo 7. septembra t. 1. izvlečene tri premije, in to: po 500.000.—; 1,000.000.— in 2,000.000.— din. Poleg teh premij bo izžrebano veliko število dobitkov po 200.000.— 100.000.—, 80.000.—, 60.000.—, 50.000.— 40.000.—, 35.000.—, 30.000.—, 25.000.—* 20.000.—, 15.000.—, 12.000.—, 10.000.— din in drugih manjših dobitkov. Skupna vsota dobitkov pri tem žrebanju znaša: din 56,946.000.- ki se izplačajo brez kakršnihkoli odbitkov. V najsrečnejšem primeru se pri tem žrebanju lahko dobi na eno srečko z možnim spajanjem premij in dobitkov din 3,200.000.- Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Osebe, ki že sodelujejo v igri 40. kola, morajo svoje srečke IV. razreda zamenjati s srečkami V. razreda najdalje do 4. avgusta t. 1. Oni pa, ki nimajo srečke, pa bi želeli sodelovati v igri v V. glavnem razredu, jo lahko nabavijo pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki so v vsakem večjem mestu, za doplačilno ceno, in to: za eno celo srečko • • • din l.WW.-( „ „ polovico „ • • • din 500,—„ „ „ četrtino „ • • • din 250.—». Natančnejša pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dabe na zahtevo pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk zastonj. Radijska postaja v Beogradu bo vsak dan, ko bo žrebanje, med dnevnimi vestmi objavljala rezultat žrebanja za dobitke od 5000.— din navzgor. S kupovanjem srečk državne razredne loterije vsak poedinec poleg osebne koristi, ki jo lahko ima, obenem podpira narodno gospodarstvo, obrt, industrijo in invalide, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli v zgoraj navedene svrhe. Urejuje Davorin Ravijen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Staako Virant. — Za Narodno tiskarno d. kot tiskarnarja Fran Jerac. — Za inseratni del je odgovoren Aloja Novak. — Vsi v Ljubljani.