d
^UREDNIŠTVO GLASILA »V AGISU«
Št. 34
IZHAJA TEDENSKO
UREJA MAKS MENONI
Ptuj, 23. september 1988
RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
Leto IV
1948 - 1988 46 LET NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE ČESTITAMO
Danes s svečano sejo delavskega sveta delovne organizacije obeležujemo praznik delovne organizacije.
Na seji se bomo na kratko spomnili prehojene poti v dokaj razgibani štiridesetletni zgodovini naše DO. K temu bo brez dvoma, veliko prispevala razstava, ki smo jo ob prazniku DO pripravili v ODP. S pričujočo razstavo njeni ustvarjalci želimo kolektivu z besedo in sliko predstaviti nekaj zanimivosti iz življenja in dela našega kolektiva. Vemo, da z razstavo nismo obeležili vsega, je pač toliko, kolikor je bilo spričo ohranjenega gradiva možno.
Na tej svečanosti bo podeljena plaketa INOVATOR LETA, ki jo prejme BELA Danilo.
Podeljene bodo tudi jubilejne nagrade in zahvale za 10, 20 in 30 letno zvestobo dela. Za športne dosežke, dosežene na tekmovanjih v počastitev praznika DO bodo podeljeni pokali ter priznanja. Krvodajalci pa bodo ob 35--letnici krvodajalstva na slovenskem podelili najzaslužnejšim krvodajalcem priznanja.
Vsem prejemnikom plaket, priznanj, pokalov ter jubilantom iskreno čestitamo.
BELA DANILO INOVATOR. LETA 19 88
Dani se je že leta 1955 zaposlil kot rezkar v takratni orodjarni.
Na najrazličnejših odgovornih delovnih mestih si je nabiral bogate izkušnje. Notranje hotenje po odkrivanju novega so pogojevali njegova nenehna novatorska snovanja.
Naziv inovatorja leta si je pridobil z konstrukcijo orodja za sekanje tečajev s čimer je prihranil na času izdelave in materialu. Pravtako je skonstruiral orodje za litje navojnih drogov, ki predstavlja veliko tehnološko rešitev pri montaži in litju vecih izdelkov.
M.
ŠPORTNA TEKMOVANJA OB TOVARNIŠKEM PRAZNIKU
V počastitev 40-cbletniee delovne organizacije so bila organizirana športna tekmovanja med delavci posameznih delovnih enot in Področij in sicer v malem nogometu, keglanju, streljanju z zračno Puško in v lovu rib s plovcem. Strelci in ribiči so se pomerili se z ekipami drugih organizacij združenega dela v ptujski občini. Reorganizacijske težave, ki so se pokazale v tem, da se delavci toed seboj še ne poznajo, so imeli za posledico tudi nekoliko tanjšo udeležbo ekip na internih tekmovanjih, kot so bila v preteklih letih.
ČepravJe cilj športno rekreativne dejavnosti pritegniči čim	;
večje število zaposlenih in niso toliko pomembni rezultati tekmova™ je vendarle prav, da pregledamo, kateri so bili najuspešnejši -kateri so dobitniki pokalov v disciplinah in pokala za najboljšo skupno uvrstitev interni konkurenci. Diplome za drugo in tretj e mesto so bile skupaj s prehodnim pokalom za 1 mesto 'podeljene takti po končanem tekmovanju, tako, da" bomo na svečani seji podelili le pokale ob 40-obletnici delovne organizacije,
V	lovu rib s plovcem je bila v interni konkurenci najuspešnejša ekipa tehničnega področja, ki je zmagala pred ekipo DE 9 in tretje uvrščeno ekipo DE 2.
V	konkurenci ribičev osmih delovnih organizacij je ponovno osvoji*3 pokal ekipa Iskra Delte Ptuj, ki je zmagala pred ekipo MlP-a in tretie uvrščeno ekipo Agisa.
Strelci.-.organizirani v strelski družini Agis so se pomerili s strelskimi družinami delovnih organizacij občine. Po tem, ko j e ye letni zmagovalec strelske družine Kidričevo na stopil v nepopolni , sestavi, je zmagala strelska družina Agis z. dvema krogoma prednoS*3 pred strelsko družino Železničar, in tretje uvrščeno -družino Opek5'! Pet najboljših strelcev na tem tekmovanju pa je prejelo še praktii'11 nagrade iz našega proizvodnega programa. •
Kegljači so se pomerili na kegljišču Drave. Zmagala je ekipa tehn1' enega področja pred ekipi DE 9 in tretje uvrščeno ekipo DE 8. Nogomet.j e še vedno ena najbolj priljubljenih oblik rekreacije. Q Na turnirju med delovnimi enotami in področji je zmagala ekipa P*''1 pred drugouvrščeno ekipo DE 5 in tretje uvrščeno DE 2 Po vnaprej določenih kriterijih oz. sistemu točkovanja za izračun skupne uvrstitve, je le-ta pokazal, da so upoštevaje rezultate in sodelovanje v panogah na tekmovanjih v počastitev 40-obletniče delovne organizacije bili najuspešnejši tekmovalci DE 9, za kar prejmejo pokal za najboljšo skupno uvrstitev, drugo uvrščeno je tehnično področje in tretje uvrščena DE 5.
SPOMIN NA DNEVE, KO SQ SE IZGRAJEVALI TEMELJI NAŠE DO
V teh dneh naša DO praznuje 40-obletnico obstoja, to je časa, ko » smo izdelovali lesene vozove, samokolnice, škafe in kovali enostavfl ^kovaške izdelke. Glede na to, ker je preteklo veliko časa od nastanka prvih zametkov naše DO in ker določeni trnutni tonejo v pozabo, želimo s tem člankom obuditi trenutke iz leta 1947/48.
Leta. 1946 so priMeetni vpregi v Ptuju odprli kovaško delavnico, K* je izvrševala kovaška dela za Vprego in Mestno ekonomijo.
,Na ptujskem gradu je vse od osvoboditve pravtako obratovala■tudi manjša.kovaška delavnica. Ta delavnica je imela tračno žago in m stružnico za les. Zaposlovala je tri delavce, ki so v.glavnem oreti* ža delo prinašali od. doma.	,
Konec 1947 leta je takratni Mestni ljudski odbor Ptuj začel te., obrtne obrate osamosvajati in združevati. Tako je ustanovil večji obrat pod naslovom Mestne obrtne delavnicei
■afl)
:oj
e
ja
re
iti
:at'
'r/
^brat je vključeval mestno žago3 mizarsko delavnico, vodovodno inštalatersko delavnico, električarsko delavnico. Pri ustanavlja-n3u pa so ustanovitelji smatrali, da kovaško, kolarska delavnica nima pogojev za samostojno življenje, zaradi česar so sklenili,
Jn morajo ta dva obrata ukiniti in delavce odpustiti. Delavci, 2aposleni v obeh obratih so bili zaradi tega postavljeni pred Problem, najti si zaposlitev ali pa !,interesenta”, ki bi iz teh Jveh delavnic ustanovil samostojne podjetje. Ravno v tistem času invalidska organizacija ustanavljala svoja gospodarska podjetja, s katerimi je želela doseči;
2 lastnimi dohodki iz gospodarskih podjetij zbrati sredstva za invalidnino in s tem razbremeniti ljudsko oblast teh dajatev pomagati dvigniti zaostalo in v vojni porušeno gospodarstvo izšolati in za gospodarstvo usposobiti č.imveč vojaših vojnih invalidov in jih zaposliti v lastnih gospodarskih podjetjih.
^ temi cilji je Okrajni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov v ptuju v letu 1947 pričel ustanavljati obrate. Za ustanovitev teh podjetij so zvedeli zaposleni delavci kovaške in kolarske delavnice, katero so hoteli ukiniti. Takoj sc navezali stike s predstavniki 2goraj navedene organizacije in se dogovorili za ustanovitev lastnega podjetja Kovaške-kolarske delavnice.
h' konkretne dogovore o ustanovitvi podjetja sta v imenu invalidske ^ganizacij e vodila tov. Franc Pulko, zaslužni član podjetja in Sekretar te organizacije tov. Vladimir Rola. S strani delavcev pa ^	^v. Martin Fridl in tov. Mirko Gomilšek.
cim je bil dosežen sporazum o ustanovitvi podjetja, katero pomeni ktedhodnico sedanje DO, se je podjetje preselilo v prostore v Odranski ulici. Za prvega upravnika je bil imenovan tov. Vladimir kola. V mesecu'marcu leta 1948 je invalidska organizacija ustanovila še sodarsko delavnico ter tako ustanovila povsem novo podjetje ;i je poslovalo pod ifrmo Invalidske obrtne delavnice. Ta dogodek dejemo za začetek dela naše delovne organizacije.
B.J.

ki