Oredalitvo • opravai LJubljana, Kopitarjeva 6. telelon 4001 - 4004
Mesečna naročnina 18 lir, za tno> zemstvo 51'50 lir.
Cele. rat.i naročnino
Ljubljani In 10.J4?
ana 10.650 ra za Inserate
Izključna pooblaSCe nka za domač«
In Inozemske oglase: Unione Pubblicita Italiana S. A* Milano
SLOVENEC
AVGUST - 1943
20
PETEK
v.oaceaaiouaru escluaiva per la pubblicita di provenlenza italiana •dester«: Clnlone PubbllciU Italiana S. A.. Milano
Hud udarec sovražnemu ladjevju
Italijanska letala napadla sovražne ladje blizu Bizerte, nemška letala so potopila 3000 tonski parnik in poškodovala 25 ladij z nad 100.000 tonami
Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo »t. 1181:
Pri bitki za S i c i 1 i j o, ki so jo tako junaško vodile italijunske in nemške divizije, zasluži posebno omembo delo mornarice ter letalstva lrodisi med boji, bodisi v težki dobi pri izpraznjevanju otoka.
Nemška letala so bombardirala pristanišče Bizerto. Potopljen je bil 3000 tonski parnik, poškodovanih pa jo bilo ladij i nad 100.000 tonami.
Naša torpedna letala so napadla ladijsko spremljavo blizu Bizerte ter
torpedirala cn parnik pri rtu Pas-s o r o.
V letalskih dvobojih so naši lovci zbili 5 iSpitfirejev«. Nadaljnji dve letali so sestrelili nemški lovci.
Tri naša letala se niso vrnila iz bojev.
Sovražnik je napadel kraje < pokrajinah Reggio Calabria, Na poli in Cagliari. Protiletalsko tonuištro je sestrelilo eno letalo, ki je treščilo v morje pri S. A n t i o p u.
General Ambrosio.
Maršal Badoglio sicilskemu ljudstvu
Narod, ki je dal vsemu svetu tisočletja omike, ne more poginiti, če ohrani svojo vero
Rim, 19. avgusta, as. Besedilo poslanice predsednika vlado maršala lladogila Slcllcem se glasi:
»Italljanll PrvltS povzemam besedo, da bi se obrnil k našim preljubim bratom z mučene Sicilije,
Po krepki obrambi, kt daje visoko čast Italljansko-nemškim četam, ki so vzdržale navzlic ogromni številčni ln šc bolj aredstvent premoči, je bilo treba zapustiti vse sveto slcllsko ozemlje.
Italija že pezna podobno bolest, ki jo pa nikoli n| omajala.
Slcllljanel, noben dogodek vas ue bo nikoli mogel odcepiti od velike matere Italije, zakaj vez, LI vas druži z njo.
Nemški obrambni uspeh na kubanjskem predmestja
Vsi sovjetski napadi izjalovljeni — Pregled ameriško-anglsških izgub v bojih za Sicilijo
Hitlerjev glavni stan, 19. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V	peti obrambni bitki na kuhanj-skem predniostjn, ki se je pričela 16. julija, so nemško in romunske čete pod poveljstvom leldmaršala von Kleista in generala pionirskih oddelkov Janickeju do 12. avgusta v zagrizenih bojih odbijale neprestane prodorne poskuse 17 sovražnih pehotnih divizij, dveh tankov-skih brigad in treh tankovskih polkov ter so zadale sovražniku izredno velike krvave izgube.
Tega obrambnega uspeha so deležne nemške letalske skupine pod poveljstvom generala Angersteina in romunske letalske sile pod generalom Georgiu.
Na odseku pri Miusu je sovražnik po močni topniški pripravi zonet začel napadati na odseku pri K u j b i 5 e v u.
Pri 11 j u m u je sovražnik z močnimi silami nadaljeval svoje prodorne poskuse. Na obeh odsekih so naše čete v sodelovanju z nemškim letalstvom in z romunskimi vojnimi letali po žilavih bojih odbile sovražne valove.
Na odseku pri Bjelgorodu so se nadaljevali obrambni boji z izrednimi izgubami za Sovjete. Na tem odseku je bilo onesposobljenih nad 100 tankov in sovjetskih topov.
Na srednjem odseku so boljic-viki nadaljevali napade z menjajočinii se silami. Vsi sovražni poskusi, prebiti naše postojanke, so se izjalovili.
Tudi pri Staraj) Rusi in pri Ladoškem jezeru so izpodleteli vsi sovjetski napadi z velikimi izgubami za sovražnika.
Nemški planinski oddelki so na odseku Louhi tudi včeraj odbili sovražnikove napade in mu zadali težke izgube.
V	letalskih bojih je bilo brez lastnih izgub sestreljenih 21 sovražnih letal.
18. avgusta so Sovjeti zgubili 281 tan" kov. V zadnjih dveh dneh so zgubili 168 letal.
Varovalne cdinice vojne mornarice so potopile v nofi na 18. avgust v Azovskem morju dva sovjetska motorna topničarska čolna.
V	morskem področju pri Ribiškem polotoku so hitra nemška bojna letala potopila 4 sovjetske obalne tovorne ladje, natovorjeno z oskrbovalnim materialom.
V	času od 10. julija do konca bojev 17. avgusta so prizadeli na področju Sieili.ie oddelki vseh vrst vojsko in oborožene sile ameriško-britanski armadi težke izgube. Poleg visokega števila ujetnikov so izgubili Britanci in Amerikanci eno tretjino uporabljenih čet na mrtvih in ranjenih. Uničenih ali zaplenjenih je bilo 383 oklepnih vozil in tankov, 63 topov vseh vrst, 652 letal in 11 tovornih jadrnic. Potopljenih je bilo
61 pretežno z moštvom in Tojnini ma teriulom natovorjenih transportnih ladij s skupno 290.101) tonami, 1 križarka, 7 rušilcev. 3 korvete iu številni motorni topničarski čolni ter manjše bojne ladje. Nadaljnjih 59 tovornih ladij s skupno 278.750 tonami je bilo v istem času tako težko poškodovanih, da je mogoče računati z njihovo izgubo.
V	prvih dveh tednih avgusta Jc^ bilo s Sicilije na kopno /. majhnimi la 'jami prepeljanih okoli 17.000 ton municije in prtljage, skoro 10.000 avtomobilov, kakor tudi vse nemške in italijanske četo z vsem orožjem iu vojnim materialom. Nazaj pripeljanih je bilo končno nad 4000 ranjencev. Majhne transportne ladje so pri prevozu sestrelile skupno 48 sovražnih letal.
Oddelki nemških bojnih letal so včeraj ponoči dosegli pri napadu v vodah pri Bizerti bombne zadetke na eno vojno ladjo, 25 transportnih ladij z nad 100.000 tonami in več izkrcevalnih ladjah.
V	Messinski ožini je protiletalsko topništvo sestrelilo 7 sovražnih letal.
V	zori današnjega dne je prišlo pred holandsko obalo do bitke med varovalnimi edinicami nekega našega konvoja in britanskimi hitrimi čolni. Sovražnik je izgubil pri brezuspešnem napadu 1 brzi čoln, 3 nadaljnji so bili s topovskimi zadetki poškodovani.
Pri oboroženih izvidniških in lovskih poletih nad Atlantikom so zanetila nemška bojna letala požar na sovražni trgovski ladji s 5000 tonami in sestrelila 4 britansko-ameriške bombnike, med njimi 2 velika hidroplana.
Včeraj ponoči je bilo pri motilnih poletih maloštevilnih sovražnih letal nad obmejno zapadno ozemlje Nemčije sestreljeno eno sovražno letalo.
Berlin, 19. avg. as. Kakšne uspehe so dosegle italijansko-nemške čete pri pravkar končanih bojih na Siciliji, je razvidno iz številk, katero jo objavila nemška |>oročevalska aeencija: Proli neznatnim italijanskim in nemškim silam so stalo naslednje sovražno sile: (j oklepnih divizij, 4 oklepne brigade, 18 pehotnih divizij, 1 pomorska izkrcc-valna divizija in 1 diviziji, ki ju prevaža letalstvo. Angleži in Amerikanci so poleg tega uporabljali 1600 lovcev, 050 dvomotornih bombnikov, 1-150 štirimotornih bombnikov in šo nadaljnih 800 no-sebnih letal. Na morju so uporabljali 6 bojnih ladij, 2 letalonosilki, 18 do 20 križark, 85 rušilcev in za 10 divizij prevoznega ladjevja.
Berlin, 30. avg. as. Mednarodna agencija je v dopolnilo k nemškemu vojnemu poročilu o zaključku vojnih nastopov ua Siciliji objavila naslednje poročilo:
Odpor, ki so ga vdirajočemu nasprotniku nudile Italijanske ln nemške čete, dokazuje, da so bile sovražne sile ne samo zapletene v trde bojo, marveč da jih je odpor osnih čet sam močno pretresel. To velja ne samo za sovražne kopenske enote, temveč tudi za brodovje ln letalstvo, pravi omenjena agencija. K uspehu branilcev na pragu Evrope so pripomogle vse Italijanske ter nemško sile, zlasti pa Se Italijansko topništvo. Na raznih siciiskib krajih razvrščene nemško divizije, posebno pa šo oklepna divizija Uermann Gbrlng ter 15. oklepna in 5. mešana divizija ln Italijanske enote so se bojevale a hrabrostjo, ki je ni moči prehvalitl. Kljubovale so 14 ali 15 divizijam Angležev, Kanadčanov, Amerlkancer ter kolonialnim in francoskim najetim četam. Zadale so jim krvave Izgube, ki znašajo okrog pet divizij.
je sila krvi. VI, ki ste s tako čudovito vnemo oplodili začetni zagon našo neodvisnosti, ate za naa vse ljubljeni brat-Jc. Sleherno Italijansko srce Je i vami, bije za vas.
Kot predsednik vlade bom Izdal vse ukrepe, da Slctlljanccm, ki ao se zatekli na celino, olajšam vsako trpljenje. Ne obupajte! Narod, ki Je dal Tsemu svetu tisočletja omike, ne more poginiti, če
obrani avojo vero. Jaz. ki dobro poznam vaše siuove, ki so ao pud mojim poveljstvom hrabro borili po mnogih bojiščih, sc iu prepričan, da huste vi val to vero skrbno gojili.
Slellljanol, hodite močni! Vam velja vsa ljubezen Italijanskega ljudstva!
Italijani, pozdravimo naše slcllske brate x vs0 svojo dušo, z vsem svojim srcem!«
Govor Eksc. Orlanda sicilskim rojakom
Iilm, 19. avgusta, as. Besedilo radijskega | govora, ki ga jo na Sloilijanco naslovil ekse. Vlttorio Einanuole Orlando:
Sicilskl bratje! Ko ao jo v eni zadnjih vojn, poslednji za izbojevanje neodvisnosti, nekoč zdelo, da po vojaškem porazu in vdoru nasprotnika v naše ozemlje domovine no bo več moči potegniti iz ruševin, je vaš brat, ki vam sedaj govori ln je na njem ložala vsa odgovornost za najvišjo odločltvo, odločno izjavil, da bi so ob potrebi umaknil prav do Sicilije. Ko sem izrekel to odločitev, sem dobro vedel, da jo aicilska duša tako velika, da lahko prevzame varstvo, usodo In imo Italije. Sicilija, ki jo stoletja in desetletja brez bojazni pronašala najbolj krvave naskoke na vso Evropo ln znala braniti avojo avobodo, bo znala v polul meri varovati tudi čast Italije prav do zmage. In sedaj, ko je minilo polnih 25 let od tistih dogodkov, je usoda hotela, da sem občutil vao grozo novega vdora v domovino, ki se Je začel ln dokončal na moji mučoniškl Siciliji in v njenih slavnih porušenih mestih.
Za naa Sicllijanco zadostuje en sam pogled, da razumemo.
Ne da bi Izgubljal besedo, vem, da čutite žalost, ki ml je legla v «rce. Jaz, ki sem zmerom trpel zaradi neugasljivega hrepenenja po avojl zemlji, po blagi aladkobl njenega neba, ki vso naokrog razliva slaven žar zbranoatl In miru, občutim danes še trpkojše hrepenenje zaradi toga, ker nI-sem tudi jaz sredi vaših ruševin, da bi bil arodl avojega ljudstva, ki trpi. Trpim zaradi koprneuja, ki bi bilo obupno, ako kljub
vsem tvarnim ovirnm ne bi čutil, da Je Be vedno živo tn trdno, bolj živo la kropko kakor kdaj prej, ko čutim neporušljlvo duhovno skupnost, kajti mod vami SlcIIot onstran ožine Imam svoje elnove ln avoie brate, zaradi katerih ainatrain za sinove in brate vas vae.
Do voa ln mojih mrtvih, ki čakajo na-ino, čutim sveto obvezo skupnosti in povezanosti, ki življenje vodi ln ga nadaljuje. Zdaj ob tej url vam, bratje moji, ponavljam sočuetvovanje a vašo tugo. vašimi bolečinami in vašim trpljenjem. Ponudba Jo ponižna, toda vi ste rod, ki ao ne zgane aamo li koriatoljubja tn dobička, temvofi ate dovzetni za čistost ln globočino čustva, kadar je plemenito. V tej vaši žalolgrl za to ni mesta lu bi bilo prej noumestno, ako bi so spuščali i obtoževanje ln politično razpravljanje.
Govornik Je avoja izvajanja končal lakote:
Ker je Bog v nedoumnl strogosti avojo sodbe hotel, da sem morul pretrpeti vso krutost aodanje kazni, upam, da ml bo ▼ avojl usmlljenosti naklonil tolažbo, da bom videl, kako bo Sicilija vstala. Ia ta aroča bo tudi sroča Italijo same. kajti bolj kakor proj čutim v teh dneh, da sla rešitev In areča Sicilije noločljivo povezani z rešitvijo in arečo Italijo.
Tedaj bi lahko zapel pesem:
»In sedaj, o Gospod, dovoli, da odide tvoj služabnik ▼ kraj miru. kajti njegove oči so videle odrešenje in prerod domovine.«
Borba na vzhodu še ni dosegla viška
Berlin, 19. avg. Berlinski opazovalci pripominjajo k bojem na vzhodu: Jasno je, da se borba pospešeno razvnema in še ni dosegla vi$ka. Kaže, da bodo pred koncem avgusta Sovjeti začeli še z eno ofenzivo, ki naj bi pomenila splošno napovedani sovjetski napad. Središče bojev je med Vjazmo in Orlom ali kakor pravi Moskva, med Smolenskom in Bri-janskom. Najhujši sovjetski pritisk je na tem odseku pri Roslavlju.
Velik obseg zavzemajo tudi boji ob Doncu. Sovjeti so poslali nove divizije v borbo, tako da imajo zahodno od Izjuma nad 250.000 mož. Ti oddelki nikjer niso mogli razbiti zagrizenega odpora nemških sil, ki branijo važno postojanko vzhodno od Lozovaje, ki je glavni cilj tega sovjetskega napada. Njihov namen je jasen: narediti hočejo močan klin v strateški trikot nemškega obrambnega sistema v Donježki kotlini.
Stalinov ultimat zaveznikom
Lizbona. 19. avg. Med uglednimi di-
5tematskimi krogi se slišijo glasovi, da s Stalin pred enim tednom sporočil angleški ter ameriški vladi, da se bo Rusija smatrala oproščeno vseh obveznosti iz zavezništva z Anglosasi, ako se bo ruski armadi sami posrečilo zlomiti nem&ko fronto pred ustanovitvijo drugega bojišča. Kakor je znano, zahteva Stalin od zaveznikov dru«o bojiSče, ki naj bi prisililo Nemčijo potegniti z vzhodnega bojišča najmanj 80 divizii. Po njegovem sicilsko bojišče ni bilo druiro bojiSče, pravi pa, da bi nikoli ne prišlo dO zavezniškega izkrcanja v Siciliji, če bi Rusi ne izvedli svojo poletno ofenzive.
Neposredna Stalinova grožnja je najboljša razlaga za naglico, s katero ie bila organizirana kanadska konferenca med Rooseveltom in Churchillom, ker dobro vesta, da Moskva noče podnisati formule o brezpogojni predaji, spreleti v Casablanci.
Kaj bi lahko sloril Stalin, če bi se razbremenil vseh obveznosti? Motnosti so različne. Ko se je Churchill srečal z Rooseveltom pri Niagarskih slapovih, je angleški — tudi uradni — tisk zagovarjal takojšno potrebo o sporazumu 7. Rusijo dokler je še čas in to o vseh političnih vprašanjih bodoče Evrope.
Kakor se je Izvedelo, so se udeležili prvega angleško - ameriško - kanadskega posveta v gradu Frontenac Roosevelt. Churchill ter načelniki ameriške-
ga, kanadskega in angleškega glavnega
stana. Na prvem mestu obravnavajo načrt za odpošiljatev ekspedicijskega zbora v Evropo, ki naj bi ?strl Hitlerjev zahodni zid;-. Lord Lealher je predložil ločno izdelan načrt in zdaj ga proučujejo Amerikanci. Dela napredujejo počasi, v veliki tajnosti in v pričakovanju novih uovic z ruskega bojišča.
V zvezi s temi posveti piše »New-york Times«, da Amerika sicer lahko tvega in pošlje v Evropo velik ikspedi-cijski zbor, toda ni si treba delati posebnih utvar. Sovražniki so zelo izpopolnjeni in naše ladje bi bile najboljši cilji za sovražna torpedna letala. »New-york Herald Tribune« piše, da ameriško ljudstvo ne sme pričakovali fantastičnih zaključkov iz Quebeoka. Lahko jc sicer organizirati ekspedic.ijski zl>or, težko pa ga je vzdrževati. »Washineton Post« pa pripominja, da je za take nastope potrebnih veliko priprav, saj smo se morali za vdor v Sicilijo pripravljati eno loto, Evropa pa ni Sicilija. (iLe Ultimo Notizie«)
Buenos Aires, 19. avg. as. Včeraj popoldne je prispel v Quebcck angleški zunanji minister Eden v spremstvu informacijskega ministra Brackena ter stalnega državnega podlajnika v zunanjem ministrstvu sira Ani". Gadogaua.
Buenos Aires, 19. avg. as. Dve url po svojem prihodu v Quebeck je imel Edeu posvet s Churchillom.
Pogled na zemljevid nam kaže, kakšnega pomena so boji na vzhodu. Vsi sovražnikovi poskusi so bili nemškemu vrhovnemu poveljstvu pravočasno znani in vsak njegov napad je naletel na pravočasno dobro organizirano obrambo, ki je občutno zmanjšala začetni sunek. Najtrše preizkušnje še niso premagane in brez dvoma je pričakovati še mnogo težjih bojev. Trdno pa je upati, da bo strahotno izčrpanje sovjetskega vojnega stroja enkrat končano in da bodo nastopile posledice, ki jih je predvidelo nemško vrhovno poveljstvo. Ko se bo to zgodilo, bomo lahko govorili o velikanskem obrambnem uspehu nemškega orožja. Ta uspeh bo imel velik strateški pomen. (»II Piccolo.«)
Potek borbe za Sicilijo
Stalinovo pismo o vojnem položaju v Rusiji
Bern, 19. avg. Po poročilih iz Que-beeka so se včeraj nadaljevali sestanki angleških in ameriških vojaških voditeljev. Kakor je znano, so navzoči z angleške strani načelnik glavnega 6tana Alan Brooks, admiral Dudley Pount in letalski maršal Portal. Včeraj sta Roosevelta pri prihodu v Quebeck sprejela Churchill, Ma-ckenzie King in kanadski generalni guverner lord Athlon. Roosevelta so spremljali Harr Hopkins, Grace Tully ter pomorski veščak Brawin. Danes pride še Cordell Hull.
Po nepotrjenih poročilih je Stalin poslal Churchillu in Rooseveltu posebno poslanico, v kateri razlaga 6cdanji vojaški položaj v Rusiji. Poslanico preučujejo zavezniški vojaški voditelji. Stalin ji je dodal nekaj osebnih pripomb o bodočem strateškem razvoju v Rusiji. Listi pišejo, da bosta Churchill in Roosevelt brez dvoma govorila o nadaljevanju vojne na evropski celini, zlasti zaradi konca bojev na Siciliji. (»11 Piccolo.«)
Eden bo Šel v Moskvo
Stockholm, 19. avg. as. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbaldet« piše, da je Edenovo potovanje v Moskvo v Londonu že sklenjeno in ga nestrpno pričakujejo. V političnih krogih so prepričani, da nihče od angleških državnikov ni sposobnejši za takšno potovanje kakor zunanji minister, ker ima v Moskvi velike simpatije. To bo Edenovo tretje potovanje v Moskvo in pričakuje se, da bo šel z njim kot ameriški zastopnik Sumncr Wclles.
Pripomba k vojnemu poročilu Bt. 1180:
Bitka za Sicilijo je prišla do avojega neizogibnega zaključka.
Uradna poročila so v svojem treznem jeziku žo omenila poglavitne dogodko trdega boja. ki so ga tam prestajale Italijanske in ncuiike čete, toda zdi so primorno, da vojne nastopa malo obsežnejo obdelamo.
V noči na m. julij se je sprožil napad na Sicilijo. Obali med Licato in Siracuso se ja približala množica več kakor 1.500 velikih tn malih ladij, parnikov in posebnih izkrcevalnih vozil, vsega BkupaJ ta 700.000 Ion brodovja. Spremljalo jih je t bojnih ladij, 3 letalonosilke, kukih SO krliark, nekaj 6tražnih čolnov, povrh pa še kakih 100 rušilcev, roj motornih torpedovk in drugih lahkih odinlo. Vsemu tema strahotnemu skupku brodovja. ki sta ga zoper nas zbrali dve najbogatejši državi na svetu, so dajale podporo številne sile nugleSko-nmerlškega letalstva s sredozemskega vojnega področja.
Velikim nasprotnikovim skupinam, ki jim je pripravljalo pot silovito letalsko In pomorsko bombardiranje, bruhajoče ogenj na našo obrambo in obrežne posadko a silovitostjo, ki ue pozna primere, se jo posrečilo vgnezditl na otoku ter narediti lzkrce-valna mostišča. Med Licato in Potzalom so se Izkrcali Amerikanci, med rtom Passero in Siracuso pa Angleži.
Takojšnji odgovor prvih ltalljanskonem-Skih premakljivih čet, ki so pri priči pritekle v ogrožene predele, je dosegel začet-1 ne uspehe v Celi, Augusti In Siracusl Iz-j koriščenju teh ugodnih uspehov pa se ni J posročilo slabiti nasprotnikove pomorske ln ' letalske premoči, ki je Italijanskim in nemškim četam preprečila, da bi ostale na obrežnem predelu.
Medtem ko Je nasprotnim na drugem koncu Sicilije, na predelih pri Trapaniju in Maršali, izvajl množična pomorska bombardiranja ter stalno grozil z novimi pobudami, ae jo na obrežnem pasu med Licato ln Siracuto pomnožilo lzkrcavanje oklepnih vozil ln čet. Sprožili so nov združen napad s kopnega In z morja na Augusto, ki je bila zasedena 1,1. julija.
Premakljivi oddelki s srednjo ln južne Sioilije, ki so bili po količini nujno slabši in jih je napadalo nasprotnikovo letalstvo, ki Je nepretrgoma nastopalo nad vseinl prometnimi zvezami, so delali čudeži hrabrosti.
Italijanske ln nemške divizije, ki so jih uradua vojna poročila tudi nekaj omenjala, so se združene v eni sami volji do boja tolkle brez oddiha, da bi ovirale močni nasprotnikov pritisk, ki je bil posebno silovit na krilih predelov pri Agrigenti In Cafa-nlji. Posrečilo 6e jim je nasprotnika zadržati, no ga pa ovirati, da ne hI vsaj počasi napredovol v zagrizenem naporu 12 Izkrca-nlh divizij.
P» n dneh zagrizenih bojev so padli v nasprotnikove roke Agrigento, Caltanisette, Enno ter jugovzhodni ščit otoka, na cata-nijski ravnini pa Je divjal besen boj za po-set tega mesta.
Iz Agrigenta je nasprotnik vrgel močne oklepne množice proti severu na važno cestno krlžlSče Lercara Friddi. kjer so obrambne čete. Izčrpane po zagrizenih bojih, biie prisiijene odnehati pred močnejšimi nasprotnikovimi oklepnimi vozili. Ko ao skupino nasprotnikovih oklepnih vozil prešle
I.erearo Friddi, ao krenile naravnost proti severni obali io proti Patrrmu, ki amo ga izpraznili. Desno krilo Italljnnskonemiko razporeditve je bilo zaradi tega treba postopno umaknili proti vzhodu, da bi lahko Izoblikovalo nepretrgano bojišče, kt bi od severne obale po gorovju Caronle, čez Nieo-sio, Iiogalbuto, Conturlpo In Catnnijo zapiralo dostop v aevernovzhodal del otoka do obrežja
Medtem ko so na bojiSča od 31. julija potekali krajevni boji, so angleško ameriške alle lahko dopolnile 15 lzkreanih divizij navzlio zelo hudim Izgubam, raduniin njihovim pomorskim prevozom po našem In nemškem letalstvu ter podmornicah. .InUja je bilo na Sredozemskem morju potopljenih «f trgovskih ladij, J križarki, « rušilcev in 3 podmornice, poškodovanih pa nt trgovskih ladij, i letalonosilka, IS krliark tn 3 torpedovk.
Po izvedeni novi razpostavitvl topništva so Angleži ln Amerikanci /. avgusta sprožili začetni napad tistega, čemur bi lahko rekli bitka za Messino. Od S. Stelano di Camastra do Catanije. zlasti pc na osrednjem predelu, so .e razuesueli zeio siloviti boji in so ostali taki do konca bitke. Cata-nija je odnehala šele 5. avgusta po II tednih junaškega odpora. Imenom Troina, Ite-galbuto Id Centuripe se pridružujejo imena S. Fratello, Bronte, Arcireale, Randazzo. To ao ponosni primeri bojnega duha ki ni odnehal pred Številno premočjo ljudi, temveč samo pred premočj-i oklepnih vozil in letal, ki je nI bilo moči zadržati. Sedemnajst dni je držal epičnl odpor preostalih italijanskih In nemških sil, ki se jim je posrečilo držati v Sahu nasprotnika tako dolgo, da jih je bilo moči vse prepeljat., na kalabrijsko obalo, preden je nasprotnik dosegel sicilskl breg Messlnskc ožine.
Naroda Italije ln Nemčije, ki sta tudi poklicano, da morata prestati trde preskušajo najvočje vojne v zgodovini, gledata r. upravičenim ponosom io s hvaležnim ercem na italijanske ter nemške povoljnike ln vojake, ki so ae nadvse hudega boja udeleževali z zavestjo o pomembnosti lastne naloge ln odločeni, do se bodo borili do kraja zo obrambo zaupanih jim postojank.
Nov vodja SA oddelkov
Berlin, 19. avgusta, as. Poročajo, da Je Hitler imenoval Wilhclma Schetmonn« za voditelja SA oddelkov namesto umrlega Lu-tzeja.
Prvi sovjetski komentar o Quebecku
Bern, 19. avg. as. Švicarski tisk navaja čla..ek moskovskega lista sRdeča zvezda;-, ki je princ-el prvi sovjetski komentar h konferenci v Quebecku. Glasilo sovjetske vojske se izogiba verjetnih političnih vzrokov, o katerih govore anglosaški voditelji, naglašujoč, da Sovjetsko Zvezo zanima le odločitev o odprtju drugega liojišča v zahodni Evropi. Sovjetski list izjavlja, da sedanja razvrstitev nemSkih čet in nemških rezerv dokazuje, da sovražnik v bodočnosti ne pričakuje odločilnih bojev. »Rdeča zvezda« dodaja, da NemSIla še vedno zbira vse svoje sile proti rdeči armadi, ki že dve leti sama prenaša vso težo bojev,
novice
Koledar
Zahvala
Petek, 2«. velikega srpana: Bernard, upat in ustanovitelj reda; Filibert, opat; Manecij, spozuavaleo in ustanovitelj !a.
Sobota, !1. velikega srpana: Ivana San-talska, vdova; Bornard Ptoloinej, opat in ustanovitelj reda.
Zgodovinski paberki
20. velikega srpana:
I. 117. je Simeon premagal ob Aheloju ISlzantlnce in so proglusil za carja Bolgarov in Grkov. Simeon je najimenitnejši bolgarski vladar, vzgojen jo bil v Carigradu. Njogovo vlado imenujejo po pravici zlato dobo bolgarsko države bodisi un političnem bodisi na kulturnem polju. Simeon je hotel | uničiti bizantinsko državo na Baikunu, zu- 1 vzeti Carigrad in zavladati kot naslednik nekdanjih rimskih cesarjev. Ued oboma državama so divjali ljuti boji, Bizautinci 6o bili ponovno promuganl. Zvezali so so ■i Madžari, ki so todnj bivali vzhodno od Donavskega ustja in skupno napadli Bolgare. Madžari so zavzeli celo Simoonovo prestolnico Prestavo. Slrnoon eo je naglo pobotal z Bizuntincl, so zvezal proti Madžarom s Pečonegi ter tako opustošil madžarska bivališču, da so morali ti zapustiti Bolgarijo ter eo preseliti na vzhod v svojo današnjo domovino. Boji z Bizautinci so se nadaljevali. Po bitki ob Aheloju ao obdržali Grki še samo traško in makedonsko obalo ter pravo Grčijo, vse drugo je priznavalo Simoonovo oblast. Tudi v Srbiji jo Simeon nastavljal ln odstavljal župano po mili volji, ko pa so so ti ponovno vezali z Ilizanocm, je spremenil Srbijo v bolgarsko provinco, ko je hotel pokoriti še Hrvate, je doživela njegova vojska pod vodstvom Alobogaturja poraz. Simeon je navzlic dolgotrajnim vojnam skrbel tudi za kulturni razvoj svoje države. Podpiral je domačo slovstvo, bodril rojake h književnemu delu in so tudi sam havil s književnostjo. Po njegovi zaslugi je postala Bolgarija prosvetno ognjiščo južnih, n prodvsom vzhodnih Slovanov. Preslavskega nadškofa jo povzdignil v patriarha, s čimer je postala Bolgarija v cerkvenem oziru neodvisna od Grkov. Simeon Jo 1. 927. umrl, njegov miroljubni in pobožni sin eo je pobotal s Carigradom, Bolgarija pa je naglo slabela, dokler ni 1. 971. postala bizantinska provinca.
Dr. Lulgl De Cecco se v imenu vse družine najlepše zahvaljuje vsem. ki so njegovega brata, dr. Attilia De Cecca, spremili na njogovi poslednji poti.
Razdeljevanje krompirja
Prehranjevalni zavod obvešča potrošnike, da lahko na odrezek »713« navadno živilske nakaznice dvignejo od 19. do 23. t. m. 1 (cn) kg krompirja pri doli navedenih tvrdkah :
JELACJN, DAIIOVEC, NIKLSBACIIER, SARA BON.
Razdeljevanje sira
Pokrajinski prehranjevalni zavod visokega komisariata v LJubljana poziva vso trgovco ln zadrugo mesta Ljubljane, da dvignejo nakazila za mehki sir na Novem trgu 6t. 4-II ln to po naslednjem abecednem redu :
v petek. 20. VIII. 1943 ... A—-M v soboto, 21. VIII. 1943 . . N — 2. Potrošniki naj pri svojih trgovcih dvignejo v dneh 23. do 25. avgusta na odrezek St. 708 po 70 gr mehkega sira.
Opozarjajo bo tako trgovci kot potrošniki, da dvignejo v določenem času sir, ker ga po proteku danega časa nI ma nihče več pravico zahtevati.
—	Se vedno je vroče. Barometer počasi pada in jo v četrtek zjutraj dosegel stanje 706.5 mm. V sredo je bilo šo poštono vročo in vročina še ni odnehala. Dosežena je bila najvišja dnevna temperatura +30.4 stopinje Celzija, kar jo za drugo polovico moseca avgusta neknj posebnega. Za kopalce so sedaj najlepši dnevi. V čotrtek zjutraj jo bil za zn?.movon tomperaturni minimum +13.4° C, v Trnovem zn tri stopinjo nižji. Jutra po-Btujajo hladnejša. Brez megle, jasno.
—	Za krmo malini živalim bodo sedaj
(irl Malem gospodarju na Gallusovem na-irežju 33 vsak petek ves dan na rnzpolngo svežo kuhane sadno tropino in kurja piča. Naročila za zimsko krmo kot senc, droben krompir, korenje, peso. topinnmhur, knkor tudi apno za jesensko gnojenje vrtov sprejema društvo snmo še ta me-see. flanl nra-šičjorejci naj dvignejo v pisarni potrdila o plačani kavciji za prašiče.
Novi grobovi
t V Ljubljani je umrl g. Janez K o c -mur, bivši dolgoletni ravnatelj OUZD-a v p. in bivši občinski svetnik. Pogreb bo v soboto, 21. avgusta, ob pol petih popoldne z Zal, kapela ev. Janoza, k 8v. Križu.
t V LJubljani je umrla gospa Karolina Paljeveo, žena zvaničnlka drž. žel. Pokopali jo bodo v soboto, 21. avgusta, ob 5 popoldne z Zal, kapela sv. Potra, na pokopališče k Sv. Križu.
Naj v miru počlvatal Žalujočim naše globoko sožaljel
I	_
IEU
KINO UNION
22-21
Sijajna burka, kl bo Izzvala burjo prisrčnega smeha MACARIO
»Dečko z Zapada«
Tajni Ijubavnl sestanki s hčerko svojega dednega sovražnika. Ugrabljen od roparjev, mučen ln v zadnjem hipu pomotoma rešen. Junak dneva, ki z zvijačo premaga vso nasprotnike in doseže zaželjeno spravo. PREDSTAVE ob 16.30 in 18.30.
IEL
KINO MATICA
22-41
Ljubezenska drama slavne pevke ln letalskega častnika. Prepričljiva moderna vsebina, lepo pesmi in velike plesne revije
»Velika ljubezen«
V glavnih vlogah trije ljubljenci občinstva: Žarah Loander, Viktor Staal, Paul HOrblger. PREDSTAVE ob 16.30 ln 19.
,lu KINO SLOGA ,7"
Vrsta najboljših filmskih umetnikov v velezanimivem filmu
»Poplah«
Umberto Melnatl, Marla Mereader, Clara Calamai, Andrea Checchi, Carlo Campanini, Eugenia Zaresca . . . PREDSTAVE ob 14, 16, 18.
Naročite so na »S v e t«. Naročnina le 24 Mr mesečno.
—	Rdeči križ poroča: Do nnduljnjega je ukinjono vsako pošiljunje paketov izven Ljubljanske pokrnjine.
—	Oddaja drv. Ker jo zaloga drv na športnom igrišču SK Ljubljano nn Ciril Metodovi cesti pošlo, odsloj mestni prwikrho-vnlni urad oddaja upravičencem drva samo še na mostni pristavi (žagana drva), na nekdanjem tclovadišču Sokola v Trnovem (žogann drvn), ccla polena pn na športnem prostoru »Hermesa«, knr noj upravičenci upoštevajo, da no bi zastonj hodili po drva na športni prostor SK Ljubljnne.
—	Smartlnska cesta zaprta. Mestni tehnični oddelek jo v sredo, 18. t. m., zaradi urcrlitvo cestiščo zapri šinartinsko cesto od Kolinsko tovarno do Središko ulice ter so zato razvija vozni promet ob Zeleni jami >o Ljubljanski cesti, Središki nli Pokopa iški ulici.
Bodite previdni pri gobah!
Zamenjava dobrega »cigana« s strupeno »usločenko« je lnhko usodna
Zo lani se jo v Ljubljani primerilo več primerov zostrupljenjo z gobami. Kolikor nam je znnno. zastrupljenja sicer niso zahtevala smrtnih žrtev, toda več oseb so je mornlo zdraviti tudi v bolnišnicah. Vsa zastrupljenja jo povzročila goba usločenka nli upognjenka (lat. entoioma lividuin, nem. Verbogener Itotling). ki jo je pok. prof. Sinkovič imenoval rono zvončorka (srbo-hrvatsko: olovastn rudoliska). Nabiralci so zamenjnvnli to strupenjačo z užitnim ciganom (nngrbnnčeui iusklnar, slanovec, mrozovec, lat. rozites eaperata, pholioto cn-perata, nem. Roifpilz, Zigeuner. Gerunzel-ter Schiippling). Prodnjnlko so to okusno gobo popolnoma napačno krstilo »šompi-njon« Strupenjačo usločenka rnste istočasno (avgust—oktober) in nn istih krnjih, t. j. v listnatih gozdovih, pod grmovjem in praprotjo in je močno Btrupena. Ze manjša količina zaužito gobe povzroči močno bljuvanje in drisko večdnevne hudo bolečino v želodcu in glavobol. Obe vrsti gob so že sedaj dobijo posnmezno. Brez dvorno bodo tudi lotos prinašali nepoučeni — ali. celo brezvestni — nabiralci z užitnim ciganom tudi to strupenjačo na trg oziroma do blokov, kar jo še usodneje, ker tam navadno ni strogega preglede.
Zapomniti si je trobn vidne razliko med obema gobama. Užitni cigan jo v mladosti zavit v Bvllnnsto kopreno vijoličasto barve. Poznejo je klobuk slamnato borve in po vrhu fino kosmičast kakor s slano orošen (od tod ime slannr. mrazovee). Cigan imn no kocenu vedno kožnot obroček (manzeta)
dočim strupena usločenka nima nikoli takega obročka, pač pa ie kocen — posebno pri odraslih goboh — skoraj vedno bolj a t manj zapognjen (od tod Ime usločenka ali upognjenka).
To so glavni znaki za razlikovanje med obema gobama.	A.
Naznanila
RADIO. Petek, 21. avgusta: 7.30 Operna
glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini - 12.20 Ploščo - 12.30 Poročila v slovonščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Na-povod časa. poročila v italijonščlnl — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstvo v slovenščini — 13.12 Koneort radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijaneo. simfonično glasba: Beethoven: Simfonija v C-duru, Olazunov: Serenada. Carabella: Suita v D-molu — 14 Poročila v Italijanščini — 14.10 Orkester vodi dirigent Segurini — 14.45 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napo-vod čusa, poročila v italijanščini — 17.15 Koneort radijskega orkestra vodi dirigent D. M Sijaneo. sodeluje tenorist Janez Lt-pušček: Verdi: Traviutn, arija Alfreda »Ah usoda, kuko me izpreminja«, Massenet: Ma-non Lescaut, sanje \Venningor: Pantozija iz Verdijevih oper. Foorster: Gorenjski slavček. urijo »Veselje in radost« — 191 Govorimo itulijansko poučuje pror. dr. h tanko Leben - 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonični koncert vodi dirigent Ot-tavlo Ziinio, sodeluje pianistka Piua Pitinl (prvi del) — 20.30 Napoved čusa. poročila v italijanščini - 20.50 Simfonični koncert vodi dirigent Ottnvio Ziino, sodeluje pianistka Pina Pitini (drugi del) - 21.15 Or-kester vodi dirigent Barzlzzo - J1-5® Ko?-eert šramla »Ljubljana«: Fučlk: Otroci, polka. Doliuor: Mlada pota. Lnnger: Babica, Drahrer: Koračnica - 22.15 Znnnl dueti -22.45-23.30 Orkester vodi dirigent Petrulia; v odmoru (23) poročiln v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmot. Ciril Metodova 43; mr. Trnkoe.zy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, Solenbur-govu ulica 7.
Poizvedovanja
Našla sem zlato zaponko. Naslov so izve v upravi »Slovonca«.
Iz Novega mesta
Poljudno znanatvenn knjižna zbirka
»S v e t« se naroča v podružnici »Slovenca« v Novem mestu. — Dijaki imajo zmzano naročnino,
S Spod. Štajerskega
Gibanje prebivalstva v Mariboru. V
prvi polovici meseca avgusta jo -bilo v Mariboru rojenih 97 otrok, m sicpr 57 dečkov in 40 deklio. Umrlo Je 59 ljudi, moških 27, žensk 24. Poročilo bo je 23 parov.
Umrla je v Sevnici v starosti 80 let baronica Hoachek v. Miililhelm roj. Kioss-wetter. Njeno truplo «o prepeljali v Gradec. - V Muriboru sta umrlo nameščencev sin Anton Strošek iz Spodnjih Hoč In I .čer-I ka tkalko Jerica Pšemčnik lz Maribora.
Iz Hrvaške
Non zagrebiki podžupan. Za d"»B*Ka podžupunn v Zagrebu jo imenovan Mijo ttu-jan. predsednik HrvaŠke delavske zveze.
Za namestniro upravne povcljnice ženske veje ustoškoga pokreta Je imenovano Vlasta Amoldova lz znane -zagrebške dru-
" Nemški dom v Osijeku. Poročali smo že, da gradi nemško narodnostna skupina v NDH v Osijeku reprezentativno palačo, v kateri bodo imela Bvoje prostore vodstva vseh nemških kulturnih, političnih in gospodarskih ter zadružnih organizacij na 11 r-voškom. Dom bo v krotkem popolnoma gotov. Nekaj nemških uradov sc je v palačo vselilo žo koncem mesecu junija.
Smrt hrvaškega časnikarja. V ZogTcbn je te dni umrl urednik »Hrvatskega Naroda« Miroslav Werle, dobeT poznavaleo poli tično in diplomatske zgodovine.
Ratifikacija hrvaškoslovaškega sporazuma. V Zagrebu in Bratislavi Je bila te dni ratificirano veterinarska konvencija, sklenjena med obema državama.
21. Mičca je vztrepetala. Torej se je vrnil mladi grof. Dolgo, dolgo je bil zdoma. Odšel je veder fantiček. Vračal se je potrt in vase zaprt. »Srce mu je svet vzel, srce,« so šušljali ljudje pod gradom in v gradu.
Iz Športa
Iz Srbije
Nova uprava Agrarno banke v Beogradu.
V smislu določil zakonske odredbo z dne 24. aprila t. 1.. s katero je srbski ministrski predsednik razveljavil mandate vsem čla: nom upravnega in nadzornega odbora pri beograjski Agrarni banki in v vseh "srednjih zodružnih organizacij, je genernl Nedič nnjprej imenoval novo vodstvo srbskega zadružništva. No to mesto je postavil pionirja srbskega zadružništva starega Mibojlo Avrnmoviča. Za njegove sodclovce so bili pravtnko imenovani razni strokovnjaki in vseučiliški profesorji, ki nimajo ničesar skupnega s prejšnjim političnim udejstvo-vanjem članov starih zadružnih uprav ter v ccloti odobravajo Nedičevo politiko. Srbski ministrski predsednik je to dni imenoval tudi člane upravnega in nadzornega od-liora pri Agrarni banki. Za predsednika upravnega odbora je postavljen Bednnjl vodja srbskega zadružništvo Mihojlo Avramo-vič, 7,a podpredsednika po glavni ravnatelj ViBtadn, industrijskegn podjetja za izdelovanje poljedolskih strojev, inž. Nikolo Stan-kovič. Ostali člani upravnega odbora so naslednji: inž. agronomije Drngoljub Milovn-novič, zastopnik šefa zo načrtno gospodarstvo, Jeromijo Jercmič, posestnik iz Landola in Svctozor Spanačevič, državni tajnik v ministrstvu za narodno gospodarstvo. Za predsednika nadzornega odbora jo imenovan kmet Dimitrij Pavlovič,
Novo vodstvo CONI-ja. Italijanski olimpijski odbor (CONI), vrhovna organizacija zu Športne zveze v Italiji, je dobil novega komisaričnega voditelja v osebi grofa Alberta Bouncosse. Grof Bonacossa je znan v mednarodnem športnom življenju kot dolgoletni člon mednarodnega olimpijskega odbora, kot predsednik Italijanskega avtomobilskega kluba in kot predsednik mednarodne motoclkllstlčne zveze.
Pohorska kolesarska dirka, kl »o jo priredili preteklo nedeljo, je pomenila za Štajerce precej hudo preizkušnjo. Proga okrog Pohorja namreč znaSa 184 km ln veljo zo naporno, vrh tega pa je bilo v skupini tekmovalcev tndi pet Dunojčonov blestečega dlrkalnoga imena. LetoSnje prvenstvo si je priboril Dunajčan Kiihn (5 ur 40 min. 31 sek. in tudi ostala vidnejša mesta bo si razdelili mojstri z Dunaja in Gradca. Znani Janoz Gregorič lz Slovenjgradca je bil šelo šesti. Mod tekmovalci je bil tudi Jeseničan Mrak, ki je prispel na lclj kot deveti.
Nogometna tekma med mariborskim Ro-pidom in grašjilm Akademskim klubom je končala neodločeno 1 : 1. Priredili bo jo v Mariboru, prisostvovalo pa ji je okrog 500 glodalcev.
Nogometna cnajstorica Iz Krškega ob Savi je doživelo preteklo nedeljo trdo preizkušnjo, ko se je podala no gostovanje v Celje. Celjani bo jI pokazali, kako je treba streljati gole. V prvem polčasu ko jih našteli 7, v drugem pa so število podvojili. O igralcih s KrSkcga poročajo, da bo Imeli povsem nclzkuficncga vratarja.
Za oficirje švicarske vojske bo vpeljali nov način vojaškega športnoga tekmovanja. Lc-ta obsega preizkušnjo v treh vrstah Ježe, dalje tek čez drn tn strn na 4000 m, streljanje b pištolo in puško ter metanje granat.
Po vseh državah imajo ie nprinterje, ki so sposobni preteči 100 m izpod U sek. Zdaj poročajo tudi lz Belgije, da je državni prvak Sealcns pretekol v Brnslju 100 m v 10.7 sek. Tudi Jansseume, ki je bil nn državnem prvenstvu drugI, Je dosegel znamko mednarodne veljave, namreč 11.9 sek.
O lic Tandberg Be je odzvol povabilu Belgijca Karlo Sysa, kl ga je povabil na boksarski dvoboj. Ce se bo boril evropski pr-ak Tandberg tudi proti Musini, Se ni zntno.
Danci so hitrejši plavalci od Švedov. To so pokazali prvega dne meddržavnih plavalnih tekom v Helsinggoru. Reprezentanca Danske, ki je okrepljena z nepremagljivimi tekmovalkami, je dosegla 54 točk, predstavništvo Švedske pa 44.
Iz gospodarstva
Ustanovitev zavoda za Balkan v Budimpešti. Te dni je bil v Budimpešti ustanovljen poseben zavod zn proučevanje balkanskih vprašunj Vodi ga odbor, v katerem bo zastopani politiki, znnnstveniki in gospodarstveniki. Zavod bo začel izdajati ze prihodnji mesec svoj mesečnik. — Kasneje nameravajo delavnost zavoda raztegniti tudi no države bližnjega vzhoda.
Zagrebška luščllnlca riža. d, d., je (topilo v likvidooijo.
Kuverta d. d. v Beogradu je izpreme-nila svoj naziv v Avala. tvornieo kuvert in papirno konfekcija d,- d., Beograd.
Oddaja premoženja v Turčiji. Od decembra 1942 dalje se vrši v Turčiji oddaja premoženja Sedaj hočejo oddajo pospešiti, do hi čimprej prišli do željenlh uspehov. Prvotno so ročunoli, da bo som Carigrad dal 300 milij turških funtov na ta račun, sedaj pa cenijo oddajo no somo 270 do 280 milij. turških funtov.
Na Slovaškem bodo povečali površino za proizvodnjo otjčnlc od dosedanjih 3200 ha na 13.000 ha. Nn novih nasadih bodo predvsem gojili oljčno repo ln mak.
MALI OGLASI
TRGOVSKA pomočnica za Ljubljano, manufaktur-no stroke se sprejme. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Zanesljivost« št. 5669.
redsednik vinar ske zadruge v Sičevu, za Člane pa: Andrijo Bogdanovič. ravnatelj ravnateljstva za zaščito industrijske svojine ln dr. Tonnsij Mi trovič, vseuč. profesor in predsednik Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug. Za vladnega komisarja pri Agrarni bnnkl je postavil Nedič na predlog kmetijskega ministrn inž. Radoslovn Veselinoviča. miniRtrijnlncgn ravnatelja v finančnem ministrstvu dr. Cve-tana Lazoreviča. Istočasno je bil razrešen funkcij dosedanji vladni komisar odvetnik Srboljub Todorovič.
Janko je gledal svojo vas. Čutil je, kako so se mu Otavice zmanjšale, postale mu ljubkejše in dražje, kakor postaja ljuba in draga človeku preteklost, vsa odeta v zlato pajčevino sanj, čustev in milega domotožja.
Proti večeru so od vseh strani hiteli ljudje k farni procesiji. Bili so svečano razpoloženi, čeprav utrujeni po prvih napornih pomladnih delih.
Procesija je bila kakor vsa druga leta po vojski. Isti moški in iste ženske «o nesli križ in ba^ndera, molili naprej rožni venec, imeli pripete častne trakove, svetinje in znake, iste vznesene velikonočne pesmi so se orile nad razkritimi glavami. Po cestnih pločnikih je stalo isto malomeetno prebivalstvo boljše vrste in z opazkami spremljalo procesijo. Le pred ne-lx>m, pred monštranco, ki jo je v oblaku kadila nosil župnik, je ta sol svojega kraja ttpognila desno koleno in si potem skrbno čistila praznično obletko, ako se ji je na kolenu prijel madež prahu. Mestna godba je igrala koračnice, svetle trobento so zbujale občudovanje mladine, v zraku je dišalo po pomarančah in za cerkvijo se je že vršilo barantanje in sekanje.
Po procesiji se je Janko ustavil na trgu, ker se mu samemu ni ljubilo iti domov. Pozdravljal se ie z znanci, bil z njimi domač in vendar je čutil, kako so si že narazen ti kmečki fantje žuljavih rok in on gospod,, ki mu ne bo treba prijemati za motiko in se ozirati kvišku po vremenu. Hvalili so jasne in tople dneve, ki tako dobro denejo cvetju, in gledali po dekletih, ki so naglo odhajala, da bi bila še pred trdo nočjo doma. Končno so odšli tudi sami.
Velikonočna nedelja se je prebudila s soncem in ptičjim petjem. Pe-trušička ee je vrnila od prve maše, sedla je na klop, da se oddahne. rl ina in Janko sta se napravljala za veliko mašo.
»Tu imata vsak po eno pomarančo Pa glejta, da je ne zapravita po nepotrebnem.«
Ozrla sta se nanjo in se nasmehnila. Na mizi sta bili dve debeli pomaranči z rdečkasto kožo. Prinesla jima je ljub velikonočni spomin, ka kor se ju je bila spomnila o nekda njih vuzmili, ko sta bila še otrokn in so jima vse pomaranče pobrali izur jeni in navihani sekači,
»Po obedu bomo pojedli ta sladki in sočni sad,« je rekel Janko.
Zbrani »koli mize so srebali žolto kurjo juho z vkuhanimi rezanci Skozi odprta okna je v sobo lilo opoldansko sonce svojo svetlo omamo. Od juhe so prešli na govedino in na kuretino, pili in postajali vedno bolj žive volje, »Kako pobožen fant je Žlebnikov Markol Kako lepo moli!« je vzdihnila mati
»Letos bo imel novo mašo,« je po vedala sestra. »To bo velika slovesnost za našo faro.«
»Marko si je izbral boljši del,« je pripomnil Janko. »On bo pripravljal duše za oni svet, jaz pa — jaz pa mlade glave za ta svet. No, oboje je potrebno.«
»Gotovo« je pritrdila mati. »Samo to ni prav, da šolani ljudje tako hitro pridejo ob vero. To čujemo s prižnice pa zadosti je, če pogledamo naše škri ce. Samo takrat pride ta gospoda i cerkev, kadar so prve klopi rdeče po grnjene in kadar mora. Takrat pa tudi nikdar ni nobene pridige.«
Janko se je nasmehnil: mati ima prav. Mislil pa je na to, koliko premalo je človeku pridiga. Koliko lepih, dobrih in pametnih besed sliši človek v življenju in kako bridko malo mu koristijo. Zakaj nečesa mu manjka: manjka mu volje, da bi te besede uresničil v dejanju. Ali je to slabost j ali ošabnost?
Vremenska napoved 20. avgusta (petek): Napoved Je negotova. Na vidiku je vpad močnega deževja z viharji, nevihto in točo. Ce pn bi izostal, se bo uveljavil brezpogojno v nedeljo 22. avgusta.
21. avgusta (sobota): jnsno.
DEKLE pridno, pošteno, ki ima veselje do otrok z znanjem kuhanja dobi mesto pri boljši družini. Hrana dobra, plača po dogovoru. Naslov v upr. »Slov.« pod 6715.
SOBO S HRANO in vso oskrbo pri skrbni gospodinji, iščem za hčerko-visokošolko. - Ponudbo z navedbo* čeno upravi »Slovenca« pod »M. L. 46« št. 5731.
MANJŠO PEC dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Peč« 6653. (k
STARO LITINO (Gusselsen) kupim po najvišji ceni — kakor tudi eno pogonsko kolo k brusu (švungrad). Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Litina« 5732.	(k
PEGE IN LISAJ vam zanesljivo odstrani ALBA krema. — Drogerlja
i\ u nc, JtiduvsKa 1
MRČES (uši. stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite s TOXIN praškom. Drogerlja Kane, Židovska 1.
NAPRODAJ: Parcele: po 55. 70, 80. 200. do 800 lir za 1 m« Zemljišče za industrijo (gramozni tereni) 5000, 10.000 in 15.000 m) znotraj bloka. — Zemljišče v bližini glavne carinarnice v Izmeri 29.000 m». Hiše- novo dvonadstropno, euo-nadstropne ln vlso-kopritlicno. Realltet-na pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. št 10. telef. 84 86 p
ELEKTR. MOTOR nov, 3 ks, prodam. Samotorčan Mirko, Sinja gorica St. 20, Vrhnika.
VEG KOLES (izredna prilika'.) najboljše znamke, ln dve motorni kolesi »DKW« zelo ugodno naprodaj. Gasogeno - Merkur, Puharjeva 6. (oo
ŠIVALNI STROJ »Slnger« v zelo dobrem stanju, ln damskl kostum, čista volna, poceni prodam. Kamniška ulica 13.
NAPRODAJ : 30 kg nove žime, 1 volnena preproga 2x3 krasni komad, globok otroški voziček, dober material, mnsažnt aparat, posteljno pregrinjalo (ročno delo), 1 miza. Naslov v upravi »Slovenca« pod 5717.
2 TRICIKLJA rabljen in nov ln dve motorni kolesi zelo poceni naprodaj. — Gasogcno-Mcrkur, Puharjeva ulica št. 6. (oo
t Po daljšem, hudem trpljenju nam je umrl a naša ljubljena žena sestra, teta in svakinja, gospa
Palievec Karolina
žena zvaničnlka drž. železnic
previdena s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 21. avgusta, ob 5 popoldne z Zal iz kapelice sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Gorizia.Trieste, dne 19. avgusta 1943.
Žalujoči soprog Franc, Alojz, brat, in družine: Paljevec, Kette, Dornik, Gravnar.
Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, skrbni, dobri oče, gospod
Janez Kocmur
bivši ravnatelj OUZD v pokoju in bivši občinski svetnik
K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto, 21. avgustu 1943, ob pol 5 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. avgusta 1943.
Globoko žalujoči: Alojzija, soproga; Ivan, Alojzij, Emil in Miha, sinovi in ostalo sorodstvo