Lxxn. LJubljana, petek Cen? Din i.— izhaja vsak dan popoldne izvzernil nedelj« m praznike. // Inserati do 80 potit vrst d Din £ do 100 vrst d Dir 2-50, od 100 do 300 vrst 6 Din X večB 'nserati potrt vrsto Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebei fj -Slovenski Narod* velja me »očno * Jugoslaviji Din IZ—, to inozemstvo Dio 25-— // louofjM se ee vračaio> UREDNIŠTVO IN UPftAVN&TVO LJUBLJANA, Knoflievd ulico fcov. 5 rsMon, 31-22. 31-23. 31-3< 31-25 in 31-31 Podružnic«, MARIBOR. Gratsid trg H. 7 // NOVO MESTO. Ikjbnonsko telefon it. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Sh*ossmoyerjeva ulico 1. telefon si 65j SKJružnico uprave Kocenovo ul 2. telefon it 190 // JESENICE Ob kolodvoru 101 // OVENJ GRADEC Slomškov trg 5 // Postno hranilnico v Ljubljani St I035L Pred totalno vojno na zapadu? pripravljajo velike ofenzive Po italijanskih vesteh zbiralo Nemci v*p ».i. ? izkrcati tudi na Angleškem - nSSLrS^&2ftiifS ^f"«1 « Francif i« M nameravalo 5 telefonske zveze z inozemstvom *"* ob « iviear.ki mefi - Nentf i^^JE f Rim. 27. okt. e. V zvezi z Ribbentropo-vim govorom poudarja italijanski tisk, da so v berlinskih službenih krofih izzvali vtis italijanski komentarji tudi zaradi tega, ker smatrajo, da je bilo to zadnje sporočilo rajna zapadnim demokracijam in da bo sedaj Nemčija pričela odločno vojno akcijo in sicer v prvi vrsti proti Angliji. Dopisniki italijanskih listov javljajo iz Berlina, da se v kratkem prične velika ofenziva proti Angliji, v kateri bodo uporabili vse pomorske in podmorske sile, kakor tudi vse letalstvo Nemčije in tudi ni izključeno, da bo ob tej priliki napravljen poizkus izkrcati nemške čete na angleškem ozemlju. V tej ofenzivi bodo uporabljena tudi neka nova sredstva, ker v Nemčiji računajo, da jim bodo omogočila hitro zmago nemškega orožja. Glede eventualne nagle akciie Nemčije na zapadni fronti, sodi italijanski vojni kritik general Cab:azi, da se Nemciia pripravlja na ofenzivo, za katero pa je najprej potrebno, da premaga razne tehnične težave kakor tudi da preizkusi uporabo novih vojnih sredstev. General smatra, da se bo ta ofenziva, za katero so potrebne dolge priprave, pričela še pred nastopom zime. London. 27. okt z. V presoji Ribbentro-povega govora v Gdansku in vtisov, ki ga je naDravil po vsem svetu, se angleški politični krogi še največ oziraio na odmev tega govora v Italiji. Poročila angleških opazovalcev iz Italije pa niso nič kaj enotna. Predvsem opozarjajo, da ekstremi stično fašistično krilo, ki ga vodi Farinacci s svoi:m listom »Regime Faseista«. odobrava Ribben tropove izpade proti Angliji Odgovorni politični krogi pa so rezervirani -n nočejo izdati svojih diplomatskih načrtov. Pariz. 27. okt. e. Vsa poročila, M so se mogla dobiti, potrjujejo, da so Nemci pripravljeni pričeti veliko ofenzivo. Ojačanje nem SV h efektiv se v zadnjih dneh stopnjuje. Del terena med francoskimi in nemškimi četami je poplavljen zaradi močnega deževja Kljub temu pa vojni strokovnjaki mislijo, da so mogoči napadi večjega obsega Sodijo, da so dobili nem-ški vrhovni poveljniki ukaz, naj se pripravijo za akcijo v primeru, če bi politični šefi napravili sklepe, ki zahtevajo vojaške napore na zapadni fronti. Pariz, 27 okt s Iz Nemčije Javljajo o koncentracijah večje množine nemškega vojaštva ne samo v Porenju, temveč tudi ob holandski meji, dalje pri Baslu in ob švicarski meji z bivšo Avstrijo. London, 27 okt. s. Telefonske zveze med Nemčijo na eni ter Švico. Holandiio Belgijo in skandinavskimi državami na drugi strani so deloma še vedno prekinjene. Vzpostavljen je bil samo deloma telefonski promet s Holandsko in ŠvicD. vendar z nekaterimi omejitvami. V Berlinu je bil tudi izdan nalog, da moralo odslej vsi tuji poročevalci osebno oddajati svoje brzojavke na pošti. O vzrokih vseh teh ukrepov obstojalo razne razlage Ena od teh pravi, da hočejo nemške oblasti preprečiti da bi prehitro dospele v inozemstvo vesti o večjih premikanjih čet v Nemčiji. Iz Holandske res poročajo, da zbira Nemčija ob obalah Severnega morja izredno močne oddelke vojaštva. Iz tukajšnjih holandskih krogov se iz->« b io T>dnie dni na severni obali Holandske v okolici mest Altmar in Dem Heder koncentriranih okrog 50 000 holandskih vojakov Ker le ta del obale brez jezu. mislijo, da ie hi\ ta ukrep napravljen v z^šoito obale pred eventualnim presenečenjem. Poleg tega doznavajo v Istih krogih, da je bilo prebivalstvo severno od Utrehta in še v nekaterih drugih krajih obveščeno, da bo moralo zapustiti svoje kraje. Skozi te kraje je izpeljan velik prekop, čigar jezovi bi se v primeru potrebe kot prvi podrli, tako, da bi bila poplavljena vsa pokrajina v primeru vpada nezaželjenih gostov. m* Ankara. Rusija sprejela turško stališče v zadevi ankarskega pakta — Turško-rumunaki razgovori naj bi razčistili novi položaj 27. okt. e. Snoči se je tu izvedelo, da je ruska vlada sprejela turško stališče, na podlagi katerega Turčija ne more upoštevati nobenega predloga, ki bi bil nasproten l duhom turško-francosko-angleškega pakta. Diplomatski razgovori med Saradzoglom in ruskimi delegati se nadaljujejo. Sovjetski predstavniki so, kakor kaže, izvršili znatne spremembe svojih predlogov. Razgovori v Ankari se tičejo odnošajev Rusije in Turčije napram RumuTiiji. Rumunski veleposlanik, ki je odpotoval v Bukarešto, se v kratkem vrne v Ankaro. Smatrajo, da bo dobil v Bukarešti navodila, ki bodo dovolila vključitev Rumu-nije v pogajanja v Ankari. Če bodo ta pogajanja potekala povoljno, pričakujejo, da bosta v kratkem obiskali Moskvo rumun-ska in turška delegacija. Ob tej priliki bodo poskušali dobiti od Rusije jamstvo za Crno morje glede na Rumunijo in Turčijo. Carigrad. 27. okt. e. Med rumunsko in turško vlado se vodijo važni politični razgovori, ki so v zvezi s sklenitvijo pakta med Turčijo in zapadnimi državami. Pogajanja se nanašajo na medsebojno ojačanje obeh držav in na paragraf 4. angle-ško-francosko-turškega pakta, ki določa turško podporo v primeru napada na Rumunijo. Po dveurnem razgovoru s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom ie rumunski veleposlanik v Ankari z letalom odpotoval v Bukarešto, da poda poročilo svoji vladi in da sprejme nova navodila. London, 27. okt. s. Po poročilih iz Bukarešte je rumunska vlada sklicala v Bukarešti konferenco svojih poslanikov v Turčiji, Bolgariji, Jugoslaviji In Grčiji. Rumunski poslaniki bodo baje razpravljali o položaju, ki je nastal po podpisu an-gleško-francosko-turške pogodbe. Turčija ne zbira vojaštva na sovjetski meji Ankara, 27. okt. s. Anatolska agencija javlja: Nekateri inozemski listi so objavili poročilo, da ima Turčija na svoji vzhodni meji zbranih 300.000 vojakov. Agencija Je pooblaščena izjaviti, da je to poročilo bres vsake podlage. Rusi utrjujejo crnomorske luke BukareSia, 26. okt. o. Iz objave poveljnika luke v Konstanci je razvidno, da je ruska vlada po zaključitvr? ankarskega pakta, po katerem ie zavezniškim vojnim ladjam dovoljen prehod skozi Dardane'e, pričela svoje crnomorske luke utrjevati. Poveljnik je opozoril rumunske ladje na nevarnostni pas pri Sebastooolu, kler so ruske pomorske oblasti položile mine. Obenem so bile opozorjene vse ladje, da so opazili pred vhodom v Bospor odtrgano mino. Belgija se bo uprla vsakemu napadu Nočni govor belgijskega kralja za nedotakljivost belgijske nevtralnosti Bruselj, 27. okt. s. Kralj Leopold je davi ob 2.15 srednjeevropskega časa imel po radiu govor, ki so ga prenašale vse severno ameriške radijske postaje. Kralj se je v svojem govoru bavil v glavnem s položajem Belgije kot nevtralne države. Izjavil je, da je ohranitev nevtralnosti življenjske važnosti za Belgijo. Ce bi se Belgija zapletla v vojno, bi se bitke vršile na belgijskem ozemlju, to pa bi pomenilo uničenje Belgije. Pred 25 leti se je Belgija junaško zoperstavila kruti invaziji. Ce bi bila sedaj zopet napadena, bi se branila še desetkrat močneje. Kralj Leopold je izrazil upanje, da bo Amerika dala svojo moralno podporo Bel-giji v sedanjem položaju._______ Curih, 27. oktobra. Pariš 10.12. London 17.85, Ncw York 446. Bruselj 74J0. Miltn 22.50, Amsterdam 23630, Berlin 178.75, Stockholm 106.15, Oslo 101.25. Kopenhagen 86.05. Iz istih krogov se tudi doznava, da so holandske baterije sestrelile tri angleška letala, eno blizu Sestrberga, dve pa blizu Bergena. Posadke so bile internirane. Duf€ Cooper o bodoči Nemčiji Berlin, 27 okt. e. Berlinski radio javlja iz 5few Yorka: Bivši angleški vojni mini- ster Duff Cooper je pred dnevi prispel v New York. V pogovoru z novinarji je izjavil, da je v Londonu že izdelan načrt, kako bo razdeljena premagana Nemčija Južna Nemčija in Avstrija bosta tvorili podunavsko državo, ki bo najbrž monarhija z Otonom Habsburškim na čelu. Pru-sija. kolikor je ostane po zadovoljitvi Poljskih zahtev, pa bo tvorila z ostalim delom Nemčije drugo nemško državo. Rusi se pogajajo v Londonu in Ber*"~ Anglija namerava kupiti v Rusiji žito in petro lej, med tem pa ogledujejo Rusi nemške Indu strijske centre London, 27. oktobra c. Predvčerajšnjim popoldne je zunanji minister Halifax spre-je! v zunanjem uradu ruskega veleposlanika Majskega. Zvečer ob 21.30 je Oliver Stanlev obiskal Majskega v veleposlaništvu in pričel pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Glasove, ki pravijo, da namerava Chamberlain poslati trgovinsko delegacijo v Moskvo, smatrajo v zunanjem uradu za prenagljene, toda ne tajijo, da namerava Anglija skleniti sporazum z Rusijo, da se na ta način izogne vsaki možnosti nesoglasja. Po poročilih iz najbolj zanesljivih virov izhaja, da namerava Anglija odkupiti iito, surovine in celo petrolej po zelo ugodnih pogojih, da bi na ta način oslabila izvoz iz Rusije v Nemčijo. Če pride do tega sporazuma, bo Anglija dobavila Rusiji kavčuk, industrijske stroje in drugo kolonialno blago, kakor tudi specialne stroje za tekstilno industrijo. Berlin, 27. oktobra e. Sovjetska gospodarska delegacija, ki ji načelujejo komisar Te- bo«an. je prispela snoči ob 20.30 v Berlin NTa postaji so goste sprejeli nemški trgovinski minister Funk. predstavniki zunanjega ministrstva predstavniki nem;ke vojske in ruski veleposlanik Skvarcev. Ruska delegacija šteje nad 60 članov med katerimi ie tudi artilerijski general Sav'enkc z več oficirji. Člani delegacije so se nastanil' v hotelu »Adlon« in bodo najbrž danes pričeli pogajanja s pristojnimi nemškimi krogi. Del ruske delegacije prispe šele drevi Delegacija se bo pogajala glede nakupa raznega materiala, ki je potreben Rusiji Kdaj se bodo ta pogajanja končala, se pozitivno ne ve. a v dobro poučenih krogih mislijo, da bodo pogajanja trajala več tednov. Predvidenih jc več potovanj ruske delegacije po nemških industrijskih centrih, kjer bodo Rusi imeli priliko, da vidijo delo in izdelavo blaga. prihe;ajočega v poštev za Rusijo. Pri tej priliki bodo Rusom raz-kazali tudi več tovarn orožja in ostale vojne industrije. Iz notranje politike prosvetna politika banovine hrvatske Ban dr. SuhaAič je odredil, da »e izplača i j pravi Hrvatskega narodnega gledališča «66.700 din na račun zaostankov banovinske pomoči. Daljo jo odredil pomoč v znesku 20.000 din županstvu v Tomtslavgradu za popravilo doma Stjepana Radića ter 60.000 din za dograditev šolskega poslopja v Starem selu. »kaj OSMI slovenske koristi« Pod tom nnMovnm jo priobčil »Domoljub« ngitacljski članek, na katerega odgo-\arja v uvodniku pravkar izišla številka P«»in-.'. ;iv . ki piše mod drugim: Spodbujani po hrvatskem zgledu neka-t«-ruikl tudi pri nas kar ne morojo več počakati, kako bodo nasi Številčno In tudi gospodarsko močnejši bratje uredili svoj novi dom, temveč zahtevajo, da uredimo tudi naso slovensko narodno skupnost kar na slepo po hrvatskem vzorcu. Če pa ve-Ija kje stari in že tolikokrat preizkusen! irek: Ni vse za vsakogar, mu gre vse uva-ževanje v tako važnih odločitvah, ko »e postavljajo temelji za ves nas bodoči na- Srodni razvoj. Vsaki stavbi Jo treba pred-_ vsem modnih t**meljev, da no bo te prvi S p is pomot el z nafto novo h Ko. ■ Nato se ha vi »Domovina« z zmotnimi W trditvami »Domoljuba« ter jih zavrača • p stvarnimi dokazi, ki bodo nedvomno ZA* B "'mali ves nas kmečki stan. i ZVKUSE fTDFLE*! hss « senatskih volitev ■ Današnji »Hrvatski dnevnik* komentira • mdidature za volitve v senat na H rvat- skom in pravi med drugim: Potreba raz-9 »»isa volitev za hrvatski sabor se tembolj ?« čuti, ker bodo 12. novembra volitve v senat na podlagi zakona, ki ni niti napreden, niti demokratski. HSS bo kljub temn na-J| stopila tudi pri volitvah v senat, ker hoče ostati dosledna načelu, da se ne abstlnlra pri nobenih volitvah, pri kuterlh more postaviti svojo listo. Nato poudarja »Hrvatski dnevnik« velik nomen kandidaturi zastopnika muslimanskih Hrvatov dr. Filipoviča ter zastopnika bunjevsklh Hrvatov Josipa Vukoviča. naposled pa pravi: Mi Hrvati no pripisu (orne nobene važnosti niti senatu, niti volitvam \ sonata Bolgarija ne bo spremenila svoj* politike Tehnične priprave za parlamentarne volitve, ki naj dokažejo, da bolgarski narod odobrava politiko svoje vlade Sonja, 27. okt e. V ministrstvu notranjih del je bila včeraj konferenca, na kateri se je razpravljalo o vprašanju volitev narodnih poslancev. Sklenjeno je bilo, da se predstavnikom občin pošljejo okrožnice, kako je treba izvesti tehnične priprave za volitve. Listi se vzdržujejo vsakih komentarjev vladne deklaracije o politiki, ki jo bo izvajala nova vlada. Edino polslužbena »Včeraj in danes« in »Večer« posvečata uvodnike vladni deklaraciji. Tako piše »Včeraj in danes« med drugim: »Nova vlada dr. Kjoseivanova bo nadaljevala politiko notranjega in zunanjega miru. kar je bila prva skrb v vseh njegovih dosedanjih vlad Vlada je trdno odločena nadaljevati politiko nevtralnosti, ki odgovarja želji bolgarskega naroda. Podlaga te politike je zelja vlade, da ohrani in ojača prisrčne in prijateljske odnošaje s sosednjimi državami.« »Večere piše. da ie novi program vlade določila nova mednarodna situacija, ki se kaže v življenju vseh narodov. Predvsem je bilo treba osnovne črte notranje in zunanje politike spraviti v sklad z željami naroda Zato ie vlada sklenila, da v volitvah konzultira bolgarski narod Amerika hoče ostati nevtralna Tako je izjavil snoči predsednik Roosevelt — Senat je odklonil predlog za prepoved izvoza strupenih plinov Washfngton, 27. okt. s. Predsednik Roosevelt je imel snoči po radiu govor, v katerem je odgovarjal na radijske govore raznih pristašev izolacijske politike in nasprotnikov izpremembe nevtralnostnega zakona. Roosevelt je izjavil, da je napram vsem trditvam teh govornikov, da bo sprememba zapletla Ameriko v vojno enostavna resnica ta, da Amerika hoče ostati nevtralna In ae nikakor noče zaplesti v vojno. Oni, ki govore o tem, da bodo ameriški mladeniči morali krvaveti na evropskih bojiSčih, podajajo namenoma napačno sliko. Nihče nima namena, da bi pošiljal ameriški vojake v Evropo. Ameriški senat je včeraj sprejel dodatek k nevtralnostnemu zakonu, ki določa stroge kazni za vse tuje ladje, ki bi priplule v ameriška pristanišča pod ameriško zastavo. Predlog opozicije, daj se s posebnim dodatkom prepove izvoz strupenih plinov in metalcev ognja, je bil odklonjen. Končno glasovanje o izpremem-bi nevtralnostnega zakona bo v senatu najbrže jutri Moskva. 27. oktobra, e. Sovjetski tisk objavlja ostre napade proti akciji nekih skupin v Zedinjenih državah za spremembo zakona o nevtralnosti. Usti trdijo, da so v ozadju tega veliki karteli za fabri-kacijo orožja in municije. V teh napadih j je ostro zlasti glasilo rdeče vojske »Kras-I naja Zvezda«, ki prinaša karikaturo pred-I stavnikov ameriške tehnične industrije, ki slikajo kako skušajo ameriški reakcio-narci poslati ameriški narod v evropsko klavnico. Usoda parnika »City ofi Flint« Moskva, 27. oktobra AA. (DNB) Uradno poročajo, da je ameriška ladja »Citv of Flint«, ki je zaradi pokvare priplula v pristanišče Murmansk v spremstvu nekega zastopnika nemških oblasti za nadzorstvo nad tihotapskim blagom, in so jo internirali, dobila dovoljenje pristaniških oblasti, da sme zapustiti sovjetske teritorialne vode, ker so njen tovor med tem pregledali. Ladjo so izpustili in prav tako izpustili iz internacije nemškega zastopnika za nadzorstvo nad tihotapstvom na podlagi haaške konvencije iz leta 1909. Omenjeni nemški zastopnik je zdaj spet na ladji »CIty of Flint«, New York, 27. oktobra s. Ameriški listi objavljajo kot posebno senzacijo vest, da je ruska vlada ameriško ladjo »Citv of Flint« izročila Nemčiji v dar. Litvanci v Vilmi Berila, 27. okt e. Iz Kovna javljajo, da je bil med rusko vojaško delegacijo in litvanskimi delegati dosežen sporazum, Slede na vkorakanje v Vilno. Čete so pod vodstvom generala Mikausa davi ob 9. vkorakale v okrašeno Vilno. SENATSKI KANDIDATI NA HRVATSKEM Včeraj je bila objavljena v Zagrebu kan« i < lat na lista za volitve senatorjev na področju banovine Hrvatske. Kandidatov Je IS, 10 jih pripada HSS, 2 SDS, 1 pa JRZ. Kandidati so 1. dr. Mihajlo ftkvrea. bivši veliki župan v Dubrovniku (HSS); 2. dr. Ivan Pernar, odvetnik v Zagrebu (HSS); S. Večeslav Vllder, publicist v Zagrebu (SDS); 4. Nikola Srdovle, kmet Iz Dugega sela (HSS): 5. Josip Vukovič, kmet lz Su-hotlee (HSS); 6. Sava Kosnnovlč, publicist iz Zagreba (SDS); 7. Dr. Islam Flll-povič, odvetnik iz Jajca (muslimanski pristaš HSS) ; 8. širne Belamarlč, kmet lz okolico Šibenika (HSS); 9. Dr. Nikola Su botlč. bivši minister iz Šibenika (JRZ); 10. Anton Babic, kmet lz Županje (HSS); 11. Vinko Samečič, župan s Korčule (HSS); 12. Anton Paviovlč, posestnik iz sreza Brinje (HSS); 12. Fran Malčič, kmet lz okolice Zagreba (HSS). Izmed namestnikov sta znana Industrljec Jo^ip Prpič \r. Zagreba ter odvetnik dr. Ljubo Lcmitlč Is Splita, vodja dalmatinske SDS. ZA NASE MORJE 31. t. m. bo poteklo 21 let, ko so hile t» i ne hrvatske zastave na jamborih vojnih ladij, prevzetih od avstro-ogrskih oblasti v Puljn. Jadranska Straža proslavlja vsako leto ta dogodek, letos pa ga na* merava proslaviti ie bolj svečano s cele vrsto prireditev v teku jadranskega tedna 5V Zagrebu od 28. t. m. do 5. novembra. V tem času bodo prirejali vsak dan prodavanja, gledališke predstave in druge manifestacije za nase morje. ZAPLENJENE REVIJE IN LETAKI Banska oblast v Zagrebu Je po ''davnem pravd nist v u zaplenila prvo številka mesečnika »život« ln 9. it. revije »Nova Evropa«, ki izhajata v Zagrebu. Nadalje Je bilo zaplenjenih več letakov, med njimi »Poziv meščanstvu«, ki ga Je Izdalo Društvo pobornik o v pravde v Zagrebu. NOV TEDNIK SDK V Slavonskem Brodu bo začel izhajati tednik »Brodska riječ« kot glasilo samostojne demokratske stranke. MUSLIMANSKA ORGANIZACIJA V JUŽNI SRBIJI Skopski »Naš dom« poroča: Skupina mladih muslimanskih Intelektualcev v Skop lju pripravlja ustanovitev Udruženja muslimanov slovansko srbskega porekla. U-druženje bo zasledovalo kulturne, C ospe darske ln nacionalne Interese, Egiptski bomba! za Anglijo Kairo, 27. okt. br. Včeraj j« bil med angleško in egiptsko vlado sklenjen sporazum, po katerem bo Anglija odkupila od Egipta 80 milijonov kg bombaža. Cena aa blago se bo poznaj« določila. \ Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« petek, 27. oktobra 1939. Stav 45 Senzacionalna obravnava zaradi lažnega bankrotstva Pred malim kazenskim senatom mariborskega sodišča A« Auer s 7 soobtof enci MariKor, 27 oktobra Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne obravnaval primer, ki »lici pravcatemu kriminalnemu romanu. Snov današnje kazenske obravnave je taka, da ie ni najti v dosedanjih analih mariborskega okrožnega sodišča. Današnja razprava je zlasti zbudila veliko pozornost in zanimanje v tukaj/njih trgovskih krogih, tako da ie bila razpravna dvorana šf. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča skoraj popolnoma zasedena. Osrednja oseba današnje kazenske razprave je bil 51 letni bivSi trdotćc v Mariboru Anton Auer. Soobtoženi pa so bili 47-letni hišni posestnik Maks Ks>rže, 281etni klobučarski mojster Franc Čančala. 281etna trgovka, s klobuki Antonija Čančala. 391etni mizarski mojster Viljem Benkič 38letni Friderik Šapec. 37letna fena hišnega posestnika Terezija Korže in 421etpt zidarski mojster Anton Kolar, vsi iz Maribc ra. Vse omenjene osebe je obtoži' mariborski državni tožilec v zvezi z zločinom lažnega bankrotstva Antona Auerja, ki ga je bil ta zakrivil in bil zaradi tega dne 9. oktobra 1934 obsojen na 7 mesecev strogega zapora. Istočasno z njim sta bila obsojena tudi njegov braf Josip Auer 'm Štetan Vuk. Auer je namreč tedaj prikril zneska 205.000 in 103.000 din, ki ju je potom Josipa Auerja in Štefana Vuka naložil pri nekem denarnem zavodu v Mariboru. Zaradi tega se j*e otvoril o Auerjevi imovini konkurz. Državni tožilec je zajel obtožbo proti vsem zgoraj omenjenim osebam v obširno, 16 strani obsegajočo obtožnico, 'z katere posnemamo naslednje zanimive podrobnosti: Ze pri razpravi dne 8. oktobra 1934 proti Antonu Auerju, se je pojavil sum, da je tudi Maks Korže pomagal Auerju prikriti imovino pred upniki. Toda proti Koržetu takrat ni bilo uvedeno kazensko postopanje. Po navedeni obsodbi se je Korže> izrazil napram Štefanu Vuku, češ da je bil neumen, ker je Auerju vrnil denar. Pri tem je Korže pripomnil, da on ne bi bil izročil denarja niti Auerju, niti upnikom, ko vendar ni bilo nobenih prič za to, da je Auer denar izroči! Vuku. Auerju pa je Korže večkrat očital, zakaj je bil tako nespameten, da je izročil denar Štefanu Vuku. ki je neumen kmet, in ne njemu ker da bi bil Korže naložil denar na svoje ime pri drugem denarnem zavodu. Po prvem konkurzu je ostalo Auerju, ko je poplačal vse upnike in stroške, v gotovini še preko 138.000 din. Kljub temu pa se je Auer vdal prigovarjanju svojega prijatelja Maksa Koržeta, naj zopet napove lažen konkurz. denar pa da skriti njemu. Svetoval mu je, naj v velikih kohčmah nabavlja blago, izkupiček za prodano blag«j pa prinaša njemu, da ga bo naložil na. svoje ime na visoke obresti. Korže je Auerju pravil, kako prijetno bo potem živeti od samih obresti. Vedno pa mu je zatrjeval, da mu ne bo poneveril niti dinarja. Zaradi tega Kor- žetovega neprestanega prigovarjanja je Auer začel že v zgodnji pomladi leta 1936 nositi Koržetu večje zneske denarja. Prinašal mu je zneske po 10.000 do 20.000 din mesečno in mu tako do marca meseca 1937 znosil v celem 250.000 din Od tega je Korže po Auorjevem naroČilu razpolagal s 30 tisoč din, dočim je ostanek v znesku 220 tisoč din posodil raznim strankam na obresti s svojim denarjem vred. • — /. ti« - «- ^ Dasi je Auerju njegova trgovina s klobuki na Glavnem trgu v Mariboru dona&ala visoke dohodke, je Auer \ drugi polovici leta 1936 nenadoma^ ustavi; plačila Ko so nekateri upniki nastopil? s tožbo,* se je Auer spustil v tožbe, ki so se pa končale s poravnavo Slo se je v dveh tožbah za znesek 37.000 din ki bi ga moral Auer plačati do začetka marca 1937 pod izvršbo Ob času sklenitve sodnih poravnav pa je imel Auer v svoji trgovini * klobuki še polno zalogo, razen tega pa je ime' še vse priprave za izdelovanje klobukov ter precejšnje terjatve. Toda vse to je hotel Auer skriti pred upniki. Svojo terjatev v znesku 23X02 din je navidezno odstopil Frantn Caneaii. Ta je bil preko 11 let zaposlen pri Auerju najprej kot klobučarski vajenec, nato pa kot pomočnik. Da bi upnikom odtegnil trgovino z inventarjem in zaiogo. je Auer podpisal obtoženemu Viljemu Benkiču, ki je Auerjev svak, menico za 10.000 din ter mu obenem izstavii potrdilo da mu }t Benkič ta znesek posodil. Dne 29. januarja 1937 je bila Auerju zarubljena vsa njegova /afoga in ves rubljivi inventar, ki pa ga je na javni dražbi kupil« Cančalova žena Antonija za svojega moža za 6^00 d»n ter plačala ta znesek z denar itm ki ji ga je dal na razpolago njen brat obtoženi Viljem Benkič. Tako terjatev Čančale. kakor rudi terjatev Benkiča je bila fing;rana m je bil smoter vseh manipulacij le ta. da se Auer-jeva imovina na nesumljiv način odtegne Auerjevim upnikom. Auerju je kot edina njegova vidna imovina, do katere bi mogli upniki seči, ostala le še njegov« dobro vpeljana in daleč naokrog znana klobučarna na Glavnem trgu 7. Da bi tudi to imovino odtegnil upnikom, je sklenil dne I. marca 1937 z zakoncema Francem in Antonijo čančala kupno pogodbo, s katero jima je prodal svoj lokal z vsem klobučarskim orodjem, stroji in pripadajočim priborom za 90.000 din. V varnost kupnine sta zakonca Čančala podpisala Auerju 90 menic po 1000 din. Ta pogodba je bila sklenjena tajno, tako da ni za njo nihče vetfel. Zakonca Čančala sta Auerju odplačevala menice in mu plačala do 13 januarja ,ko je bil Auer aretiran, 17 menic. Ker pa Auer svojim upnikom ni ničesar plačal, so ti predlagali otvoritev konkurza Auer je predložil konkurznemu sodišču seznam, v katerem ocenjuje vse svoje aktivno imetje na skupno le 8.494 dih. Ko je teklo konkurzno postopanje, pa je Auer naenkrat »zginil iz Maribora. Vstopil je pri Alojziju Stiblerju, gostilničarju iz B j med občino in cerkvijo za mrtve Ta fcej je star že nad 50 let in zdaj se je zopet poostril Maribor, 26. oktobra Tik pred Vsem! sveti — pred edinim velikim praznikom mrtvih — divja tam daleč zunaj krvavi vojni ples. Pri naa pa je stopil že nad 50 let stari boj med občino in cerkvijo za >božjo njivo miru« v napeto stanje, ki povzroča splošno razburjenje, zlasti med svojci grobov na starem pokopališču. Boj sega, kakor rečeno, najmanj 50 let nazaj do tedaj, ko je mestna občina kupila na Pobrežju zemljo za svoje novo pokopališče, ki je kmalu na to res postalo splošno pokopališče, s čimer se je pričela nekakšna konkurenca s tem, ie T mestu, odnosno tedaj še na periferiji mesta se nahajajočim cerkvenim pokopali ščem. Žalostno pri vseh teh sporih je, da se suče jedro vsega vprašanja na eni kot drugi strani zgolj okoli gmotnih interesov stran fasade, ki nosi v sredini 1.80 m visok teri počivajo mrtvi. In posebej za ta sadnji spor še bolj žalostno pa je, da se je s svojo ostrino pričel baš tik pred praznikom mrtvih. Saj je popolnoma prav in v redu, da se vprašanje starega mestnega pokopališča vendarle reši dokončno. Vendar za to bi bil primernejši čas po Vseh svetih, pa ne zopet v kakšni tajni seji marveč s pritegnitvijo zastopstva tudi širše javnosti, F. P Dr* ž"!?stni spomini na Berto Bukšekovo r si spominjamo IO letnice njene smrti ln 20 letnice dela na mariborskem gledališkem odru Maribor. 27. oktobra Pred 10 leti v nedeljo popoldne je v tukajšnji splošni bolne 1 po dolgem vdano prenašanem trpljenju izdihnila svojo plemenito dušo velika, da se do danes največja naša herojka in prvakinja drame, gospa Berta Buk^ekova tz znane Bergan-tove rodbine ljubljanske. Kratko pred tem je praznovala poJ sto letnico svojega rojstnega dne. In dober mesec pred tem je praznovala desetletn oo svojega vel Gtega dela na našem odru, kamor je prišla že s Nučičem kot ustanoviteljem našega Narodnega gledališča. Torej se danes, 27. oktobra hkrati spominjamo desetletnice smrti naJe velike dram p k junakinje, a obenem tudi dvaj- setletnice odkar je stopila na nas oder m ga a svoj m delom oživela, kakor dotlej Se ni bil ves čas obstoja pod prejšnjimi gospodarji. Tudi med tem oziroma po tem jo je v drami dohitela samo ena njenih tovarišic. ena, ki ga je istotako kot ona, z dušo in telesom vdana njenemu nasledstvu. Ce kdo. Berta Buksetova kot velika pionirka na polju dramske gledališke umetnosti je pač zasluzila, da bi ji bili že ta spominski dan postavili njen m odličnim zaslugam primeren spomenik. Da se tak spomen k vsaj zagotovi, bo treba, da se združijo svojci in tovariši pokojnice pod pokrov teljstvorn uprave Narodnega gledališča. Blag ji spomin! Prvi sokolski planinski dom jen na Pohorju ln iz. novembra bo slov otvorjen Maribor, 26. oktobra | Dela na i ^kolskem planinskem domu na Pohorju se bližajo koncu. Ugodno vreme T lstošnjem poletju je mnogo pripomoglo, da je bil ponosni sokolski pohorski dom v dobrih šestih tednih, to je že 15. avgusta pod streho. Odtlej je bila dovršena fasada, Id je dobila oblogo iz desk v svetlorjavem tonu in napravlja v zvezi s svetlozelenimi podboji in rdečimi okenci kar najugodnejši vtis. Impozanten je pogled na široko stran faade, ki nosi v sredim 1.80 m visok sokolski smučarski znak. Na ožjem delu proti dohodni cesti pa je 5 m dolg napis iS modrih lesenih črk. Notranjost stavbe preseneča vsakogar po smotrni in estetič-ni ureditvi. Prostori v pritličju, prostorno stopnišče, zračne skupne spalnice z velikimi okni in J umivalnicami v prvem nadstropju, lične • zračno sobe v drugem in tretjem nadstropju z vodovodom, z mrzlo in toplo vodo ter z raznimi higieničnin.i napravami, moder i na kopalnica, vse to te le drugo daleč! prekaša pričakovanja, ki so Jih stavili vrli sokolski planinci v svoj dom in ki upravi-Čuje naklonjenost, ki so jo izkazali v tej akciji številni podporniki ter dobrotniki. Sedaj pa pride na vrsto notranja oprema, ki po svoji smiselni urejenosti, enotnosti in praktičnosti ne bo zaostajala za zunanjo lično ureditvijo stavbe. Pri opremi prvega sokolskega planinskega doma SO S toplo gorečnostjo ter Iskreno vnemo aa delu naše mariborske Sokoliće. Slovesna otvoritev sokolskega planinskega doma na Pohorju bo predvidoma v nedeljo 12. novembra ti-, ko bodo gotovo že zažarele žarnice, ki bodo dobile luč in razsvetljavo iz lastna elektrarne, fie pred otvoritvijo pa bo v Mariboru poseben prijateljski večer, na katerem bo mariborsko sokolatvo svečano proslavilo ta pomembni dogodek ter se iskreno zahvalilo vsem, ki so s svojo požrtvovalnostjo ln globokim razumevanjem pripomogli le uresničenju te ponvmbne zamisli. se zagovarja bivli klobučar Maribora, v službo kot poslovodja hotela »Jadran« v Malmski na otoku Krku. ki ga je Stibler najel za najemnino 25 000 din od Petra Škarpe. V resnici pa je bil Auer udeležen na dobičku hotela. Za nakup potrebne posode je Auer izroči' Stiblerju 10.000 din, ki jih je dobil od Koržeta. ki je konec avgusta 1937 tudi sam prišel v Malin-sko, kjer je ostal par dni. Baje zaradi slabe sezone, sq odpovedali vsem gostom, nakar sta Hotete Auer in Korže prikrajšati zdraviliško upravo za zdraviliško takso v znesku 3860 din. V to svrho sta ves kuhinjski inventar spravila dne 4. septembra 1937 na neko motorno ladjo. Za to pa je izvedela zdraviliška komisija, ki je hotela inventar zapleniti v kritje zdraviliške takse, ki sta jo Auer in Korže naposled le plačala. Da bi pa inventai prikrila pred Auerjevim upnikom, sta inventar odposlala na naslov Karla Bergleza, gostilničarja in mesarja na Pragerskem. Ker pa ta ni hotel prevzeti, so spravili inventar s tovornim avtom v Maribor in sicer h kolarskemu mojstru Antonu Kolarju. odkoder sta potem Auer in Korže blago spet odpeljala in razprodala. Po vrnitvi iz Malinske v zadetku septembra 1937 se je Auer naselil kar pn Koržetu. Dne 13. januarja 1938 je bil Maks Korže v popoldanskih urah aret;ran. dočim se je Auerju, ki se je prav takrat nahajal pri Koržetu, posrečilo, da je pri zadnjih vratih pobegnil in se šele proti večeru sam javil policiji. Pri pobegu iz Koržetove hiše je Auer odnesel težko aktovko, ki jo je zanesel k obtoženemu Frideriku Sapeu. da jo zanj hrani. Auer je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora dne 14. marca 193©. Medtem pa je Šapec aktovko odprl m našel v nje i razne važne listine, med drugim tudi pogodbo med Auerjem in zakoncema Čančala ter 73 menic po. 1000 din, podpisanih od Franca in Antonije Čanfala Sapec. k; je položaj takoj razumel, pa si je hotel uslug* Auerju, od katerega je sprejel dotično ak tovko v shrambo, plačati. Šel je k Čančali in mu predložil pet menic, za katere pa mu je Čančala plačal le 1200 risa, češ da si mora odračunati 3800 din ker je moral toliko plačati nekemu odvetn:ku. Saptc je seveda dotične menice Auerju utajil, vedel pa je, da je pred upniki prikril najmanj 73 menic po 1000 din. Ko je Auer prišel iz preiskovalnega zapora, se je spet nastanil pri Koržetu. V teku preiskave se je ugotovilo, da je Auer svoje dobroimetje pri Mestni hranilnici v Mariboru v znesku 78.000 din prenesel na neko drugo hranilno knjižico, iz katere je bilo 12. avgusta 1937 dvignjenih 10.000 din. Kje je sedaj ta knjižica, se ne ve, verjetno pa je, da jo ima Korže. V preiskavi so vsi obtoženci tajili vsako krivdo, oziroma priznali le to, kar so jim striktno dokazali Razen tega pa ima obtoženi Maks Korže ie druge grehe na vesti, in sicer prestopek zoper pravosodje ter zločinstvo napravijanja lažnih Tstin. Obravnava, lei se je pričela ob 9 30 ob za ključku lista še ni bila končana. Ne dvomimo, da bo vsa sokolstvu na klohjena javnost tudi vnaprej podprla napore graditeljev, saj ne bo nova, reprezentativna planinska stavba koristila samo razvoju sokolstva, ampak bo tudi v Čast Mariboru ter vsemu obmejnemu sokolstvu in bo obenem nova privlačnost natega lepega, zelenega Pohorja. Iz Prekmurja — Cestna dela. Pred delavskim domom so v smeri proti cestnemu križišču začel polagati kamnito cestišče. Zaradi mehkega cestišča je bul ta del ceste ob najmanjšem dežju stalno razoran in blaten, kar je zaradi živahnega prometa kaj kočljiva zadeva. Na tam delu ceste je posebno velik promet zaradi javne tehtnice, ki je v podaljšku trgovskega doma. Želeti bi bilo, da bi naprav li tudi betonski trotoar pred delavskim ln trgovskim domom. — Soko^ke koline. Sokolsko društvo Je pr redilo v nedeljo v Sokolskem domu koline in trgatveno vesel oo. Prireditev Je pritegnila veliko število obiskovalcev tudi is oddaljenejših krajev in je potekla v prav prijetnem razpoloženju. — Diplomirala sta na tehnftni fakulteti ljubljanske univerze Karel Andreč iz Kupšincev iz kenVje, Ludvik Tomori iz Grada pa iz arhitekture. O Tomori je. kakor znano, napravil osnutek za spomenik prekmurskih knjževnikov, ki je bil port-občen v »Mladem Prekmurcu«. — Za ubod z n°zem se je maščeval mladi vajenec Josip Maric s tem, da je nasprotnika ugriznil v uho. Ko je prišel iz bolnice, se je podal na dvorišče špediterja Kuharja, kjer Je uslužben hlapec Anton, ra počakal in ugrizni v uho. — Dva nevarna padca. TOletna posestni -ca Katarina Horvat iz Male Kan i že je padla na cesti tako nerodno da se je pobila po glavi. Mesarski porročn k Dinče Tose-V č je padel na spolzkem betonu in si razbil čelo. Oba sta se morala zateči v bolnico. h . ^% *cf:T*~*t ti '* — Prst no Je zmečkal*. Leopold Mileč, posestnikov sin fcz Zbigovcev je vtaknil roko v stiskalnico, ko je stiskal grozdje. Železje mu Je zmečkalo prst. — 8 fl°bertovko se Je igral Ferdinand Trstenjak, 141etnl viničarjev sin iz Le-skovcev pri Strigovi. Vzel Jo je bratu in Jo naskrivaj, obračal, da bi dognal njene tajnosti. Flobcrtovka pa Je bla napolnjena z nabojem. Id je naenkrat eksplodiral ln ima dečku v kolk. Sreča v nesreči je bla, da ni bila cev obrnjena proti obrazu ali pa v trebuh. Prepeljali so ga v boi-nioo v Mursko Soboto. .— Ogenj v Teeanovc*h. Nevaren rofcar Je izbruhnil v gospodarskem poslopju pose stnTca Josipa Kuharja v Tesan ovc ih. Goreti Je pričelo okrog 19. zvečer na skednju, kjer Je bilo okrog 160 centov sena, ajde in prosa. Pod streho so blU trije vozovi ln gospodarsko orodje, ki ga niso mogli rediti iz plamenov. Suho netivo je povzročalo velik plamen m tako hudo vročino, da gasilci niso mogli bl*zu, Gašenje tudi ni imelo uspeha, čeprav so namerile vodo na pogorieoa brizgame gas lakih društev iz Ivan cev, Fflovcev m Morske Sobo-tt. Radi hudega vetra Je bila velika nevar-da ss rdeču petelin preseli na sosed- nje zgradbe. Požar je objel tudi veliko oslico slame, k; je bila zložena ob gospodarskem poslopju. Dva dni so mlatili s strojem obilno žetev. Skoda je seveda zelo velika ln sa posestnika tembolj občutna, ker je bil zavarovan le sa majhno vsoto. Vzrok požara Je najbrž nesrečen slučaj. — NeSrefie. 61 letni Franc Drvarič lz Agrarne ulice si je pri sekanju drv presekal tri prste na roki. Posestnikov sin Er-nest PintariČ iz Salamencev je pri igri padel in si zlomil nogo. V Doležovju je 2 leti stara Elizabeta Brunec padJa na njivi na koruzno strnisoe. ki se ji je sap čilo precej globoko v telo. Posestnikov sin Leopold Mileč & Zbigovcev je pri delu okrog Stiskanja sadja priAel s roko v stiskalnico, ki mu je zmečkala prst- — Smrtna V Cernelavc h je v starosti 78 let umrla ga. Julija Benko, mati gostilničarke ge. Savelove. — zeparji obiskujejo sejme v Prek mi ur-ju in kakor pričajo prijave, unajo ponekod bogato žetev. V Črensovcih je bilo na zadnjem sejmu okradenih več iensk. ki so jim spretni žeparji odnesli nad 500 din. Mariborske in okoliške novice — Ljudska univerz* v Mariboru. D revi ob 20. predava prof. Ac'ela Žgur o ustroju angleških univerz s posebnim ozirom na znamenito univerzitetno mesto Cambridge. Predavanje spremljajo skiopLične slike. — Grob pri grobu. V Vojašniški ulici 2 je preminila zaaebnica Tatjana Jakovlje-va, stara 63 let. žalujočim nase globoko sožalje. — oOletnico rojstva obhaja jutri ravnatelj Hinko Gintz. Slavljenec je prispel v Maribor že leta 1912 in se je takoj vpisal v Ceski klub ter v Sokola. Uglednemu slavijencu prisrčne čestitke. i — Iz Studencev. V nedeljo 29. t. m. čb 9. bo slavnostna otvoritev občinskega otroškega igriSča. — Pobreške novice. Jutri v soboto bo ob 19.30 v Sokolskem domu zanimiva razstava našega sadja. Ob tej priliki bo imel br. Klemenčič poučno predavanje. — Šolska kuhinja Kh. Tukajšnji odbor RK je skupno z učiteljstvom sklenil ustanoviti šolsko kuhinjo, ki bo imela nalogo, da preskrbi najpotrebnejšim učencem v zimskih mesecih predvsem kruha in toplega mleka, šolska kuhinja bo v najhujših zimskih mesecih od decembra do marca poskrbela za slabotne m revne otroke v šolskem odmoru. Skromna sredstva, ki jih imata trenutno R^eči križ ln šola na razpolago, pa daleč ne zadoščajo za izvedbo te človekoljubne akcije. Zaradi tega j?e obračata z javno prošnjo na vse prebivalstvo, na trgovce in javne obrate ter Vse ostale činitelje za podporo in pomoč, bodisi v denarju, moki ali sladkorju. — Novo Javno telefonsko govorilnico bodo o tvorili v nedeljo 29 t m. v Libeli čah. — Planinski vrhovi v snegu. Nastop hladnega vremena, združenega s padavinami, je prinesel na planinskih vrhovih prvi sneg, ki je odeJ vrhove. Pohorja in Kozjaka v belino, ki sega precej globoko v dolino. — Dobra are*. Akcijski odbor za pomoč primorskim rojakom je prevzel v tekočem letu svoje delovanje kot socialni odsek društva >Jadran-Nanos«. Tem potom se obrača na vse primorske rojake s prošnjo, da bi ga tudi sedaj podprli s prostovoljnimi prispevki za dobiodelno akcijo. Tudi letos bo ostal marsikateri naš rojak brez dela in v stiski. Odobr bo lahko no-magal samo v tem primeru ako ho našel dovolj razumevanja in ra^Todarnosti naše javnosti. Razen tega skrbi odbor za nekatere onemogle starčke, vdove in sirote Apelira na vse rojake, da dado nabiralcem kolikor pač morejo. Vsi oni. ki bi prosjačili po hišah, pa naj se napotijo v društveno pisarno v Narodni dom. — Kaj pa dela odbor za pobijanje draginje? V »Delavski politiki« štev. 123 beremo: »Kakor znano, je bil imenovan odbor za pobijanje draginje v našem mestu. Delavstvo v tem odboru ni zastopano. Draginja nara*ča in prav nič ne izgleda da bi se cene ustalile. Odbor za pobijanje draginje ima nalogo da nadzira cene. Najprvo naj bi ugotovil cene življenjskih potrebščin na dan 1. avgusta letošnjega leta in takratne cene vaoporrdil ■ cenami, ki so se 7aj. V kolikor so se cene za vsako vrsto življenjskih potrebščin povišale, bi moral odbor Ugotoviti vzrok povišanja ce-ne in se izjaviti, ali je povišanje utemeljeno, t. j. ako veletrgovec ali trgovec ne plačata blaga pri nakupu dražje, kot pa sta ga 1. avgusta bi moral odbor takoj potrebno ukreniti. da se cene znižajo. Odbor naj bi od Časa do časa poročal, kaj Je ukrenil v svrho preprečenja porasta cen. Nadalje bi mo-al obvezati javnost o kaznih, ki so bile izrečene po zakonu o Dobljanju drag'nje, bodisi pri upravnih oblastih, bodisi od sodišč. Radi preskrbe prebivalstva s cenenimi živili pa bi moral misliti na ureditev občinske aprovizacije ter zahtevati na pristojnih mestih potrebne kredit«. Važno bi bilo tudi. ako bi odbor, na podlagi praktičnih skušenj, dal ministrstvu za socialno politiko novih pobud za Izboljšanje zaščite konzumentov. ker je minister za socialno politiko ob priliki objave naredbe že tudi sam izjavil, da želi predlogov in nasvetov. Odbor za po bi janje draginje mora sluŽ'ti občni zbore, sledi neposredno tudi za naše kraje občutna vremenska reakcija. Včerajšnjemu mrazu Je danes dopoldne sledilo gosto sneženje tudi že na nižinah Pohorja in višinah Kozjaka pri tem ledeno mrzla burja, ki oznanja izbruhe izrednih pri rodnih katastrof vulkanskega značaja z občutno reakcijo, tudi za naše kraje. — Sresko uMteiJmko društvo JTJU Maribor desni breg je hmelo ta dni svoj vsakoletni občni zbor. na katerem je bila vložena samo ena kanrivdatna lista, ki je bila Izvoljena soglasno. Nova uprarva se je koristit tri rala takole: predsednik Petrovič fti-mon, podpredsednik Alt Adela. tajnik Le-dinek Miloš, blagajnik Doura Ivan. člani: Vrane F mast, Petrun Josip. Zom Jože Namestniki: Schaur Lea, Kmetec Jože. Mihec Antun. V nadzorni odhor so bili izvoljeni: predsednik Kontler Josip, Tušak Franjo Kašpar Franc ter namestniki Obran Marija in Laaar Anton. _ Ob priliki pregledovanja pod»trei*i so komisije ugotovile, da nekateri stanovalci najemniki nimajo na razpolago kleti oz. prostora, kjer bi lahko shrijač v dobi od 1. 7. 193S do 30. 6. 1939; tOČUct ki niso celo leto točili, pa naj navedejo v prijavi faktično dobo točenja in izračunajo na podlagi v tej dobi iztočenih alkoholnih pijač predvideni enoletni uspeh Predpisani obrazci prijave se dobijo pri oddelku finančne kontrole proti |.l3Čilu 1 din. Točilci. ki svojih prijav na vložijo v predpisanem roku, izgubijo pravico pritožbe zoper odmero točilne takse, ki se jim odmeri uradoma. — V počastitev spomina pOKojne Oljfe Balonove so darovali za Počitniški dom kral+ice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju: Žensko društvo Maribor nabralo 1000 din, trgovec Miloš Oset din 500, trgovec Szinicz I. 500 din, inž. Janko Urbas iz Ljubljane 100 din- dr. Jože Vidmar, Ljubljana din 150. — Za 10.000 din raznega blajra so odnesli doslej še nelzsledeni in neznani zlikovci iz trgovine Marije Legvartove v Stonjeth na Dravskem polju. Storilci so prišli v notranjost trgovin« očivMno • ponarejenim ključem. Odnašali so vsako noč v teku zadnjih 14 dni blago, tako da je Legvartova tatvino šele sedaj opazila, ko je zmanjkalo lz skladišča okoli 500 kg čebule. Za storilci poizvedujejo orožniki. — Slinavka in parkljevka se je pojavila v Starosincih na Dravskem polju. Obla-stva so storila vse potrebno da se nevarna živinska bolezen ne razširi. — C«gav Je pes? Na dvorišče gostilne Zofije Zokalv na Meljski cesti 7 se jo za^ tekel pes ptičar, kl ga dobi lastnik prt omenjeni gostilničarki. — L"bogi otrok. Študentki orožniki ao ovadili državnemu tožilstvu neko 341 tno Marijo R., ki je s svojim 91etnim nezakonskim sinčkom tako nečloveško ravnala da je ubogi otrok dobil po vsem telesu hude poškodbe. Kruta mati se bo morala zagovarjati pred sodniki. — Tihotapstvo Se ni pojenjalo. V ftmart-nem pri Slovenjem Gradcu so orožniki zalotili nekega Ivana P., ki je raznim kmetom ponujal v nakup saharin, tobak za noslanje ter kresilne kamenčke Blapo so mu orožniki zaplenili. Kazen bo precej občutna. — Poroke-. V zadnjem tednu so se v Mariboru poročili: Bolfenk čurin krojač, in Elizabeta FTeaer: Mihael Osterman, mizar, in Frančiška Onič: Josip Mavric, ključavničar, in Marija Duh; Herman Mursk. EToatUniČar, in Marija Holnlk: Frich Schmidlinger, šofer, in Filomena Pirklba-uer, zasebnica. Kopitarjeva ulica 6; Josip Tomažič. trgovčev sin. in Jožefina Valentan, zasebni ca. Strma ulica 12; Dcs:derij Elgec. m hanik. in Marija Lah. posestni-kova hči, Kopernikova ulica 7; Hon:Ik Oplot, mizarski pomočnik, . Gabcrnik. in Justa Belma, posestnica, Slovenska Bistrica; Leopold Slana, varflee državnih železnic Betnavska ulica 23. in Jožefa Čuk.^ frizerka, Kettejeva ulica 23: Fran« Flliplč. sukale«-. Spodnje Radvanje, in Marija Rozman, snovaika. žolgerjeva uli^n 9; Karol Fuchs. poljski delavec, in Ana Jare, navijalka. Zgornje Radvanje; Franc Sa-dek. magistratni uradnik, in Kisa P-hie-ber, trgovska pomočnica, Tezno. Bilo sr č-no! _ Nočno lefcamlSkn službo imata se danes Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28—12, ter Vanpo-tova lekarna pri An~ Mi varuhu na Aleksandrovi cesti 38 tel 22- 13. _ Razne novice. Zidarju Janezu Flakusu Iz Zgornje Kungote *e izginil iz nove stavbe v So'ni uh'ci 300 din vreden pisJK — Tz garderobe tukajšnje Mautnrrjeve tekstilne tvornice je neznan tat ukraiel pre-dilkl Roraliji Majcen denarnico v kitari je bilo 150 din gotovine. — Mn-;borska r>olicija ie arrfrala 241et^e*a mesarja Antona Krajnca lz Leskovea in stcer zaradi prepovedaneea povratka. Krajne je bil dne 20. septembra t. 1. za dobo 5 let izgnan lz mesta Maribora. Ko bo nrestal kazen zaradi prepovrdanegn povratka pn bodo odprem'11 v domovnn občino. — V stanovanje žele/n^arja M Kaizerla je v Koseškega uliei 34 se je vt;hotapil doslej se neznani sffliesM ki je odnesel razne predmet« ter 80 čin gotovine, skvnna vredno«* okoli 1200 din. — iz n-k- gostilne v Vetrinjski ulici je izerinllo trgovcu Francu Tomaž;ču e Tezna 1000 din vredno kolo z evidenčno številko 2—19754 5 Ob kolo ie prišel tudi mizarski pomočn'k Pa vel Bla^ovič iz Jen Kolarieve ulice 4. ki mu ga je neznan tat odpe'ial izpred neke gostilne na Pohorski c*stl. Kolo je EB*SSV> ke »Bri^ant« ter ima evidenčno Številko 2_21027. — Iz dvorišča Aleksandrove ceste 51 je odpeljal neki tat Tvanu GrWo1du ročni voziček, vreden 600 d!n, — Kovaču Martinu Mundl iz Zanvranov so ""rzni zlikovci ukradli iz kov?črne« razno orodje, tako da je ^f,mdi oškodovan za okoli 1000 din. — Na križišču Vetrin^ske ullc^ in ulice kneza Koclja sta triMla dva kolesarja. Pri karambolu Je obležal s rv^kod-bami na nogah trgovec Anton K'-b'š. — V Brestrtrn1ci i* padel a Skednja 24Vtnl de lavec Ivan Kramberper, ki je oh^žal r zlomHeno desno nogo. V Košakih je reki pcr>adljivi pes nap^el 151etn«»era vin'ča^-skega sina Marka Vokača kl »1 je moral poiskati zdr^-Tvško pomoč Za last"'kom popadljivega psa pol zve Pijejo orožniki. Mariborsko gl" 1 lisce Petek, 27. oktobra: Zaprto. Sobota. 28. oktobra, ob 20.: Pygmalion. Znižane cene. Nedelja 29. oktobra ob 15 : Cel1«»kl grofje. Ob 20.: Neopiavičena ura. ★ Prva popoldanska predstava se vrši to nedeljo. Uprizori se tudi letos zelo ugodno sprejeta Kreftov a zgodovinska igra »Olj-'kl grofje«. Glede nn dobre železniške sve-*e si obiskovale! NaOsa zvečer lahko ogledajo tudi k>' imskl šleger »Ne~ oA»; "T.a ura«. BMBmI^HBSSKSSEHI