292. številka. Ljubljana, v torek 22. decembra. XVIIL leto, 1885. Izhaja vsak fl— M**er, isimai nedeljo in praznike, ter velja po poiti prejemaš za a v s tri j s k o-oger tik e dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ta /••tu leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljanu brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld. za čoirt leta 3 gld. 30 kr., aa jed«., uaoaee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom raćuna ao p> 10 kr. za me-ec, po .'0 kr. zu Četrt leta. — Za tuje doielo toliko već, kolikor poStuina znala. Z« oznanila platoje se od ceciristopne petit.-vrate po 6 kr.. če se ozaamlo jedenkrat • ,ka, po 5 kr., če bo dvakrat, in po 4 kr., će »e trikrat ali večkrat t.ska. Dopisi naj se izvole trankovati. Rokopisi se no vračajo. Uredniitvo to npravuintvoje v Rudolfa Kirbi&a hiai, .Gledališka stolba". Upravu iS t v t naj so blagovolijo pošiljati aaročnine, rekumacu«, ozoanila, t. j. vse cdioiniatrativne stvari. Vabilo na narocbo. Ko so 1. 1868 odlični štajerski domoljubi ustanovili naš list, ko se je pozneje to podjetje razširilo v delniško društvo, v katerem je bil in je še dandanes zastopan cvet rodoljubov slovenskih, bil je vsem tem rodoljubom pred očmi jedini smoter: da se ohrani in vzdržuje vseslovensk nezavisen list, ki bode vsekdar stal na braniku za narodno ravnopravnost, za celokupnost Slovencev in za vse svetinje našega naroda. Ustanovitelji dali so s tem našemu listu jasno vodilo, določen program, katerega se je doslej vedno, tudi v najozbilnejših dobah zvesto in pogumno držal. Ob sebi se umeje, da se bodemo tudi v bodoče ravnali jedino le po tem, v volji naših ustanoviteljevin lastnikov utemeljenem programu, da torej ne bodemo krenili s pota, ki nam je kot vseslovenskemu nezavisnomu glasilu tako določno predpisan. Da smo pa to še posebej na-glašali, zgodilo se je zategadelj, da zavrnemo nekatere klevetnike, ki so v svojej plitvosti ali pa v nekvalifikovanej zlobi raznašali razna sumni-čenja in obrekovanja. Kar se tiče oblike našemu listu, ostala bode tudi v letu bodočem neizpremenjena. Glede vsebine pa smo skrbeli, da bode raznovrstneja, kajti pridobili smo si novih sotrudnikov in zagotovljene imamo stalne dopise z Dunaja, iz Gradca, Zagreba, Trsta, Gorice, Celovca, Celja, Ptuja, Maribora in iz družili slovenskih krajev. Prizadevali si bomo, da bodo naši čitatelji vedno dobro poučeni o gibanji in delovanji po vseh slovenskih pokrajinah in da se bodo v uvodnih člankih in pod črto razpravljala vsa važna dnevna vprašanja in vsi zanimivi dogodki. Pod črto začnemo z novim letom s slavno-znanim romanom „Jean Sbogar", katerega letos iz raznih uzrokov nesmo mogli priobčiti, prirejenih pa imamo tudi več mičnih povestij v in dva romana. Ker bode vmes tudi več krajših „feljtonov", mislimo, da bodemo čitatelje svoje popolnem zadovoljili. V tej nadi nastopamo svoj XIX. tečaj in prosimo vse rodoljube, da nas gmotno in duševno podpirajo, kajti le s skupnim delovanjem je možno doseči ali vsaj približevati se vzvišenemu smotru, le z dejansko pomočjo naših naročnikov in čitateljev moremo ustrezati svojej težkej nalogi. Naročnina našemu listu ostane neizpremenjena. „Slovenski Narod" stoji kakor doslej po pošti: za vse leto ... 15 gld. za pol leta ... 8 „ za četrt leta ... 4 „ Uredništvo in upravništvo „Slov. Naroda". Deželni zbor kranjski. (VII. seja dne 16. decembra 1 885.) Deželni glavar grof Tliurn naznanja, da mu je došel dopis c. kr. deželnega predsedstva glede opazovanja živinskih sejmov. Dopis izročil se je gospodarskemu odseku. Poslanec dr. Sterbenec poroča o poročilu deželnega odbora, tikajočem se osobnih zadev. O umrlem poslanci g. Karol Itudeži pravi poročilo: „Dne 21. januvarja 1. 1885. umrl je deželni j poslanec Karol Rudež, vitez Fran Josipovega reda, j na svoji graščini Tolsti Vrh v Hrastji. Ranjki bil je od leta 1870. do 1877. deželni poslanec dolenjskih mest in trgov, od leta 1883 pa je bil poslanec kmetskih občin volilnega okraja Kočevje-Rib-nica Velike Lašče. Deželni odbor šteje si v svojo dolžnost, da posveti te vrstice spominu deželnega poslanca, ki je bil zarad svojega iskrenega domoljubja in pravednega značaja, zarad svoje blago-dušnosti in radodarnosti povsod visoko čislan in priljubljen". Poročevalec nasvetuje, da se dotični oddelek poročila vzame na znanje. Ko se začne razgovor, odda deželni glavar firof Thurn predsedništvo namestniku poslancu Grasselli-ju, rekoč, da si je izprosil besede, da bi podpiral prošnjo, katero so pred nekaterimi dnevi izročili deželni uradniki in služabniki, naj bi deželni zbor njih zares mučno tinancijaluo stanje zboljšati blagovolil. Deželni glavar { kot načelnik deželnih uradov, mora, kakor je samo ob sebi umevno, želeti, da se uradnikom in služabnikom deželnim, kolikor mogoče, dobro godi, kajti zadovoljnost pospešuje delavno moč in stvarja položaj, v katerem se delo z veseljem izvršuje. Peticiji priloženi izkaz dokazuje, da bo plate deželnih uradnikov in služabnikov dosti manjše, nego po druzih deželah, ker imajo drugod še osobno do-kludc in doneske za stanarino. V deželah, katero so v finančnem oziru kranjski deželi jednako, — da drugih dežela ne omenjamo — kakor Koroška in Šlezija, imajo deželni uradniki dosti večje plače, nego na Kranjskem. Kranjski deželni uradniki so po mnenji deželnega glavarja res v rinancijalni bedi. 24 dež. uradnikov je oženjenih, imajo rodbine in mnogo otrok. Obleka, stanovanje, živež, kurjava vse se je v zadnjih letih ogromno podražilo, sploh vse, kar spada k domači orkrbi. Sploh je v glavnem mestu vso dražje, kakor na deželi. Ako gre vse gladko, potem deželni uradnik ali služabnik že še izhaja, dasi jako skromno, kakor hitro pa se mu propeti le jedna nesreča, bodisi bolezen ali kaj dru-zega, potem zabrede v dolgove, katerih se pri malih svojih dohodkih nič več rešiti ne moro. Trdilo se bode morda, da dovoljuje deželni zbor vsako leto 600 gld. podpor. A to vsoto treba razdeliti mej 43 osob in podpora jo hitro pri kraji. V obče pa se sme dajati podpora le uradnikom ali služabnikom, katere je zadela bolezen ali druga nesreča. Ilemuneracije dele se pa le onim uradnikom, kateri izvršujejo izredna dela, ki ne spadajo v njih delokrog, ali so pa za deželo posebne važnosti. Tudi je treba pomisliti, da je napredovanje o službi deželni jako počasno, kar ni čuda, ker »e število uradnikov malo. Dela pa je vsako leto, ker se je delokrog zelo razširil, kupoma več v vseh oddelkih, kar se razvidi iz številk uložnega zapisnika, katere naraščajo od leta do leta. Za komisije pa ne dobivajo deželni uradniki, razven onih v stavbenskem uradu, ničesar. Deželni glavar potem osvetljuje slučaj, ko bi se uradnikom deželnega računovodstva vendar dovolile iste uradne ure, kakoršne imajo uradniki deželne blagajnice. Oba urada poslujeta skupno, tedaj bi no bilo na škodo službovanju pri deželnih uradih, uradniki deželnega knjigovodstva pa bi si le lahko nekaj prislužili po postranskih poštenih zaslužkih. Ko bi deželni zbor ne hotel urediti, oziroma povišati plač vsem deželnim uradnikom in služabnikom, naj bi istim vsaj dovolil draginske doklade, katere bi od vseh plač iznašale po 5% 2031 gld.; po 10% 40G2 gld. in po 15% 6093 gld. V obče misli deželni glavar, da bi večja plača bila le v korist deželi, kajti deželni uradniki in služabniki, katerih delovanje deželni glavar grof Thurn v veliki večini hvali, imeli bi potem, prosti skrbij za svoje materijalno stanje, dosti več veselja za delo in dežela imela bi le koristi od tega. Konečno deželni glavar gorko priporoča prošnjo deželnih uradnikov in služabnikov deželnemu zboru in se predlog, stavljen po poslancu dr. Sterbenci, vzame na znanje. Poslanec prof. Šuklje utemeljuje potem svoj samostalni predlog glede prenaredbe deželnega volilnega reda. Govornik pravi, da ni nameraval utome-Ijevuti svojega predloga bolj obširno. Ali dve stvari, ki sta se pripetili minuli teden, omajali sta njegove namere. V prvi vrsti je zanimivo, kako je nemška opozicija označevala svoje stališče. Njen voditelj poslanec baron Apfaltrern izjavil je karakteristične besede : „ D a s s w i r principi e 11 u u s aussprechen milsseu gegen jede Ausdeh-n u n g d e s W a h 1 r e c h t e s.u To se je zgodilo, ko je poslanec Klun bil utemeljil samostalni svoj predlog o prenaredbi §§. 13. in 15. deželnega volilnega reda. Ta izjava je predlagatelja poslanca Šukje-ja kakor pravi, deloma osupnila, deloma obradostila. Odslej mora vendar jedenkrat ponehati ona uprav predpustna burka, s kojo se je slovensKi stranki v deželnem zboru kranjskem hotelo dokazati, da so Slovenci „nazadnjaki", „sovražniki svobode in napredku" in da le na nemški strani deželnega zbora posedajo generalni najemniki novega modernega liberalizma. Izpoved barona Apfaltrerna vzel je govornik z veseljem na znanje, saj se da sedaj z rokama potipati, da nemški gospodje poslanci ne zastopajo svobodnih nazorov, da se celo ne zmenijo za koristi plebejskih nemških sodeležanov, temveč da njih vodi zgolj stanovski interes, skrb za pred-pravieo njihove kaste, z; jedno besedo: „Der nak-teste Kastengcist,". Pa tudi ta praktična skušnja, ■ meni govornik, je nekaj vredna. A na drugi strani i uvidela je narodna stranka, da nasproti taki nem-j ški opoziciji, katere politične nazore zastopa baron Apfaltrern, se ne doseže ničesar, ako se hoče v meritornem ozira izpremeniti deželni volilni red. Vsak poskus v tej zadevi je gola potrata časa, vsaj po §. 54. deželnega zakona, ki vsaki manjšini, ki jedno četrtinko znaša v deželnem zboru kranjskem, na prosto voljo daje, preprečiti sleharno, bodisi še tako skromno in še tako pravično pre-membo volilnega reda deželnega zbora kranjskega. Stavil je tudi poslanec Klun predlog za premembo volilnega reda v dveh paragralih, a če pričakuje, da se bode po njem nasvetovani premembi oživotvorilo jednako postopanje po vsi deželi, se jako moti. Govornik potem na drobno razpravlja posamične določbe volilnega reda in kaže na hibe ter konečno v formalnem oziru nasvetuje, da se predlog izroči upravnemu odseku. 1'oslanec baron Apfaltrern v imenu svojih nemških tovarišev izjavlja, da ni pomanjkanje liberalizma, ako so oni proti vsaki premembi volilnega reda, a oni le nečejo, da bi po volitvah prišli v deželni zbor ljudje, kateri bi vsled materijalnih interesov utegnili škoditi deželi. Predlog se potem izroči upravnemu odseku. Dr. Po k luk ar poroča o oddelku poročila deželnega odbora, zadevajočem ustanove, in nasvetuje, da se vzame na znanje. Poslanec dr. Samec pravi, da učiteljice v Marijanišči neso slovenščine^ zmožno in da so iz Marijanišča rekrutujejo otroci za nemško šolo v Ljubljani. Poslanec Dež man, stari pokrovitelj usmiljenih sesti;!, ki 6 in 7 let starim slovenskim otrokom že nemščino ub jajo v glavo, potegne se tudi za šolske sest;e in pravi, da se dečki v Marijanišči tako od-gojevajo, da se po dovršeni ljudski šoli uće kakega rokodelstva. Navadno obiskujejo mestne ljudsko šole, imajo pa tudi v Marijanišči svojo šolo, katero je njemu deželno šolski nadzornik jako hvalil. Konečno trdi, da znajo šolske sestre slovenski, in hvali usmiljene sestre kot izvrstne gospodinje. Poslanec Gr as se 11 i pravi, da hodi iz Ma-rijanišča blizu 40 dečkov v slovenske in 5 v nemško ljudsko šolo. Znajo li šolske sestre slovenski, mu ni znano. Opomni pa, da hote za dečke iz Marija-nišča v mestnih ljudskih Šolah zmirom kaj posebnega in da se nečejo podvreči propisom, kateri veljajo za druge učence, o čemer mu prihajajo zmirom pritožbe, kar bi želel, da se odpravi. Poslanec dr. Vošnjak pravi, da je njemu znano, da so se dali iz Marijanišča v mestno nemško deško šolo upisati trije dečki, ki besedice nemški ne znajo da se je tako pomnožilo pičlo število učencev nemške šole, kar nikakor ni opravičeno, da se taki dečki v nemške šole dado. Potem se poročilo vzame na znanje. Slede poročila finančnega odseka o peticijah : a) Občine Prevoje za podporo za poplačanje bolniških stroškov po Francetu Klopčiči se izroči deželnemu odboru. b) Marijne bratovščine v Ljubljani za podporo. Se ne usliši. c) Kraškega komiteja avstr. turistnega kluba na Dunaji, glede podpore za osuševanje Planinske doline. Dovoli se 500 gld. d) Podpornega društva rudarskih akademikov v Ljubnjem za podporo. Dovoli se 20 gld. e) Hitija Matije, bivšega učitelja, za milostno pokojnino. Se ne usliši. f) Medica Jakoba, grobokopa na Ljubljanskem pokopališči, za povišanje letne odškodnine za pokopavanje v deželni bolnici umrlih. Se ne usliši. g) Pirnat Jarneja, ljudskega učitelja v Prečni, za 2. in 3. starostno doklado. Se ne usliši. h) Vincencijevega društva v Ljubljani za podporo. Se ne usliši. I i) Arko Matije, nadučitalja v Ilrenovicah, za 3. Starostno doklado in povračilo 56" gld. G5 kr. starostne doklade. Odbito. k) Društva v podporo dijakov v Rudolfovem za podporo. Dovoli se 250 gld. 1) Matice Slovenske v Ljubljani za podporo, se izroči v rešitev deželnemu odboru. m) Društva „Narodne šole" v Ljubljaui za podporo. Dovoli se 100 gld. n) Društva v podporo bolnih vseučiliščnikov na Dunaji za podporo. Dovoli se 50 gld. o) Ivana Tomšiča, urednika „ Vrtca", za podporo. Se ne usliši. p) Vesela Ferdinanda, učenca na akademiji za umetnosti v Monakovem, za podporo in r) Ažbeta Antona, slikarja v Monakovem, za podporo. Dovoli se vsakemu po 100 gld. Potem se seja sklene. Politični razgled. Udiranje tlcžele. V Ljubljani 22. decembra. Moravski deželni zbor je sklenil svoje zasedanje. Poprej je pa še potrdil volitev namestnika grofa Schonborna v Ogerskem Hradišči in sicer jednoglasno. Proti tej volit vi so dolgo ugovarjali liberalci, naposled so pa vender vsi glasovali za potrditev. To kaže, kako malo osnovani so bili vsi ugovori in da pač neso imeli nikakega druzega namena, kakor hujskati proti vladi. UuBišIti deželni zbor se je te dni posvetoval o neki peticiji, ki jako dobro osvetljuje, kako Poljaki razumevajo narodno jednakopravnost. V Turškem okraji posluje namreč še vedno okrajni zastop, ki je bil voljen leta 1874, četudi mu je volilna doba potekla že pred osmimi leti. Ta čas so res že bile trikrat nove volitve, a so vselej bili voljeni Rusini. Zategadelj se je vselej preprečilo, da novi zastop ni nastopil poslovanja. Sedaj so se volilci obrnili na deželni zbor, da bi naredil konec tej zlorabi. Deželni zbor je peticijo odstopil deželnemu odboru. Radovedni smo, kaj bode sedaj ukrenil deželni odbor. VB&aiijc države. Vojna komisija začela je že predvčeraj svoje delo in misli se, da z vsiiehom. ltolguriju in Srbiju sta, kakor se kaže, vedno voljnejši skleniti premirje. K temu bode pa morda nekoliko pripomogla nott«, katero je Turčija poslala Bolgariji Opominja namreč Bolgare, da naj se ne branijo ostaviti Pirata, in jim zagotavlja, da se bode pn sklepanji miru že dovolj oziralo na bolgarsko vojaško čast. To je tudi Avstrija obljubila Bolgarom. — Tudi to ne bode dolgo oviralo premirja, da so Srbi še vedno na bolgarski zemlji. Po nekaterih poročilih se Srbi žo polagoma umikajo iz Bolgarije in ne bode več dolgo, da v resnici ne bode nobenega Srba na bolgarski zemlji. K Umikanju je sili težavno pre-skrhovanje vojske v tem letnem času. Na bolgarskem ozemlji ne morejo ničesar več dobiti, dovažati iz Srbije pa zaradi neugodnega vremena ne morejo. Iz Belega grada so nekateri listi prinesli že skoro smešno vest, da bode Srbija zahtevala, da se ustanovi popolni status quo ante v Vzhodnji Ru-ineliji, drugače bode zopet začela vojno. Mi smo preverjeni, da se Srbija tega ne bode upala, ker evropske velevlasti žele, da se hitro sklene mir. S tem bi Srbija zgubila poslednje simpatije velevlastij. — Ljubobratič odšel je s svojimi prostovoljci na mejo. Pridružilo se mu je neki tudi več Črnogorcev. Kakor se kaže, je o diplomatičnih pogajanjih zastran VzImmIii je Itiiiurlije nekako tiho postalo. Velevlasti čakajo, kaj se bosta dogovorili Turčija in Bolgarija sami mej seboj. V Carigradu bi sicer radi zvedeli mnenje Evrope, da bi Madjid paša vedel, kako se ravnati pri pogajanji s knezom. Pa Evropa baš sedaj jako trdovratno molči. Povod temu je, da nobena evropska država ne ve, kaj mislijo v Peterburgu. Rusija se še ni nič izrekla, kako naj bi se rešilo vzhodnorumelijsko vprašanje. Poprej se mora bolgarski knez sam sporazumeti z Rusi, predno bodo Rusija pritrdila zjedinjenju Bolgarov. V Peterburgu vsekako hočejo, da se ohrani ruski upliv na Balkanu. Združenje Bolgarov mora ta upliv še bolj utrditi. Kake zahteve bode Rusija stavila, da si zagotovi svoj upliv, še ni znano. Morda bode zehte-vala, da knez odpusti sedanje ministre in jih nadomesti s prijatelji Rusije, morda Bolgarija mora do biti zopet ruskega vojnega ministra, katerega delokrog bi se pa še mogel razširiti, znabiti bode pa Rusija zahtevala, da se kuko primerno bolgarsko j pristanišče odloči za postajo njenemu brodovju. Mo- I goče je pa tudi, da bodo Rusi skušali pridobiti Bol- j garijo s tem na svojo stran, da jej bodo obljubili, } da jo pri prvej piMožnosti razširijo tako, kakor je zahteval Sanštefanski dogovor. Znabiti ne hode Rusija i dovolila, da bi se knez imenoval za dalj nego za | pet let vzhodnorumelijskim generalnim guvernerjem, da bode tako vedno na njo navezan, ker bi se sicer i moral vedno bati, da Rusija ne privoli v podaljša • nje njegovega guvernerstva. Vsekako bode Rusija ; vse storila, da zagotovi svoj upliv v Bolgurskej, poprej ne bode rešeno vzhodnorumelijsko vprašanje, naj si še tako ž njim glave belijo diplomati. i Turčija je poslala CiJr.škcj noto, v katerej j zahteva pojasnila, kaj je povod, da se nadaljuje i oboroževanje na Grškem. General Anenkov priporočil je ruski vladi, da bi napravila vojno brodovje na reki Amu-Darija, katero b- mnogo koristilo Rusom, ko bi kedaj imeli vojno v Afganistanu. liitsij morda vender jedenkrat dobi železnice. Nedavno je umrl tam vojskovodja Co, ki je bil jako priljubljen pri cesarji. Ta je zapustil politično oporoko, katero so po njegovej smrti izročili cesarju. V tej oporoki priporoča razne reforme, s katerimi bi se povzdignila moč in blagostanje države. Mej drugim priporoča grajenje železnic in brzojavov ter omenja tudi njih veliko strategično važnost. Cesar je izročil to oporoko nekej komisiji v pretres, da mu potem poroča o tej zadevi. Komisija baje ni nasprotna pokojnikovim nasvetom. Dopisi. Iz Zagreba 18. dec. [Izv. dop,] Imunitet-ski odsek predlagal je včeraj v zboru, da se zaprti dr. Tuškan oprosti in da se izjavi, da je „sudbenog stola" predsednik g. Cuculič se prenaglil, ko je velel, naj se poslanec dr. Tuškan zapre. Nasproti temu predlagal je Gjurgjevič, da se dopis sodnije, s katerim se naznanja, da je poslanec Tuškan v preiskovalnem zaporu, vzame na znanje. Vnela so je živa debata, katere so se udeleževali Tumpič (poročevalec), Gjurgjevič, dr. Šram, dr. Derenčin, dr. Mazzura, F. Sladovič in Obad. Akoravuo so govorniki jasno dokazali, da je dr. Tuškan nedolžno zaprt, obveljal je vendar Gjurgjevićev predlog s 46 proti 29 glasom. Večina se je pa včeraj zaman blamovala, kajti še mej glasovanjem ustopil je v zbornico poslanec dr. Tuškan, katerega je preiskovalni sodnik sam izpustil, ko mu je obljubil, da se na vsak poziv takoj oglasi sod ni ji. Da vlada vsaj nekoliko izbriše svojo blamažo, katero si je nakopala pri volitvi v Zagrebu, napenja vse sile, da zmaga njen kandidat v Novem in na Banji pri Karlovci. Ta dva okraja volita nova poslanca, ker sta njijina poslanca Vončina in Hatz umrla. V Novem razpisana je že \ulitev na 30. dan decembra t. 1. Volitev bode vodil veliki župan Reizner sam. Pa tudi v Baniji se je začela „kortešacija". Podžupan Kovačevič izdal je oglas, v katerem pozivlje volilce, da naj ne verujejo ljudem, ki je nagovarjajo, da volijo kandidata opozicije, ampak naj se ž njim dogovore o volitvi in složno volijo. Ta Ogla I poslali so vsem volilcem in na njem je pri-tisnen občinski pečat. Komentara k temu ni treba. Pa opozicija ne bode držala križe m rok in če bode tako pametno postopala, kakor v Zagrebu, bode brez dvojiie zmagala in banu napravila nekaj bridkih dnij. Danes ob 12. uri bi se bila morala proglasiti obsodba v pravdi proti dr. Starčeviču in Gržaniču. Poslušalcev bila je polna dvorana. Kateri neso imeli ustopnic, postavili so se pred sodnijsko palačo in tam čakali izida. Točno opoludne otvori predsednik obravnavo, a ne proglasi razsodbe, kakor je vsakdo pričakoval, ampak izjavi, da je sodnija sklenila z zaslišavanjem prič določiti, ni li morebiti v tem slučaji drugo zločinstvo, namreč javno uasilstvo prvi slučaj po §. 7G. kaz. zak. Državni pravdnik se protivi temu zaključku in prosi, da se sodi na podlagi nabranega gradiva. On ostane pri svojej zatožbi. Zagovornik dr. Derenčin z veseljem pozdravlja sklep sodnije, ki kaže, da je branitba zmagala. Tukaj tudi ni zločinstva javnega nasilstva po §. 76. kaz zak. Ako se pa bode o tem razpravljalo, zahteva, da se zaslišijo tudi obtoženci, a ne samo zagovorniki, ker to zahteva kazenski zakonik. Državni pravdnik skuša dokazati, da je tukaj treba samo pravniško kvalifikovati zločiustvo, a ni treba, da bi se obravnava ponovila. Dr. D. Starčevič trdi, da ni kriv javnega nasilstva niti po §. 98, niti po §. 7G kaz. zak. Za javno nasilstvo treba sile. Tu pa ni bilo nobene silo, vsaj grof Khuen sam pravi, da je- mirno odšel iz zbornice. Drugi dan je grof Khuen sam rekel proti dr. Mazzuri, da se „u jed u em selu groze, a u drugom ne boje". Tu ni bilo nikake sile. On ni oviral saborovega delovanja. Pa če bi to tudi bilo se vendar tu ne sme uporabljati S. 76 k. z. Sabor je telo in on je član tega telesa, pa ako „si ja sam dadem ćusku (zaušnico), nemožete me zato od-suditi". Sodnija je odločila, da se obtoženi ne zaslišijo več, ampak naj dr. Derenčin začne svoj plaidover. Po kratki kontroverzi, ki je zaradi tega na-vstala mej braniteljem in predsednikom, začne dr. Derenčin svoj govor in stvarno dokazuje, da sta za-toženca tudi glede §. 76 k. z. nedolžna in da se tedaj ne moreta obsoditi. Predsednik pretrga obravnavo ob polu dveh in naznani, da se bode nadaljevala ob 5. uri. Popoludne ob */• 6. uri proglašena bila je razsodba, dr. David Starčevič in Gržanič obsojena sta zaradi poskusa javnega nasilstva 1. slučaj (§. 76 k. z.) na tri mesece težke ječe. Občinstvo poslušalo je obsodbo mirno, ker je bilo že na to pripravljeno. Samo nek g. L. skočil je pred sodnike in kazajoč na zatožence zaklical: „To su prve žrtve hrvatske. Gospodo, vi ste marva (živina)." Hitro so ga prijeli in deli v zapor. Občinstvo se je razšlo po tem burnem prizoru, raz-govarjajoč se o pravičnosti sodbe. Danes opoludne, ko je bila obravnava proti dr. Starčeviču in Gržaniču, klical je nekdo na Zrinj-skera trgu pred sodnijsko palačo: „Živio Starčevič 1 Živela stranka prava!" Ker se je ustavljal stražniku, kateri ga je hotel zapreti, na vstal je mali izgred, a hitro prihitelo je več redarjev in deli so ga v zapor. Alfa. Seiupasa 20. decembra. (Pošta. —-Bralno društvo. — Poddružnica sv. Cirila in Metoda.) Že leta in leta se je naža občina oziroma županstvo trudilo, pridobiti si domačo pošto. Letos se nam je to posrečilo in s 1, dnem januvarja 1886 bode že odprto. Ta nam je bila pač neizogibljivo potrebna. Hvala vsem, ki so k temu kaj pripomogli! Naše precej razvito „Bralno društvo", koje obstaja že nekaj let, ter prav pridno napreduje v razvoji in napredku narodne omike, imelo bode dne 26. t. m. svoj letni redni občni zbor. Poleg tega snuje se sedaj tukaj tudi poddružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Kak je namen omenjenemu društvu, bode pač sleharnemu p. n. Čitatelju že znano. Povedati le moram to, da na prvi migljaj za narodnost vnetega gospoda je pristopilo s posebnim veseljem nad 20 zavednih in narodnih gospodov in gospodičin k ome-njenej poddružnici in še se bode pomnožilo to število, kajti smelo rečem, naše ljudstvo sploh se močno zaveda in zanima za versko, pa tudi za narodno prosveto. Kdor ima tedaj pravo vero, v tem tudi narodnost ne spi, ampak se dejansko kaže, in kdor je resnično naroden, naj to brez strahu očito pokaže vselej, osobito pa takrat, ko gre v povzdigo narodnosti položiti na oltar požrtvovalnosti kako majhno vsotico, s kojo se pa veliko dobrega stori lastnemu narodu in njegovemu obstanku Tedaj ; kličem s tem k pristopu k podružnici vse one, ki ' se dozdaj neso še oglasili, da s tem javno pokažejo svojo narodno zavest in pa, da so resnično pravi čestilci naših slovanskih blagovestnikov sv. Ci- j rila in Metoda. Pristavski. j las PoNtoJlne 21. decembra. [Izv. dopis.] V nedeljo bil je občni zbor „Postojinske čitalnice". Kakor smo sprevideli iz poročila tajnikovega in blagajnikovega, se je društvo celo leto lepo razvi- ' jalo. V bodoče obeta nam naša čitalnica še lepši , raz vitek, kar najbolj priča novoizvoljeni odbor, ki JO tako-le sestavljen: g. dr. Ivan Pitamic (pred- . sednik); g. dr. Jakob Šegula (podpredsednik); g. Alojzij Kraigher (blagajnik); gosp. kaplan Ivan i LavrenčiČ (tajnik); g. Jakob Dimnik (kajižui- | čar); gg. Josip Lavrenčič in Fran Fader (od- i bornika). Društvo, ki šteje sedaj 54 društ»en+k©v, si je naročilo naslednje časopise: 1. „Slovenski Narod"; • 2. „Slovenca" ; 3. „Ljub. List"; 4 „Noviee" ; 5. »Slovenskega Gospodarja" ; G. „Edinost"; 7. „Sočo" ; 8. „Skovana"; 9. „Učiteljskega Tovariša"; 10. ,Ljub. Zvon"; 11. „Kres"; 12. „MirJ; 13. „ Jurija s pušo" ; 14. „Laibacher Zeitung" ; 15. „Polilik"; 1G. ,,N. fr. Presse" ; 17. „Fliegeude Blatter"; 18. „Ueber Land und Meer". — Upisano je društvo v „Družbo sv. Mohora", „Slovensko Matico", „Glasbeno Matico" in ,,Dramatično društvo'1. Za „Mir • določil je zbor le pet goldinarjev poslati, ker je tu že običajno, da čitalničen predsednik na Silvestrov večer v ta namen pobira. Občni zbor kranjskega obrtnega društva, ki se je vrfiil v nedeljo ob 4. uri popohulne bil je izredno dobro obiskan. Predsedoval je društvu predsednik g. Klein, kot vladni komisar bil je navzoč — g. Robida. 1. Prdlog, da se letni donesek zniža na 1 gld., ki sta ga gorko podpirala gg. Regali in Dež-man, poudarjajoč, kako težko je društvene doneske plačevati obrtnikom in da je visoki donesek mnogo kriv, da obrtniki k društvu pristopili neao, v s prejel se je z dodatkom g. Kunca, da ima ta sklep začasno veljavo , ne da bi se društvena pravila pre-drugačila. 2. Pri dopolnilni volitvi se izvolijo g. D e ž-man (tajnikovim namestnikom) g. Vidmaver in Breskvar odbornikoma. 3. Obravnava v zadevi osnovanja obrtnih zadrug bila je jako živahna, in dokazali so se toliki nedostatki v raznih obrtnijah, ne le glede neopravičenega izvrševanja obrtnij, marveč tudi glede brez-vspešnosti vsega truda, kojega so si napravili nekateri začasni predstojniki zadrug. G. Jenko načelnik pekovske zadruge, naznanja, da je dobil zadružna pravila sedaj, ko so bila 16 ^mesecev pri vladi uložena, ne potrjena nazaj, ter da ne misli sedaj v tej zadevi nobenega koraka več storiti, ker je postava taka, da jej ni moči zadovoljiti. V jednakem zmislu govorijo še gg. Widma-yer, Kri mer, Skerbinc in Regali. Slednji stavi nasvet, da se vsaka daljno pogajanje za zadruge neha in se cela stvar odloži „ad acta." G. Kune v daljšem, živahno odobravanem govoru poudarja, kako žalostni so vspehi obrtnikov, če se primerjajo obljube, ki so se nam začetkoma delale, govornik pravi, da je prepričan, da se od nobene strani neče in ne privošči obrtnikom take avtonomijo, kakeršno naj bi imele zadruge in da se iz različnih vladnih odlokov po drugih krajih, kjer se je že mnogo pravil uložilo, kaže, da vlada odstranjuje vsako najmanjšo določbo, ki odmerja zadrugam le količkaj samostalnega ali pa uplivnega delokroga, bodisi v mojsterskem, ali pa v pomočniškem oddelku. Če pa nemaj o imeti zadruge večjega upliva in samostalnosti, nego navadna dru-Stva, potem neso vredne ogromnih žrtev, katere bi morali zaradi njih prenašati. Neki del obrtnikov že začetkoma za zadruge ni bil vnet, a sedaj ugasnil je ogenj vsem! Dobrohotne podpore obrtniki njkjer neso našli; zategadelj se govornik strinja z nasvetom g. Regal ija. G. Dežman naglasa, kako da se voditelj katoliške bukvarne polastuje bukovezne obrti. Delo vsprejema in oddaje v izvrševanje v kaznilnice in v svojo domovino, na Prusko; čeravno mu je ponudil tukajšnji bukovezec j cd n ako delo za isto ceno in še ceneje. G. Foderl pripoveduje, koliko truda je imel pri obrtnem uradu, da bi se ustavilo neopravičeno pekarenje, a vse je zaman, stvar je sedaj jednaka, kakor je bila, ko se za novo obrtno postavo še nihče ni brigal. G. predsednik Klein obljubujo, da bode za nekatere važne slučaje potrebno predlagil v kup čijski zbornici. Razgovor o nedeljskem praznovanji otvoril je g. Skerbinc, naglašajoč izjeme, koje so napravili velikim podjetnikom in kapitalistom, dočim vse določbe brez izjemno tišče le ubozega malega obrtnika. G. Kune razjasnuje postavne določbe in pravi, da se bode ta zadeva vsled predloga posl. Mengerja v državnem zboru vnovič razgovarjala. Sploh pa je ni postave, k; bi bila zamešaneja, nego je ta. Od vse postave ostalo je skoro jedino to, da obrtnik ne sme delati; skoro vse drugo ima izjeme. Dan za dnevom pa dohajajo vladi prošnje, da napravi še nekaj izjem. Isto namerava tudi Mengerjev predlog, da se namreč dovoljuje tudi malim obrtnikom v gotovih časih kako izjema, in da samostal nemu mojstru za njegovo osobo ne bode prepovedano, delati tudi ob nedeljah. Govornik dokazuje na mnogih izgledih škodo, katera bode nastala mali obrtniji, če postava ali prav za prav izjeme ostanejo, kakeršne so sedaj, — zategadelj ne vidi nobenega uzroka, zakaj naj bi se upirali proti Mengerjevemu predlogu in si tako sami roke vezali. Nam ne treba postave braniti, ki za nas nikako koristi nema. Dobro bi pa bilo, ko bi zbor svoje mnenje o tem predmetu izrekel, da se naši držauii poslauci o naših željah pouče. G. Regali pravi, da mu je došla peticija, ki jo pripravlja „lleformverein" na Dunaji. Prečita glavne točke peticije in predlaga, da bi obrtno društvo tej peticiji pritrdilo in jo podpisalo, ker so v dotični prošnji izražene vse našo potrebe in jo žo kot katoličani moramo podpirati. G Kune pravi, da nikakor ne more pritrjevati vsem točkam omenjene peticije in nikakor ne svetovati, da bi jo društvo vsprejelo „Reformve-reinu je znano prot semitsko društvo, čegar vodje ne uživajo nobenih simpatij; društvo, kojega niti katoliški politiki ne podpirajo. Vsebina te peticije pa nasprotuje tudi nazorom onih dveh obrtnikov, ki v državnem zboru sedita in je proti njima naperjena. Mali obrtniki nikakor neso proti praznovanju nedelj; a to izražajo lahko sami, ne da bi podpirali odijozno protisemitsko društvo. Govornik tedaj predlaga sledečo resolucijo: Kranjsko obrtno društvo izreka se popolnem proti sedanjemu načinu praznovanja nedelj, ker dotične naredbe oškodujejo le malo obrt, posebno rokodelce. Obrtno društvo pa ni proti temu, da se upelje posveče-vanje nedelje tako, da bi bile od 9. ure po-čenši ob nedeljah prodajalnice zaprte; in naj bi bila izjema dovoljena le za najpotrebnejši promet. G. Regali še jedenkrat priporoča, da bi se vsprejela njegova predloga, ostane pa pri glasovanji v manjšini, na kar se resolucija g. Kuuca z veliko veČino odobri. G. Kune naposled Še omenja, da je silno napačno bilo, malo obrt uvrščevati pod fabri-ško zakonodavsto, kajti razlike mej pogoji obstanka male obrtnije in tovarn so silno različne. Kakor je potrebno, da država varuje delavce, ki pod trdimi pogoji delajo po tovarnah, tako nepotrebno je nadzorovati rokodelce, ki imajo žalibog že Bedaj preveč dnij, ob katerih morajo zaradi pomanjkanja dela praznovati. Na Angleškem, kjer je najnaprednejše socijalno zakonodajstvo, prepuščajo zadeve male obrtnije jedino le mej sobni m pogodbam mojstrov in pomočnikov in vidijo v svobodnem združenji najboljšo podlago strokovnemu in obrtnemu napredku. G. Foderl pripoveduje iz lastne izkušnjo, kako so pred 35 leti na Dunaji kupčevalci preprečili praznovanje nedelj s tem, da so prodajali po svojih stanovanjih, ker so bile prodajalnice zaprte. Zategadelj se nikakor ne more strinjati z omejitvami, ki nemajo vspeha. Ob '/a7 uri zvečer zaključi se zborovanje. Domače stvrari. — (Presvetli cesar) podaril je za popravo kapelice v Skopem na Krasu 100 gold. — (Deželni zbor kranjski) imel je danes pred prazniki zadnjo sejo in bil vsled cesarskega ukaza do 4. januvarja prihodnjega leta odložen. Seja je trajala do Va3. ure popoludne. Posebno obširen je bil razgovor zaradi premeščenja sodnije in davkanje iz Zatičine v Višnjo goro. Predlog, da se to premeščenje gorko pri pravosodnem mni-sterstvu priporoča, se je slednjič vsprejel z večino glasov. Tudi o dolenjski železnici bil je razgovor jako obširen. Razen tega se je rešilo mnogo oddelkov poročila deželnega odbora in mnogo prošenj. Prihodnja seja je 4. januvarja 1886 ob 10. uri dopoludne. — (Umrl) je v 19. dan t. m. g. dr. Lovro Modrin jak, zdravnik v Mariboru v G2. letu svoje dobe. Pokojnik bil je jako priljubljen mož, ter se ob svojem času tudi za naše narodno gibanje živo zanimal. Lahka mu zemljica! — (Ljudskim učiteljem na Kranjskem) dopolnujemo zadnjo notico o povijanji plač s tem, da je klub narodnih poslancev sklenil, da bode glasoval za spremembo šolskega zakona, po kateri se ima določiti, da bodo vsi učitelji na j e d n o r a z r e d n i ca h dobivali službene deki ade po 3 0 gold. na leto. — (Društvo zdravnikov na Kranjskem) ima dne 23. t. m. glavno sejo v tom letu. A. Notranje zadeve. B. Posvetovanje in sklepanje o v §. 19. pravil navedenih točkah. C Predavanja: Primarij dr. Dornig: „0 psoriasis v kombinaciji z sifilis". 2. Primarij dr. Fux: „ Poročila o kirurgu Kernu". 3. Vladni svetovalec dr. Keesbacher: „Na-daljevanje o zdravstvenih reformah'. Po pravilih se zahteva za sklepčnost navzočnost najmanj 12 članov. Po seji se snidejo društveniki pri „Slonu" — (Za pravne praktikante.) Pravo-sodnje ministerstvo izdalo je k postavi o pravnih praktikantih zvrševalno naredbo, katera poleg družeča ustanovlja: Pravni praktikantje naj se v civilnih in kazenskih stvareh kolikor možno jednako-merno izobrazijo ; sodnja praksa se uručunja z dnem, : ko se je storila obljuba, to tudi tedaj, ako se je \ praksa bila pričela, predno je dobila moč nova postava. Odpusti se pravni praktikant s pismenim iz-reedom, v katerem so navedeni razlogi in obavestiti je a tem vsa viša deželna sodišča. Pritožbo zastran odpusta uložiti je v osmih dneh pri svojem načelniku. — (Nov ukaz za zrelostne izpite.) Z naredbo dne 10. decembra t 1. ustanovil je minister za uk in bogočastje več novega glede na zrelostne izpite po gimnazijah in realkah. Po tej naredbi imajo v bodoče zrelostni izpiti biti le ob glavnem času koncem drugega poluletja ("poletni čas) in ob postranskem času koj po velikih počitnicah (jesenski čas), ne pa koncem prvega poluletja. Poletni čas je pravilni čas za izpite tistih javnih učencev, ki v istem šolskem letu dovršijo, ter privatistov najvišega razreda, tako tudi tistih, ki so bili za celo leto odloženi v prejšnjem poletnem ali jesenskem času. Jesenski čas pa je določen za izpite tistih abitmijentov, ki so ob poletnem času izpit že bili pričeli, a ga zavoljo zaprek neso dognali, ter tistih abiturijentov, ki morajo dostati še ponavljahu izpit, predno smejo k zrelostnemu izpitu. Privatni učenci (eksterni) morejo obekrati k izpitu. Čas, za kateri je odložiti nezrelega kandidata, znašati v bodoče nema manj nego jedno leto, ker izkušnja uči, da reprobovani kandidat komaj more že po priteku jednega semestra to storiti, kar se tačas zahteva in ker to tudi ni prikladno višim šolam, v katere ne kaže dovoljevati za take slučaje ustopa v poletnem tečaji. Toda taki kandidatje imajo v bodoče laže, kateri so pri izpitu v poletnem času le v j c rinem predmetu dobili pripoznano „ne zadostno", katerim pa se je dovolilo, podvreči so o zimskem času zb olj še val nem u izpitu, za tisti slučaj nam-teč, ako tega izpita n es o p ogod i 1 i. Taki kau-didatje morali so po dosedanjih propisih ves izpit ustno in pismeno ponoviti, v bodoče pa so sicer odloženi za celo leto do prihodnjega poletnega časa, toda pri ponavljal nem izpitu imajo jim brezpogojno odpasti vsi tisti predmeti, v katerih so ob aassmeasa prejšnjem poletnem času dobili vsaj red „zađovo-Ijivo" (befriedigend); nadalje ima pri ostalih predmetih, ako se ima sicer izpit ustno in pismeno vršiti pravilno, odpasti pismeni izpit, — ako se je doti-iii zdelek pri prejšnjem izpitu vsaj z „zadostno" potrdil. — Nova naredba stopi v moč s poletnim časom šolskega leta 1885/86, vender so pa smejo zrelostni izpiti tudi v tekočem šolskem letu vršiti Se koncem I tečaja ter je pri njih dovoljeno, da se kandidat odloži za pol leta. — (Vabilo) v peti redni občni zbor „Savinjskega Sokola" v dan 3. januarja 1886 ob 3. uri popoludue v čitalnici Mozirski. Spored razpravam: 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh pregledovalcev računa. 5. Volitev odbora in posebno staroste in njega namestnika. 6. Nasvet pregledovalcev računa. 7. Posamični nasveti. Ob 7. uri zvečer večerna zabava z godbo in petjem. — (Vabilo.) P. n. društveniki „Kmetijske Čitalnice" vPodragi se najuljudneje vabijo na občni zbor dne 26. t. m. ob 3 uri popoludne. Dnevni red : 1. Poročilo tajnikovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Proračun za 1. 1886. 4. Volitev preglevalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Posamični nasveti. — (Čitalnice Bolške) redni letni občni zbor bode 30. t. m. ob 5 uri zvečer z navadnim programom. To se p. n gg. udom naznanja. Telegram „Slovenskomu Narodu": Dunaj 22. decembra. Poročilo o bolezni Taaftejevi: Bolezen pojenjuje, moči dobre, noč mirna. Beligrad 22. decembra. Na podlagi določil mejnarodne vojaške komisije se je včeraj zvečer podpisalo oficijalno premirje do 1. marca 1886. Dotično pismo podpisala sta tudi obestranska vojaška komisarja. Srbi morajo prvi začeti z izprazneujem zasedenega ozemlja, kakor je pogojeno. Na obeh straneh državnih mej dogovorjen je tri kilometre širok nevtralen pas (Neutralzone). Od obeh stranij se imajo takoj imenovati pooblaščenci, ki se bodo pogajali o miru. Potsdam 22. decembra. Princ Viljem obolel je za osepnicami (masern). Mnogoletni« opuzuvauju. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-ovi „Seidlitz-praškiu zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavijt-nje pospe-šujoCiui in želodec okrepčujočim uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih viak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuehlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-o ve preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(11—9) Poslano. Vsakdo more biti zdrav in doseči visoko starost, ako skrbi za svoje telo. Največ bolezni izvira iz krvi, tedaj je dolžnost slednjega, na to obračati najveeo pozornost. Naš in preiskavanjem in dolgoletnim skušnjam se je posrečilo izumiti taka sredstva, katera hitro in brez zlili nasledkov čistijo kri, krepč njen pravi tok. Naša zdravilna metoda je priznana in je že bila večkrat odlikovana z redi in zlatimi kolajnami. Ozdravljamo z vspehom bol«>zni, ki izvirnja iz N|»ri«lent) krvi (brez -živega ttrebra), žalostne iinetletfke »krivnili aava«l9 nadalje slabotno »tanje« kožne bolezni« hc lako zuNlurauc rane, grlule, izpadanje In s, trganje in revinntizem« vtte žeuttUe bolt'zn«. Traknljo odstranimo po posebnoj metodi, celo pri otrocih V malo urah. Kilove ozdravimo na racijonalni način z našimi po novejših metodah napravljenimi pasovi za kilove, sicer počasi ah gotovo. Prosimo pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni s poštno znamko za odgovor. (709—3) Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Tujci: 21. decembra. P'i Mt«nnt Peratoner z Dunaja. — Kulka iz Trsta. — Frohlich z Dunaja. — Bobrik iz Gorice. — Saver, 13o-iak z Dunaja. Pri V/jiiš^i: Poltzer z Dunaja. UifiiB'li BO v EjublJJiill: 17. decembra: Jane/, IJrogar, paznikov sin, 4 mes., KriževnišUe ulice št. 6, za jetiko. — Marija Urber, delavka, 26 let, Karlovska 068ta št. 11. za jetiko. — Neža Bitcnc, mestna uboga, 01 let, Karlovska cesta št. 7, za jetiko. — Ivan Krušnik, vrtar, 90 let, Poljanski nasip št. 14, za oslub-Ijenjem v starosti. 1K. decembra: Tomaž Jeršek, železniškega čuvaja sin, 1 mes., Cesta na lludolfovo železnico št. 5, za vnetjem sapnika. — Marija Zupančič, zaselmica, 77 let, Selenbttlgove ulice št. 6, za Brcniti) mrtVOUdom. — Marij:« Tavčar, mizarjeva hči, 9 mes., Kravja dolina št. 1, za vnetjem možganov. .— Josipina Damjanovi«.', brivčeva hči, 3 leta, Dunajska cesta št. 95, za v 'donico v gla\ i. 19. decembra: Karol Sava, crevtyarjev sin, 2 mes., Opekarska cesta št. 88, za davico. — Apolonija Geni ina, hišnega posestnika žena, 64 let, Sv. Martin oesta št. 8, za Brightovn boleznijo. 20. decembra: Marija Lampid, mestna uboga, 75 let, Karlovska cesta št. 7, za vodenico. — Janez Zornian, umirovljeni paznik, 05 let, Sv. Petra cesta št. P5, za BrightOVO boleznijo 21. decembra: Josipina Knoblehar, krojačeva, hči, 3 leta, Starinarska steza št. 1, za davico. — Gustav Čeh, mizarjev sin, 15 mes., Poljanska cesta št. 18, za jetiko. V deželnej bolnici: 15. decembra: Marija Skalar, gostija, 82 let, za starostjo. — Josip Hribar, dninar, 37 let, za jetiko. — Pavla Sram, kondukterjeva hči, 17 let, za kronično tuberkulozo v črevesu. — Fran Martinak, delavčev sin, 18 mes., za pljučnico. 18. decembra: Jakob SterniSa, dninar, 24 let, za jetiko. — Katarina Kvas, dninarica, 48 let, za jetiko. 19. decembra: Fran Javorek, pisar, (JO let, za plućnim edemom. Meteorologi eno poročilo. 9 fl Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 21. dec 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 748-85 mm. 747-81 mm. 747 29 mm. — 6 0" C 3 0' C — 46" C al. Bih. Sl. 8TB-sl. svz. obl. obl. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura — 4-5°, za 2'4° pod normalom. TDi3_rn.aosls:3, "borza, dn6 22. decembra t. 1. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Srebrna renta Zlata renta . 5°/0 marčna re Kreditne akcije .... .... Loudon ............ Srebro........... Napol.......... . G. kr. cekini ..... .... Nemške marke......... 4°/0 državne srečke iz I. lbT.4 250 gld Državne srečko iz 1. 1864 100 gld Ogrska zlata renta 4°/0...... „ papirna renta 5 ,,...... 5e/0 štajerske zemljišč odvoz oblig . Dunava reg srečke 5°/„ . . 100 gld Zemlj. obČ avstr. 4'/t°/0 zlati zast listi . Prior, oblig Etizabetine zapad železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld lludolfovo srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trauunway-društ velj. 170 gld. a. v . 82 gld. 90 kr. 83 i» 25 _ n 40 t, 100 n 15 t, 869 n — • 294 n 50 n 126 05 n 9 n n 98'/, n n 5 n 98 n 61 90 127 | 75 ■ 170 — s 99 n 75 n 91 fi 50 n 104 n — n 118 % fiO n 125 9 90 n 115 75 105 n 50 • 180 _ — ■ 18 n 75 ■ 103 n 75 n 194 * 50 ■ Zahvala. Vsem prijateljem in znan cm, ki so m udeležili pogreba našega ljubljenega sina Jn brata Franceta Ks. Hodnii-a, izreka najtoplejšo zahvalo (768) žalujoča rodbina Hodnikova. V II. Bistrici, dne 22. decembra 1885. Vabilo, Že mnogo let sem oproSeajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljd oprostne listke na korist mestne ubožne zaklade. Na to hvalevredno navado Usoja ae mestni magistrat tudi letos sl. občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpečavanje oproatnih listkov tudi letos drage volje prevzela gospoda trgovca Kuri Karinger na mestnem trgu štv. 8 in Albert Schiifer na kongresnem trgu štev. 7. Vrhu tega pa bo mestni magistrat letos te listke po naročilu sl. mestnega odbora po uradnih organih zaradi lagodnosti p. n. občinstvu razpošiljal tudi po hišah. Za vsak oprostni listek, bodi si za novo leto bodi si za god, je kakor doseduj položiti petdeset krajcarjev in na vpisani poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov. Velikodušnosti torej niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam naj blagovoli dodati se razložna adresa. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 10. decembra 1885. (739—2) Za praznike priporočam najbolja av&IriJNka in ogeraka WC desert vina v toiteljah TW po 40—70 kr. steklenica, kakor tudi lrizcljsku in tlo-kujska vin«. Tudi prodam velike sode, dva po 130, jeden 120, 4 po 50 in 5—6 po 25 do 30 veder. .T- O. .Tuvuiiči^j (749—1) vinski trgovec. Mer kamnoseški ponosniT xxx dva uoenca Pismeno ponudbe sprejema Peter Toman, kamnosek v Ljubljani. Klet ali magacin 1 v MColizeJi se takoj v liajoill odda. f Kri čistilne trooljice ^ bo se vselej sijajno osvedocile pri sabaaanjl «lo-večkega l< 1. sj*. glavobolu, navalu krvi, otrpiionili udih, skažeiiein želodci, pomanjkanju MlaMtl do Jedij, jetrnih i u obi-atnib boleznih, in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna skatlja satno 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prednja (650—v) „LEKARNA TRNKOCZY" ya»T~ zraven rotovia v LJubljani. ■■ Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■ (751 n Erven Lncas Bob, ustanovljeno leta 1575, katerih specijalitete: Curacao-Anisette, (Cnracao-sko auiško žganje) c. k. dvorni zalagate-Iji, k. nizozem. dvorni zalagatelji, Amsterdam, se dobi v prvih prodajalnicah v _ deželi. ^34-14) A7ALA & Ca (4lavna saloga > I.(ubijani pri Varatvenaanamka g pfter lassmk.u. pri«ie najceneje, kdor se obrne na ARNOLUA REIFA, DUNAJ, I., PKSTAL0ZZ10ASSE 1, najstarejša tvrdka te vrate. (628—50) Natančneje izpovedne in prospekti zastonj. Marij in celjske kapljice za želodec, neprnie^iiu izvrstno zdravilo topel vse lx»-Uw.i v želodci, m ■»1 in n< presežno VODor neslaat do Jedi, slabi želodec, Bmrdo3o sapo, napihne-nje, kislo podiranje, iči-p&.nje, katar v ielodoi, zgago, da so ne nareja pesek in pšeno in alez, topi 1 zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli, (('e izvira bolečina iz želodca), zopet krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, jetrah in Koper zlato žilo. Lekar Itrailv« Krenisier, Moravsko, .ledna sklenioa 7, navodilom, kako so rabi, Htana •'••*•'» Utr*, %t\ Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prešimovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Hizzoli, lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de G ho n col i. V Ajdovščini: lekarna Micbae 1 Guglielmo. V Cel ji: lekar J. K u nfefbob mi ed. V K r a n j: lekar D r a g. 8a v ni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. R oble k. V Sežani: lekar Pb. RitŠotieT. V 0 mom 1 i i: lekar Ivan Blažek. V Skofjej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lukar A nt. Mizzan. WkW Svaritev! Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec EDorf jo imeti v sklenico vtisnone besede: Echto Ma.-.zeller Magentropfen — Iirady & Dostal — Apolheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo iu na zavitku, na katerem je podoba Marijineeljsko matere božje, mora biti poleg to podobe utisneno sodnijsko Bpravljeno vui-Mlveiio suaineiije in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim zuauie-njciu. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot po-nareje;ii tu prosimo, naj se nam taki Hlučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci fq •»rodajalci. (90—45 ..oLi TnfMTTarrr lil nr