Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-53. Cek. račun:- Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec ja 13 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeve ulica št L Telefon 38-81 Rokopisov ne vračema Štev. 67. Ljubljana, sobota 21. marca 1936. Leto H« Četudi pod vodo, izkušajo tudi tam zabavljati. (Žabe.) Ovid Dnevna pratika Sobota, 21. marca 1930. Katoličani: Benedikt. Pravoslavni: 8. marca 1936. Teofil. Dežurne lekarne v Ljubljani Dr. Piccoli, Tyrševa cesta; Mr. Hočevar, Celovška cesta; Mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Dunajska napoved: Vreme se ne bo bistveno spremenilo. Lepo bo torej s soncem še naprej. Toda v dveh ali treh dneh bo tem« peratura padla in bo hladnejše. Gledališče DRAMA 21. maru., sobota: Družinski oče. Red B. 22. marca, nedelja: Vesela božja Pat. Izven. Cene od 10 Din navzdol. OPERA 21. marca, sobota: Sveti Anton, vseli zaljubljenih patron. Izven. Cene od 24 Din navzdol. 22. mairoa, nedelja: ob 15. uri Apropos, kaj dota Adula? Izven. Cene od 30 Din navzdol, ob 20: Katarina Izmajlova. Iz-ern. Cene od 30 Din navzdol. Kino Matica: Borba z zmajem Union: Ne pozabi mo Sloga: Donogoo Tonka Ideal: Ciganska rapsodija Šiška: Ljubimec vseh žena Radio Ljubljana Sobota, 21. marca. Ob 12: ploščv, 12.45; vreme, poročila, 13: čas, spored, obvestila, 18.15: plošče, 14: vre-uic, poročila, 18; Radio orkester, 38.40: Pri naših zadružnikih, obisk v Stražišču, Naklem in Kropi. g. ]{us Roman. 19: čas, vreme, poročila, spored, 19.30: Nacionalna ura: Zgodovinske osebe prve vstaje, dr. Zagorčič, 19.50; Zunanje-politični pregled, dr. Kuhar. 20: Pozdrav pomladi, pester večer, 22: čas, vreme, poročila, 22.15: Radijski jazz. Velika pomladanska MODNA REVIJA Kazino, od 21.—29. m. Borza Za 21. marec današnja povprečna vrednost tujega denarja 1 hol. goldinar | nemška marka Dinarjev 29.75 17.59 3 belga - 7.86 3 šv. frank ; angl. funt J ani. dolar } R- frank 14.27 210.30 43.21 2.78 3 Kč. 1.81 V privatnem kliringu ^ 'avstr. šiling nemška marka 1 angl. funt 9.47 14.10 250.00 WilSan je kje pod lavino ~ Rekord krave Liske — Milijarder in čudak — čarovnica in ljubezen — črna smrt — Njeno spokorniško življenje — Gospodarske skrbi Dolenjcev — Zanimiva debata v našem senatu Sporazum v Londonu London, 20. marca. n. V Sporazumu, ki je dosežen med štirimi silami podpisnicami lokarnskega pakta, se predvideva med drUgim da se takoj zahteva mišljenje mednarodnega sodišča v Haagu glede francosko-sOvjetskega pakta kakor hitro Nemčija na to prista. ne. Dokler ne dospe odločitev ha-aškega sodišča, je Nemčija obve. zana, da podvzame »konservativne mere« v coni. katero je ilegalno zasedla in napolnila z voja. štvom. V onem delu cone, ki meji s Francijo, mora umakniti svoje čete 20 km od meje v notranjost Nemčije* V ostalem delu bivše demilita. rizirane cone pa mora zmanjšati število svojih vojaških oddelkov in vojnega materijala ter ne sme graditi trdnjav. Dokler ne pade končna odločitev glede Porenja, bodo v tej celi coni vršili kontrolo mednarodni oddelki Če Nemčija pristane na te po. goje glede evakuacij Porenja za časa razprav haaškga sodišča, se bodo nadaljevali razgovori med lokarnskimi silami in Nemčijo glede ustvaritve varnosti v Porenju. Če pa bo Nemčija odbila vse predloge, bo DN objavilo svojo odločitev, v kateri bo označilo Nemčijo kot krivca, ki je prekršil lokaraska pakt z rlo namero, a lokarnske sile bodo na to povzele mere, ki so za to potrebne. Predvideva se načrt o vzajemni pomoči proti napadalcu, kakor tudi letalski sporazum. Kakor se doznava, bo DN skli. calo veliko mednarodno konferen. co, na katero bodo povabljene poleg ostalih držav tudi USA, Ja. ponska in Nemčija. Konferenca bo imela namen rešiti politično, gospodarsko in finančno krizo Evro-pe* V pričakovanju nemškega odgovora Zakaj Hitler me pristane? L—Ion, 20. marca. n. V tukaj, šnijh krogih so mnenja, da se bo z odločitvijo haaškega sodišča situacija še poslabšala. Nemčija sti dobro zaveda, kakšen je franco. sko-sovjetski pakt in ve, da bi se haaško sodišče izreklo za Franci, jo- Radi tega se protivi, da pri. stanc na predlog o predložitvi francosko-Spvj^tskega pakta sodišču v Haagu, a Istočasno umakne čete iz Porenja, ker bi morala potem zopet voditi boj za miiita. rizacijo Porenja. V Berlinu s« mnenja, da hi mednarodni kontrolni oddelki potem kar ostali v Porenju, če se Haag izreče za Francijo. A tega se Hitler boji in ne umakne svojih zahtev. Odločitev Amgiijc London, 20. marca, n- Včeraj ob 23.30 je bil od britanske vlade odobren sporazum, katerega so sestavile štiri lokarnske sile. Detaljne točke tega sporazuma bodo 1 objavljen danes v »beli knjigi«, ki izide danes popoldne. Danes ob * 15-30 bo vlada dala v parlamentu deklaracijo. Govorila bosta Bal-dvvin in Eden. Flandisi poroča Pariz, 20. marca. r. Danes po. poldne ob 15- bo seja parlamen. ta. Minister Flandin bo podal izčrpno poročilo o zunaje politični situaciji in o uspehih zadnjih razgovorov. Eden — Ribbentrop London, 20. mairca. n. Minister Eden se je sestal z nemškim delegatom v on Ribbentropom. Konferenca' je trajala tričetrt ure-Podrobnosti niso znane. Pred odhodom v Pariz je Eden obljubil Flaadiinu, da mu bo tukaj javil odločitev angleškega kabineta, ta. ko da bo Flandin lahko to poročal na današnji popoldanski seji. Prijazno se je postavil tale beli medved pred fotografa v člkaškem živalskemu vrtu Posledice povplav v USA Newyork, 20. marca k. Dose-daj je ugotovljeno, da je pri poplavah izgubilo življenje 106 lju, di- Roka Ohio je poplavila vso po. ! krajino v pasu 300 km. škoda I znaša samo v Pittsburgu okoli 25 j. milijonov dolarjev. Newyork, 20. marca. k. Po zad. njih poročilih je število žrtev poplav doseglo že 133 oseb- Nov sporazum mei Italifo In Albsniia Tirana, 20. marca. r. Danes je bil v Tirani podpisan gospodarski in finančni sporazum med Italijo in Albanijo. Finančni sporazum se nanaša na vprašanje posojila 100 milijonov zlatih fran. kov, kat. t. m. v Framu. Pričakujemo velikega obiska. Radi velikih stroškov je vstopnina nekoliko zvišana. Vsem drugim odrom priporočamo to igro. Društva, ki jo žele uprizoriti, naj se obrnejo na avtorja Radenska, Domžale. — Udruženje rezervnih oficirjev — pododbor Ljubljana ima svoj redni zbor v petek 20. t. m. ob 20. uri v društveni sold. Kongresni trg 1-11. — Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu bo v torek 24. marca enodnevni čebelarski tečaj za začetnike o čebelarjenju. Tečaj bo teoretičen in praktičen in se bo vršil od 8. do 12. in od 14. do 18. — »KikirikI«, izvrstno veseloigro ponove v Šentjakobskem gledališču v soboto 21. in nedeljo 22. t. m. ob 20.15 Igra je zelo zabavna. Kdor se hoče nasmejati nezgodi prof. Dericka, ki ga namenom zv........ \ morje in nato vsega mokrega potegnejo iz njega m au. jvrejea Ukrid- gea, k: sc mu kokoši nečejo množiti, naj po seti predstavo. Sodelujejo Vera Šubičeva, Grgurevii-čeva, Lavrič. Battelino in drugi. Predprodaja vstopnic od sobote dalje. Ker je to zadnja vprizo,rite v, naj nihče ne zamudi priliike. — V se mestne uslužbence opozarja župan dr. Adlešič v novi okrožnici, da je nedopustno In prepovedano uporabljati kaiterasikoli službena vozila (motorna, vprežna, kolesa itd.), uradne naprave (službene prostore, in ventar in potrebščine) kakor tudi mestne delovne moči v izvenuradne in zasebne svrhe, bodisi za druge osebe ali korporacije. V izjemnih slučajih daie dovabe n a za tako uporabo predsednik občine. — Tečni za avtogeno vareme v Škofji Loki. Zavod za nospeševa-nje obrta Zbrnnrc-* TO! v L'ubijani bo nriredU od 26. marca do 7. aprila ce'iodnpyn; toč-v za avtogeno varenie v Škofr Loki. Plovdiv pod vodo Sofija, 20- marca. f. Reka Ma_ riea je tako narasla, da sta Plovdiv in njegova oko'iea popolnoma poplavljena Dospdaj je na hišah povzročena že velika škoda. Za 6 oseb se ne ve, kje so. Smatra se, da so utonitie Pritlikavci Japonski antropologi so na znanstveni ekspediciji po severni Mandžuriji naleteli v neki zakotni gorski kotlini na doslej popolnoma neznano pritlikavo pleme, ki šteje danes samo šo 800 duš. Moški go povprečno 92 cm visoki, ženske pa 7.a malenkost večje. Ti pratlikavci so zelo plašni in živijo čisto za sebe, ločeni od sosednjih naseljencev in tunguških ple-T""n. •713$“ stane 12 Dir Prometne nesreče in nezgode Neugoden vpliv pomladanskega brstenja Ljubljana, 20. marca Šofer osebnega avtomobila »2 — 459« je na križišču Miklošiče* ve ceste in Tavčarjeve ulice za* del ob kolesarja Josipa Janežiča in ga prevrnil. Kolo sc je pri tem nekoliko pokvarilo, kolesar pa je odnesel zdravo kožo. Otrok pod avtom Na Šmarski cesti je šofer ne* k ega avtobusnega podjetja prevr nil 8 letnega šolarja Avgusta Oplotnika iz Novih Jarš. Deček je prišel pod levo kolo avtobusa in je nevarno poškodovan na gla* vi in po trebuhu. Otroka so takoj prepeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so ugotovili težke in resne poškodbe. Nesre* MADAM STUZZI iščejo oblasti, da jim nekoliko ohlade kri. Nesreča ne počiva Ljubljana, 20. marca V Št. Juriju je v sredo 13 let* na hči posestnice, Terezija Mrak napravljala butare in se je pri tem vsekala tako močno v kole* no desne noge, da so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnišni* co. — Podobna nesreča se je pri* petila v Srednji vasi 21 letnemu posestnikovemu sinu Valentinu Sodiji. Tudi ta se je pred enim tednom pri delu vsekal levo nogo a se je skušal pozdraviti doma. Ker pa se rana ni hotela zaceliti, se je na Jožetovo končno dal prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. TAVČARJEVA ULICA ŠT. 4/1. IZDELOVALNICA STEZNIKOV, opozarja cenjene dame na svoje predvajanje „ Materinsko veselje “ ča je nastala na ta način, da se je šofer izogibal nekemu vozniku ki je vozil v isti smeri. Radi tega je krenil preveč na levo ter za* vozil v dečka. Prestrašila se je Bolj milo je minila druga pro* metna nezgoda, ki jo je povzro* čil hlapec Pavel Žgajnar iz'Ljub* Ijane. Z dvovprežnim vozom je podil po Masarykovi cesti v ta* kem diru, da je na križišču te ceste in Resljeve podrl 16 letno Ljudmilo Culkarjevo. Pri padcu se je mladenka nekoliko poško* dovala na desni nogi, še bolj pa jo je presunila strah. Ko si je namreč opomoglo od strahu, je sama odšla domov. Razgrajači Podivjani ponočnjaki so v noči na Sv. Jožefa na vogalu Resljeve in Sv. Petra ceste razbili reklam* no tablo pri salonu »Maksa« in s tem napravili tvrdki okoli 800 Din škode. Divje vročekrvneže V Slapu pri Tržiču se je pri delu poškodoval 40 letni delavec Ivan Češenj. Hlod ga je prijel čez desno roko in mu je zlomil. V Selicah pri Kranju je vašo* val 21 letni delavec France Šmid. Pri tem je vsekakor imel tekme* c e, ki so mu nemara bili nevošč« Ijivi. Prišlo je med fanti do pre* rekanja in pretepa, pri čemer je nekdo sunil Šmida z nožem v hr* bet in mu prizadel težko in ne* varno rano. Okradena kmetica V sredo se je zbrala pred neko trgovino v Stilskem drevoredu velika gruča ljudi okrog kmečke ženske, ki je neutolažljivo jokala. Na vprašamje je povedala, da je p hiši a v Ljubljano po ražnji opravkih. V trgovini je nakupila nekaj blaga, ko pa je ho-teila plačati, je v strahu spoznala, da jo je nekdo okradel. Neznatni žepar ji je pobral zadnji denar v skupnem znesku okrog 100 dinarjev, tako da reva ni imela niti za vožnjo domov. Križ z manekeni* vse so presuhe Ljubljana., 20. marca. Ljubljansko obrtniško delavnost ovira čudno dejstvo: manekenke so presuhe. Zbrali smo se na posebnem zasedanju, da izberejo še zadnje manekenke. Veliko povab. Ijenih, pa malo izvoljenih. Pa so stopila naša dekleta pred posebno razsodišče. — Gospodična, prosim odložite plašč. Krotko dekletce je stopilo pred nas, se zavrtelo ter kazalo svoje talente... — Gospodična, kar dobri ste, ugotovi priznana modna kapaciteta. — Gospodična, koliko imate čez boke. indiskretno poizveduje neka obrtnica. Ugotovili smo, da ima samo 108 centimetrov. Obrtnica: Jaz bi rada eno, ki ima 120 centimetrov. Dame so mi trdile, da nima smisla, ker kažemo samo modele za trske. In bili smo kar v zadregi, take ni bilo. 108 centimetrairico smo pa vseeno potrdili! — Gospod X Y, vi imate že modele ter manekenke ? Hvala, jaz že imam vse. Postavim lastno moštvo. Pa zakaj ne pokažete manekenk? In -gospod je tako čudno zmajal z glavo, da smo vedeli, da skriva neko svojo poslovno tajnost. Torej danes v soboto velika, revija , lepote in okusa v Kazini! Beseda dneva Glejte, vi vsi, ki vžigate ogenj, z ognjenimi strelđmi se oborožu> jete: pojdite v žar ognja svoja ga in v požare, ki ste jih zapalili. To se vam zgodi od moje roke, v bolesti boste ležali. Tako pra* vi Gospod. (Sv. pismo: knjiga Izaija pro* roka, pogl. 50, 11.) Razgovori s čitatelji Kmet in narodna zavest Ljubljana, 20. marca. • Nacionalistu: Ali smo nacionalni, a ne nacio* nalistični. To je velika razlika. Nacionalistična gesla zavajajo samo v šovinizem, to je pa za vsak narod nezdrav pojav. Vi se motite, če mislite, da v našem kmetu ni žive nacionalne n zavesti. Kdo pa je naš kmečki 1 narod ohranil skozi 1500 let kot I narod, če ne njegova slovenska M zavest? Za nacionalno stvar bos n ste našli pri našem kmetu vedno J razumevanje, z nacionalističnimi I podvigi pa ga rajši pustite na mb ru, ker se bo temu vedno protu vil njegov zdravi naravni in> stinkt. Kmet nikoli ni bil in ne bo šovinist, pa naj bo slovenski, hrvaški, srbski, francoski, nems ški ali pa kitajski, kmet. Kmet na svoji grudi je tisti element, iz katerega izvira naša narodna moč. Zakaj narod je tam, kjer je njegova zemlja, njes gova posest. In naš kmet, ki stos pa za plugom, ustvarja več nacios nalnega dela kot pa tisti, ki mi s sli jo, da se morajo pri vsaki pri* liki šopiriti s svojim nacionalizs mom, ki je povrh še navadno sa< mo šlager kake dnevne politike. Izkušati buditi v kmečkem človeku narodni čut s politiko, to je ravno tako narobe, kakor s politiko buditi njegov verski čut. Kmet ima v sebi dovolj verskega in narodnega čuta, tega je treba samo znati prav gojiti, — a to je naloga dobrega in smotrenega prosvetnega dela med ljudstvom. Politika pa je za kmeta samo toliko vredna, kolikor je žnjo v zvezi vprašanje njegove eksisten* ce, zaslužka in kruha. Če nima od politike ne tega ne onega, se nat nja požvižga. Od praznih fraz ni bil še noben kmet sit, pač pa je sit praznih fraz! Kmet hoče videt ti praktično delavno gospodar* sko politiko, — kdor žnjo pr ih a* ja, ta lahko tudi računa s trdno zaslombo v kmetu Kake pnlitič* ne teorije pa ne bodo pri kmetu nikoli pognale korenin. Razgovor! v Rimu Rim, 20. marm. i- Danes ob 18. uri dospejo v Rim avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg, Ber-ger-Wa,]denegg, madžarski ministrski predsednik Gbmbos in Kn-nya. Razgovori se prično jutri 21. t. m. v palači Venezin. Listi so mnenja, da bodo ti rimski razgovori še bolj učvrstili prijateljstvo in sodelovanje med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Maribor m— Narodno gledališče. Sobota, 21. mairca ob 20.: »Bajadera«. Znižane cene. Gostuje Josip Povhe. m— Kino. Grajski: Naš pri- hodnji film je senzacija »Jekleni orli«. Union: senzacijski film »Zmagovalci oceana«. — Sledi: »Pigmalien«. m— Pomembna obletnica. Danes zvečer proslavi ob pol 21.: v Narodnem domu s pevskim koncertom lOletnico delovanja pevski zbor Slovenskega trgovskega društva. m— Razpuščen občinski odbor. Banovina je razpustila občinski odbor v Sv. Lenartu v Slov. goricah Volitve še niso razpisane m— Velikodušen dar. Premo-gokopna družba »The Centra! European M ir as Ltd.« v Mež ci je darovala za dom kralja Aleksandra pri Sv. Danijelu znesek 50.000 dinarjev. m— Živeti se je naveličal bivši gostilničar in pekovski mojster Franjo Klanjšek, v Vojašniški ulici 10. Našli so ga obešenega v njegovi sobi. Vzrok samomora Je beda, v kateri je zadnje čase živel. m— Prepovedano predavanje Pod okriljem »Triglava« bi moralo biti preteklo sredo zvečer Predavanje bivšega ministra dr. Laze Markoviča o jugoslovanski državi in hrvatskemu vprašanju. Tik pred pričetkom pa je policija Predavanje prepovedala ter so se morali poslušalci raziti. m— V Muro je skočila pred dnevi v samomorilnem namenu 451etna posestnica Ana K. iz Cmureka. Pravočasno so njen skok opazili sosedje in jo potegnili iz valov in jo z umetnim -dihanjem obudili k življenju. m— Marica Ljubejeva, ki je Pričela svojo gledališko kariero v Mariboru, je gostovala pretekli torek kot Daysii v »Plesu v Savoyu«. Lubejeva je bila deležna prisrčnega odobravanja. m— Telovadna akademija Sokola I. bo danes v soboto 21. t. m. ob 20. uri v telovadnici inž. Podčastniške šole. Nastopijo vsi oddelki. K akademiji naj pribite visi, ki ume jo ceniti delo in trud edme nacionalne organizacije v toagdailenskem predmestju. ni'— Disciplinsko sodišče za •Pag is tratne uslužbence so osnovali na magistratu. Banska uprava je imenovala za predsednika Sodišča sreskega načelnika Pera “opo vtiča. ni— Žetev smrti. Po mučni l>o-£Zni je preminul učitelj Vinko J?'renčič iz Pragerskega. Pekopa-1 so ga ob številnem spremstvu na Jožefovo na pobreškem poko-PaliJču, Blag mu spomin, žalujo-C|:,n iskreno sožalje! Huda nesreča z Motornim kolesom v. Celje, 20. marca, včeraj okrog 16. ure se je privi. na drža vi vi cesti v Dober-S!vasi pri St. Petru v Savinj-], '. dolini pred trgovino Cveukei v1 Prometna nesreča. m *z Ločice sta se pripeljala z . tornim kolesom mizar Ko-vcl.te Lrega pri Polzeli in to-Vn*«1- delavec Šonbak. Med lesiJ0 tr^-ia v nekega ko-vTJ, ":t to motociklista sta se pre-a‘ padcu sta zadobila hu- Wil£an leži kje pod lavino Ko bo skopnel sneg, bo njegova tragedija pojasnjena Kamnik. 20. marca \Vilfana kljub napornemu iskanju niso našli. Dva dneva sta bili na delu dve ekspediciji samih gorskih vodnikov - domačinov, ki izredno dobro poznajo ves teren Velike planine in okoliških hribov. Natančno sta preiskali in presondi-rali tudi plaz pod takozvanim) Pasjimi pečmi, o katerem so spočetka mislili, da je bil usoden za pogrešanega VViltana. Prvo ekspedicijo je vodil gorski vodnik Erjavšek. Preiskovala je teren pri omenjenih pečeh in tudi pod strmim južnim pobočjem Velike pianine ter je hila v stalni nevarnosti zaradi novih plazov, ki so v tem času prav pogosti. Občudovanja vredna je požrtvovalnost članov te ekspedicije, ki so bili v teh dveh dnevih večkrat izpostavljeni nevarnosti za svoje lastno življenje in so kljub temu vztrajali. Ker se je vrnila tudi druga ekspedicija, ki je brezuspešno preiskala vsa snežišča tja proti Lučam in Podvo-lovjeku, je podružnica SPD v Kamniku začasno ustavilj iskanje ponesrečenega Wilfana. Nobenega dvoma ni več, da je WH-fan postal žrtev snežene lavine. Žal, da je iskanje ž.n njim silno otežko-čeno in skoro nemogoče zaradi novo-zapadlega snega m številnih plazov, tako da bo tragedija nesrečnega Wil-fana pojasnjena šele v pozni pomladi, ko bo skopnel sneg. Rekord krave Liske Daje 42 litra mleka vs-ak dan de telesne poškodbe po glavi in | rokah, Šerbaku je celo odtrgalo prste leve roke. Prihitel je zdirav mik dr T a jnšek vz Št. Pavla, ki je oba ponesrečenca, ki sta bila medtem že v nezavesti, odpeljal v celjsko bolnišnico. Uspeh L. Malačiča v Berlinu Berlin, 19. marca. Sinoči je priredil v dvoranu Berlinske filharmonije velik koncert dirigent zagrebške opere Lovro Matačič. Na programu so bili tuji in jugoslovanski skladatelji. Sodelovali a je tudi pianistka gospa Kolesa. Matačič je žel nepričakovan uspeh. Občinstvo je bilo navdušeno. Po koncertu je priredil Matačiču v čast sprejem na konzulatu naš poslanik. Sprejema so se udeležile odlične oseb nos ti iz nemških umetniškčh in političnih krogov. Pod našim kršnim Velebitom je vse mogoče ... Subotica, 20. nia ca. V Ličkem Citluki živi starec Cika G juro, ki je že 70 let star. Kljub temu mu je zrasel nov zob k očnjak. Pred leti ga je prvi koč-r.jak začel boleti in izdrl si ga le sam s konjskimi k’eščtmi. Zdaj m.i je pognal nov kočniaic. Cika je zelo dobro ohranjen starce. Prisojajo mu ne več kakor 40 let. Ko so ga vprašali, kako je z njegovimi zobmi je odgovoril: »Pod našim kršnim Velebitom je vse mogoče in ako Bog da, bom pred smrtjo doM vse zobe nove!« Beg mešetarjev Zagreb, 20. marca. iNa zahtevo Gospodarske sloge morajo imeti odslej vsi mešetar ji in prekupčevalci posebna dovoljenja in potrdila, da so plačali davek in pristojbine. Zaradi tega je nastala po sejmih po Hr-vatskem pravcata panika. Na zadnjem sejmu v Dugom selu so organi'sreskega načelstva kontroli! rali vse mešetar je. Od vseh mešetar je v so pa ostali na sejmu sa štirje, ki so imeli svoje dokumente v redu. vsi ostali so izginili kakor kafra, ko so se pojavili kontrolorji. — To so čudni tile kemiki, pravijo da voda nima ne okusa, ne barve, ne duha — — — — Seveda ga nima! — Vraga ga nima! Če le za malenkost prilijem vodo vinu, pa gostje to takoj zapazijo. Maribor, 19. marca. Slovenija se lahko ponaša z novim jugoslovanskim rekordom, ki g^ ima tokrat krava »Liska«, last kmetovalca v Novi vasi pri Slovenski Bistrici. Krava ,:e bila odgejena pri znanem živinorejcu pi. Jurkoviču v Radvanju pri Mariboru ter jo je nato kupil sedanji lastnik v Novi vasi. »Liska« je izborna mlekarica ter prav v tem nosi jugoslovanski rekord. Leta 1935. je krava dala nič manj kot 13.793 litrov \ mleka s povprečno 23.48 odstot. Koprivnica, 20. marca. V rudniku »Mirna d. d.« v Gto-govcu se je pripetila huda rudarska nesreča. Ob življenje je bil rudar 301etni Luka Kaplar, doma iz okolice Bjelovara. Rudar je imel zle slutnje, ko je šel zjutraj na delo. Določeno je bilo, da mora na kopanje v neki stranski rov. Kaplar je službujočemu inženjerju izjavil, da se mu zdi rov zelo nevaren zaradi visokega pritiska zemlje v tem okolišu. Inženjer ga je pomiril in Petrovgrad, 20. marca. Petnovgrad ima sojo res edin-steno senzacijo. Nastala je ta senzacija, o karteri govori vse me sto, ko je policija aretirala dve »čarovnici«, ki sta pomagali neki služkinji v nesrečni ljubezni. Služkinja Vera Rac. ki je služila v družini Deutsch, se je namreč smrtno zaljubila v zdravnika dr. Miliča, ki je oženjen in oče dveh otrok. Zdravnik se seveda ni zmenil za njeno hrepenenje. Zato je Vera poklicala na pomoč. čarovnice. Svoje bolečine je zaupala ciganki Cinki, ta pa je zadevo predala najboljši čarovnici njenega rodu. ciganki Katici Nikolič. Čarovnica je služkinjo prepričala, da bo zdravnfJka začarala tako, da bo vanjo zaljubljen v kratkem do ušes. in da jo bo tudi vzel za ženo. Vero je »čaranje« stailo okoli 7000 Din. Zdravnik pa le ni hotel porikati ponoči .ia okence. . . Verivi gospodar je obenem ugotovil, da mu nekdo maščobe. V :>eui 'etih. odkar jo molzejo, je .■Liska« dala skupno 39285 ] mleka Povprečno pomolzejo dnevno pri »Liski« 42 1 nmka! Imenitna krasa lehta 530 kg! Vsa moižnja je bila pre^Vnh j>et let pod strogo kontrolo, ki je tudi uradno potrjena n ie torej »Liskin« rekord veljaven. — Pl. Jurkovič, ki ima og • rrv hleve v Radvanju, se s siv^tr no živinorejo bavi že do1 go ter ima za upravnika nastavljenega posebnega strokovnjaka. Kaplar je šel na de.. s tovarišem Stjepanom Hudct-m. Rudarja sta ugotovila, da primerjala, če njena urica gre prav da se je kar blesketalo zlato, in zagorel kamenček v prstanu na njem roki. »Je po krivem prisegel!« se ic postavila Mani za svojo čast in ogorčeno protestirala, da bi bila sploh kdaj imela uro ali prstan. Dr. Čebular je povedal, da ni niti slutil, kakšno kuharico je vzel v službo- Celo občina, tam pri Mariboru, kamor je Mari pristojna, ni ničesar vedela, da je Mari zaradi tatvine sedela najprej mesec dni. drugič pa kar 3 leta. Ni maral naštevati drugih njenih grehov, a zaradi, urice in prstana jo je moral naznaniti, ker gre za draga spomina, odškodnine pa vendar ne zahteva nobene. Zagovornik dr. Puc je pa stvar zasuka! tako, da ženske nikdar ne morejo priznati, če kaj izgube, in zato tatvina ni nikakor dokazana. Na vsak način ie treba zaslišati še enkrat gospod'čno Slavico in učiteljico Jerico, ki je pomagala iskati izgubljeni prstan. Tudi senat je bil tega mnetra in predsednik s. o s. Kovač je naznanil, da je zaradi zaslišania prič, ki jih ie predlagal branilec, razprava prekinjena. Dr. Čebular je pa moral hiteti, da je vsaj rjuho dobil nazaj, saj jo je Mari imela ves čas lepo zavito zn seboi na zatožni kloni DOLENJSKE NOVICE Naše gospodarske skrbi Ze zadnjič smo na tem mestu zabeležili nekaj ugotovitev, ki se tičejo elektrifikacije Dolenjske. K tem smo prejeli in objavljamo še to, da plačuje vsa dravska banovina elektrifikacijski prispevek v obliki banovinske davščine in ima zato" tudi Dolenjska, kot točna plačnica te davščine, svoje dolžnosti in pravice za svoj delež pri elektrifikaciji- Poleg elektrifikacije postaja bolj pereče tudi vprašanje preskrbe poedinih dolenjskih kra,.ev z zdravo pitno vodo. Pri nas je ob suši hudo pomanjkanje vode. Ljudje si pomagajo v poletni vročini s kapnico, ki pa ni zdrava. Večkrat se pripeti, da ostanejo vasi oh suši brez vode in da izgubljajo ljubo čas z dovažanjem vode iz oddaljenih krajev. Vodovode bo treba zgraditi takoj, vsaj tam kjer so nujno potrebni. Med te »nujno potrebne« pa je prvenstveno uvrstiti vse kraje dobrniške in žužember-ške doline to ie Suho krajino- Slika kaže, da se v vojnem ministrstvu v Madridu boje napadov komunistov s strupenimi plini: glavni štab ministrstva opremljen s plinskimi maskami pri delu Najboljši kitajski lahki atlet Čang Ling, ki bo zastopal Kitajsko na olimpiadi v Berlinu Samoobramba kmetov Po zgledu hrvatskih kmetov organiziranih v »Seljački slogi«, so se tudi dolenjski kmetije vrgli z vso silo na akcijo za zvišanje cen poljskim pridelkom, predvsem živini. Za akcijo sc ljudstvo živahno zanima. Akcija se izvaja za zdaj prevsem na dolenjskih sejmih. Tež-koče obstojajo le v tem, da so naši sejmi predvsem trg za nakup in prodajo med domačimi kupci. Domačin, ki je v jeseni radi pomanjkanja krme prodal par volov pod ceno. ne more kupiti mnogo dražje živine, saj je razlika med prodajno ceno v jeseni in nabavno danes precej znatna- Zato se orgnn:z,v torji trudijo, da naijdeijo zadovoljiv izhod iz kočljivega položna, da ne bi samoobrambna akciia naših kmetov trpela, in da ne bi obenem radi te akcfic trpeli škode kupci kmetje - domačini. * Delo novomeške »Sloge«. En n izmed najagilnejših pevskih ' in godbenih društev na Dolenskem je vsekakor »Sloga« v Novem mestu, kjer naši narodno zavedni železničarji pod spretnim vodstvom kontrolorja g. Kavška. »Sloga« se v Novem mestu uspešno razvija. To pa dokazn e veliko ljubezen železničarjev do dela v društvu ter njih globoko stanovsko zavest-Zaito smo Dolenjci lahko res ponosni na Slogaše. katerih tiho delo ne sme neopaženo mimo nas in jim želimo, da jih lepota naše narodne pesmi tudi v bodoče vodi od uspeha do uspehov. Dolenjski obrtnik se organizira. Nedavno sta se združil' v enotno obrtno organizacijo »Obrtno društvo v Novem mestu« in pa »Obrtna zveza«. Obe orgamzadii je privedla do združitve želja po složnem in enotnem delu vseh obrtnikov v boju za obstanek. Nova obrtna organizacija bo priredila veliko obrtno razstavo vsega dolenjskega obrtništva, in sicer od 4. do 13- juliia za časa gajskega kongresa v Novem mestu. Želimo, da bi enotnost, kot med obrhi'kh nastopiUa tudi med drugimi poklici, saj je za ozdravljenje razdrapanih dolenjskih gospodarskih razmer najradikalnejše zdravilo: sloga! Samomor režiserja Varaščanina Subotica, 20. marca Na Jožefovo si je hotel končati življenje režiser gledališča iz Novega Sada Aleksander Vereščagin. Ansambel novosadskega gledališča je gostoval te dni v Subotici. Med gostovanjem je režiser baje dabil iz Novega Sada obvestilo, da je odpuščen iz službe. Zaradi tega je obupal. V hotelski sobi, kjer je stanoval za časa gostovanja, ga je ravno obiskala Ljubica Krasič, članica Narodnega gledališča- Po kratkem razgovoru z njo si je režiser zasadil nož v prsa. Odpeljati so ga hudo ranjenega v bolnišmco. Zdravniki menilo, da ga bodo rešili. Rib v Zagrebu nič koliko Zagreb, 20. marca Doslej so naši ribiči kljub sankcijam izvažali ribe na Reko in bližnja italijanska obalna mesta. V sredo so imeli naši ribiči posebno srečo. V okolici Sušaka so ulovili okoli 4000 kg večjih sardel. Italijanske oblasti na Reki Sp pa prepovedale prodati te ribe na Reko-Zaradi tega so jih ribiči prinesli v Z.agreb. Zagrebški trg je bil preplavljen z morskimi ribami na Jožefovo. Prodai'aili so jih po 9 dn 16 Din za kg. Presneto drage! Nesreča slovenskega splavarja pri Somboru Samobor, 20. marca Pri vasi Otoku se je pripetila nesreča splavarju Janku Hrenu, ki je s svojim pomočnikom peljal les s splavom po Savi iz Slovenitie proti Sisku. Hren je zavozil na nekem ovinku reke v pilote. Karambol j« bil tako silen, da se je splav razb l. Splavar.a sta padla v vodo in so ju kmetje, ki so jima prišli na pomoč s čolni, na srečo rešili. Les je pa Sava odnesla- Splavarji, kakor je znano, ne sovražijo vina. čeprav so vedno na vodi. Tako sta tudi Hren in njegov pomočnik delala med potjo štac one in se krepčala s cvičkom. Nmibržv se jima je zaradi tega pripetila nesreča. Učinkovit okras glavnega kolodvora je gotovo tudi avtomat za peronske karte. Ljubljanski glavni kolodvor pač ne mo-Teuio prišteti med atrakcije moderne bele Ljubljane, niti med z,mincim<)NU. kar se lepote tiče, j'-ato je pa vsaka najmanjša dekoracija sta roverskega poslopja dobrodošla. Po drugih kolodvorih 'majo lične, majčkene avtomatke za Peronske karte, ki izvrstno 'Tožijo svojemu namenu. Naš .•ll,bi ja nsk.i avtomat je P a ve k,k. da je tudi njegov dekorativni Oeinck večji. In težak, da nas '‘kdo ne more oropati tega okra -Avtomat tudi vsakemu pripo-cmtje, da znamo francoščino in jamico, drugega napisa nam pa j'k m treba, saj Slovenci tako ]\muo, zakaj so taki avtomat:. Jav ves je samo za okras, sai I'. .ekaj mesecev ne posluje, in -mbiiančniii e lepo potrpežljivo j. -'cuid pred blagajnami in ča-„.„.'m ter čakamo, pred n o nam čov v "'"mi kupljenim k; rta ne ■__vstopa na peron. kitajte „Glas naroda" Milijarder in čudak V knežji palači je živel revno V Bukarešti je te dni umrl naj-bogaitejši mož Romunije, Jan Mi-chail. Njegovo premoženje cenijo na dve milijardi lejev; ker ni bil oženjen in ne zapušča nobenih dedičev, bo vse premoženje pripadlo državi. Njegov oče se je bil priselil v Romunijo iz Macedonije, Kjer je bil prodal svoja velika posestva; v Krajovi si je sezidal krasno palačo. ki je znamenitost tega mesta. Jan je bil edini dedič velikega očetovega premoženja, ki ga je s spretnimi špekulacijami znal še povečati. Bil je svojevrsten čudak. V svoji palači v Krajovi je životaril v majhni skromni sobici; imel je samo par slabo plačanih pisarjev, ki so mu vodili knjige o upravi njegovih velikih posestev. Nobena ženska ni v zadnjih letih presto- pila praga te palače, opreml;«ne s knežjim razkošjem. Tako je životaril romunski knez, samo s tem zaposlen, kako bi še bolj pomnožil svoje bogastvo- Ker se mu je zdel avto predrag, se je vozaril v stari povegrani kočiji, ki Jo je vleklo suho kljuse. Večji del denarja je imel naloženega pri francoski narodni banki in je od tam tudi posod:! med vojno francoski državi 11 milijonov zlatih frenkov. Edini luksus, ki si ga je privo'-ščil enkrat na leto, je bilo potovanje v Pariz. Na s vol, način se je bavil tudi s politiko. Kot član liberalcev je bil pri vsakih volitvah gladko izvoljen, ne da bi se ‘e enkrat predstavil svojim vni'r'cem. Od časa do časa je izročil tajniku stranke podpisan ček — s ttem V sredo popoldne je odpotoval nemški poslanik v on Bibbertrop (X) v London, kjer se je pogajal glede francoskih in nemških predlogov na sestanku sveta Društva narodov. Slika ga kaže na letališču v Berlinu pred odhodom Lady A s t o r, članica angleškega parlamenta, ki je pred dnevi s po. sebnim govorom pozvala vse Fran. cozinje, naj se bore za svetovni mir Bivša prvakinja v t e n i s u Cilly AuSsem se je poročila v Monako-vem z grofom Murarijem, sinom italijanskega generala Dve žrtvi tihotapske strasti Ustreljena v tihotapskem kanalu Jezersko, 19. marca Takozvani »tihotapski kanal«, to je skriven in zaraščen prehod med Jezerskim in Tržičem j užino od Pečovnika, je zopet požrl dve mladi žrtvi tihotapske stra* sti. V tem obmejnem kraju je tU hotapcev čedalje več. Kako tudi ne! Beda je na deželi čedalje hujs ša. Mladi kmečki fantje so brez dela. Pa so tako postali tihotapci. Tvegajo življenje, da nekaj zaslužijo. Zc lami so graničarji v tem kanalu ustrelili dva tiho« tapca. ki se na klice nista ustavila. V torek *ta pa zopet padla dva. V torek ponoči so v kanalu počili streli. Domačini so vedeli, da so bili namenjeni tihotapcem. Noe je bila jasna. Budno oko graničarjev je zaradi tega opazi« 1° tri moške z nahrbtniki, ki so bežali čez mejo. Graničarji so stekli za njimi, klicali, naj obsta* nejo, toda tihotapci so zdirjali in upali, da se bodo v gozdu skrb li. Graničarji šo morali streljati. Dva tihotapca sta obležala, tretji je pa ušel. Zgodaj zjutraj so obe žrtvi tihotapstva odnesli v jezersko mrtvašnico. Jezerjani so spoznali da sta ustreljena tihotapca po* sestniška sinova Meglič Franc iz Loma št. 1 in Meglič Janez iz L o* m a št. 13. V njunih nahrbtnikih so našli okoli 23 kg saharina. Premisli, napadel me je ter me je hotel ustreliti! Je res žalostno, če se že vsaka baraba ha vi s politiko. * Joj. gospod Janez, e e padeva iz čolna, v vodo. ali znate dobro plavati? Plavati prav nič! Pač. pa znam v sedmih jezikih klicati na pomoč. (HJSESKHS SE K desetletni, najboljše vrste, dobite pri stari vinski tvrdki PERO K O L I Ć — DUBROVNIK OSNOVANI LETA 1877 kakor tudi vse ostale vrste namiznih in desertnih vin. SKLADIŠČA : Beograd Zagreb - Praha. CENE SOLIDNE. Na zahtevo brezplačni vzorci. Model neke 4 letne deklice, iti je iz Drcsdena zagonetno izginila, v izložbi. Občinstvo si jo ogleduje in pomaga iskati zločince, ki so io od- __________ peljali __ ___ — Petindvajsetič sem že pri vas z računom, pa Se vedno ni nič! — No veste kaj. za takle pomemben jubilej hi pa že res lahko s šopkom cvetja prišli ter čestitali! ★ — Ali vas ni sram. da imate stalno opravka s sodniki na sodišču? — Gospod sodnik, mar niso oni gospod sodnik čisto pošten gospod in zakaj bi me bilo potem sram? MAŠČEVALEC Kriminalni roman. SKRAJŠAN ROK Ko se je Maggy vrnila s Terorja in odšla v svojo sobo, je na hodniku zagledala neiko pismo. »Od kod pa to pismo?« se je začudena vprašala. Ozrla se je po hodniku in opazila, da je neko okno odprto. Zdaj ji je bilo jasno, kako je pismo prišlo sem. Radovedno ga je ogledovala in prečiitala naslov: »Možu s krinko!« Pisava je bila ženska. Maggy je prevzela nenadna ljubosumnost. S katero neki bi si Jack dopisoval ? Odhitela je v njegovo sobo in položila pismo na mizo. Nehote ji je pri tem obstal pogled na sliki plavolasega dekleta. Slika je bila okrašena z belimi rožami, ki jih je Jack pogosto prinašal. Maggy je brez mržnje gledala sliko. To dekle je bil Jaok strastno ljubil. Maggy je bila izvedela to od Billa fen Dana. Tega dekleta se ji ni bilo bati — ta ni mogla biti njena tekmovalka — saj je ležala v grobu. Maggv ie globoko vzdihnila in se stresla Da Jack ne ljubi katere druge? Le kaj mu je la neznanka pisata? Vrata od sobe so se nenadoma odpnia, Maggy pa je zavpila od siraiiu A bil je samo Bill »Gospodična«, je dejal Bill ves razburjen. Sporočite gospodarju K ti ‘ l f V .0-4 S« vi c • ‘ 1 skl v Londonu. Jim je videl Terezo, a ji m mogel slediti.« Maggv ga je jačudeno pogledala. »Tereza — kakšna Tereza?« »Ah, saj res, vi je še ne poznate, gospodična! No, ta Tereza je neka Španjolka — in je najhujši Jackov sovražnik. Ona je povzročila smrt gospodarjeve zaročenke. On ju že dolgo preganja, pa se mu vedno znova izmuzne.« Muggy se je spomnila na pismo. »Poglejte tisto pismo. Pravkar sem ga našla na stolpnicah.« »To je od nje«, je jedko rekel Bill, ko je pogledal naslov. »Od katere?« »Od Tereze vendar. Za vraga, to bo zopet rompompom pri nas.« »Zakaj pa? Kaj pa bi bilo takega v pismu?« »Tega ne ve nihče izmed nas. Teda vselej, kadar je dobil naš gospodar takšno pismo, je tako besnel in divjal — najrajši bi bil ves London pognal v zrak.« Maggy je z dr j radovedna obračala pismo sem in tja in premišljevala: »Ah, kaj bi /.ve dala, ko bi vedela, kaj je napisano . . . « »Ce hočete dober nasvet gospodična, potem se umaknite v svojo sobo m čakajte tam, dokler vas gospodar ne pokliče. Dobro vem. kaj se pravi biti pri njem, kadar dobi takšnole pismo! Maggy se je zasmejala. »Prav nič se ne bojim. Nasprotno. tukaj ga počakam — Im- 71 čem videti, kako bo to pismo vplivalo nanj.« Bill je skomiim-l z rameni. »Kakor hočete. — Zdaj pa zbogom — spomnite se na moje svarilo!« Maggy je ostala sama v Jak-kovi sobi. Minila je približno ura od tega razgovora, ko se je Jack vrnil. Takoj je opazil na pisailui mizi pismo. Ni pa opazil, kako so se pri oknu zganili zastori. Sedaj je imel cči samo za to pismo, katerega rokopis je tako dobro poznal. V Jackov.h očeh se je zlovešče zabliskalo, ko je pograbil pismo in ga odprl. Tereza mu je pisala: »Možu s krinko! Svoj čas sem vam dala rok enega leta, da premišljujete o naslednjem: ali postanete za vselej moj, ali pa da izdam vašo skrivnost policiji. Zdaj pa nočem več čakati! Dam vam še mesec dni časa, potem pa hočem imeti vaš odgovor. Sporočila bom še, kam mi boste lahko poslali svoj odgovor. Ljubljeni, poleg mene boste uživali srečo, kakršne Vam ne more nudiiti nobena druga — če l>a bo drugače, če ne ugodite moji želji, potem — potem vas bom rajši videla mrtvega! — Vi morate postati moj, moj za vedno! Dobro premislite, kaj vam nudim. Ali vas čaka brezmejna sreča, ali pa grozna smrt! Od vas samega je zdaj vse odvisno. Tereza.« M,aggy, ki se je bila skrila za zastorom pri vhodu v sosednjo sobo, ga je pozorno motrila Njegovega obraza ni mogla videti, ker je imel zakritega s krinko, pač pa je videla, kako je zmečkal pismo in ga vrgel na tla. V resnici ga je pismo bolj razveselilo, kot pa razburilo. Zdaj je vsaj, vedel, da je ona v Londonu fen da bo najbrže ostala tu. B':I je prepričan, da ga ne bo izdala. Njej se hoče samo njegove ljubezni! Sklenil je. da ji zdaj odkrito napove neizprosen boj. »Ha. vendar enkrat!« je vzkliknil, »Zdaj se bova pomerila. — Ha. ha. ha, ali misli, da se je bom zbal? — Da bi ji odgovoril? Ne! — zaman boš čakala, kana-Ija!« »V jame m te takrat, ko se me boš najmanje nadejala. Takrat boš moja — toda drugače kot si to predstavljaš!« TVEGAN POIZKUS. Jack se je bil zaprl v svojo sobo. Dolgo je premišljeval o raznih načrtih, ki jih je nameraval izpeljati. da čim preje in sigurne je do-I bi obe Španjolki v roke. j Nova misel ga je nenadoma vsega prevzele. »Ali ne tvegam preveč?« je vzkliknil. — S tem stavljam vse na eno kocko! Naj bo — poskusil bom!« Odhitel je na »Teror«, k celici, kjer je bil zaprt Pitt. Vrata so zaškripala in Jack je zagledal nekdaj tako drznega Ir- , ca vsega skrušenega in strtega. Razmršeivi, rdeči lasje so mu padali na nizko čelo, obraz je imel Led kot vosek in r.igovt, oči so nemii no blodile naokrog. Ko je Irec zagledal skrivnostnega moža. je otrpnil od groze in zaih.ci: »'.). pustite n e živeti! Usmilite sc!« Jack je nemo gledal Pinta, ki se je zvijal na tleh kot črv in ves čas prosil: »Ah, milostni gospod, ne ubijte me. Pustite me živeti. Saj sem storil samo, kar so mi ukazali. Podarite mi življenje!« »Vstani!« je strogo ukazal Jack. Iz domačih gajev IGO GRUDEN: Sonet Uživati — o sladki cilj življenja, o reku v soncu brez jezu in brega: kdor sebe je pijan, bogat je vsega in vreden vsega sončnega življenja. O ženska — cilj najslajši hrepenenja, O krik mladosti, ki nam srce zbega: čim globlje prikipi, tem više sega, kot vodomčt, ki v žarko luč se vzpenja. Uživati do zadnje kaplje sladke, živeti, bratje, in se izživeti, ne šteti s strahom vsake ure kratke: — In ko za lasom začne las siveti poleže se vihar v gladine gladke, najvišja zvezda nam do dna prisvelil Igo Gruden je primorski rojak in se je rodil I. 1893. Po materi se je posvetil študiju prava na vseučilišču v Gradcu Svoje pc* srni je objavljal zlasti v »Ljubs Ijanskem Zvonu« izdal pa je tudi več samostojnih knjig: »Narcis«, »Primorske pesmi« in zbirko za mladino »Miška osedlana«. Igo Gruden živi kot odvetnik v Ljub« Ijani Naša pesem je vzeta iz nje« govc zbirke »Narcis«, ki je izšla 1 1920. v založbi Zvezne tiskarne v Ljubljani. Astrološka napoved za 21. marec. Ta dan. ki astronomsko predstavlja začetek pomladi, je novoletni dan astrologov. Danes začenja na nebu novo leto. Sonce stopa danes v pomladansko ozvezdje Ovna. Za Ubog da stoji ravno ta dan v sled opozicije dveh nesrečnih planetov, Saturna in Neptuna, v slabili aspektih in ga moramo zaznaimenovat: kot kritičen dan. Pretijo nezgode. Zato hodite danes v vsem previdni! Slišali bomo o nevihtah. viharjih in povodnjih. Na morini velika nevarnost za ladje. V marsikateri rodbini bo danes žalost zaradi smrti sorodnika. Pazite se ta dan tudi pred sleparji. hohštaplerji in podobninv tipi. — V poslovnem življenju i so danes ugodni izgledi za pridobivanje nov'h dobrih zvez - Gospodična, zavore na avtomobilu so odpovedale, izgubljena sva! — Zavore so že dobre, dragi moj gospod, samo moje koleno pustite pri miru! Razne novice Z nenavadnim trikom se je na belgijski meji neznanim tihotapcem posrečilo, spraviti v Francijo cel tovorni avto belgijskega tobaka. Tihotapci so imeli s seboj šest metrov dolg most, ki so ga l>onoči položili čez reko Lys blizu neke. zatvornice. Cez ta privatni most so prav po tihem zrinili avto na francosko stran in jo neopaženo odkurili. Iz Macona v državi Georgija (Zedinjene države) poročajo o novem primeru krutega linčanja nekega zamorca. Na cesti med Maconom fen Columbii som je ponoči kakih 40 Maskiranih in oboroženih mož napadlo transportni avto s kaznjenci. V avtu je bil tudi 33letni zamorec, ki je bil obdolžen. da se je pregrešil nad dvema belima ženskama. Maskirane! so ustavili avto. zvezali paznika, se polotiti zamorca in ga odpeljali v svojem avtu. Naslednje jutro je policija pri iskanju našla v nekem močvirju za-morčevo truplo z razbito glavo in vrvjo okoli vratu. Ogromen roj kobilic je te dni napadel avstralsko mesto Melbourne, vdrl v hi^e in zasedel tudi radio postajo. Kobilice so en kabel tako obgrizle, da je nastalo več krakih stikov in je morala postaja večkrat prekiniti oddajanje. ZANIMIVOSTI Po neki statistiki jo dandanes- na vsem svetu 270(1 jezikov oziroma narečij. Od 860 glavnih jezikov jih jo v Evropi 48, v Aziji 153, v Afriki 118, v Severni in Južni Ameriki skupaj 424, v Avstraliji (Oceaniji) 117. ★ Poljski tovarnar Zwek v Lodzu jo svojega 18-letnega sina dal učiti 18 jezikov. Uspeli; da fant nobenega ne zna dobro. ★ Ker pred sodnijo niso navedle prave starosti, ampak nižjo, je bilo v zadnjih šestih mesecih v Zedinjenih državah severne Amerike obsojenih 1204 žensk, ★ Enajst metrov dolg avto si je zgradil neki monter v Pittsburghu. V notranjosti je dvosobno stanovanje s kopalnico in kuhinjo. Seveda more v to dolejo kišto voziti samo po ravnih cestah brez večjih ovinkov. ★ V Chicagu je policijski pes »Vic-tor« v teku petih let »aretiral« ravno 1000 zločincev, ta 1001. ga je pa ustrelil. ★ V Atghanistanu je skoraj še enkrat toliko žensk kot moških : 1034 : 1000. To je boj za ženine! ★ Argentinski boksar Narlos je bil zadnjič pri neki borbi diskvalificiran, ker se je izkazal, da je bil za 11 gramov pretežek, čeprav se je bil dal poprej do golega ostriči in porezati nolile. ★ Vsako leto odkrijejo znanstveniki okoli 200 doslej neznanih žuželk, večinoma v Aziji in v tropičnih deželah. ★ Neko filmsko podjetje v tloll.v-woodu je razpisalo nagrado za najboljše filfnsko besedilo. Dospelo je 22.075 rokopisov. Po trimesečnem napornem delu je 200 cenzorjev izbralo tri najboljše. Zanimiva debata v senatu Beograd, 20. marca Včeraj je bil v senatu velik in pomemben dan. ki je dokaj osvetlil današnji politični položaj v naši državi. Na dnevnem redu je bila znana interpelacija o notranji politiki vlade, ki so jo 12. nov. lanskega leta vložili senator Kosta Timotijevič in tovariši in ki se da na kratko strniti v te-le točke: Interpelacija 1. V uvodu se interpelacija sklicuje najprej na deklaracijo vlade z dne 4. julija 1935, ki pravi med- drugim: »Osnovna smer notranje politike nam je podana po osnovnem zakonu, to je državni ustavi iz leta 1931. Kraljevska vlada je zvesta vsem načelom te ustave in poudarja zlasti načelo državnega in narodnega edinstva. Odločni bomo ne samo v povdarjanju, temveč tudi v dejanskem izvrševanju načela enakosti in ravnopravnosti vseh državljanov«. — Od omenjene deklaracije so potekli, tako pravi interpelacija jedva štirje meseci, a kraljev ska vlada je s svojo notranjo politiko, z metodami svojega delovanja in s tendencami, ki se kažejo v tem delovanju. dokazala, da se v svojem postopanju ne samo ni ravnala po principih. postavljenih v ustavi, ki jih je tudi ona sama priznala za osnovni pravec svoje politike, marveč je to svojo politiko vodila in izvajala v praksi v nasprotju s temeljnimi načeli prave in zdrave jugoslovanske misli. Plemenska in verska podlaga 2. Ena prvih in največjih pogrešk kraljevske vlade je bila, da je dovolila. da se povrne staro strankarsko življenje in da se ponovno opredeljujejo narodne sile po plemenskih, pokrajinskih in verskih vidikih, kar je v nasprotju s čl. 13 ustave. Vlada 8ama je dala vzgled z ustanovitvijo -Jugoslovanske radikalne zajednice, ki Predstavlja že po svojem imenu, pa Judi po svojem programu samo koalicijo treh starih plemenskih, odnosno verskih strank. 3. Posledice takšnega izvajanja državne politike se pojavljajo predvsem v plemenski zaostreno,sti, kakršne do Sfidaj Se nismo doživeli in ki postavka proti državni ideji program nnrod-•’c suverenosti poedinih delov naše- naroda z vsemi njenimi posledicami. Cenzura ‘I- Dočim so tako na eni strani ot-v°rjeni vsi »ventili« in dočim je dana P°lna svoboda vsakemu razornemu delovanju, se na drugi strani z vsemi sredstvi državnih oblasti duši beseda Jugoslovanskih ljudi. Cenzura dopu-'a skoro vsako manifestacijo proti tstojffii državni ureditvi in daje svo-mdne roke najnevarnejši demagogiji, a drugi strani pa prav sistematično av'ra nacionalno elemente v borbi • °11 razornim silam. Tako se ustvarila rod n prepričanje, kakor da ja v '". 'Ijevska vlada sama tira vsakogar. ki ni V ,abor negacijo. zadovoljen z današnjim stanjem, Premestitve ".V7 strankarskih razlogov so pre-hiki i.° 'n Preganjajo pošteni urad-da . edina krivda je v tem, Žimu" |ZVvsl0 služili nacionalnemu rc-iv;„l", , listih razlogov se zamenju-J0 tU(Jl občinske upravo. o naši notranji politiki 6. - Kraljevska vlada je v svoji deklaraciji imela mnogo lepih besed o potrebi smotrene akcije za zboljšanje splošnega gospodarskega in socialnega položaja v državi. Obžalujemo, da moramo ugotoviti, da nam je njeno delovanje tudi v tem pogledu prineslo popolno razočaranje. 7. Kmetom je bilo svečano obljubljeno, da bo končno rešen problem njihovih dolgov. Mesto tega pa je bil z novo uredbo dejansko le proglašen nov moratorij, ki nikogar ne zadovoljuje. 8. Redukcija uradniških prejemkov je bila izvedena na način in v časih, ko je vestna državna uprava zadnja zaslomba za zaupanje v državno oblast. Zato pomenja to znižanje težko nacionalno in državno politično pogreško. Nad strankarskimi računi 9. Vsa ta in druga politična, socialna in gospodarska dejstva ustvarjajo v narodu globoko depresijo, kar povzroča resno skrbi vsem iskrenim pobornikom narodnega in državnega edinstva. V teh težkih časih moramo biti visoko vzvišeni nad vsakimi malenkostnimi politično-strankarskimi računi. Zato si usojamo vprašati vas, gospod predsednik, a) Smatrate-li, da sta v skladu deklaracija kraljevske vlade in tako stanje v državi? b) Kaj nameravate ukreniti, da se vrneta avtoriteta države in državnih organov ter spoštovanje ustave, zakonitosti in reda v državi? Odgovor predsednika vlade Odgovor ua to interpelacijo je podal predsednik vlade na včerajšnji seji senata, ki je bila sklicana za 9. uro dopoldne. Razen vseh senatorjev je prisostvovalo seji veliko število narodnih poslancev, med njimi korporativno tudi predsedstvo nar. skupščine. Predsednik vlade je v svojem odgovoru izvajal med drugim: 1. Interpelacija je bila vložena pred petimi meseci. Od sestave vlade do danes je poteklo 9 mesecev in meni se zdi, da so se med tem razmere v naši državi spremenile precej na boljše. Mislim, da moramo vsi kot patriotje biti s takim stanjem stvari le zadovoljni. Oblasti so vedno ostale gospodar situacije, s krivci neredov pa se je postopalo po zakonu. Politični zakoni 2. Interpelacija nam na prvem mestu očita, da smo do neke mere odgovorni, da niso še uveljavljeni politični zakoni. Gotovo ni med vami nikogar, ki bi hotel trditi, da je bil preteklo jesen ali pa to pomlad čas za to, da stopimo v volilno borbo po vsej državi. Kajti že s samim volilnim zakonom bi se ustvarila volilna psihoza, pričela bi se agitacija in borba, ki M še bolj razvnela strasti, mesto da bi jih pomirila. Zato je vlada mnenja, da je treba ta zakon uveljaviti v onem času, ko ho mogoče lakot nato iti na volitve. Stari in novi politiki 3. Očita se nam kot največja napaka, da smo oživili stare plemenske stranke in da smo s tem celo prekršili ustavo. Predsednik vlade zavrača ta očitek tako glede radikalne, kakor glede Slovenske ljudske stranke in Jugoslovanske muslimansko organizacije. k sestavljajo JRZ. Če so g. dr. Korošec, dr. Spako in gospodje, ki so v kraljevski vladi in JRZ, stari politiki, kako pa je s klubom JNS v senafu? Nikakor ne hi mogel reči. da so to neke novo politične osebnosti. Tudi JRZ ni staro, marveč je novo ime. če pa je to staro ime. potem je bilo staro ime tudi JRDK. kakor se je najprej imenovala JNS. Zastave in drugo 4. Vprašanje plemenskih zastav in sporov zaradi njih smo v vladi tehtno obravnavali in ugotovili, da tudi v tem vprašanju vlada postopa točno po zakonskih predpisih. Uveljavljen je zakon, s katerim se prepoveduje jo plemenske zastave, toda uveljav- ljen ni nikak zakon, po katerem bi se kaznovali oni, ki se bodo proti temu pregrešili. 5. Težka je kritika, da je vlada dovoljevala neko razdiralno delo v državi in celo neko delovanje, ki je rušilo socialni red. Oni, ki rušijo socialni red, so ekstremni elementi, ki so znani pod imenom komunizma, in nihče bolj kakor kraljevska vlada, zlasti pa še minister notranjih zadev ne zasleduje tako zelo takih elemen-tov,- Kategorično moram zavrniti kritiko, da vlada ni izvajala zakona niti tedaj, ko se je rušil državni red. 6. Glede premestitev učiteljstva, zlasti v dravski banovini, je predsednik vlade opozoril ha že znane izjave prosvetnega ministra pred senatnim finančnim odborom. Gospodarski položaj 7. Kar se tiče ekonomskega in finančnega položaja naše države, vas bom le spomnil na to, da cene agrarnih proizvodov nikoli niso bile tako dobre kakor danes. Nikoli se davčna bremena niso toliko zmanjšala, kakor se vrši to znižanje pod upravo moje vlade. Nikoli ni bilo javnih del v tej državi izvajanih v taki meri v vseh pokrajinah, kakor se izvaja baš pod upravo sedanje vlade. Parlament ni merilo 8. Usoda vlade po naši ustavi ni odvisna od parlamenta. O njeni usodi odloča višji činitelj. Razumem kritiko in nasvete interpelacije in odgovoril sem nanjo. Moja želja je, da ne bi nobena interpelacija ostala brez odgovora. 9. Težko je nam vsem dan za dnem poslušati v govorih in člankih in celo v tej interpelaciji sami, da dr. Sto-jadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho in vsa druga gospoda v kraljevski vladi niso dobri nacionalni Jugoslovani. Predsednik vlade je na ta očitek posebno obširno odgovoril in se je glede dr. Korošca skliceval na njegovo delo in izjave v dunajskem parlamentu, v katerih se je brez pridržkov izrekel za skupno življenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, glede dr. Spaha pa je opozoril na okolnost, da se je stranka, katere šef je bil. še pred 1. 1929. imenovala Jugoslovanska muslimanska organizacija. Glede narodnega in državnega edinstva pa je še enkrat ponovil vse izjave, ki jih je v tem vprašanju podala tako organizacija JRZ kakor tudi kraljevska vlada sama. Kdor dela, greši ... Svoj odgovor je predsednik vlade zaključil z besedami: Kilor dela, tudi greši. Mi pa sprejmemo vsako dobro mišljeno kritiko. Mi smatramo tudi to interpelacijo za dobro mišljeno kritiko. Vse nasvete bomo z zadovoljstvom poslušali, ker nam bo to \zpodl uda, kako naj delamo, in zato. da v bodoče ne bo več napak, ki zdaj še obstoje. S takšnim delom bomo najnoljše služili Interesom države, za blagor kralja in domovine. Odgovor senatorja Banjanina V imenu interpelantov je nato v dolgem govoru odgovoril na izvajanja pmdteviiika *dade senator Banjanin, ki je podrobno analiziral politiko vlade, orisal stanje v državi in podčrtal naloge senata. Ni zadovoljen 1. Tudi po oanašnjem odgovoru na našo interpelacijo tako je dejal senator Banjanin, se naše stališče do vlade ni prav nič spremenilo. Predsednk vlade sploh ni odgovoril na našo interpelacijo. On je odgovoril samo na to, kar se je siai lo danes objaviti v tisku. Interpelacija je bila vložena že 12. nov. 1. 1.. a šele danes, po več ko Mitih mesecih, razpravljamo o njej. Glas senata se ni smel slišati. 2. Predsednik vlade je rekel, da politični zakoni niso bili sprejeti, ker je bila atmosfera v nar. skupščini taka, da se niso mogli sprejeti. Zakaj je potem v taki atmosferi zahtevala pooblastila, ko je vendar dobro vedel, kakšno jo razpoloženje v državi? Avtoriteta oblasti 3. Avtoriteta naših državnih oblasti je padla tako zelo, da žo to samo po sebi postaja problem " naše državne politike. Kako pa naj se obnovi avtoriteta, ko pa so državne oblasti na terenu brez moči, ker so ostale brez vsakih navodil? Amblemi naše državne suverenosti so v velikem delu naše države uničeni, postavljeni na stran in zavrženi. Odvratne pesmi in gnusni vzkliki, ki žalijo, vse ono, kar bi moralo biti v Jugoslaviji najsvetejše, orijo danes po mnogih krajih Jugoslavije. Govornik je pri tem navedel celo vrsto primerov. Morda boste vprašali, kaj hočemo, ali hočemo morda per-sekucije in represalije. Nič od tega, ampak le čvrsto In odločno preventivno politiko, ki bi visoko dvignila avtoriteto države, ker bi že samo to moglo zadržati vsake poskuse rušenja. Smo demokrati 4. Smo demokrati in želimo, da so vrne demokracija v našo državo. Ne ona, kakršna je bila pred letom 1929, marveč resnična in prava demokracija. To pa se mora zgoditi brez pretresov in brez metežev v državi. Predvsem pa je potreben iskren in globok jugoslovanski patriotizem in apostolska vera v Jugoslavijo. 5. JRZ je ustanovljena protiustavno, ker je sestavljena iz strank, ki po zakonu niso in ne bi smele obstojati. JRZ je tudi danes samo koalicija verskih in plemenskih strank. Za vsakega pa je tudi jasno, da se ta stranka ustvarja od zgoraj. Opozicija v skupščini in izven nje C. Vsak dan vidimo in čujemo, kako aktivni ministri tekmujejo z agitatorji izvenparlamentarne opozicije ,ki uživa pri tej vladi vso svobodo in demokracijo, kdo bo bolj oblatil vse, kar jo bilo storjenega po 6. januarju 1929. Istočasno pa si delajo med seboj komplimente, si zagotavljajo ljubezen in simpatije. Zanašajoč se na simpatije izvenparlamentarne opozicije je vlada vedno bolj ostrila in le danes poostruje odno-šaje s parlamentarno opozicijo. »Slovenec« jo po glasovanju v skupščini 20. oktobra pisal, da je nar. skupščina zbor političnih desperadov. Toda preko noči je spremenil svoje mnenje. Zaradi takega postopanja vlade je zavladala pri enem delu opozicije razdraženost in ta razdraženost se se vedno bolj poostruje. Na pomnjenju strasti v skupščini vlada ni nikdar delala. Jugoslovanska misel 7, Predsednik vlade opozarja jugoslovanske nacionaliste, da nima nihče v tej državi monopola na jugoslovansko misel. Ima popolnoma prav. Nihče pa tudi ne bo bolj srečen kakor jugoslovanski nacionalisti, če bo vse v tej državi jugoslovanskega prepričanja. Toda gospodje naj gredo na teren in naj tam na shodih in v svojem tisku prepovedujejo narodno in državno edinstvo iskreno in odkritosrčno. Pisanje „Slovenca11 8. Senator Banjanin se. je nato še posebej dotaknil pisanju ljubljanskega »Slovenca«, ki širi in brani nacionalno orientacijo v čisto drugem smislu, kakoi to pravijo izjave in program J HZ in vlade. Senator Banja nin je zaključil svoja izvajanja z besedami: Pred nami je resna in težka odgovornost. Naša domovina je v izredno teških prilikah. Kaos je zavladal v našem državnem življenju. Državna politika je brez načrta in orientacije. V tem splošnem metežu pa ima naš visoki dom točno določeno pot in svojo jasno misijo. Senat ne more odobriti ničesar, kar pomeni kolebanje v osnovnih vprašanjih jugoslovanskega nacionalnega unitarizma. To je bil smisel naše interpelacije. Prihodnja seja senata bo v soboto dopoldne. Spopad z orožniki Po uradnem poročilu iz Beograda, je prišlo te dni v zetski banovini do spopada med orožniki in komunisti, ki so hoteli osvoboditi nekega aretiranega tovariša-dijaka. Pri spopadu je bil ubat neki Vido Lekič, ranjena pa sta bila Spiro Lekič in njegova sestra Stanka. Od orožnikov sta bila ranjena, od revolverskih strelov dva orožnika, s topim orožjem pa trije orožniki, med njimi Slovenec Anton Strok. Ranjence so prepeljati v bolnišnico na Cetinje. Težko ra-njenj Spiro Lekič je med tem umri. __________ Zdravnik: »Nervoznost vaše soproge ni nič hudega. S tem lahko doživi sto let!« Soprog: »A jaz, gospod doktor?« Na okna begonije! ioii tako raznovrstnih in lepih cvetlic vidimo na žalost v Ljubljani mnogo manj. kakor po deželi, čeprav spadajo med najkrasne.še n tudi med naj boli hvaležne rastline. Sram nas je bilo. ko smo izvedeli, da je podružnica SVD na Ježioi prekosila ljubljanske prijateljice iti ljubitelje cvetlic z napoved o. d;i avgusta meseca priredi na Ježici razstav"' begonij V sredo zvečer smo pa pri predavanju ljubljanske podružnice SVD spoznali tudi specalista Jožeta Kregarja, ki ima s svojimi prekrasni mi begon jami, poukom 'n predavanji take uspehe po najbližji okoteci Ljubljane, da bomo na razstavi občudoval vse na zanimivejše in najrazličnejše čudeže, ki jih je svetovno vrtnarstvo doseglo pri vzgoji begonij. Vsestransko odličen predavateti je g. Kregar, saj zna s poetičnim' besedam: odkri r vse čare sveiih ljubljenk, obenem pa tudi na Izpovedati prav - vse, kar moraš znati, da boš imel tudi uspeli z. begonijami. V naravi in na barvastih slikali je pokazal vse razkošje oblik in barv teh rož. ko je opisal razne vrste, ki nas razveseljujejo samo z najčudovitejšimi barvami in plemenitimi oblikami listov. Ko nam je tako predočili kraljevske begonije listovke, smo strmeli, kako pridne so drobne cvetnice, ki jih zato Imenujejo setnperfilorens — vedno cvetoče in edine zdrže tudi sončno pripeko. Pravo okritie za polno dvorano so bile pa naposled gomoljne begonije, ki si osvajajo svet s svoj'm bohotnim cvetjem najžlahtnejših oblik, izredne velikosti in vseli odtenkov bele rumene in rdeče barve. Viseče sorte, ki n/h cvetje pada kakor slap raz okna. je 'sider samo omenil. ker pač ni bilo časa. zato je pa izkušeni p reda vaten prav posebno opozarjal, naj kupujejo gomolje begomi pri domačih trgovci li in vrtnarjih, ker v tujini za trojni denar dobimo* sto alii pa cela slabše blago, Brez težav si lahko vsakdo vzg; i.ii vse bogastvo oblik in barv begonij, da bi bi'a tud: Ljubljana lahko po oku h, ki imajo le malo sonca, okrašena z najpohotneišim cvetjem, ki daleč prekaša na ckirh in balkonih sedaj navadne rože. Želimo samo, da bi g. Kregar predaval še večkrat m svoja preprosta navod la md: ob;avil. počiva Jožef — Tu počiva Josi< pina — Tako malo je, kar more človekova ljubezen položiti na vrata smrti — in vendar nas pre» sune, ko srečamo tako toploto v teh odurnih dneh. Zvečer so se Pepčki in Pepco vrnili v mesto, pohiteli v kino, v gledališče ali pa tudi na kozarček vinca ruj nega, da ne bi bilo os ra« močeno pošteno slovensko piv* sko ime. Zdaj je praznik v kraju, I le nebo nam je še vedno naklo* njeno in veleva soncu, da se nam toplo smeje s sinjega svoda. Sezona kolesarjev se je pričela Ljubljana, 20. marca. Bred kratkim smo poročali, kakšne rdkorde so odnesli zagrebški tatovj koles, zdaj pa menda tudi Ijubitianski nočejo zaostajati. Oti srede do .petka so bile prijavljene kar štirli tatvine (koks. Lno, znamke »Durkopp«, je bilo ukradeno v Jelovško vi ulici, drugo, znamke »Lksa«. na Tyrševi cesti, tretje, znamke »Puch«, tudi na Tyrševi cesti, četrto, po iv tako znanilke »Puch«, pa na lJo-Ijansiki cesti. Skupna vrednost ukradenih koles znaša Svet! Jožek* itari možek Ljubijaiia, 20. marca Jožetom in Jožicam je bilo ne* bo lotos posebno naklonjeno. Iz* redno lep pomladanski dan je iz* vabil vse godujoče iz mesta in zgodaj prebujena narava je v zve zi z dobrotami mamice zemlje pomagala poviševati godovno razpoloženje. Dopoldne je bilo po mestu vi* deti vsak hip ljudi, ki so nosili šopke, skrbno zavite v svilen pa* pir. Tu in tam cvetni grmiček v ončku, tu in tam kaj praktič* nega, kaj sladkega za Pepco ali Jožeta. Tudi v cerkvi sv. Jožefa pri oo. jezuitih so praznik cerkvenega patrona obhajali z veliko sloves* nostjo. Svečane službe božje so se udeležili tudi zastopniki obla* sti in številni predstavniki raznih nabožnih organizacij in družb. Naše poročlo bi ne bilo polno, ako ne bi posebej povedali, da so se mnogi spomnili tudi svojih rajnih, ki jim je bil za življenja Marijin ženin izbran za patrona. Na nekaterem grobu j c v sonč* ni dan plapolala utripajoča sveč* ka. In če je človek pogledal na križ, je lahko čital napis: Tukaj 4800 Din Pri tem je še sreča v vsej smoli, da se je zadnji tat skesal in pustil ukradeno kiolo v Tomšičevi ulici, kjer so ga ljudje našli še isto noč. ko je bilo prej zvečer ukradeno. Manjkala je samo električna dinamo' svetilka. Kolo je dobil lastnik že nazaj, za tatovi pa poizveduje policija. — Halo Janez, si že zopet pijan? — Seveda sem, ampak to bo mi-I nulo! Ti si pa neumen — in to pa ostane! MALI OGLASI Bližajo se že Binkošti. Treba pa misliti na birmance in birmanim. Obleka za to svečanost bo seveda taka, da jo bodo birmanci in bir-manke z majhnimi spremembami nosili tudi še po birmi kot pražnjo obleko. Levo je črna volnena oblekica z dolgimi rokavi in pasovno vrvico. Dobro se prilega k njej bel pike ali kvačkan ovratnik. Desno je obleka iz črnega kiokeja ali krepa iz umetne svile s primernim ovratnikom iz bati sta s štirikotnim izrezom in rokavi »pufarčkl«. Birmanec pa nosi temnopiavo obleko z dvema vrstama gumbov Amaterji! azvija - kopira -povečava - strokovno in skrbno Koto Japelj, Maribor, Gosposka 28, iunanja naročila poštno obratno. Telefon 2059 suhe drva, premog in karb°parkete dobite pri l.Pogačnili Bohoričeva ulica 5 Ženitve in možitve ooljših krogov posredujemo najvest-neje Razpošiljamo informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v poštnih znamkah • diskretno. Velika izbira odličnih nar-tij obojega spola. Natočite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3 Hrnnilnekniižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje. Priložite znamko! Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Tel. 38-10 a-m:. '.M::/IjSacaa3HC.^:C ■54-55 ie številk«, katero pokličite pri naro-čevanju svojih /OS©«? v „šžlasu Izdajatelj: Josip Fr. Knaflič. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnurja Franc Jezeršek. ____________________ Vsi v Ljubljani,