Bi številna.
V Liubijanl, i torek, 18. marca 1913.
XLVL leto.
»Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo Irto.......K 24 —
pot let« . 12*—
četrt leta   .......  6 -
na mesec  • •••«•  . 2 —
v upravništvu prejeman:
celo leto . K 22 —
pol le*a .......   9 11-—
četrt leta*....... 5*50
na mesec   ......  . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo; KnaHova ulica it 5 (v pritličju levo,) telefon it 34.
I&hafa vsak dan zvečer isvsemsi nedelje ln praznike.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari
———— Posamezna številka valja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna** telefon št. 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25'-
pol leta ...«•••   . 13*—
četrt leta.......650
na mesec ■ 230
za Nemčijo: celo leto ...         .  • K 30"-za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), KnaHova ulica št 5, telefon št. 85.
Mednarodni položaj.
Iz razgovora s srbskim poslanikom na Dunaju g. Jovanom Jovanovićem.
Dunaj, 17. marca.
3rbski poslanik gospod Jovan Jovanović je ljubeznivo dovolil našemu uredniku priobčiti vsebino zanimivega razgovora, ki se tiče naj-aktaalnejših vprašanj sedanje politične situacije.
Prvo vprašanje našega urednika ie veljalo seveda Skadru in njega i.sod;. Zadnji čas se vedno pogosteje pojavljajo glasovi, da je odločitev o bodočnosti Skadra že padla in še včerajŠna »Norddeutsche Allgemei-rc Zeitung« je zatrdila, da pripade Skader po soglasni volji Evrope bo-doči .samostojni Albaniji. Poslanik minister Jovanović izjavlja:
Pa bi bile velesile o usodi Skadra že   definitivno   odločile,   mi ni ano. Vrše se gotovo energična po-anja med v poŠtev prihajajočimi kabineti;   kako daleč so dospela, to se v trenutku ne da povedati.«
Verjamete, ekscelenca,  da pri-le S kader vendarle končno Albaniji ?
da i- pade. bo odgovor na vaše vpra-dar pade bo odgovor na vaše vprašanje lažji in aktualnejši.«
Zatrjuje se, da se Črnogorci iz rat zavzetega mesta ne umakne-in za nobeno   ceno.   Danes pomaga Srbija z vso  svojo silo hrabri črno-ski   armadi — kako stališče za-.\~.mc.        bo   reklamirala Evropa mesto za Albance?
\ jaške operacije morate stro-očiti od političnih. Mi smo ustre-želji našega zaveznika ter mu poslali zahtevano pomoč. Storili nismo u ga iz kake nagajivosti napram Avstriji,   kakor se je nam očitalo, tem-več ker je bila to naša zavezniška Ižnost, kakor ona, ki je poklicala 1 iše divizije   pred Čataldžo in pred ()Jri-i. Dokler traja vojska, smo dolžni \ se storiti, da se vojne operacije balkanske zveze uspešno dovršijo in jo v Evropi nam ne more kratiti olne svobode v določevanju vojne taktike ter v vseh stvareh, za ka-e so merodajni vojaški oziri. Tudi oblegovanje Skadra za enkrat ni ni-sar drugega, kakor vojnooperacij-sko vrn-ašanje.*
»In kako stoji stvar politično?«
^Srbija je, kakor veste pristala na sklep velesil, ki hočejo vzpostaviti avtonomno Albanijo. Srbija je še vedno pripravljena ta sklep respektirati. V kolikor tangirajo bodoče albanske meje srbske interese pa vzdržujemo svoj pridržek, da se nova albanska država nikakor ne more ustanoviti na škodo vitalnih srbskih narodnih in državnih interesov. Oziramo se na voljo in željo Evrope, toda Prizren, Djakovica, Debar morajo ostati srbski. Ta zadeva pa že ne spada več v neposredno sfero balkanske zveze, temveč je zadeva, katero si mora Srbija z Evropo sama poravnati. Crna gora je glede Skadra v sličnem položaju. Skadrsko vprašanje je torej v političnem oziru v zadnji vrsti vprašanje Črne gore in Evrope.«
»Kako sodite ekscelenca c mirovnih izgledih? Je li pričakovati skorajšne ugodne razrešitve mednarodnega položaja?«
»Preoptimistična naziranja žal niso utemeljena. V Turčiji menjavajo struje in stranke Čez noč in razmere v Carigradu otežkočajo vsako mirovno akcijo. Balkanska zveza je vsak hip pripravljena skleniti mir, seveda pod gotovimi minimalnimi pogoji, ki odgovarjajo našim velikanskim žrtvam. Čim pripravljenejša bi bila Turčija, tem lažje bi bilo posredovalno delo velekabinetov. Naši pogoji so ostri, vendar bi tudi mi, da olajšamo pogajanja, sedaj še privo-iili v marsikatero koncesijo, o kateri pozneje, po daljših žrtvah in naporih ne bodemo mogli več govoriti. Mir s Turčijo mora priti, z njim pa še ne prihaja za Evropo definitivna razrešitev celega balkanskega problema. Orijentsko vprašanje je eno najtežavnejših političnih vprašanj sploh. Vsaka sprememba na Balkanu razburka evropejsko gladino in izziva skoraj nepregledne komplekse novih političnih vprašanj. Opozarjamo vas na zgodovino balkanskih dogodkov samo tekom zadnjih sto let. Kolikor balkanskih vstaj in bojev, kolikor balkanskih sprememb, toliko splošnih evropejskih konfliktov, ne krvavih sicer, pač pa diplomatičnih,zamotanih in dolgoletnih. Sedaj smo presekali vozel balkanskih zmešnjav z našim mečem, pred našim očmi se je tako-rekoč čez noč izvršila historična tragedija najdalekosežnejšega pomena.
Turčija se seli iz Evrope. Eden izmed temeljnih kamnov evropskega ravnovesja se je nenadoma razrušil... Naše mlade in silne države ne bodo prevzele cele turške dedščine. ne bodo podedovale predvsem slabotnosti in malokrvnosti »bolnega moža«. Evropa si mora uravnati napram nam popolnoma nove odnošaje. To je velikansko delo. Evropejske države so v odločilni meri interesirane na gospodarskih, političnih, prometnih in finančnih zadevah nekdanje evropske Turčije, ti interesi se križajo, grejo paralelno, se komplicirajo in vozlja-jo. Vse pa bo treba prenesti na novo podlago, akomodirati jih bo novim, zdravim in urejenim razmeram modernih držav... Sami lahko presodite, koliko prevdarnosti, treznosti in samozatajevanja bodo morali pokazati evropejski diplomati, da razrešijo velikanski kompleks političnih vprašanj, ki izvirajo za Evropo iz balkanskega preobrata.«
»Se je li bati, ekscelenca, da pride med Avstrijo in Srbijo še do novih usodnih sporov?«
»Srbija se odkrito trudi, prepričati svojo veliko in mogočno sosedo, da želi iskrenil in trajnih prijateljskih odnošajev. Naše stališče se v Avstriji odobrava in dosedanji dogovori so rodili rezultate, kateri morajo navdajati vsakega prijatelja dobrih avstrij-sko-srbskih odnošajev z zadoščenjem. Vse se nahaja še v pripravljalnem stadiju in marsikaj je odvisno od nekaterih političnih aktualnih zadev, ki so posledice balkanske vojske, oziroma od nje prizadetih evropejskih, specijalno avstrijskih interesov. Naša iskrena želja je, naj sledi dolgi dobi medsebojnega nesporazumljenja in nezaupanja era odkritega prijateljstva, ki bo tem trdnejše, ker se bo naslanjalo na velike, skupne interese. Na eni in na drugi strani moramo pridno delovati, da razpršimo vse dvome o odkritosrčnosti in poštenosti medsebojnih bodočih odnošajev. Mnogo je v tem oziru že doseženo. V kolikor smo prizadeti mi Srbi, hočemo storiti vse, kar je združljivo s pravimi interesi naše države. Avstrija nam bo brezdvomno podala še poslednji nepobitni dokaz svoje dobre in poštene volje. Razumeli me bode-te, ako vam imenujem eno samo besedo: Djakovica.«
Klerikalci proti meščanstvu.
Na nedeljskem shodu naprednega političnega društva za Krakovo in Trnovo sta državni poslanec dr. Ravnihar in deželni poslanec prof. Reisner po zasluženju ožigosala sovražno postopanje klerikalcev proti mestom sploh in zlasti proti Ljubljani. Navedeni dokazi so tako prepričevalni, da je v tem oziru vsaka beseda odveč; kdor ni slep ali tako otopel, da je njegov razum nepristo-pen dokazom, ta ve in vidi, da so klerikalci najhujši nasprotniki mest in mestnega prebivalstva sploh, pravi sovražniki, ki jim je dobra vsaka krivica in vsaka nasilnost, da potlačijo mesta.
So dežele, koder je boj med mesti in med kmetijo razumljiv. Koder je v mestih velika industrija se vname rad srdit boj med mestnimi kon-sumenti in agrarnimi producenti; toliko raje, ker potegne mesto vse posle s kmetije in si organizira dobivanje živil iz inozemstva. Klasična dežela takih bojev je bila dolgo dobo Angleška, kjer so se pa ti boji končali s popolnim porazom kmetijstva.
V Avstriji ni tega boja prav za prav nikjer čutiti in to je naravno. Saj so v Avstriji mesta še skoro brez moči in služi vsa zakonodaja in vsa uprava agrarstvu. Prišlo je tako daleč, da mora mestno prebivalstvo stradati zaradi draginje živil in še uvoza mesa ni moglo izposlovati; da, prišlo je tako daleč, da je zašla država v najhujše nasprotje s svojimi južnimi sosedi, samo ker se je uklonila zahtevam agrarcev. To jo velja že par sto milijonov izdatkov za armado in nar sto milijonov izgube na zaslužkih.
Pri nas na Slovenskem že celo ni nobenega vzroka za nasprotje med mesti in deželo; naša kmetija proda svoje pridelke igraje in za dobro ceno, že zato, ker sploh niti toliko ne prideluje, kakor dežela rabi. In prav gotovo bi mestno prebivalstvo še danes živelo v najboljšem razmerju z kmečkim prebivalstvom, če bi klerikalci kmečkega ljudstva ne hujskali z lažmi in z obrekovanji proti mestnemu prebivalstvu. Faktična interesna nasprotja med mestnimi konsumenti in kmečkimi pro-
I
ducenti so pri nas tako malenkostna in brezpomembna, da še v poštev ne pridejo. Klerikalce so vodili zgolj in edino politični nagibi, želja po mandatih, da so ščuvali kmečko ljudstvo proti mestom in proti mestnemu prebivalstvu in skrb za mandate jih vodi v tem grdem boju tudi zdaj.
Opravičiti se to na noben način ne da in je to početje toliko grje in sramotneje, ker se poslužuje tega nemoralnega sredstva ravno stranka tistih ljudi, ki so vzeli moralo in poštenje v zakup, menda da oboje di-skreditirajo in popljujejo.
A kaj je vzrok, da klerikalci mesta tudi sedaj še tako tlačijo, davijo in ožemajo, kaj je vzrok, da skušajo z neverjetno hudobije mestno prebivalstvo kar uničiti. Navedbe dr. Ravniharja na nedeljskem shodu pričajo glasno, da ie gospodarsko in kulturno uničenje mestnega prebivalstva cilj in smoter klerikalne politike. Kmečkemu ljudstvu s tem gotovo ni nič pomagano, samo klerikalni politiki, ki ni zadovoljna s tem. da ima vso moč, nego hoče ugonobiti in ubiti vsak razvoj in vsak napredek mest, ker le tako je zasigurano, da ne pride v deželi do prevrata.
Kako resnično je to, se spozna \i dejstva, da tlačijo klerikalci vse mestno prebivalstvo brez razlike in da skušajo vsem mestnim slojem brez razlike delati škodo. Časih so govorili po izgledu dunajskih krščanskih socijalcev, da so jim obrtniki in delavci pri srcu, da hočejo tem pomagati. Na Dunaju je to dosti izdalo, kajti tam imamo na eni strani veliko industrijo in veliki kapital, na drugi pa ubožno obrtništvo in ubož-no delavstvo. A na Dunaju niso krščanski socijalci nikdar tako postopali, kakor klerikalci na Kranjskem. Ti tudi do malega obrtnika in do delavca nimajo ozirov. Ljubljani Škodujejo kolikor se da in nič jih ne že-nira, da zadenejo ravno tako obrtnika in delavca, kakor trgovca in uradnika. Klerikalci store vse, da bi vse prebivalstvo oškodovali; da bodo vsem ljudem podražili stanovanja in vse potrebščine, ker nalagajo Ljubljani horendna bremena in jo hočejo na pr. oropati tudi vodne sile na Ljubljanici, le da bi občina imela manj dohodkov pri električni napravi. Tako sistematično zatiranje presega vse meje političnih interesov, tako divjanje je neovržen dokaz, da
LISTEK.
Hasaljfca.
Novela.— Spisala Vida S e r a j n i k.
Kakor zna vsak star lovec pri-
edovati lepe in zanimive dogodke iz svojega življenja, tako je tudi rad pripovedoval stari upokojeni grajski lovec Mate, če se mu je dalo za poliček vina, kaj lepega iz svojega življenja.
Nekega popoldne po šoli sem ga dobila v druščini tovariša-učitelja in nekaj drugih ljudi v gostilni mojega gospodarja, in na prošnjo vseh, naj nam pove kako anekdoto iz svojega lovskega življenja, je jel pripovedovati ta dogodek iz svoje mladosti.^
Stari Zelengarjev malin se še dandanašnji vidi na bregu širokega ribnika pod graščino. Staro poslopje je, napol nagnjeno čez kalno vodo ...
asi in klopotaje se vrti šestorica koles, če seže hud voden curek močno v špice in preperelo zidovje, obdano s pršečimi penami, se zmaje v enoglasnem šumenju valov.
Tako je sedaj, in tako je tudi bilo, ko sem iztikal, še mlad na letih, po okolici — dolgo, zelo dolgo je že tega.
Spominjam se polnomesečne noči, kakor v bajni deželi, kakor jo more videti le mladina in jo more čutiti samo mladina.
Bilo je v juliju. Stopal sem sam, s puško v roki, nizdol k ribniku, kajti jata divjih rac, ki se je izpreletavala nad gostim ločjem, je vzbudila mojo
pozornost.
Hitro so rezale žareči zrak, do-kier niso, vedno se zmanjšuje — slednjič enake črnim točkam —, izginile proti zatoku v ognjeni večerni zarji.
Stopal sem čez visoko brv, pod katero je šumela voda, med gostimi vrbami, ki so zasenčevale ozko pot, in se približal mlinu. V rojeh se je blestela zelena voda, se penila in kipela krog črnega poslopja, in na dvorišču je stalo dvoje izpreženih volov, zaspano prežvekuje, poleg svojih vozov.
Stari mlinar, Zelengarjev prav-nuk, je stopil, z gorečo pipo v ustih, iz mlina. Znotraj v svetli paliski, med zamolklim bobnenjem vode in ropotanjem koles in stopnic, so čakali molče ljudje.
»Bog daj dobro, oče Peter!«
»Bog daj, Bog daj, gospod!« je odvrnil starec. »Kako se godi pa še kaj vam? So pa menda že spet divje race, ki so vas privedle k našemu malinu, kajne?«
»Res je, oče, ne dajo mi miru! To noč bi šel rad na prežo na ribnik, morda mi bo sreča mila.«
»Dobro, gospod, kakor vam drago. Hej, punca! Marica vas bo peljala.«
Ravno v tem trenutku je pristopila mlinarjeva vnukinja. Bilo je osemnajstletno, stasno dekle, srednje visokosti, vitko, a tudi krepkih mišic, zagorelih lic in milih sivih oči, ki so sijale posebno in nemirno, kakršnih nisem videl odsihdob nikdar več. Njene poteze niso bile pravilne, toda sive oči pod gostimi obrvi so dajale obličju čuden lesk in posebno lepoto.
Pri starčevih besedah je naenkrat obstala, pornežiknila z očmi in urno dejala: »Jaz ga nočem peljati!«
»Zakaj?« sem presenečen vprašal, dočim se je stari smehljal.
»Ker nočem!« je odgovorila Marica in vrgla obenem name nagel postranski pogled.
»Dobro,« je odvrnil mirno stari, »potem pa pusti!«
Deklica me je zopet pogledala z napol zaprtimi očmi in zaklicala z zvonkim glasom: »No, ga pa bom peljala!«
Stari Peter se je natihem muzal, se obrnil in stopal počasi v malin k ljudem, dočim je Marica obstala pred menoj. Glavo je sklonila, toda sive oči so me pogledovale  izpod gostih
vejic. Bila je razoglava, kostanjevo-rjavi lasje so bili gladko počesani in spleteni zadaj na tilniku v debelo kito. Krasna, kakor iz srebra izrezana vrtnica je kitila goste lase. Temna obleka se je tesno oklepala mladega stasa, in očipkan bel predpasnik ji je segal do kolen.
Hipoma je dvignila glavo, me je zvito pogledala in se smehljala. Med ozkimi ustnicami so se iskrili zobje. In njene oči so mi pomignile: »Pojdi!«
Sledil sem ji. Urno je stopicala, in njeni krepki gibi so se Črtali pod lahko obleko. Včasih se je ozrla name nazaj, in njeni zobje so se mi zabli-skali nasproti.
Odvezala je čoln, skočila vanj in dejala kratko: »Vstopi!«
Ko sem se usedel, je jela krepko odrivati čolnič z dolgim drogom.
Nekaj časa sva se peljala tako med ločjem in visokim trstjem. Do-spevši na prosto vodo, je izpustila drog in prijela za veslo. Bliskovito je drčal čoln čez gladino,razsvetljeno s poslavljajočimi se žarki zahodnega solnca. Lahko se je lomil val s tihim šumom ob veslu. Dekličino telo se je pregibalo v živahnem ritmu neizrečenega čara, in bela vrtnica je drhtela v gostih kostanjastih laseh.
Na ribniku je vladala tišina. Vodne rože in lilije so se lesketale v zlatu večernega solnca, rahlo je še-
lestelo v trstju. in lahko so se zibali, kakor modre lilije, kačji pastirji v svitu.
Hipoma je uprla deklica svoje divne oči v me: »Hočeš to noč ostati na preži?«
»Da!« sem odgovoril.
»Dobro!«
Njen glas je imel melodičen, sre* brn ton. Vprašal sem jo: »Se ti zdi to tako čudno?«
»Ne,« je odgovorila in mi obrnila obraz, »a se tudi ne bojiš?«
»Česa naj se pa bojim?«
»No, čuvajke ribnika?« se je odzvala v gotovem tonu.
»Čuvajke   ribnika?   Kdo pa je
to?«
»Kaj, ti še ne veš? To je vendar rusaljka!«
In njene oči so me zraven čudno ošinile. Solnce je zašlo, nad ribnikom se je zmračilo, siva čaplja je ietela mimo, počasi vesljaje s perotnicami, in njen krik je odmeval skozi molčeče trstjej. Njeni beli zobje so mi sijali nasproti v demoničnem usmevu, in v njenem jasnem obličju se je zrcalil zelenkasti sij valov. Kar sem čutil v svojih prsih, ne morem popisati, toda čar pravljice in bajke me je objel; obdana z ločjem in v vodi se odsevajočim nebesom — je bila ona povodna vila ribnika.
Čoin je zadel na trdo kopico, tvorečo se iz splavljenega lesa in
se gre klerikalcem za gmotno in kulturno oškodovanje mest in zato Je boj, nei2:proseii boj zoper klerikali-zem najnujnejša potreba vsega mestnega prebivalstva.
ĐBželnozboFshB volitve v Trstu.
Trst, 16. marca.
Tržaški Slovenci stoje tik pred Tfovo hudo borbo, pred borbo, ki bo, po vsen znakih sodeč ena najhujših in najtežavnejših, kolikor so jih do sedaj bojevali na za vse Slovanstvo prevažnih tržaških tleh: stoje namreč pred deželnozborskimi in ob enem mestnimi volitvami, ki se bodo vršile meseca junija t. 1.
Gotovo se Še vsak Slovenec, ki se količkaj zanima za napredek in probujo svojega naroda, spominja na mesec junij 1909, ko se je ob takratnih deželnozborskih volitvah daleč preko mej naše domovine raznesel glas, da so Slovenci v Trstu pognali v ožjo volitev deloma italijanske ka-moriste in deloma socijalne demokrate. Takrat je vse nekako strme občudovalo velikanki napredek tržaških Slovencev. — Jeremijade italijanskega novinstva tu in onkraj črnožoltih mej, zavidljivi članki nemškega časnikarstva ter resne razprave raznih svetovnih listov so najklasičneje priče, kajco velikega pomena je bil takratni naš uspeh. Trst je pač svetovno važno mesto! — Naši smrtni sovražniki, italijanski kamoristi, so bili trenotno kar zbegani, a potem so šli na delo in se prav pridno pripravljali na — sedanje volitve. Sovražnik naš se je oborožil in preskrbel z vsem potrebnim. Mnogoštevilen, brezobziren in bogat je ta sovražnik! Na razpolago mu stoje vsa sredstva, v rokah ima škarje in platno, zato mu je lahek boj. — Vsa ta dejstva pa nas zovejo, da se tudi mi temu primerno pripravimo, kajti potreba bo železne volje, Jeklene samozavesti in vstrajnosti, ako še hočemo doseči primernih uspehov. — Res je, da smo mi navezani edinole na svojo lastno moč in sopomoČ, med tem, ko nasprotnika zalagajo z vsem potrebnim, vsi — davkoplačevalci; ali pri tem naj nas navdaje pogum, da se borimo mi za pravično, a nasprotnik naš za krivično stvar!
V soboto se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma sestanek zaupnikov za mestne, v nedeljo isto-tam za okoličanske volilne okraje, ki so se bavili s predpripravami za te prevažne volitve. Sklenjeno je bilo, da se te dni sestanejo zaupniki posameznih volilnih okrajev v določenih lokalih v svrho medsebojne razdelitve raznega podrobnega dela. — V prvi vrsti se bo lotiti reklamacijske-ga postopanja, kajti izkušnje nas uče, da italijanski kamoristi, ki sestavljajo volilni imenik, izpuščajo po navadi polovico slovenskih volilcev, a mesto teh vpišejo na stotine tujih — italijanskih podanikov in drugih takih »bratcev«, ki nimajo volilne pravice. — Dela bo v tem pogledu ogromnega in zelo kompliciranega, /ato je neobhodno potrebno, da gre narodnemu vodstvu na roko vsakdo, ki se čuti Slovenca. Izgovori a la: mene politika nič ne briga«! — ne drže, kajti taka malomarnost in enaki izgovori ne le da narodni stvari nič ne koristijo, marveč veliko
premrtih vodnih rož, in trdno obstal.
Tukaj !< je dejala deklica.
Počasi sem stopil na mali otok, toda čarobnost me je še vedno objemala. Okrenil sem se brzo, ovil roke okoli njenega vratu in sem jo hotel poljubiti na oči. v katerih jo počivala skrivnost ribnika. Lahno in gibko se je branila, med pretrganim smehem, in mesto oči sem se dotaknil njenih ustnic v pekočem poljubu.
Čutil sem, kako se mi je izvila, čutil še pogled njenih divnih oči, in čoln je zbrzel med trstjem. Samoten je ostal ribnik, in brezglasno tišino je prekinjeval le oddaljujoči se rahli šum vesla.
Začel sem si pripravljati svoje ležišče iz srpice, razgrnil plašč, pregledal puško, in v pričakovanju divjih rac sem se uglobil v misli.
Kako čudno! Bii sem si zelo dobro v svesti mojega položaja, bil sem prepričan, da ni mogla biti rusaljka nihče drugi nego mlinarjeva vnukinja, zagorelo in morda jako naivno dekle — in kljub temu so me omotile njene oči in njen smeh, kakor prijetni duh dehtečega nagelna iz dekliške roke. V vedno bolj naraščujoči temini mraka, plavajoča med vodnimi rožami, se mi je zdela kakor prikazen iz drugega sveta.
Brzo frfotanje perutnic me Je vzbudilo iz sanj. Zdrznil sem se. Jata divjih rac je letela mimo.  To mi Je
škodujejo, ker jemljejo še onim veselje do dela, ki so sicer »dobre volje«. Ta opazka naj velja posebno tistim, ki se imajo za svojo eksistenco v Trstu v veliki meri zahvaliti onim, ki so in ki še danes neutrudljivo delajo na narodno-političnem polju.
Apel g. dr. Vilfana na sobotnem sestanku: »naj se že enkrat iznebi-mo one stare tradicije, da puščamo le enemu, odnosno nekaterim delati, temveč poprimimo se dela vsi, kajti istega je danes toliko, da ga le z združenimi močmi uspešno izvršimo«! — naj bi bil vsestranskega odmeva. — Zato tudi mi kličemo: na krov vse, kar misli in čuti narodno! Bližamo se hudemu boju, zato naj se vsak naroden veščak pravočasno pripravi. Na delo tedaj, ker resni so dnovi!
Starš Avstrija na razpotju.
Inozemstvo se zelo intenzivno bavi z gospodarskim in političnim krahom stare Avstrije. Danes hočemo navesti samo mnenje znanega profesorja na politični šoli v Parizu, B'ondela, ki piše o tej zadevi v pariškem »Matinu«. Blondel pravi:
»Zmage balkanskih zaveznikov, ki so mogočno učinkovale na proces probujenja slovanskega sveta, bodo imele nedvomno za posledico, da se izvrše neizogibne izpremembe v ustavnem ustroju, ki temelji na nagodbi iz leta 1S67. Treba bo napraviti več prostora onim Slovanom, ki tvorijo polovico prebivalstva monarhije.
Bodoče zvečanje srbskega kraljestva bo na drugi strani učinkovalo z znatno privlačnostjo na gotovo Število prebivalstva Avstrije in Ogrske. Vladi na Dunaju in v Budimpešti si nedvomno z gotovim nemirom stavita vprašanje, kako se bodo megle v bodočnosti uresničiti njihove nade, da obdrže večji del balkanskega polotoka v gospodarski odvisnosti.
Avstrija je bila mnenja, da se le treba ravnati po nasvetu, ki ga je svojčas dal baron Bulov/ Nemčiji: Če že ne moremo koga prisiliti, da bi nas imel rad, tedaj je treba vsaj na to delovati, da bi se nas bal.«
Avstrija je »izvršila varnostne odredbe?. Te odredbe na so imele za njo usodepolne posledice. Neposredno so povzročile v znatni meri omejitev dela. Morali so poklicati pod orožje take množine uradnikov in delavcev, da je bilo tako v industriji, kakor tudi trgovini normalno življenje do gotove mere paralizirano.
Vse panoge industrije so bile oškodovane. Znatno število tovarn je moralo ustaviti delo: tekstilna industrija je mnogo trpela. Skoro popolnoma ustavljena je bila stavbna obrt. Izgube, ki jih je industrija v štirih mesecih utrpeia, so ogromne.
Georges Blondel navaja nadalje že znane številke škod na polju trgovine z balkanskimi državami, izračunava, koliko je veljalo petmesečno oboroževanje, omenja paniko na finančnem trgu, na zvišanje obrestne mere, ki znaša pri nekaterih bankah v eskontu celo 12 odstotkov, omenja nadalje veliko število konkurzov trgovskih in industriskih podjetij. Končno se peča še z avstrijskim poroču-nom, ki bo znašal za leto 191.^. nič manj nego 3.137,200.000 kron in ki že zdaj zahteva 130 milijonov novega kredita. Da bi v kratkem prišlo do ravnotežja v proračunu, pač ni upati, ker bodo številni davčni viri vsled splošne krize precej oslabeli.
podelilo mojo hladnokrvnost nazaj, prijel sem trdneje za puško in napel petelina. Nad ribnikovo gladino je vela večerna sapica, v rogozini so čopotale potapljavke in kričale tuka-lice, in lahno so valovale visoke trave.
Zopet je letelo nekaj divjih rac skozi temino. Brž sem ustrelil par-krat. Zamolklo se je razlegalo nad razlito vodo daleč tja v hoime, nenadoma se je izločilo iz jate par rac in padlo težko na valujočo gladino ribnika.
V naraščajoči temi se jih ni dalo več razločiti, le frfotanje peroti sem mogel slišati. Zopet je postalo tiho nad vodo, tudi zefir je šel k počitku, le še par črnih ptic je letelo mimo, in njihov kav! kav! se je glasil nad menoj. Iz daljave je prodiral negotovi, dolgočasni krik sive čaplje skozi molk noči. Visoko gori so migljale zvezde in se zrcalile na dnu ribnika. Se eno uro, in vzšla je luna. Zavil sem se v svoj plašč, in moje misli so se zopet vrnile k sivim očem. V tišini noči, ki je postajala vedno globja in globja, se je čulo daljno šumenje mlina, revskajoče lajanje splašene-ga psa se je razlegalo, in na obzorju, na nekem holmu, je migljal živahen kres skozi nočno temino.
Zopet mi je prišel na misel vitki stas, smeh, bela vrtnica, ki se je tako izborno strinjala z zelenkastim bleskom oči, in vse to me je dražilo. Se-
»Gospodarska in finančna situacija
Avstrije je zelo nezadovoljiva« — pravi Blondel koncem svojega raz-motrivanja. — »Ja to resen povod k žalosti sa starega cesarja, katerega življenje je bilo tako polno izkušenj in kateremu bi prav odkrito želeli za. dovoljnejši in lepši konec vladanja«,
SeneralnastavtavBelgiji.--Hitajska in Mongolija.
Narodni svet socijalnodemokra-tične stranke za splošno in enako volilno pravico v Belgiji je sklenil predlagati glavni strankini skupščini, ki se vrši o Veliki noči v Bruslju, naj za 14. april zopet razglasi generalno stavko, ker vlada noče izvršiti revizije ustave. — Predsednik kitajske republike je brzojavil mongolski vladi, da je vedno popolnoma napačno razumevala dobre namene Kitajske in da je vsak sporazum torej nemogoč. Predsednik kitajske vlade je sklenil, da prekine vse dopisovanje z mongolsko vlado. Iz Kvan-Čeug-Tsuja so že odkorakale prve čete ekspedicijske armade. Dozdaj je odšlo 3500 mož 20. divizije.
Vojna no Solkanu.
Turška   poročila o položaju na bojiščih.
V Carigradu je vlada razglasila sledeča poročila o splošnem položaju na raznih bojiščih:
Pred Odrinoin se razen lahke artilerijske bitke ni zgodilo nič posebno važnega. Neki zrakoplov, ki je plaval nad Bulairom, so naše čete obstreljevale. Zrakoplov je moral zbežati. Na ta način so bile preprečene bolgarske nakane. Pri Čataldži so začele naše sprednje straže pri Kastari močno obstreljevati sovražne pozicije v Akalanu. Naši so sovražnika z velikimi izgubami zapodili. En del bolgarskih čet se je moral skriti za okope, drug del se je umaknil proti Kabakši. Neki naš oddelek, ki je prodiral proti Kalfakeju, je napadel sovražnika, ki se je bil postavil vzhodno od tega mesta, in mu prizadejal mnogo izgub. Posrečilo se nam je sovražnika pregnati tudi iz Kalfa-keja, nakar so naši zasedli mesto.
Ta turška vojna poročila so prava slika položaja na raznih bojiščih, dasiravno je treba ceniti bolgarske in »sovražne« oddelke vedno le na par mož. Na vseh bojiščih vlada mir, samo pred Odrinom je opažati nekoliko živahnejše gibanje.
* * *
Križarka »Hamidie«.
O turški križarki »Hamidie«, ki se kakor strašilo pojavlja danes tu in jutri tam, in ki je do sedaj Turkom že mnogo pomagala, poroča »Corriere della Sera« iz Belgrada še sledeče:
Srbsko vrhovno poveljništvo pred Skadrom poroča, da je bilo pri bombardiranju Sv. Ivana Meduan-skega ubitih in ranjenih skupaj 119 oseb. Poveljništvo poroča nadalje, da so srbski vojaki na nekem grškem transportnem parniku med bombardiranjem začeli streljati na »Ha-rmdie« iz gorskih topov. Če je imela ta akcija kak uspeh ali ne, poročilo ne pove.
O zasledovanju križarke »Ha-midie« s strani grškega vojnega bro-dovja poroča list »Italia« iz Krfa: Grška vlada je odredila, da naj poča-
daj se rni ni zdelo več navadno, zagorelo dekle, marveč sleherni njenih pogledov in vsaka njena kretnja sta imela nekaj posebnega v sebi. Koli-korkrat sem tudi prišel v mlin, deklice nisem še nikdar videl. Pač pa sem čul od male porednice starega mlinarja, toda moje oči jo niso ugledale še nikdar.
In vendar: tu sem se spomnil nekega trenutka, kateremu preje nisem pripisoval nobene važnosti. Nekoč sem opazil par nemirnih oči, ki so lukale za menoj skozi okence v mali stanici pod streho, ki je bilo polno fantovskih cvetlic. Gotovo so bile njene smejajoče oči — iskrile so se obenem polne luči in življenja. Sedaj, v temni noči, me je žgal poljub na ustnicah, in pričakoval sem — pričakoval sem nekaj, za kar ne bi mogel dati dobrega odgovora.
Polagoma sem zadremal in sanjal od sivih oči. Moral sem spati precej časa, kajti srebrna mesečina je plavala pri mojem prebujenju nad ribnikom. Globoka tišina je vladala kroginkrog, klopotanje mlina je že davno potihnilo, le šumenje vode je bobnelo kakor v sanjah k meni sem na to stran. Semintja se je kolobari-la voda, in jate divjih rac so se pre-lestno kopale v valčkih.
Brž sem segel po puško, pomeril in hotel sprožiti — toda nenadoma sem se ustavil, rahla komaj slišna melodija se je tresla nad ribni-
kajo štiri topničarke, in sicer »Ache-leos«, »Peneos«, »Alpheos« in »Eu-rotas« na jugu In še nekaj torpednih rušilcev in nato skupaj začno zasledovanje turške križarke »Hamidie«, Rauf beg, ki je najbrže uvidel, da križarka »Hamidie« ne more delj ostati v albanskih vodah, je hotel napasti grške topničarke pri rtu Rodoni. Tam so jo zagledali s topničarke »Achele-os«. Ostale grške topničarke so plule druga za drugo. »Acheleos« je bila zadeta od velike krogle ter je bila močno poškodovana tudi na krmilu, vendar ni bil na topničarki noben vojak ubit. Ker se je znočilo in je »Hamidie« plula zelo hitro, je kmalu izginila. »Acheleos« se je zatekla v pristanšče v Draču.
Velike zmešnjave v Carigradu.
V krogih tuje diplomacije v Carigradu zasledujejo z veliko skrbjo razvoj notranjega položaja Turčije, ki vedno bolj kaže sliko totalne zmešnjave. Vsak trenotek je pričakovati novih prevratov. Aretacije častnikov in vojakov se nadaljujejo. Puč, ki so ga nameravali častniki lige zadnji četrtek proti velikemu vezirju Mahmud Šefket paši, se je samo slučajno ponesrečil. Vlada je postavila na črti pri San Stefano majhno vojsko zanesljivih čet pod vodstvom komiteja Enver bega. Tudi v komiteju samem se diference vedno večajo in nc velja za izključeno, da bo velikega vezirja strmoglavila njegova lastna stranka.
Sobotni turški ministrski svet je bil zelo buren. Radikalno krilo mla-doturkov, ki je vodi notranji minister, se je izreklo za nadaljevanje vojne, med tem ko vztraja Mahmud šefket paša na svoji zahtevi, da se začno mirovna pogajanja.
Albanski častniki trumoma zapuščajo turško vojsko. Turško vrhovno poveljništvo pa jih tudi naravnost meče iz vojske. Nekega albanskega generalštabnega majorja so odslovili, češ, da je on kriv slabe aprovizacije turške vojske. Druge Albance dolže, da so krivi izdajstva. Splošno namerava spoditi turška vlada vse Albance iz turške državne službe.
Albansko vprašanje.
»Reichspost« je prinesla vest, da je prišlo glede Skadra do principi-jalnega sporazuma med dunajskim in petrogradskim kabinetom. Oficijozni krogi pa to vest sedaj dementirajo in zopet in zopet naglašajo, da mora biti Skader albanski, kakršna naj bi bila tudi njega usoda. Da do resničnega sporazuma glede Skadra ni prišlo, kaže tudi dejstvo, da je iziavil Sazonov v nekem razgovoru, da Rusija sicer ne bo prelomila svoje besede, da pa je treba upoštevati končna dejstva.
Belgradski politični krogi zatrjujejo, da sta se Srbija in Grška zedi-nili, da zasedeta Albanijo, da na ta način preprečita eventualno vmešavanje Avstrije in Italije.
Izpred Cdrna.i
(Dopis srbskega častnika.) II.
Trdnjavska vojna je težka, težja kakor poljska vojna.
V poljski vojni se prodira naprej, menja mesto, situacija, vse je vsak dan novo.
kom. Bila je priprosta pesem, eno-zvočnega glasu, toda daljava, in čar ribnika v srebrni mesečini so ji dajale posebno bajilo. Na misel mi je prišla rusaljka. Povesil sem puško in poslušal: Enostavna, mila melodija — že davno je prenehala, ko sem še vedno prisluškoval naporno v daljavo; toda le še daljno, slabo šumenje vode se je glasilo sem od mlina.
Čas je potekal, in vedno sem še čakal poslušaje. Slednjič sem mogel razločiti natančno mehko pluskanje vesla. Oziral sem se na vse strani, ne da bi vedel, odkod prihaja. Naknadno se je prizibal iz temine trstja lahki čolnič z deklico, ki je stale, pred menoj nepremično, oblita z žarki meseca, srebrno vrtnico v laseh. Ne mogel bi povedati, kaj se je godi-lo v meni, kajti naval čustev se ne da izraziti z besedami, tudi sem bil tedaj mlad, in od tedaj je preteklo že dobrega pol stoletja; spominjam se le, da sem strmel debelih oči, kakor blaznik, v prikazen — res bila je rib-nikova rusaljka!
Sedaj se je premikala, obrnila čoln, porinila veslo v valove, in pre-lestno so se zaiskrile v srebrni mesečini razkropljene kapljice. V blazni naglici, velike svetle oči, kakor dvoje igrajočih zvezd name uprte, mi je prišla nasproti. Dospevši v mojo bližino, je pustila Čoln ncinirno gugati, malo obrnila, zdrčala ur i mimo otoka in se  smejala ■— srebrnozvok
V trdnjavski vojni se stoji na mestu, dan na dan ždi vojak v okopih in v zemljanicah. Dan in noč se nahajajo vojaki na predstraži pod učinkom topovskih krogel vseh vrst. Velike krogle imajo silen moralen vpliv, ker je njih učinek strašen-. Kadar udari težka granata v zemljo, napravi v njej odprtino, veliko kakor soba, in dvigne v zrak za cel voz prsti. Pred tako granato ni zavetišča. Poleg tega sj stoje predstraže Čisto blizu, naše so naprimer oddaljene od turških samo 200 metrov. In tu se neprestano vrste spopadi. Vpoštevati je tudi treba, da so hribi, ki nas obkro-žujejo,goli, da torej nimamo razen okopov nobenih zavetišč, da so tu noči temne in meglene, da so ti hribi v tem času bojišče, kjer se tepo vetrovi s Črnega in Egejskega morja, da piše neprestano hladen in besen sever dan in noč že ves teden in da smo -bas zadnje dni imeli strašno burjo, kakršne Še ne pomnimo, ki je nas hotela udušiti v naših okopih.
Če se vse to uvažuje. potem se mora človek čuditi in diviti našemu vojaku in našemu častniku, zakaj vse to prenašata tako vojak, kakor oficir, veselo in z uspehom.
Sredi blata najde vojak pot, sredi viharja strelja on na sovražne okope, sredi megle, goste kakor testo, sredi noči, temne kakor pekel, dospe on na mesto, kamor je bil odposlan.
Tri dni že traja snežni metež.
Tam, kjer so bil okopi, so sedaj gore snega. Tri dni in noči bijemo obupno borbo z viharjem! in snegom. Odkopavamo zametene ljudi, skrbimo, da sneg ne zamete rove, in bijemo obupen boj z divjim elementom.
A kadar snežni metež poneha, se trudita vojak in oficir, da se za dva dni očistita str: snega blata, ki ga je nevreme tekom treh dni nagomililo na človeka.
Posreči se tudi to, toda jedva je stvar končana, pričenja se snežni metež znova. Ponavlja se ista borba.
Danes je dan, ko smo že vdrugič premagali tak snežni metež Naši okopi so čisti od snega, a boriti se je z vodo, ki izvira iz vsake kepice prsti, ker došlo je solnce in sneg se je jel topiti...
Govori se zopet o miru. Tudi k nam dohajajo vesti o pogajanjih.
Nam je vseeno. Nam vojakom bo še celo žal, ako nam bo treba od tu oditi v času, ko ie Odrin pred padcem.
Odrin obstreljujemo z vso silo z vseh strani, hrane v trdnjavi zmanjkuje, vojaki prebegavajo neprestano k nam. Te dni sem ob zori na predstraži prijel 11 turških vojakov, ki so zapustili trdnjavo ter pobegnili k nam. Bili so sam Turki, nobeden izmed njih ni znal drugega jezika kakor turškega. Ko smo jim dali kruha, vsakemu po en naš velik vojaški hleb, so kakor gladni volkovi planili na jed in v trenotku vse pojedli. Dali smo jim tudi soli. Ob soli so se malo-dane med sabo stepli.
Oblegovalni obroč okrog Odrina postaja vedno ožji.
Naše granate padajo na turške baterije, na fore in v mesto.
Čakamo vsak trenotek, da dobimo povelje, naj krenemo naprej. In mi verujemo v svoj uspeh.
Res, mnogo bo žrtev, toda zmaga bo naša! Brez velikih žrtev, ni velikih zmag, to je treba uvaževati.
Ako se pred glavnim naskokom sklene mir, bo nam žal, ker se bo morda napačno mislilo, da Odrina nismo mogli zavzeti.
'       '------------- -----: v -w<
smeh, ki ga nisem mogel pozabiti tudi do danes. Zdela se mi je kot vila, z igrajočimi, od noči temnih obrvi osenčenimi očmi.
Tu se je zravnala visoko in mi nekaj vrgla. Potem se je zopet usedla, prijela za veslo, rezala krepko valove, lahko je drčal čoln v daljo in izginil. Le še tiho šumenje vesla sem mogel slišati, toda kmalu je potihnilo vse, in globoka tišina se je razgrinjala zopet nad ribnikovo gladino, pozlačeno z mesečino.
Poleg sebe sem našel šopek ir nagelnov rdečih in zelenega rožen-kravta — cvetic, ki pomenjajo lju-. bežen.
V svetlikajoči se zarji se je prikazal stari, da me odpelje z otoka.
Ko sem stopal čez dvorišče, sem se ozrl na stanico pod mlinovim podstrešjem in zapazil za oknom, polnim cvetočih nagelnov, rožmarina in roženkravta dvoje za menoj gledajočih sivih oči.
Par dni po tem me je poslal grof na Štajersko na neko svojo graščino, često bi se bil še rad povrnil k Ze-lengarjevemu mlinu, toda bil sem predaleč, predaleč stran. Pozneje, ko sem imel več časa, so me zanimale druge — ljubezni. Mnogo let je že preteklo tega, in še vedno hranim mali šopek iz suhih nagelnov in roženkravta, jn vedno se še spomnim kedaj na rusaljko.
Štajersko.
Iz Celja. Naš mestni svet je imel v petek javno sejo, v kateri se je med drugim razpravljalo o vlogi krajnega šolskega sveta za Celjsko okolico glede šolske stavbe na stav-bišču, ki ga je okoliška občina v ta camen že pred mnogimi leti kupila na Karolinški cesti v Celju. Mesto je bolj iz hudobije in nagajivosti kakor iz faktične potrebe projektiralo čez to stavbišče cesto proti bolnišnici, da bi novo slovensko šolo v Celju onemogočilo. Sedai pa je izjavil v okoliškem občinskem zastopu dr. AmbrožiČ, da bo mesto prej kot ne odstopilo od ceste na tem stavbišču in da bi se mogla potem tu zidati nameravana okoliška dekliška šola. ne pa v Gaberju. Občinski zastop Celjske okolice je na to priporočal kraj-nemu Šolskemu svetu, naj bi vendar v smislu Ambrožičevega predloga povprašal pri mestu, kako stališče bi zavzelo napram šolski stavbi na omenjenem prostoru. Mestni svet pa je v petek soglasno izjavil, da od dotične ceste ne odstopi in je torej stavba nove slovenske šole za okolico v mestu onemogočena. Sedaj se bo prej ko prej začelo s stavbo v Gaberju. — V isti seji je dal mestni svet domovinsko pravico nekemu Kve-dru, odobril novi sejmski tržni red za mesto Celje, ki se odlikuje po izvanredno visokih tarifih, izrekel, da Ana Prelog ne dobi koncesije za kavotoč v Studenčni ulici in se pre-cej dolgo posvetoval o tem, ali ostane tedenski svinjski sejni pred rotov-žem ali ne. Večina se je izrekla za dr. Zan^eriev predlog, da ostanejo svinje pred magistratom. Okoliški občini se piše, da se ji dovoli even-iualni prevod elektrike čez mesto. Če bi kdaj ustanovila lastno elektrarno; zato pa sme mestna občina porabljati okoliške občinske ceste za napeljavo elektrike. Jestvinarcama Dirnber-krcr in Zamparutti se navzlic toplemu županovemu zagovoru ne dovoli razširjenje gostilniške koncesije. Resile so se še nekatere zadeve glede mestne elektrarne in razsvetljave ulic.
Iz Celja. Pri davčnih referatih na Spodnjem štajerskem se sedaj na novo sestavlja evidenčni kataster za zemljiški davek. Kakor se nam cd raznih tirani poroča, opravljajo to delo uradniki, ki niso slovenščine zmožni ali ne dovolj izobraženi, da bi ga v redu opravili. Zlasti se pačijo imena naših katastrolnih občin; ne le. da ne veljajo za nje samo lepa, stara slovenska imena, temveč vpisujejo se na prvo mesto grde tujke m potem zverižena in po nemških i : ali spačena prvotna imena. Ono-zarjamo na to zadevo kompetentne kro.^c.
Iz Celja. Pogreb gospe Terezije dr. Sernečeve se je vršil v soboto popoldne na okoliško pokopališče. 1 'dciežilo se ga je slovensko meščanstvo v izvanredno velikem številu, opazili pa srno tudi mnogo dam in gospodov iz bližnje in daljne okolice, ki so spremili blago gospo dr. Ser-: .evo na zadnji poti. Sprevod je vodi! opat Ogradi. Pevci Celjskega pevskega društva so zapeli doma in na pokopališču po eno žalostinko. Kr^so je krasilo r.ebroj krasnih ven-■:ev od sorodnikov, prijateljev in znancev, pa tudi od celjskih slovenskih društev in zavodov.
Iz Celja. Po javnem shodu zaradi razmer v celjskem okrajnem za-.^topu je imelo politično društvo »Naprej* v nedeljo svoj občni zbor v go-: i i ni Narodni dom. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Založnik, jc razvidno, da je društvo živahno nastopalo ob raznih volitvah v Celju in okolici ter skrbelo tudi s shodi in 'učnimi predavanji za politično izobraževanje občinstva. Iz blagajniškega poročila g. dr. Janka Ser-n e c a posnemamo, da je društvene imovine 53 K, ki je plodonosno naložena; dohodkov je bilo lani 123 K, stroškov 70 K. Društveni predsednik g. dr. K u k o v e c je opravil sam ali skupno z narodnim svetom veliko podrobnega dela, za kar mu gre posebna zahvala. V odbor so izvoljeni zopet gg. dr. V. Kukovec (prednik), dr. A. B o ž i č , dr. K. L a z-n i k , dr. Janko Sernec, Založnik, Lešničar, Omladič, P u š n ik in V o g 1 a r.
Z Brega pri Celju nam pišejo; Pred nekaj leti se je tu ustanovilo bralno društvo, katero je nekaj časa i rav živahno delovalo. Nabavilo si ie s pomočjo različnih podpor lepo , ilo knjig, ki so se prav pridno iz-posojevale. Tudi lasten oder si je društvo nabavilo in priredilo na njem nekaj prav uspešnih gledaliških predstav. Nekaj Časa sem pa društvo spi in ne skliče se niti občni zbor, da bi bila mogoča kaka sprememba ali oživljenje. Ce so že razmere take. da breško bralno društvo
ne more več živeti, pa se naj razpusti; ali občni zboi se mora sklicati, da bodemo člani vedeli, kaj je z društvenim premoženjem. Sedaj o tem nismo prav nič podučeni.
Iz Žalca. V občini Veliki Pireši-ci se vršijo v kratkem občinske volitve. Duhovniki že nadlegujejo vso okolico in agitirajo za svojo stranjo. Treba pa se bo tudi z naše strani volitev udeležiti.
Še ena veleizdajalska afera. Barvarski mojster Matej Oblak v Starem trgu pri Slovenjgradcu je zaklical nekoč pri dobri volji in v navdušenju nad zmagami naših slovanskih bratov na Balkanu »2ivio Srbija!« Neki vsenemški patrijot ga je takoj tekel ovadit in sodišče je obsodilo Oblaka zaradi tega veleizdajal-skega klica na 8 dni zapora. Komentar bi pisali samo za državnega pravdnika.
Skioptične slike naših obmejnih krajev. V nemških listih beremo, da je dala »Sudmark« izdelati celo serijo slik s štajerske in koroške jezikovne meje; s temi slikami se prirejajo jako uspešna agitacijska predavanja. Ali bi ne bilo primerno, da bi sledila C. M. D. temu vzgledu in bi dala napraviti slike svojih zavodov in potem pa tudi naših obmejnih in ogroženih krajev za skioptikon? Potovalnim učkeljem bi to bilo izvrstno sredstvo za oživljanje govorov in pridobivanje novih cirilmetodarjev, občinstvo pa bi se seznanilo na ta način z marsikaterim lepim koščkom naše domovine. Ni dvoma, da bi bila taka predavanja močno obiskana in bi služila podružnicam kot nov vir dohodkov.
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. nam poročajo; V četrtek dopoldne je izbruhnil iz doslej neznanega vzroka ogenj v gospodarskem poslopju Jakoba Batimana, trgovca in krčmar-ja v Selcih. Dasiravno so sosedje junaško pomagali gasiti, niso mogli vsled hudega vetra veliko opraviti in še skoraj popolnoma novo gospodarsko poslopje je zgorelo do tal. Tudi hiša je začela že večkrat goreti, a so tam ogenj vendar vsakokrat pogasili. Pač pa se je vnela hiša : sesinice Zvajger z gospodarskim poslopjem vred. Mnogo ljudi *e dobilo pri požaru opekline, najhujše po-sestnica zvajger, katere stanje je precej nevarno in jo vse pomiluje.
Od Sv. Ruperta v Slov. gor. Po zimi se je naselil pri Sv. Lenartu neki potujoč eirkus, ki mu je načelo-vala krepka ženska; imeli smo večkrat priliko občudovati njeno moč. Ali slava te amazonke Amande kar zatemni pred silo. ki jo ima v svojih krepkih mišicah naš g. župnik Pajt-ler! Samo takole »za špas<- jc prisolil svoji oveici Mariji Grabušnik zaušnico, ki je bila tako čvrsta, da je priletela naravnost v odvetniško pisarno njegovega prijatelja pri Sv. Lenartu. K temu činu je atleta Ivana gotovo tudi vzpodbudil lep uspeh hrabrega njegovega pomočnika Mihe, ki si je nekaj dni poprej izbral moža Marije Grabušnik za predmet svojega delovanja.   Le tako naprej!
Iz Maribora. Krčevinski nem-škutarji so prav posebno brihtne glavice. Dr. Milan Oorišek, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor., c- je obrnil v neki zadevi na krčevinski občinski urad. Ker Še do danes ni nobenega pravnega določila, po l.atc-rem bi se moralo občevati z občinskimi uradi po veliki večini slovenskih občin v nemškem jeziku, posebno še. Če se hoče občini storiti kaka dobrota, je pisal dr. Oorišek slovensko pismo. Dobil pa ga je vrnjenega z opazko, da sta na krčeviuskem občinskem uradu slovenski jezik in slovensko pismo nepoznana. Opazka jc bila pisana ortografično in stilistično v tako slabi nemščini, da jo je gotovo pisal kak možakar, ki je preje govoril slovenski ko svoj blaženi »kuheltajč«. Najlepše pa je to, da je bila v dopisu neka za občino jako ugodna ponudba; drugič se je neumnim Mihelnorn v Krčevini ne bo stavilo in naj raje trpijo vsled svoje zagrizenosti škodo!
Od Malenedelje pri Ljutomeru. (Podučno predavanje.) Podružnica c. kr. štajerske kmetijske družbe priredi podučno predavanje in sicer na belo nedeljo po rani maši v šoli. Govori okrajni živinozdravnik g. Pirnat iz Slovenjgradca.
Drobne novice. I z C e 1 j a. Na Velikonočni ponedeljek dne 24. marca bodo vse brivnice zaprte. — I z Slovenske Bistrice. V četrtek dne 13. marca so se splašili konji enega eskadronskega voda in drveli v nek, s senom obiožen voz. Pri tem pa je padel dragonec Kumer s konja in si potrl obe nogi. — I z P t u-ja. V sredo popoldne je brcnil konj 231etnega kmečkega fanta Ciglarja, ki je hodil isti dan na nabor, tako hudo v glavo, da se je takoj onesvestil in v bolnišnici za nekaj ur umrl. — Iz Ljutomera. Pri volitvah v bolniško blagajno obrtnikov so bili
izvoljeni slovenski kandidatje. — Iz Maribora poročajo, da so tatovi vlomili v vilo gospe Nasko v Košaku in odnesli različnega blaga v vrednosti 270 K. — I z L i b o j p r i 2 a 1-c u. Te dni se je vnel blizu Gajšeko-vega vinograda vsled neprevidnosti nekega 161etnega delavca Korenta gozd; požar so z velikim trudom pogasili. Pri tem so našli staro Marijo Gajšek Čisto ogorelo v nekem grmovju. Kako je starka zašla v ogenj in se ponesrečila, se ne ve.
HoPOšliO.
V živo je zadel Nemce češki geometer Kvarda iz Velikovca. Povodom revizije zemljiškoknjižne mape v Železni kaplji je namreč na željo posestnikov popravil v mapi, ki so jo svoječasno napravili zagrizeni neinškutarski in nemški geometri, ki so hoteli vse ponemčiti, popačena in spakedrana slovenska hišna imena in imena gospodarjev. Nemci se strašno jeze in pravijo, da bi smel Kvarda popraviti eventualno samo meje, Nemce pa naj bi pustil, če so že 100 let pačili slovenska imena, še sedaj pri miru. Prav pobožna in naivna želja. Slovenci zahtevajte svoje pravice in podpirajte take ljudi, ki se ne strašijo, da vam pripomorejo do njih.
Roparski napad v Rožni dolini. Neki nemški zlikovce je napadel blizo Bistrice v Rožni dolini na poti domov deklo Terezijo Košatovo. Ker mu ni hotela takoj izročiti denarja, jo je vrgel na tla in ji iztrgal iz žepa ruto v kateri je imela Košatova 19 kron 20 vin. denarja. Storilcu so baje že na sledi.
Tat v uniform!. Na kolodvoru v Beljaku je zalotil nočni stražnik nekega neznanca, oblečenega v železniško uniformo, ravno ko je polnil na nekem vozu žakelj s premogom. Izročil ga je policiji, ki je dognala, da je tat zidarski pomočnik J. Binter, ki si ie izposodil železniško uniformo, da bi lažje izvršil tatvino.
Primorsko.
Ponarejalci denarja Gorica-Trst. Kakor smo že poročali so aretirali v Gorici Othela Colombanija in Mih. Donaggia zaradi ponarejanja in razpečevanja avstrijskih in laških bankovcev. Pri preiskavi sta izpovedala aretiranca, da sta prišla v Gorico iz Trsta. O tem je bila obveščena brzojavno tržaška policija* ki je uvedla takoj hišno preiskavo v bivšem stanovanju aretirancev. Preiskava je imela nepričakovan uspeh. Tržaška policija je prišla na sled več tovarišem aretirancev in je aretirala že včeraj 5 oseb, več sokrivcev pa je pravočasno pobegnilo. Imena aretirancev policija še ni objavila, ker čaka poročil iz Italije, kjer je imela ta obsežna družba glavno delavnico.
Prve šparglre so prinesli v soboto na trg v Gorici iz vrta posestnika de Bassa. Šparglji so izredno lepi.
Stavka v Stabiliinento Tecnico v Trstu zna imeti, kakor vse kaže še prav resne posledice. Poročali smo, da je vodstvo odklonilo pogajanje in posredovanje, izročilo knjižice izpr-tih delavcev magistratu in odposlala zahteve delavcev dunajskemu društvu delodajalcev, pri katerem društvu je več akcijonarjev podjetja. Dunajski akcijonarji so proti temu, da bi se ustreglo delavcem. Ta vest je vzbudila ne samo med stavkujo-čimi delavci velikansko vznemirjenje, marveč tudi med delavci drugih podobnih podjetij in med pristaniškimi delavci. Danes se vrši veliko delavsko zborovanje, katerega se udeleže delavci ladjedelnic pri Sv. Marku in pri Sv. Roku, Llovdovega arsenala in več kategorij pristaniških delavcev. Zborovanja delavcev pa se vrše tudi v Tržiču, v Gorici in v Pulju. Delavci so edini. Na Velikonočno nedeljo se bo izvolil komite vseh organiziranih delavcev, ki bo vodil nadaljno postopanje napram tiranskim delodajalcem. Stvar postaja resna in bati se je, da bo kaznovana brezbrižnost in preziranje delavstva od strani delodajalcev z občutnimi posledicami. Občinstvo simpatizira splošno z delavstvom.
Samomor trgovskega potnika. Včeraj popoldne se je ustrelil v parku Piazza Grande v Trstu 201etni trgovski potnik R. Budavs. Kroglja mu je predrla srce, našli so ga mrtvega, vzrok samomora ni znan.
Novo parobrodno zvezo Trst-Kanada je uvedla Austro - Američana v soboto. Popoldne ob 3. je odplul prvi parnik »Argentina«. Par-nik je imel samo še 150 praznih mest, katere pa zasedejo popotniki, ki čakajo na parnik v Patrasu.
Umrl je zdravnik bolniške blagajne vojne mornarice v Pulju dr. Fran Le 11 is. Bi! Je star komaj 43 let, zadela ga je srčna kap. Mož je bil
poštenjak in vrl narodnjak, s katerim so puljski Slovani veliko izgubili. N. v m. p.!
Samomor mornariškega podčastnika. V Pulju se je zabodel z bajonetom na krovu bojne ladje »Nadvojvoda Franc Ferdinand« mornariški podčastnik Ivan Gonga. Prebodel si je srce in je obležal na mestu mrtev. Vrok samomora še ni znan.
Puljska občinska afera zopet pred sodiščem. Dne 3. aprila se vrši pred okrožnim sodiščem v Rovinju glavna obravnava proti Ludoviku Sellesu zaradi znanih goljufij in sleparij na puljskem magistratu.
Ponesrečen parnik. Laški parnik »Olga« je nasedel vsled goste megle pri Brionskih otokih na pečinah. Rešila sta ga tržaška parnika »Belrorie« in »Titan«. Parnik »Olga« je dobil precejšne poškodbe.
III. redni občni zbor društva inženirjev v Ljubljani.
(Konec.)
Blagajnik inž. S t e r g a r je podal blagajniŠKo poročilo, iz katerega je razvidno, da je imelo di uštvo 2299 kron 76 vin. dohodkov in 2440 K 85 vin. stroškov. Društveno premoženje znaša 803 K. Tudi to poročilo in pa proračun sta se odobrila. Stavbni svetnik inž. S b r i z a j je kot preglednik predlagal odboru absolutorij in zahvalo.
Po pravilih so morali izstopiti iz odbora; predsednik inž. KI in ar in odborniki; inž. Orel, inž. S t e r -g a r in inž. S k a b e r n e, ki pa so bili vsi zopet izvoljeni. Za preglednika sta bila izvoljena inž. S a n t r u • ček in inž. Remec, v društveni sod pa inženirji: E n d 1 i c h e r, H i 1-b e r t, Pavlin, S b r i z a j in Zaje.
Sprejeta sta bila nato odborova predloga, da se opusti društvena soba in da se odpošiljajo na vsak občni zbor društva hrvaških inženirjev in arhitektov po trije delegati.
Nato je tajnik inž. Skabernc v imenu odbora stavil in utemeljeval jako važen predlog glede tehniške terminologije. Ta zadeva je važna tudi za širšo javnost, vsled česar podajamo sledeče iz tainikovega poročila in utemeljevanja:
Ena glavnih nalog našega društva je ustvaritev tehniške znanstvene terminologije. Za naše razmere v trenotku tehniški slovan nima pomena, ker nedostaje vse polno izrazov, pač pa je neobhodno potrebno, da oskrbimo hitro besede, ki jih najbolj, in sicer sleherni dan rabi uradnik ali obrtnik. »Matica Slovenska« se že več let ukvarja s sestavo tehniškega slovarja, pa delo ne napreduje tako, da bi v doglednom času moglo priti do izdaje slovarja. Manjka vse polno besedi, ki se jih mora direktno sestaviti in to je v stanu izvršiti le strokovnjak, ki živi v praktičnem delu. Na drugem izrednem občnem zboru leta 1911. sem si dovolil opisati način, ki bi bil po mojem mnenju edini na mestu, če hočemo delo na terminološkem polju speljati na sistematično pot, t. j. način, ki nam ne bi ustvaril samo bogat materijal za slovar, temveč omogočil tudi, da pomagamo sebi v najnujnejših slučajih. — Obrnili smo se potem na -Matico Slovensko«, ki je to idejo toplo pozdravila in obljubila svojo pomoč v jezikoslovnem oziru.
Medtem smo bili v Zagrebu. Na svečanem občnem zboru je bil z velikim odobravanjem sprejet predlog inž. Setinskega, da naj izdamo skupen nemško - hrvaško - slovenski tehniški slovar. Na predlog inž. Turka se je nadalje sklenilo, da naj si osnuje »Hrv. društvo inžinira i arhitekta v Zagrebu« po našem vzgledu odsek za terminologijo, ki naj v dosego stavljenega cilja stopi z našim v najožji stik. Naš odsek za terminologijo se je teh misli takoj oprijel in obdelal od mene predloženi vzorec, ki obravnava vse izraze o oknu. Ta vzorec sem kot zastopnik našega društva na občnem zboru »Hrv. druživa inž i arh. v Zagrebu« dne 2. marca t. I. izročil hrv. odseku za terminologijo, v roke g. stavbnega nad-svetnika plem. Ferricha s sledečimi predlogi; 1. Nemško-hrvatsko- slovenski tehniški slovar se za sedaj še ne izda. 2. Pri nabiranju gradiva se postopa na način, ki sem ga že obrazložil s to spremembo, da si odseka za terminologijo svoje, v prej navedenem zmislu obdelane elaborate pri-občujeta v dopolnitev s hrvaškimi, oziroma slovenskimi izrazi. 3. Jezikoslovno odobrene elaborate naj prinaša društveno glasilo kot prilogo. 4. V kolikor mogoče hitro uveljav-Ijenje na ta način pridobljenih izrazov naj dajeta društvi zbirke na razpolago tudi obrtnikom, uradom, šolam in drugim interesentom. Iste predloge stavi tudi danes. Stvar je dobro premišljena in sloni na izkušnjah, ki si jih je gotovo že vsakdo pridobil; ki je delal na tem polju.
Predlog je bil sprejet, nasprotoval mu je edini inž. Š u k 1 j e, ki ni hotel nemško-hrvaško-slovenskega slovarja, temveč edinole hrvaško-slovenskega.
Predsednik društva hrv. inženirjev in arhitektov arh. G r a h o r je nato v toplih besedah čestital društvu, ki je v *ako kratkem času doseglo tako lepe uspehe. Povabil je društvo, naj se udeležb izleta v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo, ki ga pri-sredi meseca avgusta hrvatsko društvo. Za vabilo se je zahvalil predsednik inž. K 1 i n a r.
Med slučajnostmi se je zahvalil nadsvetnik inž. K1 i n a r odboru za vstrajno in plodovito delovanje. Inž. R e m e c je izrekel željo, naj bi hodili slovenski inženirji predavat v Zagreb, hrvaški pa v Ljubljano, da se tako medsebojno spoznajo in pouče o razmerah. Občni zbor se je strinjal s tem. Inž. Tur k je predlagal, naj sc v stalno delegacijo izvoli zopet nadzornik inž. Šega, ki je dozdaj tako uspešno in na svoje stroške zastopal društvo v tej delegaciji na Dunaju. Nadzornik inž. Šega se je zahvalil za izvolitev v stalno delegacijo na Dunaju in poročal v kratkih potezah o svojem zastopanju v tej korporaciji ter opozarjal na tozadevna poročila v »Viestih«. Stalna delegacija je močna organizacija skoro 15.000 akademično izobraženih inženierjev avstrijskih, in se bori za pravice in prospeh inženirskega stanu. Mi inženirji se borimo za socijalno enakopravnost in ugled. Pri tem boju pa pridemo vedno v nasprotje z onimi juristi, ki si vsled starodavnih razmer in zastarelih nazorov prilaščajo prednost nad drugimi stanovi. Pri tej priliki je opozoril na važno pribo-ritev društva v zadnjem času, ki izgleda sicer malenkostna, je pa velikega pomena za nadaljni razvoj. V razpravo o službeni pragmatiki v ob-skem svetu ljubljanskem je naše društvo z energijo poseglo, da pribori pri mestni občini enakopravnost inženirjev z juristi. Ni se tukaj šlo za kako osebo ali za kaki morebitni materijalni uspeh inženirjev, temveč da se uveljavi stari nazor, da gre juristu v našem splošnem življenju prvenstvo nad drugimi akademičnimi izobraženci. Doživeli pa smo, da se je našla v občinskem svetu večina, ki ni imela več zmisla za zastarelo prvenstvo stanu juristov, in je odločila za enakopravnost in enakoveljavnost inženirjev.
Pri našem boju za našo enakopravnost z juristi se ne gre za ponižanje jurističnega stamu nam v korist, temveč da se nam prizna v kor-poracijah, uradih in tedaj tudi v družbi isto socijalno stališče kot ga zavzemajo juristi.
Pri občini ljubljanski, kjer je me-rodajni občinski svet razumel tok časa, v katerem živimo, je led srečno prebit. Stalna delegacija na Dunaju se z uspehom bori za reorganizacijo tehnične službe pri državnih uradih v smeri, da se izenači socijalno stališče inženirja in jurista. Izjave, ki jih je podal na zadnjem zboru avstrijskih inženirjev minister za javna dela, nam pričajo, da se z delitvijo tehnične od politične službe ustvari državnim izženirjem položaj, ki bi odgovarjal zahtevam inženirskega stanu. Posamezna društva pa naj skušajo naslanjaje se na stalno delegacijo, to močno inžernirsko organizacijo, pridobiti avtonomne zastope, da gredo s spoznanjem sedanjega časa m vrednosti tehničnega dela in stvar-janja in dajo svojim inženirjem tisto socijalno stopnjo, ki jo že zavzemajo juristi. Mislim, da v tem oziru naše deželno zastopstvo ne bo zaostalo.
Če opozarjam na prizadevanje inženirjev po enakopravnosti z juristi, ne vodi me kaka sebičnost, ker služim podjetju, ki je spoznalo vrednost in pomen tehničnega dela tudi s tem, da nam je odprt celo V. činovni razred.
Tudi to poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje, nakar je predsednik zaključil občni zbor.
V soboto zvečer se je vršilo predavanje, o katerem bomo še poročali.
Sokolstvo.
Prva javna telovadba Slovencev na Dunaju.
Dne 6. marca so priredili slovenski napredni akademiki v veliki dvorani »Češkega doma« javno telovadbo združeno s plesnim venč-kom. Marsikdo, ki je dobil vabilo, tiskano v slovenskem in češkem jeziku, "je dvomil o resničnem uspehu prireditve. Udeležba je bila pa nepričakovano velika; dvorana je bila napolnjena in na galerijo ni pustil navzoči vladni komisar novo prihajajočih obiskovalcev, češ, da se boji, da bi se ne podrla, ker je tako že prenapolnjena. Akademiki sami najbrž ni* so pričakovali tolikega obiska, kes drugače ne bi bili zbirali že v naprej prispevke, da  pokrijejo eventuelni
deficit. Glavni njih namen je bil do-->eči moralni uspeh. To se Jim le tudi v polni meri posrečilo. Občinstvo Je obstojalo po veČini iz naprednega di-jaštva in Češkega sokolstva. Naše dunajske napredne inteligence ni bilo mnogo, pač pa so se odzvali vabilu naši državni poslanci dr. Rybaf, Ravnihar in Gregorin.
Javno telovadbo je otvorila četa 23. telovadcev, ki ie prikorakala v tristopih ob zvokih marzeljeze v dvorano.  Proste vaje so se izvajale precizno in  občinstvo  je izražalo svoje simpatije z animiranim ploskanjem. Te proste vaje, ki so določene za III. vsesokolski zlet v Ljubljani, so precej različne od prostih vaj, ki smo jih bili vajeni videti dosedaj na naših zletih. Nekaj   lahkotnega, rekel bi, južnega imajo na sebi.  V njih se ne izraža toliko možka sila, kakor izvežbanost in temperament. V nasprotju z moškimi prostimi vajami pa smo videli v ženskih prostih vajah izraženo v toliki meri žensko mehkobo in ženski značaj, kakor do sedaj ni bila pri nas navada. Vendar so vaje zelo težke in zahtevajo mnogo invežbanosti. Brhke sokoliće »Sokola Viden L« so jih izvajale pod vodstvom slovenskega  akademika br. Talerja naravnost vzorno tako, da smo slišali gledalce vzklikati. Češ, to je pravi balet. Po ženskih prostih vajah so nastopili telovadci na drogu, bradlji in konju.  Začetnikov nismo videli med njimi. Telovadili so povprečno precej težke in  lepe vaje, dasi se je videlo, da se telovadci niso mnogo pripravljali specijelno za javni nastop.  Tu in tam se nam je zdelo, da se je kaka vaja nadaljevala vsled premale   sigurnosti drugače, kakor je telovadec od začetka nameraval, kar pa ni kršilo efekta. Kot četrta točka je bila na sporedu telovadba vzorne vrste   na   drogu in bradlji. V vzorni vrsti sta telovadila tudi br. Fuks — le ta je vodil celo telovadbo — in Taler, sozmagovalca slovenskega sokolstva v Turinu. Videli so najrazličnejše   vrhunske vaje,, ker je telovadil vsak telovadec poljubne, čeprav samo po dve vaji na vsakem orodju. Zaključila se je telovadba s skupino na bradlji. Nastop vzorne vrste je pozdravljalo občinstvo z naravnost zrak pretresujočim ploskanjem. — Dijaštvo je doseglo z nastopom, kar je nameravalo. Pridobilo si je med gledalci mnogo novih prijateljev sokolske misli. Telovadbo samo ie ocenil eden najkom-petentnejših   dunajskih telovadnih veščakov, katerega ime pa smo primoran' žal zamolčati,   na približno sledeči način: Vaši dunajski visoko-šolci so lahko vzor našim nemškim huršem: kaj takega, kakor je nocojšnja telovadba, delalo bi vsaki organizaciji čast. dunajski nemški dijaki je niso zmožni prirediti. — Lepo priznanje za naše dijake,  ki študirajo v tujem, nemškem mestu!
Po javni telovadbi so otvorili ples siovenski telovadci z desetero češkimi telovadkami, katerim so podarili prireditelji v znak simpatije šopke rdečih nageljnov. Prostorna dvorana je bila skoro premajhna za veliko število plesalk in plesalcev, katerim je zaključila veselje pozna, a še vedno prehitra policijska ura.
Glasilo polmilijona dunajskih Čehov, Vidensky Dennik« je prinesel lepo poročilo o naši prireditvi v svojem kulturnem pregledu. Omenja, da je ta naša prireditev znak nove kulture, ki gleda na harmonično duševno in telesno vzgojo. Izraža nadalje upanje, da bo moralnemu uspehu enak tudi gmotni. To upanje se mu je tudi spolnilo, ker znaša čisti dobiček okoli sto kron, kar je za slovensko dijaško prireditev na Dunaju nekaj izrednega. — »Byl to krasny večer — slovanska vzajemnost, beze slov, ali činv projevena.« — Da, res je, da so sodelovali bratje Čehi v izdatni meri pri nastopu in da so šli našim dijakom pri celi prireditvi zelo požrtvovalno na roko. Več kakor polovica udeležencev je bila Čehov.
Prireditelji naj ne bodo zadovoljni v prihodnje s samo telovadbo Sokolsko misel, ki obsega več, kakor samo telesno vzgojo, naj razširjajo med našim dijaštvom, ker drugače bo prišla za našega študenta zopet doba nekdanjega cvičkarskega rodo-Ijubarstva. Smisel za smotreno organizirano delo je prvi pogoj k trajnim uspehom med našim dunajskim dijaštvom, ki je po večini neorganizirano. Le na ta način bo ta prireditev delce v kulturnem delu, ki ga zahteva domovina in Človeštvo. Na zdar!
——o k.
Dnevne vesti.
+ Slovenski vsesokolski zlet — prepovedan. Z nepopisnim strme-njem in ogorčenjem Je Ljubljana snoči izvedela, da je kranjska deželna vlada prepovedala za mesec av
gust nameravani slovenski vsesokolski zlet.  Vlada  je  svojo prepoved utemeljila z lakonično frazo, ki se da za vsako šikano vporabiti, namreč z oziri na javni mir in red. Seveda Je ta utemeljitev bosa in za lase privlečena, ker slovenski vsesokolski zlet ni nevaren javnemu miru in redu niti najmanj. To se je pokazalo  še pri vsaki taki priliki. Taki zleti so se že vršili v Ljubljani in javni red in mir se ni nikoli niti najmanj kalil in ni bilo nikdar niti sence povoda za kako intervencijo   oblastvenih organov. Sokoli skrbe pri takih prilikah sami za red h. mir, bolje,  skrbneje  in z večjo avtoriteto kakor pa varnostni organi.   V Pragi so so lansko leto Sokoli sami skrbeli  za javni  red in mir, policija jim je to popolnoma prepustila in red in mir  je  bil nad vse vzoren, dasi je bilo na stotisoče ljudi zbranih. Mir in red sta bila v Pragi v sokolskih dneh idealna — to so priznali najvišji oblastveni organi in sam namestnik   češkega kraljestva knez Thun. Čast, ugled in veljava sokolstva zahtevajo, da se vrše sokolske priredbe  mirno in dostojno, da potečejo kakor nekaki narodni prazniki in da se ne zgodi ničesar, kar bi vrglo le najmanjšo senco na sokolsko organizacijo.  Zdaj pa pride deželna vlada kranjska in zaluči sokolstvu v obraz, da je sokolski zlet v Ljubljani nevaren javnemu miru in redu. Ta obdolžitev je absolutno neresnična in mora to biti le pretveza  in izgovor, zlasti ker je vendar Ljubljana tako izrazito narodnonapredna,  torej sokolstvu naklonjeno mesto,   kjer nasprotniki sokolstva,  tudi če bi imeli namen, niso v stanu motiti sokolske-ga zleta in ogrožati javni mir in red. Pretveza, pod katero je deželna vlada prepovedala slovenski vsesokolski zlet je torej jalova in morajo za njo tičati drugi nagibi. A kakšri? Kaj more biti vzrok   tej prepovedi. Se nikoli   ni bila v Cislitvanski izdana taka prepoved,  še vedno so najrazličnejše vlade brez ovir dovoljevale sokolske zlete. Še več! Ta ista centralna vlada,   ki ima tudi danes državno krmilo v rokah, je lani v naj-siovesnejši obliki priznala velikansko važnost sokolstva za nravno in telesno vzgojo ljudstva.   Priznala je to na ta način,  da je dovolila sokol-skemu zletu v Pragi znatno denarno podporo in da se je po oficijalnih zastopnikih sama udeležila sokolskega z'eta   v Pragi.   Ministra Trnka in Mussarek sta bila od vlade poslana v Prago, da jo zastopata pri vsesokol-•kein zletu; udeležili so se zleta vsi najvišji   javni   dostojanstveniki na Češkem  s   cesarskim namestnikom knezom Thunom in deželnim maršalom knezom Lobkovicem na čelu in udeležila se je zleta vsa  praška generaliteta.  Lani je torej vlada ofici-jalnc izkazala   sokolstvu svoje spoštovanje in mu v slovesni obliki po-svedočila, da priznava njegovo važnost ne le za narod, nego za celo državo, letos  pa je ta ista vlada temu istemu sokolstvu   prepovedala zlet, češ,  da je nevaren   za javni mir in red.   AY\ si je mogoče   misliti večje protislovje? Ali ni vlada s svojo sedanjo prepovedjo udarila sama sebe po zobeh?   Pri vsem   tem je pa še vedno zaodeto v tajinstveno meglo, kaj je pravi vzrok prepovedi. Temu in onemu se zdi, da je vlada prepovedala zlet, ker se boji, da se ga udeleže zastopniki   inozemskih Slovanov, da pridejo na   zlet deputacije srbskih, ruskih in bolgarskih Sokolov. Pa tudi ta misel ne bo prava. Z ozifom na vojno na Balkanu je sploh izključeno, da bi se mogle udeležiti sokolskega zleta večje deputacije iz balkanskih držav, saj je tam sokol-stvo še v povojih in je vse sokolstvo pod zastavami.   Ljudje, ki stoje že več ko pol leta na bojiščih, imajo pač nujnejša opravila in nujnejše potrebe, kakor je dolgo potovanje na sokolski zlet v Ljubljano.  Sicer pa so bile deputacije ruskih, bolgarskih in srbskih Sokolov tudi lani v Pragi, a vendar ni imela vlada niti najmanjega povoda se pritožiti. To je tudi naravno. Saj je sokolstvo nepolitična organizacija in za kake politične manifestacije ni na sokolskih zletih ne časa ne prilike. Kje tiči torej vzrok tej nečuveni in brezprimerni prepovedi? Ne moremo si misliti drugega, kakor, da hoče kranjska deželna vlada »priporočati« navzgoraj slovensko sokolstvo, da bi bila ž njim »priporočena« narodno - napredna stranka in s tem kolikor toliko opravičena politika kranjske deželne  vlade, ki vpropašča našo nesrečno deželo. Ker bodo napredni poslanci pri osrednji vladi storili primerne korake, se bo morda izvedelo, kaj natančnejšegas vendar povemo že danes, da se ne udajamo nobenim iluzijam. Ubijanje vsega, kar Je na Kranjskem narodnega in naprednega, Je danes cilj vladne politike — to smo spoznali že iz tisoč slučajev in to nam potrjuje tudi ta prepoved.  S to prepovedjo je I vlada storila tudi ogromno škodo
ljubljanskemu prebivalstvu. V Pragi so lani izračunali, da so povodom sokolskega zleta tjakaj došli tujci pustili v mestu okroglo petnajst milijonov kron. V Ljubljani seveda ni računati na tako udeležbo, a vendar se lahko računa, da bi se bilo zbralo tukaj najmanj 50.000 ljudi, ki bi bili — če štejemo samo po deset kron na dan — dali v treh dneh ljubljanskim obrtnikom in trgovcem okrogel milijon kron zaslužka. Kako bi to zaleglo v teh trdih časih, ko vse hira in propada, kako bi bilo s tem milijonom kron pomagano našim zaslužka potrebnim someščanom, pač ni treba praviti. In kako bi to povzdignilo tujski promet, tudi ni treba popisovati, saj vendar vsakdo ve, koliko tujcev so ravno sokolski zleti in Časnikarski shodi zainteresirali za naše kraje in jih privabili sem, zlasti na Gorenjsko. No, pa morda ima naša vlada svoje zadoščenje tudi na tem, da se tujski promet na Kranjskem ne povzdigne in da odide ljubljanskim trgovcem in obrtnikom lep zaslužek.
+ Vodna sila ob Ljubljanici. Da stvarnih argumentov deželni odbor sploh ne pozna, je menda povsod znano, a da se tudi že pri tako važnih tehniških projektih, kakor je vodna sila ob Ljubljanici, skuša vpeljati zavijanja kot glavni argument, je razlagati samo na ta način, da so vsa slična deželna podjetja oprta na jako nezanesljive fundamente. »Slovenec« včeraj sumniči tehnične zastopnike mestnega projekta, da so v zadnjem času deželni projekt »pre-plonkali«. — Odgovarjati na to nečedno predbacivanje bi bilo odveč, kajti da nadomestitev dveh turbin za visoke vode z eno samo turbino enake vrednosti, na projektu samem popolnoma nič ne spremeni, je jasno menda vsakemu strokovnjaku, posebno ako mu je še znano, da deželni projekt turbin za visoke vode sploh ne pozna in zato tudi drugim projektom ne more služiti za vzor.
— »Jugoslovansko renegat-stvo«. »Napredna Misel« je priobčila članek, v katerem se zavzema za neodvisno — Albanijo. V tem članku se nahajajo tudi ti-le stavki: »Najdejo se danes na Slovenskem že ljudje z akademično izobrazbo, ki se javno okoli bahajo, da niso več Slovenci, ampak Jugoslovani. In iz jugoslovanskega renegatstva hočejo celo delati slovensko narodno gibanje. V tem je zapopadena vsa tragika slovenskega naroda.« — Ne maramo kritizirati teh izvajanj, samo to pravimo, da njih pisec nima pojma o jugoslovanskem gibanju in da se zdi, kakor da bi rnož ne imel prav nobenega stika s pulzirajcčim življenjem našega naroda ali pa da bi bil prespal dober de1 dogodkov v našem javnem življenju. Dejstvo je, da se jugoslovanski narodi zlasti na kulturnem polju mogočno približujemo drug drugemu, kar znači v našem življenju velik napredek. Kdor je torej med Slovenci v resnici napreden, bi moral ta tok podpirati, ne pa ga zavirati. Kdor ga zavira, nima pravice, da si nadeva ime »napreden«. Sicer pa naj se imenuje stremljenje po kulturnem zbližanju slovanskih narodov na jugu »jugoslovansko renegatstvo« ali kako drugače, eno je gotovo, da je ni sile in moči na svetu, ki bi mogla to težnjo zadušiti. Sistematično delo obeh »Matic« slovenske in hrvaške, delo naših zdravnikov in inženirjev na polju našega kulturnega zbližanja so nam mogočna jamstva, da veliki tej ideji ne bodo škodovali reakcijonarni valovi in naj le-ti prihajajo s severa ali od koderkoli drugod.
4- Iz železniške službe. Postaje-načelnik na Vrhniki Artur Mihe-1 i č je prestavljen kot asistent v Gorico.
4 Iz fjudskošolske službe. Za
prov. učiteljico in voditeljico na eno-iazrednici na Dobravi pri Kropi je imenovana prov. učiteljica v Zg. Gorjah Marija S a j o v i c. Prov. učitelj v Šmihelu pri Novem mestu Gustav F e r j a n je imenovan za nad-učitelja v Dvoru, penzijonirana učiteljica Mat. G e b a u e r pa za sup-lentinjo na deški ljudski šoii v Šmihelu pri Novem mestu. Za suplenta na ljudski šoli pri Devici Mariji v Pclju je imenovan* namesto obolele učiteljice Ivane M a j e r absolviran učiteljski kandidat Franc Janko-vič, bivša suplentinja na Viču Manja Držaj pa za prov. učiteljico v Pclhovem gradcu.
— Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja, da bo zaradi praznikov društvena knjižnica odprta jutri, na praznik sv. Jožefa od 10.— 12. dopoldne, na veliki četrtek od 6.-8. zvečer in na velikonočni ponedeljek od 10.— 12. dopoldne; od srede, dne 26. t. m. po-čenši so pa zopet običajne poslovne ure, t. j. vsako sredo od 6.—8. zvečer in vsako nedeljo in praznik od 10.—12, dopoldne.
— Politično in izobraževalno društvo za dvorski okra] izreka naj-iskrenejšo zahvalo neimenovanemu dobrotniku, ki je društveni knjižnici podaril »za piruhe« znesek 25 K, in zobozdravniku g. dr. Al. P r a u n -seisu, ki je v isti namen naklonil znesek 10 K; prav tako toplo se pa tudi zahvaljuje gdčni. Viki Kuna-v e r j e v i z Lepe poti za lepe podarjene knjige. Da bi našli mnogo plemenitih posnemovalcev!
— Knjižnica gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj je jutri na praznik odprta dopoldne od 10. do 12., na velikonočno nedeljo je zaprta, pač pa je odprta v soboto od polu 7. do polu 9. zvečer. — Od 1. aprila dalje je za poletni čas knjižnica odprta vsako sredo in soboto od polu 7. do polu 9. zvečer.
— Zamenjava otroka v deželni porodnišnici. Te dni je porodila v- tukajšnji deželni porodnišnici neka žena krepko deklico. Ko so nesli novo-rejenko kopat, so sestre zamenjale dete ter prinesle k materi nazaj tujega otroka. Mati je seveda kmalu opazila, da ima pri sebi tuje dete, kar jo je seveda silno razburilo. Jela je jokati in tarnati ter zahtevati, naj ji prineso njenega otroka. Prinesli so ji res drugo dete, toda kdo ve, če je njeno. Bilo bi pač umestno, da bi se v porodnišnici malo bolj pazilo na take malenkosti, ki pa niso malenkosti.
— Jubilej. Postrežček Anton Novljan, rojen leta 1893. praznuje jutri, 19. t. m. svojo 401etnico kot postrešček. Nastopil je 19. marca 1873.
— Deželni muzej »Rudolfinum« ostane velikonočno nedeljo, t. j. 23. t. m. zaprt za javni poset, zato pa bode v ponedeljek, t. j. 24. t. m. od 10. do 12. ure dopoldne odprt.
— Zopetna preložitev roka za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne dohodnine in rentnine za leto 1913. Z ozirom na razglase tukajšnjega c. kr. finančnega ravnateljstva z dne 1. decembra 1912 št. A. I. 4223, z dne 28. decembra 1912 številka 2052/Praes. in z dne 17. februarja 1913 št. 4S/3/Praes. priobčene v uradnem delu »Laibacher Zeitung« se naznanja, da je c. kr. finančno ministrstvo z odlokom z dne 14. marca 1913 št. 18080 rok za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne donodni-ne in rentnine za leto 1913 vnovič do dne 31. maja 1913 podaljšalo.
Potujoči nemški »umetnik«, ki se pusti prekucevati na cestah. »Slovenski Narod« je imel že enkrat priliko poročati, kako se je v bližini Dolenjskih Toplic prevrnil voz potujočega kinematografa, last Henrika Josipa Hoferja, ki je doma nekje iz blažene Prusije, Že takrat je ta umetnik od voznika zahteval ogromno vsoto kot odškodnino. Prišlo je celo do sodne komisije in fiofer se je dal z nekaj stotaki potolažiti. Že takiat pa se je ljudem pri tem »prevrnje-nju« marsikaj čudnega zdelo. Tako je Hofer za dozdevno poškodovano suknjo zahteval naravnost pretirano ceno. Dal pa je suknjo popraviti pri vaškem krojaču in je izjavil, da cela suknja ni toliko vredna. »Tako, zdaj suknja ni niti toliko vredna, malo preje ste pa pri komisiji zahtevali tako visoko odškodnino,« pravi krojač. Tedaj se je mož spomnil, da je cenilec in krojač enoinista oseba. Hitro je plačal in odšel. Potem, ko je ta umetnik s svojimi čudi osrečil vse vaščane okoli Straže, se je napotil po deželni cesti proti Žužemberku. To pot ga je vozil drugi voznik Jože Hrovat. Do Dvora je Šlo vse po sreči. Na Dvoru pa ustavijo in Hofer-jeva žena veli vozniku, naj le gre v gostilno ter tam spije četrt vina. — Voznik jo uboga. Ko pa se mudi v gostilni, zapeljejo njegovi konji zunaj naprej in sicer zopet tako nerodno, da se je voz zopet prevrnil. In pruski umetnik Hofer je zopet na-pravil ovadbo proti vozniku Horvatu, češ, da se mu je napravilo mnogo škode in poleg tega so se poškodovali tudi otroci, ki so bili takrat v vozu. Pri razpravi v Žužemberku je bil Horvat obsojen na en dan zapora, ker je pustil konje brez nadzorstva ter 100 K za poškodbe pri vozu in kinematografu. Voznik se je skliceval, da se mu je Hoferjeva žena, ko mu je velela iti v gostilno, sama ponudila, da bo ona pazila tačas na konja. Žena pa to zanika in pravi, da je sicer rekla, naj gre voznik v gostilno, a za varstvo konj se ona ni zmenila, ona sama se je od voza odstranila, medtem pa so konji ušli. Izkazalo se je pa, da je Hofer tudi v tem slučaju cene za poškodovane dele voza pretiraval in da si je na pr. stopnice na Horvatov račun napravil, kojih preje sploh ni bilo pri vozu. Horvat se je pritožil na drugo instanco, ki pa ni imela zadosti dokazov, da pruski umetnik taka »prevrnjenja« po cestah le sebi v korist uprizarja. Horvat bo moral svojo kazen sicer od-sedeti, toda Hofer bo v prvi instanci prisojenih mu 100 K odškodnine moral šele iskati civilnim potom.
Prometne težkoče na državni cesti iz Novega mesta na kolodvor so
prav znatne, odkar grade pod cesto predor. Brez ovir seveda ne more iti, toda če bi bilo Samohrdovo podjetništvo, oziroma akordanti in delovodje bolj obzirni in pametni, bi odpadla marsikaka nepotrebna težko-ča, ki o\ira zdaj promet. Ker gre predor mestoma komaj 80 cm pod površino ceste, zato ne sme nihče ne voziti, ne hoditi po tej cesti, kadar zažigajo v predoru mine, ker bi kak strel lahko razdrl cesto in bi vrgel materijal na cesto. To je torej v redu, da ne sme takrat nihče po cesti, ali to ni pametno in v redu, če se zažigajo mine neposredno pred odhodom ali po prihodu kakega vlaka, ker dotični, ki ne sme naprej, lahko zamudi vlak. Zadnjič, dne 3. marca t. 1., so ustavili čuvaji omnibus s potniki in še en drugi voz, ki sta šla k vlaku. Do odhoda vlaka pa ni bilo več dosti časa, zato se voznika za prepoved čuvajev nista zmenila in sta peljala naprej. Zato so jih čuvaji naznanili orožnikom in se bosta morala oba zagovarjati. Cestno - policijska oblast naj pa Samohrdu naznani uro, kdaj se smejo zažigati mine, da se ne bo dogajalo ob času, ko je na tej cesti najbolj živahen promet.
Čuden medved v Novem mestu. V Četrtek se je med deželno kmetijsko šolo na Grmu, bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji in Novim mestom v avtomobilu prikazovala čudna prikazen. Samo kožuh kosmatinca je bil videti. Ker je imel avtomobil št. 31, se je ugibalo, če morda misli deželni odbor prirediti kakšne predstave. No, v četrtek večer pa, ko se je avtomobil s čudno prikaznijo pojavil na glavnem trgu, se je uganka rešila na sledeči način: Deželni avtomobil ima navado, da kadar vozi visoko gospodo iz Ljubljane, vozari po Dolenjskem z dvakrat večjo naglico kakor dolenjska železnica. Pri vožnji čez glavni trg se je ta naglica sicer malo omilila, vendar pa bi bil ravno pred »Katoliško tiskarno« kmalu nastal karambol. Cesta napravi namreč tu ovinek in se jako zoži. nasproti avtomobilu pa pride več voz z odlično novomeško gospodo. K sreči je bil prvi voz prazen in je kočijaž takoj trdno prijel konje. Ker so pa drugi za njim hitreje vozili, je položaj postal vseeno kritičen. In v tem kritičnem položaju, ki ga je šofer deželnega avtomobila strokovnjaško obvladal, se je iz kosmatega kožuha prikazal deželni finančni minister g. dr. Lampe. Sreča je hotela, da se ni zgodila nesreča. Zdaj 1-udje še bolj ugibljejo, kaj je deželni finančni minister, zavit do ušes, delal v »metropoli Dolenjske-. Eni pravijo, da je svojemu prijatelju Lončariču pripeljal denar, ker je namreč znano, da se iz previdnosti denar ne pošilja po pošti v Belo Krajino, ampak da ga vozijo ali v deželnem avtomobilu skozi čez Goriance, ali pa pride kdo Lon-čaričevih nemških inženirjev nasproti do Novega mesta Drugi so zopet mnenja, da se je dr. Lampe prišel informirat, kako so usmiljeni bratje učitelja Planinska spravili na oni svet.
Iz Žirov. V petek, 14. t. m., je bila napovedana za župnijo Ledine, ki spada pod občino Žiri, konkurenčna obravnava, kojo je sklical župnik Jelene, ne da bi to komu povedal; zmislil se je na svojo voljo, da je treba popraviti cerkev, župnišče in mežnarijo, dasi je vse v popolnoma dobrem stanju poleg tega naj bi še maloštevilni občani dajali še več mež-narju in organistu, kakor da bi se vsi topili v izobilju. Župnik v Ledinah je res originalen in vzoren župnik; da bi bili vsi taki, pa bi naši ljudje hitreje prišli do pravega spoznanja, kakor bodo tako; kajti zlobna sitnost tega posvečenega možiceljna mora odpreti oči vsakemu. Poglejmo, kaj vse je ta mož zahteval: župna cerkev v Ledinah je že čez 300 let stara in postavljena, na skalnatem hribu stoji na tako lepem in suhem prostoru, da si ne moremo Jjoljšega misliti. Oblastni in škodoželjni fajmošter pa je prišel na idejo, da bi cerkvi lahko vlaga škodovala in da se mora okrog cerkve skopati en meter širok jarek, da se bo voda odtekala. Precej ta prva gorostasna neumnost je naletela na tak odpor, da je bilo veselje gledati in poslušati kmete. Cerkev ima spodaj kamenit podstavek iz klesanega kamna; župnik je hotel, naj se to kamne okrog zvonika izpodbije ter vdela notri druge, nove; to je bila druga neumnost; dalje je zahteval žleb na cerkveni strehi in odvodni kanal; novo streho,nov omet na zvoniku itd., same nepotrebne neumnosti. Samostojni in odločni ledinski kmetje pa so mu povedali take- da jih bo mož pomnil. Vsi kakor en mož so se izrekli: niti vinarja ne damo, ne boš nas vlačil in vodil kakor neumne sužnje; dostikrat si že nas ostrigel in oškodoval, zdaj pa nas ne boš! Ti si vzrok, da je prišla komisija, pa jo še sam plačaj! Kakor grom je donel soglasni zvok iz krepkih prsi; nič ne damo! Ako ti ni všeč, poidi pa proč
od nas, saj te ne maramo! To pa je bil protest zavednih kmetov v Ledinah. Župnik pa je dosegel zasluženo nezaupnico. Da bi le našli vrli ledin-ski kmetje mnogo posnemovalcev!
Kinematrograf »Ideal«. Danes nov spored s senzacijskim detektivskim romanom »Ljudje brez domov-ja.« — Dalje komična učinkovitost »Avguštin, gentleraanski detektiv«, humoreski »Križ Čez račun« in »Prijateljski poset«, naravni posnetek »SL Gotthard« IIL serija in priljubljeni »Pathe Žurnal« ter komič. učinkovitosti »Sluga kupi vrtno klop« in »Gospod in gospa Moric rada ljubkujeta.« — Ta velezanimiv spored predvaja se samo danes in jutri, ker ho v četertek in petek kinematograf zaprt. — V soboto ob poi 9. zvečer nov spored. — Slavno občinstvo se opozarja obenem,da trajajo od srede, vine 19. marca tudi popoldanske predstave poldrugo uro. — Jutri, v sredo od 4. do pol 6. in od pol 6. do 7. večer dijaške predstave s polnim sporedom.
Spomladna dela v parkih in drugih nasadih se že več tednov ob zelo ugodnem vremenu vrše. Razno gr-iličje in drugo drevje se snaži in obrezuje. Tudi pota se pridno poprav-'iajo in nasipljujejo. Vsled teh del je ! rubarjev park že nekaj dni za občinstvo zaprt.
Dober plen. Dne 12. marca je bil v Radovljici semenj, katerega je izmed drugih posetil tudi neki uzmo-vič, ki je napravil izboren plen. Me-sto da bi bil nakupil živine, je pred blagajno na postaji posestniku Ivanu Prosenu s Strahinja pri Kranju pre-rezal na telovniku žep ter iz njega ukradel denarnico, v kateri je bilo S bankovcev po 50 K, eden za 100 K in len za 20 K.   Med postajama Radovljica in Lesce je pa v vlaku pre-al žep 851etnemu   užitkarju To-lažu Zupanu iz Sela pri Zabreznici er mu ukradel denarnico, v kateri je ■ne! dva bankovca po 100 K, dva po ji K in S zlatov po 10 K. Orožništvo zamoglo konstatirati le toliko, da osumljenec okoli 35 let starje imel - brke, čedno sivo obleko in črn, ;d, nizek klobuk. Odkod ga je veter nesel, je popolnoma neznano. Zopet Mohamedanci na povraten. Snoči se je mimo Ljubljane s podlim vlakom iz Soluna preko Tr-a peljalo 450 musulmanov. kateri i zapustili o času okupacije Bosno : odšli na Turško, sedaj se bodo pa pc nastanili na rodni zemlji. Preobložil je včeraj neki hlapec, e reljal slamo po Resijevi cesti, uu ne voz s slamo, marveč samega h e z alkoholom. V pijanosti je sla-io tako slabo naložil, da jo je skozi ibljal, a ie vsled svoje preobloženi ni mogel pobirati. Ko je stra-ik u videl, da bi naposled hlapec pel priti domov s praznim vo-. ie le - tega voznika odstranil in 'ločil voz in konja drugemu.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z /nega kolodvora odpeljalo v Ame-■;o 50 Hrvatov, nazaj jih je pa pri--j 12. V Hc:^ jih je Slo 60, v Bregenc :■'». Na Ogrsko je šlo 150, v Kočev-1v. v Novo mesto pa 40 Lahov. 40 rnskih tesačev se je povrnilo iz o.-iunije, 20 Hočevarjev pa iz Spod. vstrije. — 40 Ruslnov je odpotovali v Kanado.
j/gnMjeno in najdeno. Služkinja žefa Hudalesova je izgubila denar-o, v kateri je imela okoli 22 K de-rpo      Gledališki   igralec Viljem Siingen je izgubil srebrno držalo rehajalno palico. — Jožefa Kaj-ieva je izgubila denarnico, v ka-n je imela 40—50 K   denarja. — v; iearski vajenec Pavel Lam-ie našel denarnico.v kateri je bila Jn.ia vsota denarja in dva uhana, ustnik jo dobi   nazaj na Ilovici št. \ — Dijak Fran Jelovšek je našel v '.ejski ulici na   medeni verižici vezanih 5 ključev,   katere dobi ik   nazaj na osrednji policijski tražnici.
Narodni! oSrabo.
Za družbo sv. Cirila in jVletoda
zbrali v nedeljo zvečer v Čonžko-kuhinji v Spodnji Šiški prijatelji e mladine 16 K, katerim je pridjal sp. Anton Pogačnik 10 K. —
. .e!i!
Družbi sv. Cirila in Metoda ie
dal podružnični načelnik v Lim-u gosp. Anton Godec 7 K 92 vin., lirko na izletu učiteljev vino- in urskega tečaja in kvarteta po-
i111 uradnikov v Maribor;: v vino-1 gosp. Fr. Robiča v Limbuš dne marca 1913. Vsoto je nabral gosp.
- Hofer. — Ga. Vera Malerič v nomlju je nakazala 9 K, katere se nabralo pri domači otroški pred-vi »Lažnjiva Danica« dne 6. mar-
- Gosp. Lud. Muha v Lokvi pri iči je poslal 10 K, katere je daro-
a ga. Tereza   Guštin iz Trsta v min pok. g. Antona Muhe. — Na 40 mučenikov  je v prid samo h mučenikov daroval gosp. Pun-rtnik bučko, katera se je prodala za 6 K, vsoto je poslal gosp. Fr. Je-
lene na Brdu pri Lukove*. — Gosp. Ivan Tomšič, blagajnik podružnice za Ilirsko Bistrico in Trnovo je nakazal 14 K 62 vin. Ta denar je izročilo tamošnje telovadno društvo »Sokol«, čegar dramatičnio odsek je priredil dne 23. februarja v Podgradu igri: »Anarhist« in »Ena se mora omožiti« skupno s tamkajšnjim pevskim društvom »Gorska Vila«. Čisti dobiček sta si društvi bratsko razdelili, a dramatični odsek je daroval svoj delež podružnici in torej Ciril - Metodovi družbi. — Vrlim igralcem in požrtvovalnim rodoljubom iskrena zahvala!
Za Veliko noč se daje pir uho v! To je običaj med Slovenci in tudi družba sv. Cirila in Metoda se drži te lepe slovenske navade ter je pripravljena v največjem številu poniklane in kronane piruhe z vseh strani naše domovine — tudi od rojakov iz tujine — sprejeti. — Gosp. prof. Rajko Perušek je daroval v ta namen 5 K. Blagemu rodoljubu se lepo zahvaljujemo in želimo, da nam-mnogi, prav mnogi Slovenci nalože prijetno nalogo, da se jim zahvalimo za piruhe, katere podare za Veliko noč Ciril-Meodovi družbi.
Društveno naznanila.
Napredno politično izobraževalno
društvo za kolizejski okraj. Redni
občni zbor se vrši dne 28. marca t. 1. točno ob S. uri zvečer v prostorih pri Levu, Marije Terezije cesta št. 16, h katerem se vljudno vabi vse člane. — Dnevni red: Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in računskih preglednikov. Volitev odbora in računskih preglednikov. Slučajnosti.
Sokol I. opozarja na predavanje br. prof. Berceta: »Sokolstvo in Jugoslovani«, ki bo danes, v torek, ob 8. uri v društvenih prostorih, trg 1 a bor š. 2 (skozi dvorišče na desno).
»Slavec« — XXX. občni zbor. V >oboto zvečer se je vršil v restavraciji »Narodnega doma« XXX. občni zbor slovenskega delavskega pevskega društva -Slavec« v Ljubljani. Zborovanje jc bilo precej številno obiskalo. Otvoril je zborovanje predsednik Ivan Dražil, konstatiral sklepčnost, pozdravil navzoče in imenoval za zapisnikarja Pavla H i r s c h m a n a , za overovatelja zapisnika pa Rudolfa Mikulini.-č a in Ivana Hladnika. Dalje je očrtal v kratki sliki splošno delovanje društva in o društvenih prireditvah, o katerih je poročal pozneje natančneje tajnik. — Spomnil se je nato med leKmi umrlih članov in sicer ustanovnega člana in zaupnika za Češko inženirja B a š t e , čigar rodbini in pevskemu društvu »Hlahol« je poslalo društvo brzojavno soža-lje, dalje ustanovnega člana Franca Ćud n a in podpornih članov okrajnega glavarja Štefana Lapajneta in ces. svetnika Ivana M urnika. Zborovalci so v znak sožalja vstali s sedežev. — Nato je podal tajnik Ludovik F r a t i n a zelo natančno in podrobno tajniško poročilo o delovanju društva tekom minulega leta. Posebno je poudarjal društvene prireditve, ki so bile, kot so sploh običajno slavce ve prireditve, dobro obiskane. Med temi omenimo grajsko veselico v prid pogorelcem v Ton t-Čevem, veliko veselico v »Narodnem domu«, dalje sodelovanje nri raz ili drugih društvih pri pogrebih, Aškerčevem, Čud nove m, gospe Zajčevc in Iv. Marnikovim in izlet na Prosek. Dalje je omenil plesne vaje z zaključnim venčkom pod^ artističnim vodstvom Ludovika Ć e r n e t a , izvrstno uspelo maskerado »Pustni korzo« in končno slanikovo pojedino. Na Vseh svetnikov dan je zapelo društvo žalostinke na grobu Lundra in Adamiča. Društvo šteje 289 članov, društvo kot tako pa je še tudi član več drugih društev. Poročilo tajnikova je bilo sprejeto. — Blagajnik Ludovik Čeme je poročal o denarnem stanju društva. Društvo je imelo 5962 K 24 v dohodkov in 5527 K 84 v izdatkov, kar da 434 K 60 v čistega dobička. Na predlog revizorja Mihaela R o ž an C a so podelili zborovalci blagajniku in ostalemu odboru absoiutorij. Obenem je blagajnik izjavil, da ne more več prevzeti blagajniškega posla. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni z vsklikom za predsednika Ivan Dražil, za podpredsednika Matej Oblak, za tajnika Ludovik F r a t i n a , za blagajnika Rudolf M i k u 1 i n i č in za odbornike Fran Lapajne, Ivan Krmec, Stanko F1 o r j a n č i č , Franc P o -držaj in Ivan Z a m 1 j e n , za revizorja pa Ivan Hladnik in Pavle H i r s c h m a n. Na predlog Č e r -n e t a je bil izvoljen za zastavonošo Ivan Z a m 1 j en in za njegovega namestnika Stanko F1 o r j a n Č i č. Na predlog Bogataja so izrekli zborovalci soglasno posebno javno zahvalo za trud in požrtvovalno delo za društvo predsedniku Ivanu Draži-1 u in pevovodji Pahorju Lavo-
slavu. Na predlog podpredsednika Oblaka je sklenil občni zbor soglasno, da pristopi društvo kot podporni član k društvu Slovenskih časnikarjev. Končno se je po kratki debati o internih zadevah društva predsednik zahvalil odstopivšim odbornikom Černetu, Bogataju, Pucu, Seljaku in Magistru. S tem je bil dnevni red izčrpan in je predsednik zborovanje zaključil.
Muzejsko predavanje. V soboto zvečer je priredilo muzejsko društvo 5. muzejsko predavanje. Predaval je ravnatelj prof. dr. M a n t u a n i o spomenikih in njih varstvu. Govornik je najprej pojasnil v splošnem pojem spomenikov. Razdelil je spomenike v kulturne in v naravne spomenike. Govornik se je pečal nato pred vsem z kulturnimi spomeniki in njih varstvom. Kulturnim spomenikom prete razne nevarnosti. Uničuje jih čas, še večja nevarnost pa jim preti od ljudi in sicer deloma vsled sebičnosti, še več pa vsled nevednosti. Razdiranje starih spomenikov je postala skoro modema bolezen, katero bo zajezilo edino le močno varstveno gibanje spomenikov. Nato je govornik pojasnjeval, kako je treba ravnati in na kaj je treba vse paziti pri izkopavanju starih spomenikov in kako je treba paziti pri restavraciji starih stavb, pri čemer se ravno v tem pogledu toliko greši. Govornik se je obregnil tudi ob Ljubljano, ki mu je kot starinosiovcu preveč moderna in ni zadovoljen, da se stare mestne idile, kakor jih najdemo tudi še nekaj v Ljubljani, seveda Še več v večjih mestih kakor v Trstu, Pragi in na Dunaju, vedno boli odpravljajo z regulacijo in uvajajo vedno bolj lepe, ravne in široke ulice. Nato je govornik pokazal s skioptienimi slikami več starih kmečkih hiš in bajt, katere pa pri nas vedno bolj ginevajo in se nadomeščajo z novimi, lepšimi hišicami. Slike so bile jako čedne, nreskrbel jih je muzejski preparator Fr. Dobo-višek. Govornik je končno priporočal, da bi se posvečalo kulturnim spomenikom več pozornosti, kulturni spomeniki spadajo v muzej, in sicer v domač muzej, nečedno pa je posebno, če se z njimi delajo kupčije in se izvažajo iz domačih krajev.
Sokol v Litiji-Šmartno naznanja, da je napovedano predavanje preloženo, ker je moral skioptikon biti poslan v popravo.
Gledališko društvo na Jesenicah priredi jutri, v sredo, dne 19. marca v dvorani pri »Jelenu« na Savi narodno igro »Miklova Zala«.
Izobraževalno društvo v Senožečah priredi na velikonočni ponedeljek v Mlakarjevi restavraciji velik Pirhov semenj v zvezi s plesom, šaljivo pošto itd. Začetek plesa ob 4. popoldne. Pirhov semenj se prične ob 8. zvečer, na katerem bo imel vsak priliko, da za malo vinarjev svojim znancem kupi različna šaljiva velikonočna darila. Vstopnina za gospode 1 K. dame plačajo 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor.
ProsvetS.
Iz gledališke pisarne. Danes, v tofek opereta Jesenski manever« za nepar z odličnim gostom, gospo Irmo Polakovo iz Zagreba, v vlogi prostovoljca Marosija. Gospa Pola-kova je bila mnogo let najpriljubljc-nejša moč slovenskega gledališča; v Zagrebu se je razvila iz operetne su-brete v izborno operno pevko. Sedaj deluje že skoraj več v operah, nego v operetah. Na repertoarju ima poleg drugih Micaelo v »Carmen«. Mirni v »Boheme«, Jeleno v »Zrinj-skem«, Cho - eho - san v »Madame Butterfiv«; v zadnjem času je pela glavno partijo v d' Albertovi operi »Hči morja« (»Liebeskette«) z največjim uspehom pri občinstvu in najtoplejšim priznanjem skladatelja, ki je svoje delo v Zagrebu sam dirigiral. — V sredo popoldne ob 3. se ponovi vesela burka »Pred poroko*, ki je vzbujala pri premijeri toliko dobre volie, da občinstvo kar ni moglo iz smeha. Cene za to predstavo so zelo znižane. — V sredo ob 7. zvečer se ponovi za par opereta »Jesenski manever« z domačo subreto gdč. Fantovo. — Opera pripravlja »Tosco« in »Mignon«. V Cankarjevem »Kralju na Betajnovi« gostuje naš rojak gosp. Boršnik, ki praznuje dne 19. marca tridesetletnico svojega igralskega delovanja.
Književnost.
— »Napredna Misel« ima v svoji 5. številki naslednjo vsebino: Na dan z resnico. Projekt slovanske narodopisne razstave; vzgojevalna šola na deželi; Ušeničnik in jugoslo-vanstvo; Aforizmi o slovanski vzajemnosti; Skrb za duševno nerazvite otroke in pomožne šole; Zdravljenje tuberkuloze s pomočjo solnčnih žarkov; Anketa o češkem izseljevanju; Narodnostni prirastek in izseljevanje na Češkem; Avstrija in Rusija; Vse-
nemški strah pred slovanstvom; Slovenska misel in panslavizem; Novo-slovansko gibanje na Ruskem; Rusko - poljski spor; Poljski nazor o Rusiji; Slovensko vseučilišče v proračunskem odseku; Anketa o jezikovnem približevanju Jugoslovanov; Preporodna surovost.
— Skladatelj Franjo Serafin Vil-har namerava 4zdati svoje zbrane samospeve pod skupnim naslovom »Djulabije« v dveh zvezkih. Vsak zvezek bo veljal štiri krone. V ta namen mu je »Hrvatska Matica« dovolila lepo podporo, s katero pa še daleč niso pokriti tiskovni stroški. Zato se obrača skladatelj do občinstva s prošnjo, naj se na rečeno delo naroči. Delo se izda samo če se do 15. aprila oglasi dovolj naročnikov. Denarja ni treba takoj poslati, zadostuje obvezno naročilo na dopisnici. Skladatelj se obrača, zlasti na dosedanje odjemalce njegovih del, naj mu tudi sedaj izkažejo svojo naklonjenost. NaroČila je poslati na njegovo ime v Zagreb.
— »Vijesti«, glasilo hrvaških in slovenskih inženerjev, prinašajo v 3. letošnji številki zopet več slovenskih razprav, tako nadaljevanje razprave stavb, nadsvetnika Klinarja »Vodne sile in podeželne električne centrale na Kranjskem«, razpravo inž. Rataja »Nekaj o pašništvu in novem kranjskem pašniškem zakonu« ter T. K—a razpravo »Javna, s prispevki države in dežele se izvršuio-ča dela na Kranjskem !. 1913.«, povrh pa še več drobnih notic.
Bazne stvori.
* Aviatika. Iz Pariza poročajo, da se je aviatik Mercier ubil.
* Generalna stavka v Belgiji se bo vendarle pričela. Generalni svet delavske stranke je izdal v soboto manifest, v katerem proklamira generalno stavko.
* Železniška nesreča. Iz Varšave poročajo, da sta trčila v bližini postaje Čarov dva tovorna vlaka. Obe lokomotivi in 41 voz je razbitih. En strojnik je bil ubit, 6 železničarjev pa težko ranjenih.
* Roparski umor na Dunaju. Z Dunaja poročajo: V desetem okraju je bil v nedeljo dopoldne izvršen roparski umor. Neki neznanec je ubil stavbnega nadzornika Herbsterja ter ga oropal hranilniške knjižice. Policijski pes ni ničesar opravil.
* Operna pevka obdolžena po-skušenega umora. Iz Pariza poročajo: Policija je aretirala 301etno pevko Marto Berger, ki je imela znanje z bogatim industrijcem Loopetom. Soproga Lcopetova ie obdolžila pevko, da ji je pred par dnevi poslala zavoj zastrupljenih dateljev. Policijska preiskava je dognala, da so bili datelji zastrupljeni s sublimatom.
* Stavka na poljedeljski višji šoli. Na poljedelski višji šoli v Taboru so pričeli poljski dijaki stavkati, ker vodstvo ni pustilo nekega poljskega dijaka vsled nekih popolnoma zasebnih vzrokov k skušnji. Poljski dijaki zahtevajo, da se ta prepoved umakne tekom 8 dni, ker sicer zapuste šolo in se preselijo na nemško agronomno akademijo v Tičin.
* Trikrat na smrt in na 5 let ječe je bil obsojen znani večkratni roparski morilec in požigalec Sternikel, o katerega zlodejstvih smo že poročali. Sternikel je sprejel to obsodbo mirno na znanje. Njegova tovariša, in sicer delavec Schliementz in Jurij Kersen sta bila obsojena dvakrat na smrt. lSletni VVilli Kersten pa na 15 let ječe.
* Železniška nesreča. Iz Lvova poročao: V nedeljo ob 2. zjutraj je pregledal strojevodja tovornega vlaka 179 signal, da ne sme na postajo Mosciska. Vsled tega je zadel ta vlak ob tovorni vlak 296, ki je na omenjeni postaji stal. Vlakovodja in en sprevodnik prvega vlaka sta bila takoj mrtva, drugi sprevodnik je umrl dve uri po nezgodi. En kurjač je bil težko ranjen. Sedem voz je bilo razbitih, obe lokomotivi pa težko poškodovani.
* Pobegla soproga egiptovskega kediva. V Kajiri vzbuja veliko pozornost beg ene soproge egiptovskega kediva. Leta 1910. se je seznanil kediv v nekem francoskem kopališču z ogrsko grofico Torok, ki je pobegnila s kedivom v Kajiro in vstopila v njegov harem kot princezinja Zobeide. Sedaj pa mu je ušla in v Egiptu trdijo, da se nahaja v Avstriji. Kediv ji je določi! 5000 kron letne rente. Grofica Torok pa mu je odnesla tudi skoro za pol milijona raznih dragocenosti.
* Bivši nemški častnik — hudodelec. Bivši nemški poročnik Erb je bil obsojen te dni zaradi napeljavama h krivi prisegi na poldrugo leto ječe. Pri obravnavi se je dognalo, da je Erb že večkrat kaznovani hudodelec. Tik predno je Šel k vojakom, Je bil zaradi nekega umazanega zločina obsojen na 1 leto, drugič je bil obsojen na 7 mesecev in že  kot 131etni
deček je bil obsojen zaradi hudodelstva nenravnosti na 3 mesečno ječo. Toda vse te kazni je Erb zakrival, ponaredil je maturitetno spričevalo, izdal se je za sina visokega uradnika
— njegov oče je bil ječar — in dosegel je častniško službo.
* Najnovejša moda — o ta ubog) ljubljanski škof. Čujte in strmite, kako modo so si izmislili v Parizu. Najnovejša moda je, da so dame zopet
— lepo okrogle. Tanke, vitke dame so prišle ob kredit, linija, ki je pro-vzročala tolikim damam težke skrbi in jim nalagala hudo trpljenje, toli opevana in proslavljana linija je prišla ob kredit. Moda zahteva, da je ženstvo okroglo, okroglo, okroglo, seveda vse v primeri z velikostjo. Na kratko povedano, pomeni to, da je Pariz začel zopet častiti meso. To bo za našega ubogega ljubljanskega škofa zopet hud udarec. Tako goreče preganja mesenost, zda? pa, ko se je lotil mode kakor sv. Juri lintverna. pa mu vpelie grešni Pariz tako. Hud udarec bo ta nova moda še za mnogo drugih ljudi. Pred vsemi za prodajalke salate. Koliko tisoč vam je doslej prostovoljno stradalo in vživalo skoro samo salato, da bi pregnale okroglost. Zdaj tega ne bo več treba. Hudo udarjeni bodo tudi specijalisti, ki so z različnimi sredstvi skrbeli za shujšanje okroglih dam. Ustvariti linijo, to je bila velika skrb vsake modne dame in žrtvovale so tisoče in tisoče, da so jo dosegle. Zdaj je vsega tega konec. Specijalisti se bodo morali posvetiti odebeljenju ženskega sveta, kajti doba suhih dam je minila in začenja se doba okroglih. In ker se okrogle še veliko rajše de-koletirajo. kakor tanke, bo ubogi ljubljanski škof imel še mnogo srčnih težav.
Gospodarstvo.
Gospodarski položaj na Kranjskem.
(Poročilo zborničnega predsednika gosp. Ivana Kneza.) (Dalje.)
B. Vojna nevarnost in gospodarstvo.
Ostra napetost na denarnem trgu je lansko leto bremenila celo ob času kupčijski svet, ko sicer navadno popuščajo kreditne potrebe. Tako se je naravno za jesenski čas, ob katerem se denarna potreba po starih izkušnjah vzmnoži vseobče pričakovalo, da bo trda in tesna za denar. Ko pa je oktobra meseca kar na mah izbruhnila na Balkanu, tem starem semenišču nevarnih zaplet-kov. vojna, so vojni dogodki, nasto-pivši s presenetljivo naglostjo, učinkovali tem nasilnejše na denarni trg, ker je njih sila tako nepričakovano udrla na pozorišče. Težke in nepopravljive izgube so izzvali v prvi vrsti na efektnih tržiščih, hkratu pa provzročili pravo otopelost v celokupnem gospodarskem življenju. Napočili so kritični dnevi nenavadne mučnosti v gospodarstvu. Promet in kupčijsko življenje je oklenila resna kriza, katero je bilo tem težje vzdržati in zmoči, ker se je vojna grozota raztočila ob že itak nevarno napetih časih. Malone do konca leta se je politični položaj nevarno ostril, prikazovala so se umljivo opasna znamenja, da vprašanje pristanišč ob vzhodnem obrežju Jadranskega morja izzove nepregledne zapletke. Zjasnila so se proti Božiču politična vremena, ali ozračje je zaplavljeno z mnogoterim nevarnim netivom. Zbeganost je segla med prebivalstvo. Denarnim zavodom je bilo vzdržati dokaj silen naval. Mnogo prihrankov je bilo dvignjenih; znatne vsote so zapustile živi tok prometa. Razmere, ki smo jim bili priča v prošlem letu, ne dopuščajo gospodarskega blagostanja, povzdige in razcvita, reden tečaj gospodarskega dela ustavljajo, ali saj tesno zavirajo, podjetnost podvezujejo in silijo odlagati načrte za svitlejše čase. Kakor skoro drugače mogoče ni ob času občne zbeganosti in vzrujanosti, je v tem razdobju moreče negotovosti zatonilo gospodarsko življenje v topo mrtvilo. Kreditni vrelci so vsahnili, pretrda denarna tesnoba se je razpasla, obrestna mera je šinila na višino, ki ob najboljši gospodarnosti skoro da izključuje dobitne kupčije. Streslja-jem kritične nevarnosti izpostavljena je morala trgovina in industrija okusiti premnoge trpkosti. Številni obrati so na teh drčnih tleh izgubili ravnovesje in zapadli pogubi. Mnogoteri gospodarski tvori so dobili nevarne razpoke. Zelo ogroženi so obrati, ki si pretežno pomagajo s tem, kar imajo na zveste roke. Raz-merno veliko žilavost kupčijskega življenja v teh dneh trde napetosti tolmači dejstvo, da je pretežna večina obratov zdravega jedra, ker si je utrdila hrbtišče z nabirki, ki jih je bilo moč spraviti na stran v vedrejših časih. Suho jelo današnjih Časov mora beliti staro maslo. Naše gospodarstvo je bilo izpostavljeno trdi iz-
*
kušnji, ali reči se sme, da ie razine-1 roma dobro prebilo svinčeno pezo krize. Glave ne vkloni in ima jekleno voljo, prestopiti iz te odrevenelosti v bodrejšo bodočnost. Nepri-mičnine je v teh časih s težavnimi kreditnimi razmerami težko spraviti v denar. Kupcev se oglaša bore malo, ob forsiranih prodajah gredo objekti često pod ceno v druge roke.
C. Posledice »Glavne«.
Nemalo je k topemu mrtvilu, v katero je poleglo pridobitno življenje, pri nas pripomogel propad nesrečne »Glavne posojilnice«. Katastrofalni dogodek je rodil stotero gorje, ki se je razjedlo liki počasno delujoč strup. Izvestno zapade velik del tej zadrugi zaupanih prihrankov izgubi, morda še usodnejši pa je udarec, ki se kot bridka posledica neomejene zaveze približuje zadružnikom. Spričo ogromnega primanjkljaja je nevarno ogroženih stotero eksistenc in premoženj. To materialno izgubo spremlja moralna Škoda, ki se trpko izraža v dejstvu, da je obilno delavnih sil v sicer stremečih ljudeh zamorila dušljiva zavest, da so za živih zapadli gospodarski smrti. Pri poznavalcih razmer se ustanavlja sodba, da nikakor ne bo moč zadovoljiti vseh zahtev na strani upnikov. Na to treba opreti ravnanje. Moralo se bo pač iskati pametnega izhoda v uvidevni poravnavi, temeiječi na pravem spoznanja, d? izterjavanje brez premišljenega vodila in enotnosti sicer zaduši mnogo zadružnikov, pri tem pa je najmanj pripravno, preskrbeti upništvu v celoti saj delno pokritje njih terjatev. Izkušnje vele. da je v takih zagatah kompromis najboljši regulator. Taka uravnava po najboljši srednji poti je naravnost neobhodno potrebna, ako naj v splošnem metežu, ki je sicer neizogiben, močnejši in boljše poučeni upniki ne pretečejo in s tem uduše malih upnikov. Odprta ta rana tako kuži kreditne in gospodarske razmere v deželi, da ie v odličnem občnem interesu. Če se izceli čimprej.
D Trgovinska politika.
Vojna na Balkanu ni le posredno mrtviino vplivala   na tok gospodarskega življenja in vsled izzvane negotovosti pripravila do nagle splah-nitve konjunkture. Vojni dogodki so v razni meri prinesli našemu gospodarstvu tudi močno neposredno škodo, kajti naša obrtnost v deželi ima dokaj   živahne   kupčijske zveze na Balkanu in v Orijentu   ter je kmalu začutila  popuščanje v odjemu one robe, za katere   so kupci prebivalci na Balkanu. Prizadeta pa je industrija naša tudi   zategadelj,   ker so se odložila dotekla plačila pri ondotnih kupčijskih zvezah,   mnogo terjatev pa je prišlo seveda tudi v nevarnost. Medel odjem in ukinjeno razpečevanje pa zastala plačila zaviralno vplivajo na produkcijo,   ki mora temu primerno urediti svoje obratovanje. Prizadet je tako   delavski zaslužek, oslabljena   kupna   sila   teh širokih konsumnih plasti. Učinke kmalu živo čutijo domači trgovci in obrtniki, prevaja se manj robe,   pičli so sku-pički in treba   upati z odprto roko. Za nas  so  tržišča na Balkanu in v Orijentu     znamenite gospodarske važnosti   ter   ima naša industrija v deželi živijenski interes na tem, da napoči mir in se skoro ustanovi stanovitno trgovinsko-politično razmerje z balkai.okimi državami, katero bo zagotavljalo mogočnost uspešnega   in   brezovirnega kupčijskega udejstvovanja.   Zagotovitvi dobrih odnošajev treba posvečati vso skrb in vso pozornost.   Prikupne dobrovoljnosti bo treba in one dalekovidnosti, ki, videč tehtnost lastnih go-snodarskih interesov, najde in izbere pravo pot do ustvaritve one raz-položenosti,   ki uvaja dobičkanosno razpečevanje domačih provenijenc. Dobra   politika   zaraja   tudi dobre kupčije. TesnosrČna trgovinska politika, uravnana po diktatu enostranskih agrarnih interesov preko brige za žive potrebe   kupujočega prebivalstva in industrije, ne more oploditi   našega   gospodarstva   in mu zgraditi rabljivi temelj za razcvit in polet.
E. Prometna vprašanja.
Na prometnem polju je za preteklo leto zaznamenovati kot najvažnejši dogodek vsekakor dejstvo, da so prizadevanja štajerskih in kranjskih interesentov za zgraditev želez-nične proge od Radgone po dolini Sotle do Brežic in po krškem polju v Novo mesto v toliko že vodile do uspeha, da se je lansko poletje vršil političen obhod v obeh kronovinah. Zbornica je pri tej priliki po svojem zastopniku imela priliko, poudarjati odlično gospodarsko važnost tega železniškega projekta za prelepe krajine med Savo in Krko ter je vneto priporočala izgraditev nameravane proge. Prodrla je pri tem
političnem obhodu ona voditev te železnice ob levem bregu Krke, kakor jo je zbornica od vsega pričetka zagovarjala z vsem poudarkom. Izgradnja belokranjske železnice je v polnem tečaju, dela gredo od rok in je upati, da otvoritve ne bo sila odlagati do poznejšega roka, kakor prvotno določeno. Vprašanje o zgraditvi prepotrebnih telefonskih medmestnih črt žal tudi v preteklem letu ni napredovalo. Zagotovitev visokih prispevkov od strani lokalnih interesentov namerja na uprav ne-premostne težkoče, to pa tembolj, ker so časi slabi in se ne le v privatnem gospodarstvu, ampak tudi v gospodarstvu javnih korporacij skrbno obrača in pretehta vsak izdatek. V ljubljanskem mestnem telefonskem omrežju je bilo tudi v preteklem letu opažati stare in tolikrat po-tožene nedostatke. Naprava je sicer draga, ali posluje malozadovoljivo, osobito se občuteva skrajno neprijetno dejstvo, da ni moč ob sedanji uredbi telefonske naprave dobiti novih naročniških postaj navzlic temu, da gre za postaje pri takih interesentih, ki res težko pogrešajo telefonsko zvezo. Zahtevani prispevki interesentov za zgraditev telefonske črte Ljubljana-Domžale so se lansko leto v krogu industrijalnih in kupčijskih interesentov v Domžalah nabrali tsr je nato zbornica prevzela zagotovitev prispevka napram poštnemu erarju. Navzlic temu po preteku dolgih mesecev to pereče prometno vprašanje ne more dospeti do uresničenja. Spričo tega počasnega napredovanja v gradbi občilnih sredstev je umevno, da se pri interesentih utrja zavest in prepričanje o zistematič-nem zapostavljanju naših prometnih interesov.
Zbornica je imela tudi v preteklem letu mnogo prilike, opozarjati na razne nedostatke v železničnem prometu ter poganjati potrebam primerne preuredbe. Tudi v tarifnih vprašanjih je morala zbornica često posredovati, ker so se pokazale spričo trdih disparitet tolike transportne ovire za domače interesente, da je bila spričo premaknitve konkurenčnih pogojev uspešna tekma v resnici nemogoča. Na tem polju je treba mnogo truda in velikega prizadevanja, predno se posreči izooslovati potrebne premembe. Prometnim vprašanjem treba posvečati največjo paznost ter porabljati sleherno priliko, da se za bodočnost zagotovi našim interesentom zmagljivs pogoje.
Letina.
V našem kmetijstvu je zaznamovati lansko leto slabo srednjo letino. Pšenice, rži, ječmena, ovsa je bilo manj nego leta 1911. Turšice se je pridelalo več kakor prejšnja leto in je bila letina v tem pridelku srednje dobra. Ajda se je lansko leto že v drugič ponesrečila, tako da bo težka za seme. Fižola je bilo več nego leta 1911 in se sme letino za ta pridelek označiti kot srednje dobro. Zelje je imeTo srednje dobro letino, bilo ga je precej več nego leta 1911, ko je trpelo vsled suše. Krompirja se je dobilo Drešlo leto dokaj več nego leta 1911, čujejo se pa tožbe, da trpi vsled vlage. Krmil, sena in detelje, se je dobilo veliko. V vinstvu je v letu 1912 zaznamovati razun na Vipavskem jako neugodno letino. Pomladanski mraz, obilna moča, pa malo toplote so neugodno vplivali na produkcijo. Tako se je dobilo vina le malo. Na Dolenjskem je bil pridelek zelo pičel, ceni se pridelek na okroglo 103.000 hi proti okroglo 225.000 hI v letu 1911. Tako žalostne trgatve ne pomnijo na Dolenjskem, odkar so svoje od trtne uši opustošene vinograde obnovili z novimi trtami.
(Konec prihodnjič.)
Telefonsko in brzojavna
Vojna na Balkanu-
Posredovanje velesil.
London, 18. marca. Reuterjev biro piše, da bo odgovor velesil na mirovne propozicije Balkanske zveze v prihodnjih dneh gotov. Velesile bodo sprejele posredovanje ter se bodo obenem zahvalile balkanskim državam, da so sprejele njih predlog. — Glede turško - bolgarske meje bodo velesile stavile predlog, da naj se od zaveznikov zahtevana mejna črta Rodosto - Midija preloži na črto Enos - Midija. Zahodno od te črte naj pripade ves teritorij, izvzemšl Albanijo, zaveznikom. — Glede vojne odškodnine bodo velesile izjavile, da ne morejo priznavati stališča Balkanske zveze, pripravljene pa so priznati zaveznikom pravico, da bodo zastopani pri sejah finančne komisije In da bodo imeli tudi svoj glas pri teh sejah v Parizu, ko se bo razpravljalo vprašanje, katero vsoto turškega državnega dolga uaj prevzamejo za«
veznikl. Vprašanje Egejskih otokov In Albanije pa smatrajo velesile, da leži popolnoma v rokah evropskih velekabinetov.
Mfr bo v 10. dneh sklenjen.
Kelmorajn, 18. marca. »Kolnische Zeitung« poroča iz Sofije, da zatrjuje bolgarska vlada, da bo mir s Turčijo sklenjen najpozneje v desetih dneh. Potovanje dr. Daneva v Petro-grad zaradi teh ugodnih mirovnih avspicij odpade.
Izpred Skadra.
Cetinje, 18. marca. Pri Derignja-tu in Sirgu je prišlo do ljutega spopada med primorskim vojem črnogorske armade in Turki. Turška kolona z Brdice je napravila izpad, da se preskrbi s furažo. Dve čete črnogorske vojske so napadle Turke. Vnela se je krvava borba, ki je trajala pet ur. Turki so se morali umakniti. Izgubili so 75 mož, 23 pa so jih ujeli Crnogorci. Na črnogorski strani so bili samo 3 lahko ranjeni.
Cetinje, 18. marca. S Širockega Visa se s tolikim uspehom obstreljujeta Taraboš in Skader, da so se Turki morali iz doljnih frontalnih okopov na Tarabošu umakniti, ker je črnogorski topovski ogenj vse te okope razdejal in uničil.
Cetinje, 18. marca. V Skadru so doslej imeli samo dva reflektorja, zadnji teden pa je črnogorska vojska opazila v trdnjavi tretji reflektor. Zagotavlja se, da imajo Turki v Skadru tudi brezžični brzojav, ki je baje v zvezi z neko avstrijsko vojno ladjo, odkoder potem poročila iz Skadra pošiljajo v Carigrad.
Odrin.
London, 18. marca. Iz Sofije poročajo, da je odrinska posadka pred kratkim ponudila kapitulacijo pod pogojem, da sme z orožjem in vsemi vojaškimi Častmi oditi. Vrhovno povelju ištvo oblegovalne armade je to odklonile.
Turška ali avstrijska križarka?
Cetinje, IS. marca. Po poročilih iz Medove vojaške oblasti še niso na jasnem, čegava je bila križarka, ki je pretekli teden bombardirala Drač in Medovo. Vedno se bolj poglobujejo dvomi, da bi bila ta ladja turška križarka »Hamidie«. Z veliko gotovostjo se vzdržuje vest, da je bombardirala Drač in Medovo avstro -ogrska vojna ladja »Arpad«, ki je bila preje usidrana v Draču. Govori se, da je po svojem odhodu iz Drača snela avstrijsko zastavo in na to jela bombardirati Drač.
Bombardiranje Sv. Ivana Meduan-skega.
Dunaj, 18. marca. Z ozirom na vesti, da je Sv. Ivan Meduanski bombardirala neka avstrijska vojna ladja izjavlja »Militarische Rundschau«, da se na dan bombardiranja ni nahajala nobena avstrijska vojna ladja v južnih vodah. Križarka Kari VI. je odplula šele 13., ko je že dospela vest o bombardiranju v južne vode in se je vrnila že 14.
V Epiru.
Atene, 18. marca. Grške čete so prodirale 16. t. m. v dveh kolonah pred Argyrokastron, kjer se je bil sovražnik utaboril. Po kratkem boju so morali Turki in Arnavti pustiti Argvrokastron ter so se umaknili proti Tepeleniju. Grki so Argvrokastron zasedli.
Atene, 18. marca. Grške čete prodirajo vedno višje proti severu. Vršilo se je več krvavih bitk. Turki so se umaknili proti Beratu. Njih izgube so velike. Grki so imeli 13 mrtvih in 40 ranjenih.
Dunaj, 18. marca. Oficijozno se zatrjuje: Vesti, da so Grki včeraj zasedli Valono, se ne potrjujejo. Če bi bile pa te vesti resnične, to dejstvo ne more prejudicirati usode tega mesta.
Bolgarska in Srbska.
Betgrad, 18. marca. Srbski poslanik Spalajkovič in bolgarski poslanik Tančev sta dospela zopet v Belgrad. Prihod obeh poslanikov daje povod, da se javnost zopet bavi s srbsko - bolgarskimi odnošaji. Opo-zicijonalni listi zahtevajo, da nastopi Srbija samostojno pot politične ori-jentacje, ker je Bolgarska nezanesljiva zaveznica, ki išče že sedaj izven Balkanske zveze politične stike. Baje se vrše med Srbijo in Grško že zaupna pogajanja, zlasti potovanje bolgarskega generala Dimitrijeva v Petrograd v Belgradu vznemirja, ker spravljajo to potovanje v zvezo z vprašanjem meje med Srbijo in Bolgarsko.
Atene, 18. marca. Oficijozna »Hestija« kategorično dementira vesti o dozdevni grško - srbski in grško - turški ententi, katere vesti služijo le tujim interesom.
Zasledovanje Grkov.
Cargrad, 18. maraca. V Smirni je vlada izgnala veliko število Grkov. V Carigradu so aretirali grškega odvetnika Medijatija.
Grški princ Nikola] v Belgradu.
Belgrad, 18. marca. Danes popoldne prispe grški prestolonaslednik. V političnih krogih trdijo, da gre za ženitovanjske načrte med srbskim prestolonaslednikom Aleksandrom in najstarejšo hčerko grškega prestolonaslednika Mileno.
Belgrad, 18. marca. Danes je do-pel sem grški princ Nikolaj s svojo soprogo Heleno in ostane tu do večera kot gost kralja Petra. Zvečer se odpelje princ s posebnim vlakom na Dunaj, kjer ostane delj časa. Obisk grškega princa v Belgradu smatrajo politični krogi za pomemben glede utrditve zvez med Grško in Srbijo.
Srbska civilna lista.
Belgrad, 18. marca. Pri otvoritvi skupščine bo stavila srbska vlada predlog za zvišanje civilne liste na 2 milijona dinarjev.
Porta proti grškemu metropolitu.
Carigrad, 18. marca. Porta je pozvala ekumenski patrijarhat, da naj izbriše grškega metropolita izpred Čataldže iz zveze metropolitov, ker je sledil Bolgarom. Vlada ga ne potrdi za metropolita.
Zaprto pristanišče.
Sofija, 18. marca. Pristanišče Kavalla je za vse ladje zaprto.
Demobilizacija in vojaški dopusti.
Lvov, 18. marca. Poleg rezervistov letnika 1908 so odpustili tudi vse rezerviste tehničnih čet in sicer letnika 1909 in 1910. Vsi rezervisti, ki so sedaj izredno služili štiri mesece so oproščeni prve in tretje orožne vaje, tako, da imajo za napraviti samo še drugo vajo, ki je določena na 1. 1915.
Sarajevo, 18. marca. Vsled naredbe armadnega inšpektorja Oskarja Potioreka se pnčno odpuščati rezervisti 15. in 16. kora dne 20. marca na dopuste. Dopusti so zelo kratki in so razdeljeni v 4 perijode. Na dopust bodo odpustili 4% moštva, ki se pa mora zopet vrniti. Potne stroške za odpuščene plača erar.
Sestanek treh vladarjev.
Kodanj, 18. marca. Tukajšnji listi izvedo, da se sestanejo v Kodanju letos po leti ruski car, angleški kralj in nemški cesar.
Avstrijski veleposlanik v Petrogradu.
Petrograd, 18. marca. Listi zatrjujejo, da bo v kratkem odstopil avstrijski veleposlanik grof Thurn Val-sassina in da bo njegov naslednik princ Gotfried Hohenlohe, ki je prinesel carju 4. februarja cesarjevo lastnoročno pismo.
Kriza v francoskem ministrstvu.
Pariz, 18. marca. V včerajšnji seji franteoskega senata je prišlo do burnih prizorov proti Briandu zaradi volilne reforme. Odpor je bil tako oster, da nastane lahko kriza ne samo v ministrstvu marveč celo v predsedstvu.
Za francoske vojaške potrebščine.
Pariz, IS. marca. Proračunska komisija je odobrila vojaško predlogo, ki zahteva 420 milijonov frankov za narodno obrambne svrhe.
Iz daljnega vzhoda.
Petrograd, 18. marca. Petro-gradska brzojavna agentura poroča iz Kvan - Tscheng - Tsuja, da se je pričel pohod ekspedicijskega kora v Mongolijo. Do sedaj je odšlo že 3500 mož 20. divizije.
Petrograd, 18. marca. Iz Urge poročajo, da je na zadnjo izzivalno brzojavko Chutuchte odgovoril kitajski predsednik, da bo pretrgal vso korespondenco z Mongolsko, ker Mongolska vedoma in nalašč napačno tolmači dobre namene Kitajske,
Proti Japoncem.
Seul, 18. marca. Včeraj so se vršile tu velike demonstracije proti Japoncem. Vojaštvo in orožmštvo je poseglo vmes.
Poslano«*)
Socialno - demokratična »Zarja« je priobčila od znanega praškega sodruga dopis, ki je naperjen direktno na mojo adreso, in v katerem se mi očita, da sem s svojimi »pristan-skimi referati« v »Podpornem društvu« zakrivil, da je kranjski deželni odibor odtegnil temu društvu podporo. Deželnemu odboru, ki je bil zaradi razlogov svojega koraka zelo v zadregi, je priskočila na pomoč torej »Zarja«. Morda pričakuje njen praški korespondent za to posebno nagrado od deželnega odbora; mi mu je sicer ne zavidamo, ali ne damo, da bi šel ta račun na stroške naše
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa sakoa.
časti, zato moramo neresnično notico »Žarjino« popraviti.
Bil sem šest let tajnik »Podpornega društva«, seveda »krivičen« in »pristranski«. Za »Podporno društvo« delati nisem bil primoran, ampak delal sem iz idealizma in po načelih, ki sem jih izražal v letnih poročilih. Delal sem zastonj; poudarjam pa samo to, da so se dohodki društva v tem času zvišali od 5000 na 9000 K. Nekaj zasluge na tem uspehu ima vsekako tudi moja malenkost.
Delo, ki sem ga bil posvetil »Podpornemu društvu« je bilo vsaj toliko vredno, kakor podpora kranjskega deželnega odbora. Svoj čas bi bil lahko plodonosnejše porabil v lasten prid, ker bi si bil med tem zaslužil najmanj 500 K vsako leto.
Vedno sem stal in stojim Še danes na stališču, da se podpore ne smejo deliti po strankarskem prepričanju prosilcev, ampak po njih objektivnih potrebah. Politično prepričanje prosilcev ni imelo najmanjšega vpliva na moje referate. Po tem sem se vedno ravnal, kar pa se mi je zelo zamerilo zdaj od te, zdaj od one strani in socialni demokratje sami so parkrat poskusili »vplivati«.
Ker mi je čista vest več, kakor zamera ljudi, sem se ravnal samo po svoji vesti. Danes mi je to edino zadoščenje.
Konštatujem, da se je o nekaterih prosilcih izkazalo, da so svoje postranske dohodke zamolčali in da so si dovoljevali izdatke, ki so časih dvakrat presegali vsote, katere so navajali med svojimi dohodki. S tem pa so bili prizadeti ostali prepotrebni prosilci, ki so svoje dohodke pošteno navajali. Ker so bili podani dokazi o tem, ali ni bila moja dolžnost, da sem pri dotičnih po tem umeril svoj referat in predlog, katerega sem v odbo-rovih sejah z razlogi zagovarjal?
V tem je torej obstajala moja »pristranost«. Ako kdo dvomi, naj se obrne na »Podporno društvo«, ki je gotovo objektivnejša instanca, kakor je tehnik H. P., ta »priznano zanesljiva priča«. Čudimo se samo, da se »Zarja« izposoja za njegove namene. Prepričal sem se, da mi je vsled intrig gotovih nenasitnih značajev, ki so se v tem slučaju znašli pod enim klobukom, ne glede na politično prepričanje, nadaljno objektivno poslovanje v »Podpornem društvu« nemogoče, zato sem odložil referat in od-borništvo v društvu. Storil sem to s težkim srcem, toda nikdo ne more zahtevati od mene, da bodo po mojem hrbtu bili tisti, ki imajo svojo eksistenco zahvaliti v prvi vrsti mojemu delu v »Podpornem društvu«. Tako je bila stvar.
Dr. M. Rostohar.
PPBčitone napredne časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narod-* no - napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejna moč. Iz-vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju.
Borzna poročila*
Ljubljanska
»Kreditna banka v Ljubljani".
Ondal kini danijske borze 18. marca 1913
■alaabeal papirji.
4*U majeva renta .... 4*2*/, srebrna renta .... 4°/« avstr. kronska renta . . 4°/» ogr. „ „ . . 4% kranjsko deželno posojilo 4% k. c. češke dež. banke .
Sreeke.
Srečke ia i. 1S6G >/>
M
tiske.....
zemeljske I. Udaje
ogrske hlpotečne .
dnn. komunalne .
avstr. kreditne . .
ljabljanske  .  . .
avstr. rdeč. križa .
bazilika . . • . hirlke.....
Delalo«*
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice , * . . Državne železnice . . . Alptne-Montan .... Ceske sladkorne družbe . Zlvnoatenske banke. . .
ii i* »•
M •» V It M 1» »I ji
Cekin! Marke Franki Lire • Rubi*!.
Valate.
« t t
Oenaral	Btajo, t
83-80	84-—
86*55	8675
83 95	84 15
8235	82'55
—•—	94-50
88 —	89 —
452-—	464 —
640-—	
299-50	311 50
283*—	295 —
251--	263-
238 75	248 75
484 —	496 —
484-~	496 —
67 —	70 —
52 —	56-
3225	36 25
28 —	32 —
225-50	228-50
415-—	419 —
63075	631 75
51675	517-75
11290	113 90
702*-	703 —
1056-50	1057 50
363*—	365 —
270*50	271*50
11*41	1J-46
118*20	11855
95*72»	95 87»
94 —	94-20
253*75	1 25475
64, štev.
SLOVENSKI
N A 3 O 0.
Stran 7.
Darila.
stali
Upravništvu naših listov so po-
Za Ciril • Metodovo družbo: G.
Franc Pirker. c. in kr. poročnik iz Foče v Basni, 3 K 70 vin. in g. Seli-škar, povodom poroke njegove hčerke z g. Jos. Joštom, aspirantom Juž. želez, v Ljubljani, 10 K. Skupaj 13 K 70 vin.
Za Olepševalno društvo v Rožni
dolini: G. Seliškar. povodom poroke njegove hčerke z gosp. Jos. Joštom, aspirantom   Juž. želez, v Ljubljani,
10 K.
Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 16. marca: Josipina Gres-sel pl. Baraga, podpolkovnikova vdova in posestnica, 59 let, Gradišče 7. — Berta Tschech, zasebnica, 30 let, Nunska ulica 8.
V deželni bolnici:
Dne 14. marca: Alojzija Čelik, čipkarica, 52 let.
Dne 15. marca: Anton Gale, bivši užitninski paznik. 47 let.
Dne 16. marca: Franc Bizovi-čar. sin ključavničarskega pomočnika. 11 let. — Nada Kavčič, hči žc-j-j/niSkega uradnika, 2 leti.__
dmm list obsega 12 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne:.
UnunBho priporočeno.
Ako se zaradi nezadostne ali pomanjkljive prehramtve ali iz kakih drugih vzrokov otroci ne morejo prav razvijati, nobeno :rugo redi'no sredstvo ne zasluži večjega zaupanja nego Scottova emulzija iz ribjega
ha, ki se je izborno obnesla za tvoritev in •jtrienje kosti in za iačenje telesa.  V njej
bsežene redilne snovi pospešujejo rast krepkih, ravnih kosti in podpirajo ves razvitek •ako, da bodo otroci kmalu dobre volje in • eseli capljali okoli. Otrokom ugaja Scottova iTiulzija; z veseljem uživajo sladko, smeta-
BaiAiriftao domaća zdravilo. Vedno večja povpraševanja po JMteU-ovem trna« coakem igacju In soli" dokazujejo usešp-m vpliv teea zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-ticno mazilo. V steklenicah po X Po poštnem povzetji razpošilja to mašilo lekarnar A. afOLL, c. in kr. dvorni založnik na Dunaja, Tnohlannen 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom, 4 33
Pozor: Nahajajo se ponaredbe popolnoma brez vrednosti prevarljivo podobno zavite. Zhtevajte izrecno Fornsan! 984
nasto zmes.
scokou
vprašanje za vsa
je rdrav želodec. Dolžnost človeka je tedaj, da si obrani rdrav želodec, ali pa, ce se pojavijo nered-nosti, jih odstrani
Po mnogih rahvaluih ] ismih, pa so se itka-sala za pavzdi^o s.asa in odstranitev slabe prebave, telesnega laprtta, vspehavan'a, slabega okusa, slabosti, i->omanjkarna »PMiin itd več kot tri desetletja ..BRADV-jeve ŽELODČNE KAPLJICE4" preje »Marijacdjake kapljice«, kot zanesljivo domače sredstvo pri motenju prebave pri otrech in odxa-Se nih najuspešnejše.
P siti se je treba pred enako se glasečimi ponaredbumi iti talz tikactiami in naj se pazi m varstveno tnatnko Matere botje t s* fZETrTt* * otrobom na desni roki in ns podpis " *
Dobiva se v vseh lekarnah v steklenicah po 9o vin in K l*t;0 Raspoiilj« se na deželo po lekarnam C. Brandjrju, Dtmal L. Flelaohmarkt S 482 (6 steklenic K 5*40, 3 dvojna« steklenice K 4*60 brez vsakih stroškov.)
I
i iTs u i m'
redilne—okusne wmm»mm
d Kosov-10 vinarjev
je 2e *koro 40 let uvedena po vseh drŽavah, odrejajo jo pre-
no<T zdravniki, ker je v vsakem oziru, za :csljiv in učinkovit izdelek.
ena  originalni steklenici 2 K 60 v.   Dobiva te po vseh
>^rr.i!i    Pr«ti vpoiiljatv*    O v   v pir-nen:*i toua'.'ah do-
tt 01 tvrdke **COT * EOUNE, d. i. o. i na Dunaju .1     k< ..-rvaj«   se   na   c.-il list  enkratno vpofiljascv poiz = kilaie od kake lekarne mi —m— -s
:jg^£ j-jitt mtL ■atSEai
na vsakem bonbonu!
Brez posebnega obvestila.
I
Vsem  sorodnikom,  prijateljem in znancem naznanjamo žalostno
vest, da je naša ljubljena dobra sestra, oziroma teta, gospodična
MfiUfiie
•hiti
danes dne 17. t. m. ob 10. uri dopoludne po zelo mučni hudi bolezni,
previđena s sv. zakramenti, v Bogu mirno zaspala.
Zemeljski ostanki drage pokojnice se bodo v sredo, dne 19. t. m. oh 4. uri popoludne slovesno blagoslovili v hiši žalosti, Mestni trg št 24, in nato prepeljali na pokopališče k Sv. Križu k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v stolni župni cerkvi. 1030
V LJubljani, dne 17. marca 1913.
Žalujoči ostali.
' m.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno
vest, da je naša preljuba mama, ozir. sestra, teta, gospa
ANA PRESKE
posestnica in dri. žel« oficijela soproga
danes, dne 18. marca ob 6. uri v jutro po mučni bolezni, previđena s svetotajstvi v 39. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki drage nam rajnice se bodo v sredo ob 5. uri popoldne v hiši žalosti, Sodna ulica 4. slovesno blagoslovili in nato prepeljali na pokopališče k Sv. Križu k zadnjemu počitku.
V Ljubljani, dne 18. marca 1913.
1043
Ivan Freaker,
oficijal drž. žel., soprog.
Tinka* Bdi w Bencina,
otroci.
Pozor! Sokoli pozor!
Najnovejše gramofonske plošče.
proste vaje za 111. slovenski vse-sokolski zlet v fjubljani 1913.
Tri ploSče skupaj K 750.
Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg št. 9. Največja zaloga gramofonov lo gramofonskih plošč.
Specialiteto
..ACHAIA". t. d. za prod. vina.
PATRAS, (Grško)
kot zdravilna is namizna vina ueiloseina.
Grška vina (mila, sladka, pitna) vsi poznavalci posebno cenijo.
Glavna zaloga 4298 Slrjm. Winter, Dunaj;, III1.
Serravallo
vo
Higijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
fn malokrvnim
2elo priporočeno od zdravniških avtoritet.
ss izborni okus« c:
Večkrat odlikovano.
g Nad SSS2LiS!i£SSBi££»^SiS!SSL" J. SEFRAVALIO, c. in kr. dvomi
TRST-Barko^lle.
87
d£fi£s%& cene v Sucišsrapeš&i.
Dne IS marca 1913. T e r sn i rc.
Pšenica za april 1913 Pšenica za oktober 1913. Rž za april 1913       . . Rž za oktober 1913  . . Oves za april 1913 Ove?: za oktober 1913 Koruza za mai 1913 Koruza za julij 1913 . .
za 50 kg 112 za 50 kg 11-47
za 50 kn 9 32 za 50 kf; 9-37 za 50 kg 9-27 za 50 kg 834 za &0 kg 7'43 za 50 kg 771
ViSina nad petjem 305*2
Srednji tratir tlak 736 Rim
a Sfanje A» 5       ?-s    baro- "t
«     VTnit     R,etra     B 2
Vetrovi Nebo
v mm   ČL —
17. 2.pop. 7566 ,.   9. zv. 733 4
11*6 |p. m. jzah-del.oMač. 8-6 , sr. jzah. j oblačno
18. j 7. zj.   7265    100 moč.jzah.sk. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 7 7 , norm. 3 8r' Padavina v 24 urah 00 mm.
O
kolikor mogoče na Starem trgu ali v St. Ja-kobskem okraju se išče za takoj Pismene ponudbe na V1J. K." Fiorijanska ul. 7. II. nad.
Dobr& ohranjen 1032
se ceno proda na voglu Sv. Petrra ceste,  .hod Radeckega e. 2, I. nad.
Najmodernejših
klobukov
za gospode in dečke
Ljubljana, Mestni trg 8.
Klobuki se sprejemajo v popravilo. Cene od K 2a20 naprej«
Državni poduradnik, mlad, lepe zunanjosti, značajen, muzikaličen, s 24.000 K realitetnega premoženja, želi po tem sedaj modernem potu znanja v svrho poročitve s samostojno, naobraženo gospodično v starosti od 18—25 let ter K dežele.
Ponudbe s sliko (katera se tajno vrne) na upravništvo .Slovenskega Naroda" pod vMa| 11! 3 094«*.
Anonimno brez pomena, tajnost častna stvar. 994
Slovenec, spreten prodajalec, pripraven tudi ca potnika, ae ISfce za uvedeno tvornico likerjev. Ponudbe slovenske in nemške, samo z referencami prve vrste, pod 1040 „Balkan" na upravništvo »SI Naroda«-
dobro izurjen v manufakturni stroki,
se sprejme v trgovina ničnega blaga.
Ponudbe  je  vposlati na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
1031
pri Kankerta v Sp. Šiški se^odda.
zmožno slov. in nemške stenografije,
sprefmettt takof.
Refiektiramle na izvežbano moč s prakso v odvetniški pisarni. — Ponudbe pod llStesOsra?fnja/1032ci   na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2310
Zaradi obilnega dela ter bolezni
se da v najem
v jako dobrem kraju, blizu kolodvora ter tovarne.   Promet jako dober. —*
Oddam tudi lokal za brivnico.
Prebivalcev je 3000 ter kraj brez konkuience Več pove 1023
Jožef Hkavc, gostiln., Javornik, Gorenjsko.
z 2 ali 3 sobami s pritiklinami iače mirna stranka (2 osebi) v Šiški ali predmestja ljubljanskem za 1. {nlil 1913. (pritličje izključeno). — Ponudbe na upravništvo »Slo-• : : : venskega Naroda«. ; : : : 947
Nova, stara •      1 v
992
vse lasten pridelek,
prodaja v poljubni množini
7r. Ferlinc v Šmarju pri Jelšah.
Specijalna mlekarna Jakob Stare Sv. Krii-Cesta sprejme v službo takoj 1029
(vodjo mlekarne in podmlekarja) Plača — ■        po dogovoru. 5—
ki daje letno 5—10 000 kron dobička je moči pridobiti z» majhnim posestvom na Kranjskem. Pripravno je za kme-tiške, dela vajene zakonske, tudi z večjo družino. Delo je lahko, vendar priporočljivo za mlajše ljudi. Kapitala je treba 3—5000 kron. — Pismena vprašanja pod „ĐOBOSUO podjetje" na upravništvo »Slov, Naroda«. 1036
Odda se v najem s 1- majem
In kawarno
1035
v Narodnem domu v Ljubljani.
Ponudbe sprejema do 31. marca in vsa pojasnila daje predsednik društva »Narodni dom« c. kr. notar Ivan Plantan, Cigaleiova ulica.
HBBnl
Modni salon A. Pogačnik Gosposka ul. 7
Cenjenim damam priporočam veliko izbiro 1039
1W slamnikov Hsi modelov
od najpriprostejše do najelegantnejše oblike. Cene nizke. Blago solidno. ===== Tudi popravila se sprejemajo in točno izvršujejo. =====
oklic**
Dne 20. marca £923 dopoldne ob 9. url prodado se na Rimski cest! št 18 po javni dražbi naslednji predmeti:
razno lili Igo,
1041
Dr. Emil Stard,
odvetnik, Ljubljana.
ser pravi francoski parfumi
in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovost!.
Za obila naročila se priporoča 930
Otilija Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta 12, v Mathianovi hiši.
Kolesarji! Pazite9
da ne padete v roke raznim špekulantom In ne dajte se premotiti
pri nakupu kolesa od papirnatih obljub, dokler si še niste ogledali mojo veliko zalogo prvovrstnih in originalnih
859
ES-KA IN ADLER KOLES.
Izvolite si torej ogledati in prepričali se bodete, da se najboljše in primerno najcenejše s==-rr.~.--7r.- kupi samo W  pri domači, strogo solidni tvrdki  H@ —tt^===
ANA G0REC, specialna trgovina s kolesi in deli.
Ljubljana! Marija Tarasij« oasta 14. (Novi avat) nasproti Kollaojc, Zahtevajte oenik. Največje* ispoaejavalnlon koSoa.
Uammmmmm...... ■im.........
0406
41222^7817
72
Stran 8,
it r\
SLOVENSKI NAROa
64 štev,
Modna trgovina
v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto.
:: Konfekcija ::
za dame in deklice.
bluzo, modno blago, sukno, platno, garniture, preproge, ierpo, rate, pletL
▼ LJubljani, Kemenskega ulico 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Ustak ti iaf-itniik: Ur. Fr. Bantc primi?. I. lir. rii iti toli
OO
Zaradi preselitve oddalam takoj mojo zelo
dobri Moto trgovino z melaoim blagom,
ki se nahaja na prometnem kraju, tik mesta Ljubljane. — Ker je obstoj vsakemu siguren, iSčem samo poStene in resne kompetente. — Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo •Slov. Naroda« pod šifro »»April 4000 837".
f
Najnižje cene!
Briljantni prstani (pristni la) od 15 K naprej Diamantni prstani . • • . • 10 . 14 kar. zlati prstani . • • „3*50„ Briljantni uhani . • . . , 60 , 14 kar. zlati uhani . . . „3*50. 14 kar. zlate zapestnice .   . , 18 ,
14kar. zlate zapestnice z aro od 80 K naprej Srebrne zapestnice z uro . , 18 . . Srebrne tnta zapestnice z uro » 20 , „ 14kar. zlate damske ure . „ 2C „ . 14kar. zlate dam. nre z brilj. „ 48 „ m H kar. zlate dam. ure z diatn. „ 28 „ „
Najnižje cene! H
14 kar. zlate damske verižice od 10 K naprej 14 kar. zlati damski collier „ 9 „ „ 14 kar. zlate moške verižice . 19 , m 14kar. zlate moške ure. . r 40 „ m 14 „ zlate m. ure z dvoj. pok. n 60 „ „ I. t. d. I. t. d. I. t. d.
feiikai.sk! zaloga n, milit, zlatih, sreM in ilUiitltt, kakor vsi drugi f moja stroko spadajoči predmeti, pariške mamumate ore itd.
Mole oone so stavljeno tako nizko, da kljubujem največji konkurenci in nudim svojim cenjenim odjemalcom največjo in najobslrnejšo Jamstvo.
glavna in razpoiiljalna tpioa. Slavni trg it 25 podiflžHica in delavnica. Sv. Petra cesta itn. I
Lastna protokoliiana tvornica bi i Švici. — Tnniiika znamka „IK0". — Edino zastopstvo za Kranjsko tvornice ni „Zenita".
I
H.
Stanovanj
s Štirimi sobami, kopamo sobo, sobo za služkinje, 983
se odda za majev termin.
Elizabetna cesta štev. 5.
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevan je tudi na dom. 257
Parna žaga SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora*
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavarna, restavracija z izvrstno kuhinjo. Zmerne cene.
Edini slovenski hotel na Reki.
Spoštovanjem pero Trpinac.
686
Ljubljana, Prešernova ulica št 5 I. nadstr.
oianie \
najfinejših 1 angleških kostumov, paletotov, franc. toalet itd.
Modna in športna trgovina za gospođe
P. MAODIĆ
Ljubljana — nasproti glavne pošte — Ljubljana
se usoja svoje p. n. odjemalce opozoriti, da je svoj modni oddelek za gospode založil nedvomljivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovaren m &icer v nedvomljivo največji izbiri.
Od 20. februarja 1913 naprej prostovoljno odracunam 10 % popusta vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih skromnih stalnih cen pri nakupovanju klobukov. Čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat, rokavic, nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumbov itd., kar bode pri sedajšnji draginji gotovo vsak z veseljem pozdravil in uvaževal. Pazite na cene v mojih izložbah!
Kavarna/^
vso noč ^^mi
Gostilna
Florijanska ulica št 6.
Fotografske aparat
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
fotOHnitura is drogerija
„Adrija"
oblastveno kaocesijonirana prodaja strupov
2798        v Ljubljani, Seienburgova ulica št, 5»
Temnica na razpolago.
Zunanja   naročila   z   obratno pošto Zahtevajte cenike 1
Krasni moderni spomladanski kostumi j   moderne   jope   in • plašči^  vrhnja krila, raznovrstne bluze v najnovejši izbiri in dobrega okusa priporoča
687
Modna trgovina : P. MAGD1Ć :
Ljubljana — nasproti glavne pošte.
■ !
umetniške/,
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
Prešernova ulica 7.
s *
Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri
A. KUNO
ISSSSSSI88 Ljubljana asssssasss
priporoča svoje Izborne Fzdelke vsakovrstnih
pomladanskih oblačil
Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene. sssrs  llustrovani ceniki na razpolago.
Trgovina s špecerijskim blagom.
Trgovina z moko In deželnimi pridelki.
A. ŠARABON, LJUBLJANA.
Glavna zaloga rudninske vode
Grenka voda i Apetita, Fran Jožefova, Frie&ichallska, Herkules, Hunvadi, JanoSeva, Pullna, Rakozvjeva palma, Saratica, Sternov, Zaječilka. Različne rudninske vode» Blliosk* slatina, Bonifacijev vrelec, ContrexeviUe. EmSka Kranchen, FachinSka, Francovovarski NaUlijin vrelec. eiossbftssUks slana*, euiokenberskl vrslsL Guberska Srebrenica, Hallska jodova voda. aUrlOvevsiraM vrelci. EroĐflorfssi Štefaniji a vrelec Levico močna in lažja. MarijinovarskI vrelci. Preblavsk* SitiUs. *ogaftfcaslettaa i Donati vrelec Zaboj s 25 stekl. Stvria vrelec Zaboj s 25 stekl. Roncegno, Salvator.  Sslier (kralgcveki). Vita vrelec,
Vichv, Vildunškl Helenin vrelec, Darkavska jodova sol. Kariovovarska vrelčeva sol v kristalih aH v praiku, Mattonijeva močvirska sol.
1033
Velika praiaraa na kavo in mila za dišave
s •Isktrlćsias obratonu
nmm.
5^09
07
95
—-,-f    .. .
Slovenkd Šolska Matica.
Imamo tri Matice: Slovensko Matico, — Šolsko Matico in Socijalno Matico.
Slovenska Matica je ravnokar praznovala svojo petdesetletnico. — Socijalna Matica zbira prve sile za bodoče delo — Šolska Matica pa nam je predložila te dni knjige svojega XIL leta. — Imamo tudi druge Matice: Glasbena Matica itd. ki vrše važno delo v našem kulturnem življenju — toda kot književna društva moramo imeti pred očmi gorenje tri Matice. Vse tri so važne, vsaka iz njih ima svoj delokrog in toliko dela, da bi potrebovale desetkrat toliko sredstev, stokrat toliko sotrud-nikov in tisočkrat tolike članov, ako bi hotele izvršiti vse, kar je nam kot kulturnemu narodu potrebno. Kulturne petrebe malega naroda so iste kakor pri velikih narodih — sredstev pa je mnogo manj. Pod temi razmerami trpi delo vseh treh Matic. Priznajmo pa. da >kušajo vse tri izvršiti, kolikor je pri danih razmerah mogoče.
Delo treh Matic je razdeljeno. Slovenska Matica goji književnost in vedo — Socijalna Matica hoče izdajati moderne popularne, znanstvene spise — Šolski Matici pa pripada naloga skrbeti za knjige, ki jih potrebuje naša šola in nasi vzgojitelji. Zapisal sem vzgojitelji, ua ne bo pomote, ko bi rekel učitelji. To polje je obširno in važno. Pokler ni bilo »Matice se ie čutilo, da je vrzel v naši kulturi. V 12. letih je Matica podala toliko lepih del, da more danes s ponosom kazati na svojo preteklost.
Naša širša tudi napredna in in-te igentna javnost gre rada brezbrižno mimo takih stvarij. ki jih po drugih narodih smatrajo za svoj ponos. Tako tudi v naši šolski' Matici dela ie nekaj agilnih mož, nekaj profesor-lev in učiteljev. Povejmo takoj, da je /adnjih razmeroma mnogo več. Ako bo kulturni zgodovinar čez pol stoletja pregledoval naše delo sedanje iobc bi pač moral marljivemu učiteljskemu sumu priznati veliko v ažnost v delu za napredek — ne Ie v šoli, tudi v javnosti in v publicistiki.
I čiteljsivo si je torej z nekate-
- mi profesorji osnovalo Šolsko Ma-li.o in učifeljstvo jo tudi vzdržuje. S t-jih skrbi /a kulturen zavod — ki tja drugod podpirajo vlade z bogati-
denarii. 'Ceh! imajo podobno dru-^tvo   v   Dedictvi Komenskeho — i ^» združeni učitelji in profesorji. da*i imajo   vsak   zase zopet svojo ^anovsko in kulturno organizacijo) ./■ or večina naših kulturnih zavo-'V.   mora tudi šolska Matica kriti
- oje otroške iz članarine. Podpor ni
»zna.
Peki • se bo: naravno, to so šol-se knjige, kdo bi se na to naročil... i i . endar je izšlo v Matici nekaj dei, :.:   so   splošne   važnosti — šola in /goja ni samo stvar države in uči--t\ a — ampak tudi staršev in rod--   zato je treba,   da   se skupni oiitelji poznajo. Tako zasluži Šol-
\\atiea pozornost naše širše javiti, ki bi morala blagohotno podpirati me delo.
Izpred sodišča.
fzpred okrožnega sodišča v Novem mestu.
Crna slika iz Bele Krajine.
V zadnjem času se je pred novomeškim okrožnim sodiščem razvijala več slučajih prav žalostna slika iz Hclc Krajine: sama mladina, obtože-■ a hudodelstva tatvine. Naj navedemo v svarilni vzgled eno zadnjih teh slik, o kateri ',e je obravanavaio 15. t. rn. Jetniski paznik pripelje v sodno dvorano 181etno Marijo Č r n i č, hči gostilničarja iz Bedna, občina Tribu-_e. Kratka obtožnica je dolži hudega dejanja, da je namreč svojemu sose-ilu An t orni H o t u j c u iz zaprte sobe ukradla 700 K gotovine. Obtoženka dejanje prizna in se zagovarja s slabimi razmerami pri hiši. Ona je vodila gostilno, oče ji je dal vse na račun, a kadar je zahteval denarja, ga mu je morala odšteti, če ga je imela ali ne. \ ečkrat ie oče po dvakrat za-htcval denar za enoinsti račun. Tako
i je nekoč morala pomagati le na ta način, da si je denar izposodila pri i 'etru .1 a n k o v i č u. Anton Hotujc pa je prišel iz Amerike ter rad igral harmoniko v tej gostilni. Okrog 20.
bruarja je Mara Crnič zvedela, da ima Hotujc 1000 K denarja sprav-!lenega v suknji, viseči v sobi. Denar je potegnil iz črnomaljske hranilnice. V noči 21. februarja ji je prišlo ua misel, se tega denarja polastiti. Njega ni bilo doma. Skušala je naj-preje priti pri vratih, ker so bila pa zaklenjena, je pri oknu ubila šipo in se skozi okno splazila v sobo, Y
Siralin "Roche
olajša in ozdravi bolezni v prsih kašelj, katar, influenco, naduho.
Dobiva se po vseh lekarnah.     Originalni zavitek 4 K.     Dobiva se no vseh lekarnah.
suknji je res našla denarnico s tisoč kronami, ponajveč iz bankovcev po 100 in 50 K. Odštela je zase 700 K, ostalih 300 K pa je spravila nazaj, češ, naj ima tudi Hotujc še nekaj za silo. Na vprašanje predsednika senata, zakaj je to storila, obtoženka odkrito prizna: »Prišlo mi je tako na misel, pa sem Šla notri.« Nadalje pravi, da je s tem denarjem mislila pobegniti v Ameriko. No,posebno mudilo se ji ni tja. Kajti z ukradenim denarjem je začela prav po otročje raz-sipavati. Ker se ji je slaba vest oglašala, ni hotela iti domov, ampak se potikala okrog pri svojih znancih. Povabila je s seboj prijateljice in mlade fante ter so šli v Črnomelj. Tam si je po raznih trgovinah, nakupila obleke, pri urarju uro in drugo zlatnino, plačala je nobel, čemu bi človek >glihal«, če pa ima tako po-eeni denar. In pili so po Črnomlju in dobre volje so bili. Potem je šla svojega ljubčka obiskat v Podzemelj. Martin J u r j e v i č je krojač, k njemu se je hodila učit šivat in pri tej priliki se je naučila tudi — ljubiti. In ker ga je tako rada imela, mu je prinesla kar dva Štefana tadobrega seboj, ko je tega zmanjkalo, so šli še v gostilno, kjer je vse pilo in jedlo, za račun se ni nihče brigal, saj ima Mara denar. Da ie bita ta sreča Še bolj polna, so vzeli voz in se v nebrzdanem halo odpeljali domov v Bedno, ampak ne k očetu, le tega se je Mara bala. To razsipovanje denarja je postalo navsezadnje !e preveč sumljivo, posebno ko je Hotujc prišel na to. da mu je 700 K ukradenih in da je tat zlezel skozi okno. Ker je Mara menjevala same stokronske bankovce, je sum padel nanjo. Po treh veselih dneh je že bila v trdih rokah pravice. Preiskava pri njenem ljubčku je dognala, da je Mara v šivalni stroj, na katerem se je svoj čas kot učenka mojstra JurjevšiČa učila, skrila 355 kron. Okrog 120 K pa je spravila v nogavice, ki pa so imele — luknjo. Tega denarja mso mogli najti. Ostanek je šel deloma v veseli družbi, deloma za obleko itd. Nadvse zanimivo je. kako se glase tri izpričevala javnih oblasti glede nravnosti te .Mare in njene hiše. Šolsko vodstvo v* Tribučah' pri vi. da je to vzrok slaba vzgoja, ker je ta hiša ^pribežališče pijancev, vlačugarjev in prešestni-kov . Župnijski urad v Adlešičah je istega mnenja in glede Mare še ogorčeno pristavlja, da je Mara prišla k izpraševanju nagizdana z uro in verižico, nekaj tako nezaslišanega, kar se še ne pomni v tej fari«. — Županski urad v Tribučah pa v nasprotju z obema prejšnjima javnima čuvarjema morale o tej hiši ne ve nič — slabega, hiša je na dobrem glasu«. No, senat je obral svojo pot in z ozirom na vse okolščine Maro Črnič obsodil le na dva meseca težke ječe, vštevši dosedanji zapor, tako, da bo 25. aprila zopet prosta.
Izpred najvišjega sodišča.
Najemnik in gospodar. Na; :šje sodišče je izreklo včeraj važno odločbo glede razmerja med najemnikom in gospodarjem. NerJ gospodar je napravil s svojim najemnikom gostilničarjem najemninsko pogodbo, v kateri si je pridržal pravico tudi predčasne odpovedi, če najemnik -redno in v polnem obsegu« ne izpolnuje najemnih pogojev. Ko je gostilničar nekoč 3 dni prepozno plačal najemnino, mu je izročal gospodar odpoved. To odpoved je okrajno sodišče potrdUo. Gostilničar se je pritožil na deželno vzklicno sodišče v Pragi, ki je odpoved razveljavilo. Oospodar se je proti ti odločitvi deželnega sodišča pritožil na najvišje sodišče. Najvišje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo določbo deželnega sodišča, ki je odpoved razveljavilo.
Zlata svetinja
Berolin, Pariz, Pim itd.
Najboljše koz m.
Ml« u
m/m
/ S llde,lljc
O. Seydl
Stritarjeva ulica 7.
Kemik dr. ing. Hirsch, Olomuc. Ke-
mično-tehnična preiskava je izpričala, da je „Seydlin" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnohia neškodljivi in se Ž njo lahko razkazuje.
Voda opazovana s po-večalnim steklom.
Kapljica tekočine, ki se je vzela iz pljuč na sopilih trpečega človeka, in tretji dan po njegovi smrti, je vsebovala mikrobe, ki so tu narisani.
Goudron - Guvot usmrti te mikrobe v vodi kakor tudi v pljučih.
Pred kakimi 30. leti se je posrečilo H. Ouyotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, kotran v vodi raztopiti.
Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanes, pri vseh lekarnah pod imenom ^Goudron-Guvotneko s kotranom zmešano pijačo, ki v potrebi služi kot ako dobra kotranova pijača. Zadostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno ali dve kavni žlici.
Rabljenje zdravila »Goudron - Guvot«. pri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo najhujša obolenja sopil, kajti kotran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče si predstavljati bolj priprosto in uspešnejše zdravilo.
V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega »Goudron - Guvot«. tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi »Goudron - Guyot«. Dobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raz-topljivega kotrana, in tako tudi uspešnejše kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako pomoto naj se natančno pazi na znamko: Goudron - Govotova nosi ime Guyot natiskano v velikih <*rkah svoj podpis v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslev: Maison Frere, 19, ure Jacob, Pariš.....
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in tudi ozdravi.
Oni, ki se ne morejo privaditi kotrano-vemu okusu, lahko nadomestijo tega Guvot s kroglicami Guvot, ki so narejene iz pravega norveškega kotrana, in katere se jemljejo 1—2 pred ali tudi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo jako malo.
Barva, pastil Guvot je bela, in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpison »Guvot«.
Zaloga: Maison Frdre, 19, rue Jacob, Pariz in v vseh lekarnah.
V Ljubljani se dobi v lekarnah: Gabr. Piccoli; Fr. Sušnik; U. pl. Trnkoczy; Ph. Mr. Jos. ćižmar.
PA
vseh dežela izposluje inženir
M«
aMSft»im.«./»- oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., flariahilferstrasss št. 37.
Priporoča se
ANTON 8ARC
trgovina s perilom, pralnica in likalnica
Ljubljana, Selenbiirgova ulica o.
874
mm
Priporoča se domača najnovejša
konfe'Hcijslta trgovino
Franca Jožefa cesta št. 3.
lemalo se oamnia no men. fer m izvrše ločno io solidno.
362 asr
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
K r m
Solidna postrežba. — Najnižje cene.
jim prinesete seboj velikonočno darilo?
Izvolite zatorej najboljše darilo
831
Wiktorinov
poletna stanovanja se sedaj jemljo v najem
in je potrebno skrbeti za potrebno razsvetljavo. Prednosti naših svetiljk jo za poletje delajo neutrnljivo.
:: Vsah svetil]
•t
fe neodvisna od vsake napeljave.
Je porabna v vseh prostorih, tudi na vrtu in
da|e belo, mirno luč brez sence,
prekaša po sveujivosti plinova in električno luč,
{e cenejša nego vse druge vrste razsvetljevanj«
Prosto   ogledovanje   brez   kupne obveznosti  v  naših nastopnih  podružnicah:
Dunaj I., Graben 29 (Trattnerhof); Dunaj II., Taborstrasse 17; Dunaj V/2 Marga-
retenstrasse 120; Dunaj IV., Linke Wienzeile 4; Dunaj VIII., Alserstrasse 21. —
BudapeSta VIIL, Baross-utca 1. — Brno, Lichteusteingasse 2. — Praga, Zeltnerova
uh, vogal Ovocnega trga. — Trst, Via Acquedotto 2. — Cenik ,V" gratis in franko.
IITIbvAllIn e flA CentraJas Dunaj V. 2, Klargareteiistra£se 120. HVU&IOriU CK VUl| Tvornica   Dunaj,   Svafoborice, Starešice,
Samostojno
gospodinjo
sprejme posestnik, samec, na deželi.
Ponudbe in pogoji na upravnoištv »Slovenskega Naroda«. \o\7
Cprtjema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavatovalnica.
Zlasti je   ugodno   zavarovanje na
doživetje in smrt z manjsajočimi se 12 vplačili
•s. ■ •••  vziiimno zavarovalna banka v Pragi«  ••• -Heisiral londl K 58,4i1.43S*5S — Isplaćene »a**ioaaJ&e in kapitali)e K 123,257.695-77 Do velikosti dragi vujemni mirovalnica nase drtare i vseskozi ilovansko-narodno upravo.
—————    "m ooJasaHs dajst      i ' i.     i u,   m   i i......    j m
Generalno ikMo i LiDUliani i Gosposki ulici M12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje.
1
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
Si
Krasne spomladanske novosti
in po ie znano najnižjih cenah dobite
v modni trgovini Peter Sterk
LJubljana, Stari trg št. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek Ia kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice ter še mnogo drugih v mojo stroko spadajočih predmetov.
Prodaše
v mestu na Spodnjem Štajerskem.
Ztlo prijazen kraj.   Priljubljeno letovišče.   Hotel ima najugodnejšo  lego v neposredni  bližini  kolodvora,  c. kr. uradov ter šol   Novo, moderno poslopje s ?obami za tujce, senčnat vrt za goste, kegljišče, ledenica, veliko gospodarske poslopje in nekaj posestva. — Plačilni pogoji jako ugodni 934
Natančneje se poizve: Celje, poštni predal št. 43.
Modni salon
Stuchiy -jtiaschke
naznanja in priporoča častitim damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnekar došlih
donaiskiii is pit modelov kakor največjo zalogo ipoiiaiii klobukov.
Ža3ni kJobuki vedno v zalogi.
Popravila se točno izvršujejo«      19f>3      Cene brez konkurence!
prodaja iz konkurznega sklada.
Iz konkurznega sklada gosp. Josipa Udovca, trgovca v Cerknici pri Rakeku, se proda
trgovinska zaloga
obstoječa iz Špecerijskega in manufakturnega blaga s Štacunsko opravo v inventurni vrednosti 14 090 K 07 h ofertnnn potom v celoti en bloc.
Ponudbe je izročiti do 1. aprila t. 1. konkurznemu upravitelju g. Hubertu Zavrsn ku, c. kr. notarju v Cerknici.
Vsak ponudnik mora položiti  10°/o  inventurne vrednosti kot kavcijo.
Došle ponudbe se odpro 2. aprila t. 1.; vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo do 6 aprila t. 1.
Sprejeti najvišji ponudek je založiti pri konkurznem upravitelju v gotovini do 10. aprila t. 1. in potem takoj prevzeti celotno zalogo.
Pridržuje se pravica event. vse ponudbe odkloniti ter blago na drobno razprodati.
Za popolnost zaloge ter inventurnega zapisnika in za kakovost blaga ne prevzame konkurzno upra^iteljstvo nobene odgovornosti.
Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju vse dni, izvzemši praznike in nedelje, med uradnimi urami; ta upravitelj izkazuje na
zahtevo zalogo in podaja vsa potrebna pojasnila. 958
Hubert Završnik
c. kr. notar kot konkurzni upravitelj.
Ivan Jax& sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo
Sivalniitroii
Srezp'atnl korzi za vezenje v tiiJi.
Pisalni stroji „ADLER",
Fletilni stroji
vseh velikosti.
xa rodbine In obrt
zmožni nemščine se sprejemajo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugassa 10. 893
Sprejme se takoj vešč, zanesljiv
pri zgradbah nove Belokranjske želez nice V ponudbah naj se pove tudi zahteva glede plače in prilože se spri. čevala v prepisih. v«p se pa pnsMk; na
naslov Roman Treo, LJubljana Marije  Terezije  cesta štev. 4,
998
Pristno brnsko blago
Spomladanska in poletna sezija 1913.
Kupon m 3*10 dolg c 1 kupon   7 kroti
za poneko nolko obleko ! EJS 1! £S
(suknja, hlače, telovnik) I 1 kupon 17 kron ::    stane samo    :: ' I kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20—, dahe blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke Itd. razpošilja po tvorniških cenah ::   kot solidna in poštena vrlo znana ::
Zaloga tvornice za sukno
SiegeMcnho! v Brnu (Bruenn).
JW   Vzorci gratis ln Iranko. "M
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-lmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost Največja izbira Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-rozorneie in natančno po vzorcu. 517
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
if^luje najboljše priznana
Tii-cii tinta
katera  okrepčuje   laslšče, odstranjuje luska in preprečuje Izpadanje las.
t a tek len I ea z navodom 1 krono«
Razpošilja se z obratno posto ne manj kot
dve stek.'enici.
Zaloga vseh pre'zkušen'h zdravil, medic, mil, medioinal. vin, špecljall tet, najfinejših parfumov, klrurgi&klh obvez, svežih mineralnih vod Itd.
Dež. lekarna MIlana Leusteka
v Liubilanl Rtsiieva cesti it I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
iubli. mostu. 17
V lei lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn intne železnice, o. kr. tobačne tovarne ln okr. bolniške blagajne v Mubljani.
Novo otvor j eni
cvetlični
:: salon::
Sttotnjiia tlita il i.
Vljudno se priporočam si. : občinstvu za naročbo :
t   ■ •■"»»* t
svežih kakor suhih s trakovi in napisom v vseh barvah, ki so vedno v zalogi. Dela se izvršujejo v najmodernejši obliki*
Naročila z dežele hitro in točno. Cene zelo nizke. Z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
550    Naslov na brzojavke i
Bajt, cvetlični salon9 Ljubljana.
S . 243/pr.
,009
Na deielnl kmetijski Soli na Ormu se razpisuje mesto
strokovnega učitelja za živinorejo in mlekarstvo
s prejemki VII. plačilnega razreda deželnih uradnikov t j. z letno plačo 2200 K in aktivitetuo dcklado 672 K.
Strokovni  učitelj, če je samec, dobi tudi naturalne stanovanje na Grmu.
Služba se odda za sno leto provizorno, po preteku te dobe pa se bo nastavil strokovni učitelj definitivno, če bo zadostil vsem zahtevam in če se bo izkazal z učiteljsko usposobljenostjo za kmetijske srednje šole.
Prosilci za to mesto naj predlože svoje prošnje
do 3. aprila 1913
podpisanemu deželnemu odboru. Prošnjam je priložiti krstni list, domovinski list, spričevalo o ftzični sposobnosti, dokazilu o dovršenih študijah in o strokovni usposobljenosti ter dokazila o znanju slovenskega in nemškega jezika. V prošnji je tudi navesti, če je prosilec še podvržen vojaški dolžnosti.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 15. marca 1913
400.000 frankov
z mesečnim vplaOlom samo K 475 m zamore dne 1. aprila 1.1.
z renomirano
vi
877
Varno naložen denar, zasigurani dobitki! Skupine srečk v različnih kombinacijah na mesečne obroke od 3 K višje. Zahtevajte prospektel
Češke industrijske banke, glavno zastopstvo v Ljubljani.
C, kr. avstrijske      državne železnice, IzvSeček  iz voznega reda.
z=r        —   Veljaven od 1. maja 1912. =
Postaja: Ljubljana Jnini kolodvor. Odhod.
6- 52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunai.
7- 32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9- 09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz g sfeste, Celovec,
B-3S zvčeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj
7-44 zvečer, Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevja, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10- 00 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, MonaKOvega, Solnograda, !no-mosta, 3eljaka), Tržiča, Kranja.
8- 59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9- 51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta Beljaka.
11*14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3- 00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja.
7- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca. Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- J5 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 13 po noči. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
11-33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; Ljnbllana drž. kolodvor.
Odhod na Kamnik: 7-27, 11-50, 3-12, 7-18, (11-uo ob nedeljah in praznikih).
Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41«
*'lSf (18"2£ °h nedeljah in praznikih).
Ckr. državno'železulsko ravnateljstvo v Trsta.
^ JL.     JK JI! ^C3ZBZ5Z5ZS!  ŽCR ^ JC  ^ ^ ^ ^
■   P     ■ _ ■ m_ _ 1      aaan ■   ■     ■   ■ ■
Ljubljana,
Marile Ter« oeata it 11
: (Koliiej). :
rr. Kopu;
H Ljubljana,
M Marija Te?,
H cesta št. II
M : (Kolizej). :
»
H
Mil
w w
» različnih najnovejših slogih. :: ["]
H
d Priznano solidno blago [H d      toi* najnjaj* oma. j Zalaaoena trpetnl liđalkf.
timiinimii
•-Afc—^ JHI  H       ■     LJ i  m J«        •    a       va a
IS
različne kakovosti.
Velika izbira
3403
w otroških vozičkov,
ilela!
^^Paiffl>»n*V a*\ ^b rf*V,.
17
19
UT
51
Priporočamo našim r.  gospodinjam s
KOLINSKO CIKORIJO
'j
iz edine slovenske * tovarne v Ljubljani
je vendar na<boHil
GAĆF kegievich 151 vTk UTOfiffl PSSmONV^..
Kuverte
s firmo
priporoča
Modni salon
911. Se8ej~$trna5
929
priporoča cen jo tim demam
:; slamnike te najfinejše izvršbe. :: Zaliti klobuki redno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
cvetlični salon
Zunanja naročila točno in vestno.
Brzojavi: Knrsika. Ljobljana, Kongresni trg.
Ljubljana. Kongresi lig šl. I
Izdelovanje šopkov in vencev. Velika zaloga suhih vencev, trakov za šopke in vence v različnih barvah in kakovostih. Vaze, žardinjere, kozarci za cvetlice, ter sploh vsi v to strok« spadajoči predmeti po najnovejši obliki ' •  in nizki ceni.
i
VOZOVI.
:: 14/18, 24/28, 40/45 HP. ::
nii bil!! ventila.
25/30 ln 30/35 HP. ::
Liberška tvornica avtomobilov z o. z.
N^v^-i^_ 524
Korel Comernlh & Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 9-12.
I
Izobražen trgovec, 27 let star, ki prevzame od očeta večje dobro idoče podjetje, želi poročiti trgovsko naobra-ženo in pridno do 25 let staro gospodično. — Neanonimne ponudbe z navedbo dote pod „Velika noč 1913 1000" do 28. t. na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. 1000
Ali poznate
vsebino mojega najnovejšega glavnega kataloga? Obsega čez 4000 slik ur vseh vrst. zlatnine In srebrnine, glasbil, manufakturne^*, usnjatega in jeklenega blaga, gospodinjskih predmetov, optičnega blaga, kadilnih priprav, toaletnih predmetov, Igrač, orožja itd. itd. in olajšuje zbog obsežnosti izbiro pri nakupu potlarnšft in porabnostnib predmetov. G. In kr. dvorni dobavite!) Jan Konrad, razposilfalnlca v Mostu 2397, Češko.
Razpošilja tte proti ponetju alt predplačilo Ere* rizika. — Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
Zahtevajte v lastno korist po dopisnici uto; katalog gratis in franko.
Velika tvrdka se hoče vpeljati na Kranjske m ter išče 957
kateri je že potoval in je znan po deželi
proti lepemu zaslužku.
Reprezentativni gospodje pošljejo ponudbe v nemškem in slovenskem jeziku pod ,,6000 957" na uprav. »Slovenskega Naroda«. Zavarovalni izvedenci imajo prednost.  Na akvizicijo se ne reflektira.
I Jfarodna | S knjigarna |
v £jubljani
Prešernova ulica štev. 7.
i
priporoča
kanceliski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir
Kasete s pisemskim papirjem.
Zrgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Oajemalne knjižice poceanančn,h Zaiaoga šolsih zvezkov in risank. Zavitke za nra9e v vseh velikostih. -Velika izber-
vseh   pisarniških potrebščin, ■vin6nlkov, peres, perosnikov, radirk,   kamenčkov, takile, goblo, črnila Itd,
—      <m >»
Jarve za šole ln umetnike.
- Razglednice —
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do nsjfinejlih.
jfilbBmi za slike in dopisnice;
vezane v pili in v usnje.
-poezilske knige. —
i ? 1 I
I
I i i
i i
podobice za otroke. |
Ceseni okvirai a razflcdnict I
RisalM leske, trikotniki, palete, I riulni ravnila, tait, JopKe. |
Jfotesi ta HntilkL |
Kupujte ln zahtevajte edino le
je najboljši. 53
Glavna zaloga pri Prvi slov, zalogi čaja in rama na debelo v Ljubljani, Rožna ulica slo?. 41.
Zarodi odpofovonja    Brez konkurente!
se vsa zaloga 1014
seli vrst ln velikosti
kolikor je je še, proda po daleč znižanih cenah.
V. Adjiman, trgovec s preprogami iz Carigrada, seda) v Ljubljani,
s*1
mr Selenburgova ulica št. 7.
Uradniško hranilno društvo v gradcu
Oseb
redit
uradnikom, profesorjem, učiteljem, umirovljenim itd. ob najugodnejših pogojih. Ničpredstroškov. Več v razvidih.
Hranilne vloge se obrestujejo dnevno po
Al    od   zneskov  nad mm f     A'     od  zneskov   nad mm f j A H     1000 kron  ob 60- EW| *        ft   2C00 kron ob 90- m * W y dnevni odpovedi: %$    *&    (J   dnevni odpovedi i %M    ** 0
Obresti se polletno prištevajo glavnici. Nič rentnega davka. Vložne knjižice se sprejemajo v shrambo. — Razvidi in položnice brezplačno. Stanje vlog: K 5,200.000. Jamstvo zadružnih deležev: K 6,150.000. Reservni londi in vrednostni papirji:
H 575.000. — Pojasnila daje brezplačno:
Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22,
::    vsak ponedeljek, sredo in petek med V? 3. in V* 4. uro popoldne. ::
5
ZADNJE NOVOSTI!
Priporoča se največja izbira spo-mladnih kostumov, modernih jop in plaščev, vrhnjih kril za
dame in deklice, za gospode in dečke
velika izbira oblek, površnikov, nepremočljivih pelerin najnovejšega kroja. — Radi neznatnih stroškov cene brez konkurence.
838
Konfekcijska trgovina
A. Lukič, Ljubljana
Pred Škofijo štev. 19.
visoke cene se plačujejo pogosto za moška ta tonska suka a,
Cesar se pa vsak zasebnik na popolnoma lahek način ubrani in sicer Če direktno naroči sukna, kakor tudi vse platBOBS Mige — izključno le is šlezijskega tvorniškega trga. m ■ ■ —
Zahtevajte torej, da se vam brezplačno doposlje moja paBeladaa In poletna kolekoijau — Trgujem samo s prvovrstnim blagom.
925 Razpošilja* nica sukna
Franc Šmid, Kinov (Jfigerndorf) 49, avstr. Šlezija.
6011
7L
70
blek
po meri
najnovejše oblike pri:
■ Gotzl Mestu
blfana
Mestni trg 19—Stari trg 8.
315
Stulie uruli
v   Rožni   dolini,   občina   ViČ, poleg
posestva t*. Končana
so prav po ugodni ceni naprodaj in sicer □ sežen] po S 7-50
Poizve se na OlSooah štev. 36. pri Franc Javorsiku. 945
V plačilne te&koče zašli
::      trgovci in industrijci ::
s taiii
najhitreje in popo.nomn diskretno in se tudi eventueino denar preskrbi. — Vprašanja pod „F111-a'ka Ltnbliana" na upravnlštvo ::   »Slovenskega Naroda«. ::
Prostovoljno se proda
»i     »*   *P I   to 1 O
921
Za spomlad in poletje
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
svojo bogato zalogo
:: izgotovljenih oblek ::
za gospode in dečke ter mične novosti
v konfekciji za dame in deklice.
235
Ceniki zastonj in franko.
Ceniki zastonj in franko.
na stalni vodi, 2 lepi hi.-i, 2 klen, hlevi in sviniaki, sadno drevje in velik go*d, 12 oralov posestva, po jako nizki ceni, 80C0 K se plača sproti, drugo pa po dogovoru. Pri mlinu se nahaja priprava za električno  luč. —  Pojasnila daje
A. Saloker, Kczjo, štajerska.
Najboljša in najzdravejša
bs.r\
C
-i
je dr. Drallea f9N£RILU| ki daje sivim n pordečefim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava n rrna v steklenicah s navodilom po 2 K. velike po 4 K, pri
v
Štefan StFmsSi
Ljuhčjan&, Pod Tran&o šv. 1.
Lasne 2fHe, podlago in mrežice vseh vrsi; gledali&čne in toaletne s--potrebščine ii&--
Vdova, dvaintrideset let stara, primerne izobrazbe, čez 19.000 kron denarja, z eno hčerko, se želi poročiti z dobrim in miroljubnim gospodom, kateri bi imel približno 2000 K letne plače, pravico do pokojnine in bil star 30 -45 let Izključen ni vdovec brez otrok. Pisma s sliko riko je mogoče do 25. marca pod JodofilOSf na upr. »SI. Nar.«. Tajnost zajamčena. 941
I Franc Furlan
naslednik Fasdiiogove vdove
i--i*
lucav
I zaloga
se nahaja:
59
I Ambrožev kg štev. 9.
53 o d
Vljudno povabijo m p. n. občinstvo na ogled najnovejše pomladanske mode.
Specialna modna trgovina :;   za gospode in dečke
•3? J. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3.
■
amljen
čevljarski mojster
v Lfusllanl, <Sra£iš£e 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvrš;tve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave  gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele  zadostuje kot mera iprposlan čevelj. 237
krojač upre vrste
Ljubljana,   2092 jMfM
M [čili i 29 sH
(nasproti kavarne fEuropa1)
se priporoča.
Priporoča se
moki ssion damskih in vseh vrst slamnikov.
Najnovejše   dunajske  in pariške oblike.
Žalni klobuki ve&no v zalogi.
Cene nizke! Postrežba točna in solidna 1
Pismena naročila se o dpi- errJfo obratno.
Z odličnim spoštovanjem
1016
£. Adamič, Kranj.
Anton
G C
umetni in trgovski vrtnar
naznanja si. p. i. okiiisln. da se sablja njegov
cvetlični salon
Pod Trančo. 48
ii zija s«i mu
šopkov, veiiEEV, trakov itiil
Okusno delo in zmerne cene
Znnanfa naročila točno.
VMia h Maski osli it. 34-
lomnike
moderno nakltene,
oblike, kakor vso potroline za modistke
prodaja najceneje
> Horvat
Ljubljana, Stari trg Ti.
i Popravila točna in cena.
p
» o
M C
E a
S
o
E
iT e
a
o a
N
hm j )Q
E
■ a
E a
G
k
minka kocjan, maserka
:: Ljubljana, Sv. Petra cesta it
se priporoča cenjenim damam. Tudi obrazna in telesna masaža
po sistemu instituta de Beaute Pariz-Dunaj.
Manikura. 937 Manikura.
Ustanovljeno 1870.
Ustanovljeno 1870.
Najstarejša izdelovalnica perila na Kranjskem.
Moško, žensko in otroško
PERILO
ipo
956
G. J. HAMANN V LJUBLJANI.
Dobavitelj več uniformskih založnikov, zavodov itd. laSolevalnloa oprem za neveste In perila za novorojence.
ar Novo blago za srajce je skoro dospelo. -mm
2EM
7