SfgVa 314,__, . Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. L naJstr. — Vsi dopisi naj sc pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj tn odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva ki uprave Štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ................ • — za tri mesece.....................• 6.— za nedeljsko izdajo za celo leto ...... . 5.20 za pol leta.................260 v rrstu; v nedeljo, 12. novembra 1916. Letnik XU. Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 viu« Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .................. mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............ . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina »n reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava io inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega ši. 20. — PoStnohramlnični račun št. 841.652 Pregled najnovejši dogodkov. Romunska bojišča. — Nadaljno napredovanje zveznih čet ob Aluti. Velik uspeh zapadno Predeala. V pogorji Gyergyo prekoračena dolina Bistriciore. Ruska bojišča. — Ob Narajovki zavzeli Nemci 120 m širok iarek ruske glavne postojanke. Vsi ruski protinapadi ob Skro^-bovi krvavo odbiti. Balkanska bojišča. — V Dobrudži nič novega. — Pri Bitolju in severno Crne močni srbski in francoski napadu ki so dosegli uspeli le pri Pologu. Ob Strumi živahno topovsko delovanje. Zapadno bojišče. — Živahno topovsko in letalsko delovanje. Neznatni uspehi Angležev pri Curcelettu in francoski pri Sailly, sicer napadi ponesrečeni._ firn uradno poročilo. DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno se objavlja: Dne 11. novembra 1916. Vzhodno bojišče. — Fronta nad-vojvode prestolonaslednika Karla: Naši napadi na obeh straneh Alute so dalje napredovali. Zapadno predealske doline so avstroogrske in nemške čete zavzele z naskokom šest zaporedoma ležečih romunskih postojank In jih obdržale kljub dvema sovražnima napadoma. V teh frontnih delih smo ujeli 360 mož in uplenili dve strojni puški. V pogorju Gyergyo smo prekoračili severno Hola dolino Bistriciore. Na Smotrecu in v Karpatih je imel neki sunek nemških lovcev popoln uspeh, pri čemer le izgubil sovražnik 60 mož na ujetnikih. — Fronta princa Leopolda Bav.: Vzhodno Narajovke so zavzele nemške čete s sijajnim napadom 120 m širok kos jarka sovražne glavne postojanke. Pet ruskih protinapadov na tej točki je bilo istotako brezuspešnih, kakor oni, ki so bili naperjeni proti novim nemškim jarkom pri Škrobovi. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nobenih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. RgiuiKo uradno poročilo. BEROLIN, 11. (Kor.) Veliki glavni stan, 11. novembra 1916. . Zapadno bojišče. — Jasno jesensko vreme je pospeševalo obojestransko topovsko in letalsko delovanje. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Severno Ancre je privedla ena naših patrulj iz neke sovražne postojanke dve strojni puški. Pri nekem nočnem napadu se je Angležem severovzhodno Cource-letta posrečilo v ozki Sfrinl prodreti v naše najsprednejse jarke. Francozom so boji od hiše do hiše pri cerkvi v Sa51ly-Sallicel prinesl imajhne uspehe. V ostalem so se izjalovili tamkaj na široki fronti izvedeni napadi. Vsled napadov sovražnih letal z bombami na kraje za našo fronto je bilo včeraj ubitih 9 oseb zasedenega ozemlja, napravljena vojaška škoda je maihna. V zračnem boju in z obrambnim ognjem je bilo včeraj zopet 10 sovražnih letal sestreljenih. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Z močnimi, nanovo privedenimi silami so Rusi zaman poizkušali zopet pridobiti izgubljene postojanke ob Škrobovi. Njihovi napadi so se razbili ob velikih Izgubah. Ob Narajovki so prodrle nemške čete v rusko glavno postojanko južno Folw. Krasnolesja In odbile ponoči pet srditih protisunkov sovražnika. — Armada nadvojvode Karla: Na Smotrecu v Karpatih je imel sunek nemških lovcev popoln uspeh, privedli so iz osvojenih in porušenih postojank s seboj 60 Rusov. Napadi nemških In avstrijskih čet na severovzhodni fronti Sedmograške so se nadaljevali z uspehom. Zapadno ceste, ki vodi iz Predeala v Sinajo, je bilo več utrjenih romunskih črt zavzetih z naskokom in ujetih 160 mož. Na prelaznih potih dalje zapadno so se vršili včera? le manjši boji, tekom katerih smo osvojili nekaj višinskih postojank in ujeli 200 mož. i i —— mam-■ PODLISTEK. Njegov las. Roman, fz angleškega. Kmalu nato je padlo zagrinjaJo za odmor pred zadnjim dejanjem. Knez je ostal in zapustil božo. Vrnil se ni več, temveč ju je pričakoval ob vhodu, da ju spremi na svoj dom. — Srečal me je Stefen Strong, tetka, — je dejal; — saj veš, ločila sva se v Trstu. Danes je dospel semkaj in je pripeljal s seboj nekega svojega nečaka, lorda ne vem, kako že; povabil sem oba. Rekla sta, da moreta priti šele nekoliko pozneje. — Pa menda vendar ni Jack Courtray? — je vprašala Tamara živahno. — Eden naših sosedov, ki veliko potuje, ie nečak mr. Stronga. — Da, mislim, da je Courtray. Torej ga poznate? — je vprašal knez, ki ji je sedel nasproti in se je priklonil nekoliko. — Un ami d'enfance?. . Balkansko bojišče. — Macken-senova fronta: Neizpremenjeno. — Mace-donska fronta: Južno Korce so se razvili boji naših konjeniških oddelkov s francoskimi četami. V vzhodnem delu bltoljske nižine in na višinah severno Črne so francoske in srbske čete Izvršile več napadov, ki so se izjalovili izgubonosno. Le južno Pologa je zamogel sovražnik prodreti v prednjo postojanko. Na fronti ob Strumi ie topovsko delovanje na obeh straneh Butkovskega jezera zopet oživelo. Prvi generalni kvartirmojster:; pl. Ludendorff. Bolgarsko poročilo. SOFIJA, 10. (Kor.) Poročila generalnega z dne 10. novembra: Macedonska fronta: Južno Prespanskega jezera je naša konjenica odbila napad dveh sovražnih stotnij. Na vsej fronti od Prespanskega jezera do izliva Strume za nas ugodni patruljni boji in običajno topovsko streljanje, ki je bilo vsekakor v loku Črne živahneje, toda deloma v presledkih. Naša artiljerija je povzročila z dobro umerjenim streljanjem več eksplozij med sovražnimi baterijami. Napadi sovražne pehote pri vaseh Rahovo in Barakli Džuina so bili z lahkoto odbiti. Ob Egejski obali mirno. — Romunska fronta: Ob Donavi v raznih odsekih topovski in pehotni ogenj. Avstrijski monitorji so uplenili pri Giurgiu dva romunska vlačilca, katerih eden je imel 600 ton petroleja. V Dobrudži nič važnega. Pri mostu Črnavoda ie prisilila naša artiljerija na levi breg Donave dospele sovražne enote, da so se umaknile proti postaji Dunarea. Ob Črnem morju mirno. — Glasom izpovedb nekega na našo obal naplavijenega Rusa, kurjača ruskega dreadnoughta »Imperatrica Marija«, je razvidno, da je ta dreadnought pri Su-lini v resnici zadel na mino in se potopil. SOFIJA, 11. (Kor.) Poročilo generalnega štaba z dne 11. t. mJi Macedonska fronta: Zapadno železnice Bito!)—Lerin običajni topovski ogenj. Vzhodno železnice in v loku Črne tekom dneva živahni boji. Ponovni napadi sovražnika so bili odbiti z velikimi izgubami zanj. Boji se nadaljujejo. Na v sel ostali fronti slab topovski ogenj in patruljni boji. Ob Egei-skem morju mir. — Romunska fronta: Nič važnega poročati. Sovražna uradna poročila. Rusko uradno poročilo. DUNAJ, 11. (Kor.) Poročilo ruskega generalnega štaba z dne 9. novembra 1916. — Zapadna fronta: Tekom dneva nič važnega. Južno Pornevatre se boj nadaljuje. Južno vasi Hollo so izvršile avstrijske čete protinapad. — Romunska fronta: Sedmo-graško: Vzhodno doline Buzeu so Romuni odbili Nemoe in privedli s seboj eno strojno puško in 100 ujetnikov. V dolini Jju so bili sovražni napadi odbiti. — Fronta ob Donavi: Potem ko so naše čete odbile sovražne prednje straže, so prodrle v južni smeri. Vas Haršova gori. Sovražnik io je zažgal na več krajih. Poročilo z dne lfa. novembra. — Zapadna fronta: V ozemlju Škrobove je podvzel sovražnik večkrat ofenzivo in naše čete, ki so odbile 7 napadov, kljub srditemu odporu prisilil, da so se umaknile na drugo črto jarkov. Nasprotnik se je posluževal pri teh napadih metalcev plamena. Ob Bistrici so z uspehom delovali naši poizvedovalni oddelki v Paczkosu, Starem Ljescu in Bolgočani Stari. V ozemlju Dornevatre je izvršil sovražnik v dolini Bistrice pri vaseh Holo, Tolniec in Butna protinapad, ki nas je prisilil k izpraznitvi več višin, ki smo jih zasedli prejšnji večer. Boj se tu nadaljuje. — Romunska fronta: Sedmograško: Odbili smo več sovražnih napadov v dolini Trotusu. Zapadno doline Buzeu je sovražnik z napadi potisnil romunske čete 4 vrste proti jugu. V smeri na Predeal so podvzeli Romuni ofenzivo in napadli levo krilo sovražnika. Boj se tu nadaljuje. V — Igrala sva skupaj kricket, ribarila in iskala tiČja gnezda, — je dejala. — Tom.... moj brat Tom je bil njegov bruc v Etonu. Dobri stari Jack je eden mojih najstarejših prijateljev. — Kako srečen slučaj, da sem ga srečal danes. — Da, res! Nato je njeno pozornost pobudi! drug prizor, kakor vselej, kedar je prihajala mimo žarečih ponev z žrjavico in gorečih grmad, ki jih na Ruskem zažigajo ob cestnih vogalih. — Veseli me, da se morejo ubogi ljudje ogrevati tamkaj, — .ie dejala. — Gotovo se ni lahko veseliti svojega življenja, če kaže toplomer dvanajst stopinj pod ničlo, — je pritrdil knez; — in res je večkrat težko, da človek ne zmrzne. Kazala se jim je mračna slika. Izvoščki so se zbrali okoli ognja, potrpežljivi konjiči z majhnimi sanmi so pa stali nekoliko bolj v stran. Kako hudo je bilo življenje za te uboge stvari! Ko so prišli v kneževa hišo y. Fontanki, smeri proti Campolungu smo odbili sovražne napade pri Nemoesti. — I>onav-ska fronta. — Naša konjenica in pehotni oddelki so zasedli kolodvor v Dunarei, 3 vrste od Črnevode. Vrše se boji za most v Črnivodi. V osvojenih odsekih smo našteli nad 200 trupel. Napravili smo ujetnike in uplenili eno strojno puško. Zasedli smo mesto Haršovo taikor tudi vas Muslu in višine 3 vrste Južnf Dulgheru in 5 vrst jugozapadno Casimc^a. Romunsko uradno poročilo. DUNAJ, 11. (Kor.) Poročilo romunskega generalnega Štaba z dne 10. novembra: Severna in severozapadna fronta: Ob meji Moldave in do Predeluta je položaj neizpremenjen. V dolini Prahova zelo srditi boji, posebno na levem krilu. V ozemlju Dragoslavele topovski boj. V ozemlju Alute se boj nadaljuje. V dolini Jiu in pri Oršovi je položaj neizpremenjen. — Južna fronta* Ob Donavi topovski boj. En monitor in dva stražna čolna sovražnika, ki so se bližali mostu v Giurgiu, so bili prisiljeni s topovskim ognjem, da so se umaknili, —- .V Dobrudži nič novega. Sožalje našega cesarja kralju Ludoviku. MONAKOVO, 10. (Kor.) Korespondenca Hoffmann poroča* Njegovo Veličanstvo cesar in kralj Franc Jožef je poslal bavarskemu kralju Ludoviku sledečo brzojavko: »Globoko ginjen vsled žalostne vesti o smrti princa Henrika, Tvojega v junaškem boju padlega nečaka, Te prosim, da sprejmeš najodkritosrČnejše zagotovilo, da je bolest, ki je ob tej izgubi zadela Tebe in tvoje, tudi Mene. Spomin pokojnega, od mene tako cenjenega princa, si ohranim vedno v spominu. Dragemu pokojniku, ki je v izpolnjevanju svoje vojaške dolžnosti daroval svoje mlado življenje, poklanjam v duhu lovor je vo vejico. Franc Jožef.« — Kralj Ludo vik je odgovoril: » Tvoje iskrene besede toplega sočutja povodom junaške smrti mojega ljubega nečaka Henrika Te prosim, da sprejmeš mojo prisrčno zahvalo. S ponosom me navdaja Tvoje častno priznanje pokojnika, ki je žrtvoval v tako mladih letin kot hraber bojevnik svoje življenje za našo sku-stvar. Li pno -udovi k.« 1 OPROSTITEV MOŠTVA V SVRHO KMETIJSKIH IN GOZDARSKIH DEL. DUNAJ, 11. (Kor.) Na predlog poljedelskega ministrstva je izdalo vojno ministrstvo v svrho nadaljnega nujnega pospeševanja kmetijskih in gozdarskih del z odlokom z dne 7. t. m. sledečo odredbo: Potom odloka vojnega ministrstva z 1. 1916 do 30. novembra 1916 ali od kakega vojaškega osrednjega urada do 30. novembra 1916 odrejene oprostitve moštva v svrho kmetijskih in gospodarskih sil se zaenkrat podaljšajo do 31. decembra 1016. Političtae okrajne oblasti potrdijo to podaljšanje na ofprostilnih izvidnicah. Te oprostitve kakor tudi od kakega vojaškega osrednjega urada preko 31. decefnbra 1916 odrejene oprostitve moštva v svrho kmetijskih in gospodarskih del se zaniorejo, pod pogojem, da je nadaljna 9prostitev preko 31. decembra 1916 še neobhodno potrebna in da odgovarja tudi pogojem odloka vojnega ministrstva, podaljšati zaenkrat do 31. marca 1917. Kdo naj se oprosti v nadalje, o tem odločajo politične okrajne oblasti. Praznovanje godu pokojne cesarice Elizabete. DUNAJ, 11. (Kor.) Ker pade 19. november t. L na nedeljo, je naučno ministrstvo naročilo deželnim šolskhn oblastim, da naj določijo praznovanje godu Njenega Veličanstva pokojne cesarice Elizabete v vseh šolah in učiliščih za 18. ali 20., kateri dan je potem prost. Podpisovanje V. vojnega posojila. DUNAJ, 11. (Kor.) Akcijska družba za industrijo mineralnega olja, David Fanto & Comp. je na predstojeće peto vojno posojilo za sebe in družbo podpisala 4 milijone na avstrijsko in en milijon na ogrsko vojno posolilo. je menil knez, da pač še poteče kake pol ure, preden bo večerja pripravljena. Ker so prišli skioral vsi skupaj, se je kmalu sestavilo nekaj igralskih partij. Pokazal ji je v, salonu, kjer so bili vsi ke, — je dejal knez. — Qospa občuduje našo Katarina ta Petra Velikega. Pokazal ji je v salone, kjer so bili vsi zbrani, obe sliki in je v raztresenem tonu pristavil nekaj opazek. Ko sta prišla do konca salona^ le odprl vrata in jo je pove-del v sosednji prostor. — To je plesna dvorana, — je pojasnjeval. — Tu se nama ni treba muditi dalje, je pač plesna &rorana, kot so vse druge. Tam zada/ v svoji pisalni sobi imam dva Rembrandta in nekaj starin m spominov, kar bi vas znalo zanimati. Bil je potK>lnoma ravnodušen in opaziti ni bilo v njegovem vedenju niti sledu ga-lantnosti. Tamara se je vživela hitro v ta izpremenjeni položaj iif mu je sledila, ne da bi mislila na kaj zlega. Tako sta šla skozi več salonov, V katerih je stalo zastrto pohi|tvo Ob stenah, in sta končno Odlikovanie nadporočnika Mlakarja. DUNAJ, 11. (Kor.) Kakor javlja armadni naredbenik, je bil nadporočnik 14. saper-skega bataljona, Albin Mlakar v priznanje uspešnega ponašanja pred sovražnikom pri razstrelbi vrha hriba Cimone odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem III. razreda z vojno dekoracijo. Angleški glas o vzpostavitvi Poljske. LONDON, 6. (Kor.) (Zakasnelo.) O bodočnosti Poljske piše »Daily Mail«: Napovedi neodvisnosti ni mogoče ignorirati samo kot manifest na papirju, ki ne bi imel nobenega praktičnega učinka za vojno. Ako se meni, da je pcdložniška zvestoba Poljakov v Rusiji tako globoko ukoreninjena, da bi bili ostali Poljaki gluhi nasproti vsem vabam, potem je to zmota. Prebivalci Rusko-Poljske so predvsem Poljaki, ki trdno upajo v ustanovitev samostojne, edine Poljske. Nemčija jim sicer ne nudi združitev, ampak samostojnost, dočim jim je ponudila Rusija samostojno upravo. Ne sme se misliti, da bodo smatrali Poljaki nemški dar samo kot nič vredno koncesijo._ S fronte ob Sommi In priBaranovičih. BEROLIN, 11. (Kor.) Wolffov urad poroča: S pristojne vojaške strani se poroča: Po ogromnih izgubah, ki so jih doživeli Angleži in Francozi dne 6. t. m. pri njihovem velikem poizkusu, da bi prebili fronto med Le Sarsom in Bouchavesnom, pri čemer so brez uspeha poslali v boj 6 angleških in 41/* francoskih divizij, v zadnjih dneh niso moglj več prisiliti svojih izčrpanih in decimiranih čet k večjim napadom na od deževja omehčano ozemlje. Vsi njihovi napadi so bili udešeni takoj v ognju topov in strojnih pušk. Le Francozi so zamogli južno Somrae izvojevati neznatne lokalne uspehe pri Pressoire, dočim so se njihovi dne 8. t. m. do poznih nočnih ur nadaljevani napadi v gozdu St. Pierre Vaast razbili ob žilavosti nemških čet. Vsled jasnejšega vremena je postalo topovsko delovanje zopet zelo živahno in se razvilo na raznih točkah v peklenski ogenj. Vendar pa Francozi in Angleži niso imeli moči za kak večji, splošni napad. Bojne akoije so obstojale dne 9. t. m. v srditih delnih napadih, ki so pri Eaucour-tu 1' Abb^Te, Gueudecourtu, Lesboeufsu, in Pressoiru razpadli v nemškem ognju. Za Sallly so se vršili zopet hudi boji. Z divjo silo naskakujoče francoske čete so bile odbite v krvavih bojih moža proti možu. Srditi boji pri Pressoiru so se nadaljevali do večera in se končali brez uspeha za Francoze. Med 17 sovražnimi letali, ki so bila sestreljena na zapadni fronti, se le nahajalo tudi eno veliko bojno letalo, ki je imelo dva motorja fn tri strojne puške in tri može posadke. Dobili smo je nepoškodovano v roke. — Po večdnevnih bojih ob Narajovki, ki so se končali ob silno krvavih izgubah za Ruse z znatno nemško zmago in so bili Rusi pognani na vzhodno obrežje Narajovke, so prešle sedaj severno Baranovičev brani-borske čete in pešpolk št. 401 v, napad, razbile ruske postojanke v širini 4 km in vrgle Ruse z mogočnim sunkom preko potoka Skrobowe. Poleg 27 strojnih pušk in 18 minovk je ostalo 49 oficirjev in 3380 mož v rokah zmagovalcev. Krvave izgube Rusov so izredno velike. Ojačenje angleške armade. LONDON, 10. (Kor.) .Times« poročajo, da je komisija za ojačenje angleške armade podala svoje poročilo včeraj. Od komisije priporočene odredbe bodo objavljene šele potem, ko se sestavi vojni komite. »Times« menijo, da bodo najbrž vsi izu-čeni delavci v orožarnah in municijskih tovarnah in drugih važnih podjetjih ostali na svojih mestih. Domnevati je, da bo polovica še neizučenih delavcev v kolikor bodo sposobni za vojno službo, poklicana pod orožje. Angleški napad na Ostende in Zeebriigge. LONDON, 11. (Kor.) Admiraliteta naznanja, da je bil včeraj zgodaj zjutraj po brodovju povodnih letal izvršen napad na prišla v zelo udobno urejeno sobo. Na tleh je ležalo več krasnih medvedjih kož, ob stenah so pa bili nameščeni nizki regali, polni knjig. Prostor nad regali je bil poln raznovrstnega orožja. Rembrandtova slika je mrklo zrla iznad leve, druga pa Je bila visela na nasprotni strani. Nikjer ni bile videti fotografij plesalk ali igralk, ki jih je Tamara skoraj pričakovala. Knez je govoril zelo živahno. Zdelo se je, da se razume v slikarstvu in da v resnici ume stare mojstre. In če bi bil kak star umetniški kritik, bi ne bil mogel biti stvarnejši napram Tamari. Tamarino pozornost je hipoma pobudil pod prvo sliko se nahajajoč čuden meč. Njegova oblika in izdelava ste vzbujali njeno zanimanje, in vprašala je, odkod je meč. Knez ga je snel s stene in ga ji dal v roke, rekoč: — Meč je bil last slavnega moža, Kozaka Zdenka Razina. Bil je velik roparski poglavar in razbojnik. Ljubil je neko perzijsko princezo, ki jo je ujel. Ko se je nekega dne na svoji ladji peljal po Volgi, je, opit po žgapju, ki so mu ga prinesli ni- pristanišče "111 podvOdniška gnezda v" Ostendu in Zeebriiggu. Vrženih je bilo zelo veliko število bomb. Rezultat ie zadovoljiv. Trgovinska pogodba med Anglijo in nizozemskim izvoznim uradom. LONDON, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča, da je bila med angleško vlado i;i kmetijskim in izvoznim uradom Nizozemske sklenjena trgovinska pogodba. Pogodba, ki je bila podpisana pred par dnevi, garantira Angliji redno, znatno zvišano dovažanje nizozemskih kmetijskih pridelkov. Pričakovati je, da se nizozemsko-angleška trgovina vsled sedanje pogodbe povzpne najmanj do prejšnje višine. Lord Balfour o nalogah angleškega brodovja. LONDON. 10. (Reutcr. — Kor.) Na banketu v Guildhalli je iinel prvi lord. admi-ralitete Baifour govor, v katerem je dejal: Nekateri kritiki mislijo, da je angleško brodovje obsojeno v pasivno ulogo. To ni res. Ima veliko težavnejše naloge, kot pa samo obrambo obali. Skrbeti mora za varnost zveznih črt armade čez morje in vzdržavati blokado, ki zamašuje sovražne pomožne vire. Obljubljati morem, da se bodo dolžnosti brodovja enako uspešno izpolnjevale v bodočnosti, kot so se v preteklosti, i gleue napada i glede obrambe. Nočem pa obetati, da bi skrbnost v struženju in zbiranju bojnih sredstev onemogočala začasne, seveda brezuspešne napade, kakor so bili zadnji v Kanalu. Takšni napadi nimajo nič opraviti s temeljnim vprašanjem obvladovanja morja. Nemčija je sedaj opustila upanje, da bi izpodbijala našo nadvlado nad morjem z akcijo svojega brodovja. Prešla je na kla-' vrna, zločinska sredstva, ko rešilne čolne potopljenih parnikov enostavno prepušča njihovi usodi. Balfour je opozarjal nato na izjavo bar. Marschalla na neki haaški konferenci, po kateri naj bi nemški pomorski častniki vedno natančno izpolnjevali dolžnosti človečnosti in civilizacije (veselost), in je dejal: Kaj naj rečemo o narodu, ki po svojih izbranih zastopnikih govori tako in že dve leti pozneje dela ravno nasprotno? (Čujte! Čujte!) Mi vsi vemo, kaj se to pravi. To pomeni, da Nemci prihajajo do dobro premišljenega sklepa, da daje najboljši uspeh strahovanje, kakor so delali v Belgiji ali kje drugje in bodo delali povsod, kjer imajo oblast. Francoska zbornica. BERN, 11. (Kor.) Kakor poroča »Temps« je predlagal radikalec Ferrv, poročevalec za vladno predlogo glede \z-vežbanja letnika 1918, na tajni seji štirih velikih parlamentarnih komisij, naj se predloga do nadaljnega odgodi. Utemeljitev je cenzura črtala. Francoski vojni stroški. PARIZ, 10. (Kor.) Kakor poroča »Temps«, izkazuje proračun za prvo četrtletje 1917 osem in pol milijard rednih izdatkov in 900 milijonov izrednih izdatkov. Povprečno znašajo pravi mesečni vojni izdatki 2846 milijonov. Novi italiianski poslanik v Parizu. RIM, 11. (Kor.) Agenzia Štefani poroča: Uradno se razglaša imenovanje markija Salvago Raggi za poslanika v Parizu. Bissolati na zapadni fronti. RIM, 11. (Kor.) Bissolati odpotuje danes preko Pariza na francosko, angleško in belgijsko fronto.__ WlLSON IZVOLJEN. BEROLIN, 11. (Kor.) Associated Press je prejela brzojavko, glasom katere je dosedanji predsednik WiIson z 272 glasovi zopet izvoljen. Senat bo po dosedanjih rezultatih z večino 12 glasov dobil demokratsko večino le, ako bo pet dosedai še dvomljivih okrajev volilo demokratično. BEROLIN, 11. (Kor.) Kakor poroča »Vossische Zeitung«, je bilo po kabelskih poročilih, došlih v Berolin, oddanih pri predsedniških volitvah v Severni Ameriki zozemski trgovci, objel v svojem naročju princezo. Ta čarno krasna Perzijka je-bila mila in zelo nežna napram njemu in imel jo je rajši kot vse svoje zaklade. Toda vstale so mu blazne misli. Ko se je v posebnem govoru zalivalil Volgi za vse bogastvo in plen, ki ga mu je dala, si je začel očitati, da ji še nikdar ni dal dragocenega protidarila. Glasno je prisegel, da popravi to svojo zamudo. Istočasno je razrešil roke svoje ljubimke, ki so ga objemale, in jo je vrgel v vodo. — Kako nečloveško! — je vzkliknila Tamara in odložila meč. Knez je prijel za meč in ga potegnil iz nožnice. — Kozaki so imeli že tedaj divjo kri v svojih žilah, — je dejal. _Ne smete me soditi tako ostro, ker sem delal uinetnije s svojim konjem. — Ali bi tudi vi mogel biti tako krut, knez? — je vprašala Tamara. Vsedla se je za trenutek na ročni naslon zrezljarcega stola, iu ko je meč zopet obesil na njegov. Stran II. .EDINOST* štev. 314. V TTsta, dne 12. novembra 1910. za Wi!sona 287 i« za Hughesa 242 glasov, tako da je \Vilson sigurno izvoljen. —_i- Naš cesar lahno bolan. DUNAJ, 12. (Kor.) Korespondenca Wil-belm poroča: Kakor doznavamo, ima naš nekaj d|ii sem laliek katar. Cesar, kojega razdelba dnevnih poslov se ni iz-premenila, sprejema običajna poročila. Tisza in Sandor odpotovala na Sedmo-graško. BUDIMPEŠTA. 11. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza in minister za notranje zadeve, Sandor, sta se podala v ufadnih ptoslih na Se4mograško, kjer ostaneta do konca prihodnjega tedna. Železniška nesreča v Prusiji. KOEPENICK, 11. (Kor.) Danes dopoldne je zavozi! v bližini Wilhelmshavna na vzhodni Železnici balkanski vlak v četo prožnih delavk. 18 jih je ubitih, ena ranjena. BEROLIN, 11. (Kor.) O železniški nesreči pri Wilhelmshavnu poročajo listi, da se je 22 prožnih delavk, ker je malo pred dohodom balkanskega vlaka dospel z nasprotne strani v Berolin odhajajoči vlak z vojaki, odhajajočimi na dopust, umaknilo proti predpisom na postranski tir. Ženske so mahale vojakom In jim klicale šaljive besede. V tem trenotku je pridrvel balkanski vlak, ki ga ženske vsled meglenega vremena ntso opazile, zavozil V skupino delavk, jih podrl na tla in jih tako razmesaril, da jih ni izpoznati. 19 Žensk je biJo takoj mrtvili, 3 so bile težko ranjene. ______ Protest Grške proti vporabljanju grškega lahkega brodovja. LONDON, 8. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten: Vlada je pri ententi protestirala proti vporabljanju grškega lahkega brodovja. _ Pogajanja glede dobave masti iz Ogrske. DUNAJ, 11. (Kor.) Kakor poročajo listi, se prično v prihodnjih dneh zopet pogajanja r^aše vlade z Ogrsko glede dobave masti. ________ Povoden! v Italiji. LUOANO, 11. (Kor.) V vojnem pasu so reke Piave, Tagliamento in Livenza stopile deloma iz bregov, deloma mogočno narasle. Potopljeni parniki. PARIZ, 10. (Kor.) Kakor poroča »Temps«, je bil norveški parnik »Four-land« s premogom na krovu potopljen. AMSTERDAM, 11. (Kor.) »Handels-blad« poroča: Oba ribiška parnika »Nel-Ile« in »Tita« sta bila potopljena. Posadke so bile rešene od mimoidočih ladij in prepeljane v Anglijo. Razne politične vesti. Ublaženle cenzure v Avstriji. »Prager Tagblatt« beleži, da se je od nastopa dr. KGrberja sem cenzura izdatno ublažila. Tudi beleži vest, da v najbližjem času izide odredba, v kateri se določbe za časopisje ublažijo v toliko, da bo dovoljeno razpravljanje o notranje političnih sivareh tn svtarna kritika sosebno o vprašanjih, ki se tičejo prehrane. Oblasti da dobe Skoro tozadevne napotke. — Sporočilo čujemo in je pozdravljamo kot odrešite^ satno da bi se le skoro, hitro, uresničilo. Kajti ob dosedanjih razmerah je bilo urejevanje listov prava muka. Na eni strani smo hnefi Občinstvo, ki je zahtevalo odkrite besede v stvareh, ki se v teh Časih krvavo dotikajo njegove kože, na drugi strani pa smo imeli cenzorje, ki so delali debele Črte Črez naše delo. Avtonomija Galicije in avstrijski problem. Že dosedanji pojavi pričajo, kako resnično je, da je gališko vprašanje tako tesno spojeno s splošnim avstrijskim problemom ter da se ne da povsem ločeno rešiti od tega poslednjega, to je brez ozira na druge kronovine in narodnostne razmere v njih, brez upoštevanja narodnih aspiracij drugih plemen. Nobenega dvoma ni že danes, da bodo druga slovanska plemena zahtevala, da se ob enem z napovedano rešitvijo gališkega vprašanja dado jamstva tudi njim. da ne bodo njihovi narodni interesi ogroženi po izpre-membi s podelitvijo samostojnosti Galicije. To pa že zato, ker bi se razmerje med močmi v centralnem parlamentu tako razmaknilo, da narodi morajo zahtevati rečena jamstva. Ne pojde torej tako gladko in enostavno, kakor so mislili Wolf in njegova nem-škoradikalna družba, ki so imeli od nek- daj odločenje Galicije v svojem programu kot kardinalno točko. Po njihovem ne bi bila seveda stvar nimalo komplicirana, marveč zeio enostavna. Ker, dokler je Galicija spojena s političnim življenjem Avstrije, Nemci ne morejo imeti večine vHkiržava, kot pa ugodnosti, ki jih more parlamentu — vsaj ne take, da bi mogli uresničevati svoje naklepe — se hočejo odreči Galicije. Ta naj se odloči, Poljaki, oziroma zastopniki te dežele ne bodo imeli več besede v centralnem parlamentu in oni VVolfovci, bodo gospodarji situacije in odprta jim bo pot za uresničenje njihovega programa. Tako so si gospodje predstavljali stvar. Ali morda ne dosežejo vendar svojega namena, tega danes ne moremo vedeti, ker so nam intencije na odločilnih mestih neznane. Eno pa je gotovo: da ne cojde tako gladko, ker se druga plemena zavedajo nevarnosti, ki bi nastala za njih. Pa tudi v Galiciji sami ne poide gladko, kakor razvidno iz promptnosti, s katero so Malorusi, torej večina prebivalstva manifestirali svoj odpor, naglašujoč, da avtonomija Galicije pomenja za njih narodno nevarnost, ako ne dobe potrebnih garancij. Tako so maloruski poslanci pod predsedstvom poslanca Levickega — torej politika, ki zavzema najodločneje protirusko stališče in glavni organizator ukrajinskega protiruskega gibanja — sklenili, da predlože najostreje pravno zavarovanje proti postopanju ob tem vprašanju. O predlogih taktične naravi se varuje stroga tajnost, poročajo pa, da je bil ton vseh govornikov zelo ojster. Odobrili so tudi postopanje prezidi ja, ki je podalo demisijo, ali zaprosili so člane njegove, naj provizorično dalje izvršujejo svoje funkcije. Slično zvene glasovi v čeških listih. Ti privosčajo Galiciji iz vsega srca podeljeno jej avtonomijo in častitajo jej na naklonjenosti. ki jej jo ie izkazal dobrotni vladar. Ali tudi oni pišeio — klavzulo. Cesarjevo ročno pismo naj bo — pravi »Union« — čin milosti za obe slovanski plemeni v deželi, ne pa, kar hočejo nem-škoradikalni listi: da bi Se namreč v naši državi eiabliral strankarski režim in se zrušilo načelo: Justitia. fundamentum reg-norum! — Naši pappehheimovci bi hoteli — pravi rečeni list dalje — naj bi izvedba gališke avtonomije postala v kazenski čin za druge nenemške narodnosti. To zadošča v ilustracijo naopačnosti takih stremljenj. Stvar vlade bo, da že v svojih predlogih za izvedbo razširjenja avtonomije Galicije skrbi za kavtele, da se taki načrti že v kali uduše fn da se ne bo kalil narodni mir. ki ga monarhija tako zelo potrebuje. Blago povedano, ali dovolj jasno in odločno. Nu praški list je označil, kaj je stvar vlade. Treba pa tudi povedati, kaj je stvar zastopnikov slovanskih plemen v državi, ki bi jim mogla koža priti v nevarnost. Njih stvar je: vsi na krov, v eno vrsto* rama ob rami in z eno samo mislijo — na bodočnost svojih narodov! Vse drugo je sedaj podrejenega pomena, in naj izgine spričo stvari, ki Jo treba braniti in obvarovati pred škodo. Radoslavov o splošnem položaju. Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov Je na skupščini svoje stranke izpregovoril sledeče zanimive besede o splošnem vojnem položaju: Splošen položaj je za Bolgarsko izredno ugoden. Kaka izprememba na korist zaveznikom je izključena, osrednji vlasti ste zagotovljeni definitivne zmage. Možno je, da bo vodna končala tudi brez mirovne konference. Vsa ozemlja, na katerih so Bolgari prelivali svoio kri morajo ostati bolgarska. je država sedaj napredovala zelo, je napravila veliko evolucijo, pržava ve, če hoče v resnici pritegniti kapital, d& ne sme napram občinstvu uveljavljati toliko svojih samovlastnih predspravic ko* Pred petim vojnim posojilom. Pred par tedni se je doznal uspeh petega nemškega vojnega posojila: nad deset in pol milijarde! Presenetljiv uspeh zaradi visokosti dosežene svote, a popolnoma razumljiv. Vsi krogi in vsi sloji prebivalstva imajo popolno zaupanje v končni izid vojne in hudi boj, ki je že poltretje leto narinjen osrednjima vlastima, razkriva neizčrpni vir sil za odbitje in obrezuspešenje sovražnih udarcev. Sedaj je Avstro-Ogrska na tem, da izda pteto vojno posojilo, in gotovo bo iznos, ki se podpiše, tak, da bo vreden prejšnjih. Splošni pogoji, kr se zahtevajo od vsake finančne operacije in ki jo tudi omogočajo, so: na eni strani plodonosna, na drugi pa varna naložitev lastnega kapitala. Že pri prejšnjih posojilih smo videli, kako skrbno si prizadeva vlada, da bi pogoje posojila priredila kar najugodneje za vse vrste podpisovalcev. V tem pogledu prostor, se je sklonil in naslonil na na-slorilo. — Da, mislim, da bi mogel biti krut, celo sirov, če bi imel povod za ljubosumnost, ali Če bi me varala žena, ki bi jo ljubil. Toda ne bil bi krut proti njej, če bi si sam s tem napravljal bol. Ražin si je uničil s syojiin blaznim činom srečo za dolgo Časa. Bilo bi pametneje, da bi jo bil obdržal, dokler bi se je ne bil naveličal ali dokler bi ga Ona ne bila ljubila več. Ali niste v tem tudi vi mojega mnenja? — Stvar je naravnost grozna! — je rekla Tamara. — Kaj takega mi je popolnoma neumiiivo! Zaine je ljubezen nežna zvestoba, ki bi nikdar ne mogla žaliti ljubljenca. Pogledal io je resno in dejal nato: — Zadnji čas sem se marsikaterikrat vprašal, kaj bi pač meni mogla biti ljubezen; povejte mi vi, gospa, kaj mislite o ten3- . ^ Zbrala je vse svoje moči, da ne bi pokazala svojega razburjenja, a čutila je. kako močno ji utripa srce. — Marsikedaj bi mučil, — je dejala, — potem bi pa zopet ljubkoval. — Ljubkoval prav gotovo! Zapustil je svoj prostor in stopal nemirno po sobi semtertja, govoreč hitro, da je skoraj beseda pobijala besedo: — Da. brezpogojno vdanost bi zahteval, in če bi je ne našel, bi pač mogel biti krut. Ce bi bila ljubimka hladna ali trmasta, bi jo zapustil. Če bi me pa v resnici ljubila____o Bog____kaka blaženost! — Pomislite, kako bi jo bolelo, če bi uganjal take nespametne preobjestnosrti! Knez je hipoma obstal in dejal potem: — Gospa, kdor je srečen, ne dela takih neumnosti! Vsi taki izbruhi so samo pre-kipevanje duše, v kateri vre. Ce bi bil zadovoljen ____— omolknil je za trenutek m nadaljeval takoj — o, če bi vedela! V Egiptu, v puščavi sem mislil marsikaterikrat, da sem našel mir. Sit sem tukajšnjega življenja. A quoi bon. madame? Leto za letom vedno isto! Potem, odkar sem spoznal vas, sem si marsikaterikrat mislil, nuditi v očigled drugim konkurentom, v očigled drugim priložnostim za nalaganje, ki se morejo nuditi lastnikom kapitala. Občinstvo v tem oziru zahteva zelo veliko in mora priznati, da se je država znala in da se zna prilagojati novim razmeram. Država se dandanes v tem pogledu ne razlikuje od pristnega denarničarja, ki jasno preudari svoje korake, če hoče doseči svoj namen. To je vzrok, da izdaja vojnega posojila nudi vsakikrat u-godnejše pogoje za pOdpisovalce, ugodnejšo priliko pridobitka kot katerakoli druga naložitev. Za pridobitev kapitala pa ne zadostujejo samo enostavnne obljube, temveč je treba, da je poroštvo, na katerem se osniva jo obljube, varno. Tudi v tem pogledu ne manika ničesar. Danes je varnost odvisna v prvi vrsti od militaričnega položaja? gre za odpor proti sovražnemu pritisku, cia se reši vse. In v tem pogledu ne more biti dvoma, danes manj kot kedaj. Nimamo samo celo vrsto izpodbudljivih izkustev od začetka vojne sem, temveč ste bili zadnje mesece, ne da bi se bilo treba omejevati samo na obrambo, obrezuspeseni z največjo vojaško častjo dve zelo mogočni ofenzivi: ruska in francosko-angleška. Na Romunskem imamo odločilne napredke. Taka prošlost je po rož t vo za bodočnost. Drugo jamstvo dajo uspehi na gospodarskem polju. Res je, da je bilo potrebnih veliko žrtev, da se je bilo treba odreči marsičemu, občutno skrčiti porabo drugih stvari; toda dasiravno zaprti od vseh strani, ste si osrednji vlasti znali pomagati sami: industrija se je prilagodila novim potrebam, ki jih nalaga blokada, in sedaj se popolnoma preureja preskrba prebivalstva z živili. Tudf s te strani je torej poroštvo, da bo tucfl še nadalje v bodočnosti potrebne zmožnosti in moči, da se v kratkem izleči gospodarska škoda, ki jo je povzročila vofna, ter industrija in trgovina dobita nove pobude. Končno imamo poroštvo tudi v politični preudarnosti osrednjih vlasti. Dočiin ententa, ki pravi, da se bori za civilizacijo in kulturo, za osamosvojitev malih držav, ne dela drugega kot da tlači vsako najpreprostejše pravo, dočim so države, ki jih jemlje v svoje varstvo, obsojene v pogubo, Avstro-Ogrska in Nemčija vzpostavljate Poljsko. Pod temi avspiciji mora biti uspeh petega vojnega posojila vreden uspeha štirih prejšnjih. Slovenska Irredente, državni Jezik In podobno. (Dopis.) Če nam glede na naše narodne zahteve odgovarjajo, da sedaj ni čas za take stvari, potem strnemo vsaj to: zavračati napade proti našemu narodu, njegovi časti in njegovemu obstoju. Sicer so tudi skrajne naše zahteve bolj obrambne smeri, ker ne maramo tujega iir hočemo le svoje! Vendar je njihova vsebina, vklfub obrambnemu smotru, pozitivna, posebno na kulturnem in gospodarskem polju. O teh zahtevah naj torej ne govorimo, ne odobravamo, a jemljemo pa znanje! Ali, če nas kdo grabi za vrat, če nam kdo vlači čast po blatu — po Boga, notranjepolitično premirje gori ali doli! — tedaj ne moremo, ne smemo molčati. Nemški sodržavljani so med vojno izdelali nov program. Cenzura ali lastna previdnost, ah obe skupaj, nista doslej cjp-volili, da se ta program objavi v polnem obsegu. Imeli so že binkoštni program, zadnji je pa menda velikonočni. Radi jih krščajo — kakor jih sklepajo ali objavljajo — po bližnjem velikem prazniku. Ce bi Ie bilo v teh programih malo več duha, dostojnega jijihovih imen! Slučajno sem dobil v roke popolni nemški velikonočni program. Tuđ drugi ne-nemški krogi izven Trsta, ki so ga čitali, so se zgražali. Trpkost in ogorčenje, prezir in gnev so odmevali v njihovih sodbah. Ali to ni dovolj: zvest Slovenec in predvsem zvest Avstrijec se ne sme zadovoljiti z obsodbo programa grabežljivosti in nasilnosti in s soglašanjem drugih, ki so istih misli, kakor on. Zakaj, narodni program, ki vzbuja v drugorodnih sodržavljanih taka čustva in take sodbe, je nevarnost za naš narod in za vso državo! Proti takšnemu programu se zahtevajo dejanja! Ta program je za sedaj začel izžarevati razne pojave v nemškem časopisju. Zasnovala se je nekaka zistematična gonja. Po navadi se oglaša kdo v takozvani *Soldatenzeitung« in potem se članek hlastno ponatiskuje v graŠkih in dunajskih listih. V zadnjih dneh pa se je dosegel na tem polju — višek. Vprašamo odgovorne faktorje: ali odobravajo pisarenje takozvane »Soldatere-zeitung« proti slovenskemu narodu? Ali se strinjajo z neumnimi njenimi sodbami o naši narodni kulturi, o našem jeziku, o našem narodnem stremljenju? Ali se strinjajo s hujskanjem proti naši narodni zastavi, sfmbolu zjedinjenja slovenskega naroda okoli svoje osrednje pokrajine v ne-razrušnem okvirju habsburške monarhije?! Ali se pridružujejo preko vseh mej gredočemu naglašanju prednosti ene narodnosti na škodo vseh drugih, glede zaslug za državo in, seve, tudi glede pravic v državi?! Ali so na koncu tudi oni zapadli duhu nestrpnosti in šovenizma, ki je v zadnjem času začel s podvojeno silo puhati iz vsega takozvanega alpskega časopisja?! Slovenski narod, krvaveč iz tisočerih ran za državo, hna pravico zahtevati jasnega odgovora in popolnega zadoščenja! Ah, če nam tujinski sovražnik pustoši milo rodno zemljo, če nas tlači ogromno breme vojne, če je že cvet našega ljudstva padel v bolu za domovino in se žrtve še množe dan za dnem: potem nam puščafte na miru vsaj čast in narodnost! Slovencu je skromnost v krvi. Pravijo, da mu je skromnost privzgojena od davnine po njegovi zgodovini, po razmerah, v katerih je živel skozi stoletja. In skromen je tudi v svojem političnem nastopanju, v svojih narodnih zahtevah, in skromen tudi v odbijanju nasprotstev od strani tistih, ki mu še te skromne mere pravic in svobodnega diha ne privoščijo, Ali tudi njemu so določeni psihologični momenti, ki zahtevajo imperativno, da ne sme biti več — skromen. Take momente je označil nemški veleum z zlatimi besedami: Ničvreden je narod, ki ne zastavlja vsega za svojo čast! In te naše časti so se začele brezvestno dotikati frivolne in cinične roke v časih, ko — in to je, kar dela rano posebno ljuto — naš narod v rekali preliva kri za čast skupne domovine, države, ki so jej državljani tudi tisti, ki napadajo našo narodno čast!! Zato smo se s polno pravico obrnili do vodilnih faktorjev te države, da zaustavijo roko, ki vlači ime našega naroda v blato, da zakličejo žalilcem: Bodi konec, dovolj je bilo — podlosti! ___ ali bi mi morda vi ne mogla dati miru v svoji deželi. — Toliko jih je med vami, ki so popolnoma brez notranjega ravnotežja, — je rekla Tamara. — Na zunaj civilizirani, celo veliki, ob prvi priliki pa se pokaže hipoma tako pomanjkanje discipline, kakršnega ne bi pri nas dovoljevali niti otroku. — Da, to je resnica! — le odgovoril. — Zdi se mi, da morate ljubiti in posedovati, ali pa sovražiti in uničevati. Viharne in divje strasti se družijo z otroško veselostjo in tudi otroško neodgovornostjo. Povrhu se vidijo samo dofori običaji in vljudno smehljanje, vendar pa imam vedno občutek, da v globini drema kak ognjenik, ki bi mogel izbruhniti vsak čas. — Nocoj ie tak ognjenik v meni! — Je dejal razvneto. Stopil je tik do nje in ji pogledal v oči, kot bi. ji hotel reči še nekaj, toda rekel ni ničesar. Tamara se ni zgenila, ftmveč ga je samo resno pogledala. (Dalje.) Apr©¥izaciisk@ stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 13. do vštetega 18. t. m., (30. razdeljevanje) se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije, in sicer na eno osebo: TESTENINE: % kg testenin po K 176 kg, ali Vi kg jajčjih testenin po K 2'12 kg. KAVA. 150 gramov sirove kave po K 6'40 kg ali 125 gramov žgane kave po K 8'00 kg. Kavo je nakupiti obenem z drugimi živili proti izkazu z izkaznico za živila, ki se preščipne na štev. 30., in proti izročitvi enega odrezka izkaznice za kavo — (veljavne od 13. novembra 1916. do 7. jan. 1917.) — za vsakih 125 g žgane, oziroma vsakih 150 g surove kave. SLANINA. Za vsake tri izkaznice oficijelne izkaznice za maščobe, ki veljajo od 13. do 19. t. m., se izroči proti izkazu izkaznice za živila ena izkaznica komisije (višnjevo-črne barve) za nabavo slanine ter se bo moglo dobiti nanjo do vštete sobote, 25. t. m., v običajnih prodajalnah po 60 gramov (6 dkg) slanine (na osebo, oziroma na izkaznico), in sicer po K 9"60 kg. SUROVO MASLO. Za vsake tri odrezke oficijelne izkaznice za maščobe, ki veljajo od 13. do 19. t. m., se bo moglo v vseh prodajalnah, kjer se razpečavajo živila aprovizacijske komisije, obenem z drugimi živili dobiti (60 g) 6 dkg surovega masla na osebo, in sicer po K 976 kg. JAJCA. Obenem z drugimi živili (torej proti preščipljenju številke 30. izkaznice za živila) se morejo dobiti v vseh prodajalnah živil aprovizacijske komisije po 3 (tri) jajca na osebo in teden po 22 vin. eno. KROMPIR. Tekom tega tedna se izroče odjemalcem tudi izkaznice (rdeče - črne) za krompir in sicer bo dobila vsaka oseba eno izkaznico s štev. 6. — Na eno izkaznico se bo moglo dobiti 3 kg krompirja po 20 vin, kg. Domače vesti. Efektna loterija na korist tržaškemu voino-oskrbovalnemu damskemu odseKu. Pod protektoratom ekscelence g. namestnika dr. barona Fries-Skene obstoječi vojaški komite priredi na korist tržaškemu vojno-oskrbovalnemu damskemu odseku v svrho omogočenja nabave darov za branitelje kraške fronte eiektno loterijo. — Predpriprave za to loterijo so se že pričele. Dobitki loterije, ki bodo obstojali predvsem iz živil, manufakturnega blaga, rabljivih, vrednostnih in umetnih predme- tov vseh vrst itd. Prebivalstvu našega: mesta se nudi torej zopet zelo obširno polje. da z bogatini prispevanjem darov za loterijo zopet dokažejo že tolik rat dokazano požrtvovalnost. Za loterijo določene darove naj darovalci proti sprejemnemu potrdilu oddajajo izključno nabirališču komiteja za vojaški dan. kojega kraj bo naznanjen prebivalstvu potom lokalnega ča-sopisia. Način nove prireditve komiteja za vojaški dan nudi posebno tvrdkam, industrijskim in obrtnim podjetjem in zadrugam našega mesta bogato priložnost, da se na odličen način izkažejo hvaležne našim junaškim braniteljem Krasa. Pooblaščenci komiteja za vojaški dan, ki bodo legitimirani z izkaznicami komiteja, imajo radi tega naročilo, da agitirajo pri posameznih tvrdkah, podjetjih in zadrugah In da dobe informacije, v koliko se nameravajo tvrdke, podjetja in zadruge udeležiti novega domoljubnega dela. Imena daro-vateljev in kakovost darov bodo objavljeni v lokalnem časopisju. Vrh tega bodo darovi javno razstavljeni v razstavnem prostoru nabirališča. Posamične srečke te efektne loterije se bodo prodajale po kroni. Srečke se bodo dobivale v vseh toba-karnah m v prodajališčih, določenih od komiteja. Žrebanje se bo vršilo javno nh dan, ki sedaj še ni določen. t Danilo Devetak. Na kraškem bojišču je padel 10. oktobra junaške smrti Danilo Devetak, rez. poročnik pešpolka. Pokopan je bil v Gorjanskem. Pokojnik, ki je bil svoj čas tudi odbornik našega tržaškega Dramatičnega društva, je bil vesele in zabavne narave in kot tak zelo priljubljen v vseh narodnih družbah. Bodi mu lahka domača zemlja primorska. Rodbini naše najgloblje sožaJje! V proslavo 68Ietnice vladanja Njega Veličanstva cesarja Frana Josipa I. priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, dne 1. decembra t. L slavnostno prireditev v veliki dvorani Narodnega doma. Spored izvajajo učenci Ciril-Metodovih šol v Trstu. Danes naznanjamo to prireditev, ki bo — slično lanskemu letu — sijajna patrijotična manifestacija tržaških Slovencev. Natančnejši spored in druge podrobnosti, objavimo v listu. Gospodarski pogovori. Okrajni načelnik v Rojanu naznanja kmetom, vrtnarjem, živinorejcem in drugim gospodarjem in gospodinjam, da se bodo po možnosti vsako nedeljo obdržavali gospodarski pogovori na posestvu g. Schubernika, ulica Mirti št. 16. Ura se določi. M. Kamuščič, t. č. okrajni načelnik. Še vedno prenapolnjene šole. Opetovani-pozivi v »Edinosti« do pristojnih faktorjev v stvari prenapolnjenih slovenskih« šol v mestu, ki jih še vedno mora vzdrževati družba sv. Ciriia in Metoda, so imeli le delen uspeh, ki pravzaprav ni uspeh. Šolsko vodstvo je pač sprejelo vse priglašene dečke v šolo ter uporabilo zadnjo ped prostora v šoli, kjer sede zdaj učenci kakor žigice v škatljici, a glavne hibe pa ni odpravilo ne šolsko vodstvo, ne šolska oblast in tudi ne družba: potrebnih učnih moči ni nastavil nihče. — Vsled tega uči oba prva razreda pri Sv. Jakobu, v vsakem okoli 70 dečkov, ena sama učiteljica; na Acquedottu imata pa I. in II. razred tudi le eno učiteljico. Vsak izmed teh štirih razredov, skupaj okoli 280 otrok, ima Ie tri dni na teden pouka, ker oskrbuje po ena učiteljica pouk v vseh razredih. Otroci imajo torej komal deset ur šoje na teden, kakor v kaki šoli za silo na deželi. Prosimo nujno v imenu prizadetih otrok, naj se to v najkrajšem času popravi. To vendar ne gre, da bi v mestu, kakršnje je Trst, bile danes Še vedno šolske razmere take, kakor v kaki gorski vasi. Pomislijo naj vendar prizadeti faktorji, da mora otrok po zahtevi zakona vsak dan v šolo iti, torej uživati najmanj 20 ur pouka na teden, naši otroci pa — in celo 280 v celoti! — smejo priti šele vsak drugi dan za par ur v šolo* Ali še nismo premagali krize naše ljudske šole? Kolikor vemo, se vrši v vseh" drugih šolah v Trstu reden pouk, le pri nas smo v polovičarstvu. Zakaj to? Ali za naše šole ne veljajo določbe državnega šolskega nadzorstva? Zdravnik, ki naj zdravi najprej — sebe! Italijanski minister Bissolati je rekel v, C remont — kakor smo že javili — da Avstro-Ogrska mora razpasti (ker tako da hoče Italija). Italija da hoče osvoboditi nenemške in nemadjarske narode. Po tel vojni da preneha nacijonalizem, a v bodočnosti Evrope na federativnem načelu da čaka ravno narode te monarhije najlepša bodočnost. Bissolati obljublja tcrel južnim Slovanom svobodo! Ni slaba šala to, ko poznamo Italijane, njihovo mi-( nolost v razmerju do nas, vse njihovo postopanje nasproti nam, ki nas je enostavno gonilo s te zemlje, ki bi jo hote!a Italija sedaj »osvoboditi«, da bomo potem mi na njej svobodno živeli!! Ne, res — ni slaba šala to!! Je pač Bissolati sorojak svojih rojakov: nikdar ne morejo biti resni' Sicer ne bi italijanski minister z resnim obrazom izrekal obljub, ki bijejo v obraz dejstvu, da so Italijani vsikdar šli do skrajnosti v svoji netoleranci nasproti nam. dočim so bili nasproti drugim odjen-ljiveji le tedaj, ko se jim je zdelo potrebno, da se nekoliko — potuhnejo. Nasproti nam so vedno gazili narodni princip in prostituirali kulturo s tem, da so svoje poseganje po naših zemljah opravičevali v imenu rečenega principa in latinske kulture. Kajti prvi in glavni karakteristikon resnične kulture je: pravičnost in toleranca, nasproti vsakomur. — In sedaj se nam ista Italija, ki svojim lastnim slovenskim državljanom kruto odreka vsak pogoj za samosvoje narodno življenje — notri do borne ljudske šole in propovednice v cerkvi — napoveduje kot boriteljica za V Trstu, ćne j 3. novembra 1915. Stran M, jjaso narodno svobodo, grozeč avstro-Ogrski monarhiji z razsulom, ker da ni znala biti pravična napram svojim naro-rom! Tu Imamo torej zdravnika, ki je — sam najbolj bolan! Zato pa prav vljudno, ob enem pa tudi z največjo odločnostjo odklanjamo njegovo ponudbo. Nismo tako nespametni, da bi hodili z dežja pod strele r|iude ure, ki bi nas ubile prav gotovo. V fnonarhiji smo imeli mi južni Slovani res Vzrokov za marsikatero pritožbo in jih bomo bržkone še imeli. Ali to je naša notranja stvar, ki jo hočemo rešiti na legitimen način z upravo drŽave, ki jej pripadamo že pet stoletij in jej bomo tudi odslej. Naše stanje sicer ni tako zdravo, ka-jfcor bi mi hoteli in imamo pravico zahtevati, ali odklanjamo že misel samo, da bi le zdravil zdravnik, ki je sam bolan! Naj fcdravi — sebe! Razpis natečaja. Cesarski komisar razglaša: Do vštetega 20. novembra t. I. je fazpisan natečaj za štiri dote ustanove »Andrea Covacich«, vsaka v znesku 260 tron. Dote so namenjene revnim, delavnim dekletom, neoporečnega vedenja, ki jo pristojne v Trst in so katoliške vere, se jim s tem olajša poroka s poštenimi Mladeniči delavskega stanu. Ena izmed Štirih dot se podeli dekletu, rojenemu v Bark ovijah; za slučaj, da bi takega ne bilo, drugemu, ki odgovarja pogonem. Vsaka dota se plodonosno naloži v posebno knjižico pri zavodu »Cassa di Ri-sparmio Triestina«. Knjižica bo nosila ime dotičnega dekleta in bo shranjena pri mestni blagajni, katera jo izroči po predložitvi poročnega lista. Poroka se mora vršiti po katoliškem obredu najkasneje dne 30. novembra 1917. Po preteku tega roka se izgubi pravica, da se dvigne knjižica. Prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, izpričevalom, da je ženin delavskega stanu, izpričevalom premoženjskih razmer in izpričevali nravnega vedenja obeh zaročencev naj se predlože pri vložnem zapisniku mestnega magistrata. Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 4. do 11. t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 7 slučajev škrlatice, 10 slučajev davice in 29 slučajev Iegarja. Umrla je ena oseba za škrlatico, ena za davico in dve osebi za legarjem. Vojni spomenik v Kragujevcu. Dne 5. t. m. so v Kragujevcu (v Srbiji) na slovesen način blagoslovili vojni spomenih na tamošnjem groblju. Svečanosti so se udeležile avstro-ogrske in nemške Častniške deputacije, uradniki, odposlanstva vnanjih občin iz kragujevačkega okrožja in številno občinstvo. Po cerkveni svečanosti so vojaški duhovniki imeli govore v nemškem, srbskem in madjarskem jeziku, v katerih so slavili hrabrost in zvestobo padlih junakov. Na to so generali, guverner in odposlanstva polagali vence na spomenik. Svečanost so zaključili s topovsko salvo. Na vojaškem grobiu je pokopanih 8000 avstro-ogrskih bojevnikov, ki so ali padlih junakov. Nato so generali, guver-bljenih. ranah, aii vsled raznih bolezni. Pokopanih pa je tudi 2000 srbskih vojakov. Spomenik predstavlja leva na mramorni postavi. Glede poedinih grobov je vojno zapovedništvo sestavilo katastralen popis. Evidenčnemu uradu okrožnega za-fcovedništva v Kragujevcu je naloga, da skrbi za ohranitev grobov in za dopisovanje z rodbinami tam pokopanih junakov. Iz VolGSke poročajo susaškim »Primorskim Novinam«, da so se dosedaj uradna vojna poročiia izdajala samo v italijanskem jeziku, sedaj pa se izdajajo v — nemškem. Najprisrčneje pozdrave pošiljajo tržaškim Slovencem črnovojniki: Ivan San-cin iz Škednja, Josip Šuber iz Trsta. Ivan fejavec iz Ročinja, Fran Baher iz Zgornje Šiške. Mihael Unk od istotam, Fran Kefer iz Celovca, Ivan Ogris iz Celovca, Fran Brancelj iz Borovnice, Ivan Uršič iz Krajne Vasi, Ivan Bernik iz Postojne, I*ran Kobal iz Postojne, Anton Šarabot in .Ignacij Pelicon iz Sempasa, Josip Hat-;man iz Celja, Fran Mesten in Ivan Mo-horko iz Štajerske, Nikola Vlašič iz Dalmacije. Bog živi slovenski narod! Svarilo. Inozemske in ogrske kolektur-ske firme razpošiljajo sedaj vsled težav pri razpečavanju sreček v vse dežele v velikem številu prospekte in vabila na avstrijske privatne adrese. Opozarja se torej, da je igra v inozemskih loterijah in istotako tudi v ogrski razredni loteriji Zakonito prepovedana in podvržena strogi kazni. V izogib vsaki kaznjivosti sc pripor« ja, da se vsi dopisi, vsebujoči prospekta, srečke ali naročilne liste inozemskih ali ogrskih kolekturskih tvrdek, takoj odpošljejo generalnemu ravnateljstvu državnih loterij na Dunaju. Imenovanja v živinozdravniški službi. Za višje državne živinozdravnike na Primorskem so bili ad personam imenovani državni živinozdravniki Rudolf Saxl, Peter P!rj-vec in Fran Cek (Ceh?). Zaplenjeno imetje. Tržaško deželno sodišče je izreklo zaplembo imetja Andreja Rismonda, rojenega 1. 1887. v Rovinju in tjakaj pristojnega, uradnika tržaškega mestnega magistrata, rez. poročnika 97. peš-polka, in Jurija Luke Vianeilija, rojenega leta 1887. v Rovinju in pristojnega v Oglej, tehnika, rez. kadet, aspiranta (baje rez. poročnika) 97. pešpolka. Proti obema obstoji utemeljen sum, da sta zakrivila zločin veleizdaje v smislu § 334. voj. kaz. zak., Risrnondo pa je obdolžen tudi zločina ubega k sovražniku po § 183. voj. kaz. zak. — Isto sodišče je izreklo zaplembo imetja Matije Buczko, roj. 1888. 1. v Lisjih Jamah, okraj Cieczano\v v Galiciji, poljedelca, desetnika tit. četovodje pešpolka 5t. SO 10 stot. Obdolžen je ubega k sovražniku. Ustanova Ivana Marije Sacherja. Prošnje za podelitev podpor iz u&tanovc I vati* Marite Sacheria namenjenih ubožnim osebam, pristojnim v Trst m stanujočim v svetoivanskem okraju, naj se do 25. t. m. predlože na obrazcih, ki se dobivajo v VIII. oddelku mestnega magistrata. Mestna zastavljalnica. V pondeljek, 13. t. m., se bodo od 9V2 dop. do 1 pop. prodajale na dražbi dragocenosti, zastavljene meseca novembra 1. 1914. na bele listke serije 136 in sicer od št. 161.500 do štev. 162.600. — Isti dan popoldne od 3Mi do 7 se bodo prodajali razni kosi blaga za suknje, zastavljeni meseca novembra 1. 1915. na rdeče listke serije 3 37. Pisemski promet med Avstrijo in Belgijo. Vsi kraji provinc Antverpen in Limbu rg ter okrožja Charleroi v Belgiji so sedaj pripuščeni k pisemskemu prometu z Avstrijo. Modra galica in žveplo. Naši kmetovalci so se pritoževali radi oskrbe z žveplom, ki je prišlo lansko leto dosti prekasno in v prepičli meri. To je imelo za posledico, da se le trtna bolezen zelo razširila in da je bil pridelek slab. Modro galico pa smo dobili še precej pravočasno in z ozirom na zaloge prejšnjega leta, v dovoljni meri. — Kmetijska družba se je tudi letos pravočasno spomnila na ta dva za vinograde tako potrebna pripomočka, ter se obrnila potom namestništva na ministrstvo, da nam preskrbi i modro galico i žveplo v dovoljni meri in pravočasno. Naznanila je tudi, koliko je treba teh dveh predmetov za naše občine. Poljedelsko ministrstvo je naznanilo, da bode leta 1917 dalo dovolj modre galice na razpolago in da je ukrenilo potrebno za boljšo in enakomernejšo razdelitev, kakor letos. Glede žvepla pa sporoča, da po sedanjem stanju pogajanj je zelo dvomljivo, te li bode mogoče poskrbeti žveplo za pobijanje bolezni oidium. Da se dožene natančno, koliko modre galice je zares potreba v posameznih krajih, je namestništvo pozvalo vse organe, katerim je poverjena razdelitev teh pripomočkov, da sprejemajo naročila za modro galico od vinogradnikov, podvrženim dotičnim organom razdeljevanja. Za tržaško občino je poverjeno razdeljevanje modre galice in event. žvepla Tržaški kmetijski družbi v sporazumu z društvom »Societa agraria«. Naročila za modro galico sprejema Tržaška kmetijska družba v svojem uradu v Trstu, Via Vienna št. 10/1 vsaki dan izvzemši nedelje med 10 in 12 uro dopoldne. Tržaška kmetijska družba prosi, da se naročilci držijo tega urnika in da izvršijo svoja naročila čimprej. Za sedaj ni treba nobenega predplačila. Odmev gromenla na italijanski fronti čuje jo tudi v Zader. Donaša ga veter z morja. d prvih zdravniških avtoritet. 2il za ■I T* Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarn«. — Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. — Gastone DoUinar Trat, Via det Gelai 16. 256 Nepremočljivi plašči. I-EOPOLD HAAS, Trst, Corso 2 In vi« Barriera vecchia 10, Rogata izbera vojaških plaŠfiev od S 20 — naprej. 257 Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledaiji lastnega izdelovanja. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207 Pasi za prenos in plaljio za jadra. LTJIGI ZUCULUr, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Rojan štev. 2. tfrad ulica Ghega 2 Specijaliteta: alne itd. zastori za gostilne, kavarne, proda- 232 Damska krojačnica A. RIEGER, Trst. ulica Torrsnte št. 30, I nadst. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. 337 Trgovina jestvin in kolonija! IVAN BIDOVEO, Trst, ul, Uampanile 13 (i'r£ Ponterosso) Zalogn mesa v konservi, sarJin, kondenzirano mleko, mezge, čokolade in kakava. Velika izbera likerjev in domaČih vin. Sveži čaj, maslo. Cene zmerne. 2206 T" Mno-fotosraftinl nteljž Trst ulica del Rivo it 42 (pritličje) Trsi ♦♦t Izvršuje vsako fotografifino delo kakor tudi razgleda, posnetke. notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. spomenike. povečanji ■i VSAKI FOTOGRAFIJE m Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih is* višnje na domu, ev. tudi zunaj mesta po naj zmernejših cenah. Trst ul. đel Rivo M 42 Ali a FMiieia Trst, ulica Scorzeria 4. vogal ulice flreato. V/eliko skladišče izgotovljenih moških in deških oblek. Izbera otroških oblek, volnenih in bombaževih hlač, monture, perilo itd. po zmernih cenah. Vrhutega se prodaja najboljše zeleno milo po K 7.20 kg. — Mineralna voda Gishubler in :-: Rojaška kfsla voda. „Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Piazza Caserma) Palača Via-nello. Naj preljubij eni kinematograf tržaškega občinstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki lllms. 211 Pooblaščeni operator kurjih očes MARKO KRTVIČIC sprejema od 5 do 7 pop. ob nedeljah od 9—2 pop. ^frfet, ul. Acquedotto štev. 22 polunadstropje. 328 Jestvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jeatvin; proda na debelo RUGGERO GAMBEL v tfrstu ulica deile Acque vogal ulice Coroneo. 244 Hori doMi za sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Htsrco ConfortI, Trst 0. Campanlle 21 v Trstu, dne 12. novembra 1916, DneuniK „Edinost" u Trstu i. ]e izdal in založil naslednje knjige »VOHUN«. Spisal i, F. Cooper. Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKi«. Spisal L. N. Tolstoj. Posla«, venil Josip Knatlič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. SjergJe-. y|Č Turgjenjev. Poslovenil dr. Gusta« Gregorin. — Cena 1 K, 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karoluia Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na Škofa Nagla poslovno pastirsko pismo ^ pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin, »IGRALEC«. Roman iz spominov; mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-ievskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja, Napisal I. E. Tomič. Poslovenil Štef&n KlavS. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prcy kop Chocholoušek. Poslovenil H. \% Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel rerdo Perhavec. — Cena K 2.50. Ogalsi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, na} se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti c — Ul. Sv. Frančiška Asiškega št. 20. pritličje. Šivalni stioji. DELNIŠKO DRUaTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst. Corso 20. Prodaja Šivalnih strojev in vse pritiklin. Ddavnica za popravljanje. 253 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, uL S. Giovanni 6 in 12. Nsgboljša izde-lovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 Hotel Continental Trst, nUca San NicoJ,o št. 25 (bliza Oorsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Gene zmerne Postrežba točna. 100 DAROVI. Za podružnico CMD v Barkovljah je nabrala ga. Vilkova na Paleževini K 10. Denar hrani blagajnik. Darovi, došli cesarskemu komisarju. — Ravnateljstvo zasebne dekliške šole v ulici Stadiort K 51., nabranih med učitelji in učenkami tekol darovanjsjeih dni, za c. kr. avstr. vojaški sklad za vdove in sirote. B. pl. A. K 300 za dobrodelne namene. Za sirote padlih Trzačanov: Družina Volpich K 30, tržaška čistilnica mineralnega olja K 2000, Franc Drasch in soproga K 100, Alfred Bachrach in soproga K 50, Anton F. Ganzoni in soproga K 30, baron Cimoti Ralli K 200, ces. svetnik Ivan dj Demetrio in soproga K 30. Uradniki tržaške čistilnice mineralnega olja K 160 za Rdeči križ. Družina D. O. Panaiotopulo K 50 za vdove in sirote padlih vojakov. Dr. A. Hau-senbichler K 20 za oslepele vojake. Marila pl. Moraitini K 50 za šolsko refekoijo. — Vodstvo mestne ljudske Šole v ulici Paolo Rdeči križ. — Za vdove in sirote padlih vojakov: Argentina in dr. Aleksander Se-vastopulo K 50, tvrdka Fonda & Commisso K 20, Leop. Brunner K 20 in Ambrož Chiepalich K 50. Za vdove in sirote padlih TrŽačanov: Hugon in tda Cambon K 60, Alojzija vdova Prestel K 20, Sevastopulo in soproga K 100, Konstantin in Penelopa di Demetrio K 30, Friderik in Julija Mei-ssner K 30. — Leop. Brunner K 20 za zdravniško postajo. Baron Rihard Albori in soproga K 30 v korist organizacije oskrbnic vojniških sirot. Ernestina Erhold K 20 za vdove in siroče ob Soči padlih vojakov. Vodstvo italijanske mestne ljudske šole v Rojanu K 10, nabranih med učenci in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov. Manufakturne trgovine. SUCCESSOig (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata izbira manufakturnoga blaga. — Cene zmerne. 194 nsha kre podružnica v Trstu | Ulico Caserma štev. 11 Uradne ure od 9-12, od 3-5. S Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, SS tuje zlate in papirnate novce in devize. a Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. I Vloge no injlžice obrestuje 4% netto s Uloae no teKočl in žiro-iu najbolje po dogovoru. I Obavila nakazila veinim uieinikom. g Poslovalnica c. tsr. ra^re^ne BbIIBHSIHH iilSSli mgSSSilffi!!^ II Pri cas. kr. Avstrijskem skladu za vdove in sirote vojakov pod Najvišjim pokroviteljstvom Njeg. apost. Veličanstva Oddelek: Vojnega zavarovanja tajo ponudbe za vojno zavarovanje in sicer pri deželni posredovalnici sa Trsi, Bstro, ■adlitensko v Trstu, Via det Lazzaretto vecchio št. 3 kakor čudi pri oddelkih za 1) St. Vid n Staro mesto, Via Besenghi št. 19 I. nad. 2) Novo mesto, Via deile Legna št. 2 polunadstropje 3) Novo mitnico, Via Piccolomini 3, II. 4) Staro mitnico, Piazza Barriera vecchia Št. 4 1. nad. 5) Sv. Jakob, Via deii'Istria 8/1. 6) Predmestje Vrdela, Via Gfulia št. 54, I. nad. pcine, V. Carinta i 8 Poreču, Kopru, Puli, Volosko-OpatlJI, Pelina, Krku v vseh občinskih, šolskih in župnijskih uradih i. t. d. epati se morejo zavarovanja za najvišjo svoto K 40.000«— emije za svoto K 1000.— za eno leto za Zavarovanja v slučaju smrti znaSajo: Za vojake po poklicu ln one, ki spadajo v rezervo (l2 ietno obvezno službovanje, v kolikor ne spadajo v skupino b) ali d) . . - - - - ^ b) 2a vojake, ki spadajo k trenskim m sanitetnim četam (če niso ^ črnovojniki) c) Za črnov 7) Zgornjo okolico Opčine kakor tudi pri krajnih_posredqvalnlcah v in LostA]1 a) kot ike z orožjem (brez ozira na starost in brez ozira na to, da služijo osebno nttd, ali da so bili tekom vojne potrjeni) ....... uradnike, knjigovodje, inženirje, kovaške mojstre, one, ki spadajo v od- K 70.— K 56.- K 45,— d) Za vpjaske uradnike, Knjigovodje, inženirje, KovasKe mojsire, one, ki spauajo v oa- delke za vzdrževanje in one za delavce, in naposled za druge« ki se ne bojujejo K 35.— Oni, ki dobivajo državno podporo, plačajo lahko na račun, ostanek pa se jim odtegne v desetih 14*dnevnih obrokih, kj se odbijejo od podpore. Osebe, ki so že zavarovane, se zavarujejo ponovno. Zavarovanje stopi takoj v veljavo V slučaju da umre zavarovanec v teku enega leta, bodisi vsled rane ali bolezni, se izplača zavarovana svota zavarovancu ali pa onemu, ki se izkaže s polico. Ako se dožene, da se Je zavarovanec zgubil ali pa da je umrl, kakor tudi ako Je bil ranjen aH pa bolan pred dnevom zavarovanja, tedaj se izplača predlagatelju znesek premije brez vsakega odb tka. ■■i Nranilne vloge ema od TSakega tudi če ni ud zadruge, obre- M 1| 0| večje zneske po do- T io 4 |4 govoru. Trgovcem čekovne račune z dnevnim obrestovan jem. davek pletilje m Vlaga se lahko po eno krono. | PoštBrhranilničBi nčn 75.679. TELEFH 11-04 IMSIII ESSHfltoS &inH>i ■■eamn«aaBaB«mi neomejenim Jamstvom lt ulica S. Francesco štev. 29 i. nadst. It....................................................... ■■■■ (mM. H—jI—iH l|—II— Posojila daje na csebfti kredit ia na zastava ♦ proti plačilu po dogovora. Uradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. % ♦ Priporoča male hranilne Skrinjice, k! ♦ »a. ♦ p—so posebno primerne za družine. ♦ g »»»♦t j | Triaška posojilnica in hranilnica POSOJILA DAH ia vknjižbo 5 7» */• na menice po 6•/» na zastave ln amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJC TRGOVSKE MINKt sprejema od v*a HRANI! ♦akega, cp tu Večje stalne vi Rastni djvek pU&je domacb na E VLOGE ud in jih obfestoje po 4 n vloge na tek. račtlft Mm. — V1ag» M lahko P« KE) HRANILNE PUŠICE.) AJA r.giatrovana zadruga z omejenim por*)š*voni TRST - Piazza daHa Caserma št. 2, I. nad. - TRST (v lastni hlii) vhod po glavnih siepnjicah. ■ON«. 9£ Poštno hranilnični račun IC.004. 1*EL Ima varnostno celico (safe deposita) za sKrarabo vrednostnih listin, dokumentov in raznih dragih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem pO najnlžJiH cenah. stanje vlog nad 10 MILIJONOV kron. Uradsč m: od 9 de 12 dop. io od 3 do 5 pop. IzpJafsje vsak daMk o^ mim uri it