Političen list za slovenski narod.
r* mM pnjMUUi «•)]•: Z» oelo leto ^Tedpl&čfto 1& fld*^ Ik pol leta 8 rld., za četrt leu
4 (Id., 1» en meiec 1 gld. 40 kr. V ■dalMistnieiJi prejemku Telji: Za oelo leto 12 fld., i» pol leta ( fld., la četrt leta I rMf M «■ »etec 1 fld. y Ljabljani na dom poeilian velja 1 fld. 30 kr. več na leto.
Potameine številke veljajo 7 kr. ■•rtfinia* prejema •prmvniMvo (adouiiiitracija) in »kipedicija, Semeniške ulic« it. 2, II., 28.
Vasnanll« (huerati) w iprejemajo in veljk triitepaa petit-vnte: 8 kr., ie le tlaka enkrat; 12 kr če le tiska dvakrat; 15 kr., če le tiika trikrat. Pri večtmtnem tiskanji le oena primemo imanjia
Sokopisl le ne vračajo, nefrankovana pisma le ne sprejemajo.
Trednlitvo je v Semeniškili ulicah h. at. 2, L, 17.
Iihaja vaak dan, livcemai nedelje in praznike, ob ',',6. nri popoludne.
^tev. lOO.
7 Ljubljani, v petek {>. maja 1890.
Letnili XVIII.
Državni zbor.
z Dunaja, 8. maja.
Budgetna razprava.
(20. dan.)
Včeraj so bile razun že omenjenih reči rešene še poštne hranilnice, katerih potrebščina znaša 1,267.250 gld. in ravno toliko zaklada. Pri tej točki oglasil se je poslanec Tflrk, obžalujoč, da se pri poštnih hranilnicah rabijo manjši uradniki m da se poštno hranilnih nakaznic v prvi vrsti poslužujejo židje. Opozarja torej ministra, naj bo previden v tem oziru io naj kot vitez nemškega reda, ki je v srednjem veku nazaj potiskal židovske navale, spol-nuje svojo dolžnost in se ustavi sedanjemu vsiljevanju židovstva. Podpredsednik Chlumeckj je posvaril TOrka, da to ne spada k stvari, in ko je Turk ponavljal, kaj je hotel reči, vzel mu je meni nič tebi nič besedo. To se po opravilnem redu nikakor ne d4 opravičevati, in Turk je imel prav, da se je zaradi te sile na konca seje britko pritoževal, rekši, da je poslanec Moscon pri zemljiškem davku govoril o zadržanju delavcev dne 1. maja, da je včeraj Biirenreither razpravljal vse kaj druzega, kakor je stalo na dnevnem redu, ne da bi ju bil predsednik opominjal, njemu pa je odtegnil besedo precej po prrem opominu, menda samo zaradi tega, ker ga je hotel ponižati in osramotiti. Konečno vpraša predsednika, kako more to zediniti z načeli nepristranosti proti vsem strankam in načeli pravičnosti proti vsakemu poslanca posebej?
Baron Chlumeckj se je opravičeval z izgovorom, da zaradi velikega hrupa dostikrat ni mogoče slišati, kaj ta ali oni poslanec govori, da je pa besedo odvzel tudi že svojim lastnim pristašem, če niso govorili k stvari.
Seja je včeraj trajala od desetih do polu šestiV popoldne, na večer pa je bilo še nekaj odsekov^h sej, da pač poslancem ne preostaja dosti prostiga časa.	,
Današnja seja pričela se je ob desetih ^iopoldne z razpravo o državnih železnicah. Izmed levičarjev govoril je Ursin, za njim pa je priSel na vrsto dr. Ferjančič, ki je priporočal iprošnjo svojih notranjskih volilcev za zgradbo žele:inice iz Loke v Divačo. Ker je pri tej priliki ono/enjal tudi voznih tarifov južne železnice, ustavil ga/je podpredsednik, češ, naj ostane pri stvari. Ker s^ pa vsi, ki so ga poslušali, predsedniku ugovarjali/da je pri stvari, pustil ga je izgovoriti, ne da/bi mu bil še dalje segal v besedo. Razun omenjf nih dveh poslancev govorila sta pri tej točki kot Mineralna govornika še Steinvvender za turiško železnico in Oberndorfer, potem zbornica pritrdi dotični> potrebščini v znesku 5,408.240 gld. in zakladi 27.i000 gld.
Pri podpori privatnih železnic je govoril lleils-berg za železnice na Stajar-^kem, Woldfih za železnice na Češkem, potem sMi prišla na vrsto glavna govornika Herbst in Baz'nnella, ki je govoril italijanski. Potrebščina za ta ftamen znaša 700.000 gl., zaklada pa 79.000 gld., troški za v najem dane
železnice znašajo 3390 gld.,, dohodki pa 128.940 gld.
Vse te številke so bile potirjene po nasvetu odse-kovem.	•
Pri državnih želeinicafe oglasil sejedr. Magg, za katerim pride še cela j^rsta govornikov z obeh strani visoke zbornice. Ker ihoče zaradi večerne seje ■fredsednik dnevno sejo skleiniti ob treh popoludne.
ta točka ne bode rešena. Zvečer pride na vrsto dolenjska železnica in še nekatere manj važne reči. Ce pojde vse gladko, je mogoče, da zbornica nada--ljuje državni proračun in danes reši vsaj trgovsko ministerstvo.
Davka oproščeni vinogradi.
Poslancem je bil danes razdeljen vladni načrt zakona, ki obsega določbo, da so od trtne uši poškodovani in vsled uradnega ukaza ali prostovoljno uničeni, potem pa vnovič zasejani vinogradi za deset let davka oproščeni, čez 10 let pa se jim naloži davek po njih ocenitvi kot vinogradi.
Šolnina.
Tudi glede šolnine mi je omenjati neke polajšave. Učni minister je namreč izdal ukaz, naj se zagotovi opro.stitev šolnine prvošolcem že v prvem polletji, če jim v nravnosti profesorji v prvih ^Iveh mesecih priznajo prvi ali drugi najboljši red, in če v obligatnih predmetih napredujejo zadovoljil no. Oproščenje šolnine se za trdno izreče na podlagi spričevala po dovršenem prvem polletji.
Se jedenkrat dwli Trstenjakov po ,,Ljubljanskem Zvonu^^
Gospod vrednik „Ljubljanskega Zvona' se v zadnji številki svojega lista (V. zvezek, stran 319 in 320) zagovarja, da je priobčil od nas ostro grajane besede iz dr. Majaronovega govora v članku, kateregai je prinesel ^Slovenec'' dnš 24. maja v 93. številki pod naslovom: „Duh Trstenjakov po „Ljubljanskem Zvonu"."
' Ondi piše ..Ljubljanski Zvon" med drugim: ^fam se bere tudi stavek: ,Trstenjak je skoro je-■dino le s slovensko inteligenco, zlasti mlajšo, občeval in dopisoval, (ker) ni bil suženj svojega stanu, ker ni iskal dogmatikov, nego resnicoljubnikov in takih, ki so po idealih hrepeneli." Sicer pravi gospod dr. Majaron v popravku, katerega je poslal »Slovencu" in na katerega je opozoril tudi nas, da ni govoril teh besed, — toda vrednik naš ni mogel tega vedeti, ker ga, kakor rečeno, ni bilo pri slavnosti. Naravno je tudi, da naš poročevalec govora ni navajal dobesedno, ampak da je brez prave zveze navedel samo najmarkantnejše besede, ki so dobile tako morebiti drugačen pomen, nego jim ga je dal govornik. Toda kdor mirno, razsodno in razborito bera dotične vrstice, najde v njih, — vsaj na vrednika so naredile ta vtisek, — da je hotel govornik reči: »Trstenjak ui bil nobeden stenolom (»aries") radikalne stranke med duhovniki; hodil jo svojo zlato srednjo pot („Juste milieu" se je podpisaval večkrat sam), zatorej je rad občeval tudi s posvetnimi književniki. Trstenjak pri posvetnem razum-ništvu ni iskal momentov, ki jo ločijo od duhovnikov, ampak momentov, ki jo družijo ž njo."
Vrednik je dr. Majaronovim besedam dajal takšen pomen, zatorej jih je natisnil »bona fide"."
Prvo, kar le mimogrede omenimo, je, da gosp. vrednik v svojem zagovoru ne navaja popolnoma dobesedno poročila »Ljubljanskega Zvona". Zgoraj tiskan ker, tiskan v oklepih in z debelejimi črkami, je v predstoječem zagovoru izpuščen. Radi pripišemo to naglici, s katero je pisal. V tako kočljivem slučaji že kaže stvar dvaKrat pogledati. — Da, OHodepolni ker, ko bi tega ne bilo, bila bi stvar nekoliko milejša; pa le nekoliko!
A pustimo to. Gosp. vrednik natt pndi nato Svoj komentar navedenih dr. Majaronovih besed. Kakšen pa je ta komentar? Ali ovi^že le jednega naših sklepov? Ali nam dokaže le, v jednem slučaji nelogičnost našega izvajanja? Ke ovrže nam naše razlage z nikakimi protidokaz^, in dokler nam ne dokaže, da se iz prepornib besed ne morejo izvajati vsi naši sklepi, dotlej naj pridrži Mefistove besede le z4-se. Gosp. dr. Majaron sam se je ustrašil T »Ljubljanskem Zvonu" natisnenih besed, ter se izjavil, da jih ni govoril. In — g. vrednik »Ljubljanskega Zvoua" ima poguma dovolj, io dalje je zagovarjati.
Mi smo gosp. vredniku prav iz srca hvaležni, da Dam je podal svojo razlago, ker ga moremo sedaj z njegovo lastno razlago prepričati, kako logično in opravičeno je bilo naše izvajanje, in da nismo gosp. govorniku ničesar po krivem podtikali.
Gosp. vrednik je bral mirno, razsodno in razborito dotične vrstice. In glejte čudo! Dospel je skoro do prav takega pomena, kakor mi, dasi si je na vso moč prizadeval, kolikor mogoče sebi ugodno tolmačiti. Šel je nad nas z namenom, nas pobijati; a nehote nas je moral zagovarjati. Zato nam je pa skoro bridko pri srcu, da moramo njegov komentar jako nesrečen imenovati. Brez ozira ua interpreta-tivoa pravila suče besede, kakor meni, da bi mu utegnile bolje služiti. S takim razlaganjem se da v besedah najti tudi popolno nasprotno temu, kar govore. Oboje, tekst in razlago, ima čitatelj pred seboj, zato nas lahko kontroluje in sodi.
Evo Vam dokaz! »Zvonov" tekst: »Trstenjak je skoro jedino le s slovensko inteligenco, zlasti mlajšo, občeval in dopisoval." — Razlaga »Zvonova": »Trstenjak je rad občeval tudi s posvetnimi književniki." (Slovenska inteligenca = posvetni književniki.) In zakaj je tako ravnal? Tekst: »Ker ni bil suženj svojega stanu." Razlaga: »Trstenjak ni bil noben stenolom (»aries") radikalne stranke med duhovniki; hodil je svojo zlato srednjo pot." (Sužnji svojega [duhovskega] stanii = stenolomi radikalne stranke med duhovniki.) Nadaljni vzrok: Tekst: »Ker ni iskal dogmatikov." Razlaga: »Ker pri posvetnem razumništva ni iskal momentov, ki jo ločijo od duhovnikov." (Dogmatiki — momenti, ki ločijo od duhovnikov.) Ampak iskal je: Tekst: »nego resnicoljubnikov in takih, ki so po idealih hrepeneli." Razlaga: »ampak momentov, ki jo družijo ž njo." (Resnicoljubniki in po idealih hrepeneči, jedni in drugi nasprotni dogmatikom = momenti, ki naj bi družili duhovnike z »razumniki"!) Kaj ne da, klasičen komentar!
Po tej razlagi, v tem pomenu je g. vrednik z mirno vestjo »bona fide" natisnil dr. Majaronove besede.
Tedaj tndi g. vrednik »Ljubljanskega Zvona" duhovnikov ne šteje med »slovensko inteligenco"; tudi pri njem uživajo le posvetni književniki to milost. In Trstenjak najde pri njem menda izjemoma to milost, ker ni bil suženj svojega stanu, ker ni bil stenolom radikalne stranke. In kako bi bilo tudi mogoče drugače, če še privza-memo naslednje besede, ki pojasnjujejo, zakaj ni bil suženj svojega stanu. Ker ni iskal dogmatikov == radikalcev = proti-resnicoljubnikov.
Torej dogmatika proti resnici; dogme nasprotne resnici. In te dogmo so po »Zvonovi" lagi momenti, ki ločijo posvetno razumništvo od
duhovnikov, ki ločijo duhovnike dogmatike od resnieoijttbnikoT in takih, ki po idealih hre-pene.
Tu bi pač vprašali: Ali v4 g. vrednik, kaj so dogme? Ah ve, da so dogme od Boga samega razodete resnice? Dogme so torej pojavi abso-lutne inteligence, pojavi razuma božjega samega. In ti pojavi nikakor ne ovirajo človeškega razuma v njegovem vzletu, ampak ga dvigajo višje in višje; niso ma nasprotni, ampak mu dajo večjo moč in gotovost, ter ga vodijo do spoznanja, do katerega bi iz svoje moči in zgolj po svoji moči ne mogel dospeti.
Tako strinjajo dogme, hranjene v sv. cerkvi, hranjene od dogmatikov, v sebi najvišjo inteligenco, inteligenco, razum absolutne resnice, Boga samega. In možje, ki se pečajo največ z absolutno resnico, z najvišjo inteligenco, najvišjim razumništvom, ti možje pri Vas ne zaslužijo imena razumniki? Ti možje so Vam nasprotniki .resnicoljubnikov? In dalje! Kje imate višje, nedosež-ne^i^e ideale, kot so ideali sv. vere, do katerih nas vodijo^dogmatiki, duhovniki? Imenujte nam vendar ideal, ki Abi se mogel le od daleč meriti z najvišjim idealom dogjnatikov, ki je Bog sam. Da, če smo že tako daleč, Jj;akor nam pove gosp. Leveč v svoji razlagi, da dogm'« ločijo posvetno razumništvo od duhovnikov, tedaj to zares prepad med nami in Vami, ki se ne d4 izpajniti. Ali se pa možje s takimi načeli morejo še inj^nuvati katoličani, in je li delovanje po takih načelih^ v blaginjo našemu katoliškemu narodu, to je drugo -.vprašanje.
To naj bi bila tedaj načela>.^ki so vodila tudi rajnega Trstenjaka? On torej ni \imel toliko poguma, da bi bil tudi nasproti .posve^jiemu razum-ništvu" zastopal ona načela in ideale, kv. mu niso bih ž njim skupni, žrtvoval je načela svo)sa = dogme;{== .momente, ki ločijo", ter je p6X stal .resnicolj ubnik", da je mogel občevati s '' .slovensko iteligenco" I Ali menite g. vrednik, da je to možato, značajno, zarad ljubega miru zatajiti ali vsaj zamolčati svoja verska = dogmatična načela? Ali se s tem tudi slavi Trstenjakov spomin? Spomin onega moža, ki je najbolj čislal tibte, .ki so imeli vedno pogum, resnico povedati!"
S svojo razlago, ki ugaja g. vredniku, nam je pa še nekaj druzega povedal. Prepričal nas je, da ima .Ljubljanski Zvon" načela, ki so bistveno različna od onih, katera imajo duhovniki-dogmatiki. Sicer to nam ni nič novega, toda nekaj je v tej izjavi, čemur moramo odločno ugovarjati. Momentov, načel, nazorov, ki bi ločili verno, katoliško .posvetno razumništvo" od duhovnikov, ne poznamo, ker jih ni. Ta ločilna, razdružujoča načela niso načela katoličanov, ampak načela liberalcev. Pravi katoliki, bodi-si .posvetni razumniki" ali duhovniki, poznajo le ena in ista načela. Nam vsem veljajo isti nespremenljivi verski in nravni zakoni, kakor jih je Bog razodel in kakor jih sv. cerkev po pooblaščenji in poslanji božjem — torej auktorita-tivno — uči. In zato prav britko obžalujemo, da je za katoličane pisani .Ljubljanski Zvon" že tolikrat zašel iz edino prave poti, ker se ni držal ve-kovitih versko-nravnih načel krščanskih.
Gosp. Leveč bi bil rad vrednik .Ljubljanskega Zvona", dalje c. kr. profesor in c. kr. okrajni šolski nadzornik — vse ob jednem. Pa kako? Tako, da kar prinaša njegov .Zvon", za to naj ne gosp. Leveč kot profesor in za vse to naj ne ve on kot šolski nadzornik. Od tod po njegovih mislih dosledno, v istini pa jako naivno vprašanje: .Kako pa more vrednik .Ljubljanskega Zvona" odgovoren biti za to, kar je govoril ali kar ni govoril g. dr. Majaron?" — Ne, g. vrednik, za to Vas nismo odgovornega delali, kar je govoril g. dr. Majaron, pač pa za to; kar ste v svoj li.st brez opazke sprejeli. — Tega nam vendar g. Leveč ne bode tajil, da je on — kar je čitati na koncu vsacega zvezka — odgovorni vrednik .Ljubljanskega Zvona". Zato že smemo prositi, da se nam dovoli, odgovornemu vredniku oponašati, kar ne gre. A tukaj mi ne mislimo le na ono njegovo lastnost, vsled katere bi se moral v gotovih slučajih zagovarjati pred sodiščem ali porotniki, ampak mi umemo pod .odgovornim vredništvom" ono lastnost, vsled katere je odgovoren za vse, kar sprejme v svoj list, odgovoren pred naj višjim sodiščem, najvišjo instanco, pred Bogom samim. In ostro odgovornost ima v prvi vrsti gled^ načel, katera širi v svojem listu med narod.
če se pomisli, koliko pogubnega je spravil ,Ljubljanski Zvon" že med'narod (opomnimo naj le na nekatere Trdinove .bajke'), d4 se to pač težko strniti z načeli, katera vodijo vrednika tega lista kot c. kr. okr. šolskega nadzornika pri njegovem uradnem poslovanji. Ni mogoče imeti druga načela, drogo vero in vest kot nadzornik in zopet drugo vero in vest kot vrednik .Ljubljanskega Zvona". In kako bi bilo tndi to mogoče? Kako bi mogel imeti drnga načela pri uradovanji in druga — ceI6 nasprotna pri vrejevanji lista? Tako ravnanje bi moralo storiti list breznačeln. Ah bi morda gospodu urednika to ugajalo ? — Zato mu svetujemo, naj načela, katera mora zastopati kot c. kr. šolski nadzornik za .nravno-versko" vzgojo mladine, zastopa tudi z isto vnemo v .Ljublj. Zvonu", katerega vrejaje. Eer, če pa ob jednem po svoji trditvi skrbi za .versko-nravno" vzgojo šolske mladine, z druge strani in v isti sapi pa v svojem .Zvonu* pusti spodkopavati verski čut in versko nravnost narodovo; če pri svojem uradnem poslovanji spoštuje duhovščino in skrbi celo za njen ugled, v svojem listu pa jo pusti blatiti, tedaj bi morali reči, da se tu naša logika neha in bi morali tudi mi g. vrednika z vso spoštljivostjo vprašati: kje je vendar poslušal svoj .collegium logicum" ?
Zaslug svojih iz nadzorniškega poslovanja gospodu ni bilo treba naštevati, saj so večinoma zabeležene v zapisnikih. Tudi to ne spada ad rem. Mi nismo na njegovem dosedanjem poslovanji v našem članku niti pičice grajali, pač pa smo ga resno, jasno in odločno opozorili na to, v kake zadrege utegne priti kot šolski nadzornik pri svojem uradnem poslovanji, če kot vrednik sprejema stvari, ki neopravičeno napadajo in grdijo .duhovski stan.
.Brezverskih učiteljev", pravi, da pri svojem uradnem poslovanji ni našel nikjer.
Ko bi bili pač vsi c. kr. okr. šolski nadzorniki tako srečni, da bi mogli isto reči! A žal, da ta iSrditev ni utemeljena. Tega nas prepriča g. Leveč sai^ precej v nastopni vrstici, ko piše, kako se je pod njegovim nadzorstvom godilo „učiteljem, ki so se ostentatfFuo ogibali nedeljske maše". Zdi se nam, da v teh gg. učiteljih pač ni preveč kipelo versko prepričanje in če niso bili formalni brezverci, bili so vsaj dejanjski.
Konečno pa tudi odločno protestujemo proti trditvi g. Levca, .da smo .denuncirali' njegovo uradno poslovanje" ker o njegovem dosedanjem uradovanji še zinili nismo. Ce ga pa opozorimo, v kake zadrege utegne priti pri stališču, katero zavzema v svojem listu, to vendar ni denunciranje njegovega bodočega uradnega poslovanja in bi smeli prej hvalo nego grajo pričakovati. Ne, nam ne gre za denunciranje, ampak za načela, in ne t ustrašimo se povedati resnice nikomur, naj bode vrednik .Ljubljanskega Zvona" ali pa c. kr. okrajni šiolski nadzornik, ako vidimo, da s te ali one strani p^eti našemu narodu kaka nevarnost. Zato Vas prosimo, gosp. vrednik, da vrejujete svoj .Zvon" po istih načelih, ki Vas vodijo pri okrajnem šolskem nadzorstvu.
Mislimo pa, da s svojim člankom nismo štorih nikomur nikake krivice, torej ne vidimo potrebe, da jo popravljamo. Pač pa ostanemo tudi po zadnji Vaši izjavi pri trditvi, da se je zgodila krivica Trstenjakovemu spominu.
Govor poslanca dr. Gregorca
v državnem zboru dne 17. aprila.
(Konec.)
Narodna ljudska šola, katero bi posamični narodi sami upravljah, morala bi biti pri nas vsekako krščanska in katoliška; kajti narodi avstrijski so večinoma še zmerom krščanski in katoliški in bodo tudi ostali. S samoupravnimi organi posamičnih narodov bi se zastopniki cerkve mnogo ložje sporazumeli, kakor s sedanjimi politiškimi organi.
Narodna samouprava je utemeljeca v XIX. članu in je prav za prav izvršitev njegova v pravem smislu. Razdelite narode v narodnih in jezikovnih vprašanjih, odkažite vsakemu samemu varstvo narodnih pravic svojih, prepovejte slednjemu narodu posegati v pravice druzega naroda 1 S tem bo narodnemu boju odbita ost, mir bo zavladal, in to bode tem večje vrednosti, ker se bode olajšalo tudi sporazumenje s cerkvijo v šolskih zadevah.
Moje prepričanje je, da se dragače ne dd doseči narodni mir v Avstriji, da se član XIX. izvede s državnim zakonom.
Z uvedenjem narodne samouprave napravili bi se narodni upravni okoliši. Začetek za to se je že storil na Češkem s spravo; kajti nemška manjšina dobi ondu v deželnem šolskem svetu in v deželnem kulturnem svetu nemške oddelke, pri deželnem nad-sodišči petnajst svetniških mest in svoj disciplinarni senat, potem narodno omejene sodne in upravne okraje, sploh z jedno besedo svoj lastni upravni okoliš.
Kar se na češkem začenja, prizadevali smo si mi Slovenci doseči že pred Štiridesetimi leti, namreč slovenski upravni okoliš, kateri bi obsegal slovenske kraje Koroškega, Štajarskega, nadalje Kranjsko in Primorje. Naprava tacega upravnega okoliša bi pa delala mnogo manj težav, kakor narodna razdehtev sodnih in upravnih okrajev na Češkem. Tako se razprostira slovenski okrožnosodniški okoliš Celje na Štajarskem z okrajnimi glavarstvi, ki so v njem prav do slovansko-nemške meje, in na Koroškem bi bilo treba le nekaj poprav.
V slovenskem upravnem okoliši stanujoče drugo-jezične narodnosti bi pa našle v državnem zakonu, kateri mora izvesti član XIX., primerno varstvo za narodnost svojo in jezik.
Mi Slovenci si moramo sedaj prizadevati, da dosežemo tak upravni okoliš, kajti vlada noče, ne more aH ne sme nam pomagati. Mi sami si pa tudi ne moremo pomagati, kajti razdeljenj smo v osem upravnih okolišev, le na Kranjskem smo nekaj let sem v nekaj znatnejšem položaji; sicer smo povsod v manjšini in zatirani. V Trstu, Celovci in Gradci nas nečejo razumeti in nimajo usmiljenja za nas, temveč le preziranje, zatiranje in pritiskanje. (Prav res je! na desnici.) Nasprotniki nam narekujejo deželne naklade, gospodarijo z našo šolo in jo zlorabijo, preganjajo naše učitelje, profesorje in duhovnike, če ostanejo dovolj značajni in se ne sramujejo svoje slovenske matere. Pri sedanji deželni samoupravi plačujemo deželne doklade in s tem lastno raznarodenje, torej zapoveduje nam že spoštovanje do samih sebe, nagon za ohranjenje svojega obstanka, da delamo na to, da se izvede član XIX. in napravi slovenski, oziroma južno-slovanski upravni okoliš.
Kako bi bil tak upravni okoliš tudi v interesu države, za to imam nepristranskega svedoka, namreč vojaški strokovni hst .Reichsvvehr", kateri na Dunaji izhaja.
Ta list je priporočal v uvodnem članku ob upokojenji barona Depretisa, da bi poslali generala v Trst za namestnika; da bi odpravil tamošnje žalostne razmere in bi krotil iredento, katere predrznost se je posebno zadnja leta povekšala. Svoje dni imeli so Italijane za kulturonosce Slovanom in so jim dali vsled tega gospodstvo nad njimi. Kmalu so se pa pokazale žalostne prikazni: Odkrila se je ire-dentfcka agitacija, iz katere so potem italijanski poslanec in tovariši v italijanskem parlamentu izvajah .pravico Italije do Trsta in Primorskega. List pravi, da se mora temu odpomoči, kakor se je to zgodilo obV svojem času v Dalmaciji. Tudi ondi je gospodoval ^italijanski element, posledica temu je bila, da so v ^^nih letih 1859. in 1866. bili v vehkih skrbeh radN prihodnosti Dalmacije. In poslali so generala Rodi(^ v Zader. Ta se je opiral na brezdvomno zakonito hrViatsko večino in kmalu so se razmere predrugačile. ^^anes nikaka italijanska iredenta ne misli, da bi ^ndu oživila aspiracije Garibaldijeve 1859. I. Priporoma se torej dalmatinski recept porabiti za Trst in Primorsko in postaviti večino slovansko v njene pl-avice in dati jej dostojen položaj. List vpraša: .Kdo .sostavlja v Trstu in Primorji zanesljiv element, ko\bi prišlo do kakih spletek?" In taisti list odgovarja k .Mi v^mo, da bodo Slovenci vedno ostali vdani, mjti nikamor ne morejo težiti in morajo ostati v .^.vstriji, kjer se primeroma še najbolje počutijo. Liit sklepa svojo opombo s tem, da pravi: .Odločno \izražamo svoje mnenje, ker imamo le državni intekes pred očmi in puščamo na strani vsa politiška inknarodna vprašanja."
Tako piše vojaški Ltrokovni list. Temu listu se zdi pritiskanje jugoslovlnskega naroda politično-ne-modro in zahteva premfcmbo sistema, namreč, da bi se merodajni krogi opirlali na slovansko večino in vse to v državnem inteifesu.
To se hoče reči: Avstrija dobi s tem živ n4-sip proti italijanski ired<9nti. Jasno pa je, da bi ta jez se okrepil v živo trdajavo, če bi Hrvate, Slovence primorske s Slovenci koroškimi, štajarskimi in kranjskimi zjedinili jr jeden upravni okoliš. Po*

tem bi aspiracije italijanske iredente izgubile vsak pomen in Avstrija bi imela v teh krajih mir.
Tako vaino je torej vprašanje slovenskega upravnega okoliša. E tema naj navedem le še jeden moment.
Reklo se je, da je češka sprava deflnitivno pokazala češko državno pravo. Tema pa ugovarjajo konservativni in liberalni Cehi vsekako radi tega, ker se nočejo odreči upanja, da bi vendar spravili v veljavo svoje državno pravo.
Jnžni Slovani bodo prvi, ki bodo čestitali na tem, pa le, če se bode član XIX. izvel v pravnem smislu in če se bode državno pravo raztegnilo čez vse dežele češke krone; kajti le potem bomo videli, da se je osnoval na severa mogočen živ jez proti željam onih, ki so 1. 1866. umeli tako laskavo govoriti o kraljevini češki pri politiki, ki je nameravala zasaditi meč Avstriji v srce. Mi bi se morali tega tem bolj veseliti, ker mi avstrijski južni Slovani tudi želimo osnovati podobno trdnjavo v interesa cele države. Pogoji za to so že podeljeni; kajti Srbi imajo že vsled cesarskih privilegijev, katere jim je dal cesar Leopold, svojo narodno samoupravo. Hrvatje imajo svoje državno pravo, s katerim so v državopravni zvezi z deželami, v katerih bivajo Slovenci in sicer vsled pragmatične sankcije, katero je sprejel hrvatski deželni zbor 1712. 1., torej osem let prej, kakor ogerski. V slovesni državni pogodbi je izrečeno, da je oni dedič Habsburškega rodu priznan za legitimnega kralja Hrvaškega, Dalmacije in Slavonije, kateri je ob tistem času gospod dežel Štajarske, Koroške in Kranjske. Prebivalstvo Bosne in Hercegovine je tudi izključno srbsko-brvatsko in njegovo združenje bi bilo le vprašanje časa. Pogoji za jugoslovansko upravno skupino so torej. S tem bi pa bil storjen začetek za narodno spravo na Ogerskem, zadeva, katera je vedno naj-nejša; kajti odnošaji, pri katerih 2 V» milijona Slovakov in Rusinov, 3 m lijone Rumunov nema v državnem zboru nobenegt zastopnika, razmere, pri katerih se misli, da so Nemci in Madjari v svojem sovraštvu do Slovanov najsposobnejši za upravo Bosne in Hercegovine, niso le na svojem mestu, temveč pri sedaujih razmerah naravnost nevarni.
Dokazal sem, da je sprava, kakeršna se je izvršila na češkem, ne le za to deželo, temveč potrebna za vse druge dežele avstrijske države. Meni se zdi ona resolucija, katero je sklenil nedavno klub desnega centruma, jako času primerna iu primerna položaju. Ta resolucija meri na to, da je pričakovati, da bode vlada tudi v drngih deželah ustregla opravičenim željam in terjatvam, kakor hitro bo mogoče, in jih dovedla do vspešne rešitve.
Konečno omeniti hočem dunajske brzojavke, katera je tiskana v »Grazer Tagesposti". Kakor je razvidno iz nje, imel je gospod poslanec Steinvven-der v nemškem društva na Dunaji govor o češki spravi in se je o njej toli nepovoljno izrazil, da je rekel: Češki narod se trajno ne bode držal; sprava z Nemci bode ovirala spojenje ž njimi. Potem se je sklenila resolucija, v kateri se preti vladi, da se bodo vsi Nemci najhujše ustavljali, ko bi se spravna akcija, ki se je začela na Češkem, hotela raztegniti na Moravsko, Šlezijo, Koroško, Štajarsko, to se pravi, da se morajo v onih deželah ponemčiti vsi tamošnji Slovani in da mora vlada trpeti in dopuščati, da se narodno popolnoma uničijo
Omenjajoč te nemško-narodne vojne napovedi 20 milijonov avstrijskih Slovanov, trdim, da germa-nizovanje nenemških državljanov v Avstriji nasprotuje kar najbolj sedanji nalogi te države. Naloga Avstriji ni, napraviti iz sebe drago Nemčijo. Odkar se je Avstrija izključila iz Nemčije, ni ga več vzroka, 8 katerim bi mogli opravičevati germanizacijo pri nas. čim bolj se bode germanizovala, tem večja bode nevarnost, da Avstrijo pruska Vsenemčija požre.
Avstrija ue more torej imeti poklica, kopati grobove in zagrebsti vanje 20 milijonov Slovanov, vrlih, vdanih, požrtvovalnih državljanov; Avstrija ne more imeti poklica pogrebnika Slovanov; nad polovico Avsidje je slovanske, četrtina nemške, drugi deli 80 pa madjarski, rumf.nski, italijanski itd.
Naša država ui popol.joma niti slovanska niti nemška in jej ni treba biti niti čisto slovanska niti iisto nemška. Jedno pa je potrebno: Avstrija naj bode pravična vsem narodom, (Tako je I na desnici.) da bodo vsi zadovoljni. Posebno ima vlada sveto dolžnost, da se upira narodnemu prepiru, kolikor je v njeni moči in da osvobodi sedaj tako mnogo-kratno vezane moči narodov za duševne, kulturne
in gospodarske naloge; potem se bodo narodi zopet oddahnili, okrepili in potem bodo dobili popolno veljavo v istini eesarske, v istini avstrijske besede našega cesarja in gospoda: Viribns nnitis — z zjedi-njenimi močmi! (Pohvala na desnici.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 9. maja. Kotramte deiele.
Program Mladočehov. 7 mladočeškem listu priobčen je bil te dni članek s tvrdko, katere se poslužuje poslanec Spindler. Članek razvija mladočeški program. Po tem članku bi prostomisleča češka stranka, ki bi dobila v svoje roke vodstvo češkega naroda, izvedla prvotni program Staročehov in pri tem opažala oportunistiško taktiko. Kar se ne bi moglo naenkrat doseči, skušala bi dobiti polagoma. — Stara politika naj se naredi torej iz novih mož. Oni, ki so zdaj, kakor tigri, divji in besneči, postati hočejo krotki in pohlevni, kakor jagnjeta, kadar bi zasedh mesto staročeške stranke. Duhovi, kateri so bili tako razburjeni nad »drobtinicami" dr. Biegra, nameravajo tudi kakor drobtinice to vzeti, kar se ne more v celoti dobiti. Program Mladočehov kaže povsem, da nameravajo dobiti mesto Staročehov. To je pač predrzen glas: Umakni se, da se jaz vsedem.
Poljski klub je sklenil v predvčerajšnji seji, da bo glasoval za vladni predlog o tarifih na državnih železnicah in podal vse izpremembe, katere 80 sprožili udje omenjenega kluba, v obliki resolucij. Zmoter vseh teh izprememb je baje želja, da bi se razširil promet.
Nadškof salcburški. Kakor se poroča iz Salcburga, vršila se bode dne 20. maja v tamošnji stolni cerkvi v kapelici sv. Ruperta volitev novega kneza-nadškofa na mesto letos umršega kneza-nad-škofa dr. P]derja. V prvi vrsti sta zaznamovana kandidata: namestni škof salcburški, Ivan Haller, ki ima 66 let in stolni kapitular dr. Ivan Bapt. Katschthaler, imajoč 59 let.
Tnai^e driare.
Srbija. »N. F. P." prinaša naslednji Pašičev govor o položaji srbske politike: Vsekako so me sijajno in preprijazno sprejeli v Peterburgu. To je dalo povod vsakovrstnim vestem po časnikih. Radikalna srbska stranka je pred vsem narodna stranka. Od Rusije zahtevamo isto, kar od Avstrije. Naša politika proti Rusiji je ista, kakor proti Avstriji. Pri obeh imenovanih državah iščemo dobrohotnosti za naše mlado kraljestvo. Ce hoče spoznati grof Kalnokj našo skrivno politiko z Rusijo, preišče naj samo dotične arhive. Mi nismo nič bolj Rusi, kakor Avstrijci, ker smo in hočemo ostati pred vsem Srbi. Naša narodnost, naša slavna preteklost dajati nam poroštvo, da bo lepa prihodnost naša. Avstrija nima na tem nič škode, če bi Srbija cvetela v po-litiškem in gospodarstvenem oziru. Narobe ne nahaja Srbiji prijazna avstrijska politika pri nas nobenih nasprotnikov. Grof Kalnokj ne bode našel pri nas nikake opozicije. Mi le želimo, da bi se dunajska vlada prosto gibala in ne obotavljala pospeševati razvoja balkanskih držav po Kalnokjjevem programu. Avstrija stori lahko mnogo v tem zmislu za Srbijo.
Nemčija. Kakor se poroča iz Berolina, je predsednik nemškemu državnemu zboru Lewetzow, grof Ballestrem prvi, Baumbach drugi podpredsednik. Predsednik je govoril z veliko navdušenostjo o prevelikih zaslugah kneza Bismarcka. — Dne 7. t. m. je imela pruska gospodska zbornica svojo sejo. Caprivi je rekel, da hočeta en in gospodska zbornica stati na tleh tradicijonalne ljubezni do Prusije in cesarske rodovine. Pfuel je zahvalil kneza Bismarcka, da je vedno pospeševal gospodarstvo. Hohen-thal je poudarjal, da naj se nadomesti socijalistiški zakon, ki poteče s 1. dnem oktobra. Kakor poroča »Berliner Tagblatt", namerava nemška prostomisleča stranka predložiti v državnem zboru naslednje predloge: Interpelacijo o nadaljni potrebi potnih listov ob alzacijsko-lotaringijski meji; interpelacijo o kazni radi politiških prestopkov zatoženih oseb; resolucijo, da se osnuje sodišče, katero bode razsojevalo prepire v carinskih zadevah.
Italija. Pri posvetovanji krivičnega zakona o pobožnih ustanovah je propal Crispi popolnoma. Stodevetinšestdeset senatorjev se je vdeležilo imenovanega posvetovanja, da bi glasovali o določbi predloga glede na preosnovo ustanov, po katerem bi imela vlada pravico, vzeti v posest premoženje v dobrodelne namene odločenih ustanov, ter odločiti jih za občinske blagajnice. Senatni odsek ni odobraval te določbe ter jo odstranil. Kako je na to vzrastel vročekrvni Crispi, lahko si mislimo. Rekel je mej drugim: Ce bo glasovanje neugodno izpalo, apeloval bode na deželo, to je, razpustil bode zbornico. Vkljub temu zavrgli so senatorji dotično vla-dino zahtevo s 93 proti 76 glasovom. In vendar si Crispi ni upal razpustiti zbornic. — Naj bode tema že tako ali tako, očividno ja vendarle, da so dnevi Crispijeve vlade sešteti. Opozicija proti njegovi nepopularni politiki raste že tudi med njegovimi pristaši. Odkar je izstopil knez Bismarck iz nemške
državne službe, msjo se tla pod Crispijem od dn4 do dn^ bolj. Čas je, da bi se njegovo mesto nadomestilo z možšm boljših načel, kakor je Crispi, ki je že toliko krivic prizadejal sv. cerkvi, kakor tudi posameznim sosednjim državam.
Dnevne novice.
(Delenjska železnica.) Z Dunaja se nam danes brzojavno javlja: »Sinoči ob 10. uri je državni zbor brez ugovora potrdil postavni načrt o graditvi dolenjske železnice in postavo o pristojbinah pogodb pri pogozdovanji Krasa." — Dotično poročilo železničnega odseka priobčimo jutri.
(Pogozdovanje Krasa.) V sinočnji večerni seji je državni zbor brez ugovora potrdil postavni načrt, po katerem bodo vse pogodbe in druge listine, tikajoče se pogozdovanja Krasa, proste pristojbin.
(Poročila) se bode jutri predpoldnem v frančiškanski cerkvi gspdč OlgaŠuman, hči tukajšnjega gosp. gimnazijskega ravnatelja, z gosp. Romanom Niche-tom, c. in kr. poročnikom 17. pešpolka.
(Iz Trbovelj) se poroča, da so vojaki zapustili Trbovlje in Hrastnik. Delavci so mirni. Namesto vojakov je došlo v Trbovlje 45 orožnikov.
(Umrla) je na Krumperku soproga graščaka barona Rechbacha, rojena Apfaltrern-ova, v 24. letu svoje starosti. Pogreb bode jutri ob 10. uri dopoldne v Dobu.
(Utonil) je, kakor se nam poroča iz Košane dne 6. t. m. štiriindvajsetletni mladenič Josip Sever iz Dol. Košane. Pal je namreč v več sežnjev globok reservoir na ležeški železnični postaji. Nesrečnež je nesel s svojim tovarišem po ozki stezi mimo reser-voira težko vrečo cementa; po naključji zadene ob zid in vreča zdravega mladeniča pahne v mrzli grob. Minolo jesen je prišel v veselje starišev od vojakov na odpust, a sedaj vzela jim ga je smrt.
(Oblak ntrgal) se je minolo nedeljo proti večeru pri sv. Iliji blizu Velenja. Pišejo nam, da je hlišč škodo provzročil večinoma po vinogradih, odkoder je splavil zdatno zemlje, prsti.
(Glede »nganjke" nad Klancem) se nam zvečer 7. t. m. piše: Kako da je znana človeška glava prišla blizu poslopja tik ceste pod gozdom ob rebru hriba, tega še danes nismo mogli zvedeti. Isto našli so v ponedeljek zjutraj. Trup iskali so do večera, potem včeraj ves mili dan in danes dopoldne. Nikjer niso mo li zaslediti ničesar. Povpraševanje po hišah tudi nima nobenega vspeha. Tukajšnje dobro ljudstvo sploh sodi, da je siromak-berač kje pod vedrim nebom umrl naravne, če tudi nagle smrti, in da je v tem obziru izključeno vsako hudodelstvo, vsaj v občini, ker v širnej občini ne poznamo človeka za kakoršno si bodi zločinstvo sposobnega. In sam Bog znaj, odkod li je starčekovo glavo prinesla menda kaka živad, zver ali ptica. Za pazljivega spremljevalca - bralca naj omenim neznatno opombico, kar sem zvedel danes: Orožnik se predvčeraj ni peljal, — kakor sem čul, — v Celje, ampak po tovariša v Vojnik. Konečno še to: Dokler čas kaj gotovega ali vsaj kaj novega ne obelodani, za dotlje sklenem nocoj poročila gled^ nerazumljive nam uganjke.
(Volilni shod v Globokem.) Na dan 27. aprila je deželni poslanec za brežiški okraj, c. kr. sveto* valeč Jerman sklical shod svojih volilcev. Zbralo se je nad 150 posestnikov in obč. svetovalcev. Gosp. poslanec je v dolgem govoru razložil vse važniše sklepe dež. zbora. V gmotnem ozira so slovenski poslanci dosegli pripomoč proti trtni uši, vravnavo Drave in hiralnico v Vojniku. Zborovalci so izrekli soglasno zahvalo in željo, da bi g. Jerman zopet prevzel mandat. — V nedeljo dne 18. maja ob V, 4. uri popoldne bode shod na Planini.
(Slovensko del. pevsko drnStvo »Slavec'') na znanja svojim članom in prijateljem društva, da je oskrbel sv. mašo na Rožniku, in sicer prihodnjo nedeljo dn^ 11. t. m. ob '/i S- zjutraj. Pel bode oddelek pevskega zbora Nedvedovo »K tebi srca povzdignimo".
(Akademično društvo »Triglav") v Gradci je imelo v torek dn^ 6. maja svoje drugo redno zborovanje v gostilni »pri zlatem konju". Zborovanje je bilo jako živahno. Na dnevnem reda je bilo razun poročila tajnikovega in poročila preglednikov tudi poročilo odbora »ad hoc" radi slavnosti blago-slovljenja naše zastave. Temo je sledila kritika zadnjega predavanja in sicer slovnični del. Med zborovanjem obiskali so nas bratje Hrvati iu Slovaki, da nas je bila polna dvorana. Zabavnemu dela
predsedoTal je g. Rogins, člio »HrTaUke". Trigla-vaoi ntpiTali se v cavdašenih govorih bralem Hrvatom ia Slovakom; na to so govorili naši gosti zahvaljajci se za bratski sprejem. Za govornikom dvigoil M je govornik in vsak j« poudarjal potrebo vzorne vzajemnosti med bratskimi Slovani razloče-nimi le po zemljepisnih razmerah, a sorodnimi po krvi in jeziku. Med govori glasile so se zvonke pesmi, umetne in narodne, slovenske, hrvaške in slovaške, tako da nam je prehitro prišel ločitve čas.
(Litijsko pevsko drnitvo) ima t nedeljo, 11. t. m., zvečer ob polu 8. uri svoj letni občni zbor po v pravilih označenem vsporeda v prostorih poštarja in gostilničarja gosp. Ljndevita Treo-ta (»na pošti"). — Na to je »pevski večer*. Omeniti nam je, da se bodo pele večinoma nove pesmi. E obilni vdeležbi uljudno vabi vse prijatelje petja
ODBOR.
(Slovenskim posojilnicam.) Gospod Ivan La-pajne, ravnatelj meščanske šole na Krškem, nam piše: »Kad bi sestavil in priobčil pregled o stanji slovenskih posojilnic. V ta namen pa potrebujem računov teh zavodov od leta 1889. Naši krški posojilnici so došli računi skoro od vsake slovenske posojilnice, ie od sledečih ne: Ormož, Šoštanj, Žavec, Sevnica, Konjice, Slatina, Sv. Lenart, »Obrtnijsko društvo" v Ljubljani, Pod-brezje, Ribnico, Slov. Plajberg in Šmihel. — Lepo prosimo, da bi še ti p. n. zavodi blagovolili poslati račune za leto 1889.
(DnhovniSke premembe v lavantinski Škofiji.) Preč. g. Jakob Bohinc, kn.-šk. kons. svetovalec in dekan v Braslovičah, je dobil stalno župnijo v Maribora. C. g. M. Kolen ko, župnik v Podgorji, odpovedal se je zaradi bolezni svoji župniji. — Župniške sknšnje so delali čč. gg.: Fr. Murkovič, kapelan v Jarenini; M. Osenjak, kapelan v Ljutomeru; J. Stanjko, prov. v Tinjah; Ferdo Sošterič, kapelan v Ljutomeru.
(Uradniške konsnmno drnStvo) v Ljubljani je imelo minolo nedeljo občni zbor. Čistega dohodka je imelo društvo 581 gld. 37 kr.; od tega zneska je dobil tajnik 150 gld., računovodji 115 gld., 5% 80 dodali rezervnemu zakladu. V odbor so bili izvoljeni gg.: poštni oficijal Tomažič, računski ofi-cijal Bregant, postajni načelnik Pavlovčič, in ofieijal deželnega knjigovodstva Bizjak. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: Wiešnicky, Hohn in E n d 1 i e h e r.
Raznoterosti.
—	Sultana počastil bode nemški cesar Viljem, kateri mu namerava podeliti dragoceno sabljo, ki je baje že izdelana. Delo je prav ume-taljno in je zadovolilo cesarjevo željo. Sablja je podobna novim sabljam, katere imajo nemški pešci. Držaj nosi srebrno levjo glavo, okrašeno z zlatom; za oči sta v njej dva krasna rubina. Nadalje je na držaji bogato z brilanti obsejan sultanov monogram in kronani V, izdelan iz zlata in dragih kamenov. Klinja je iz najboljšega jekla ter okrašena z zlatom. Povsem je omenjena sablja dragoceno in umetaljno delo in velik dar.
—	Nesreča v zverinjaku. Iz Londona se poroča: V Tauntonu je menežarija po imenu Wombwell. Murinka, krotiteljica tigrov, je bila pri tigrih v kletki, kjer je imela svoje predstave. Ko le predstava minila, obrnila je ven grede hrbet živalim. V tem trenotku jo popade največji tiger z nogo in prizadejal jej je dve težki rani. Nekaj časa je bila krotiteljica v nezavesti, a posrečilo se jej je, da je zapustila kletko ter ušla smrti.
i\arodiio gospodarstvo.
Tisa, Krka, Ljubljanica.
(Konec)
S temi ogromnimi troški mislijo pa pridobiti 25.000 oralov rodovitne zemlje, mesto ljubljansko bi dobilo lepa nabrežja, tudi bi se zdravstvene razmere po okolici in mestu zboljšale. Kdo bi pač tega ne želel, ali je sploh mogoče to doseči, ali se ne bode sedaj godilo tako, kakor pri drugih osuševalnih delih; ko so jih namreč dovršili, pokazalo se je, kaj so napačnega storili ali kaj so opustili. To je gotovo, da bode nekaj že pomagalo. Kar se tiče del pri stranskih pritokih, ni več odlašati, to bode gotovo veliko zmanjšalo povodeni, že sedaj Ljublja-, niča po Pruljah hitreje odteka, kar so začeli nanos Gradašice iz ljubljanične struge izvažati. Ko bi napravili vodotrebnik, kakor je veščak Vicentini nasvetoval, bi odmah veliko pomagalo.
Predno bi se kopanja, oziroma poglobljenja po Ljubljani lotili, bilo bi vendar treba preudariti, ali bode vse opravljeno, ako Ljubljana da svojih 10®/,,
(138,000) za nasvetovana dela. Koliko bode stalo znižanje podzemeljskih jarkov, kaj pa potem, ako se hiše začno uklanjati, kakor prejšnja leta ob takih delih. Recimo, da nastopi kaka huda zima kakor leta 1880., ko zemlja 4' na debelo zmrzne, kaj nastane potem pri hišah, ki nimajo globoke podlage? Premisliti je tndi, da je ie sedaj Ljnbijanica dosti nizka, morda ob kaki nevarnosti pri požarih preveč nizka in plitva, čemn Še strugo poniževati, bolje skrbeti, da ob suši dosti vode priteka; poplavne vode pa ni treba po ovinku okoli Grada odpe-Ijevati proti Fužinam, ker ima po Cesarskem grabnu naravnosten odtok, kajti rekli smo že, da ob povodnji ne teče po strugi Ljubljanice le tista voda, kolikor se je pri razvodji pri Cesarskem grabnu loči, marveč vsa Gradašica, ki dostikrat Ljubljanico nazaj potisne.
Recimo pa, da sta Ijnbljanična struga in Cesarski graben oba znižana toliko, kolikor se sedaj nasvetuje in zahteva, kaj pa potem, ko bi povodnji ^ vkljub tem ogromnim troškom vendar-le ne nehale? i To ni neverjetno, ako so zgoraj navedeni po-misliki resnični in vtemeljeni!
Tretji odtok bi bil potreben; zaradi tega odtoka 80 veščaki odgovarjali pri 11. vprašanji, rekoč: da je nad lijubljano reka po 2—4® (3 8 »») globoka, a na ustji Gradašice v Ljubljanico ima ob najplit-vejših časih komaj po 2' (0*63 m) globočine, po mestu pa je napet brbet, ves tak je tudi Cesarski graben .. . še-le od štepanjskega mosta voda hitreje teče.
Glede na preteklost ljubljanskega močvirja in zgodovino njegovega osuševanja smo napisali te vrstice ter smo sploh te misli, da se faktorji, ki vplivajo na povodnji po močvirji, ne dajo matematično preračuniti, da vsako na pol storjeno delo zlega ne odpravi. S paliativnimi in polovičarskimi sredstvi se tako velikansko delo ne d4 doseči, dosedanje skušnje nas tega uče. Recimo, da se res misel za tretji pretok vresniči, potem bi ne bilo treba ne mostov, ne jezov, todi onega pri Vodmatn ne poderati, saj je vendar-le dobro, ako si ljudje po tovarnah kaj zaslužijo. Koliko bi se pri jezovih in mosteh prihranilo !
Ako dalje premislimo, da bi osuševalna dela, kakor so sedaj že projektirana, potrebovala za izpeljavo najmanj pet let, kake sitnosti bi bile to za barjane in mesto, dočim bi kopanje tretjega odtoka nikogar ne motilo, in bi se lahko, recimo na 10 let razdelilo, potem se bode morda kdo ogrel za tretji odtok, ki bi pod Fužinami prišel v Ljubljanico. Stvar je morda vsaj premisleka vredna.
Telesjuni.
Dunaj, maja. Dolenjska železnioa sinoči ob 10. uri brez ng^ovora potrjena, istotako pristcjbinska postava g^ledč pog^ozdovanja Krasa.
Dunaj, 9. maja. Nemško-češki poslanci so soglasno sklenili, da bodo sprejeli od češkega kluba ponudeni kompromis zastran volitve v delegacije. Kot delegatje so kandi-dovani: Plener, Euss, Biirnreither, Stohr, kot namestnik Siegmund.
Dunaj, 9. maja. Delavci v tovarnah Filipa Haasa in sinov za preproge in pohi.štvo v Ebergassingu so danes zjutraj brezpogojno pričeli delo, akoravno družba ni zvišala plače in je sploh odklonila vse obi-avnave z delavci.
Zagreb, 8. maja. Vladika Strossmajer se je včeraj pripeljal in danes odpotoval v Rim.
Rim, 8. maja. Papež je danes v pričo kardinalov, avstrijskega in nemškega poslanika sprejel nemške romarje.
Novomesto, 9. maja. V slavnostni soji imenoval je mestni zastop ekscelencijo grofa Taaffe -j a, marauisa Baquehema, ekscelencijo barona 8 v e g 1 a in profesorja Š u k 1 j e - j a častnim meščanom, ter izrekel iskreno hvalo državnim in deželnim poslancem slovenskim, ki so se trudili za dolenjska železnico.
Carjigrad, 9. maja. Med Druži in Maro-niti na Jjibanonu so bili hudi boji. Gubernator je brzojavil vladi za pomoč, ki je odšla iz Soluna. Natančnejših poročil ni.
Umrli bo:
6.	m%ja. Marija Okorn, dacarjeva žena, 70 let, Hra-deckega vas 17, marasmus.
7.	maja. Marija Merčun, krojačeva liči, 2 leti, Florijanske ulice 13, bronehitis capill.
Tremensko sporočilo.
JCai Stanje S^ --Veter Vreme S-* |
ir»koin«» toploiMra	o®* "
opaiovanj« , ^ p«'c«i.ijii	» «
17. u!^ut. 788 0 12 6	brezv. megla
8 Ž. n. pop. 720-4 19-2	brezv. oblačno ^ .
9. u. zve«. 721-8 12-6	si. zap. „
Srednja temperatura 14'8* za 3.2° nad normalom.
]>nna|Hka borza
(Telegralično poročilo.) 9. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Srebrna „ 5'.', „ 100 » „ 16 * 5% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta .... Akcije avstr.-ogerske banke ....
Kreditne akcije........
London • • • ........
Srebro ...........
Francoski napoleond.......
Cesarski cekini .........
Nemške marke ........
89 gld. 4.5 kr.
89	»	85
. 110	„	10
. 101	„	65
.943	„	—
. 300	„	25
. 118	„	15
9	;;	39',
. 5	„	57
. 58	„	-
Tržne cene v Ljubljani
dne 7. maja.
gl.jkr.	" [gl.|ltr.;
Pšenica, hktl. ...	7 15 Špeh povojen, kgr. .	— 68j
Rež, »	...	5 35 Surovo maslo, „ .	— 80i
Ječmen, „	...	4 87 Jajce, jedno » .	— 2
! Oves, „	...	3157 Mleko, liter. ...	— S'
]Ajda. ,	...	5 40 Goveje meso, kgr. .	— .58
Proso..........4 86 Telečie » „ .	— 56
Koruza, „	...	4 55 Svinjsko „ » .	— 60
Krompir, „	...	3 39 Koštrunovo „ „ .	— 40
j Leča, „	... 10 — Pišanec.....— 45
'Grah, „	... 14 - Golob .....- 20
I Fižol, »	...	8 — Seno, 100 kgr. . .	1 78
Maslo.	kgr. .	- 95 Slama, „ „ . .	2 13
Mast,	, .	- 68 Drva trda, 4 □ mtr.	6 30
Špeh svež,	, •	— 60 „ mehka, „ „	4 20
Premeščenje.
Podpisani uljudno naznanja, da se je 6. t. m.
iresil M ST. Felra ceslo l-št. i,
ter da ordinuje, kakor navadno od 8. do 9. ure zjutraj in od 2. do 3. ure popoldan.
Dr. Josip Derč.
(2-2)

Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. 00. Benediktincev
opatyo Soulac (Giroutlo).
Dom MAGUELONNE, prijor.
Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: livu-sel) ISSO, London 1S84.
Iznajdeno leta 1373 P" P"jorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekol ko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli ir utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zares močno ustrežemo pašim p. n. citateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo najboljii in edini Iek proti zobobolu.
Tvrdka	^^^ST
rtue Crols de Sognej^ 10« & 108.
Ustanovljeni leta 1807. Dobiva se v vseh lehariiah tn prodajalnicah diSnv.	(36)
Isdajatelj; Mati|a Keiar.
Odirovorai vrednik: f|iiaeli Žil*lk
Tisk ,Katoliške Tiskirne" v Ljubljani.