Gasilo delavcev y vzgoji, izobraževanju .lr? znanosti Slovenije, Hubljana, 23. junija 986 — št. 12 — ,6tnik XXXVII sl :if r Br4LCEM lhl sodelavcem pSijazne ^sončne P°ČITNICE! j s iM avl Razvojna pot pedagoške aka-emije je bila idejno zasnovana v vizijah znanih pedago- S)v severovzhodne Slovenije chreinerja, Zgeča, Šiliha, Žer-Schmidta idr.), ki so delo-p9'' v Slovenski šolski matici, v edagoški centrali in gibanju na-f^dnih, marksistično usmerje-; 'h učiteljev med obema vojna-J*3- Zakonsko podlago ji je da okument o ustanovitvi pedago-34 *e akademije Maribor, ki ga je irtl^jela Skupščina LR Sloveniji , junija 1961. Uzakonil je pe-aagoško akademijo kot visoko ? aivautuiijvj viav/iv jal ki bo izobraževala pedago- delavce z višjo in visoko izo >r3zbo. Pot do pedagoške fakul- ete- jo je zakon v bistvu tv vseboval, je potekala v krčevitih )C 3Porih, ob različnih iskanjih kar 'd stoletja. 12. februarja 1986 Skupščina SR Slovenije prei-v ^ovala Pedagoško akademije Pedagoško fakulteto Maribor. . Pedagoška znanost se zaveda " j -'-»aguaiv.a z-iiauuM sc /.dveua J ,a je samoupravni socialističn E? a-ni........ r- užbi veliko do tega, da vzgoj esnično sposobnega, delovnegt n kritičnega človeka. V vzgoj-°'izobraževalnem procesu jt reba zagotoviti najboljše mož-n1 °sti za vsestranski razvoj oseb "osti. Pogosto se zapletajo vsakod-evne stiske, tržno-gospodarski Pragmatizem in kratkovidna "l ,nevna politika, ki si skuša po , -‘»u p vv 1111 iv a, ivi 3ivu3a pvr J ^e)uti pedagogiko v odsevi I J'h interesov ipd. Vzgajanje ir j,’,....‘KVi- TtgCljCIljV II ‘oorazevanje je tudi področje na katerem skušajo različni de )avniki uveljaviti svoje interesi •£j ^ plaščem skrbi za individual 1 °st ali abstraktno svobodo al J .uojektivne interese. Takšni po 1 av' so znani iz zgodovine peda °°gike: pojavili so se tudi ol Pjeobrazbi osnovne šole, ol ;i ^'kovanju usmerjenega izo P raževanja in tudi ob procesi jyV°ja pedagoške akademiji J ^goja in izobraževanje sta h tvena za razvoj naše družbe. Poudarja tudi resolucija 13. kor |.resa ZKJ. Vzgoja je v rcsnii ll (jlv'jenjski interes družini iti -jjožbe in vsakega posameznik; |f n°5*a to ne upravičuje mnenj ^katerih, da smo vsi pedagog J'er pač tako ali drugače sodeli > ’enHi pri vzgajanju in izobraži Vanju. . moremo biti vsi pedagog e nimamo ustreznega znanja. I fi °a Zahteva vzgojno delo. Življi ; j -^e je neštetokrat pokazalo, c ? n' dober pedagog tisti, ki lcer vrhunski strokovnjak ''oji stroki, čeprav je strokov anjc eden bistvenih Heiav kov je eden bistvenih dejavr Za učiteljevo ustvarjalno s / s "Zavest in samostojnost. Za ji ^ ,oc* učitelja zahteva, da f f tl^r strokovnjak, sposobi ei j ‘ preverjati in razvijati svo 'I tei ° ln ?a opazovati. Dober ui •' sk)razv'je tudi izrecne animaci . iuui izrecne auimac lij j 6 sP°sobnosti za komunikaci . spodbujanje ustvarjalnega d ss&s*-kž j?«« ^ - |^ n°vzgojnem proces % ,^v v. Med drugim preberite • ZVONITI PRED TOČO ALI PO NJEJ? str. 2 • BRLEČA SVEČA TEHNOLOŠKEGA NAPREDKA, str. 2 • O ZAMUJENEM ČASU IN MOŽNOSTIH, DA NADOMESTIMO ZAMUJENO, str. 3 • POBUDE ZA NAPREDNEJŠO OSNOVNO ŠOLO, str. 3 • ŠOLA BREZ DOMAČIH NALOG IN ŠOLSKIH TORBIC, str. 5 • NAKNADNI RAZPISI, str. 10 Novo središče pedagoškega šolstva v Mariboru Slovesna proglasitev Pedagoške fakultete Že zato potrebuje visoko stopnjo usposobljenosti, saj v kratkem rednem šolanju doslej ni zmogel pridobiti vseh teh lastnosti in ustrezne poklicne samozavesti, ki jo je poleg vsega dandanes načelo še znano razvrednotenje njegovega dela. Zgodovina pedagogike jasno kaže, da se je od učitelja vedno več terjalo, kakor se mu je za opravljeno delo dajalo, in celo več zahtevalo, kakor je bil sposoben dajati. Pot k visoki izobrazbi je bila torej obenem tudi zmeraj zelo stvarna pot za izboljšanje učiteljeve življenjske ravni, družbenega ugleda in vloge. V takšnih in podobnih nasprotjih se je razvijala tudi pedagoška akademija v Mariboru. Družbenogospodarski razvoj, znanstveno-tehnološki napredek in spoznanja pedagoške znanosti so jo silila naprej; razmere, objektivne in subjektivne, pa so zahtevale, da so se morali delavci in sodelavci pedagoške akademije velikokrat s čezmernimi napori truditi, da bi uveljavljali te zahteve in spoznanja. Od vsega začetka so se delavci in člani samoupravnih organov pedagoške akademije zavedali, da bodo pedagoško akademijo lahko razvijali sposobni, pedagoško in znanstvenoraziskovalno razviti delavci. Teh ni bilo veliko. Aprila 1961 je na zunanjih oddelkih ljubljanske višje pedagoške šole začelo delati prvih 35 honorarnih predavateljev in oktobra istega leta je bilo izvoljenih prvih 14 rednih visokošolskih učiteljev. Za prvenstveno nalogo si je pedagoška akademija zadala, da pospeši izobraževanje in spopolnjevanje svojih učiteljev in uredi prostorske razmere. Od vsakega pedagoškega delavca, ki se je zaposlil, je zahtevala, da v petih letih opravi doktorsko disertacijo. Poleg preobilice pedagoškega dela, nenehnih preobra-zbenih dejavnosti in drugih obveznosti to ni bilo lahko, vendar je mnogim uspelo in danes dela na pedagoški fakulteti redno 26 doktorjev znanosti in 25 magistrov. Pri tem je treba povedati, da si pedagoška akademija ni mogla razvijati svojih raziskovalcev in pedagoških delavcev, saj omejena v stisko dvoletnega študija ni mogla zaposlovati asistentov ali stažistov, da bi bolj neposredno skrbela za svoj učiteljski naraščaj. Odslej bo tudi ena prvih nalog pedagoške fakultete, da bo ob raziskovalnem in pedagoškem delu, z razvitejšim delom svojega raziskovalnega inštituta poskrbela za ustrezno število asistentov in stažistov, da bi zagotovila tudi kadrovsko rast pedagoške fakultete. V petindvajsetih letih je delovalo na pedagoški akademiji 12 l rednih pedagoških delavcev. Veliko se jih je ob tem utrdilo, veliko jih ie odšlo. Vsem moramo biti hvaležni, da je pedagoška akademija neustavljivo, četudi v krčih protislovij, rasla. Pedagoška akademija se je zavzeto, da bi čimprej in čim bolje uresničila družbeno potrebo po čim boljše usposobljenih učiteljih, vsestransko vključila v razvoj mariborskih visokošolskih zavodov ter Univerze v Mariboru, da bi jo spopolnila tudi s humanističnim in družboslovnim središčem. Poskusila je oblikovati in uveljaviti temu ustrezno razvojno zasnovo. Po dolgih razpravah in navzkrižnih zamislih je slednjič skladno z razvojem usmerjenega izobraževanja našla svojo pot. V bistvu je prav pedagoška fakulteta tista, ki jo ta prostor potrebuje ne samo kot pedagoško žarišče, temveč tudi kot raziskovalno in kulturno središče. Ob sodelovanju celotne družbene skupnosti se je Pedagoška akademija 1977 vselila v nove prostore, ki zagotavljajo možnosti za predvideni razvoj. Pomanjkljivo je za zdaj le to, da nismo zmogli uresničiti še tretjega dela načrta in zgraditi za potrebe pedagoške fakultete in študentskega naselja predvidenih telesnovzgojnih objektov. Ta naloga nas še čaka. Razmeroma maloštevilni, obremenjeni z obsežnim vsakdanjim pedagoškim, družbenopolitičnim in drugim delom so vendarle delavci pedagoške akademije v tem času objavili več kot 500 samostojnih knjig, opravili 159 raziskav, pripravili 2898 znanstvenih in strokovnih razprav; skratka, objavili so 4635 bibliografskih enot. Učitelji umetnostnih področij so pripravili 1294 razstav, koncertov in podobnih manifestacij umet-nostnovzgojne dejavnosti. To dokazuje, kako obsežna in prepletena je bila dejavnost pedagoške akademije in kako obsežne in povezane so tudi naloge razvijajoče se pedagoške fakultete v našem drugem univerzitetnem središču. V tem času je na pedagoški akademiji diplomiralo 4496 Deksn Pedagoške fakultete dr. Rudi Lešnik govori na slovesnosti v Mariboru predmetnih in razrednih učiteljev ter učiteljev praktičnega pouka. V središču za pedagoško izobraževanje in strokovno spopolnjevanje se je izobraževalo 1270 učiteljev. To je gotovo dosežek, ki pomembno vpliva na vzgojno-izobraževalno prakso, zlasti v severovzhodni Sloveniji. Razvoju pedagoške akademije in njenim vzgojno-izobra-ževalnim dosežkom so veliko prispevali tudi zunanji sodelavci, mnogi učitelji, mentorji študentom v pedagoški praksi na vzgoj-no-izobraževalnih ustanovah. Na poti k pedagoški fakulteti so družbenopolitične organizacije delavcev in študentov prav tako intenzivno sledile usmeritvam, odmevnim v preobrazbi vzgojno-izobraževalnega siste- drugimi organizacijami, univerzami in fakultetami doma in v tujini. Posebno uspešno je že dvajsetletno sodelovanje z Visoko učiteljsko šolo v Szombathelyju; to je veliko pripomoglo h krepitvi madžarske narodnosti v Sloveniji in slovenske narodnosti v Porabju. Poleg tega je pedagoška akademija sodelovala še s pedagoško fakulteto v Tranci na Slovaškem, z Univerzo v Mar-burgu na Lahni, v Bayreuthu, Gradcu, Bielefeldu in drugjmi, doma pa zlasti s fakultetami in pedagoško akademijo v Ljubljani, s fakultetami v Osijeku, Zagrebu, na Reki, v Novem Sadu, Beogradu idr. Pedagoška fakulteta je našla svojo perspektivo in jasno razvojno pot. Pri tem ji je krepko S slovesno proslavitvijo 25-letnice Pedagoške akademije in njenim preimenovanjem v Pedagoško fakulteto je Maribor 6. junija t.l. postavil zgodovinski mejnik v razvoju mariborske univerze in še posebno pedagoškega šolstva za potrebe severovzhodnega dela naše republike. Pedagoška fakulteta bo nadaljevala svetlo izročilo, ki so mu postavili temelje znameniti pedagogi Schreiner, Žgeč, Šilih idr. Od nekdanjega mariborskega učiteljišča je to izročilo prevzela Pedagoška akademija — ta pa ga predaja naprej Pedagoški fakulteti, poklicani, da uresniči zamisel sodobnega, prihodnjemu družbenemu razvoju primernega visokošolskega izobraževanja učiteljev in višješolskega izobraževanja vzgojiteljic. V času, ko so perspektive za uresničevanje te zamisli v nekaterih pogledih še nejasne in negotove, se visokošolski učitelji mariborske pedagoške fakultete s podporo celotne univerze in vse slovenske družbe pogumno in zavzeto lotevajo teh nalog, prepričani, da je mogoče povezati v skladno celoto učiteljevo visoko izobrazbo in vsestransko pedagoško usposbljenost za pedagoško delo, da nihče ne more biti dober učitelj in vzgojitelj, če \ sebi ne združuje potrebnih lastnosti ih sposobnosti, če nima široke splošne in trdne strokovne izobrazbe, obenem pa temeljite pedagoško-didaktične usposobljenosti za vzgojno-izobraževalno delo v vseh njegovih sodobnih oblikah. Ta zavzeta prepričanost veje iz uvodnega nagovora prvega dekana Pedagoške fakultete dr. Rudija Lešnika (objavljamo ga v nekoliko skrajšani obliki). S temi pričakovanji je bil uglašen tudi slavnostni govor, ki ga je imel Franci Pivec, predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo (iz njega povzemamo njegove misli o izobraževanju pedagoških delavcev in nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja). ma, in iskale organizacijske oblike, ki bi najbolje zagotavljale strokovno in samoupravno dejavnost. V določenem trenutku družbene politike je tudi pedagoška akademija sledila snovanju visokošolskih temeljnih organizacij. Zdaj se je pokazalo, da je racionalnejša, nadaljnjemu razvoju pedagoške fakultete, ki bo morala strnjeno, z vsemi močmi v naslednjih petih letih razviti vse predvidene študijske smeri na visokošolsko stopnjo, bolj ustrezna enovita organizacija združenega dela. Z referendumom. 17. decembra lani, so delavci in študentje z veliko večino sprejeli elaborat o razvoju in organiziranosti pedagoške fakultete. z K) čvrstimi oddelki in I 9 prožnimi študijskimi smermi. Pedagoška akademija je ves čas svojega delovanja razvijala pedagoško. raziskovalno in kulturno sodelovanje z mnogimi nost. Posebej sc je treba zahvaliti Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, ki je razumevajoče podprla razvoj pedagoške fakultete v Mariboru, saj sc je zavedala, da s tem krepi znanstveno, pedagoško in kulturno delo v Sloveniji, dolgoročno zastavlja rast znanstvenega in kulturnega potenciala in krepi narodovo življenjsko moč. Brez pomoči filozofske fakultete, ki je podpisala samoupravni sporazum, da bo s svojimi delavci izvajala programe, za katere še nimamo svojih učiteljev, in sodelovanja učiteljev iz drugih fakultet v Ljubljani in Mariboru, bi težko uresničili naloge, ki jih zahteva izvajanje visokošolskih programov. Zdaj se začenja bitka za kakovost, za uresničitev dolgoročne zasnove. RUDI LEŠNIK 'tra Zvoniti pred točo ali po njej? Ljubljanski srednješolci so spregovorili o težavah v usmerjenem izobraževanju Da naša mladina ni pasivna množica ali zgolj okras naših slavnostnih manifestacij, je dokazala nedavna sekcijska razprava v Cankarjevem domu, 10. junija, ki jo je pripravila Mestna konferenca SZDL v Ljubljani. Srednješolci so nastopili odločno in enotno in nas prepričali, da znajo misliti s svojo glavo, da so se naveličali ponavljati predloge in opozorila, ki jih največkrat preslišimo. Za kaj gre? Peturna razprava je razgrnila vse težave, ki zadevajo usmerjeno izobraževanje. Pohvaliti je treba ljubljanske srednješolce, ki so privolili, da svojega protesta ne bodo izrazili na ulicah, kot so sprva nameravali, temveč da se bodo demokratično pogovorili iz oči v oči z odgovornimi o vseh težavah, ki jih prinaša usmerjeno izobraževanje. Poštena in odkrita beseda mladih je včasih ostro zarezala v bolehno tkivo našega srednjega šolstva in bila hkrati kljub občasni žolčnosti dobrodošla osvežitev ob načelnih, dolgoveznih razpravah, kakršnih smo vajeni pri odraslih. Mladi sicer niso povedali o slabostih in nedoslednostih pri uresničevanju usmerjenega izobraževanja nič takega, česar ne bi mestni veljaki že zdavnaj vedeli. Govorili so zavzeto in brez olepšav o prostorski stiski v večini srednjih šol, kjer ni ustreznih možnosti ne za šolsko ne za obšolsko dejavnost, o neurejenih sanitarijah, o pomanjkanju telovadnic, opozorili so na neustrezne, stare ali manjkajoče učbenike in neprimerne učne programe in kar je najhujše — o neustrezno usposobljenih učiteljih, o slabem gmotnem položaju šol in pomanjkljivi štipendijski politiki. Mladi odločno zahtevajo več denarja za šolstvo, da bi se čimprej izboljšale delovne razmere v srednjih šolah, da bi se lahko učitelji strokovno usposabljali in spopolnjevali. Nadalje zahtevajo čim prejšnje spremembe in prenovo učnih programov in učbenikov, hočejo pa tudi zvedeti, od kod prihaja in kam odhaja denar, namenjen šolstvu. Na svoja določna vprašanja so srednješolci zahtevali jasne odgovore. Kljub pojasnjevanju nekaterih govorcev pa se nam je vseskozi vsiljeval občutek, da so bili njihovi odgovori načelni in izmikajoči in da odrasli niso bili pripravljeni na takšno razpravo. Res je tudi, da mladi pri svojih zahtevah niso bili zmeraj povsem obveščeni o trajanju nekaterih postopkov tako pri nastajanju učbenikov kot učnih programov in da tudi nočejo več upoštevati, da velja prostorska stiska le za ljubljanske srednje šole zaradi močnega priliva učencev iz drugih krajev. Hkrati pa ne moremo mimo ugotovitve, da se vse težave vlečejo že kar pet let; odkar smo uvedli usmerjeno izobraževanje (slišati je bilo, da smo se ga lotili tako strokovno kot gmotno nepripravljeni) in da se je od takrat le malo izboljšalo. Zato je nezadovoljstvo mladih doseglo vrelišče — hoteli so s protestnim TEA DOMINKO Obvestilo naročnikom Te dni nam je tiskarna sporočila, da bo podražila svoje storitve za približno 90 %. To bo zelo podražilo časopise, tudi naše glasilo. Višino naročnine za drugo polovico leta bomo morali izračunati na podlagi novih stroškov in prositi naročnike za doplačilo.'* »LZi./, / f. Brleča sveča tehnološkega napredka J) 7. strokovno srečanje sociologov v Dobrni »Na vprašanje, kakšno naj bo izobraževanje, da bo rabilo razvoju, se ponuja veliko odgovorov. Ti so tudi nasprotujoči,begajo-nasproti si stojijo starši in učitelji, politiki in strokovnjaki. Spremembe pa si sledijo z vedno večjo naglico. Storjene napake na področju izobraževanja pa nas morejo najhitreje izločiti iz tekme za preživetje, za jutrišnji dan...« shodom opozoriti širšo javnost na svoje upravičene zahteve in pravice. Srednješolci pa niso v razpravi le kritizirali in napadali, postregli so tudi z nekaterimi predlogi; ob uvedbi četrtega samoprispevka naj bi v programu upoštevali tudi izgradnjo nekaterih srednješolskih stavb in dali Ljubljančanom predlog v javno razpravo. Do letošnjega 1. oktobra želijo mladi izvedeti o načrtih za spreminjanje učnih programov in učbenikov, o vseh nalogah pa bodo razpravljali in preverili oktobra na ponovni sekcijski razpravi. Ker z odgovori niso bili zadovoljni — po njihovem mnenju so bili preveč splošni — so prebrali v razpravi pismo — podpisalo se je 150 izmed navzočih srednješolcev, kjer so predlagali, da se ponovno organizira protestni shod srednješolcev (predvidoma 17. junija), na njem naj bi seznanili širšo javnost s svojimi težavami in zahtevami. Poskus, da bi se demokratično dogovorili o reševanju perečih problemov pri usmerjenem izobraževanju, se je torej le delno obnesel. Dodati moramo, da se ježe naslednji dan, 11. junija, sestala Mestna konferenca SZDL v Ljubljani, kjer je skupaj s predstavnikom srednješolcev obravnavala predloge za zboljšanje gmotnega in prostorskega položaja srednjih šol v Ljubljani. Predlagali so, da se v Ljubljani uvede dodatno prispevno stopnjo — do 1 % od bruto osebnih dohodkov zaposlenih Ljubljančanov. Dogovorili so se tudi, da bodo že to jesen začeli izvajati spremenjena in dopolnjena programa družboslovne in naravoslovne usmeritve, do oktobra pa morajo biti nared že osnutki sprememb za druge vzgojno-izobraževalne programe, ki naj bi se začeli uresničevati v naslednjem šolskem letu, hkrati pa naj bi začeli spreminjati in dopolnjevati neustrezne učbenike. Vsa najnujnejša popravila v najbolj dotrajanih stavbah pa morajo biti opravljena do začetka šolskega leta 1986—87. Mestna konferenca SZDL je ugotovila, da je treba zaostriti odgovornost srednješolskih učiteljev in ravnateljev, da so precejšnje razlike med šolami in da je precej takšnih učiteljev, ki nimajo ustrezne izobrazbe ali ki svoje delo slabo opravljajo. Vse lepo in prav: končno hitro in učinkovito odločanje, jasne so naloge, pa tudi to, kdo jih bo uresničil in do kdaj. Ob vsem pa se sprašujemo, zakaj moramo zmeraj čakati, da izbruhne nezadovoljstvo in šele nato ukrepati? Ali bodo protestni shodi mladih postali že kar ustaljeni način reševanja težav? Kako bo to vplivalo na njihovo vzgojo? Prav bi bilo, da bi dali mladim vedeti, da jih ne podcenjujemo, da spoštujemo njihova mnenja in pobude. Hudournik njihovih moči moramo speljati v zdravo strugo odgovornega in učinkovitega soodločanja in novih zamisli. Tako je v svojem referatu dejala prof. dr. Ana Kranjc na nedavnem, 7. strokovnem srečanju sociologov v Dobrni, katerega nosilna tema je bilo »Znanje kot dejavnik družbenega razvoja«. Kljub dilemam, ki se pojavljajo pri vprašanju, kakšno naj bo izobraževanje, pa so tudi sociologi na svojem posvetu postavili trdno ločnico med dvema vrstama: industrijskim izobraževanjem, ki je zagledano v sedanjost, ki je polno pragmatizma in se je podredilo stroju, popolnoma pa izključilo človeka, in med novim, recimo mu informacijsko, ki je zazrto v prihodnost, kvaliteto življenj a in ki naj znova odkrije človeka, se mu podredi, hkrati pa ga tudi nadvlada. Kakšno je izobraževanje, ki ga imamo pri nas? Je še vedno industrijsko ali pa vendarle krojeno v duhu družbe prihodnosti? Z uvedbo zakona o združenem delu in z drugo spremljajočo zakonodajo, ugotavlja Ana Kranjc, se je moralo izobraževanje in z njim znanje potuhniti v ilegalo. Od tedaj izobrazba ni več vplivala na nagrajevanje delavcev, produktivnost je bila izenačena z materialno (predmetno) proizvodnjo, kakovost dela pa ni bila več niti merilo za napredovanje, nagrajevanje delavca, niti temelj pri zaposlovanju in morebitni odpustitvi. Posledice: vedno manj ljudi se je šolalo in na vedno nižjo stopnjo šo se dijaki vpisovali. Pokazale so se tudi pri izobraževanju odraslih: zne-nada je bilo o njem komajda še moč govoriti, študentje ob delu si zaradi ukinitve denarja, namenjenega za izobraževanje ob delu, sami plačujejo šolnine; kolegi na delovnem mestu celo skrivajo pred okoljem to, da se izobražujejo. Pridobivanje znanja postane smešno, skorajda sramotno. Je bil ta odnos do znanja plod zavestne politike? Ponekod, pri nekaterih primerih, sodi Kranjčeva, je šlo za pomote. Restriktivni ukrepi in omejevanje šolanja z uvedbo reforme srednjega izobraževanja pa so bili po njenem mnenju bolj zavestni. Naj bo tako ali drugače, učinki takega odnosa so bili negativni. Organizacije so po novem, tako kažejo prijave potreb po delavcih, iskale predvsem nekvalificirane in priučene delavce (podatki za obdobje 1980—1983), v njihovem imenu oziroma imenu združenega dela pa so družbeni organi začeli omejevati vpis kar na vse šole po vrsti. Izobraževanje začne upadati tudi številčno (za približno 2000 v šolskem letu 1984—85 v. primerjavi s šolskim letom 1979—80). Do četrtega letnika se v srednjih šolah izgubi poleg tega več kot polovica mladega rodu, ker je pač usmerjen k nižjim stopnjam izobraževanja. Trendi, kot se kažejo v zdajšnjem sistemu izobraževanja, ob predvidevanju, pa bi taki tudi ostali, so negativni, ugotavlja dr. Ivan Svetlik. Če bo leta 2000 imelo srednjo šolo 67,7 višjo 5,8, visoko pa 6,4 odstotka zaposlenih — tako projekcija — potem bo to »pomanjkanje znanja blokiralo tehnološki razvoj. Tujih tehnologij ne bomo sposobni niti sprejemati, kaj šele, da bi jih ustvarjali.« Kaj torej storiti? Vsekakor k nujno potrebnim korakom, sodijo sociologi, sodi množičnost izobraževanja, pa tudi njegova razširitev z izobraževanja zgolj v šolah, ki je za zdaj edino oziroma prevladujoče, na stalno, doživ-Ijenjsko izobraževanje s cenenimi oblikami, kakršne uvajajo v razvitih državah: dopisno izobraževanje, izobraževanje na daljavo itd. To je pot za odpravljanje funkcionalne nepismenosti Odločilni da za srednješolska programa družboslovje in naravoslovje Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje o novih programih in novem Zakonu o pedagoški službi Sistemske spremembe v vzgoji in izobraževanju, nove pristojnosti izobraževalnih skupnosti in Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje, pa tudi praksa terjajo novo zakonsko ureditev razvojnega in raziskovalnega dela ter pedagoškega nadzora. Zato so pripravili izhodišča za novi zakon o pedagoški službi. Določil bo naloge te službe in načela, po katerih naj bi se organizirala. Po novem zakonu naj bi še naprej opravljal razvojno in svetovalno delo in pedagoški nadzor Zavod SRS za šolstvo, ki je republiški upravni organ. Te naloge bodo pedagoški svetovalci opravljali v vzgoji in varstvu predšolskih otrok in v srednjem izobraževanju. V visokem šolstvu pa bodo razvojno delo opravljale in usklajevale visokošolske organizacije same. Pedagoški nadzor, ali natančneje, odgovornost pedagoških svetovalcev Zavoda SRS za šolstvo naj bi se razširila tudi na druge organizacije združenega dela, ki izvajajo praktični pouk, proizvodno delo ali delovno prakso za srednješolce, pa tudi na tiste organizacije, ki izobražujejo za pridobitev izobrazbe in izdajajo javno veljavne listine. Predlog je prav gotovo dober, * vprašanje pa je, kako bodo lahko pedagoški svetovalci izpolnjevali te dodatne naloge, ker je na Zavodu vse premalo ljudi pa tudi denarja. Novi zakon bo določil tudi načela, po katerih se bo organiziralo strokovno delo pri oblikovanju, spremljanju in pri prenovi vzgojno-izobraževalnih programov, pri razvijanju metodologije za načrtovanje ift pripravo programov in pri preučevanju sistema in organizacije vzgoje in izobraževanja. O teh izhodiščih za pripravo novega zakona o pedagoški službi je zavzeto razpravljal Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje in jih podprl. Na nedavni seji so razpravljali tudi o predlogih prenovljenih srednješolskih programov za družboslovje in naravoslovje. Strokovni svet je programe pohvalil in dal svoj odločilni da. Oba programa se bosta začela uresničevati letošnjo jesen. Na seji smo slišali še poročilo o spremljanju uresničevanja Programa življenja in dela osnovne šole v šolskem letu 1984/85. Strokovni svet je poročilo sprejel in pohvalil Zavod, ki je uvajanje novosti v osnovno šolo sproti in temeljito spremljal in ocenjeval. Ob tem smo zvedeli, da bodo jeseni potekali pogovori z učitelji osnovnih šol. Namen pogovorov, ki jih bodo vodili pedagoški svetovalci, je bolje usposobiti učitelje za pravilno »odčitavanje« učnega načrta in za uvajanje novosti v osnovno šolo. (v Sloveniji je zaradi prešibke osnovne izobrazbe funkcionalno nepismenih več kot polovica delavcev), pa seveda tudi za doseganje računalniške pismenosti, katere prvi pogoj je vsaj dokončana srednja šola ali več kot to. So pričakovanja v spremembe upravičena? V Dobrni so poudarjali, da se odnos do izobraževanja oziroma znanja v zadnjem času spreminja v pozitivno smer. Bolj skeptični pa so bili sociologi, ko so razmišljali o učinkih predvidenih sprememb na področju izobraževanja v primeru, ko teh ne bodo spremljale ustrezne sistemske spremembe tudi na drugih družbenih področjih. Ne le, ko gre za izobraževanje, tudi na drugih področjih mora biti, kot je dejala Kranjčeva ob izobraževanju, »strategija agresivna, posegi radikalni, preskoki kvalitativni«. To velja še posebno za zaposlovanje. Je prodor in uveljavljanje znanja mogoče pričakovati brez ustreznega ravnanja v politiki zaposlovanja? Ga je moč pričakovati, ne da bi se v bistvu spemenila kadrovska politika? Je moč verjeti vanj, če bodo še naprej kot doslej v enakem položaju uspešne in neuspešne organizacije? Svetlik, če povzamemo prav na kratko njegovo razmišljanje, razvršča potrebne spremembe takole: prvič, zmanjšati je treba ekonomsko varnost ganizacij (s pomočjo ustreZ^K. davčne, carinske in cenovne ^ tike, z bolj selektivno porabo djL,, narja iz rezervnih fondov); dfC ' gič, zveza med vodilnimi delavi:0vc v organizacijah in zunanjo P0^os’. tično strukturo ne sme biti tes^-kot je zdaj. Uspeh vodilnih oCq roma organizacij v celoti mo1]^ biti odvisen predvsem od stopnL mobilizacije internih virov, toG-? tudi znanja, ne pa, da je političo^' okolje, iz katerega povečini vC dilni tudi prihajajo, njihov glav A, zaveznik, takrat ko se organiz^ cija znajde v kaši, pa tudi, koj;(e i potrebno zanje najti drugo zap0^ ‘ slitev. Ob izpolnitvi teh temel|st( nih pogojev, sodi Svetlik, bi (L začeli v organizacijah razvijati sA stemi napredovanja, zacvetelo ■ - n izobraževanje za delo, ki bi zagCv. tavljalo nenehno prilagajanj1^ ‘ sposobnosti zaposlenih zahte^ vam, kakršne postavlja tehnoln^ škirazvoj. )o Že tako na kratko povzeto globljeno razmišljanje Svetlika1)^ vzrokih in posledicah daje pr%te sociologom, ko poudarjajo rtuji^ nost sprememb na globalne^ družbenem področju. Vpraš%' nje, kako zbrati za ta korak d^boi volj moči, pa je vsekakor izjefp0 mno zapleteno. Kljub temu bL odgovor nanj neizbežen. da ► d MUA REPOVŽ sr,,! _____________________ ____ Izobraževanje po starih programih se izteka vilr Me, del, rtie Od 1. septembra samo po novih programih Srednje šole in občani pogosto želijo, da jim Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo pojasni, do kdaj lahko končajo izobraževanje, ki so ga začeli še pred uveljavitvijo usmerjenega izobraževanja. To vprašanje ureja 222. člen Zakona o usmerjenem izobraževanju, Ur. 1. SRS, št. 11/80 ’n 6J83), podrobno pa ga je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo pojasnil srednjim šolam z okrožnico, št. 132-4/83 z dne 28. 2. 1983. 222. člen določa, da po 31. avgustu 1986 ni mogoče več opravljati izpitov in drugih obveznosti po programih, ki so bili predpisani na podlagi Zakona o srednjem šolstvu (Ur. 1. SRS, št. 1 8/67, 20/70, 31/72 in 18/74) na podlagi Zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Ur. I. SRS, št. 26/70) ali na podlagi Zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih (Ur, 1. SRS, št. 16/77). Čeprav razumemo zadrego tistih, ki do 31. avgusta 1986 ne bodo končali začetega izobraževanja po prej veljavnih programih, je treba upoštevati, da Zakon o usmerjenem izobraževanju ne daje nobene druge možnosti in da listine o dokončani izobrazbi po starih programih, izdane po tem datumu, ne morejo imeti več splošne veljavnosti Kandidati, ki si želijo pridobiti strokovno izobrazbo in ki začetega izobraževanje po starih programih ne bodo mogli končati do navedenega 31. 8. 1986, si bodo torej morali pridobiti izobrazbo po zdaj veljavnih programih. Izobraževalna organizacija mora ravnati v takih primerih tako kot pri prestopu ali prekinitvi izobraževanja za več kot dve leti (104. člen) in v skladu s 101. členom navedenega Zakona o usmerjenem izobraževanju določiti vsebino in obseg potrebnih znanj (diferencialne izpite) za nadaljevanje in pridobitev strokovne izobrazbe po veljavnem novem programu. [ht iSke A: Zk Sp, istv tla tia, "it /a žev čas tlO; prc k< !spr ■Po, Prt jto; je kij, je, 'ie, vlo Ali ŠTEFAN LEBAR, svetovalec predsednika RKVITK tb( Pe, Ali fot Mis rek čas Ve, da Tehnični pouk pomemben izobraževalni dejavnik site dol S0tl ta T. D. Tehnični pouk se je v zadnjem desetletju izredno razvil, in to predvsem na tistih osnovnih šolah, na katerih so bili mladi strokovnjaki in kjer so šolska vodstva pokazala za ta predmet dovolj razumevanja. Pred nedavnim sta na šentjur-ški osnovni šoli Franja Malgaja predmetna učitelja Marjan Gradišnik in Vinko Frece s svojimi mladimi sodelavci iz interesnih krožkov pripravila razstavo elektronike in računalništva. Prav na tem področju sta kakovostni in količinski napredek največja. Ogledali smo si več natančno in estetsko izdelanih učil, ki jih lahko neposredno uporabljajo pri pouku fizike, kemije in tehničnega pouka; to so tokovni usmerniki, ojačevalniki, merilni instrumenti in podobno. membno je, da so učenci naredil'-vse te izdelke s svojimi mentofj' in da so material dobili iz Gore nja, Iskre, Libele, Alposa itd. Ta res uspela razstava seved8:; ■oži ni osamljen primer, saj so kr karji iz te šentjurške osnovn8 šole že razstavljali svoje izdelk£ na razstavi učil na Gospodar'( skem razstavišču v Ljubljani, Hi republiški razstavi mladih tehfli', kov na Ravnah, v Šentjurju ^ \ sejmu obrti in na raznih šolskil1 razstavah. Uspehi učencev krož' ^ karjev niso sami sebi name11;, temveč se razraščajo, saj se pra' ( ti mladi ljudje najčešče usrner'; jajo v tehnične poklice in so pra' uspehi v krožku odločujoči študijske usmeritve. ERNEST REČNIK IEfORMA pedagoškega šolstva in učiteljski poklic 0 zamujenem času in možnostih, da nadomestimo zamujeno dfi ačrt reforme izobraževanja lf Jo • °*kih delavcev v Sloveniji a veliko dvomov in ugovo-uir ’ ki zaslužijo največjo pozor-:snLs' Gre za velike in daljno-ožt spremembe, kakršnih se v oiL °kem šolstvu že dolgo nismo injf eVali- Bistvene odločitve — )Pj..edba fakultetnega študija za ČflPelje osnovnih šol, poenotenje vffi°braževanja za osnovnošolske ivn. srednješolske učitelje in od specialne srednješol-j j|ee Poprejšnje izobrazbe — ki so pot sprejete in se uresničujejo, eljO0 oporo v številnih uspešnih i f^mih izobraževanja pedago-is'h deiavcev po svetu. Toda ni olij0Šoče prezreti resnice, da tudi MC,i anja živo razpravljajo in kritično preverjajo. Prav ko se nam zgodi — in to ne bi gOpgod prav o tem področju izo-if^ev; »k J0 Prvič — da bi se zgledovali poT^šitvah, ki nočejo biti več .ai;j|.aobne našim predstavam. Pri-ira'Jen'smo sproti vrednotiti spre-e Programe, organizacijo in pedagoškega izobraževa->n bolj kot smo bili doslej 'ede tega inertni in dogmatični, 'j nas takšno »dopolnjevanje otoma« navdaja z dvomom — ^premišljenosti, o stihiji. Kot v K mogoče prestopiti iz enega [®rugi sistem brez nujnih vme-j ’n stanj... Priprava novih reši-"Tj' nam je odkrila, da zelo šte-j( ne sestavine dozdajšnjega si- ^.°vizacij; te so prešle v navado, j. 2aleže zdaj za sto še tako palčnih argumentov. Razprav-CMe med šolniki o našem šolni-' keni izobraževanju bi vendarle ^alo biti drugačno, saj z njim ka-iM^nro tudi našo strokovno vg°So^nost za celotno razume-Istv ^ koncePtualne prenove šol-^ a- »Laična« javnost pa bolj ali .nJ Upravičeno povezuje red v "aši hiši nje z odgovornostjo za sta- v vzgoji in izobraževanju. Odveč je ponavljati, da smo si L reformo pedagoškega izobra-arija izbrali problematičen , ■ Prvič, si ga sploh nismo kaj Lj 1 izbirali, ampak nam je pre-°s'o zmanjkalo prostora za ualjnje izmikanje nujnim Omembam. In drugič, težko bi pedali, kateri čas pa je sploh avi za reformne namere? Ali je s.,Cas, ko sposobni bežijo iz pro-jeeftne8a poklica? Ali je čas, ko r.. eminizacija učiteljskega po-j'?a dosegla vrh, pravi čas? Ali h Cas, ko otroci izgubljajo veseli ’ da bi zmenjali življenjske s svojimi učitelji, pravi čas? L1 je čas, ko se v učiteljskih utnicah grenko posmehujejo ^dagoškemu erosu, pravi čas? t ' Je čas, ko je vsa prosveta na stj u stavke zaradi materialnih rekr Prav' ^ai ^bko f 1 drugega, kot da to ni pravi To ■ v , L”’ *o je zamujen čas, ko pa ^ ndar še ostaja nekaj možnosti. fcjjj c p b Pametnim in složnim ukre-^anJern nadomestimo zamujeno. S|j, predstavili učiteljem ter jih * (j, nanili s konceptom, zgradbo>a( didaktično-metodično zasno^, nostjo ter z njegovo uporaf^ DRAGO NOVAK PREJELI SMO Negativna ocena naj w M bo redkost v naših šolah! Bliža se konec šolskega leta. Starši bodo z velikimi pričakovanji čakali na uspeh svojih otrok, učitelji v šolah pa tehtali, kdo naj izdela in kdo ne. Srečni otroci, ki jim je narava dala visoko inteligenco, spodbudno motivacijo in odlične zveze s šolami! Kaj pa tisti, pozabljeni. zapuščeni od vsega sveta, kaj bodo oni? Kaj bodo storili t. i. rejenci — otroci brez staršev, brez toplih družinskih gnezd, otroci, ki so dan na dan izpostavljeni strogim učiteljem v šolah? Kam naj se zatečejo po pomoč? S tem vprašanjem se ukvarja veliko ustanov, zdajšnji šolski neuspehi so problem naše družbe. problem metodike učenja, težava, ki ovira nadaljnji razvoj našega socialističnega sistema, gospodarstva, in navsezadnje blaginje naroda. Ali je otrok pravno zaščiten? Ali je njegov uspeh v šoli merilo znanja in so ocene resničen dokaz njegovega t' truda? Ob tem vprašanju bo in spet humanizem, veselju^ šolskih klopi, ustrezna meto* velike spremembe v sistemiz3£so delovnih mest... Učit naj:'0 tisti, ki ima rad otroke, drugi Ul se preusmerijo v druge poklTr Kadar se bo zvečal splošen u^o nekaterih šol. ko bodo naši ot!*ji radi stopali v hiše učenosti. bodo tam srečali prijazne. do*i ljudi, bo kot pomlad vzcveti tudi življenje v družinah, v ^ 1 movih za otroke, v tako imel vanih zavodih, bo svetel up in I10 timizem v mladih ljudeh zbi™ vero v prihodnost. Zaskrbita starši, ali morda mislite druga®5 Otroci, danes tako utesnjef®5 šolske programe, ali ne upal*0 dobroto svojega učitelja in učiPo Ijice? Vem. da upate in mirn°raZ*'^ne 'nteresne dejavnosti s - tf rogramom fakultativnega T'r®drncta etnologija. Liif Ne gjede na izbor raziskoval--Č ^8a Področja so poudarili trajne tj edtiotc^UčelncitsD ugotavljali, L|Se te OisfLspremjnjale. Spre-eL n.Jal'Ra,st);sc medsebojni od« ;af osi v vseh družbenih okoljih in j hrupnostih. al^itično so ovrednotili so-L na urbana okolja pa tudi uge spremembe in rtovosti, ki L s f(>nujn način •> n .. -1o vplivale na spremenjeni It*-'"1 življenja. Uspele so zlasti e naloge, ki so zajele razsež- OŠ Janka Premrla-Vojka, Koper. Zlata priznanja so bila podeljena 18 šolam: OŠ IX. korpus NOVJ, Nova Gorica, OŠ XII. SNOUB, Novo mesto, OŠ Jožeta Mihevca, Idrija, OŠ Franceta Bevka, Ljubljana, OŠ dr. Petra Držaja, Veliki Gaber, OŠ Dušana Bordona, Semedela Koper, OŠ Vlado Miklavc, Vrhovci, Ljubljana, OŠ Ivan Brozina Slovan, Jelšane, OŠ Josip Broz Tito, Domžale, OŠ Karel Destovnik-Kajuh, Murska Sobota. OŠ Stane Žagar, Kranj, OŠ Franja Vrunča, Celje, OŠ Ivana Kovačiča-Efcnka, Celje, OŠ Šmarje pri Kopru, OS Draga Kobala, Maribor, OS Dušana Jereba, Slovenske Konjice, OŠ Narodnega heroja Rajka, Hrastnik, OŠ Ivana Roba, Šempeter pri Gorici. Srebrna priznanja je prejelo 30 šol: OŠ Frana Šaleškega Finžgarja,Lesce, OŠ dr. Jožeta Potrča, Ljubljana, OŠ Col, OŠ Trbovlje, OŠ Padlih pr- voborcev, Žiri, OŠ Bratov Vodopivec, Pivka, OŠ Ivan Cankar, Ljutomer, OŠ Ledina, Ljubljana, OŠ Oskarja Kovačiča, Škofije, OŠ Majde Vrhovnik, Ljubljana, OŠ Ivana Skvarča, Zagorje ob Savi, OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas, OŠ XL SNOUB Miloša Zidanška, Šmartno pri Slovenj Gradcu, OŠ Črenšovei, OŠ Radomeljske čete, Preserje, OŠ Blaža Kocena, Ponikva, OŠ Anton Aškerc, Titovo_Velenje, OŠ Narodnega heroja Maksa Pečarja, Ljubljana, OŠ Marije Broz, Bistrica ob Sotli, OŠ Boris Kidrič, Ajdovščina, OŠ Otočec, OŠ Milke Kerin, Leskovec pri Krškem, OŠ Narodnega heroja Matije Blejca Matevža, Mengeš, OŠ Dobravlje, OŠ Edvarda Kardelja, Murska Sobota, OŠ Borisa Kidriča, Ljubljana, OŠ Belokranjskega odreda, Semič, OŠ Anton Ukmar, Koper. OŠ I. tankovske brigade NOVJ, De- kani, OŠ Leopold Maček, Ljubljana, Moste-Polje. Bronasta priznanja so bila podeljena 20 šolam: OŠ Bratov Polanči-čev, Maribor, OŠ Dušan Flis, Hoče-Maribor, OŠ Dušan Jereb, Slovenske Konjice, OŠ Stročja vas, Ljutomer, OŠ Matije Valjavca, Preddvor, OŠ Rogaševd, OŠ XV. SNOUB Belokranjska, Metlika, OŠ Gornja Radgona, OŠ Tončke Čečeve, Lisično, OŠ Komandanta Staneta, Dragatuš, OŠ Kanal, OŠ Dane-Šumenjak, Murska Sobota, OŠ Antona Tomaža Linharta, Radovljica, OŠ Milan Majcen, Šentjanž na Dolenjskem, OŠ Ivan Bizjak, Otlica, OŠ Vinica, OŠ Sladki vrh, OŠ Miško Kranjec, Velika Polana, OŠ Jože Hedžet, Šafarsko, OŠ Narodnega heroja Rajka, Hrastnik, Enota Dol pri Hrastniku. PRVENKA TURK Vzlet, likovna oprema zgodovinske raziskovalne naloge Kako živimo, Osn. šola Milan Šuštaršič Ljubljana Bežigrad, lik. pedagoginja Lučka Selan Od šolske knjižnice do medioteke_____________________________ Izkušnje iz Srbije V SR Srbiji so začeli ustanavljati šolske medioteke pred desetimi leti, zdaj pa jih najdemo že na večini šol. Do njih so prišli predvsem s preoblikovanjem prejšnjih šolskih knjižnic in ustrezno prenovo prostorov. V novih šolskih zgradbah so medioteke dobile še ugodnejše možnosti; tu so ustrezni prostori za kartoteko, za pisna in avdiovizualna gradiva in za učne pripomočke. Danes imamo v šolskih medio-tekah knjige in revije, strokovne časopise in dnevnike ter drugo pisno gradivo, avdiovizualna sredstva — 8- in 16-milimetrske filme, magnetofonske trakove, video trakove in kasete, diafilme, fotografije in zemljevide, fotokopirne in druge razmnoževalne stroje, projekcijske in druge aparate, makete, modele in vse pripomočke za samostojno izdelavo didaktičnih sredstev. V razvitih krajih in na večjih šolah so medioteke praviloma bolje opremljene, na manjših pa slabše, zlasti z dražjimi didaktičnimi pripomočki. Dobro opremljena šolska medioteka omogoča učiteljem in učencem neovirano sprotno rabo potrebnih virov in informacij, jih navaja na uporabo sodobnih komunikacijskih sredstev in spodbuja k uvajanju sodobnih oblik dela: individualnega in skupinskega pouka, dela v dvojicah, učenja z odkrivanjem, problemskega in programiranega pouka. Šolsko medioteko vodi stro- kovni sodelavec, največkrat pedagog ali učitelj, ki obvlada sodobno izobraževalno tehnologijo in zna svetovati učiteljem in učencem, kako naj jo uporabijo pri pouku in učenju. Najpomembnejša je prav pedagoška vloga mediotekarja. Delo šolskih mediotek usmerja center za posodabljanje pouka in učenja pri zavodu za napredek vzgoje in izobraževanja skupaj z občinsko medioteko, ki je njegova organizacijska enota. Tu poskrbijo med drugim za didaktično gradivo in za uresničevanje sprejetega načrta za posodabljanje izobraževalne tehnologije na določenem območju. Skupaj s samoupravno interesno skupnostjo ugotavljajo opremljenost šol s sodobnimi pripomočki in načrtujejo njihovo dopolnjevanje, povezujejo delo šolskih mediotek in skrbijo za sodelovanje z drugimi organizacijami, ki lahko pripomorejo k tehnološkemu posodabljanju pouka in učenja. Dozdajšnje preoblikovanje šolskih knjižnic v medioteke je pokazalo, da tako lahko bolje zberemo in razporedimo različne vire znanja, da so dostopni učiteljem in učencem. Sodobna učna sredstva in pripomočki so tako bolje izrabljeni, novejša izobraževalna tehnologija se hitreje uvaja v šolsko prakso; učitelji se nanjo hitreje privajajo, pouk pa postaja sodobnejši in bolj uspešen. LJUBIVOJE BAJIČ Iz prakse za prakso Ko je bilo najtežje biti človek Film izjemne umetniške in vzgojne vrednosti Mislil sem, da o NOB ne morem zvedeti nič več posebno novega, in tudi, da mladine s to tematiko ne moremo več posebej pritegniti. Ko sem si ogledal krat-kometražni film Marije Vogrič Ko je bilo najtežje biti človek, sem spoznal, da se motim. Obdobje NOB s svojimi bogatimi možnostmi pripovedovanja in izpovedovanja vrednot se lahko vrhunsko umetniško upodobi celo v dokumentarcu, kot je film Marije Vogrič imenoval režiser Crt Skodlar v svojem razmišljanju o njem. Morda je največji umetniški in izpovedni dosežek avtorice tega filma v tem, da govori o največjih grozodejstvih brez kančka nasilja. Ob tem je zapisal Črt Skodlar: »Pa vendar: Kolikšno srhljivo slutnjo groze povzroča v nas prav ta neverjetno dramatičen kontrast med pogledom na planjavo, kjer razen spomenika skoraj ni kaj posebnega videti — in med Ipesedami, ki prihajajo k nam izmed več fer-S ueseuetij!« Film nam ob izjemnem spremnem besedilu (velik delež v njem imajo izvirni verzi pesnikov iz NOB, vendar je tudi besedilo povezovalca —• v dveh različicah, slovenski in srbohrvaški — izjemno) z iznajdljivimi prijemi snemalca predstavi sedem krajev Hrvaške ter Bosne in Hercegovine oziroma spomenike v zvezi Z dogodki, s katerimi so se ti kraji za vedno zapisali v našo zgodovino. »Misli izpod peres partizanskih pesnikov«, pravi Crt Skodlar, »tako rekoč v prvi osebi naj-pretresljiveje pričajo o času, ki ga Z banalnimi stavki vsakdanje govorice nikakor ni moč celovito opisati.« In še: »___film daleč prekaša dosedanje klišeje in standarde učnega ali splošno izobraževalnega žanra. Z visoko kulturo interpretacije v vseh njenih osnovnih cineastičnih komponentah, tako tehničnih kot umetniških, se je povzpel na nivo subtilno oblikovanega dokumentarca o temi, ki terja osveščen pristop s spoštovanjem...« S temi ocenami povsem soglašam, doživetje filma pa je še globlje, kot ga je mogoče opisati v kritičnem zapisu. spomenikih in dogodkih iz NOB v Sloveniji — so omogočili: Komisija za filmsko in založniško dejavnost pri Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo, Andragoško društvo Slovenije in Skupnost izobraževalnih centrov Slovenije, Marksistično študijsko središče Koper, Obalna delavska univerza Koper, Sekretariat za ljudsko obrambo Koper in Zavod SRS za šolstvo — OE Koper. Scenarij je napisala avtorica filma Marija Vogrič (znana družbena, kulturna in andragoška delavka, dobitnica Žagarjeve nagrade za leto 1983), ki je film tudi režirala, vsa druga tehnična in strokovna dela pa so opravili poklicni sodelavci iz Jadran filma. Ob dozdajšnjih predstavitvah v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji je bil film izredno dobro sprejet. Ko govorim o tem filmu, bi rad bralce Prosvetnega delaven en- • • ___— . „*• uc.<,” nami še z zanimivo in koristno dejavnostjo sekcije za učno tehnologijo pri Andragoškem društvu Slovenije, ki jo prav tako vodi Marija Vogrič. Sekcija je nastala na njeno pobudo — iz spoznanja, da na tem področju pri izobraževanju in vzgoji mladine in odraslih močno zaostajamo. Lahko se še nekako pohvalimo s tehniko, ki smo jo nabavili, ne pa s tem, kako smo usposobili ljudi za njeno uporabo (zgodi se, da nam tehnika prej zastari, preden se je učitelj nauči uporabljati). Da bi uresničila smoter, ki si ga je zadala (pospeševanje uporabe sodobne učne tehnike in tehnologije), je sekcija predvidela —in tudi že opravila — seminarje za usposabljanje vseh, ki se zanimajo za uporabo sodobne učne tehnike in tehnologije (doslej so bili k temu usposabljanju vabljeni predvsem andragoški delavci, člani Andragoškega društva Slovenije). To ne pomeni le suhoparnega izobraževanja s predavanji, temveč ustvarjalno ali izušenjsko učenje — praktično izdelavo filmov in video programov (od zamisli prek scenarija in režije do tehničnih del). Ta prispevek, ki je hkrati tudi priporočilo šolam, da bi film nabavile, pišem s prepričanjem, da je ta film izjemen vzgojni pripomoček, čeprav je narejen kot dokumentarni film; nemara pa je ravno v tem njegova uspešnost — film svoje vzgojnosti sploh ne vsiljuje. Enako uporaben je kjerkoli: v šolah — pri zgodovini ali obravnavanju umetnosti iz NOB, pri geografiji ali perprosto za proslave dneva republike in pomembnih obletnic, pa kot svarilo pred zdajšnjimi in prihodnjimi izrazi državnega terorizma in militarizma — in drugje — denimo za občane v krajevnih skupnostih, pri obrambnem ali družbenopolitičnem izobraževanju odraslih, v delovnih organizacijah ipd. nosti izobraževalnih centrov Sl venije, Aškerčeva 9, Ljubljan Kopija filma stane 100.000 di kaseta (VHS-VCR) pa 35.01 din. Film je posnet na 16-mili m trski filmski trak in traja j minut. Ker je uporaben za r. zlične vrste gledalcev, bi si šo morda lahko pomagale tako, i bi se povezale z večjimi delovnir ali drugimi (družbenopolitičn mi) organizacijami in bi fil, uporabljale skupaj z njimi. Izdelavo tega filma —pripravlja pa se že njegov drugi del — o Sekcija pa se je lotila dela tudi širše; sklicala je posvet zainteresiranih z organi, odgovornimi za razvoj vzgoje in izobraževanja v naši republiki (to bo delala tudi v prihodnje), ponudila je svoje sodelovanje televiziji (v zvezi s tem je pripravljena zasnova, ki naj bi jo skupno obravnavali, skupen cilj pa je zboljšati uporabo učne tehnologije pri vzgoji in izobraževanju) in Zavodu SR Slovenije za šolstvo. S posebno popisnico je sekcija ugotovila, kako so naše vzgojno-izobraževalne organizacije opremljene s sodobno učno tehniko. Sekcija meni, da je učna tehnologija enako potrebna in uporabna pri izobraževanju otrok in mladine kot pri izobraževanju odraslih, zato se je treba pri pospeševanju njenega razvoja povezovati. Poleg navedenih dejavnosti ima v načrtu tudi izdelavo filmov in video programov za različne potrebe, denimo, poklicno usmerjanje, izobraževanje v kmetijstvu, družbenopolitično izobraževanje (varstvo okolja, naravne lepote ipd.), izobraževanje učiteljev in staršev in za druge potrebe sodobnosti. Marija Vogrič nam dokazuje, da je mogoče dosegati uspehe tudi v skromnih razmerah, a le z veliko zagnanostjo. ZORAN JELENC Nova zvezka Literarnega leksikona Pri Državni založbi Slovenije sta izšla 26. in 27. zvezek Literarnega leksikona—Enotno zasnovo edicije poudarja dopolnilni zvezek k leksikonom 1 do 5 V zbirki Literarni leksikon, ki jo pripravlja in ureja SAZU, izdaja pa Državna založba Slovenije, sta izšla že šestindvajseti in sedemindvajseti zvezek. Že kar precejšnji del uresničenega načrta potrjuje, da so uredniki upoštevali prvotno idejno zasnovo: v teh zvezkih naj bi bili sistematično obdelani in z izvirnim slovenskim gradivom osvetljeni vsi pomembnejši termini in pojavi, ki jih zajemata literarna teorija in metodologija, pri uresničevanju tega projekta pa seveda upoštevajo kritični izbor dosežkov sodobne literarne znanosti doma in po svetu. Za zbirko je kljub priročni obliki in uporabnosti značilno, da zvezki niso ^ •‘stalieni obliki priročnikov, ki bi imeli zgolj informativno in pojasnjevalno vrednost, temveč so predvsem znanstveno delo, s težiščem na širši problemski obravnavi, zlasti tistih vprašanj, ki so središčnega pomena za stroko. Zato niso Zgolj prenos tujih, splošno evropskih teorij in dognanj, temveč prinašajo kritični razvid in samostojno obravnavajo problematiko s posebnim pogledom na slovensko gradivo. Leksikalne izdaje obravnavajo pojave zgo-dovinskorazvojno, upoštevajo pa tudi njihovo mednarodno razširjenost in pomen. Leksikoni izhajajo po enotno zasnovanem in konceptualno podrobno obdelanem zaporedju. V njih so obravnavane glavne literarne dobe, smeri in gibanja; področja, vrste, zvrsti in oblike; načelna vprašanja poetike, stila in verza; literar-noznanstvene metode pa tudi temeljni pojmi s področja literatu- Šestindvajseti zvezek Literarnega leksikona je pripravil Kajetan Gantar in lahko rečemo, da je ta zvezek eden od središčnih del pri uresničevanju projekta. Antična poetika, tematika, ki jo avtor obravnava v tem zvezku, je namreč prav tisto obdobje literarne zgodovine, ki je bistvenega pomena za literarno teorijo". S tem zvezkom se končuje preučevanje starih antičnih poetik v avtentični podobi (eden od zvezkov literarnega leksikona obravnava staro indijsko poetiko in ga je pripravila Vlasta Pacheiner Klander), ne pa seveda srednjeveške preobrazbe antične poetike, ki bodo še tema Literarnega leksikona (npr. renesančna poetika, za katero je na voljo nepregledna množina gradiva). Antična poetika je namreč temelj teoretičnih kritičnih razglabljanj o preteklih stoletjih in zamisel zanjo je dal še Anton Ocvirk. Pripravljalec študije je strokovnjak, ki ga ni treba posebej predstavljati, saj ga temeljna besedila antične poetike, avtorjev Aristotela in Horacija zaposlujeta že od študijskih let. Začetni del leksikona zavzema historični prerez temeljnih poetičnih nazorov pri starih Grkih in Rimljanih, od začetkov — Homerja predsokra-tikov, Aristotelovo polemiko s Platonom, Filodemove nazore — fragmenti so bili odkriti pred desetletjem —, Horacijevo pismo o pesništvu, do 2. st. n.š., kjer se končuje ta sintetični zgodovinski pregled. V drugem delu leksikona so zapisi o odmevih antične poetike v širšem evropskem prostoru, in o tem, kolikšen vpliv imata Ho-racijeve in Aristotelove teorije pri nas. Veliko pozornosti je namenjeno Aristotelovi Poetiki, ki je sredi dvajsetega stoletja spet neverjetno aktualno besedilo. V tretjem leksikalnem delu so razloženi termini — ki so bili ključni izrazi antične poetike, enako vlogo, veljavo in pomen pa so ohranili tudi danes v literarni teoriji. Pisec se omejuje samo na tri teoretične izraze, ki so v zgodovini naših in tudi širših evropskih literarno teoretskih razglabljanj imeli zelo pomembno vlogo in ki jih še danes čutimo kot izrazite pojme antične poetike: inspiracija, mimesis in katarza. Ob razpravljanju o teh izrazih se seveda omejuje le na najbolj skope razvojne črte: na leksikalni, semantični razvoj, preobrazbo in današnje razumevanje teh najbolj čvlutrdr.'" boirnOV. Sedemindvajseti zvezek, ki obravnava ruski literarni avant-gardizem, je pripravil Drago Bajt. Obravnavani pojav spada v širši tematski sklop avantgardi-zma in je tako del vnaprej začrtane celote v Literarnem leksikonu, načrtu, ki je bil deloma izpolnjen že z objavo leksikonov o dadaizmu, eksistencializmu, literarnih smereh v 20. stoletju ipcULek-sikon o ruskem literarnem avantgardnem gibanju obravnava le radikalne oblike tega gibanja, ki zaslužijo to ime: futurizem, konstruktivizem, absurdizem. Večji del leksikona je namenjen futurizmu: zgodnji, analitični fazi od leta 1910 do 1917, drugi, sintetični fazi, ki je bila bolj pragmatična in se je začela v letu 1918, trajala pa je do leta 1930. Besedilo obravnava najprej različne futuristične skupine in temeljna programska načela tega idejno neenotnega gibanja. Rekonstruirati skuša poglavitna estetsko-programska načela futurizma — antitradicionalizma, primitivizem, urbanizem in mitični utopizem. Gre za načela, ki jih razberemo iz umetniške prakse futuri-stov, še nazorneje pa iz številnih deklarativnih in manifestativnih besedil (ki opredeljujejo program gibanja). V posebnem poglavju se loteva osrednjega vprašanja futuristične estetike, to je vprašanje besede v poeziji, pesniškega govora, posebno poglavje je namenjeno futurističnemu gledališču ipd.. K vsakemu od treh glavnih, osrednjih tematskih sklopov dodaja pripravljalec tudi odmeve in prikaze pri nas ter. vplive, posredne, prek prevodne literature, in neposredne, ki jih je bilo na slovensko književnost bistveno manj. Poleg omenjenih leksikonov je izšel še dopolnilni zvezek Literarnega leksikona; poseben je po vsebinski ureditvi, zunanji obliki in grafični izdelavi. V njem so hoteli predstaviti dozdajšnje delo, dosežke edicije, in jo predstaviti kot notranje povezano celoto. Z njo skušajo pripravljalci omogočiti bolj smotrno uporabo edicije in opozoriti nanjo tuje bralce. V dopolnilnem zvezku so objavljeni povzetki doslej izdanih študij in enotno stvarno kazalo. Začeta izdaja je uresničena do polovice, ker predvidevajo, da bo delo zanjo trajalo najverjetneje še deset let; zato naj bi omenjeni zvezek prinesel pregled vseh dozdaj izdanih študij. VLASTA KUNEJ '2 Sl Sociologija kulture in umetnosti Pri Državni založbi Slovenije je izšla knjiga izbranih poglavij iz problematike kulture in umetnosti avtorja Dimitrija Rupla Nova knjiga Dimitrija Rupla Sociologija kulture in umetnosti je nastala kot rezultat piščevega nekajletnega dela — pedagoškega in raziskovalnega — na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Zato ohranjajo v njej objavljena poglavja nagovorno Živost, odprto, živo obliko govora, ki je spodbujevalna in izzivalna hkrati; gre za besedilo, ki vendarle mora biti takšno, saj je namenjeno predvsem študentom, pa seveda vsem, ki jih ta tematika zanima in dopolnjuje branje s svojimi razmišljanji. Knjiga ima pravzaprav dva dela: poglavja v njej se res večidel ravnajo glede na vsebinsko omejitev; objavljena besedila so nekakšen poskus združitve in povezave obeh predmetov, pisec pa tudi pojasnjuje zveze med obema področjema, med kulturo in umetnostjo, v njej pa predvsem književnostjo. Knjiga tudi zapolnjuje pomanjkanje študijskega gradiva, zlasti v slovenščini, ki ga je mogoče občutiti posebno ob študiju tega področja na FSPN. Razlogi za to so več kot znani: gradiva v slovenščini je premalo, literature v drugih jezikih pa zaradi omejitev uvoza tujih knjig seveda "J™ tako ni na izbiro. Izhodišče pri razisKuvuinm študijah v prvem tematskem poglavju — Sociologija kulture je piscu temeljni pojem kultura, med historičnimi rabami tega pojma pa kulturni boj, ki zadeva spore med različnimi ideologijami. Svoje razmišljanje pa naprej razvija tako, da se ukvarja Z najbolj aktualnim bojem med ideologijo in umetnostjo, ki je potekal v znamenju socializma, ukvarja se z vprašanjem socialističnega realizma in »teorijo odseva«, v zvezi z njima pa z vprašanjem realizma sploh in vprašnja realnosti in sociološke resnice oziroma pridobivanja te resnice. Iz te problematike potem razvija vprašanje dopuščanja soobstajanja več resnic oziroma resničnosti in postavlja to vprašanje v najostrejši luči, v povezavi z razmerjem med zdravo in bolno pametjo, no-ro.stjo. Ko razjasni nekaj problematičnih točk v sociologiji kulture, skuša avtor prikazati dva načina reševanja teh problematičnih točk, predstviti skuša stičišča in razhajanja med fenomenološkim in marksističnim (sociološkim) preučevanjem kulturnih pojavov. Izhodišče tematskega poglavja v drugem delu knjige je nekoliko podobno prvemu, podobno v tem, ker se avtor spet sprašuje in razjasnjuje temeljne pojme, iz katerih potem razvija, pojasnjuje in utemeljuje problematiko z obravnavanega področja. V tem delu knjige ga najprej zanimata temeljna pojma umetnost in delo, pravzaprav najprej vprašanje, ali je umetnost delo ali ni. Zastavljeni problem osvetljuje z različnih strani, predvsem skozi pojmovanja različnih mislecev, Aristotela, Kanta, Hegla in marksistično razumevanje. V nadaljevanju razmišljanja podrobneje razčlenjuje samo umetniško delo oziroma njegove instance, nato pa spregovori o stopnjah ustvarjalnega procesa. V nadaljevanju pa razvija Marxova in Webrova izhodišča s področja sociologije umetnosti, ki so sicer skopa in nesistematična, ven-pomembna za sociološko preučevanje umetnosti. Od tod razvija potem pojma alienacije in participacije v umetnostni proizvodnji, zadnja poglavja pa so namenjena razmerju med vsakdanjo in umetniško resničnostjo, pomenskim strukturam drame, opere in literarnih umetniških oblik, drugo tematsko poglavje pa končuje za razmišljanje docela odprto poglavje o literaturi, ali širše, literarni umetnosti kot utemeljiteljici slovenskega naroda, o vprašanju, s katerim dovolj izzivalno načne premišljevanje o razmerju med literaturo in narodom, o tem vprašanju naše narodne bitnosti, ki sega v naše korenine, v preteklost in pomeni prihodnost. V. K. ČLOVEK, KI JE ZAZNAMOVAL ČAS 0 Trubarju, prvih knjigah in značilnostih nekega časa Založba Mladinska knjiga je izdala v zbirki Obrazi monografijo o Primožu Trubarju V monografski zbirki knjižnih zvezkov, v katerih so zapisi o osebnostih, ki so pomembno vplivale na našo kulturo in zgodovino, je izšlo tokrat besedilo o utemeljitelju slovenske kulture Primožu Trubarju. Mo-, nografija, ki je izšla v počastitev 400-letnice Trubarjevega rojstva, je slogovno in izrazno zahtevnejša, kot smo jih v tej zbirki vajeni doslej, saj so Obrazi namenjeni predvsem učencem zadnjih razredov osnovne šole v pomoč in informacijo pri spoznavanju življenja in dela pomembnih osebnosti. Pisec besedila dr. Jože Pogačnik je obravnavano temo zasnoval tako, da v začetku opisuje predvsem Trubarjevo življenje in delo, v širšem sobesedilu pa razpira družbene razsežnosti tedanjega časa, idejna izhodišča in kulturnozgodovinske razmere ter vplive, ki se odsli-kavajo v življenju in delu tega znamenitega Slovenca. Pisec monografije skuša osvetliti predvsem, kaj pravzaprav pomeni danes že kar v frazo spremenjeno poimenovanje Trubarja kot utemeljitelja slovenske književnosti, ki tako pogosto spremlja njegovo ime. Prikazati skuša temeljne razloge, zasluge, ideje in izpolnjene naloge, zaradi katerih in s katerimi je Trubar tako celostno vplival na slovensko kulturo in oživil njeno književnost. V tako zasnovanem delu torej pisec ne namenja veliko prostora že dovolj znanim podatkom, ki jih je mogoče dobiti v marsikateri knjigi — te vsebuje predvsem začetno poglavje Obrazov —marveč skuša predvsem poglobljeno prikazati Trubarjevo večstransko dejavnost v času, ki je pomembno vplival na tega velikega moža, ta pa je s svojim delom strnil slovensko ljudstvo v narodno-kulturno enoto in tako vplival na poznejša stoletja. V. K. Najslabši so tisti; ki povsod najdejo kaj, da se lahko jokajo, ne vidijo pa tistega, zaradi česar bi lahko bili veseli. ^ Slavko Pregl Ni človeka, ki si kdaj ne bi zaslužil priznanja. In ko bo doživel priznanje, se bo potrudil, da bo boljši. Cvetko Zagorski Sodobna organizacija izobraževanja odraslih 4. Pomemben prispevek k andragoški teoriji in praksi ^ nastalo, ima prav toliko tet tično kot uporabno vrednos1 ^ V zbirki Sodobne raziskave je pri Školskih novinah v Zagrebu pred kratkim izšlo pomembno andragoško delo o sodobni organizaciji izobraževanja odraslih. Podnaslov knjige — Individualne razlike in izobraževanje na daljavo — pove, da je dr. Milan D. Matijevič v knjigi obdelal oba vidika tega vprašanja. Pisec izhaja iz spoznanja, da ima vzgojno-izobraževalno sporočanje pri pouku na daljavo, ki upošteva individualne potrebe in razlike, svoje posebnosti in rešitve. Skrbno jih moramo spremljati in vrednotiti ter znanstveno teoretično preučiti. razvoj izobraževanja odrasli!1 nas. Čeprav so izkušnje v sv« izobraževanjem odraslih na Ijavo izjemno bogate, pis^ nasedel skušnjavi, da bi jih, p1 kritično hvalil, pač pa jih krit ‘ela primerja z našimi spoznanji Knjiga o sodobni organ#1 izobraževanja odraslih se de! jati več poglavij. Uvodnemu del1 'o Poleg empirične razčlenitve psihološko didaktičnih in andragoških zahtev, ki izhajajo iz individualizacije pouka, njegove organizacije, poteka in evalvacije, nas pisec seznanja tudi z novimi pogledi na naravo vzgojno-izo-braževalne komunikacije pri pouku na daljavo, obenem pa predstavlja zasnovo metodike (samp) usposabljanja odraslih za sodelovanje pri takem izobraževanju. obsega tudi metodologijo, ^°j dijo poglavja: socialno-psitj1^ ški in andragoški temelji pri> vidualizaciji izobraževanja o1 'eyj slih, vzgojno-izobraževalna ^ munikacija in individualiz1 ^ni pri izobraževalnem ciklu, in( dualizacija pri programiral Pe! pouku, računalniki pri izobf1 vanju na daljavo, sklepna |Vet mišljanja o individualnih r^eV; kah pri izobraževanju odra Na koncu knjige sta povzet -^U angleščini in pregled literat b Kot sami naslovi povedo, j Knjiga o sodobni organizaciji izobraževanja odraslih prevzema izsledke desetletnih raziskav, ki jih je pisec opravil pri izobraževanju na daljavo, pa tudi izkušnje mnogih vzgojno-izobraže-valnih organizacij, ki razvijajo to izobraževanje. Delo, ki je tako Milan D. Matijevič obdelal membna vprašanja sodobt pouka in izobraževanja odra1 ^ ki so bila doslej v andragoški riji še premalo preučena. Čel na nekatera vprašanja št ll končnega odgovora, bo kt ^ dober pripomoček za izboljŠ1, 1 andragoške prakse in bo p° \!' gala k bolj individualizirane ^ načrtnemu in uspešnejšemu' °s nju odraslih. jjr° iFOi BRANKO BOŠNJAK Delavska enotnost— Unita operaia Prispevek k Zgodovini delavskega gibanja Ob podelitvi diplom in znakov veteranom Delavske enotnosti — Unita operaia, ki je bila 18. maja v Trstu ob 40-letnici osvoboditve izpod fašizma, je izšla tudi knjižica Milana Pahorja Delavska enotnost — Unita operaia. Predstavili so jo tiskovni konferenci, ki je bila v torek, 3. junija, v Domu sindikatov v Ljubljani. Poleg avtorja so pri predstavitvi sodelovali tudi nekateri vodilni veterani delavskega gibanja v Sloveniji, ki so delovali med narodnoosvobodilnim bojem na Tržaškem. Organizacija Delavske enotnosti — Comitato di Unita operaia zavzema posebno mesto v narodnoosvobodilnem boju slovenskega in italijanskega naroda v letih 1941 do 1945. Poleg tega je to tudi posebno poglavje v tržaški zgodovini, ki je bilo premalo raziskano, saj je bilo o Delavski enotnosti — Unita operaia doslej izredno malo napisano. Nekaj zapisov je razdrobljenih po raznih publikacijah in študijah. Gre za gibanje, ki bi zaradi svojega pomena zaslužilo opis v posebni zgodovini te organizacije, saj je bilo pomembno zaradi mnogih zamisli, ki jih je prenesla Delavska enotnost na zdajšnje rodove. Knjižica zajema poglavja o pK '■ fašističnem odpora, začetkih*^ rodnoosvobodilnega gib<^ ^ / CSLIIIISCSJ v CS IS IS L411 f lic fylU J začetkih povezovanja dela^^ zlomu fašizma in razmahu os1 e bodilnega gibanja, poglavji Delavski enotnosti Unita "l 5r raia, končuje pa se s poglavji ^ o svobodi in osvoboditvi. Knjižica je napisana v dveh str' zikih. V njej so prikazane tri, Ce| osvoboditve temeljne organi cije na Tržaškem, vsebuje rti' P®1 govorijo o vi dokumentov, ki govorijo c tiska, na koncu pa je še sezfl u) številk glasila odborov Dela^ | enotnosti. Čeprav v knjižici rti' jeta vsa zgodovina, saj to zal ^ obsega ni mogoče, je v njej n& ^ liko bolj celostno predstavil1 organizacija v Trstu, poleg 11 pa je pomembna tudi zgodot ^j. ska vrednost knjižice — poti namreč pomemben korak k 1 h čiščevanju dogodkov iz (l H 'd " I časa, predvsem zaradi objek nosti, saj se je pisec pri svoj delu opiral le na dokumenti gradivo. O tem obdobju zgoi vine je namreč veliko več s\ minskih zapisov, premalo p> napisanega na podlagi zgodo! skih dejstev. | Ho; ob V. K. Odrasli v srednjem izobraževanju nai Pn nu Ifis sta Konec julija bo pri Delavski enotnosti v zbirki Sindikati izšla knjižica ODRASLI V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU. V njej so obdelani podatki, analize in poročila iz raziskave Spremljanje in vrednotenje vzgojno-ižobraževalnih programov srednjega usmerjenega izobraževanja in njihovega prilagajanja prejšnjemu znanju ter delovnim in življenjskim izkušnjam delavcev. ki se izobražujejo ob delu in iz dela. Raziskavo je opravi! Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani v sodelovanju z Zavodom SRS za šolstvo. Čeprav so podatki eval-vacijske raziskave zbrani že v letu 1982. njeni izsledki niso Zastareli. saj se razmere na tem področju do danes niso veliko spremenile. Avtorji — Jože Valenti" Marija Velikonja. Milena vrh in Zoran Jelenc — s svoj prispevki spodbujajo in odp# nove možnosti za razvoj izot ževanja odraslih na srednji st nji. Knjižica bo torej kori* pripomoček vodjem izobraŽ" nja odraslih v srednjih šola!1 učiteljem, pa tudi vsem. ki la! kakor koli vplivajo na ra2 izobraževanja ob delu. Predvidena cena knji1 1500din. Založba delavska enotnos' na zalogi še publikacijo izv ževanje odraslih v dolgoroč razvoju Slovenije, ki je izšla v zbirki Aktualna tema. št- Cena: 600din. 12 skupne številke prosvetnih glasil Jugoslavije ^AKO ŽIVIJO PROSVETNI DELAVCI • KAKO ŽIVIJO PROSVETNI DELAVCI % 30SNA IN HERCEGOVINA h enako delo — azlično plačilo? J1. j-eprav svobodne menjave it) ela med organizacijo srednjega j>'zmerjenega izobraževanja in iz1 rženega dela ni mogoče izpe-d povsocj enako uspešno (ker d1 ^°čitna donosnost posameznih > Pa je vendarle res, da itiiakšno sodelovanje izboljšuje ii Motni položaj vzgojno-izobra-o1 eyalne organizacije, a ^ar zadeva tovrstno sodelo-zi ^nje, je Šola za kovinarske po-n< ,tlce v Sarajevu ena izmed naju-ai Pešnejših v Bosni in Hercegovi-"■ Kako živijo in delajo pro-3 iVetni delavci te vzgojno-izobra-rt "evalne organizacije, nam je pri-ra )0vedoval učitelj praktičnga ^Uka Nedžad Numič. at Numič, visoko kvalificirani , j']r°djar, s 30-letno delovno al °t)o, dela v tej srednji šoli že 25 btet- Dovolj dolgo, da je spoznal ra dobre in slabe strani prosvet-oj ta' joi .Tivat spada med tiste Črnogorci p6 občine, ki so kar dobro razvi-pt 7 Zato smo sklenili, da se bomo ob tej priložnosti pogovorili z ^im od prosvetnih delavcev iz a«šne družbenopolitične skup-^sti, ki lahko odmeri več de-?arja tudi za predšolsko vzgojo ln izobraževanje. Za Čmo goro ie namreč značilno, da imajo Prosvetni delavci v tej republiki niZek standard, da šole in vrtci a'so najbolje opremljeni, da so tanovanjska vprašanja nereše-a’ osebni dohodki slabi, naj-*abše pa so pokojnine. Pripove-3jii^e-i0, Je Prejel upokojeni ,jr | 'telj, ki je dopolnil 40 let de-;ob ‘0Vr ' -st< ris' že’ al) lat aZ . ne dobe, pred nekaj meseci T480 din pokojnine. Najbrž ni enini. ^ tivtsko občino smo se torej spotili zato, ker je tam menda ^iiko boljše, saj veliko podat-°v kaže, da se v njej godi šolstvu 0?‘j.e kot drugod. Položaj v tej •„ni ponazarjajo tudi tele šte- vuke: V 256 otroškem vrtcu v Tivtu je ■ otrok, del vrtca so tudi jasli j- j1 enota v Radovičih. V vrtcu ol dela 9 skih 1 vzgojiteljic in 5 medicin-sester. Otroci so razdeljeni v ^ ySef(? vzg°jnih skupin, ker pa je Saki preveč, otrok, je delo z malčki težavno. predšolske vzgoje. Čeprav že nekaj let nihče iz tega vrtca ni dobil stanovanja, vzgojiteljice nimajo stanovanjskih težav. Rešujejo jih jim starši ali pa zakonski tovariši, zaposleni v ozdih, kjer imajo denar tudi za stanovanja. Videti je, da je predšolska vzgoja v tivtski občini v podobnem položaju kot marsikje drugod v Črni gori. Uradni podatki HRVAŠKA sicer kažejo, da je tivtska občina bogata, osebni dohodki prosvetnih delavcev pa so na ravni »nerazvitih«. Kljub vsemu temu pravi Ankica Joksovič, »da imajo veliko razumevanja za predšolsko vzgojo«. To pa je kar težko razumeti, če vemo, kakšne osebne dohodke imajo vzgojiteljice. R. O. Uspeh otrok je tudi uspeh staršev V tivtskem vrtcu dela tudi vzgojiteljica Ankica Jaksovič. Leto dni je ravnateljica te vzgoj-no-varstvene organizacije. V pogovoru je povedala, da je v takšnih razmerah, ko je prostora premalo, zelo težko delati. Vrtec bi morali razširiti. Čeprav je delo težavno, ga opravljajo vzgojiteljice, zaposlene v vrtcu, z veliko ljubeznijo. Skratka, nočejo se osramotiti pred otroki in njihovimi starši. To je tudi najpomembnejši motiv, obenem pa odgovor na vprašanje, zakaj se tako zelo trudijo pri svojem delu. Če bi delale toliko, kolikor denarja dobijo, se jim res ne bi bilo treba preveč truditi. Zdaj dobi vzgojiteljica z dvajsetletnimi izkušnjami (tudi po najnovejšem povečanju) le 51.200 din. O nagrajevanju po delovnih dosežkih ni mogoče govoriti, saj za to sploh ni denarja. Vse to pa pove, , da celo v »bogati občini« delavci v izobraževanju — vsaj v predšolski vzgoji — nimajo možnosti, da bi se po osebnih dohodkih enačili z delavci v drugih dejavnostih. Ankica Joksovič meni, da bi morali pri temeljnih izobraževalnih skupnostih ustanoviti tudi skupnost za predšolsko vzgojo, sredstva, združena v njej pa bi lahko porabili za zboljšanje ravni Skoraj pet let je od tedaj, ko sta Marica in Ivan Starčevič zapustila Goppingen pri Stuttgartu v ZR Nemčiji, kraj, v katerem sta osem let poučevala otroke naših zdomcev. Ob tolikšni časovni razdalji je že mogoče bolj stvarno oceniti vse, kar je bilo nekdaj preveč čustveno obarvano. Čustva,spomini na učence pa tudi po petih letih še zmeraj žive — toda saj je prav to tista posebnost, ki dela učiteljski poklic zanimiv. Učitelj je tisti, ki podoživlja z otroki vse njihove spremembe, z njimi se veseli in žalosti, zato je uspeh nekdanjih učencev v življenju tudi učiteljev uspeh. Otroci, ki sta jim Marica in Ivan od leta 1973 do 1981 prenašala iz dneva v dan košček domovine na tuje, so dandanes odrasli ljudje, poročeni in zaposleni, nekateri od,njih pa še študirajo. Z mnogimi sta še zmeraj povezana, veliko jih prihaja na obisk k Star-čevičevim, v Zaprešič pri Zagrebu. Zakaj sta se Marica, učiteljica angleškega in srbohrvaškega jezika, rojena v Dolnjacih pri Glini, ki je tedaj poučevala v gli-nški gimnaziji, in Ivan, doma z Reke, zaposlen v osnovni šoli v Petrinji, odločila, da bosta tistega leta 1973 odšla s svojima sinovoma v svet? Gnala ju je predvsem pedagoška vedoželjnost, odločila sta se, da bosta ostala na tujem samo leto dni, toliko, da se bosta sinova naučila tujega jezika. Toda leta so naglo minevala in nabralo se jih je kar osem. Starejši sin je končal v Nemčiji matematično gimnazijo, mlajši pa prvi razred te gimnazije; zdaj oba študirata na fakulteti za strojništvo v Zagrebu. Pot v Nemčijo je bila pot v neznano. Pogodbo sta podpisala sicer samo za leto dni, niso pa jima zagotovili, da bosta dobila po vrnitvi v domovino delo. Delovno razmerje jima je torej prenehalo. Njuna zgodba iz tistih dni je podobna zgodbam, zdajšnjih učiteljev; največ težav je že od nekdaj povzročalo pomanjkanje stanovanj. O učbenikih, slovstvu, knjigah in revijah za otroke ni da bi govoril. Že prve dni, ko sta prišla v Goppingen, sta Starčevičeva »skočila v ogenj«. Začela sta ustanavljati šolo. Najprej sta imela le kakih šest učencev, čez dva meseca pa jih je bilo že nekaj sto. Oddelke so odpirali v okoliških krajih, tako da je Ivan delal pet delovnih dni na teden v petih krajih, žena pa v treh. Ponekod sta poučevala naenkrat tudi po 44 učencev od prvega do devetega razreda. Obenem ko se je povečevalo število učencev, je počasi naiaščalo tudi število učiteljev, in nazadnje sta delala Starčevičeva samo še v dveh mestih. VOJVODINA Spomini na tiste dni so polni lepih besed — tudi o sodelovanju s starši. Brez njih, pravita učitelja, ne bi mogla doseči tolikšnih uspehov, kot sta jih. Brez staršev ne bi bilo toliko proslav, shodov, pa tudi ne vsakoletnih potovanj v Jugoslavijo. Ogledujemo si številne albume s fotografijami, na desetine tonskih filmov — pričevanja o delu jugoslovanske šole, ki sta jo vodila Starčevičeva, pričevanja o' domovini na tujem. Žal pa teh dveh učiteljev nikdar niso vprašali, kaj in kako sta delala v Nemčiji. Nihče se ni nikoli zanimal za dokumentacijo, ki jo imata tako skrbno shranjeno, nihče jima ni nikoli omogočil, da bi svoje bogate izkušnje prenesla tistim, ki gredo po njunih stopinjah. Toda dobra učiteljeva priprava je vendarle pogoj za dobro vzgojno-izobraževalno delo — tudi na tujem. Pravita, da je najpomembnejše, da učitelj, ki odhaja v tujino, dobro pozna šolstvo tuje dežele, v kateri poučuje. Preprosto zato, da lahko svetuje staršem, kam naj vpišejo otroke, kajti: čim boljša bo šola, ki jo bo otrok obiskoval na tujem, tem boljšo strokovno usposobljenost si bo pridobil. To pa pomeni, da bo lahko uspešnejši tudi potem, ko se bo vrnil v domovino. Vse to potrjujejo tudi izkušnje; otroci, ki so se že v Nemčiji dobro učili, tudi v jugoslovanskih šolah niso imeli težav. Veliko je seveda odvisno tudi od učitelja v domovini,' kako bo pomagal otroku, ki se vrne iz tujine, da se bo lažje prilagodil novim okoliščinam, in kako bo napredoval. Ves čas, ko sta bila v Nemčiji, sta Starčevičeva opozarjala starše, da je njihov uspeh v tujini odvisen prav od tega, koliko bodo uspešni njihovi otroci. Zato sta jim zmeraj svetovala, da se morajo z otroki veliko ukvar-jatiin jih vpisativčim boljše šole. Tudi sama sta ravnala tako, zato sta dandanes zadovoljna. Pravita, da sta uspešna, saj sta njuna sinova na dobri poti. Tudi svoji pedagoški vedoželjnosti sta zadostila, pošteno sta opravila svoje prosvetno poslanstvo in mnogim vsadila v srce domovino. Prav zato se je toliko njunih nekdanjih učencev vrnilo v Jugoslavijo, tisti, ki so ostali na tujem, pa jo radi obiskujejo. Starčevičeva pa sta si pridobila še nekaj zelo pomembnega: svojo streho nad glavo. Res, da jo bosta odplačevala še dobrih dvajset let, toda vsaj živita in delata lahko v miru: Marica v osnovni šoli Ljudevit Gaj v Zaprešiču, Ivan pa v osnovni šoli Edvard Kardelj v Zagrebu. IVAN ŽIGIČ V kaj verjame Maja Učiteljica razrednega pouka Marija Ivošev — ali kot jo kličejo otroci — učiteljica Maja — poučuje že šestoajst let. To ni ne malo ne veliko, če vemo, kakšne težave nastajajo pri poklicu, ki si ga je izbrala, kako negotov je gmotni položaj prosvetnega de- lavca, pa tudi — kaj je ljubezen do učiteljskega dela. Dandanes, ko je precej nekdanjih vrednot pozabljenih, se slišijo Majine besede kar neverjetno: »Poklic sem izbrala iz ljubezni do otrok in do dela v razredu. Tudi če bi se znova odločala, ne bi oklevala: spet bi postala učiteljica.« Tako trdi Maja. In vendar: kako živi od prvega do prvega? »Težko je povedati,« pravi, »vendar ne smemo molčati. Če sodimo po tem, v kakšnih razmerah delamo in kolikšni so naši osebni dohodki, ne moremo mimo ugotovitve, da družba premalo ceni prosvetnega delavca, pa tudi šolstvo nima takšnega položaja, kakršnega zasluži. V večini šol je kaj malo možnosti za sodoben pouk. In koliko časa izgubi učitelj za izdelavo učnih pripomočkov, če hoče uveljaviti različne oblike dela in upoštevati načelo nazornosti in aktivnosti! Vse to se nekako pozabi, če imaš otroke rad... • Navdušenje je lepa lastnost, vendar od nečesa je treba živeti, kajne? »To je najbolj boleče vprašanje v našem poklicu,« pravi Marija Ivošev. »Vsi poznajo odgovor, pa kaj...! Prejšnji mesec sem prejela 52000 din. Včasih je bilo to veliko, danes pa... Živim sama z otrokom, ki hodi v srednjo šolo. Ko poravnam le najnujnejše račune, mi ostane za hrano zelo malo, pa če še tako učiteljev vsakdanjik varcujem. Kje pa je vse tisto, kar potrebujeta učitelj in njegov otrok, kdo ve? In kako naj bi bil učitelj bolje obveščen, da bi lahko ustrezal vsem številnim družbenim zahtevam? Kupiti je treba časopise, revije, knjige, treba bi bilo obiskovati gledališče in kino; lepo bi se morali oblačiti, da bi razvijali pri otrocih smisel za lepo. Razumljivo je, da imajo otroci radi učiteljico, ki je lepa, okusno oblečena, dobre volje in samozavestna. Vsaj dokler so majhni, ne bodo mogli razumeti, zakaj je drugače... • Res, ni vam lahko. Pa vendar: ali razmišljate o tem, da bi spremenili poklic? »Težko je,« pravi učiteljica Maja, »vendar je tudi lepo. Vse težave so davek, ki ga plačujejo vsi, ki se veselijo otroškega znanja, tisti, ki to znanje dajejo. Prav prosvetni delavci so danes veliki, morda največji navdušenci. Pravi učitelji nikoli ne zapustijo učilnice in otroškega živžava. Otroci ne smejo čutiti posledic učiteljevega težkega gmotnega položaja. To se ne dogaja, ker upamo, da bo nekoč • boliše.« DAVID KECMAN i i j S j! i. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ZAGORJE OB SAVI, Kosovelovo naselje 12 razpisuje dela in naloge za TOZD OSNOVNO ŠOLO IVAN SKVARČA, Cesta 9. avgusta 44, Zagorje ob Savi 1. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku podaljšanega bivanja ; 2. UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU ali P j 3 UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P Dela in naloge pod točko 1. in 2. se razpisujejo za polni delovni čas in I za nedoločen čas, dela in naloge pod 3. pa za nedoločen čas s polovič- ■ nim delovnim časom. | Podatke z dokazili pošljite razpisni komisiji tozda v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh. Začetek dela L 9. 1986. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR VRHNIKA razpisuje dela in naloge — VODJE ŠOLSKE PREHRANE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: PRU — gospodinjstvo, biologija — zaželena praksa. Začetek dela L septembra. — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas — eno šolsko leto, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu). Pogoji: PRU ali P — matematika, I fizika. Začetek dela L septembra. — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku PB za i nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. septembra. — UČITELJA DMV — PRU ali P za nedoločen čas s polovičnim de- __lovnim časom. Začetek dela 1. septembra. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na osnovno šolo Ivan Cankar Vrhnika v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po opravljeni izbiri. Komisija za medsebojna ueiovna razmerja VZGOJNOVARSTVENE ORGANIZACIJE VANČEK ŠARH, MARIBOR razpisuje prosta dela in naloge — VZGOJITELJICE za določen čas s polnim delovnim časom Pogoj: končana srednja vzgojiteljska šola in opravljen strokovni izpit. — 13 VARUHINJ Pogoji: šola za varuhinje, starost 18 let. Delovno razmerje bomo sklenili: s 4 delavkami za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s 5 delavkami za nedoločen čas s krajšim od polnega delovnega časa (5 ur na dan), s 4 delavkami za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Če se prijavijo varuhinje, ki nimajo ustrezne izobrazbe, je mogoča zasedba del in nalog za določen čas. Začetek dela L 9. 1986. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja VO Vanček Šarh, Maribor, Moša Pijade 30. O izidu razpisa bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JURU DALMATIN KRŠKO, Šolska ulica 1, razpisuje dela in naloge: — TREH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom (1 učitelj za poučevanje v 1. razredu, dva za poučevanje v podaljšanem bivanju), — PSIHOLOGA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Na razpis se lahko prijavijo kandidati z ustrezno izobrazbo. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Nastop dela L 9. 1986. Stanovanja ni. NAKNADNI RAZPISI del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah Komisija za medsebojna razmerja OSNOVNE ŠOLE 17. OKTOBER BELTINCI razpisuje prosta dela in naloge Komisija za medsebojna razmerja delavcev SŠC TOZD SREDNJA DRUŽBOSLOVNA, EKONOMSKA IN NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNA ŠOLA JOŽETA LACKA PTUJ VIZ BREŽICE Komisija za delovna razmerja v TOZD razpisuje dela in naloge: izp f l J? ■°b >bn rija L Za nedoločen čas: — UČITELJA GOSPODINJSTVA IN ZA VODENJE ŠOLSKE PREHRANE, PRU biologije in kemije, ki je usposobljen za poučevanje gospodinjstva — UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, PRU angleščine in nemščine Dela in naloge učitelja angleškega in nemškega jezika so sistemizirana za nedoločen čas v organizaciji celodnevne šole in enakem številu oddelkov. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola 17. oktober Beltinci, Panonska 35/b — za razpis. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v zakonitem roku. Komisija za razpis del in nalog SREDNJE ŠOLE KOVINARSKE, PEDAGOŠKE IN EKONOMSKE USMERITVE LENDAVA razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba, nastop dela 1. 9. 1986. Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naš naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisnega roka. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ŠENTJUR PRI CELJU razpisuje prosta delaTn naloge za TOZD GLASBENA ŠOLA SKLADATELJEV IPAVCEV ŠENTJUR TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATOV RIBARJEV otr PSIHOLOGA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom SN UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas s pol delovnim časom (od 1.9. 1986 do 31. 8. 1987) za delo v vab i;., nem oddelku 1 — UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE za dv ( čen čas, s polovičnim delovnim časom (od 1. 9. 1986 do 3l .f 1987) v TOZD OSNOVNA ŠOLA EDVARD KARDELJ BIZELJSK* VZGOJITELJICE za določen-čas, s polnim delovnim časom 1. 9. 1986 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta) nj: isl ic 1UALI (JsiNUVNA SOLA TONE SELIŠKAR CERKLJE KRKI — UČITELJA ZEMLJEPISA IN ZGODOVINE za določen čajR polnim delovnim časom, ki bo dopolnjeval obveznost v OŠ Bril ce: 6 pedagoških ur zemljepisa (od 1. 9. 1986 do 31. 8. ponovno razpisuje v skladu s 174. čl. Zakona o usmerjenem izobraževanju in po sklepu zbora delavcev z dne 9. 6. 1986 dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE — profesor za nedoločen čas — UČITELJA FIZIKE IN RAČUNALNIŠTVA — profesor z znanjem madžarskega jezika za nedoločen čas — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE — profesor z znanjem madžarskega jezika za nedoločen čas — UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE, ki bo dopolnjeval učno obveznost z drugimi predmeti, profesor z znanjem madžarskega jezika za nedoločen čas — UČITELJA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV v VIP kovinarstvo in strojništvo — diplomirani inženir strojništva za nedoločen čas — UČITELJA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV v VIP poslovno finančna dejavnost — dipl. ekonomist z znanjem madžarskega jezika za nedoločen čas — UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA v VIP kovinarstvo in strojništvo — inženir strojništva, osnovni poklic te smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v kovinsko predelovalni stroki, za nedoločen čas ponovno — UČITELJA PIHAL IN GODBE NA PIHALA — UČITELJ NOG z dopolnjevanjem delovne obveznosti v Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 21. členu Zakona o glasbeni šoli. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa v TOZD Glasbena šola Skladateljev Ipavcev Šentjur. TOZD VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA ŠENTJUR PRI CELJU — VARUHINJE za enoto Ponikva za nedoločen čas s polnim delovnim časom (deljen delovni čas) Pogoj: — končana šola za varuhinje — starost najmanj 18 let Če nobena kandidatka ne bo izpolnjevala pogojev, bomo sklenili delovno razmerje z eno izmed njih za določen čas — eno šolsko leto. TOZD OSNOVNA ŠOLA DOBOVA . , UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim > lovnim časom . VARUHINJE za 6 delovnih ur na dan, za določen čas (od 1 1986 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta) „ TOZD OSNOVNA ŠOLA GLOBOKO UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas, s p41 vičnim delovnim časom » — UČITELJA TELESNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval obvezne poučevanjem tehnične vzgoje za nedoločen čas, s polnim del|e] nim časom rQ TOZD OSNOVNA ŠOLA PIŠECE — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, za nedoločen ča polnim delovnim časom F TOZD OSNOVNA ŠOLA VELIKA DOLINA — UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA ?z VANJA, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem tematike (4 ure) in fizike (4 ure), za nedoločen čas. Stanovanja Pogoj za razpisana dela in naloge je z zakonom predpisana strokovna in pedagoška izobrazba. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava, Partizanska 82, v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku razpisnega roka. Začetek dela je 1. 9. 1986. Svet SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE MARIBOR, Trg Borisa Kidriča 3 razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA PSIHOLOGIJE za 16 ur — UČITELJA SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSI- : ZMA za 8 ur Pogoj: ustrezna visokošolska izobrazba. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Svetu Srednje ekonomske šole Maribor. O izidu razpisa bodo obveščeni v 30 dneh. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA, MARIBOR, Cankarjeva 5 razpisuje dela in naloge — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU, za nedoločen čas — UČITELJA GOSPODINJSTVA, PRU, ki bo dopolnjeval učno obveznost na Osnovni šoli Franca Rozmana-Staneta Maribor, za nedoločen čas — UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA, PRU slovenščine-nemščine ali slovenščine-angleščine, za določen čas SREDNJA DRUŽBOSLOVNA ŠOLA, MARIBOR, Leninov trg 1 razpisuje prosta dela in naloge: — VZGOJITELJICE za enoto Ponikva za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu sl. 10. 1986) — VZGOJITELJICE za enoto Šentjur za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu s 1. 9. 1986 in najdlje do 30. 6. 1987) Pogoj: končana vzgojiteljska šola Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Vzgojno-varstvena organizacija, Dušana Kvedra 25, Šentjur pri Celju. TOZD OŠ MILOŠ ZIDANŠEK DRAMLJE — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost na drugi šoli v občini Šentjur, za nedoločen čas — UČITELJA TELESNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem drugih predmetov za določen čas — UČITELJA ZGODOVINE, ZEMLJEPISA IN D M V, za določen čas — UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PB, za eno šolsko leto Prijavo z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na OŠ Miloš Zidanšek Dramlje. TOZD OŠ KOZJANSKI ODRED PLANINA ponovno — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, za določen čas (od 1. 9. 1986 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom DS SKUPNIH SLUŽB — DIPL. PEDAGOGA za potrebe OŠ v VIZ Šentjur za nedoločen čas. Nastop dela L 9. 1986 — DIPL. PEDAGOGA za OŠ Šentjur za določen čas — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu. Nastop dela 1. 10. 1986 Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, navedene v Zakonu o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi v TOZD oz. DSŠS, kjer želite združevati delo. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. Komisija za delovna razmerja VIO TOZD OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE PRI JELŠAH TOZD GLASBENA ŠOLA BREŽICE K — UČITELJA KLAVIRJA, za nedoločen čas, s polnim delovni časom od L 12. 1986 k — UČITELJA KLAVIRJA, za nedoločen čas, s polnim delovni časom — UČITELJA KITARE, za nedoločen čas, s polnim delovrlr časom jk — UČITELJA KLARINETA, FLAVTE IN BLOKFLAVTpPi nedoločen čas, s polnim delovnim časom — UČITELJA TROBENTE, za nedoločen čas, s polovičnim del1'' nim časom ioi Pogoji: :q —• učitelji morajo izpolnjevati splošne pogoje in pogoje, ki jih de čata 95. in 96. člen ZOŠ k — za TOZD Glasbena šola— zahtevana izobrazba ustrezne smeti Zakonu o glasbeni šoli — obvezno znanje slovenskega jezika — stanovanj ni zagotovljenih —• osebni dohodek po pravilniku — začetek dela 1. 9. 1986 L Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemajo komisije za delovna: zmerja posameznih TOZD 15 dni po objavi razpisa. Kandidati b4j obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ' Ol Komisija za medsebojna delovna razmerja Ž OSNOVNE ŠOLE VIDE PREGARC, LJUBLJANA, Bazoviški razpisuje prosta dela in naloge 8; za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delo v oddeli podaljšanega bivanja — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA — razredni po1 Ki bo na bolniškem dopustu) UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA-razredni pouke nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za nedo? čen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA, PRU, za določen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU, za nedf ločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA ZGODOVINE, P, polovični delovni čas za določen čas — UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE, P, polni delovni čas za določen čas OSNOVNA ŠOLA BRATOV POLANČIČEV MARIBOR, Prešernova 1 9 razpisuje prosta dela in naloge — ŠOLSKEGA PSIHOLOGA, P, za nedoločen čas — UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1. 9. 1986 do 31. 8. 1987) — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PRU ali P, za določen čas . (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1.9. 1986 do 31. 8. 1987) Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa. razpisuje dela in naloge: — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas, — UČITELJA TELESNE VZGOJE (ženska) za nedoločen čas, — UČITELJA MATEMATIKE za določen čas in s polovično delovno obveznostjo. Začetek dela je 1. 9. 1 986. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obv^ čeni o izbiri v 15 dneh po poteku roka za prijavo. ^ k -------------------------------------------------J* Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba, PRU. Prijave sprejema 15_dni po objavljenem razpisu komisija za delovna razmerja TOZD OŠ Šmarje pri Jelšah. Razpise prostih del in nalog bomo objavili spet v prvi septembrski številki Prosvetnega delavca, ki bo izšla 15. 9. 1986. Razpise bomo sprejemali do 9. septembra, po telefonu pa še tudi 10. in 11. septembra t.l. Komisija za delovna razmerja j OSNOVNE ŠOLE XIV. DIVIZIJE SENOVO “ 'o razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P—lahko a solvent, za določen čas s polnim delovnim časom , — UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA^ VANJA, učitelj razrednega pouka, za določen čas s polnim del0'; nim časom Prijave pošljite v 1 5 dneh po objavi razpisa na Osnovno vizije Senovo. šolo XIV. | >0 'SNOVNA ŠOLA VINKO PADERŠIČ — BATREJA, Brusnice ®zpisuje dela in naloge t UČITELJA SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, PRU | a''P> za določen čas (od 1. 10. 1986 do 30. 6. 1987 — nadomešča-I Jje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) J UČITELJA TELESNE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P obrc prometne zveze z Novim mestom. V kraju je na voljo eno-r.no stanovanje. Javite se v 15 dneh po objavi razpisa. oniisija za delovna razmerja SNOVNE ŠOLE INŽ. JANEZA MARENTIČA PODZEMELJ zPisuje prosta dela in naloge UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU ali P za določen čas (°d 1. 9. 1986 do 25. 6. 1987) ’javP s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na fslov: Osnovna šola inž. Janeza Marentiča Podzemelj, 68332 Gra-ic v Beli krajini. delavcev . ‘° TOZD CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO ci tEBNJE P‘i :n? i] 'zPisuje prosta dela in naloge v enoti GLASBENA ŠOLA Nedoločen čas s polnim delovnim časom učitelja kitare učitelja harmonike UČITELJA KLAVIRJA Nedoločen čas s polovičnim delovnim časom UČITELJA KLARINETA r®zpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učite-®'asbe na glasbenih šolah in imajo ustrezno strokovno izobrazbo, jel ‘NNidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 b po objavi na naslov: VIO TOZD Center za izobraževanje in kul-0 Trebnje, Kidričeva 2. čs SNOVNE ŠOLE MIRANA JARCA, ČRNOMELJ A^zPisuje s polnim delovnim časom dela in naloge DVEH POMOČNIKOV RAVNATELJA ndidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne po-||e> določene z Zakonom o osnovni šoli in imeti najmanj 5 let delov-r Skušenj v vzgoji in izobraževanju. Kandidata bosta izbrana za 4 jtovanja ni. )vr?^ei?k dda 1. septembra 1986. jndidati naj pošljejo prijave v osmih dneh po objavi razpisa, p Tiavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po ’ Wavljeni izbiri. |el|.ttlanova 7, 66330 Piran. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po u Prijavnega roka. 0^‘ja za medsebojna delovna razmerja in družbeni standard 1>OVNE šole komenda-moste i 2P'suje prosta dela in naloge Ji ^ITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PA ustrezne smeri. Tii^?lo^en^assP0'n‘mcle'ovnirnčasorn;za^etekdela 1. 10. 19 : ,ITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA ustrezne smeri, edoločen čas s polnim delovnim časom; začetek dela 1.9. 19 1Snndida«naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Ion ao'a Komenda-Moste, Moste 40, 6 12 18 Komenda. O izbiri [^obveščeni v 8 dneh. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE KETTEJA IN MURNA LJUBLJANA, Koširjeva 2 razpisuje prosta dela in naloge: — 7 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v podaljšanem bivanju, za nedoločen čas — končana PA razredni pouk — UČIT ELJ A TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — končana PA tehnični pouk in fizika — UČITELJA ZEMLJEPISA, ki bo dopolnjeval obveznost v podaljšanem bivanju za nedoločen čas s polnim delovnim časom — končana PA (zemljepis) Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v I 5 dneh po objavi razpisa Komisiji za delovna razmerja Osnovne šole Ketteja in Murna, Ljubljana, Koširjeva 2. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PRIMOŽ TRUBAR, VELIKE LAŠČE razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU, za določen čas s polovičnim delovnim časom (od l. 9. 1986 do 30. 6. 1987) — UČITELJA GOSPODINJSTVA IN VODJE ŠOLSKE PREHRANE, PRU, za določen čas s polnim delovnim časom (od 1.9. 1986 do 30. 6. 1987) in objavlja dela in naloge — SNAŽILKE IN KURJAČA na podružnični šoli Turjak, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE IVAN NOVAK-OČKA, Na gaju 2, LJUBLJANA razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE ter FIZIKE IN MATEMATIKE, PRU, za določen čas Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, predpisanih z Zakonom p osnovni šoli, pošljite v 8 dneh po objavi razpisa tajništvu šole. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh. Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu OSNOVNE ŠOLE DOLOMITSKI ODRED, POLHOV GRADEC razpisuje prosta dela in naloge ža šolsko leto 1986/87 za nedoločen čas: — UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU telesne vzgoje — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA —VODJA ODDELKA PODALJŠANEGA BIVANJA, PA-razredni pouk za določen čas: — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA-razredni pouk — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA in ZA VODENJE KNJIŽNICE (od 1.9. 1986 do 8. 6. 1987 — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) — VZGOJITELJA PREDŠOLSKIH OTROK za vzgojno-var-stveno enoto Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE KRIMSKI ODRED PRESERJE, 61352 Preserje razpisuje prosta dela in naloge — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli Jezero za nedoločen čas, začetek dela 1. 9. 1986 — UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA na podružnični šoli Jezero za določen čas (od 1. 9. 1986 do 19. 3. 1987) — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli Rakitna za določen čas (od 1. 9. 1986 do 19. 3. 1987) — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA na centralni šoli Preserje za nedoločen čas, začetek dela 1. 9. 1 986 — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE na centralni šoli Preserje za nedoločen čas, začetek dela 1. 9. 1986; na voljo je dvosobno stanovanje Za vsa razpisana dela in naloge je poskusna doba 60 dni. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite Komisiji za delovna razmerja v osmih dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh. ; ... Komisija za delovna razmerja VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Tržaška 79 razpisuje dela in naloge — 67 DELAVCEV ZA VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK, za nedoločen čas Pogoji: končana šola za varuhe, srednja vzgojiteljska šola, srednja medicinska šola pediatrične smeri ali gimnazija pedagoške smeri; starost 18 let; poskusno delo. — 3 VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK, za določen čas Pogoja: srednja vzgojiteljska šola s strokovnim izpitom in poskusno delo in objavlja dela in naloge — 3 DELAVCEV ZA ČIŠČENJE IN POSPRAVLJANJE, za nedoločen čas Pogoji: končana osnovna šola, izpit iz higienskega minimuma in poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa splošni kadrovski službi Tržaška cesta 79, Ljubljana. Prijav, ki bodo brez ustreznih dokazil, ne bomo upoštevali. Prijavljenim kandidatom bomo odgovorili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Komisija za delovna razmerja pri OSNOVNI ŠOLI »8 TALCEV« LOGATEC razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU, za določen čas z zmanjšano učno obveznostjo (16 ur na teden) (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) — UČITELJA FLAVTE IN BLOK FLAVTE (glasbenik za pihala) za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA VIOLINE (glasbenik za godala) za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema Komisija za delovna razmerja OŠ »8 talcev« Logatec, Notranjska 3, 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri 30 dni po končanem zbiranju prijav. Začetek dela je 1.9. 1986. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDELJA, LOGATEC razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA ter VODJE ŠOLSKE PREHRANE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: PA-smer biologija in gospodinjstvo ali biologija in kemija. Začetek dela L 9. 1986. Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite v 1 5 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Edvarda Kardelja, Logatec, Tržaška cesta 150, 61370 Logatec. Komisija za medsebojna delovna razmerja SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI razpisuje dela in naloge: 1. za nedoločen čas: — UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE — s polnim delovnim časom 2. za določen čas: — UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE — 12 ur — UČITELJA GEOGRAFIJE — 6 ur — UČITELJA KUHARSTVA — 12 ur — UČITELJA PREHRANE IN BLAGOZNANSTVA — 9 ur — UČITELJA STREŽBE — 8 ur Pod točko 1 je na voljo enosobno stanovanje. Delavci morajo izpolnjevati pogoje iz 175. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju. Prednost imajo kandidati, ki imajo opravljen strokovni izpit in pridobljeno pedagoško-andragoško izobrazbo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JANKO RIBIČ, CEZANJEVCI razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; začetek dela 1. 9. 1986 Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Komisija za delovna razmerja TOZD OŠ IVAN FARČNIK BUČ, VRANSKO razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU — končana PA (učno obveznost bo dopolnjeval na podružnični šoli Tabor) za nedoločen ČclS — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU — končana PA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati naj predložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh od poteka roka za prijavo. Svet SREDNJE ŠOLE BREŽICE razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, P, za določen čas (1 leto) — UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV v ekonomski usmeritvi, diplomirani ekonomist, za določen čas (1 leto) Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na Svet Srednje šole Brežice v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE o. sol. o. TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANJA VRUNČA CELJE-HUDINJA Razpisna komisija po sklepu sveta šole ZOŠ o. sol. o. TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANJA VRUNČA CELJE-HUDINJA razpisuje po 135. členu Zakona o osnovni šoli in po določilih statuta prosta dela in naloge — RAVNATELJA (individualni poslovodni organ) in — VODJA PODRUŽNIČNE ŠOLE Ljubečna Za ravnatelja in vodjo podružnične šole je lahko imenovan kdor izpolnjuje tele pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo; — da ima 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu; — da ima opravljen strokovni izpit; — da se javno vključuje v skupne družbene naloge; — da ima sposobnosti organiziranja in vodenja; — da predloži razvojni program šole. Kandidat, ki izpolnjuje vse razpisne pogoje, bo izbran za 4 leta. Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov razpisne komisije TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANJA VRUNČA CELJE-HUDINJA. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh od dneva, ko se bo iztekel rok za prijavo. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA NOVO MESTO TOZD OSNOVNA ŠOLA XII. SNOUB BRŠLJIN razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1986. OSNOVNA ŠOLA NOVO MESTO, TOZD MILKA ŠOBAR-NA-TAŠA, ŠMIHEL 2 razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — na voljo je stanovanje; — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — delo v težjih delovnih razmerah in višjim OD. Pogoj: najmanj dve leti delovnih izkušenj. Začetek dela: 1. 9. 1986. Prijave z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. ŠOLSKI CENTER »VOJVODINA« TOLMIN komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: Enota glasbene šole — UČITELJA KLAVIRJA — za oddelek v Kobaridu in Mostu na Soči — polni delovni čas — UČITELJA KLAVIRJA IN KITARE s polnim delovnim časom — 2 UČITELJA KLAVIRJA IN HARMONIKE s polnim delovnim časom — UČITELJA VIOLINE IN KITARE s polnim delovnim časom Za vsa delovna mesta se zahteva višja ali visoka izobrazba določene smeri. Enota srednjega usmerjenega izobraževanja: — UČITELJ MATEMATIKE IN FIZIKE s polnim delovnim časom — UČITELJA OTP s polovičnim delovnim časom — UČITELJ OBRAMBE IN ZAŠČITE s polovičnim delovnim časom Za vsa navedena dela in naloge se zahteva visoka izobrazba določene smeri. Vsa prosta dela in naloge na obeh enotah razpisujemo za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema komisija za delovna razmerja Šolskega centra »Vojvodina« Tolmin 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po odločitvi pristojne komisije. Komisija za delovna razmerja in svet OSNOVNE ŠOLE DUŠAN KVEDER-TOMAŽ, LITIJA razpisujeta prosta dela in naloge OSNOVNA ŠOLA LITIJA — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU — ustrezna smer, za nedoločen čas, stanovanja hi — UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) — UČITELJA GOSPODINJSTVA za določen čas (eno šolsko leto) s polnim delovnim časom PODRUŽNIČNA ŠOLA VAČE — UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas, na voljo je trisobno stanovanje — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas, dobre prometne zveze z Ljubljano Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite v 8 dneh po objavi razpisa tajništvu šole. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LOG-DRAGOMER, Šolska ulica 1, 61351 BREZOVICA razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1986. Prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. (Šola je ob magistralni cesti Ljubljana—Vrhnika, lOkm iz Ljubljane — dobre avtobusne zveze — 15 minut.) Razpisna komisija pri svetu OSNOVNE ŠOLE ŠLANDROVE BRIGADE LJUBNO OB SAVINJI razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA (reelekcija) Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, predpisane z Zakonom o združenem delu in s 96. členom Zakona o osnovni šoli in imeti — najmanj pet let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu — opravljen strokovni izpit — organizacijske in vodstvene sposobnosti ter biti —- družbeno-politično dejavni Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija pri svetu Osnovne šole Šlandrove brigade, Ljubno ob Savinji. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. Ustanovitelja: Republiški'odbor Sindikata delavcev vzgoje, izo-•braževania in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo- gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci .Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Direktor: Jože Valentinčič Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič^ glavni urednik, Marjana Kunej,; odgovorna urednica, Tea Do-' minko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tčl.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 ,oqc ELEKTROMEHANIKA JELOVŠEK DRENOV GRIČ n. h., 61360 VRHNIKA Telefon: (061) 752-782 popravlja in servisira vse vrste • grafoskopov • • diaprojektorjev • • episkopov • • mikročitalcev • • kinoprojektorjev 8,16 in 35 mm Dl... 1 »btcaAsfU! ojačevalnih naprav gramofonov radiokasetofonov manjših gospodinjskih strojčkov Izdeluje 9 ojačevalne naprave moči 30, 60,120, 240 in 400 W • zvočne bokse moči 40, 80,150 in več W — z vstavljenimi domačimi ali tujimi zvočniki • ojačevalne naprave z vstavljenim radiokasetofonom s 100 V izhodom, primerne za ozvočenje šolskih dvoran • mešalce zvoka — možnost priključitve 8 ali več mikrofone Vstavljamo originalne rezervne dele Svetujemo pri opremljanju šol in kabinetov z avdioviztt alnimi sredstvi in pri njihovi uporabi Na zalogi imamo več vrst projekcijskih žarnic SERVISNE STORITVE OPRAVUAMO NA ŠOLAH Za vse informacije in pojasnila kličite dopoldne od 7. do 9. ur* na navedeno telefonsko številko. luaaMrisaMBssaaasaaasa' VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD SLOVENSKE KONJICE Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje dela in naloge za TOZD OSNOVNA ŠOLA 3. BATALJON VDV, VITANJE — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nC meščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), U ali f ^ (PA — razredni pouk). Začetek dela 1. 9. 1986. Stanovanja ni. . — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za določen čas, PRU 3 jd začetek dela L 9. 1986, stanovanj ni. a TOZD OSNOVNA ŠOLA DUŠANA JEREBA, SLOVENSKE KONJICE — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA za nedoločen čas, fv (končana PA) — UČITELJA ANGLfeŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIK ^ določen čas, PRU (končana PA) — UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas s polovičnin* 1 lovnim časom, PRU (končana PA) jv; Stanovanj ni. je TOZD OSNOVNA ŠOLA POHORSKI ODRED. ) c SLOVENSKE KONJICE ; , UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA za nedoločen čas (m<^elj stanovanje po dogovoru f UČITELJA TELESNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval učno ot^ nost z drugimi predmeti in dejavnostmi v COŠ (moš^i) Pogoji: Predmetna učitelja ustrezne smeri z dopolnilno ortop goško izobrazbo. TOZD OSNOVNA ŠOLA BORIS VINTER, ZREČE — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas na| j družnični šoli Gorenje, končana PA L — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas, koniL PA h TOZD OSNOVNA ŠOLA EDVARD KARDELJ, f‘1 SLOVENSKE KONJICE # — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas, čana PA — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas, kom1’ PA ' Začetek dela 1. 9. 1986. — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za določen čas (nadomešč e delavke, ki bo na porodniškem dopustu); začetek dela sredi M tembra. ® e A w (l/ r Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni usposobijendr' 15 dneh po objavi razpisa posameznim tozdom. ^ POPRAVKA is .sl< o V razpisu GLASBENE ŠOLE IDRUA, objavljenem v 11. št(*>ri Prosvetnega delavca, je nastala tiskarska napaka. Besedilo pod 4it neo se pravilno glasi: ' p ČRNI VRH " sv’ — UČITELJA KLAVIRJA, KLJUNASTE FLAVTE IN I'Ze (nauka o glasbi) s polnim delovnim časom (in ne ROG kot j®111 napačno napisano). V razpisu VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE ST0(n ŠULIGOJ GROSUPLJE, Trubarjeva 15, popravljamo besedil®?1 1. točko takole: f2 prosta dela in naloge 5 VZGOJITELJIC se razpisujejo za dolp čas, in ne za nedoločen čas, kot je bilo napačno objavljeno. P Nad. glej str. 9 tti Tiska ČTP Ljudska pravica ISSN 0033-1643 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za leto 1986 znaša 1200 din za posameznike in 2200 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša letna naročnina 900 din. Cena posamezne številke je 70 din, pri povečanem obsegu pa 100 din. Številka tekočega računa: 50101 -603-46509. Po mnenju Republiškega dela*!1* teja za vzgojo in izobraževal / časnik »Prosvetni d613!, prost temeljnega prom en'11 davka od prometa proizVT1 (glej 7. točko 1. odstavka: 0 člena zakona o obdavčevl proizvodov in storitev v pr1*^1 tu). u