Štev. 124 TRST, četrtek 5. maja I9IO, Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA t«* »b nedeljah In praznikih eb 5., ab ponedeljkih ab t. zjutraj. Paaamltne fitev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih lobakaroah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-4'irj, Dornbergu itd. Zastarele fitev. po 5 nvč. (10 stot.). C-SLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 fcolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, ♦»smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po .70 et. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka -j»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-EE.an j pa 40 stot. Oglase sprejema Insaratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. - Pla?IJ1vo In utoiljivo v Trstu. ===== Glasilo političnega društva „Edinost1* za Primorsko. V §dimotH je w$0ČI xa ealo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. luvialoa na neđoljako lidknjt „EDIHOSTI" stan*: *» ealo late Kron 5*30, sa pol leta Kron S-tO. vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne aprejemajo in rokopisi se aa vračaj« Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galatti 18 (Narodni dem) Izdajatelj is odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - — ■ Giorgio Galatti štev. 18. ---- PoStno-hranllnRnl račun št 841652. TELEFON It. 11-57. BRZOJftUNE UESTI. Sestanek čeških državnih in deželnih poslancev. PRAGA 4. Češki agrarci so ob zopet-■em zasedanju državnega zbora predlagali sestanek čeških državnih in deželnih poslancev v svrho skupnega postopanja. Zapriseženje novega dunajskega župana. DUNAJ 4. Danes predpoludne je bil v mestni hiši po namestniku grofu Kielmann-seggu zaprisežen novu dunajski župan dr. Neumayer. Spremembe v zagrebškem državnem pravdništvu. ZAGREB 4. Sodni predsednik Svetislav Gaj je imenovan višim državnim pravdni-kom. — Državni pravdnik Milan Accurti je prideljen višemu državnemu pravdništvu, državnemu pravdniku v Mitrovici Josipu Križu je poverjena uprava drž. pravdništva v Zagrebu. — Viši državni pravdnik Aleksa pl. Vancaš Požeški je umirovljen. Angleški kralj v Marijinih Lažnih. DUNAJ 4. Meseca avgusta pride, kakor Mavadno, angleški kralj Edvard v Marijine Lažne. O tej priliki ga obiščeta tamkaj prestolonaslednik Fran Ferdinand in minister za unanje stvari grof Aehrenthal. Angleški kralj poseti Carigrad. PETROGRAD 4. V Petrogradu se govori, da pojde angleški kralj Edvard meseca avgusta v Carigrad, kjer ostane 5 dni. Novi japonski poslanik na Dunaju. DUNAJ 4. Cesar je sprejel v svečani avdijenci novoimenovanega japonskega posl. Sataino Akgiduki ter sprejel njegovo jcoobla-stilno pismo. Romunska misija na Cetinju. CETINJE 4. Romunska misija je dospela semkaj o 3 uri. Zvečer bo misiji ■a čast pri dvornem maršalu banket. — Jutri vsprejme knez misijo v oficijelni avdijenci. Roosevelt na Norveškem. KRISTIJANIJA 4. Roosevelt je s svojo rodbino iospel semkaj opoludne. Na kolodvoru so ga vsprejeli kralj, kraljica, členi Noblevega odbora, ministri in zastopniki državne aprave. Kraljeva dvojica se je nato z Rooseveltom in njegovo rodbino odpeljala v kraljevo palačo ob navdušenih manifestacijah prebivalstva. Viharji na Francoskem in v Italiji. DUNAJ 4. Iz Francoske in Italije prihajajo poročila o velikanski škodi, povzročeni po nenormalnem vremenu zadnjih dni. V Marzilji je bil včeraj silen vihar. Škoda je velikanska, posebno na sadju. Tudi v Siciliji, Sardiniji in Korziki so bili velikanski viharji. V Palermu je divjal strašen orkan, ki je v okolici razrušil lope in aparate, pripravljene za letalno tekmo. Poseti italijanskega ministra za unanje stvari. PARIZ 4. Italijanski minister za unanje stvari di San Giuliani poseti razun Berolina tudi Petrograd in Dunaj in se torej sestane z lzvolskim in Aehrenthalom. Velik požar. ZAGREB 4. (Ogr. biro). Sinoči je nastal v kemični tovarni in čistilnici Bertolda Schvvarza požar vsled eksplozije nekega kotla za benzin. Požar je uničil vso tovarno. Lastnik tovarne se je smrtno nevarno •pekel. Nek delavec, zaposlen v tovarni, se je rešil s tem, da je skočil na dvorišče. V hiši, v kateri je stanovalo na stotine ljudi, je nastala velika panika. K sreči so še pravočasno dospeli gasilci, ki so ogenj pogasili. Uvoz žita. DUNAJ 4. — V času med 24. in 30. aprilom se je uvozilo v Avstrijo: 21.928 met. st. pšenice, 2.672 met. st. rža, 11 met. st. ovsa in 10.442 met. st. koruze. V isti dobi se je uvozilo na Ogrsko: 41.650 met. st. pšenice in 300 met. st. koruze. Skupna množica uvoženega žita je torej znašala v omenjeni dobi 63.598 met. st. Od prvega julija 1909. do 30. aprila 1910. se je uvozilo v Avstro-Ogrsko: 9.360.250 met. st. pšenice, 546.659 met. st. rža, 25.029 met. st. ovsa in 339.154 met. st. koruze. SRBIJA. BELIGRAD 4. Princ Gjorgje dobi po nasvetu zdravnikov dopust ter otide po pravoslavnih velikonočnih praznikih v kako kopališče. BELIGRAD 4. Povsem so neosnovani glasovi o minististerski krizi in o odstopu ministerskega predsednika Nikole Pašića. BELIGRAD 4. Na merodavnem mestu označajo vest o politični misiji srbskega prestolonaslednika v Rimu kakor popolnoma neutemel, ^no. Poga^ -ma me Avstro-Ogrsko in i jo. DUNAj ^eutsch. Voiksblatt" poroča iz Belegagrc Rajanja glede sklepa nove trgovina 1be z Avstro-Ogrsko so dospela v a se najbrž zaključijo sredi meseca 7 političnih krogih se govori, da je led Srbijo in Avstro- Ogrsko do spo ia glede ustanovitve srbskih trgovinskih onzulatov v Bosni in Hercegovini. Avstro-ogrski odposlanec grof Forgach je baje že prejel z Dunaja pooblastilo za tako koncesijo. Iz Perzije. TEBRIS 4. (Petr. br. ag.) Neki semkaj došli ukaz ministra za notranje stvari prepoveduje potrditev vsake kupne pogodbe z inozemci. Ta ukaz je v nasprotstvu z pogodbo, sklenjeno v Turkmenčeju in ovira trgovino z Rusijo. Agenti perzijskega ministra za notranje stvari v Urmiji in Tebrisu se sklicujejo na ta ukaz in se branijo potrjevati zakonite kupne pogodbe z ruskimi podaniki. Tatvina v muzeju. KRISTIJANIJA 4. V minoli noči je bilo v starinarskem zgodovinskem muzeju ukradenih 75 zlatih prstanov, zapestnic in kolajn. Realna škoda znaša okrog 5000 kron, zgodovinska vrednost je pa nep ecenljiva. t KRISTIJANIJA 4. Tat, ki v zgodovinskem muzeju ukradel različne dragocenosti, je bil danes aretiran. Isti je Norvežan imenom Peter Olsen-Lund, ki je bil že večkrat kaznovan in je bil ponovno že v blaz-nicah. Ukradenih predmetov pa niso našli pri njem. Revolacijonarno gibanje v Koreji. NEW-JORK 4. New-Jork Herald poroča iz Jokohame: Japonski vojni minister je odredil, naj bodo divizije posadk v zapadni Japonski vedno pripravljene na odhod v Ko-: rejo v "slučaju, da izbruhne tamkaj splošna ustaja. _ Sarajevo 4. Danes je dospelo semkaj veliko število členov zagrebške trgovinske in obrtne zbornice na obisk tukajšnje trgovinske zbornice. Berolin 4. Pruska poslanska zbornica je danes v tretjem čitanju rešila proračun. Prihodnja seja v petek. Milan 4. Angleška kraljica Aleksandra je ob 4. uri zvečer dospela semkaj in je kmalu nato odpotovala v Švico. Benetke 4. Angleška kraljica je danes odpotovala v Milan. Na kolodvoru je mej drugimi pozdravil kraljico tudi vojvoda Abruški. Kodanj 4. Mesto Kodanj je sinoči priredilo v mestni hiši banket na čast Roose-veltu. Povabljenih je bilo 300 oseb. — j Ob 9. uri je Roosevelt odpotoval v Kristi-' janijo. Carigrad 4. Turško-bolgarska obmejna komisija se sestane dne 14. t. m. v Drino-polju, da prične svoje delovanje. Ogrska. BUDIMPEŠTA 4. Kakor je zvedel ogr. biro, bo odredba ministra za notranje stvari glede določitve roka za nove volitve objavljena najbrž dne 7. t. m. BUDIMPEŠTA 4. (Ogr. biro). Ob 10. uri predpoludne je pričel ministerski svet, ki je trajal do 1.30 popol. Ministerski svet se je bavil s tekočimi stvarmi. Cesar v Budimpešti BUDIMPEŠTA 4. Cesar pride semkaj dne 11. t. m. in ostane tukaj tri tedne. Ustaja y Albamji. Ustaši zgubili 300, Turški samo 2 moža! ? CARIGRAD 4. Vojno ministerstvo javlja, da so zgubili ustaši v bojih v soteski Cernojevo 250 mož in dne 1. maja v Mim-kovcih, vshodno od Kazanika 50 mož. Na turški strani sta bila le dva vojaka lahko ranjena. Med padlimi je več arnautskih poveljnikov čet. Vest, da je bilo zažganih več albanskih vasi, se dementuje uradno. Izdan je sultanov irade, ki daja vrhovnemu poveljniku oblast, da sme proglasiti obsedno stanje, kjer mu se to vidi potrebno. (Vest, da je padlo 300 ustašev in le dva Turka, je pač popolnoma neverjetna. To bi bilo mogoče samo v slučaju, da bi ustaši gledali in čakali prekrižanimi rokami, da jih Turki postreljajo. (A znano je, da so Arnauti izvrstni strelci, ki znajo dobro meriti ! Op. ur.). Ubit mutaserif. SOLUN 4. Arnauti so ubili mutaserifa (guvernerja) v Argirokostri. Bombardiranje trga. SKOPLJE 4. Včeraj je dospel sem iz Kavale en bataljon redifov. Dve uri pozneje je odkorakal proti Veriševicu. Včeraj je prišlo iz Kazanika v Veriševic 2000 mož turških čet. Zdi se, da pride v kratkem do odprte vojne. V gornji dolini Morave nadaljuje boj. Turške čete bombardirajo trg Mimkovce. Govori se, da sta padla načelnik Arnautov Ghilon in katoliški župnik v Mimkovcih. Uporniki korakajo na Mitrovico. SOLUN 4. Vrhovni poveljnik ustašev, Isa Boljetinac koraka z 10.000 od vrha do pete oboroženimi ustaši iz Lima proti Mitrovici. * * * CARIGRAD 4. Glasom oficijelnih podatkov vojnega ministerstva so bili v bojih dne 30. aprila ob zavzetju kacaniškega klanca ubiti trije častniki in 24 vojakov, pet častnikov in 89 vojakov je bilo pa ranjenih. Uporniki so izgubili 500 mož. — Mej temi se nahaja tudi vodja Idris Sefer. PODLISTEK. jurkica Agiceva. Povest. Hrvatski spisal Ks. Šandor-Gjafski. - Prerel fr. Orel Jurkica se je prestrašila teh besed. Med tem se jej oko ustavi na elegantni, svileni Lisičkini obleki in še elegantnejim jopiču. A lakoj je tudi opazila, da je ovratnik iz ko-žuhovine zmečkan, a na jopiču da manjka jeden gumb. Dekle se je sramežljivo obr-■ilo ter stopilo k Milkovičevi, da jo vpraša, kedaj je ona zvršila učiteljišče. Milkovičeva je bila nenavadno suha in tenka. Na videz zdela se je bolehna. Sive oči se skoro rumenimi zenicami niso naravnost gledale v Jurkico, ampak jo motrile od strani. — Imate-li že stanovanje? — jo je vprašala Lisička, izgovarlaje „s" nenavadno •jstro. — Nimam, — sama ne znam, kako bi. Nek gospod, s katerim sem potovala, pri- : poročal mi je, da se nastanem pri njegovih sorodnikih. Tudi jih je že brzojavno ob-| vestil. — Kako jim je ime? — Gospa MaleŠević. — Ka-a-j ? Malešević ! Znate-Ii vi, kedo so Madeševiči ? Najbogatejša hiša v tej oko- I lici. Jedino graščak jih prekaša, — in to j samo naš graščak; oni v Lugarevcu že ni kos Maleševičevim. Kako bi vam bilo tam, — kaj mislite? — Njen bratanec mi je rekel... — Ah, — izbite si to. Poleg tega je ošabna, — nora žena. Kedor ni grof, ali vsaj milijonar, ni človek v njenih očeh. Bratancu na ljubo bi vas že vsprejela, a utegne se vam pripetiti, da sedete za mizo se sobarico. A prosim vas, kako prihajate vi v to milost, da se njen bratanec toliko zanima za vas? — Ah, — prosim vas, — jej je prekinila razžaljena Jurkica govor, ki je drvel, kakor hudournik. — Kaj vi? — Na potu .L.___i____ sva se srečala, pa je bil tako uljuđen, da me je priporočil. — Vsekako čudno. Od prvega hipa že tako intimni, — kaj pravite vi k temu, gospica Draga? — Kaj tacega nisem še doživela, —je odvrnila ta ojstro. Jurkica je postala skoraj razjarjena. A Lisička jo je takoj začela tolažiti, da je ni mislila razžaliti ter jej je priponudila stanovanje pri sebi. — Otrok nimam, tudi gospica Draga tukaj je na stanovanju pri meni, — ugodno vam bo. jurkica jej je samo začudeno pogledala naravnost v obraz. Ne da bi kaj sumila, ali postopanje se jej je zdelo nedosledno, in v prvem trenotku se jej je dozdevalo, da je ni prav umela. A ko jej je Lisička ponovila ponudbo, žal jej je bilo samo misli, da se je razhudila na-njo. Dekle je Lisičkino ponudbo vsprejelo kakor izliv sočutnega srca in znak postrežljivosti. Skoro ginjena se je zahvalila Lisički, ne misleča več na gospo Maleševičevo ter jemaje ponudbo se strani svojega sopotnika bolj se šaljive strani. Potreba reforme v orož-ništvu. Dogodil se je bil slučaj, da je trojica orožnikov z nasajenimi bodali pozvala na stran dve dekletci — eno v dobi 12, drugo 9 let — ter zahtevala od njiju izpoved, da-li je njijina mati storila neki zločin. In deklici sta potrdili. Imamo pa zakon, ki čuva svetost rodbine s tem, da daja najbližjim sorodnikom na svobodno voljo, ali hočejo pričati proti obdolžencem ali ne. Ni ga sorodnika, ki bi si upal pregrešiti se proti temu zakonu. Prevelika „službena gorečnost" orož. pa je zagrešila zgornji slučaj...! Ako bi akademično naobražen sodnik storil kaj tacega, postal bi v hipu nemogoč ; priprostemu orožniku pa se ne skrivlja radi tega niti jeden las. Vzemimo slučaj, dogodivši se v Banah. Orožnik je v zaprtem lokalu — iz katerega je poprej poslal druge ljudi — ustrelil neoboroženega človeka. Ako bi storil kaj tacega civilist, bil bi nemudoma aretiran, pa naj bi bil pri tem še tako nedolžen. Recimo in verujmo, da je tudi oni orožnik izvršil svoj čin v silobranu in da se ni pregrešil proti svojim službenim predpisom. Ali naj-jednostavneja obzirnost — ako ne nič druzega — bi bila zahtevala od njegovih predstojnikov, da so uvedli preiskavo proti njemu in ga suspendirali od službe, ali pa vsaj premestili drugam. Ali ni se zgodilo ne prvo, ne drugo, ne tretje. Mož je ostal na svojem službenem mestu kakor da se ni ničesar zgodilo. Ali orožniške oblasti res menijo, da priprosto ljudstvo nima glave in srca in da vspričo takih dogodkov nič ne čuti in nič ne sodi ? Motijo se ! Ravno priprosto ljudstvo, široka masa, ima toplo in razvnemljivo dušo in svojo logiko — prokleto zdravo logiko, ki je po takih dogodkih dovaja do zaključkov, fatalnih ne le za ugled orožništva, marveč varstvenih institucij v obče. V svojem jedru so ti zaključki taki, da ljudstvo vidi v javnem varstvenem organu neprijaznega mu činitelja, mesto da bi videlo v njem prijatelja, zaščitnika — dobrotnika. Koliko sličnih slučajev bi mogli navesti! Nu, v neposredni povod temu članku nam je razprava, ki se je vršila dne 19. m. m. pred tukajšnjo deželno sodnijo in o kateri smo poročali v „Edinosti" od dne 21. m. m. Siromašen kmet je ovadil orožnika, da ga je pretepal. Vojaška oblast je uvedla proti obdolženemu orožniku kazensko pre-ikavo, v kateri je bil dotični kmet zaslišan kakor priča. Vojaški sodnik (avditor) pa te priče ni zaprisegel radi sumljivosti (Beden-klichkeit). Iz istega razloga ni zaprisegel tudi poškodovančeve hčere, brata in nečaka, ki so bili tudi pozvani kakor priče. Druge priče, ki so pričale, da niso nič videle — kar je bilo orožniku v prilog — so bile zaprisežene. Konec je bil ta, da je bila proti kmetu uvedena kazenska preiskava radi goljufije, storjene potom krivega pričanja. Do tega pa je prišlo, ker so vse priče, ki so izpovedale kmetu v prilog, smatrali za „bedenklich" (sumljive). Na gori omenjeni razpravi pred tukajšnjo deželno sodnijo pa se je pokazalo, da tudi vsakemu orožniku ne gre absolutna vera, kajti izpovedbe orožnikov samih niso bile v soglasju med seboj. Eden je trdil n. pr., da je bil obtoženec pijan, drugi pa je to zanikal. Ko pa je bil prvi po predsedniku sodišča opozorjen na to protislovje, je hotel utajiti to, kar je govoril pet minut prej. Isti XI. V tem trenotku je pristopila mala deklica s čisto, platneno kapico na glavi. Vprašala je po „novi gospici in učiteljici". Imela je v roki listek. Jurkica ga je vsprejela ter takoj odprla. Bilo je pisemce gospe Maleševičeve. Opravičevala se je, da je ni sinoči nikdo čakal pri gostilni, ali krivda je na hlapčiču, kateremu so dali ta nalog, da je mesto pri hotelu čakal na grajskem dvorišču, gotov si, da gospica, ker se je vozila v grajski kočiji, tudi izstopi na gradu. Soba za. stanovanje je že pripravljena ter čaka jedino-le na dobrodošlega, milega gosta; gospica naj se „sans gene" z vsem svojim takoj naseli. Prečitavši pismice, bilo je Jurkici takoj žal, da je vsprejela ponudbo Listčkino. Posamična beseda in celotna vsebina listka jej je govorila, da je te besede narekovala le nesebična uljudnost in nenavadna dobrota. A med tem je istodobno tudi Lisička pre-čitala listek preko Jurkičinih ramen in kadar jej je slednja nudila na vpogled, znala je že, kaj vsebuje. (Pride še.) Stran IT. •rožnik je trdil, d i je bil z obtožencem v kasarni, drugi trije orožniki so trdili nasprotno. Jasno je torej, da vsi štirje niso govorili resnice. Ko bi n. pr. kak civilist izpovedal pred sodnijo nekaj, kar bi bilo v direktnem protislovju z izjavo petero drugih oseb, bi gotovo državni pravdnik z mesta napovedal kazensko postopanje proti dotični priči. Opravičeno radovedni smo torej, da-li se je proti dotičnemu orožniku začelo kako postopanje ? Tu moramo podati izjavo, da nikakor ne pišemo tega članka iz kakega nasprot-stva proti orožniški instituciji kakor taki. Niti na misel nam ne prihaja, da bi hoteli vse orožnike metati v en koš. Nasprotno. Mi vemo, da je institucija javnega varstva potrebna in koristna. Mi vemo tudi, da večina orožnikov umevajo človekoljubni smoter, ki naj ga ima ta institucija in ki jej s taktnim in dostojanstvenim vedenjem delajo čast. Takih orožnikov zasluga je, da orož-ništvo navadno uživa zaupanje ljudstva. Ne proti orožnikom sploh, ampak le proti tistim, ki tvorijo neljubo in nečastno izjemo so napeijene naše besede. A da je takih izjem, na tem je kriv sedanji ustroj, vsa uredba orožništva. V splošnem interesu, pa tudi v interesu ugleda orožništva samega bi bila potrebna temeljita reforma. Pred vsem treba delati na to, da bodo tudi orožniki za vse čine, ki so kažnjivi po splošnem kazenskem zakonu, morali odgovarjati pred civilno kazensko sodnijo. Za vojake, ki žive takorekoč sami za-se in ki službeno ne prihajajo nikdar v dotiko z drugim prebivalstvom, je poseben kazenski zakon kolikor toliko, če že ne opravičen, pa vsaj opravičljiv. Popolnoma neopravičljivo in z modernim pojmovanjem naše dobe nezdružljivo pa je, da za orožnike, ki so v veJni in neposredni dotiki z ljudstvom, ne velja isti kazenski postopek, kakor za druge ljudi. S tem se vstvarja nekak nezdrav pre-judic, orožniki sami se smatrajo za nekako kasto za-se. Seveda se bo vojaška oblast sklicevala na potrebno disciplino. Pa: ali bi radi tega res trpela disciplina, ako bi veljali tudi za orožnike isti zakoni in isti kazenski postopek, kakor za navadne zemljane? Če velja za orožnike isti civilni zakonik, kakor za druge državljane, zakaj ne bi mogel veljati tudi isti kazenski zakonik ? Disciplina bi radi tega gotovo ne trpela niti najmanje, ker bi lahko določili najstrožji disciplinarni red. Sploh pa mi nismo uverjeni o potrebi, da orožništvo na vsaki način obdrži svoj vojaški značaj, ker je orožništvo kakor posebna vojaška četa izvršilo svojo nalogo. Svoj čas so bili med orožniki večinoma ljudje brez vsake izobrazbe, za katere je bila stroga vojaška disciplina naravnost potrebna. Danes pa je med orožniki že veliko inteligentnih mož, ki morajo občutiti kakor direktno poniževanje kuratelo, ki jo stroga vojaška uredba nalaga njihovemu stanu. Nujna potreba je torej, da se orožništvo reformira na način, ki bo odgovarjal naši moderni dobi in novim razmeram. Ogrska. Ministerski predsednih grof Khuen-He-dervary je izjavil napram nekemu uredniku vladnega glasila „Magiar Nemzet", da z novo vladno stranko ne misli oživeti nekdanjo liberalno stranko, pač pa hoče osnovati stranko, ki bi stala na nagodbi iz leta 1867. Izjavil je dalje, da mora priti v kratkem do splošne volilne pravice na Ogrskem. A pri tem da se bo moralo čuvati madjarski značaj Ogrske, ne da bi se godila narodnostim kaka krivica. Kako si grof Hhuen predstavlja ta dva pojma, ki izključujeta eden druzega, to ve pač le on, ker če se hoče ohraniti madjars. značaj dežele, je to mogoče le na škodo drugih narodnosti. Hhuen-Hedervary je izjavil tudi, da stoji na stališču skupnosti z Avstrijo, kar je itak znal že poprej celi svet in konečno je izjavil trdno nado, da dobi pri volitvah večino. Tudi to mu radi verujemo. Će ne pojde z lepa, pojde pa z grda. Madjari bodo šele sedaj videli, kako se vrše volitve ! V ostalem se pa opaža, da Khuen-He-dervary izredno mnogo in pogostoma govori. Menda zato, da lažje skriva svoje misli, ker to že znamo, da spada on med ljudi, ki ne govore, brez da bi mislili. Slovanska duša. Branitelji v procesu Tarnovske se sklicujejo kar po vrsti na slovansko dušo obtožencev, katero je omenjal najprvo psihijatrični izvedenec profesor Morselli. Profesor Maselii je govoril z znanstvenega stališča o nepoznani slovanski duši. Ta učenjak gotovo ni mislil niti od daleč na to, da bi s svojo frazo o nepoznani slovanski duši žalil Slovane. Morda je on uporabil omenjeno frazo le kakor — frazo, ker je bil pač psihijatričen izvedenec, ki je najet in plačan od obrambe. Naj je že bilo konečno tako, ali tako, mi nismo v profesor Morseljevih izvajanjih našli nič žaljivega. Da so se pa polastili te fraze branitelji, ki bi hoteli na podlagi iste nekako dokazovati, da je Slovan že neke vrste rojen zločinec, to je ven-dar-le od sile in mi se le čudimo, da na procesu navzoči ruski novinarji mirno dopuščajo ta opetovana žaljenja. »EDINOSTc št. 124. V Trstu, dne 5. maja 191#. Kaj bi bilo, ko bi počeli mi govoriti o »italijanski duši?" Kje se dogaja več zločinov nego v Južni Italiji! ? Tudi to je torej posledica italijanske duše!? V Benetkah gre za internacionalne zločince, ki so slučajno slovanske narodnosti, zato bi bilo braniteljem pač želeti toliko takta, da ne bi žalili vsega slovanskega plemena. Ali je pa takt nekaj nepoznanega — italijanski duši ?! ___ Dnevne novice. Razkol v češki narod no-soci jalni stranki. Vesti iz Prage javljajo, da je prišlo v češki narodno-socijalni stranki do velikega razkola. Dvainpedeset členov izvševalnega odbora in z njimi 800 pristašev je izstopilo iz stranke. Svoj izstop opravičujejo s tem, da se strankini voditelji preveč bavijo s politiko, medtem ko zanemarjajo strokovna vprašanja. Dne 1. maja so ti secesijonisti praznovali majsko slavnost sami zase. Na to slavnost je prišel pozneje tudi posl. Klofač in skušal razkolnike zopet pomiriti, a ni se mu posrečilo. Zader odklonil hrvaško opero. Zagrebško hrvaško gledališče je hotelo s svojo opero gostovati v zaderskem gledališču „Verde", a prošnjo za prepustitev gledališča je Zader odbil. Sedaj bodo morali milo za drago vračati pač tudi Hrvati, ki so doslej v Dubrovniku in Splitu gostoljubno sprejemali italijanske gledališke družbe. Zasliševanje Hofrichterja. Z Dunaja 4. maja: Da se pospeši obravnava, zaslišujejo Hofrichterja vsak dan od 9. ure zjutraj do prvih popoludanskih ur in od 4. ure pop. do 7. ure zvečer. Redek jubilej. Naslovni nadškof dr. Simon Archner, bivši briksenski knezoškof na Tirolskem, ki živi sedaj v pokoju, je slavil te dni 70-letnico svoje mašništva. To je v resnici zelo redek jubilej. Dr. Archner se je rodil 1. 1816. Bil je svoječasno profesor cerkvenega prava v Briksenu. Leta 1882. je bil posvečen v škofa. Svoje škofije se je odrekel pred nekoliko leti radi visoke starosti. Dr. Simon Aichner je sedaj najstarejši škof na svetu, star je 94 let. Znan je kakor pisatelj učene knjige o cerkvenem pravu. „Slovenski klub" v državnem zboru. Z Dunaja poročajo, da je dr. Šusteršič sklical sejo „Slovanskega kluba" za jutri petek 6. t. m. Slovaška narodna stranka na Ogrskem je sklenila v večini okrajev, kjer prebivajo Slovaki, postaviti svoje kandidate, sicer pa podpirati kandidate, ki so za splošne volilno pravico. Odlikovan krščanski socijalec. Kr-šč mskosocijalni poslanec, nižeavstrijski dežel j odbornik Bielohlavvek je dobil kom-ti: ski križec Fran Josipovega reda. Finančni minister Bilinski je odšel na kratek dopust. S svojo rodbino se je napotil v južno Dalmacijo. Škofijska konferenca. Iz Šibenika poročajo : Pod predsedstvom škofa Pulišiča se Škofovske konference udeležujejo dalmatinski škofje: Marcelić iz Dubrovnika, Zanino-vić iz Hvara, Uccelini iz Kotora, Nakič iz iz Splita in Carić iz Makarske. Na poziv papeža Pija X. razpravljajo škofje o vprašanju glagolice. Ženska volilna pravica na Norveškem. Ustavni odsek storthinga je izdelal novelo k volilnemu redu, po kateri bodo imele volilno pravico tudi ženske. Pravijo, da sta izkus vo in visoka kultura norveških žen dokazala da so zrele za to politično pridobitev. Teodor Bolocki, vseučiliški profesor tehnične visoke šole v Lvovu in eden najznamenitejših slovanskih arhitektov, je umrl v dobi 53 let. Analfabetje ne bodo mogli postati poslanci v Srbiji. Beligrajski listi poročajo, da bo volilni red za srbsko skupštino reformiran tudi v tem zmislu, da že na prihodnjih volitvah ne bodo smeli biti izvoljeni analfabeti. Parlamentarne volitve na Španskem bodo zanimive. Neka določba volilnega reda pravi, da se smatrajo oni kandidatje, ki nimajo protikandidatov, za izvoljene. Za načelnika mladočeške stranke je bil zopet izvoljen dr. Vaclav Skarda. Zapuščina belgijskega ,kralja Leopolda znaša okolu 100 milijonov frankov. Svoji morganatični ženi, baronici Vaughan, je zapustil „samo" 30 milijonov. Grof Zeppelin pride v Brno ? Brnsk; občinski svet je povabil Zeppelina, naj na svojem zračnem potovanju na Dunaj obišče tudi Brno. Nove odkrite jame v Moravskem Krasu. O binkoštnih praznikih bodo slavnostno otvorjene novo odkrite jame v Moravskem Krasu, jami „Punkvina" in „Kata-rinska". Obe je odkril jamski odsek „priro-doznanskega kluba v Brnu" pod vodstvom speldologa dr. Abselona; „Punkvine", ki sega do Pustega žleba blizu iztoka Punkve, dne 26. kimovca 1909, „Katarinsko", ki je podaljšek znane „Katarinske stolnice" v Suhem žlebu, dne 10. vinotoka 1909. — Novi jami se odlikujeta po krasnih kapninah in zelo lepih in velikih dvoranah ; sta dobro urejeni in električno razsvetljeni in bodo gotovo privlačna sila srednje Evrope. — Oficijelna otvoritev novih jam se bo vršila v soboto dne 14. maja t. 1. in so k nji povabljene češke in druge znanstvene korpora- cije in češka narodna društva. — V nedeljo dne 15. maja bodo jame izročene javnosti. Domače vesti. Poroka. Dne 4. maja se je poročil tu v Trstu g. Miroslav Muha, c. k. sodnik v Puli, z gospico Adele Kocjanči-č e v o. Iz srca kličemo bilo srečno ! Je-li to internacijonalno ? Tržaška okrajna bolniška blagajna je v rokah socijalne demokracije. In ta je baje internacijo-nalna, kar bi si mi po svojem priprostem človeškem razumu tolmačili tako, da ne priznava prednosti nobeni narodnosti in nobenemu jeziku. Tako bi sodili mi po svojem priprostem razumu, naša tržaška socijalna demokracija si pa menda drugače tolmači pojm internacionalizma. To je pokazala te dni uprava bolniške blagajne, ko je smatrala potrebnim, da ozirom na predstojeće volitve v okrajno bolniško blagajno poda tudi v nesocijalističneh listih neka pojasnila v posebnem razglasu. Z ozirom, na dejstva: da socijalno-demokratična organizacija sloni na principu internacijonalizma; da je v rečeni blagajni zavarovanih tudi slovenskih delavcev, da je velik del pripadnikov socijalne demokracije slovenske narodnosti — bi mislil vsakdo, da so sodrugi ono objavo razglasili tudi v kakem slovenskem listu. Figo! Vedo, da mnogi slovenski delavci ne čitajo socijalno-demokratičnega „Lavoratore" in ustrežejo tudi tem, šli so in priobčili ono objavo le — v „Piccolu". Nismo zabeležili tega, ker nam je za tistih par kronic, ki so jih plačali za inserat v „Piccolu", ampak za to, ker so italijanski socijalni demokratje pokazali tudi ob tej priliki, kako dosledno bagatelizujejo slovenskega delavca in njegovo narodnost in kako so kraj svojega toli naglašenega internacijonalizma vendar vedno le — Italijani. „Lepa naša domovina" je naslov umetniškemu albumu, ki prinaša osem krasnih reprodukcij pokrajinskih slik v barvo-tisku. Podjetni slikar Srečko Magolič hoče odkriti domačinom in tujcem krasote slovenske zemlje ter poznavalcem in obiskovalcem nuditi dobre reprodukcije umetniških slik slovenskih pokrajin, da jih lahko z rodoljubnim ponosom stavijo na mize svojih salonov, ali okrasijo ž njimi tudi stanovanfa iu pisarne. Prvi zvezek ima podnaslov „Kranjska v podobah" ter obsega sledeče slike: „Ljubljana", „Kamniške planine", Bled", „Vintgar", (Slap „Šum"), „Bohinjsko jezero", „Belopeško jezero", „Postojnska jama" in „Predjamski grad". Slikam so pridejani pojasnjevalni teksti v slovenskem, nemškem, češkem in italijanskem jeziku. Pojasnila so dobra in primerna, nikdar vsi-siljivo reklamna, ampak stvarna. Podjetje je za Slovence nekaj novega, po svoji ideji in izvedbi vredno toplega priznanja in priporočila. Kakor se nam poroča, bo obsegal en album tudi slov. Primorje. Naroča se album „Lepa naša domovina" pri založ-uiku Srečko Magolič, Ljubljana, Dunajska cesta 9 in stane 1 K 60 st. — Priporočamo album zasebnikom, društvom in tudi šolam. Odkrita in resna beseda našincem. Na vseh koncih in krajih se godi krivica slovenskemu življu v Trstu v vsakem pogledu. Tožbe in pritožbe so zato na dnevnem redu. In narodnemu »glasilu je v dolžnost, da daja tem tožbam in pritožbam publiciteto, da s tem žigosa krivičnost nasprotnikov in da dreza na zgoraj. Naš list daja vedno na razpolago svoje predate za to narodno borbo in more beležiti marsikak vspeh. Zato prosimo našo javnost, naj so tudi v bodoče zaupljivo obrača do našega lista in mu daja informacij, kakor-koli se je krivica zgodila našemu ljudstvu. Ali — tu moramo izpregovoriti resno besedo do našincev. V čast in priznanje našemu ljudstvu moramo naglaŠati, da v veliki večini slučajev došle nam pritožbe odgovarjajo dejstvom. Ali vendar je tudi slučajev, ko temu ni tako. Ne da bi dotičniki kaka dejstva kar izmišljali, hoteč nas mistificirati. Ne, ali že to je dovolj, da nam ne poročajo vse resnice in da zatajujejo marsikako važno okolnost. Ne le, da graje v listu na podlagi takih neresničnih, oziroma pomanjkljivih informacij često nas spravljajo v neprijetno situvacijo (kar bi na vse zadnje še pretrpeli), ali pomisliti treba, da taki slučaji, ko se je pritožba izkazala neosnovano, komprimitirajo in spravljajo ob veljavo tudi druge resnične in opravičene pritožbe in ustvarjajo jako škodljiv in nevaren prejudic za vso našo borbo proti krivicam, ki se nam gode bodi v kateremkoli pogledu ! t Ne dolgo temu smo n. pr. na podlagi došlih nam informacij precej trdo prijeli neki tukajšnji državni urad, ker je neki okoličanski stranki poslal italijansko rešitev n" slovensko vlogo. Vsled tega napada so z dotičnega urada telefonično naprosili, da bi kdo prišel tjakaj, da mu dado pojasnila. Naš urednik je res šel v oni urad, kjer so mu dokumentarične dokazali, da je bila vloga napravljena v italijanskem jeziku. Tableaux! Morete si misliti, kako mučna situacija je bila to za našega urednika, sosebno še, ko je dotični uradnik pripomnil: Vidite, kako krivični so često Vaši napadi na državne urade! Dalje pa treba še pomisliti, da na podlagi objav v listih tudi naši poslanci neredko napravljajo interpelacije in uvajajo cele akrije. V kaki situaciji pa so pote«, ako jim more minister dokazati, da so njihove napovedbe neresnične in njihove rekri-minacije brez podlage. Ne le, da so poslanci v dotičnem konkretnem slučaju postavljeni na laž — pravi blamirani Evropejci —, marveč so kompromitovani tudi vsi njihovi koraki! Kako more to delovati na njih ? 1! Več nego naravno je, da postajajo nezaupljivi nasproti dobljenim informacijam, kar jih znatno ovira na vršenju poslanskih dolžnosti! A posledica temu je, da trpe oni, ki se je jim res krivica zgodila in da postajajo tem bolj pogumni oni, ki krivico — delajo. Dolgo nam je bilo že na srcu, da spregovorimo to odkrito besedo na adreso našincev! Na razpolago smo Vam ; prosimo Vas, da se obračate do nas se svojimi pritožbami! Zahtevamo pa od Vas vse resnice, ker le dobro fundirane, na resničnih dejstvih sloneče pritožbe morejo imeti v s peha za našo stvar. In zapomnite si, da resnem« in poštenemu listu ni do tega, da le napada javne organe in jim dela sitnosti, ampak napadom mora biti le namen, da odpravljajo resnično krivico ! N. D. O. in volitve v okrajno bolniško blagajno. N. D. O. je imela sinoči shod, na katerem so govorili gg. dr. Brnčić, Godnik in dr. Rybar. Vsi govorniki so ojstro bičali postopanje socijalne demokracije. Sklenilo se je, da se N. D. O. ne udeleži letošnjih volitev, to pa radi terorizma, ki ga izvaja socijalna demokracija in radi težkoč, ki se jih stavlja delavcem pri dostavljanju volilnih legitimacij. Ljubljanska Nar. delavska organizacija v Trstu. Od strokovnega tajništva N. D. O. smo prejeli: Vse Slovence Trsta in okolice opozarjamo na izlet, ki ga priredi ljubljanska Narodna delavska organizacija v nedeljo, dne 8. t. m. v Trst. Ljubljansko Nar. delavstvo prispe ta dan v Trst v posete tržaškemu narodnemu delavstvu, da tu ob zibelki organizacije narodnega delavstva zadobi novih poletov za nadaljno tem tesnejšo zvezo. Izleta v Trst se udeleži tudi veliko število nadebudnega naraščaja N. D. O., vajenška skupina, ki je znana po celem i Slovenskem kot najlepša nada narodnega delavstva. V krepki narodni in stanovski zavesti izgojena delavska mladina, ta ponos ljubljanske N. D. O., pride tudi v Trst, da se tu pouči o dejanju in nehanju našega prvega pristanišča in da tu ogleda velika industrijska podjetja. V nedeljo si bo torej podalo bratsko roko ljubljansko in tržaško narodno delavstvo, in z vso upravičnostjo pričakujemo, da se bo poradovalo tega bratskega objema vse tržaško slovenstvo. Prepričani smo, da bo tržaško in okoličansko slovensko ljudstvo z radostjo prihitelo, da sprejme svoje rodne brate delavce iz bele Ljubljane in jim izkaže svojo bratsko ljubezen. Pokažimo torej, da kri ni voda, pokažimo ljubljanskemu narodnemu delavstvu, da so nam dobro došli, ljubi gosti, da prihajajo res med brate, ki se iz vsega srca vesele njihovega prihoda! Izlet v Vipavo. — Pevsko društvo „Kolo" priredi na Binkoštno nedeljo 15. maja korporativen izlet v Vipavo. Odhod iz Trsta ob 5. uri 55 m. zjutraj s kolodvora državne železnice (Campo Marzio) t prihod v Štanjel ob 7. uri, od tam v Vipavo na vozeh. Prijatelji društva, ki se žele udeležiti izleta in se peljati z vozovi, naj si preskrbe listke pri vratarici „Nar. doma" do 8. maja. Od tega dne naprej se ne bo več prodajalo listkov. Vožnja na vozeh iz Štanjela v Vipavo in nazaj stane 2 K. V Beligrad! Dne 1. julija priredi pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" izlet v srbsko prestolnico, v Beligrad, ali, kakor ga Srbi imenujejo: Beograd. Ze davno je lemu, ko je pisec teh vrstic deloval na to, da bi tržaški Slovenci priredili sličen izlet, a žal brez vspeha. Sedaj pa se nudi tudi Tržačanom in sploh Primorcem prilika, da si zelo po ceni ogledajo lepi del Jugoslavije in danes krasni Beograd. Iz Ljubljane v Beligrad in nazaj bo stala vožnja v.IIL razredu — ako se priglasi 250 izletnikov — le 10 K! Ko me je pred leti sreča zanesla v srbsko prestolnico, mi je srce nemirno delovalo. Vedno sem si ponavljal ono: Pod Belimgradom teče kri, da bi lahko mleli kamni tri i t. d.! In ni se motilo srce moje. Videl sem prekrasno Hrvatsko in glavno mesto Zagreb ; videl sem Slavonijo in Banat. Na drugi strani Bosno-ponosno in bil sem iz sebe, ko sem zrl ta neskončni in prekrasni slovanski svet! Ko pa sem razgle-dal Beligrad, se mi je storilo milo pri srcu in ne vem, sem-li bil vesel, ali kaj, ko sem gledal mogočno Donavo in Savo pri njiju združenju. Še" stoje tam trdnjave, s katerih je Turčin streljal na armado slavnega Laudona. In ko si stopil iz mesteca Zemun, ki leži nasproti Belemugradu, se ti predstavlja krasen razgled na Beligrad, Donavo, Savo i t. d. V kraljevem Topčideru smo giedali prostor, kjer so se Srbini učili streljanja, predno so naskakovali Turke, ki so vladali v pol ure odaljenem Beogradu. Ljudstvo je v Belem-gradu — slovansko ljudstvo ! Ko sem prišel v gostilno na čašo piva, je prišel domačin in me vprašal, kdo sem in odkod sem. Storil je to na način, da sem tekoj umel, V Trstu, dne 5 maja 1910 »EDINOSTc št. 124 Stran HI da ga žene le radovednost, a ko sem se predstavil za tržaškega Slovenca, me ni hotel izpustiti več. Niti novčiča nisem smel plačati, ker bi bil s tem globoko užalil domačina ! Bil sem v štirih srbskih družinah, v katere me je uvel slučajno najdeni prijatelj, in povsod ista gostoljubnost! Slovenci! Ne bo vam žal, ako se odzovete vabilu „Ljubljanskega Zvona", ker tako ugodne prilike ni vsak dan ! Pojdite in oglejte si te krasne zemlje — ta krasna siovanska mesta ! Gotov sem, da vam ne bo žal. Glede dneva odhoda bi morda dobro, ko bi napravili spremembo. Mesto 1 julija da bi odšli dne 9. zjutraj iz Ljubljane. Primorci bi prišli z nočnim vlakom v Ljubljano in zjutraj nadaljevali. Dne 9. bodo že šolske počitnice ! T r ž a č a n. Gostilna članov N. D. O., via Caradori štev. 18, išče upravitelja do 15. maja. Na-tančneji podatki v današnjem oglasu. Prva primorska zadruga gostilničarjev v Trstu. Kakor najstarejši član načel-stva te zadruge vabim vse gospode, ki so bili voljeni v načelstvo, da se prav gotovo udeleže seje, ki se bode vršila v petek dne 6. maja ob 9 in pol uri predpoludne v pisarni g. F. Ivaniševiča, via Valdirivo št. 17 v svrho konštituiranja istega, kakor tudi legaliziranja podpisov posamičnih odbornikov. Josip Furlan. Na c. k. policijskem ravnateljstvu v sobi št. 17 službujoči uradnik noče znati slovenščine in nahrulja stranko, češ, da mora govoriti italijanski. Ali je to pravičnost ? Halleyev komet je videl leta 1835 naš znani narodnjak Tomaž Šverca, ribič v Bar-kovljah. On pravi da se dobro spominja, kako je bilo videti na strani proti Italiji kakor velikanski ognjen meč na nebu oni dan, ko je šla naša zemlja skozi kometov rep. Prikazen je trajala nad eno uro. Bilo mu je takrat 11 let. Danes je mož torej star 86 let; kljubu visoki starosti čita še brez očali. „Edinost" čita vsak dan. Mož je še čil in krepak in če ostane tako čil za-naprej, utegne še doživeti, ko se HalIeyov komet povrne tretjič. Openski „Cirilmetodarji" so imeli na dan veselice N. D. O. na Opčinah 312 K dohodka. Sokolski družinski večer v soboto 7. maja poseti tudi eskamoter ali čarovnik iz Pariza. O posamičnih čarovnijah ne moremo pisati, ker so tajnost čarovnika in zato opozarjamo le občinstvo, da opazuje dobro posamične kretnje. Kar se tiče „Chan-teclerja-4, moramo popraviti nedeljsko notico v toliko, da ta drama ni prevod Rostanda, ampak, da je popolnoma izvirna slovenska drama. Začetek je določen na 8 in pol in ima vsakdo pristop. Cena za člane in dijake znašajo 50 stot., za nečlene 1 K. Vse se draži. Te dni se je podražilo milo. Danes se čuje, da je sklenilo društvo tovarnarjev za platno podražiti platnene izdelke za 12 do 30 odstotkov. Prve črešnje. Dne 2. t. m. smo videli na trgu prve črešnje. Cena jim je bila precej visoka — K 240 klgr ! Umeje se, da prve črešnje niso drugo, nego nekaki otrebki — brez ukusa. Zato so pa dovolj — slani! Tržaška mala kronska, Nasilen kovač. 20 letni kovač Ferrucio Ramotti je predsinočnjem v gostilni „AH' Allegria" v ulici Giosue Carducci tako razsajal, da so morali poklicati redarja, da ga odstrani iz lokala. Na redarjev poziv, naj gre domov, je Ramotti odgovoril s tem, da je zagrabil redarja in mu raztrgal uniformo. Med ruvanjem sta oba padla na tla. Še le s pomočjo drugih na pomoč došlih redarjev in civilistov se je posrečilo ukrotiti besnega kovača, ki je še nadalje razsajal, ko so ga vodili na policijski inspektorat in v zapor. Ponesrečil na delu. Mihael Dorigo težak star 46 let, stanujoč v ulici Bosco št. 1 je delal včeraj na Lloydovem parniku „Elektra" ; pri tem je pa pal s krova v notranje prostore in se hudo pobil. Zdravniška postaja ga je dala prenesti v mestno bolnišnico. Brezsrčna mati. Minoli četrtek se je Emerika Crevatin, stara 6 let, stanujoča pri svojih roditeljih v ulici Amerigo Ves-pucci št. 6 hudo oparila po obrazu in po različnih krajih telesa. Ko je mati prala, je po nesreči zlila na hčerko vroč lug. Toda mati se ni brigala za opekline in ni pozvala zdravnika in v takem stanu je pustila svojega otroka brez vsakega leka. Stanje male deklice se je hujšalo od dne do dne in včeraj zjutraj je mati vendar le pozvala zdravnika z rešilne postaje. Došli zdravnik je pa našel deklico že v zadnjih zdihljejih in vsa njegova pomoč je bila brezvspešna, deklica je uro potem umrla. O tem činu je bila obveščena tudi policija in brezsrčna mati bo morala pred sodiščem odgovarjati, ker ni pravočasno pozvala zdravniško pomoč. Brivec, ki se šali z zdravjem svojega bližnjega. Včeraj popoludne se je v brivnici v ulici Giulia štev. 32 nahajal neki Gaetano Peris, star 23 let, stanujoč v ulici Galileo Galilei št. 3. Brivec je imel v roki steklenico z neko tekočino in ne da bi povedal, kaj da je v njej, je rekel Perisu: „Će ne piješ iz steklenice, si malovrednež!" Peris je nato vzel steklenico in parkrat potegnil iz nje. A v steklenici je bila octova kislina. Peris je takoj čutil posledice vsodne pijače. Pozvati so morali takoj zdravnika z rešilne postaje, ki mu je nudil prvo pomoč in ga dal potem prepeljati v bolnišnico. Perisovo stanje je opasno. Brezvestni brivec bo moral za svoj čin odgovarjati pred sodiščem, kjer ga pouče, da se ni smeti šaliti s človeškim zdravjem. Mlada tatova. Včeraj predpoludne sta bila aretirana dva mlada fanta, 15 letni Se-condo Familini doma |iz Ronk, stanujoč v ulici Giuliani št. 33 in 13 m pol letni Virgil Chiappi iz Fogliana stanujoč v ulici Rigutti. — Oba omenjena s*a v družbi nekega sovrstnika, katerega ime nočeta povedati, šla na Reko ter sta tam ukradla voz za mleko s konjem vred. Skušala sta oboje prodati v Kopru; ker se jima to ,ni posrečilo, sta prišla v Trst, kjer sta spravila v nekem hlevu v ulici Giosue Carducci konja in voz. — Njuno prizadevanje, da bi prodala konja in voz, je postalo sumljivo in policija je oba fanta spravila pod ključ. Loterijske Številke, izžrebane dne 4. maja : Brno 76 57 58 90 38 Inomost 87 79 45 5 88 Koledar in vreme. — Danes: Vnebo-hod Kristov. — Jutri: Janez pred lat. vrati. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 16'5° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Vreme boljše ali nestanovitno. Društvene vesti. Ustanovni občni zbor podružnice CMD. na Opčinah bo dne 5. maja ob 4. uri popoludne v prostorih gostilne g. P. Zorko na Opčinah. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. „Ruski kružok" ima v petek, dne 6. maja ob 7. uri zvečer v prostorih „Slovanske Čitalnice" važno odborovo sejo. Vabim vse odbornike, da se seje vsled važnosti vsporeda udeleže polnoštevilno. Predsednik. Pevsko društvo „Slovan" v Padriču priredi 12. junija veselico na vrtu g. Martina Grgiča. Odbornike „Del. podpornega društva* opozarjamo, da radi praznika ne bo danes zvečer redne seje, marveč se bo ista vršila jutri v petek ob navadni uri. Trgovsko izobraževalno društvo. — Danes plesne vaje kakor navadno ob 6. uri zvečer. Vesel, odsek, -rr Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Danes v četrtek se vrši so-kolska slavnost v Biljah. Tržaški jJ&sSokol pohiti h tej prireditvi in /f* <&,) nastopi tam z vrsto telovadcev. gV Jp Odhod iz Trsta je določen z elek-V* trično železnico ob 12 uri 22 min. na Opčino in odtod z vlakom do Volčje drage. — Na zdar! Občni zbor „akadem. društva slovenskih agromov Kras" na Dunaju, si je izvolil za letni tečaj sledeči odbor: cand. for. ing. Vojko Koprivnik, predsednik; stud. cult. ing. Dragotin Fux, podpredsednik , suid. Ljekarnarja A. Thierry balzam in mazilo iz stope : resnice. Ne samo v jeseni in pozimi doma, marveč tudi poletu na potovanju so to izborna sredstva v vseh slučajih. Pomagajo pri napadih šibkosti in vročine, nezavesti, koliki, krčih, motenju pre-bavljanja, prehladih, injekcijah radi slabe pitne vode itd. — Mazilo je nenadomesljivo pri vseh ranitvah, bulah, oteklinah, ranah vsake vrste itd. Obe sredstvi naj se ima vedno pri sebi, ker sta najboljši pripomoček, dokler ne pride zdravnik. Varujte se pred ničvrednimi ponarejenji in naj se vsako naročbo naslovlja na: Lekarnar A. Thierry, Pregrada pri Rogatcu: ZAHVALA. Podpisani izrekajo tem potom prisrčno zahvalo na izkazanem Bočutstvo-vanju povodom smrti matere, oziroma soproge Antonije Grjič. Po-ebno se zahvaljujemo Č. gosp. župniku iz bszovice, pevakemu društvu „Slovan* za ganljivo petje in rodbini Josipa Grgič za podarjeni venec. PADRIČ, 4. maja 1910. Žalujoča rodbina Grgič. Mesto upravitelja : gostilne ki morebiti oženjen pe odda. Sprejme se le odločna oseba, ki je Že samostojno vodila gostil-ničarsko obrt, ali pa izučen natakar. Žena mora biti pridna in vefiČa kuharica. Kavcija 600 K. — Ponudbe na odbor zadružne gostilne K. D. O., Trst, Via Lavatoio fit 1. 731 r Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano lr „R"' Alpinista" K STIflMO štev. 7. In vi, Cehi tu bivajoči, vedite, da lastnik ^ te trgovine je rodom Čeh in govori lepi L jezik. - Mjegova trgovina ima vse potrebščine za hribolazce in potovale« sploh. k. CJdani D. Rrnsiein. Specijaliteta: usnjatl predmeti kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeller na Duna|u. * redmetl pripravni za darila. - Nepre-močljlvl angleški plašči tvrdke Bouqh-tof P. Frankenstein & Sons. ■■■■■ |ICH PIENl Allsin echterBabm A. Ttiierrv balzam (postavno obvarovan) = Pristen samo z NUNO kot varstveno znamko. Učinkuje proti želodčnim krčem, na petju, slabemu preba vijanju, kašlju, pljučnim in pranim boleznim, zagrljenju itd. — Čiati rane, ublažuje bolesti, 1 i malih ali 6 dvojnih steklenic, ali pa velika posebna Btekteuica K 5. Lekarnarja Antona TMerry pristno mazilo Iz VRTNIC (CENTIFOL1UM) zanesljivo učinkuje pri otekli lah, ranitvah, vnetjih, 2 lončka . Staf K i 60 N Povija se na lekarno: A. THIERRY, PRtGRAOA pri ROGATCU : P«m *> v vseh lekarnah. Dobiva se v lekarni Z AN Eni, Trst, Piazza Goldoni Engroa, fco, MELL, drogist Na obroke! Velika Mera Na obroke ! izgotovljen. oblek za gospode in manuf. blaga po jako zmernih cenah JAKOB DUBINSKY, Trst, Barriera 34, 11. n. ZO do 50 K no dan zofluži f l^j lahko »>r« razlike .Um., kdor icll baviti S prodajo J Trst - Ul. Ombrolle 8, III. nađ. * J T81 dovoljenih arfčk traja* vreanosti. Provizija in nagrada Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke In sta velika * marljiv® oeobe dobivajo » iuom tudi stalno plaio. j Šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom. Hrvatske ali erlt«k8 ponudbe naj »e pošiljajo na: Administracija Jene Fonima" Budimpešta y„ Bfirse, Postfacn 18. UMETNI ZOBJE Plombir&nje zobov izdiranje iobov brez S vsake bolečine Pr. J. Cermak V. Tuscher :: zobozdravnik :: || koncesij, zobni tehnik - TRST - ulica delia Caaerma št. 13, II. n. Anker « Fain - ExpeIlor sploine primano kakor oajisvrstneje boiu-biaiujoče mazilo pri preblajenjn itd. — Osni. 80 stol., K 140 li K 2; dobiva ta t vieh Lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod pri-ljubljenega domačega sredstva naj s« jemlje >e <„>riginalns »teklinice v ikatljah s aaio saSčitno znamko: „0TDKO" potem ja kupo-valec gotovo prejel origiaalni izdelek. — — ?r Richier-i tekaraa pri Zlatem leva v PRAGI 1LISABET1NA ULICA tU« 6 (nora) m Dnevno razpošiljanje. M Ustredni banka českych sporitelen (OSREDNJA BANKA ČEŠKIH HRANILNIC) Podružnica v Trstu, Piazza del Ponterosso št. 3 Vplačan delniški kapital: K 15.000.000. Uloge: k 115.000.000 Vloge na knjižice J^%°lo Vloge v tekočem računu: po dogovoru po najugodnejših pogojih Bančne transakcije vsake vrste. bseezhhi HERKULES zavaruje osebe brez razlike vere, narodnosti in stanu, katere niso na dan upisa mlajše od 15 ter starejše od 80. leta. Vsakdo zamore zavarovati sebe v korist družeča, oziroma tretjo osebo v iastno korist in to brez zdravniškega pregleda. Vsa pojasnila daje za Goriško glavno zastopstvo Zaflruge JCercuUs V gorici ali pa Ravnateljstvo podpor zadruge „Herkules" na Reki (Fiume). MUL UM BSDto Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST, ul. Stadion it 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najuovejSem alogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo $ogaia izbera vsakovrstnih sto lic, — popolne opreme in posamezni deli. Stran IV. ►EDINOST« Št. 124 V Trstu, due 5. maja 1910 for. ing. Rupert Brovet, tajnik; stud. for. ing. Ivan Gosar, blagajnik; stud. for. ing. Slavo Pelhan, knjižničar; cand. cult. ing Ivan Domicelj, namestnik; cand. agr. ing Albert Vedernjak, cand. for. ing. Viktor Starovašnik, preglednika. DAROVL — Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti daroval je gosp. Pahor Iran, cvetličar 2 K. — Na roditeljskem sestanku v Truškah so nabrali K 11*20 za moško podružnico CMD. — Denar hrani uprava. — Pekovski gospodarji nabrali v restavraciji Balkan 16 K za moško podružnico CMD. — Denar hrani uprava. — Popravek. V izkaz o nabiralnikih v ponedeljski številki „Edinosti" se je vrinil pogrešek, katerega s tem popravimo: pri g. Biček je bilo v nabiralniku 22 67 K in v restavraciji Balkan 86 stot. Vesti iz Goriške. Kanal: Danes je torej tisti dan, ki smo ga tako željno pričakovali, danes pridejo k uam igralci slov. gledališča iz Trsta, da uprizore v naši čitalniški dvorani zabavno narodno igro „Samska domačija", da nam aranžirajo umetniški večer s svojim ru-tiniranim izvajanjem in nas pozabavajo s svojim igranjem. Redki so taki dnevi pri nas, zato naj nihče ne manjka danes zvečer pri predstavi, katera nam bo nudila najlepšega zabavnega in umetniškega užitka. Pokažimo, da znamo ceniti svoje posetnikein pohitimo od prvega do zadnjega danes zvečer ob 8. uri v čitalniško dvorano na gledališko predstavo tržaških umetnikov. Vesti iz Istre. Nesreča v puljskem pristanišču. V puljskem pristanišču se je prevrnil neki čoln vojne mornarice, vsled česar sta utonila dva mornarja. Druge siovenskede^ele. Na Severniku (Semmering) je zapadel te dni sneg. Temperatura je močno padla. Nadvojvoda Fran Ferdinand, ki je prišel tja, se vsled slabega vremena zopet povrne na Dunaj. Občni zbor „Pivke", podružnice dr. sv. Cirila in Metoda za Št. Peter in okolico, se bo vršil z navadnim dnevnim redom v nedeljo, dne 8. maja 1910. ob 5. uri popoludne v prostorih g. Ludovika Špi-larja v Št. Petru na Krasu. Trubarjev spomenik je bil v nedeljo v Ljubljani odkrit brez vsake slavnosti in to radi tega, ker je se že polaganje temeljnega kamna vršilo z vso slovesnostjo in bi ne kazalo prirejati nove slavnosti. Državna podpora v znesku 8000 K je bila dovoljena pogorelcem na Brdih, okraj Radovljica. Občni zbor „Siidmarcke" se bo vršil 1. 1911 v Celju. Celjski občinski odbor je sklenil društvo oficijelno povabiti v Celje. Draginjsko doklado dobe poštni u-radniki in poduradniki v onih krajih, kamor zahaja veliko tujcev. Ta odločba velja na ^podlijem Štajerskem samo za Rogaško Zlatino. Šolo so zaprli pri Sv. Lovrencu na Drav. polju radi škrlatice in davice. Umrlo je že deset otrok. K učiteljskim izpitom v Mariboru dne 2. maja t. L se je prijavilo 28 kandidatov, med katerimi sta pa le dva Slovenca. Prepovedan sokolski izlet? Nemški listi trde, da je za jutri neznanjen izlet gorenjske sokolske župe v Št. Jakob v Rožu celovška deželna vlada prepovedala. Gospodarstvo. Tržaška posojilnica in hranilnica je imela v mesecu aprilu K 2,309.279 54 prometa. Med temi je bilo vplačanih hranilnih »log K 538.411 34, izplačanih hranil, vlog pa K 612.514 66. Posojil se je izplačalo K 110.07723, stranke so vrnile posojil K 196.25106. Promet za leto 1910. do inkluz. 30. aprila znaša K 7,565.577 94. Hranilnica in posojilnica v Dolini. Pod nami na mizi leži poročilo — računski zaključek hranilnice in posojilnice v Dolini pri Trstu za 2. upravno leto 1909. Iz tega računskega zaključka posnem-Ijemo, da je imela ta zadnja v minolem letu 321,136.40 K prometa. Čisti dobiček znaša 1.463.98 K, rezerva 2.818.70 K. Zadružnikov je štela zadruga koncem leta 1909, 384. Hranilne vloge so znašale 163.543.01, posojilo 168.017.27. Za ta lepi napredek gre zahvala predvsem marljivemu odboru, posebno blagajniku županu Pan-gercu in tajniku Sancinu, ki se res veliko žrtvujeta za prospeh zadruge. Razne vesti. Sneg v maju. Iz Češkega prihajajo poročila, da so vsi Krkonoši v snegu. Sneg še vedno pada ob temperaturi 4 stopinje C. — Iz Nemčije poročajo o silnih snežnih viharjih. Mesti Kanel in Fulda imata popolno zimsko podobo. Sultan Abdul Hamid — oče. Iz Soluna poročajo, da je v vili Alatina povila zaprtemu sultanu Abdul Hamidu neka favoritinja hčerko. Grozen čin zblaznele matere. — Iz Lipska poročajo : Žena trgovca Andreja je prerezala v odsotnosti svojega moža štirim otrokom in sebi vrat ter ž njimi vred umrla. Nesrečna ženska je najbrže zblaznela. r-s r IAL1S6LBJI 9B1IU r a. 1 i* VIALI OGLASI se računajo po 4 tot. besedo. Mastno tiskane be-eiie se računajo enkrat več. Naj-nanja pristojbina stane 40 sto- ink. Plača se takoj Ins. oddelku. ■v P?*r»ff Q C O °^nH> vrata, podove, tramove in U;a OD opeke Pia zz» Šcoreolajtl 747 Mihael Pe^narčič Trst, ulica Rom agr: a 16, stavbeni in umst-n'ški miznr. Izvršuje vsakovrstna specijalitete za do-tkanje in zunar je i redhe v stanovanjih, pisarnah itd. Cene zeio znierne. Priporoča ne vr*em Slovanom 755 ra '8ro in P*e*om — priredi VCoCiluU bralno - pevnko društvo „D n e v a žar" v Kazljah v nedeljo dne 8. maja t. 1. Začetek veselice točno ob 3. uri popoludne. Iz prijaznosti sodelujf-ta na veselici bratski društvi „Draga" iz Orleka in „VerČek* iz Dutovelj. — Del Čistega dobička je numenjen ea družbo sv. Cirila in Me-todija. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (748 dobro upeljana, se proda rtdi odhoda po nizki ceni. Nas!o*T pri Inseratnem oddelku Edinosti. 741 Prodajalna jestvin Na prodaj — pTOat*ri' 500 sež°j?- zemlie. Vrdela Školi 218. (739 Vfl** iom se ^da zemljišče s 1000 kvadrat. lltiJCIII nih se^njev z hišo in vodnjakom, vee na lepem prostoru pri sv. Ivanu. Oglasiti se pri g. Josipu Vatovcu p. d. Bumba, sv. Ivan štev. 1110 641 Pot~ šio obrtno espMo flrnstro v Buzetu išče gostilničarja za svojo gostilno v „Narodnem do«Biiw v Buzetu. Informacije daje predsedtri-štvo imenovanega društva. « MonHcInO nezrele, zelene, kupuje Sollinger IVI<111 LIC IIIC skladišče v ulici Cecilia 14. votral WtT Lahek zaslužek za vsakogar 4 do tO kron na dan potom prodaje vsakomur potrebnega sredstva. Pošljite naslov in 75 stot. v znamkah in dobite uzorce in prospekte. Tvrdka F. P. 206 Dunaj VII. Mariahilferstrasse štev. 76. Prodajalna slanine: In: dellKaies ■■ s bnffdiom - B&rtoHč & Plessing — Trst ulica Sanita 22 (vogil ul ce S. Glorgio 5) Pivo Drt-her, uležano in Kaiserjevo. Španska vina iz The Continental Bcdega Company. - Dezertna vir.a bela in rudeča iz kleti psinra Lichtenateina v Feldsbu^eru in grofa Lantierija v Vipavi. Vsaki daD kuhana gniat, štanjeleka gn,at in raznovrstne slanine. U najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles :: in šivalnih strojev rabljenih poželo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Os¥^ideila Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. pop»'n<1. !! yA ZNANJE P K K 031 !! Najboljša vrsta, rnalca SILESIi M FRDMENTIN se dobiva pri ANDREJU SCHLEIMER ulica Stadion štev. 12, Trst \ k Gh v Glavni zastopnik zalogo mote iz znanegi milna bralov NKl'MAN'N v Ara.lu l i tovarne ćoknl.i'l-3 iii aladćic: L. SCHMIDL v GjOr. •SI3G ul. Ruguero Manna. skladišče v ulici Cecilia 14, vogal Sveže tuft vo maslo iz planin in izbran sir. preliminirane in proračunske načrte potom akc jske družbe z. o. z. za cement za zidarje hiš DISS & Comp. Ulica della Borsa 3 (Tergesteo) Telef. 11-61 735 Mlsiri nnmnrnilr sPeceriJ8ke in deiikates- 1711 d u PUIIIUI/IIIK ne ttroke, srbskopravo-alaMie vere, zmožen slovenskega, srbskega in nemškega jezika ter nekoliko italijanščine, išče službo. Na«tipi lal ko takoj. Ponudbe na Inaeratni oddelek Edinosti pod št. 742. _742 VrtflSrjSi lridnega Bprejuiem. —Naslov pove .Edinost1 Lepa prilika za „peke"! f0%i- noma opravljeno pe šarijo se proda ali da v najem pod ugodnimi pogoji takoj v Lescah na Gorenjskem. Pekarna brez konkurence. Hiša je nova, krita z opeKO in ima vodovod Podrobnosti pri lastniku J. P r e t-narju, trgovcu na Bledu 665 Prenočišče Allo cittfl dl Vlenno ulica Vienna štev. 8 blizu južn. kolodvora je na novo urejeno. Sobe od K 150 dalje, sobe z dvema posteljama. Za gosp. trgovske potovalce posebne cene. | — j — Oglase treba nastavljati na Inseratm oddelek „Erflnsttf" ANTON SKERL mehanik, &aprls«£enl zved?sec TRST, Carlo 6o!donijev trg štev. 11 rmm fšv&fež bjis h letsbiei „Pncb" in me* a j:»kl-i*all> trron&o* 'j:*' Is prod*;* gra->oror