76. Številka,
Ljubljana, v torek 4. aprila 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vaak dan zvečer, izimSi nedeljo in praznike, ter velja po poBti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto II gld, za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr.
Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po H kr. za četrt leta. — Za tuje delale toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnino, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr, če ae trikrat ali večkrat tiaka. — Dopisi naj «« izv<it.j trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni S tvo je na K>>ngresriefn trgi §t. 12. OpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae adminiatrsu:vne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Veguvts ulice 8t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 5t. 12.
'jTolofon «!.
Gledališka debata v dež. zboru Kranjskem.
Ker „Slovenec" in za njim tudi nekateri drugi slovenski listi zavija jo poročila o gledališki debati v deželnem zboru kranjskem, zdi se nam potrebno priobčiti obsežnejše poročilo o nji, ter pripominjamo, da poslanca Hribarja govore priobčujemo po stenograhčnem zapisniku.
Debato je otvoril posl. Hribar kot poročevalec ter je najprej poročal o računskem sklepu gledališkega zaklada za leto 1897. in o proračunu za leto 1899. Potem je poročal o proSnjah slovenskega dramatičnega druStva in pa nemSkega gledališkega društva za podpore za 1. 1899. rekši:
0 obeh teh proSnjah ne bom obširneje govoril, ker se obe gibljeta v tistem okviru, kakor prejšnja leta, in ker se od jednega in drugega imenovanih društev navajajo skoraj ravno tisti razlogi, s katerimi se utemeljuje prošnja, kakor so se v preteklih letih navajali v jednakih prošnjah. Samo toliko je izpremembe, da letos slovensko dramatično društvo prosi za povišanje dosedanje podpore letnih 6000 gld. in sicer z ozirom na to, ker mu je v teku let narastlo precej dolgov, katere je sedaj treba odpla-iati, in pa, da društvo „Laibacher Theaterverein" prosi, da bi se mu običajna podpora 6000 gld. ne dovolila samo za jedno leto, kakor je bilo to dosedaj navada, temveč, da bi mu deželni zbor dovolil to podporo za vso svojo legislaturno dobo, namreč kar za tri leta vkup. Finančni odsek, po-svetovavši se o teh dveh prošnjah, je sklenil visoki zbornici predlagati, da ostane glede podpore obema gledališkima podjetništvoma pri tem ko doslej, namreč da so dovoli podpora samo za jedno leto, in da se glede visokosti te podpore vzame tista svota, kakor prejšnja leta, ter dovoli torej vsakemu gledališkemu podjetništvu podpora 0000 gl , katera naj se izplača iz deželnega zaklada.
Predlagam torej v imenu finančnega odseka:
„Visoki deželni zbor skleni: Slovenskemu dramatičnemu društvu v Ljubljani dovoljuje se za leto 1899. iz deželnega zaklada podporo (5000 gld.
Društvu „Laibacher Theaterverein" dovoljuje se za leto 1899. iz deželnega zaklada podpore 6000 gld."
Posl. Po v še jo predlagal, naj so z ozirom na to, ker bi bilo umestno, da se slovenski poslanci o tem skupno posvetujejo, preden se stvar končno reši v dež. zboru, odloži za danes z dnevnega reda.
Poročevalec Hribar: Izreči se moram proti temu predlogu in sicer prvič zaradi tega, ker lotos deželni zbor ne zboruje tako, kakor prejšnja leta, v začetku leta, ko je za obe podjetništvi gledaliških predstav vedno bilo časa dovolj, da so za bodočo sezOno s potrebnim preskrbita. Lani smo zborovali že meseca januvarja in tako je bilo lahko odložiti stvar, da je prišla v razpravo šele zajedno s proračunom deželnega zaklada. Sedaj pa smo že proti koncu meseca marca in, dasiravno sneži zunaj, smo vendar že tako daleč v letni dobi, da ne moremo govoriti o zimi, marveč kaže koledar tisti čas leta, ko obe gledališki podjetništvi prenehata s predstavami, ker, kakor znano, spomladi občinstvo ne zahaja več rado v gledališče. Obema podjetništvoma je torej do tega, da se kar najhitreje reši vprašanje glede deželne podpore, da se moreta pravočasno preskrbeti za bodočo sezono. Slovensko dramatično društvo mora
zaradi tega že sedaj vedeti, ali dobi podporo ali ne, ker mora angaževati osobje. Angaževati pa mora osobje čez poletje, ker ga je potem še treba poslati na daljSe izobraževanje na Dunaj in v Prago, dočim bi dramatično društvo tega ne moglo storiti, če ne ve, ali mu je podpora zanaprej zagotovljena aH ne. Za nemški „Laibacher Theaterverein" je pa važno, da izve ali dobi podporo, ali ne, zaradi tega, ker si mora sedaj, ko se končava sezona, poiskati za bodočo sezono novega gledališkega ravnatelja ter ž njim skleniti pogodbo. Sedanji ravnatelj namreč, kakor povdarja „Theaterverein" v svoji prošnji, ne mara skleniti nove pogodbe, dokler ne ve\ ali mu je tudi za bodočo sezono zagotovljena podpora 6000 gld. ali ne. Ako torej ne dobi pravočasno zagotovila, da se mu bo tudi letos izplačala ta podpora, bi odšel drugam, in „Theaterverein" bi bil v zadregi, kje dobiti za prihodnjo gledališko sezono sposobnega ravnatelja.
Vse to je napotilo finančni odsek, da uvažujoč koristi jednega in druzega gledališkega podjetništva in uvažujoč, da smo že tako daleč v letni dobi, predlaga, da se takoj danes sklepa o podporah obema podjetništvoma.
Nasvetovalo se je skupno posvetovanje obeh klubov narodnih strank. Ne vem, kaj si gospod poslanec Povše obeta od tacega skupnega posvetovanja Jaz si ničesar ne obetam od njega, kajti izkušnja ravno pred sedanjim zasedanjem deželnega zbora nas je poučila, da je tako skupno posvetovanje brez vsakega pomena. Predno so se odprla vrata te dvorane, čutil sem namreč kot načelnik kluba narodnih poslancev potrebo, da sklicem skupni odbor, ki je določen v spravnih pogojih, kateri so se lani bili sprejeli od obeh narodnih klubov in ki — ker so se objavili po časnikih — niso nikaka skrivnost. Prvo to posvetovanje je ostalo brezuspešno; pač pa so se vsi členi odbo-rovi zjedinili, da naj se skličeta oba kluba v skupno posvetovanje. To se je zgodilo. Mislil sem, da se snidemo kot bratje Slovenci, kot tovariši poslanci, toda motil sem se. Tovariši od katoliško-narodne stranke so prišli k skupnemu posvetovanju s tako-imenovano »gebundene Marsohroute"; predpisalo se jim je namreč že naprej, da morajo glasovati proti vsemu, kar bodemo mi predlagali, in provokoval se je v tem smislu klubov sklep. Kjer se tako ravna, je že naprej jasno, da mora vsako skupno posvetovanje, pri katerem bi morali govoriti razlogi in bi razlogi morali pridobivati prepričanje, ostati brezuspešno. Dokler boste gospodje tovariši prihajali mej nas z vezanimi rokami, dokler se boste morali ravnati po sklepih, ki so Vam diktovani od osob, ki stoje izven poslanskih krogov, tako dolgo jo absolutno nemogoče misliti, da pridemo do kacega sporazumljenja, zlasti ako pridete v skupni klub z nalogom, da morate glasovati proti vsemu, kar bodo tovariši iz drugega kluba i ^svetovali.
Jaz si torej, kakor rečeno, od takega skupnega posvetovanja ničesar ne obetam in zaradi tega predlagam, da se stvar Že danes obravnava.
Posl. Kalan je rekel, da so členi katoliškega kluba že v finančnem odseku izrazili željo, naj se ta stvar preloži za poznejši čas in sicer zato. da imajo priliko slovenski poslanci prepričati se, ali še veljajo oni razlogi za „ Narodovo" stranko, podpirati nemSko gledališče, kakor so po njih izjavi pri spravnih akcijah to povdar-
j;ili. Po mnenju govornikovern teh razlogov sedaj več ni. Posl. Kalan omenja, da podpora za slovensko dramatiško društvo ni v nobeni primeri s podporo za nemško gledališče, ki ceneje prireja svnje igre, ničesar ne izdaja za prevode, dobiva izdatno podporo od kranjske hranilnice ter celo ljubljanski Nemci mislijo na to, da si zgrade lastno nemško gted tMSČe T.»ko društvo pač ne potrebuje podpore v tatem znesku kakor dramatično društvo.
Toda neka okolnost je, ki nas 5e po sebe sili biti opreznim glede podpore nasproti nemškemu gledališču. Decembra meseca se je predstavljala v nemškem gledališču slavnostna predstava, ki je jako žaljiva za narodno čutilo ogromne večine slovenskega prebivalstva. Kdor tako plačuje dobrohotnost dežele, tak ne zasluži nobene podpore, Trikih božjih volkov ni najti na vsem svetu, da bi podpore delili zavodom, ki žalijo njih plemenita Čutila. Zato govornik predlaga, da se prošnja za podporo nemškega gledališča odkloni. Pristavi pa, da so katoliško narodni poslanci pripravljeni, ako se podpora za nemško gledališče odkloni, svoto 0000 gld. razdeliti, da se s tem slovenskemu dramatičnemu društvu poviša podpora za :'»000, ter da se dajo izdatnejši doneski za družbo sv. Cirila in Metoda, za „Našo stražo" in za druga narodno koristna gospodarska društva.
Poročevalec Hribar: Častiti gospod predgovornik je danes nekako skrben postal za slovensko dramatično društvo Pripovedoval nam je, da je slovensko dramatično društvo vredno in potrebno višje podpore, kakor nemško društvo „Laibacher Theaterverein" ; povedal nam pa s tem ni nič novega, kajti mi sami to vsi tudi čutimo in verno. Nekaj pa je pri njegovem govorjenju vendar bilo interesantnega, to namreč, da je bilo iz govora posneti, da se je gospod predgovornik iz krutega volka nasproti slovenskemu dramatičnemu društvu izpremenil v pohlevno, krotko jagnje. Spominjam se, kako je bilo takrat, ko se je sedanja legislaturna doba pričela. Takrat je njegova stranka, pijana od zmage pri volitvah in misleč, da ima že vso zbornico v rokah, sklenila glede podpore slovenskemu dramatičnemu društvu predlagati take pogoje, da nam jih absolutno ni bilo mogoče sprejeti in ravno gospod poslanec kanonik Kalan je bil tisti, ki je dotične pogoje stavil. (Posl. Kalan: „KjeV") Tukaj v visoki zbornici. Jaz sem bil poročevalec in se natančno na stvar spominjam, če se pa on ne spominja, naj vzame v roke ste nogralične zapisnike dotičnega leta in prepričal se bo, da je to ,-esnično. (Posl. dr. Tavčar! „Vsaj je vse jedno, ali je res, ali ne, — pozoba! je pač svojo besedo!") Vsled tega smo mi poslanci narodne stranke, ker smo hoteli slovenskemu dramatičnemu društvu nakloniti podporo, katere je društvo vsekakor bilo potrebno, morali naprositi gospode tovariše iz častite manjšine, da nam pridejo na pomoč. Verujte mi, da nam je bil jako težek ta korak in morda nikomur tako težak, kakor meni. Iskali bi bili pomoči najraje pri Vas krvnih bratih, ali Vi ste nam jo odrekli in tako je prišlo, da smo se morali ponižati in iskati pomoči pri manjšini in manjšina je bila tako prijazna, da nam je to pomoč obljubila, seveda s tem pogojem — kajti pogoji se stavljajo zmirom, kadar se sklepajo kompromisi — da mi od svoje strani glasujemo za to, da se jednaka podpora dovoli
tudi nemškemu gledališkemu podjetništvu. Tako je torej prišlo, gospoda moja, da dobiva nemški „Theaterverein" ravno toliko [»odpore, kakor slovensko dramatično društvo, dasiravno rad priznavam, da je to v naši deželi popolnoma nenaravno glede na ogromno večino slovenskega prebivalstva in nenaravno zlasti tudi zaradi tega, ker mi vsi dobro čutimo in vemo, da je slovensko gledališče veliko bolj potrebno podpore, kakor pa nemško gledališče.
Pa, gospoda moja, jaz bi končno ničesar ne rekel, ako bi izprevidel. da vodijo gospoda predgovornika odkritosrčni nagibi, da je namreč v resnici postal prijatelj slovenskemu gledališču. 0 tem pa žalibog prepričan nisem. Prepričan bi bil jaz le tedaj, ako bi vedel, da govori iz lastne inicijative, in da mu veleva srce, tako govoriti, ali pa, ako bi vedel, da tako govori zato, ker so mu tovariši njegavi to naročili ; toda predno sem prišel sem na poro-valčevo mesto, videl sem tistega „svetoga duha", ki ga je bil prišel navdihovat, in zato ne verujem, da bi bile njegove besede odkritosrčne. (Živahno odobravanje v središču in na desni.)
Gospod poslanec kanonik Kalan je pa tudi omenil  neke predstave  v nemškem gledališča, v katerem oziru moram žalibog njemu popolnoma pritrditi. Reči moram, da mi notica „Slovenskega Naroda", katero je prečital,  prav iz srca  govori in da podpišem vsako nje besedo. Bil sem pri dotični predstavi, ki se je uprizorila ob jako neprikladni priliki, ko se je slavila petdeset-nica vladanja presvetlega cesarja. Ta predstava — igrokaz   imenoval se je „Habs-burg'1 — bila je pa taka, da sem takoj po njej izjavil prijatelju, da bi, ko bi bil vedel, da je ta igra taka, ne bil nakazal onih 500 gld., katere je dovolil občinski svet za jubilejsko nemško gledališko predstavo, kajti res je, da  se je s to igro poniževalo Slovenstvo in Slovanstvo sploh. Uprizoritev tega  igrokaza pomenja  netaktnost nemškega gledališkega podjetništva,  ki se nikakor ne da tajiti in katera je silno obžalovati ; vender iz tega še ne sledi, da bi bil dogovor,  ki   eksistuje   mej narodno stranko in manjšino te zbornice glede podpore nemškemu gledališkemu podjetništvu, prišel ob veljavo.   Če se gospod kanonik Kalan še drži sprave, ki se je mej zadnjim zasedanjem   deželnega  zbora  lansko leto bila sklenila mej obema slovenskima strankama — in jaz  bi  bil želel, da bi bil na-glašal, da se je drži — bo izpreviJel. da stori  danes jedino  prav, ako se s svojo stranko absentuje od glasovanja. (Pritrjevanje v središču in na desnici)
Pripomniti imam le še, da tudi o predlogu, da naj se dramatičnemu društvu podpora poviša, ne morem verjeti, da prihaja gospodu poslancu kanoniku Kalanu od srca. To je marveč le političen manever, češ da bi se s tem pokazalo, kako skrbi njegova stranka za slovensko gledališče. (Poslanec Kalan: „Le poskusite, ali govorim iz srca ! Odklonite podporo nemškemu gledališču in boste videli, da bom glasoval, da s slovenskemu gledališču da 3000 gld-več!"). — Ne zamerite, gospod Kalan, ne slišim na levo uho in zato nevem, kaj ste povedali. (Poslanec dr. Tavčar: „Malo besedico je snedel!"), sicer bi Vam odgovoril. — Končno je stvar jasna za vsakega razsodnega poslanca, za vsakega razsodnega posluSalca in za vsakega razsodnega poli; tika in zaradi tega mislim, da mi ni pe treba več o njej govoriti. Le jedno še ob-
Jaliijem. da pri tej debati vidim navzočega v tej visoki zbornici presvetlega gospoda knezoškofa (Poslanec dr. Schaffer: „Sehr richtig'" ia silno hzalujem da je oelo njega pridobila stranka za to, da je prišel k tej razpravi v zbornico (Odobravanje na desni in v središču ; nasprotovanje na levi in hrupno ugovorjanje na galerijU
Deželni predstdnik baron Hein je odgovoril na očitanja glede slavnostne igre „Hahsburg-, rekši, da obseza igra samo zgodovinska dejstva, katera se ne dajo s sveta spraviti, o kakem ponižanju slovenskega naroda vsled predstave one igre že zategadelj ni možno govoriti, ker se o igri proslavlja tisti čas, ko je ustanovitelj habsburške države pod svojim žezlom združil slovanske narode. Tudi očitanje, da je pri dotični predstavi ležal protiavstrijski in nepatnjotičen duh nad gledališčem, je neosnovano, ker se v igri proslavlja avstrijska državna misel in se na najraar-kantnejšem mestu izraža duh spravljivosti. katerega naj bi bili navdani vsi avstrijski narodi.
Knezoškof dr. Jegl ič je označil stališče katoličana nasproti sedanjemu gledališču, o čegar pomenu splošno in posebe o slovenskem gledališču je označil sodbo, da se mora gledališče klanjati naravnim zakonom, zapovedim božjim ter da je v tem pogledu gledališče sploh in tudi slovensko čestokrat tudi krivo. Govornik izjavlja, da v tem pogledu ne glasuje, pač pa prosi, naj vodstvi gledališč pazita na to, da se varujejo pri predstavah naravni zakoni in božje zapovedi. Isto. je omenil, velja tudi za razstavo slik v Zagrebu, katero mislijo prirediti tudi v Ljubljani
Poročevalec Hribar: Pred vsem bi nasproti galeriji omenil, da me njeni medklici nič niso alt.erovali, in sicer zaradi tega. ker sem rekel, da je meni, kakor tudi vsakemu razsodnemu poslušalcu jasno, kako sodbo si mora o stvari napraviti. Onih gospodov na galeriji, ki so čutili potrebo do demonstrovanja. ne tičejo se torej moje  besede glede razsodnih poslušalcev.
Kar se tiče opombe ekseelence gospoda deželnega predsednika, ne vem, koga je mislil s tem. ko je rekel, da bi bil moral do konca ostati pri predstavi, kdor hoče o njej soditi. Kar se mene tiče, moram reči, da sem igri pazno sledil in prav do zadnjega konca ostal v gledališču. Dobil sem pa tudi jaz utis, da se je ž njo žalila slovenska narodnost in slovanstvo sploh, in če Njegova ekscelenca gospod baron Hein tega neče priznati, mora imeti o tej stvari Čisto drugačne pojme, kakor jaz in večina ljubljanskega prebivalstva. Ako namreč Rudolf Habsburški v slavnostni predstavi, v sceni, ko prihaja na Dunaj, svetu obljubuje, da hoče »den deutarhen Sinn pflegen und deutsche Tu>htigkeit heranziehen". in ako se v igri zmirom naglasa „deutscher Sinn", „deutsche Krnit", „deutshe Tiicbtigkeit", pravim jaz, da to ni predstava, ki bi bila sposobna za upnzorjenje v Ljubljani ob priliki petdesetletnice vladanja presvetlega cesarja Avstrija — to mora vender vsakdo pripo-znati — ni več tista nemška država, kakor je bila nekdaj; vsaj je prišlo že tako daleč, da se na Ogerskem ne sme avstrijski cesar več imenovati drugače kakor kralj ogerski. Torej je Avstrija popolnoma izgubila pomen nemške države in čutilo se bode to čedalje bolje. Kdor danes tega ne vidi in .še celo zagovarja cenzuro, ker je dopustila tako predstavo v slovanskem mestu, ta rnora — to moram reči — s kurjo slepoto vdarjen biti.
Glede izjave presvetlega gospoda knezoškofa pa nimam nič drugega omeniti, kakor da mi je v mnogem iz srca govoril, in da me prav veseli, da sem mu s svojim apostrovanjern omogočil, podati nam to izjavo, ker bi je drugače — zato ker je debata že bila sklenjena — sploh podati ne bil mogel.
V I JuMJhiiK 4. aprila.
K položaju.
„Reichswehru piše, da je začelo nemške opozicijonalce skrbeti skupna konferenca 9. t. m., ko se snidejo poročevalci vseh cislitvanskih dežel, da sestavijo skupni narodnopolitični program Nemcev. Bati se je baje, da pride mej poročevalci do rezkih razporov in potem bode 0, t. m. pokopal nemško slogo, mesto da bi jo utrdil. Vsekakor bode trajala konferenca
več dnij — Izvrševalni odbor desnice se snide po tej konferenci, ki bode položaj kolikor toliko pojasnila — „Lidove Novi ny" piiejo: StaliSče grofa Thuna je najtrdnejše, zaupanje krone do njega nezmanjšano. Vzrok temu je zlasti politično modro postopanje desnice in previdna taktika češke delegacije. Kakor stoje danes stvari, more podreti in upropastiti desnico le desnica sama Noben zunanji napad je ne more vreči. Po ČloveSki previdnosti bode ostala sedanja smer notranje politike do jeseni — Dr. Stranskv zavrača v „Lid. Nov." napade čeških radikalcev ter pravi, da se radi taktike Mladočehov niti Gautsh niti Thun ni upal ovreči onega, kar je postavil Badeni. Thun Čehom nikakor ni k srcu priraščen. Grof Thun ni politik, ako ni spoznal, da se s sedanjim državnim zborom ne da vladati; ako pa je to spoznal, bi se moral brigati za upeljavo drugega postavodajnlnega zbora. Tudi nove spravne konference, katere snuje vlada mej Nemci in Čehi, ne doneso nikakega izdatnega uspeha.
Za dr. Grabmayra.
Dr. Grabmavr je bil — kakor znano vsled spletk in napadov nemških radikalcev — izključen iz tirolskega deželnega volilnega odbora ter se mu vzel referat za skupni nemški program. Radi tega pa je izstopilo iz deželnega volilnega odbora še sedem členov nemške napredne stranke. Profesor Payr, ki je mej temi Členi, je pisal predsedstvu pismo, v katerem pravi, da prevladuje radikalizem tudi Že na Tirolskem, kar treba tembolj obžalovati, ker rodi radikalizem le brezplodnost in podivjanost v parlamentarnem življenju. Payr strogo obsoja postopanje proti Grabmayru ter piše: Treba je zaklicati radikalnim narodnjakom „Stojte!", predno ne razbijejo jedva sklenjene zveze tirolskih svobodo-mislecev. „S i les i a" piše o nemškem radikalizmu: Radikalna politika odklanja vsako spravo narodov, da bi mesto vojne ne nastopil mir, kajti vojna je radikalnim strankam najljubša. Radikalizem uspeva le takrat, ako more na vse različne nedoločene strani hrumeti in ako si ne stavi sam ni-kakih pozitivnih smotrov. To je sicer jako komodno, toda za Nemce pri tem ne ostane nič druzega nego prazen hrup. Češke ljudske šole na Nižje Avstrijskem.
Dunajski Čehi so nabrali na Dunaju in v okolici več tisoč podpisov za prošnjo, naj ustanovi deželni šolski svet v Ottak-ringu Hernalsu, \Vahringu, v Florisdorfu in v Themenau Češke ljudske šole. Čehi pa so dobili za odgovor, da Čehi niso na Nižje-Avstrijskem priznan drugi narod in da češčina ni priznan deželni jezik ter da se zato njihova prošnja odklanja! — Kakor znano, je samo na Dunaju okoli 100.000 Čehov, ki torej nimajo pravice do javne ljudske šole.
Mirovna konferenca in papež.
Radi vprašanja, ali se naj papež povabi na konferenco za splošno razorože-vanje ali ne, so trajala pogajanja več tednov mej dvori v Peterburgu, Haagu in Rimu, oziroma mej Vatikanom. Sedaj se poroča, da se je sklenilo, da se papež ne povabi, ker se udeleže konference le one vlasti, ki imajo stalne armade. Iz Peterburga dobi papež ob jednem jako priznalno pismo za zasluge, katere si je pridobil za mirovno idejo.
Stambulovisti so se razšli.
Po umoru Stambulo va je začela njegova stranka hirati in umirati. Grekov se je bavil le s svojo advokaturo, Petkov pa ni bil sposoben za voditelja, dasi je izboren žur-nalist in je znal pridobiti ugledno „Zastavo" za glasilo stranke. Zato so se pri družili sedaj Stambulovisti stranki Rado-slavova, ki se bo s tem prirastkom jako okrepila.
Kriza v Italiji.
Razmerje mej italijansko vlado in parlamentom je nenavadno. Večina poslancev je s politiko kabineta Pellouxovega nezadovoljna, vender pa ga noče vreči. Zategadelj se zavlačujejo najvažnejša posvetovanja, ker bi morala donesti odločitev. Vladni zakonski načrt o volilni reformi je bil zavržen že v odsekih, in Pelloux je to molče" prenesel. Proračunski odsek je vladni finančni program docela spremenil Vlada in parlament sta si glede proračuna naj* večja nasprotnika. Vender pa se je odločitev preložila. Vlada je zasedanje odgodila preko velikonočnih praznikov.  Tudi poli-
tičnim vladnim predlogam se ne godi boljše. Odseki jih spreminjajo radikalno, toda vlada vse to trpi. Italijansko časopisje zahteva torej, naj se pojaani, aH izza vlada le večino ali ne; ako j« nima, naj takoj odstopi.
Dnevne Testi
V Ljubljani, 4 aprila
— Ošabne vesti. Deželnosodni svetnik v Novem mestu g. Tomaž Eins pielerja premeščen v Ljubljano. DeZelnosodntmi svetniki so imenovani sodni tajnik g. Vaj kart Gau-d i n i za Novo mesto, državnega pravdnika namestnik v Ljubljani g. dr. Martin Trav ner za Ljubljano in sodni tajnik v Mariboru g. dr. Gustav \Vokaun za Maribor. Deželnosodnima svetnikoma in predstojnikoma okrajnih sodišč sta imenovana gg. dr. Josip Fraidl za# Ptuj in dr. Karol Gelingsheim za Kozje. Dežel nosodni svetnik v Ljubljani g Karol Ekl je imenovan državnim pravdnikora v Celju, sodni pristav v Ljubljani g Albert vitez Lu-schan državnega pravdnika namestnikom tukaj in avskultant g. dr. Valentin Flori n sodnim pristavom v Senožečah.
— Velikonočne procesije. Kakor običajno, vršile so se velikonočne procesije v Ljubljani tudi letos prav slovesno. Iz stolne cerkve pričela se je procesija ob polu petih popoludne; vodil jo je gosp. knezoškof, dr. Jeglič sam ob asistenci celega stolnega kapitla. Udeležil se je procesije deželni predsednik baron Hein s svetniki in uradniki deželne vlade, deželna odbornika, ces. svetnik Murnik in Povše, župan Hribar z mnogimi občinskimi svetniki, deželnega sodišča predsednik, Levičnik, finančni proku-rator, dvorni svetnik dr. Račič, finančni ravnatelj Lubec, državni pravdnik Trenz, načelniki pošte, tobačne tovarne in drugih državnih uradov, predsednik trgovske in obrtne zbornice, Perdan, ravnatelji in profesorji tukajšnjih šol in zavodov itd. ter nepregledno število vernega občinstva. Procesijo spremila je godba 27 pešpolka. Hiše, koder se je pomikala procesija, so bile razsvetljene Isto tako slovesno vršile so se tudi procesije pri Uršulinkah, v Trnovem, pri sv. Jakobu, pri sv. Petru, pri Frančiškanih in na velikonočno nedeljo ob Štirih zjutraj pri Lazaristih. — Frančiškanska cerkev bila je ob velikonočnih praznikih prvič električno razsvetljena. Efekt bil je izredno lep, kar se je splošno priznavalo.
— Občinski svet ima v sredo, dne 5. aprila ob petih popoludne v mestni dvorani redno sejo.   Dnevni red! I. Predsed-stvena naznanila. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje.  III. Mestnega magistrata  poročili:   o napolnitvi   ledenice v mestni klavnici; o napravi kanala od Mesarskih ulic po Poljanski cesti in Delavskih ulicah do Ljubljanice  IV. Personalnega in pravnega odseka poročila: o magistratovem dopisu glede izvolitve jednega člena v meščanski odbor; o magistratovem dopisu glede izvolitve dveh zastopnikov v glavni odbor za  obdelovanje močvirja;  o prošnji hišne posestnice Ivane Bončarjeve  za brezbre-menski odpis nekega sveta; o dopisu županovem v zadevi potrditve na občnem zboru dne 10. junija 1898 izvoljenega odbora prostovoljnega gasilnega društva; o ugovoru oziroma prizivu hišnega posestnika Terpotitza na Resljevi cesti proti magistrat-nem nalogu glede odstopa sveta v Čopovih ulicah.   V. Stavbnega odseka poročila: o pritožbi dimnikarja Josipa Spitzerja radi oddaje dimnikarskih del v topničarski vojašnici ; o popravi strehe na stolpu na Gradu in o pokritju dotičnih večjih stroškov; o regulačnem načrtu za jeden del mesta ob Dunajski cesti nasproti topničarski vojašnici ; o stavbnih črtah v ZatiŠkih ulicah; o prizivu posestnika Petra Ramovša v zadevi preuredbe stranišč v njegovi hiši št. 15 v sv. Florijana ulicah j o zgradbi hiše na stavbišči grofovske Stubenbergščine ustanove v Gradišči; o določbi stavbne črte pri Filip Supančičevi hiši na Rimski cesti. VI. Personalnega in pravnega odseka poročilo : o oddaji službe tržnega nadzornika.
— Shod kranjskih trgovcev in obrtnikov. Z ozirom na razna vprašanja naznanjamo, da se začne shod točno ob 10. uri dopoludne in da so dobro došli vsi trgovci in obrtniki, tudi tisti, kateri slučajno niso dobili vabila. V očigled velikanskemu številu trgovcev in obrtnikov je pač naravno, da jeden ali drugi ni dobil vabila, a to naj nikogar ne zadržuje, ude« ležiti se tega važnega shoda.
— ..V preudarek gospodom poslancem" je nadpia i z bornem u članku, kateri je priobčil .Učiteljski Tovari*" v svoji zadnji številki in v katerem isktsva, naj se uelteljsls plafle urede v soglasju a pia čami o. kr. državnih uredni bor zadnjih plačilnih razredov, in naj) država, ki ima vse šolstvo prav za prav sama v rokah, prispeva k ljudakoSolskira troškom, ker vse dežele ne zmorejo dotičnih potrebščin. Opozarjamo gg poslance na t« prepriče valno pisani članek, s katerim se po pol noma strinjamo.
— Shod vseh Svedrcev. Kler kalci so nameravali uprizoriti demonstracijo proti shodu trgovcev in obrtnikov in so na isti dan. to je na četrtek, sklicali shod vseh Svedrcev v „Katoliški dom". Na tem shodu bi bil Peter Hauptmann, načelnik kato liške šnopsarije v Starem trgu, razpravljal o uplivu žganja na versko in politično prepričanje svojih ovčic, dobrepoljski Jaklič o sestavljanju bilanc s posebnim ozirom na potrebo, izkazati dobiček, kjer je izguba, dr. Janez Evangelist Krek pa bi imel jedno tistih slavnoznanih „pridig v oštariji", s katerimi si je pridobil posebno spoštovanje izvestnih krogov. Vse je bilo lepo priprav ljeno, in če bi bilo vse izteklo, kakor je bilo zasnovano, bi bila „Gospodarska zveza" morda dala še za pijačo — denar bi bila vzela ali iz državne subvencije ali pa od ogromnega dobička, ki ga ima pri kupčiji z umetnimi gnojili, — a zdaj iz vsega tega nič ne bo, ker je c. kr. deželna vlada shod vsehSvedrcev v „Katoliškem domu" prepovedala.
— Stvarne opozicije hoče v občinskem svetu dr. K r i s p e r. Tako namreč pripoveduje v Članku, kateri je izšel veliko soboto v njegovem organu, in katerega je — dasi bi to rad prikril s pripomnjo, da mu je došel iz „ljubljanskih meščanskih krogov" — po zanesljivih naših informacijah spisal sam. Stvarne opozicije je torej treba! Nikdar bi ne bili mislili, da bode dr. Krisper samega sebe tako dobro sodil in tako ostro obsodil! — No, ako v občinskem svetu ne dela stvarne opozicije, se mu vendar ne more odrekati neke originalnosti. Seveda v tem oziru ne dosega svojega vzora — pokojnega Regalija. Zato je pač treba prirojenega humorja. Tega pa mož nima. Vendar naj ga tolaži zavest, da njegovo „delovanje" v občinskem svetu vkljubu temu vzbuja včasih dobrodejnega smeha pri občinskih svetnikih in pri poslušalcih!
— Brzojavka „Štajerskih Slovencev"
z Dunaja. Izrekli smo svoje dvome glede pristnosti brzojavke, katero je s podpisom „Štajerski Slovenci" priobčil „Slovenec" in v katerem še napadajo narodni poslanci radi podpor gledališkima podjetjema. Zdaj smo prejeli iz dunajskih dijaških krogov dopis, kateri dokazuje, da si je „Slovenec" v svoji veliki pobožnosti res dovolil — fal-sifikacijo. Štajerski visokošolci na Dunaju nam pišejo: „Da bi o tukajšnjih štajerskih visokošolcih ne vladalo v domovini kako krivo mnenje, naznanjamo Vam, da, kolikor se je moglo dognati, nobeden štajerski slovenski visokošolec ni v zvezi s kako izjavo „štajerskih Slovencev" proti taktiki narodne stranke glede podpore ljubljanskega gledališča." Tako je torej „Slovenec" zopet jedenkrat postavljen na laž in je pojasnjeno, s kako poštenimi sredstvi si skuša pomagati.
— Upravni od bor „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" je sklenil v seji, h kateri se je sešel včeraj popoldne v „Narodnem domu", da bo razširil delokrog „Zaveži" ter je prekrstil v „ Za vezo avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev po Dalmaciji, Koroškem, Kranjskem, Primorskem in Štajerskem". Nova pravila, ki jih je sestavil direktorij, je upravni odbor odobril ter sklenil, da bo letošnja glavna skupščina „Zaveže" dne 7., 8, 9. in 10. septembra v Gorici.
— Kranjska zdravniška zbornica. Ker je triletna poslovna doba kranjske zdravniške zbornice potekla, razpisala je c. kr. deželna vlada nove volitve odbora na dan 8. aprila. Voliti je 9 odbornikov in 9 namestnikov. Volilna skupina mesta Ljubljane voli štiri odbornike in ravno toliko namestnikov, vsaka ostalih volilnih skupin po jednega odbornika in po jednega namestnika. Voli se z glasovnicami, ki jih morajo za volitev opravičeni zdravniki poslati prlstoj-
nemn političnemu, oblastvu, oziroma mest nemu magistratu r Ljubljani.
— Slovansko gtadaliftcs. Včeraj j« bila prav sa prav zadnja gledališka predstava ▼ letošnji sezoni. Ponavljali so Medvedovo tragedijo .Za pravdo in srce*, ki je dosegla pri premieri tako lep uspeh, pa ki je tudi včeraj docela prospela ter zbujala ves večer mej mnogobrojnim občinstvom mnogo glasne pohvale in priznanja Oboje sodilo igri, igralkam in igralcem, ki so docela storili svojo dolžnost.
— Vaselioa ns korist Prešernovemu spomeniku. Slovenske dame ljubljanske so se s hvalevredno vnemo in navdušenostjo lotile priprav, da prirede prihodnjo nedeljo, dne 'J. aprila v zgornjih prostorih .Narodnega doma" veliko veselico na korist Prešernovemu spomeniku V ta namen združili so se odbori vseh slovenskih ženskih narodnih društev in vse kaže, da bo veselica prihodnjo nedeljo jedna najlepših in najzabavnejših, kar smo jih kdaj videli v „Narodnem domu". Prostori, v katerih se bode vršila veselica, bodo jako ukusno dekorirani in so tukajšnje tvrdke obljubile oskrbeti te dekoracije brezplačno, kar ni majhna žrtev. 0 posamičnih točkah jako obsežnega in zabavnega večera bomo 6e govorili. Za danes naj le omenimo, da je obljubilo svoje sodelovanje nad 30 rodoljubnih gospodičin. Začetek veselice je določen na 7. uro zvečer. Vstopnina je jako nizka, za osebo 40 kr, dočim plačajo dijaki samo 20 kr., otroci pa so prosti. Nizka cena oroogočuje vsakomur, da se udeleži te veselice in upati je tudi, da se ljubljansko občinstvo v velikem številu odzove povabilu prirediteljic.
— Slovensko trgovsko pevsko društvo vabi vse svoje p. n. člane, naj se današnje pevske vaje zanesljivo in polnošte-vilno udeleže in to zaradi sodelovanja pri jutrišnjem prijateljskem večeru na čast trgovcem in obrtnikom.
— Domača umetnost. V izložbi gosp. Pauschina v Wolfovih ulicah je razstavljen portret v mladih letih umrlega rodljuba gosp. Ernesta Majstra. Portret ti je jako dobro pogojen in umetniško lepo izvršen, dela čast domačemu slikarju g. L. Grilcu.
— Neprevidni kolesarji. V nedeljo popoludne sta bila dva otroka po kolesarjih povožena, jeden na sv. Petra nasipu, drug pa na Poljanski cesti. Kolesarja sta vozila tako naglo, da ju ni bilo mogoče vstaviti. Ker sta pa imela oba številki, so si pasanti številki zapomnili in ju naznanili. Jednemu otroku se ni ničesar zgodilo, drug pa je bil na obrazu poškodovan.
— V Ljubljanico padla je včeraj popoludne 2*/i leta stara Kristina Jager, katera se je brez varuha igrala ob bregu Ljub ljanice na Poljanskem trgu. Delavec Franc Prime, ki je to opazil, skočil je v Ljubljanico in rešil deklico gotove smrti.
— Pes vgriznil je v nedeljo pri Zupančičevem skladišču na Opekarski cesti 11 let starega Franceta Dolinarja tako hudo, da mu je kar kos mesa odtrgal iz noge, in so ga morali takoj prenesti v deželno bolnico.
— Ogenj v dimniku. V soboto popoludne vnele so se v dimniku Kasteličeve hiše na Dolenjski cesti saje. Ogenj so kmalu pogasili in ni bilo nobene Škode in nevarnosti.
— Nepreviden voznik. Včeraj popoludne je na Starem trgu nepreviden voznik povozil Đ2 let staro zasebnico Marijo Germek.
— Slepar s ponarejenimi nakaznicami, ki je tudi v Ljubljani gostilničarje ogoljufal, bil je, kakor se pripoveduje, ubegel mornar iz Pulja. Isti je tudi v Gradcu izvršil več goljufij s ponarejenimi nakaznicami.
— Samomor. Klerikalni nadučitelj v Št. Vidu pri Vipavi, Ivan Raktelj, ustrelil se je na Veliko soboto, ker je bila proti njemu — kakor se čuje — uvedena disciplinarna preiskava.  Na Veliki petek bil je od službe suspendiran;  v soboto zjutraj poslovil se je ginljivo pri svoji sestri, češ, da gre v Postojino vso zadevo poravnat, in naj nikar ne joče, ako se v Št. Vid več ne povrne, ker ima že drugo službeno mesto dobljeno.   Na to je odšel iz stanovanja v šolsko zgradbo, odkoder se ni več povrnil. Zvečer dobili so ga otroci, ki so se k procesiji zbirali, v pisarni poleg šolske sobe s prestreljeno glavo. Dobili so se pri njem zapiski, ki so za njegov položaj značilni, in katere je moral v razburjenji pred smrtjo papirju zaupati. Mož je bil nekdaj samotar, izogibal se zabav, javnih lokalov, celo izpre-
h odov ter človeške dražbe sploh, sicer pa bil miren in vslaati kot godbenik spoštovan. Obžalovati je, da so bili njegovi prijatelji — zlasti  župnik  Demšar — tako ne
rodni, da so uprav izzvali to, čemur bi se bili lahko izognili, in da niso znali preprečiti, da ne bi bil pokojnik nad seboj tako strašne sodbe izvršil.
— Posojilnica v Ribnici. V mesecu marcu 1800 je 74 strank vložilo 15019 gl. 60 kr, 89 strank vzdignilo 12 353 gld, 12 strankam pa se je izplačalo posojil 8O70 gl. Denarni promet za mesec marec 45432 gl. 12» , kr.
— V zaporu se je obesil. V Kranju je bil dne 30 m. m.   aretovan „vanđrovc" A vgust Friderik Heoht iz Liebertwolk\vitza v Nemčiji. Drugo jutro so ga našli obešenega v zaporu.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu marcu 1899 leta je 140 strank vlo žilo 30394 gl. 54 kr.. 127 strank vzdignilo 11,068 gld 67 kr, 30 strankam se je izplačalo posojil 21.406 gold, stanje ulog 627 218 gld. 36 kr, denarni promet 106.890 gold. 80 kr.
Iz Rajhenburga se nam piše: Veliki teden je bil tudi za nas nesrečen. Veliki četrtek, ko imamo semenj, pobodli so voli tri ženske, jedna je ranjena smrtm. Veliki četrtek je pa gorelo v trgu. K sreči so lokalizirali ogenj. Pogorel je le hlev gospodarju Medvedščaku Nevarnost je bila velika, ker je pihal močan veter, in ker so v bližini objekti kriti s slamo.
— Ormoška posojilnica je imela v I. četr tletju tega leta dohodkov 75 953 gld 35 kr., izdatkov pa 72 592 gld. 63 kr, toraj gotovine 3360 gld 72 kr. in splošnega prometa 148 545 gld. 08 kr., posojil se je dalo 37 5")8 gold., vrnilo pa 37 220 gold. Gl kr. Vlog se je vložilo 14 770 gld. 39 kr., izplačalo pa 9478 gld. 49 kr.
* Zanimiv samomorski kandidat. V
Črnovcih se je hotel s strihninom zastrupiti neki mož, ki se je zval Dolinski ter je dejal, da je bogoslovec. V bolnici pa je priznal, da se piše Stanislav Bodnar, ter da se je lani s ponarejeno pobotnico pri vojakih polastil 10.000 gld. S tem denarjem je potoval po Ameriki, Španij', Italiji in Rusiji, kjer se je vanj zaljubila neka uplivna dama. ki mu je dobila dobro mesto. Kopa je denar potrošil in je ljubezen lepe dame usahnila, se je peljal v Črnovce, kjer se je hotel zastrupiti. Bodnar je bil podčastnik, zato pride pred vojaško sodišče.
* Nečuven dvoboj. Pred nekaterimi dnevi je bil v Aquili dvoboj mej nekim poročnikom in odvetnikom Pogoji so bili: streljati toliko časa, da obleži kdo dvo-bo jnikov na bojišču. Ustrelila sta — v razdalji 30—18 korakov — 28krat, a zadet ni bil nobeden. Razšla sta se toraj oba zdrava.
* Zrakoplovka padla v morje. Znana zrakoplovka gospa Charly. ki se je dvignila z balonom že nad 400krat v zrak, je bila te dni v smrtni nevarnosti. Balon jo je zanesel iz Beaulienja na Rivieri proti Sredozemskemu morju. Ker je odprla prekasno ventil, je padla z balonom vred v morje. Slučajno pa je bila blizu neka družba, ki se je po morju z ladjico zabavala, ter je gospo rešila.
* Življenje Napoleonove soproge Josipine. Neki Friderik Masson je nedavno spisal knjigo v dveh zvezkih, v kateri opisuje življenje Josipine Beauharnais, Napoleonove prve žene. Masson imenuje Jo-sipino kraljico mode ; v knjigi so tudi različni računi šivilj, zlatarjev, frizerjev mo-distinj itd. Josipina pa se je morala baje pokoriti okusu Napoleona. Svoja gospoda rica je bila samo od 8. do 9. ure zjutraj; takrat je sprejemala posete svoje mnogobrojne rodbine. Ob devetih pa je začela s toaleto, katera je trajala cele tri ure. Za lepotilajo izdala cesarica 3000 fr. na leto. Napoleon namreč ni ljubil naravne barve lica. Josipina je imela 498 srajc; vsako leto si je naročila 520 parov črevljev. Imela je dva frizerja, jeden jo je počesal samo SOkrat v letu, za kar mu je plačala 12.000 frankov. Najimenitnejši in najneod-visnejši človek na dvoru je bil cesaričin krojač Leroy, kateremu je dajala na mesec nad 160.000 frankov. V njeni garderobi je bilo vedno do 700 oblek ter 252 klobukov. Josipina je ',bila baje dobrega Brca; javno mnenje je, da bi se ne bil Napoleon nikdar ločil od nje, ako bi bila imela kaj potomcev.
* Klub tatinskih lovcev so zajeli v Assenu (Friesland). Klub je imel 17 izvriu-jočih členov, ki so se morali pri svojem vstopu izkazati, da so res tatinski lovci ter da so bili zato že kaznovani. Klub je sklenil, da prodaja ustreljeno divjačino le po tržni ceni, ne pa cenejše, kakor je običajno navadno. Ob prepovedanem času tudi klub ni smel hoditi na lov, da se varuje naraščaj te divjačine. Glavni namen kluba pa je bil, da podpira družine zaprtih tatinskih lovcev.
* Kakšen je Berolin? Francoski pisatelj J K. Huysmans je pisal v listu .Echo de Pariš" o Berolinu tako-le: Ne vrjamem, da je kako mesto dolgočasnejše in zopernejše kakor Berolin, ki je prirezan kakor z ravnilom ter ima nezanimive hiše in ostudne palače. Spree je struga umazane vode, drevoredi in ulice pa ne napravijo nobenega vtiska. Ljudje so prav tako zoprni. Vojaštvo je nesramno, ženstvo živinsko (!), meščani pa so dolgočasni.
* Samomor pisateljice J. Dery. Pred kratkim je skočila nemška pisateljica Julijana Deiy z balkona svojega stanovanja ter bila takoj mrtva. Vzrok njenemu samomoru je nesporazumljenje z ženinom, s katerim bi se bila imela 14. t. m. poročiti. Bila je že cklicana, tudi poročna obleka je bila že gotova. Julijana Dery je spisala več dram, katere so se deloma z dobrim vspehom predstavljale. Vender ni imda Dery kakor pisateljica tistega u ;peha in ugleda, katerega je pričakovala. Zato tudi menijo nje znanci, da ni bil vzrok samomoru samo razpor z ženinom, marveč, da jo je tudi nje neuspevanje gnalo v smrt. Postala bi rada mahoma slavna, kar se jej ni posrečilo.
* Parnik se potopil. Iz St. Sampsona poročajo, da se je parnik „Stella" s 185 potniki in 35 ljudmi moštva pri otoku Guernsey potopil. Lto oseb, mej njimi vse ženske in o'roke, so rešili, drugi so pa bržčas vsi utonili.
* Afričanski kraljevski sin je umrl v Parizu. Ime mu je bilo AbduLahi; bil je sin zmagovitega junaka Ahmada, ki se je polastil Senegala, a ga je pred desetimi leti premagal polkovnik Archinard. Francozi so vzeli desetletnega, jako nadarjenega dečka Abdu-Lahijo v Pariz, kjer je študiral, napravil na gimnazijo maturo postal francoski častnik. V 20. letu pa je umrl.
* Stekleno oko ni razlog za razlo čitev zakona. V Ohiju je nekdo vložil prošnjo za razločitev zakona, ker ima njegova žena stekleno oko. Soproga mu tega ni povedala pred poroko, in zato žene s sleparskim očesom ne mara več. Sodnik pa je soproga zavrnil, češ. da je soproga z očesom iz stekla prav tako lepa kakor bi imela pravo oko, in da vrši taka žena vse zakonske dolžnosti prav kakor kaka druga.
* Zverina. Nemec Avgust Decker je umoril — tako poročajo iz Chicaga. 28 ja-nuvarja t. 1. svojo ženo in se potem oženil z gdč. Ido Lutterlein. Becker je že priznal svoj zločin, ki je uprav grozen ter nadkri-ljuje še zločin klobasarja Luetgerta, ki je naredil iz svoje žene klobase. 27. jan. sta se Becker in njegova žena sprla. Ona mu je vrgla baje celo krožnik v glavo. Becker pa je pograbil sekiro ter jo usekal po glavi, da je bila takoj mrtva. Nato je razrezal truplo na kose, jih del v kotel in jih skuhal. Potem je zmetal kuhano meso v peč ter je sežgal. Kosti niso hotele zgoreti. Zato jih je zakopal naslednje noči na polju. Becker je obdaril svojo drugo ženo s prstani in uhani ubite Žene.
* Kineska primadona. No\vyorški ka-zališčni svet se je obogatil z novo sijajno zvezdo, t. j. z gdč. Ohl Fohi. To lepo dekle je najslavnejša kineška pevka, katero je vešči impresario pridobil zapadni kulturi. Doslej je bila angažirana pri stari kineški cesarici. Gdč. Ohi Fohi je sicer stara že 29 let, toda njeno krasno lice in velike črne oči jo delajo mnogo mlajšo. Poje baje divno, tako da je gledališče vedno razprodano.
* 18 ur živa zakopana. Iz Gradca javljajo: Pri zidanju vodnjaka v Kaindorfu je zemlja podsula zidarja Pala in njegovega sina. Pod nadzorstvom inženerja je kopalo 60 delavcev vso noč, ki so oba zidarja po 18urem kopanju živa izkopali.
* Poštni parnik „Friesland" „Red Star linije" v Antvverpah je došel 28. marca v New-York. _
Književnost.
— „Slovenski Svet" prinaša v 6. št.
to-le vsebino: Madjari pa Nemci. — Iz deželnih z borov. — Poročila. — Iz novin. — Srpske narodne pjesm*-. — Cvetke z ruskih poljan. — Pole s podobami za Solo in dom
— Dopisi. — Ruske drobtinice — Drobtine.
— Dijaštvo. — Zmes. — Razgled po slovanskem svetu. — Književnost.
— „Učiteljski tovariš" ima v št. 10. naslednjo vsebino: D. C: V preudarek gospodom poslancem! — Shod spodnješta-jerskega učiteljstva v fviju. — Jakob Dimnik; Jezikov nauk v prvem šolskem letu. — Književnost in umetnost. — Naši dopisi. — Vestnik. — Listnica.
— „Planinskega Vestnika" številka 3. prinaša poročila o delovanju r Slovenskega planinskega društva" in njegovih podružnic, imenik členov, društvene vesti.
Telefonična in brzojavna poročila.
Nadvojvoda Ernest f.
D u n a j 4 aprila. Danes zjutraj je umrl nadvojvoda Ernest. Pokojnik je bil rojen leta 1824 v Milanu. Leta 1859. je bil za-povednik konjiškega voja, pozneje vojni zapovednik v Ljubljani. Leta 186G. se je udeležil bitke pri Kraljevem Gradcu in bil potem vojni zapovednik v Gradcu. L. 1868. je zapustil voj aško službo in se je umaknil v privatno življenje.
Thun v Pragi
Dunaj 4 aprila. Ministerski pred sednik grof Thun je bil predvčerajšnjim v avdijenci pri cesarju. Po avdijenci je odpotoval v Pra go, kjer pa baje ni občeval s političnimi osebami in odkoder se je danes zopet semkaj povrnil.
Dementirana vest.
Dunaj 4. aprila. „Ostdeutsche Rundschau' je v nedeljo priobčila ukaz, s katerim naroča vojno ministerstvo, da je vse reserviste, ki se pri kontrolnih shodih ne oglase v nemškem jeziku, kaznovati radi upornosti vsaj s G meseci ječe. Danes se uradoma razglaša, da vojno ministerstvo tacega izkaza ni izdalo.
Barnreither pred svojimi volilci.
Plzen 4. aprila. Bivši trgovski minister B;'irnreither bo v petek ustavovernim veleposestnikom zapadne Češke poročal o svojem parlamentarnem delovanju Shod bo strogo zaupen. Shod ogerskih socijalnih demokratov.
Budimpešta 4 aprila. Na strankarski shod ogerskih socijalnih demokratov je prišlo 217 delegatov. Že pri verifikaciji delegatov je nastal pretep, vsled česar ja vladni zastopnik shod razpustil.
Odstop grškege minlsterstva.
Atene 4 aprila. Ministerstvo je ponudilo demisijo, katero je kralj sprejel. Vzrok demisiji je to, da zbornica ni verificirala izvolitve ministerskega predsednika Zaimisa poslancem.
Canevarov odstop.
Ri m 4. aprila. Listi poročajo, da namerava minister zunanjih del Canevaro odstopiti.
Znatna defravdacija.
Berolin 4. aprila. Solastnik bančne fi rme Pohl, Riese, je pobegnil. Poneveril je več stotisoč mark. Razen prokurista Schvva-bacha, ki je oškodovan za 30.000 mark, so prizadeti največ mali uložniki
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksekutivne dražbe:
Posestvo vlož. štev. 23 in 51, kat. obč1 Moste, cenjenu 1043 gld., dno 0. aprila v Ljubljani.
Zemljišča vlož. štev. 25 in 46, kat. obč. Petkovec, cenjeno 6090 gld. 282 gld. in 70 gld., dno 8 aprila v Logatcu.
Zemljišče vlož. štev. 153. kat. obč. Knežak, cenjeno 123 gld. 20 kr., dne 14. aprila v Ilirski Bistrici.
Zemljišča vlož. štev. 66—70. 216 in 270, kat. obč. Dolenja Košana, cenjena 425, 4o0, 100, 130, 2O0, 350, 20 in 100 gld., dne 14. aprila v Postojini.
Zemljišče vlož. štev. 352 in 353, kat. obč. Metlika, cenjeno 228U gld. in 200 gld., dne 14. aprilajv Metliki.
Zemijišče vlož. štev. 1G7, kat. obč. Cerkov-skavas, cenjeno 1079 gld., dne 15. aprila v Logatcu.
Umrli so v Ljubljani:
Dno 30. marca: Alojzij Šimec, posestnik, 75 let, Lončarska steza St. 0, pljučnica po influenci. — Leopold Heinz, Btrugarjev sin, l1,', leta, Mestni trg št. 10, vodenica v glavi.
Dne 31. marca: Mihajl Engel, Bteklarjev sin, 17 meB., Karlovska cesta št. O, jetika. — Eliza pl. Cavallar, zasebnica, 72 let, VVolfove ulice št. 1, ostarel oHt. — Ana Malli, zasebnica, 73 let, Sv. Petra cesta št. 8, vnetje BOpil po influenci. — Silvester Silvestrini, delavec, 80 let, sv. Petra cesta St. 50, ostarelust.
Condurango Malaga vino
(želodec krepcujoce vino).
(19—14) Sunja, 23. septembra 1898.
Blag g' sp. 31. L.oiiMtek, lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je Vaše Condurango Malaga vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli. kropi teli. lajša in vzbuja slast do
JediJ Dr. J. Folnegovlč, obč. zdravnik.
(Sfulvrjcv vrele
Najbolje učinkujoča ž e I e z o - a r s e n a s ta voda
pri'ti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnuah mineralnih vod, lekarnah in drocrorijah
Ift.*It 114 1IATT»%I. IliatiMj.
Meteorologično poročilo.
Vilm* n».l
C Caa opa-~ zovanja
Srednji tnonl tlkk 73* 0 mi
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
Stanje barometra
v mm.
7:?«.vs 737 9
SV
L* II
4 9
32
Vetrovi
si. jug
si. faa
Nebo
jasno
> a
13D moč.jzah. del. oblač^
9. zvečer 737"8
7. zjutraj 2. popol.
738 B 7364
7-8 sr. jzahod
6'2 si. svzhod 19*0    sr. jug
jasno
oblačno jasno
,   9. zvečer   78W     12:8 si. jzahod oblačno 3
S
4. 7. zjutraj   736 4      7 2 si. svzhod    megla I n   8. popol.   737 2      9 8 sr. sever      dež §
Srednja temperatura sobote, nedelje in ponedeljka 60", 8 0° in 12 7 , normale: 69", 7 1' in 7 3".
ID-a.ra.a.jslT3. "borza
dne" 4 aprila 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg t srebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4%. . Ogerska zlata renta 4" 0. . . . Ogerska kronska renta 4" 0 . . Avstro-ogerske bančne delnice .
Kreditne delnice.......
London v ista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci.....
C. kr. cekini........
OT Vse vradnostno papirja preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana. Šolenburgovs ulic« 3. Srećka na mesačno obroka po 2, 3, 5—10 gld.
100 gld. 90		kr.
100 „	70	_
120 ,	20	■
100 .	75	n
119 „	65	n
97 ,	10	K
924 „		■
309 „	60	n
120 „	50	n
59 ,	02'	t n
11 n	79	
9 n	m	n
44 „	30	n
B .	67	n
Zahvala.
Za toliko dokazov sožalja, d oslih jej povodom smrti matere, odnosno ta3če in stare matere, gospe
Ne:a Grige roj. Kroglove
izreka najtoplejšo zahvalo
rodbina Hribarjeva.
V Ljubljani, dne 2. aprila 1899.
Zahvala.
Podpisani izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so nam na katerikoli način izrazili svoje soSalje, tolažeče nas ob prebritki izgubi preljubega in nepozabnega nam soproga in očeta, gospoda
Alojzija Šimeca
kakor tudi darovalcem prekrasnih vencev, si bralnemu društvu v Tržiču, bodi Se posebna srčna zahvala.
Ranjkega priporočamo v blag spomin! Žalujoča soproga:
Marija Simec
(73š) žalujoča otroka:
Amalija in Nande šimec.
Ljubljana, dne 4. aprila 1899.
„Ljubljanski Zvon"
štev. 2 leta 1898 kupi upravništvo „Ljubljanskoga Zvona".
Izvod iz voznega reda
veljaven od de* 1. oktobra lllt. lota. Odhod Is LJuhlJan* jol. kol. Fraza Oes Trhli. Ob 12. ari 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; iVz Seltthal Aasse, Solnograd; cez Klein-Reifliug v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj oaobni vlak v Trbiž. Poctabel, Beljak, Celovec, Fran-zensteste, Ljubno. Dunaj; Cea Selzthal v Solnograd; fes Amstetten na Dunaj. — 0b II. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ot 4. ari 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; ćez Selstbal v S. > i no »rud. Letni-G istem. Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, ('ur n. Genevo, Pariz, Cea Kloni - Reirling v Stevr, Line, Budejt-vice, Plsienj, Marijine fare, Heb, Francove vare, Kar'ove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga T lovo mesto in ▼ Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob I. ari 05 m. popoludne, ob S. uri 55 m zvečer. — Prihod v Ljubljana j. k. Proga Is Trbiža. Ob 5. un 4ti. m. zjutraj oaobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Maniinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stevra, Ausseea. Ljabna, Celovca, Beljaka, Franzenafeste. — Ob H. uri 17. m. dopoludn« oi-.,hm vlak t Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, rieba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograd* Linca, Sttvra, Parizu., Geneve, Curina, Bregenca, Inu-mosta, Zel I a ob jezera, Lena - Gasteina, Ljub na, Celovca, Linca, Poaiabla. — Ob 4. ari 57 m. popoludne osobni vUk z Dunaja, Ljub na, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste. Pontabla. — Ob v*, ari S m. zve-ctr osobni vlak s Dunaja, Ljabna, Beljaka Celovca, Pontabla. — Proga la Novega mas ta ln Bo* oevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari 'Jt m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob 8. ari 4") m. zvečer. — Odhod ls DvbUaee d. k ▼ Kamnik. Ob 7. ari 23 m. zjutraj, ob z. uri 5 m. popoludne, ob 6. ari 60 m. — Prihod ▼ LJzhlJano d. k. la Mamalha. Ob H. ari 56 in. zjutraj, ob 11. 8 m. dopoladne, ob ti. ari lu m. (1)
□
U
-i
_ril •>!_cd «...
G. Piccoli l
dvorni založnik
« Nj svetosti papeža
Leona XIII.
lekarnar ,.pri angeljif
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v b (582—1)
železnatem vinu
lekarnarja I-*U?<;ol l-i h v Ljubljani zmirorn potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehava otroke.
Cena pali:ter3ki staklenici 1 gld. Naročita  pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.
y
"O
Vsprejaaaesaa »e tasUeJ
spreten sedlarski pomoenit
in učenec
iz dobre, podtene hiše. — Kje ? pove uprav-ništvo ,Slov. Naroda*. (607—3)
so revmetlseaa, pretta, ■•rvomsoot. maejhaejo spasila le teka, hrlpa,
aavralgija Modloa ohremoloett, eoleatl hrb taaea kr«, vtrlpaajo ■rea, teb krsi v glavo astma, mrslo roka te aogs, šaoSonJo postalja, kole« bolosei, slekodlsooe sape, kolika, sobobsl. tea-■ko boleaat Itd a bo sa aool Peithov pristni patent, olahtro-galv volta-krit a gld. 180. Zahtavajto prospekta s aa-kvalalasl plossl od
M. FElTH-i, Dum), II- Takmtmn 11 B.
Velik požar
v neki Brnski tovarni za sukno mi ie dal priliko, da 8em nakupil njene velikanske zaloge sukna po slapi coni. Da blago hitro pospravim, razpošiljam proti povrnitvi delavskih plač, in sicer za
samo 1 gl. 25 kr.
037 meter
pristnega brnekega suka
iz fino ovčja volna, zajamčeno dobro blago brez vsaka hibo 130 cm. široko.
Trije metri zadoščajo za kompletno moško obleko za spomlad in poletje. Dobiva se v vseh barvah gladko in vzorcasto. Nekaj komadov pretinega čošljansga blaga Krvnim-garn) črno in drap lo po 2 gld. meter. Vzorci se zarad prenizka cono ne morejo oddajati. Neugajajoče se brez ovir vzame nazaj. Opozarjam v interesu vseh čitateljev, da pošljejo naročila prav hitro, ker od pamtivoka ni bilo tako ugodne prilike, kupiti tako izborno blago po tako slepi ceni, in je tudi ne bode več.
Naročila naj so pošiljajo:
Dunaj II/3, Taborstrasse 11/B.
j Za spomlad
priporoča
AVG. AGNOLA ;
j Ljubljana, Dunajska cesta 9
U poleg „Figovca"
i mvo|«> liiijratu %fi!<>|£o
j steklenine, porcelana, I      zrcal, šip itd.
I posebno pa (608—3) |
oumv za gostilne
i v mestu in na deželi.
I Vrčki, kozarci in steklenice L
I po zelo nizkih cenah. f
Usl
jsno
Brata Eberž
ie;a
1842.
Ljubijanr, Frančiškanske ul ce 4.
Pleskarska mojstre c, kr. drž. in c. kr. prlv, 11 južii«' iolesnloe.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnažev
iih drobno in na debelo.
Velika Izbirka dr. Sohoerfeld-ovin
barv v tubah za akad. slikarje.
■*•> Zaloga vsakovrstnih čoplčev za pleskarja, aH-karje ln zidarje, itedllnega m&alla za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posfcbiio priporočava al. obCins'. ra najnovejše, najbolj&e in neprecenljivo  aredatvo za likanje
-ttr.:h tal pod imenom „Rapldol Priporočava Be tadi ul. občinBtvu z;i vbb v na* jitio atroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot prignano reelno in fino po najnižjih cenah.
^^erilo za gospode
najboljše blago in
kravate i
prodaja 14 :1
s Alojzij PerschšsH
5    Pred^škofijo, poleg mestne hiše. ^
Mehanik
Ivan Škerl Opekarska cesta it. 16.
Šivalni stroji 14
po najnižjih oenah. Biolble in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno.
Vnanjt nirotila %t Mnn iimajrjn.
Anton I3re»ker
Sv. Petra cesta it. 6 Ljubljana  Sv. Petra cesta it. 6
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d.
Obleko po mori se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah 14 solidno in najhitreje izgotovljajo.
vx
XX XX XX XX XX XX XX XX
S prvim mejnikom 1899 se lice se dobo približno 1. leta soha in prostorna
nemeblirana soba
sa shrambe pohištva. Ponudbe na uprav-niStvo „Slov. Naroda". (626—2)
Spr«te>za.
vrtnarski pomoćnik
izurjen v vseh v to stroko spadajolih delih, star 21 let, išče službe kot pomočnik ali ssmostojno.
Ponudbe naj se blagovole pošiljati pod ..Vrtnarski pomočnik 33" na upravniStvo „Slov. Naroda". (613—3)
Sveže
Kulmbachsko pivo
v Btoklonioaili
priznano zdravilo in krepilo za bolnike
je v zalogi trgovine (21—70)
2ev*»6i6 & X.iUog
pri «9Zlagte)re>gai"«;
in specijalitete v krušnih krožnikih in Izprehodnih
palicah itd. itd. so vsled mojih znižanih režijskih stroSkov, ker nimam več ulične prodajalnire, tako po ceni, kakor nikjer drugod. 1'oskuSnja bode tO potrdila. (631—2>
Z velespoBtovanjem
FRANC STAMPFL
Gledališka stolba 3, zraven „Tonhalle".
Odlikovan na razstavah : Velike Mežirice, Hnlelov, 1'roitejev, Prerovo, TiSnov, Humpolc.
Potrebna in koristna darila za vsako priliko!
Oookl hriftanshl apooljalal zavod sa platao!
S)vo|l k av«|lui!
Viljem V. Vejman
izdelovalce platnenega, pavolnatega in da-mastnega blaga
v Prostejevom na Moravi
priporofia laatne tUailne la«le>lko nn
roko po smernih cenah i o najboljši kakovosti : eeloplatneno «1000*00 In bnlano platao vseh Sirokosti in rlnoati, platno ■a i»li«hlc> do 24 1 cm., Untaaate i gradle, namizne prte in blago, obriaaAo, nervijcte, bele in barvane aa ^, 12 in 24 oseb, otirace,
E' latnea in pavolnat kanefia, lobce, bele in arvane, platnene, pavolnate in svilnate, i inlet in angin za sinke, oksford, kriaet. obloc^al pralni aeflr in Aolako HIhro m damske obleke, plntnn t pavoluata, rnaka, za žimnice. slamnike, Z'Store itd , trilhe, sifon, floridas, kreton, pike, barbent, satin, brilantin itd., itd.
• Ugodna darila 1953-37) : 03" In potrobs is gospodinjstvo. LiiNtiii indelaslCi
Trgovcem se blago ne poSilja. Kot strokovnjak in sanioizdelotalec lahko najbolje postrežem. Vzorci in ceniki na zahtevanje. Naročeno blago pošilja so
lo po pottnom povzetji.
Poseben oddelek za razpošiljanje pod osebnim vodstvom.
Opreme za neveste od 50 gld. do 2000 gld. so vedno v zalogi.
Klobuke
najnovejši faraone
priporoča po nizki ceni
J. S. BENEDIKT
na Starem trgu. i4
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolti.
Lastnina ln tisk .Narodno Tiskarno-.
8^47