Poštnina plačana v gotovini. Leto VIL Štev. 6.
Posamezna številka stane 3 Din.
GOSPODAR*«'
Uredništvo In uprava Maribor, Slomškov trd St 20 LISI
IZHAJA VSAKEGA PRVEGA V MESECU
Cena inseratom po dogovora
CENA: 100 Din letno, inozemstvo 200 Din
V POUK IN ZABAVO
Kmetijske zaidrugre in kmečki dolgovi.
Ministrski svet je izdal 2. februarja t. 1. uredbo, iki se z njo spreminjajo določila prejšnje uredbe o zaščiti kmetov. Februarska uredba je med drugim v čl. 5 določila, da zaščita kmečkih dolžnikov ne velja napram kmetijskim zadrugam. K temu členu je izdal kmetijski minister tolmačenje v pravilniku z dne 25. marca t. L, v katerem pojasnuje, katere zadruge je smatrati za kmetijske zadruge, ter določuje, da naj zadružne zveze predpišejo odplačilne načrte za terjatve zadrug napram kmetom, nastale pred 20. aprilom 1932, in naj jih predložijo kmetijskemu ministrstvu v odobritev.
Preden je Zadružna zveza v Ljubljani predložila zahtevani odplačilni načrt, je razposlala nekatera vprašanja, ki jih je smatrala pri odplačevanju kmečkih dolgov za najvažnejša, včlanjenim posojilnicam. Od 339 kreditnih zadrug je odposlalo odgovore 196, torej 58%. Odgovori so prav zanimivi. Poudarjajo med drugimi naslednje misli: rešitev kmečkih dolgov ni v odplačilnem načrtu in ’7 zaščiti kmeta, marveč v zboljšanju gospodarstva; vir zla je	padanje cen kmetijs-
kih pridelkov; kmetijsko ministrstvo naj bi ukrenilo, da se cene kmetijskim pridelkom zvišajo, kmečkim potrebščinam pa znižajo; pavšalna zaščita ni dobra, treba je razlikovati med dolžniki in raznimi pokrajinami, l:e" so razmere pri vsakem kmetu drugačne in po raznih krajih različne; pravi izhod iz današnjega stanja, tako naglašajo nekatere posojilnice, je posredovanje države, ki naj oskrbi ali potom Privilegirane agrarne banke _ •	ali na
kak drug način posojilnicam nova sredstva, brez katerih ni mogoče obnoviti obtoka in rešiti vprašanja kmečkih dolgov.
Na podlagi materijala, dobljenega iz odgovorov, je Zadružna zveza jasno spoznala, kaj je obča želja posojilnic. Na sestanku z zastopniki Zveze slovenskih zadrug in Zveze gospodarskih zadrug je bil sklenjen odplačilni načrt, ki določa med drugim naslednje:
Kdo se smatra za dolžnika-kmeta, je določeno v členu 2 uredbe o zaščiti kmetov. Zadruge računajo dolžnikom-kmetom od 1. januarja letos največ 6-odstotne obresti na leto za nazaj, le zadruge, ki imajo več kakor četrtino svoje obratne glavnice (to je vseh lastnih in tujih sredstev) izposojene od drugih denarnih zavodov, smejo računati dol-žnikom-kmetom od 1. januarja letos največ 7inpolodstotne obresti na leto.
Dolžnikbkmetje morajo vsako leto najkasneje do konca novembra plačati gornje obresti od dolžne glavnice. Od dne dospelosti se računajo zamudne obresti v enaki izmeri.
Dolžno glavnico plačajo dolžniki-kmetje, če presega glavnica 6000 Din, v 12 letih in sicer: v letu 1935 1 odstotek, v letu 1936 2 odstotka, v letu 1937 3 odstotke, v letu 1938 4 odstotke, v letu 1939 5 odstotkov, v letu 1940 7 odstotkov, v letu 1941 9 odstotkov, v letu 1942 11 odstotkov, v letu 1943 13 odstotkov, v letu 1944 14 odstotkov, v 1. 1945 15 odstotkov in v letu 1946 16 odstotkov. Kot dolžna glavnica se smatra stanje dolga, izračunano po členu 3, odstvaku 5, uredbe o zaščiti kmetov. Odplačilo na glavnico je plačati vsako leto najkasneje do konca novembra.
Če dolžna glavnica pri zadrugi ne presega 6000 Din, odplačuje dolžnik zadrugi poleg vsakoletnih obresti letno najmanj po eno četrtino dolžne glavnice, in sicer do konca novembra vsakega leta. Če dolžnik ne plača obresti in odplačila na glavnico v teku treh mesecev po dospelosti, izgubi pravico do ugodnosti po tem odplačilnem načrtu.
Ako zadruga ugotovi, da dolžnik odtujuje ali obremenjuje ali pa pustoši svoje premoženje, tako da bi iz tega nastala nevarnost za njeno terjatev, izgubi dolžnik pravico do ugodnosti po tem odplačilnem načrtu z dnem, ko je prejel od zadruge pismeno obvestilo o tem.
Obresti, ki bi jih bil moral plačati dolžnik do 15. decembra 1934, se smejo po prisilnem potu izterjati po preteku 15 dni po objavi tega odplačilnega načrta v »Službenih novinah«.
Ta načrt je že bil pred Veliko nočjo poslan kmetijskemu ministrstvu ^ odobritev. V moč bo stopil šele po odobritvi in objavi v »Službenih novinah«.
Trije požari v mariborski okolici. —
Pri Sv. Martinu pri Vurbergu sta zgorela hiša ter hlev posestniku Francu Sekolu. V Trničah pri Račah sta zgorela posestniku Jožefu Šibilja hiša ter gospodarsko poslopje. V Žitnici v Ju-rovskem dolu pri Jarenini je upepelil ogenj viničarijo Juriju Klampferju.
Veliko škode je povzročila v noči od 23. na 24. majnik toča po Dravski do-
lini. Najbolj hudo je prizadeta dolinica okrog Marenberga.
Delavec utonil. Nad falskim jezom je pogoltnil vrtinec z majhnim čolnom vred 261etnega delavca Karla Vabiča. Vabič je bil zaposlen pri falski elektrarni. Splavom se je vozil nasproti v čolnu in jih je vodil do spustilnice preko jeza. Pri vožnji proti splavom proti Breznu je zašel med skalami med vrtinec in je zginil v njem s čolnom vred.
Požar pri Ptuju. Dne 24. majnika je nenadoma nastal ogenj v listnjaku posestnice Roze Horvat v Placerju, občina Sv. Urban pri Ptuju. Domačih ni bilo doma, ker so bili zaposleni na polju in radi tega je kmalu pogorelo s slamo krito gospodarsko poslopje. Ptujski gasilci so deloma oteli hišo, ki je že bila v objemu plamenov. Z gospodarskim poslopjem vred so zgoreli razni poljski pridelki in orodje. Škoda znaša 60.000 Din, zavarovalnina ni niti polovična.
Huda poškodba rudarja. V premogovniku Velenje je padel kopač Jurij Grab-ner pri vožnji premoga z vozičkom vred v 6 m globok rov in se nevarno poškodoval.
Smrtna nesreča železničarja. Na postaji Straža-Toplice pri Novem mestu je zašel 25. maja pri spajanju vagonov med dva odbijača 351etni železničar Jožef Gorišek. Odbijača sta mu tako stisnila prsni koš, da je obležal pri priči mrtev. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok.
Ogromno skladišče lesa zgorelo. Dne 26. majnika je uničil požar na Sušaku ogromno lesno skladišče, last Dragotina Pavloviča, Bakariča in tovarišev.
Občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani se je vršil dne 26. majnika v Celju. Društvo šteje 8105 članov, 525 več nego lani. Podružnic je bilo 202 s 6612 člani, drugi so člani pri centrali v Ljubljani. Dohodkov je imelo društvo 228.643.61 Din, izdatkov pa 185.639.08 Din. Na zboru je bil sprejet predlog, da se uniči zajce v sadonosnih krajih.
651etnica. Gasilska župa sreza Ptuj pripravlja za 15. avgust izlet svojih čet v Ptuj, kjer proslavi istočasno ptujska četa svojo 65letnico. V gasilskih vrstah se vršijo priprave za nastop. Dne 19. majnika so se zbrali v Gasilskem do-rnu v Ptuju zastopniki gasilskih čet bivše ptujske župe, a v Ormožu zastopniki bivše ormožke župe, k tečaju, na katerem so se priučevale vaje s sekiricami, s katerimi bodo čete nastopile na župnem izletu. Nastop gasilstva bo povzdignila tudi naša hrabra vojska, ki je obljubila, da bo sodelovala. — V dneh 14. in 15. avgusta pričakujemo v
Ptuju velike množine gasilstva, ki hoče takrat javno pokazati, da poleg svoje človekoljubne naloge skrbi tudi za duševno in telesno vzgojo svojega številnega članstva.
Nova največja, najlepša in najhitrejša potniška ladja »Normandie«, last Francije, je nastopila prvo vožnjo v Ameriko dne 29. maja t. 1. Ladja ima 70.000 ton, njeni stroji proizvajajo 160 tisoč konjskih sil in bo rabila za pot iz Francije v Ameriko pet dni. Na tej ladji je prostora za 3000 oseb in od teh 2000 potnikov. Najvažnejše pri najnovejšem prekooceanskem velikanu je to, da je zavarovan z vsemi mogočimi varnostnimi napravami proti požaru.
Navrtana blagajna. V Mariboru na Tržaški cesti je bil izvršen v navrtano blagajno Rosenbergove drevesnice v noči od 25. na 26. majnika vlom. Vlo-milčev plen znaša 1600 Din gotovine.
Radi uboja obsojen na sedem let. Na Pobrežju pri Mariboru se je odigrala dne 17. marca v noči družinska žaloigra, koje zaključek je bila obsodba ubijalca pred mariborskimi sodniki dne 24. maja. 261etni mizarski pomočnik Anton Straus je ubil mizarskega mojstra t Konrada Gselmana. V ozadju krvavega dejanja je bila Gsel-manova žena. Anton Straus je bil obsojen na sedem let robije, Gselmanova žena pa oproščena radi pomanjkanja dokazov.
V prsi zaboden. V soboto 25. majnika je nastal na Pesnici pri Mariboru med fanti pretep, v katerem je bil zabode ' z nožem v prsa Konrad Ribič, delavec iz Ruperč.
Vlom v trgovino. V Selah pri Št. Lovrencu na Dravskem polju so obiskali vlomilci v noči trgovino Franca Žlah-tiča. Odnesli so 5484 Din gotovine, dve ženski zapestni uri in nekaj blaga. Celotna škoda znaša 8000 Din.
Vlom v vilo. V noči od 23. na 24. maja je bilo vlomljeno v Celju v vilo notarja Burgerja. Neznanci so odnesli raznih predmetov za 4860 Din.
Obsojena, ker Ma valila na cesto in progo skale. Celjski, sodišče je sodilo 25. majnika Franca Majces, 271etnega steklarja in Adolfa Vizonšek, 221etnega sedlarskega pomočnika. Imenovana sta bila obdolžena, da sta zvalila z brega pri Širju pri Zidanem mostu več skal na cesto in železniško progo. Izgovarjala sta se s pijanostjo in sta bila obsojena vsak na 1 leto in 6 mesecev robije.
Guzaj v drugi izdaji. Od Sv. Ruperta nad Laškim nam poročajo: Znani Gu-zaj je menda v drugi izdaji prišel med nas, pravijo mnogi naši ljudje: saj že dolgo časa straši in vznemirja več župnij, zlasti pa Sv. Rupert, Svetino, Jur-klošter, Razbor in Dobje, Laško in Sv. Lenart zločinec, ki po svoji drznosti in pretkanosti zelo spominja na Guzaja. Novi rokomavh se je pritepel od nekod pri Brežicah, vlomil v mnoge podeželske trgovine, tako pri Ocvirku in Gu-čeku v Dobju, pri Gračnerju v Sv. Lenartu nad Laškim, pri Aškercu v Tevčah in drugod, a se v zadnjem času potika in skriva zlasti v naših rupertskih in svetinskih goščah. Ta človek, ki je komaj odsedel večletno ječo, ni samo
nepoboljšljiv grešnik, ampak tudi nad vse pretkan uzmoviu cele patrulje naših orožnikov ga zasledujejo takorekoč noč in dan, a on se jim je doslej vedno še izmuznil. Krade in ulamlja ne samo v trgovine, ampak tudi samotne hiše obiskuje in sicer večinoma po dnevu, ko so vsi ljudje na polju ali v hosti pri delu. Zna se skrivati, ker je vsak čas v drugi obleki: zdaj kot kmet, potem kot delavec, spet kot ženska; pravijo, da je tudi meniško haljo že nosil. Povsod govorijo ljudje samo o njem in tudi drugi dolgoprstneži se okoriščajo s tein novim Guzajem, ker mu navežejo na grešno grbo tudi s eje grehe. Vsi upamo, ’a bo roka pravice konečno zasegla zvitega zločinca in muhastega postopača.
Po daljšem času najdena mrtva tihotapca. Pod Trupejevim Poldnem pri Kranjski gori so našli dne 21. majnika graničarji dva mrtva tihotapca, katera je zasul plaz in so ju pogrešali letos od 17. februarja. Gre za 291etnega brezposelnega delavca Franca Košnika, rojenega v Tržiču, in za 191etnega brezposelnega trgovskega pomočnika Jožefa Balon iz Kapel pri Brežicah. Pri obeh so našli saharin in tobak. Ljudje, ki so dobro poznali oba omenjena, trdijo, da je bila z njima tudi 221etna Frančiška Hudovernik, katero tudi pogrešajo.
16 konjem je porezal repe po okolici Kamnika neki klatež, katerega so že izsledili orožniki in izročili sodišču.
Strašen pokolj. V Zdenčacu pri Ga-rešnici v okolici Bjelovara je zagrešil kmet Jurij Reljič radi malenkostnega prepira nezaslišan pokolj, ki je zahteval šest žrtev. Reljič se je spri s sosedom Matijom Koščakom. Koščakova psica je požrla tri Reljičeve prašičke. Reljič je zahteval, da mor^ sosed psico privezati, a mu je odgovoril k redu pozvani, da mu je psica več, nego vsi Re-Ijičevi. Ta odgovor je Reljiča toliko na-Ijutil, da je naravnost pobesnel. Zagrabil je sekiro in ubil pri priči Kf'-yvaka. Po krvavem dejanju ie sklenil, da ubije sebe in celo svojo družino iz strahu pred kaznijo. S sekiro je najprej apa-del ženo in nato je ubil svojo s aro mater. Lotil se je otrok, razmesaril petletnega sinčka in potem dveletna dvojčka. Zbežala d in se rešila šestletna hčerkica. Ko je podivjani opravil svojo družino, se je obesil. Razven omenjene š_ tletne hčerkice, je ostala še pri življenju Reljičeva žena, katero so odpeljali ranjeno v bolnico v Bjelovar. Nepopisno grozen pokolj je bil izvršen tekom pol ure.
*
Slovensho Krajina.
Turnišče. Dne 12. maja se je vršil občni zbor »Čevljarske zadruge v Turnišču« za celi lendavski srez. Udeležilo .se je občnega zbora okrog 76 čevljarskih mojstrov. Vsekakor rekordno število. Dosedanji predsednik čevljarske zadruge g. Štefan Litrop je v lepih besedah pozdravil vse udeležence in nato podal izčrpno in temeljito poročilo o delovanju zadruge v minulem poslovnem letu. Tudi ostali odborniki so podali izčrpna poro-čila. Po izglasovanem absolutoriju so prešli na volitve novega odbora. Sprememb ni bilo dosti. Za
predsednika zadruge je bil ponovno izvoljen g. Štefan Litrop, dosedanji dolgoletni predsednik. Sprememba ja bila v tajništvu. Za tajnika je bil izvoljen s 60 glasovi proti 16 turniški poštar g. Štefan GjorkOš. Želimo čevljarski zadrugi in njenim članom, čevljarskim mojstrom, obilo uspeha pri bodočem delovanju in v borbi za pravice malih obrtnikov, kakor so uprav čevljarski mojstri, od katerih se okrog 60% vseh čevljarskih mojstrov nahaja baš v Turnišče. — Dne 13. maja je odšlo naših devet fantov-rekrutov k vojakom, da dajo kralju, kar je njegovega. Do sedaj smo videli že dostikrat odhajati fante k vojakom, toda sedaj so zbudili posebno pozor-notst. V nedeljo dne 12. maja so bili pri sv. obhajilu in tako pripravljeni so odhajali v pondeljek dopoldne od doma v starodavni vojaški Varaždin, kamor spadamo pod vojni okraj. Vsem odšlim fantom-vojakom kličemo veseli »Zbogom!« in na veselo svidenje! Le držite se, fantje, da boste prvi med prvimi!
—	Naša občina je doživela dne 13. maja po' noč nekaj izrednega. Že dolgo je bil mir, toda sedaj se je tudi po dolini začelo. Obiskali so nas namreč tatovi in so se polastili tujega blaga. Obiskali so precej hiš in potem odšli z bogatim plenom zopet v svoja neznana bivališča. Pr eni hiši so odnesli vso kuhinjsko posodo, čeber zabele, pri drugi zopet zabelo, pri tretji zopet, kar jim je v roke prišlo. In to jim še ni bilo zadosti. Celo pri nekem revežu so poskušali svojo srečo in ceio sneli okno, toda iz neznamh razlogov so potem odšli. Mogoče je kdo šel mimo in s' se potem prestrašili in zbežali. Ljudje so bili zelo začudeni, ko so drugo jutro opazili tu ali tam kakšen ostanek blaga ali celo dežnike, ki so jih pustili neznani tatovi ljudstvu v spomin ali ce'o v svarilo? Sicer ee nnm pa zrli potrebno pripomniti, da je to najbrže ista tolpa, ki je preje ob skala hrame po vinogradih in sedaj, ko je tam bilo že nevarno, se je spravila po vaseh v dolini. Upajmo, da bo oblast kmalu izsledila uzmoviče in jih izročila sodišču. — Kakor smo že na tem mestu poročali o škodi, ki jo je povzročil mraz prve dn maja, moramo še dodati, da se usodepolne posledice šele sedaj jasno vidijo. V obmejnih občinah ob Madžarski, so pokosili skoro vso rž, ker je izgledala kakor ob žetvi; klasje je bilo namreč suho in rumeno. Vinograd' trpe okrog 40% škode, sadno drevje pa menda sploh ne bo nič imelo. Orehi so popolnoma suhi kakor v jeseni; prav tako hrasti in bukova drevesa. — Zapustil nas je dne IG. maja g. Horvat Franjo, abs. tehn., in odšel v službo v Ptuj k s reske mu častnemu odboru. Kličemo mu prijatelji in znana, katerih število si je tekom nekaj mesecev zelo pomnožilo, da ga ohrani Bog čilega in zdravega na novem mestu ter ga pro-simo, da se nas večkrat spomni. Bilo srečno, dragi prijatelj! Tvoji prijatelji.
Črensovc*. Zopet s-o se tatovi oglasili. Odnesli so nekaj pšenice in drugih stvari. To gotovo niso bili tujci. Orožniki j h zasledujejo.
—	Naši Bistričani bi skoraj morali plavati. Mura je prestopila bregove in poplavila vse do hiš na Gornji n Dolnu Bistrici. Že dolgo ni bila Mura tako velika. Sicer pa Bistričanci nimajo strahu pred vodo, vsi znajo plavati ko race. dočim »vesničarji« plavajo kot kamen v vodi. Pa ni čuda, saj se učijo plavaL le po gra-bah ob hišah, ker drugje nimajo vo-de.
ČrensovcL Premeščen je od nas v Križevce orožniški kaplar g. Mustafa. Škoda ga je. Naši fantje-razgrajači so imeli pred njim velik strah, ker jim je znal žilo potipat1. Poštenemu in prijaznemu gospodu želimo obilo sreče, za-
dovoljstva na novem mestu. — Donko Tereza iz Dolnje Bistrice je žela rž za živino. Nekaj jo je pičilo in roka ji je začela otekati. Še isti dan je odšla v bolnico, kjer tso ji zdravniki nudili pomoč. Njeno stanje je zelo resno, pa upajo, da bo ostala pri življenju. Najbrž jo je pičila kača, katere sicer ona ni opazila. — V nedeljo dne 2. junija bo naša deca prvič pristopila k sv. obhajilu Popoldan bodo naši prvo-obhajanci vprizorili v »Našem domu« dve igrici in zapeli nam bodo nekaj lep h pesmic.
Lendava. »Slovenec« je poročal, da bo s 1. junijem otvoril pri Sv. Lenartu v Slov. gor. odvetniško pisarno g. Marijan Stupica, dose-daj odvetnik v Dolnji Lendavi. Ta vest nas je presene/tila. Komaj poldrugo leto je bil gospod pri nas, pa ga je vse vzljubilo. Bil je blagega srca do našega ljudstva in zato je vse iskalo pomoči pri njem. Bil je skoz in skoz praktičen katoličan. Prosimo g. doktorja, naj ohrani našo Krajino v lepem spominu. Obilo blagoslova mu želimo na novem mestu!
Ne drži doma denarja! Franc Oeh, veletrgovec z Murske Sobote, je prinesel podružnici Narodne banke v Mariboru celi šop tisočakov, ki so bili obžgani od plamenov. Omenjeni je pripovedoval, da se je v okolici Murske Sobote dne 22. maja vnela bajtarju koča. Začela je goreti tudi omarica, v kateri je mel Pogorelec shranjenih 150 jurjev. V zadnjem trenutku je rešil denar, od katerega je bilo 70 tisočakov že povsem uničenih, o veljavnosti 80 bodo še pa sklepali pri Narodni banki.
jimmsi n o HT
Maribor. Umrl je v Mariboru g. Anton Simonič, oče urednika in carinskega uradnika. Ob lepi udeležbi sorodu kov, prijateljev in znancev ae je vršil pogreb na mestno pokopališče na Pobrežju 27. majnika popoldne. Rajnemu svetila večna luč, žalujočim ostalim naše sožalje!
Pekre pri Mariboru. Bridka smrtna kosa, katera je v minulih mesecih tekočega leia tako neizprosno kosila v limbuški fari, je pokosila tudi komaj 55 let starega, vrlega moža g. Ivana Wagner, vpokojenega zidarja na železnici in posestnika v Pekrah pri Mariboru, ki je nenadoma na otrpnenju možganov dne 18. aprila t. 1. zapustil ta svet ter se preselil v boljšo domovino. Pokojni Ivan je bT rojen 6. marca 1880 na Bohovi v župniji Hoče ter je kot zelo spreten zidar dalje časa delai v delavnici državnih železnic v Mariboru. Naporno delo in pa nesrečna prirojena mu bolezen padavica sta ga prisilili, da je moral v najboljših letih zapustiti službo in iti v predčasni pokoj. Postavil si je v bližini Studencev lično hišico z majhnim gospodarskim poslopjem, kjer je ob strani svoje skrbne žene ter pridne hčerke živel. Kolikor mu je njegova nadležna bolezen dopuščala, si je s svojimi pridnimi rokami tu in tam kot spreten zidar prislužil nekaj denarja,, da so on in družinica ob majhni pokojnini lažje shajali. Bil je tudi muzikalično zelo nadarjen ter je v svojih mlajših letih dolgo časa s vi ral pri peker-ek: godbi. Nepozabni rajni je bil zelo dober človek ter globokoveren kristjan. Kako ga je vse spoštovalo in rado imelo, o tem je priča' njegov veličasten pogreb na limbuško pokopališče. katerega se je udeležilo osobito veliko njegovih stanovskih tovarišev in drugih od blizu in daleč ter ogromna množica drugega ljudstva !z domače in sosednih župnij. Poči-
vaj v miru, nepozabni in dobri mož ter večna luč naj Ti sveti!
Limbuš pri Mariboru. V miši limbuški fari je letos v šiponiladni dobi smrt prav pridno kosila in ni izbirala med mladim in starim. Nenadni smrti je nepričakovano podlegla tudi gospa Elizabeta Šumenjak, soproga g. Janko-ta Šumenjak, upravnika banovinske trsnice n sadjarice v Pekrah pri Limbuš. Stara ne še 32 let, je nenadoma zapustila ta svet, zapustila svojega ljubljenega soproga in . nad vse ljubljeno edinko hčerkico Jožico. Umrla je, ne da bi kdo mislil na to. Pokojna Betka je bila edina hčerka velespoštovanega, mnogoletnega župana g. Alojzija Sela, pose-stmka in gostilničarja v Zrkovcah pr Mariboru. Rajno smo pokopali na limbuški mrtvaški njivi. Naravnost veličasten — takega Limbuš še ni videl — je bil njen pogreb. Vodil ga je njen rojak in v osnovni šol sošolec v družbi domačega g. župnika in še dveh duhovnih sobratov ter je rajni v slovo spregovoril prisrčne besede, ob katerih se je zalesketela solza v marsikaterem očesu. Rajna gospa Betka je zapustila ljubečega soproga in drago hčerko Jožico, še živečega očeta in mater, kateri vsi s turobnim srcem žeie, da bi se zopet v deli nad zvezdami. Rajni duši mir in pokoj, preostalim naše sožalje!
Marenberg. V minulem tednu so se v tuk. okolišu obhajale veLke slovesnosti. Na god sv. Pankracija dne 12. maja je bila pri Sv. Pankraciju na meji tolika udeležba, kot že dolgo ne; pri tej priliki se je videla potreba, naj bi Slovensko Planinsko Društvo oskrbelo večje prostore za tujce. — V sredo dne 15. t. m. je prišla iz Dravograda in Mute vel ka procesija k Sv. Trem kraljem. Bila sta tamkaj dva duhovnika, gg. Ivan Lernoga in Fran Podgornik:. — Dne 16. maja pa se je obhajala pri Sv. Janezu 2001etnica, ko je bila ta cerkev pozidana in posvečena. Zgodilo se je to zelo slovesno. Prišlo je 6 gg duhovnikov slovesno sv. mašo je opravil marenberšk' g. dekan Ivan Messner, ki je tudi oskrbel cerkvi za njeno 2001etnico nova okna in novo spo vednico kot spomin, da je bil sv. Janez mučen radi spovedne molčečnosti.
Sv. Ana v Slov. goricah. Dan za dnevom se množijo grobovi na našem pokopališču. Tako smo dne 9. maja spremljali na zadnji poti Alojzijo Veinhandl, učenko 5. razreda iz Ščavnice. Nesrečna jetika j! je končala mlado življenje. Da je bila v šoli priljubljena, je pokazal pogreb, katerega se je udeležilo učiteljstvo z vsemi učenci, kateri so ji zapeli v slovo Ur s cvetjem obsuli njen grob. Rajni Lojziki želimo srečno večnost! Staršem, bratoma n sestram pa naše sožalje! — Nepričakovano naglo je nemila smrt pobrala iz naše sredine Antona Lampi iz Ščavnice. Rajni je bil vzor pridnega, zanesljiv?ga in zvestega delavca in si je kot tak pridobil spoštovanje ne le svoje gospodinje, pr' kateri je kot viničar služil 18 let, temveč tudi pri vseh, kamor je hodil na delo. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 12. maja ter pokazal, kako je bil rajni priljubljen Spremljala ga je velika množica na zadnji poti. Tebi, dragi Anton, želimo, da bi se nad teboj spolnile besede našega Zvekčarja: »Pridi, zvesti in modri hlapec, ker si bil v malem zvest, hočem te čez veliko postaviti; pojdi v veselje svojega Gospoda.« Njegovi ženi, sinom in hčerkam naše sožalje!
Sv. Bolfank v Slov. goricah. Tu smo pokopali minuii teden dobrega krščanskega moža in uglednega gospodarja Antona Muršeca iz B:ša. Podlegel je daljši bolezni, katere kali si je nalezel že iz vojnih časov na ruski fronti.
Bil je dolgoleten naročnik »Slovenskega gospodarja«, skrben gospodar, vnet za vsak napredek kmetijstva ter dober sosed v svojem domačem kraju, kjer je bil splošno priljubljen. Previden s tolažili svete vere je umrl v 58. letu svoje starosti. Sv. mašo zadušnico ter ves pogreb je vodil č. g. Paluc iz Ljubnega, kojemu je bil rajni stric. Pri odprtem grobu mu je spregovoril zadnje poslovilne besede. Žalujoči ženi naše sožalje, njegovi duši pa večni mir onkraj groba!
Sv. Urban pri Ptuju. Dne 2. junija t. 1. bo odkritje in blagoslavljanje spomenika v svetovni vojni padlim vojakom urbanske župnije. Spomenik stoji pred cerkvijo v podobi piramide, na katero so vzidane plošče z imeni padlih po bivših občinah. Služba božja s primernim govorom se bo vršila pred spomenikom Razni govorniki so obljubljeni od drugod. Prosimo sosedne fare, da ne prirejajo tisti dan kakšnih prireditev :n se udeležijo naše slovesnosti.
Polenšah. Čitali smo v časopisju, da so že skoro povsod v to določene komisije precenjevale veliko škodo, ki jo je prizadejalo ubogim posestnikom širom Slovenije mrazovje v začetku maja. Pri nas se doslej velika škoda ni ocenila. Zadela nas je SOodstotno pri orehih, murvah in fižolu celo lOOodstotno. Pričakujemo od pristojnih činiteljev, da nam siromakom priskočijo na pomoč vsaj v tem, da se nam pravično oceni škoda, ki smo jo utrpeli po zadnjem mrazovju.
Loka pri Framu. Iz našega hribovitega kraja pošiljamo po redko poročila v svet. Pa še sedaj nimamo nič veselega poročati. Kriza je tudi pri nas kakor povsod. Lansko leto nam je toča pobila več kot polovico pridelkov. Prišli so pregledat škodo ter obljubil , da nam bodo davke za 50% znižali,	' .	,
Letos je pa pršla koruza na občino za bolj uboge ljudi. Ubogi so jo morali v-naprej plačati po 1 Din za 1 kg (seveda kdor je imel denar). Glavni dohodek nam je nekdaj dajal gozd, sedaj še bo pa tega zmanjkalo. Seveda sekamo in vozimo les, dobimo pa za njega ravno toliko, da si kupimo sol in m lo, svetimo s treskami, oblečeni že hodimo, da ni za med svet. Če hočemo, da se nam na vozeh šine prehitro ne obrabijo, jih med vožnjo podlagamo z lesenimi cokljami, če pa ni kolomaza kupiti, pa nekateri med vožnjo polže vtikajo v puše, da jim preveč ne cvilijo. Tako se nam godi. Pravijo, da nam bo od sedaj naprej boljše; upamo že 'ahko, če ne bomo mogli več s pljučami dihati, bomo pač morali z jetri fretati.
Sv. Venčesl pri Slov. Bistrici. Venčesl, ki leži le 38 m višje kakor Slov. Bistrica, je zelo zdrav kraj: letos imamo pač že 12 rojencev, a nobenega mrliča.
Št. Janž pri Velenju. S sklepno prireditvijo gospodinjskega tečaja dne 12. maja je bila združena tud odhodnica naših fantov-rekru-tov. 21 jih je bilo. Ko je moški pevski zbor odpel nekaj soldaških-narodnih, je vzel g. župnik v imenu društva od njih prisrčno slovo in jim prijateljsko dal nekaj navodil za na pot v novo službo. In ko se je še mešani pevski zbor v njihovem imenu poslovil od »hišice očetove«, smo si segli v roke in si voščili čimprejšnjega veselega svidenja. Naši dobri fantje pa so hoteli letos vzeti slovo tudi z Marijo. Polnoštevilno so prišli dne 14. majnika k šmarnični pobožnosti in mnogi so sprejeli med sv. mašo sv. obhajilo, kar je bilo zelo spodbudno. Med sv. mašo je prepeval moški in mešani pevski zbor. Ko je g. župnik po maši v kratkem nagovoru izpred oltarja
izročal fante Marijinemu varstvu in prosil za nje njenega materinega blagoslova in so še pevci zapeli poslovilno pesem:	»Z Bogom
dans Marija pravi«, ni ostalo suho nobeno oko. Obljubili smo jim, da bomo pri Mariji zanje molili in darovali sv. obhajila, od evharističnega kongresa v Ljubljani in od Marije Pomagaj na Brezjah pa poslali prijazne domače pozdrave. — Dne 13. majnika se je poročil Baluh Vinko, po domače štukovnik v Černovi, z Gril Angelo iz Lipja. B lo srečno!
Št. Janž pri Velenju. Ker je banska uprava nakazala našemu gospodinjskemu tečaju visoko vsoto 800 Din, se čuti dekliški krožek kot prireditelj tečaja dolžnega, da se za to podporo tudi javno najprisrčneje zahvali. Naj bo v spodbudo vsem okolišem, kjer se snujejo novi tečaji, da bodo njihovi prireditelji z ozirom na razumevanje in podporo pristojne oblasti srčno premagali vse ovire in vsa nasprotja, ki jih ;ma vsaka dobra stvar.
Št. Janž pri Velenja. Čeprav bomo letos v večjem številu poromali na evharistični kongres in k Mariji Pomagaj v Ljubljano, se bo vendar, kakor vsako leto, priredilo običajno, zaobljubljeno romanje k Mariji v Novoštifto. Romarji odidejo na binkoštno soboto iz postaje Velenje z vlakom, kakor druga leta in pridejo v Novoštifto na binkoštno nedeljo ob treh pipoldne. Verniki ste naprošsni, da se procesij: pridružite in priljubljenega romanja udeležite.
Griže-Zabukovca. V pondeljek dne 20. maja smo spremljali k večnemu počitku komaj 34-letnega Antona Romih, preddelavca v rudniku v Libojah. Pokojnik zapušča poleg ljubeče žene in dveh otrok v starosti 10 in 8 let, še očeta, vpokojenega rudniškega paznika. Rajni je bil ves čas svojega življenja globokoveren mož. Kot dolgoletni odbornik bratovske sklad-nice je vedno in povsod stavil svoje moči v službo svojih tovarišev rudarjev. Kako je bil priljubljen, je kazal njegov pogreb. Udeležila se ga je poleg zastopnikov vodstva podjetja velika nad 600 glav broječa množica ljudstva. Pri hiš: žalosti mu je govoril ginljive besede v zadnji pozdrav rudar Brezovšek, ob odprtem grobu pa domači gospod župnik. Žena z otroci kakor tudi žalujoči oče se vsem iskreno zahvaljujejo, prosijo pa obenem molitve za večni pokoj rajnega.
Kostrivnica pri Rogaški Slatini. V nedeljo dne 12. maja je bil za nas Kostrivničane dan veselja in radosti, naša nad vse delavna gasilska četa je :mela slovesno blagoslovitev tako težko pričakovane motorne brizgalne. Ob pol enih popoldne je bil sprejem sosednih gasilskih čet na Podplatu iz cele šmarske župe in župnega starešinstva, nato je bil slovesen pohod ob sviranju domače godbe v župnijsko
Kostrivnica pri Rogaški Slatini. V pondeljek dne 12. t. m. smo spremili k večnemu počitku daleč na okrog znanega sodarja po domače Ramenskega Tonča, ki je v soboto dne 11. maja, zadet od srčne kapi, nepričakovano preminul. Naj v miru počiva! cerkev, kjer so bile večernice in nato slovesna blagoslovitev brizgalne, katero je izvršil domači gospod župnik po slovenskem obredniku, pri katerem je odgovarjala cela domača gasilska četa. Pred blagoslovitvijo je gospod župnik v ganljivem govoru orisal pomen in požrtvovalnost gasilcev ob času požara, in povdarjal, da ni organizacije, naj si bo verske al: prosvetne, ki bi s tako nesebično ljubeznijo hitela na pomoč ob času nesreče naj
si bo prijatelju ali sovražniku. Nato je povzel besedo župni predsednik tovariš Drobne, ki se je zahvalil gospodu župniku za v srce segajoč govor ter častital domači gasilski četi, ki je v kratkem času in v hudi denarni krizi si mogla in upala nabaviti tako zaželjeno in drago motorno brizgalno. Konečno se je oglasil tovariš predsednik domače gasilske čete Sovine. Pozdravil je skupno starešinstvo, vse tovariše sosednih čet in vso ostalo občinstvo ter podal kratko poročilo o nabiranju prispevkov in o stanju blagajne. Prosil je tudi, da ostanemo še naprej prijatelji gasilstva, da pomagamo plačati, v kolikor še nismo. Kumovale so pri blagoslovitvi brizgalne naslednje gospe: Ogrizek Rozina, Ogrizek Marija., Čebular Marija, Šeligo Roza, Benčina in gospa od bočkega Jagra. Biti za botro je velika čast, pa še večja žrtev. Omenjene gospe so si postavile trajen spomenik pri domači gasilni četi!
Pišece. Mesec majnik je. Marijo Marijo častijo vsi njeni verni otroci. In tudi pri nas ne zaostajamo. Vneti so zlasti otroci. Že drugo leto je Cvetkov križ v Globokem središče, kjer se večer za večerom zbira mladina z odraslimi častit majniško Kraljico. Tudi podružnica sv. Barbare odmeva vsak večer od Marijinih pesmi, ki done proti nebu v počastitev Matere božje. Toda glavne šmarnice se vrše vsak dan ob petih zjutraj v farni cerkvi sv. Mihaela. Da bomo pa lepo zaključili majniško pobožnost, bomo zadnjo nedeljo v maju popoldne posvetili Mariji mladino, šolarje pi-šečke župnije. Ta dan bomo slovesno sprejel: v Marijin vrtec nanovo priglašene. Lepo število jih je. To jih bo nebeška Manvca vesela. Za prvo sv. obhajilo, ki bo na god sv. Alojzija, pa se pripravlja 85 otrok. — Rudnik imamo tudi v naši fari. Imenuje se »Nova nada«. Res nam je treba nove nade v teh težkih in krize polnih časih. Pa je ta črni dijamant naše »Nove nade« že par let spal spanje pravičnega. Sedaj ga budijo zopet iz spanja 7 delom se je že začelo. Bog daj, da bi vsaj nekaj časa trajalo in donašalo našim ljudem zaslužek, ki so ga tako potrebni.
Razna obvestila.
Enodnevni tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni vinske trte in za poletna dela v vinograda se vrši v sredo dne 5. junija t. 1. na banovinski Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Pozor absolventi kmetijskih šol! Na binkošt-ni pondeljek dne 10. ju m j a ob 9. uri se vrši ustanovni občni zbor za ustanovitev podružnice Zveze absolventov kmetijskih šol za srez Ljutomer v gostilni Frica Sever v Ljutomeru. Tovariši na plan! Spoznajmo se medsebojno in združimo se v lastni organizaciji. Poživimo duh kolegijalnosti in skupnega dela za napredek vasi, da si bodemo drug drugemu pomagali v stiski in nevolji in enako tudi skupno veselili v sreči in zadovoljstvu. Priporoča se, da vsak udeleženec prijavi svojo udeležbo na sestanku na naslov: Vekoslav Štampar, dre-vesničar, Ljutomer. To je potrebno, da se more pripraviti skupno kosilo, ki bo stalo 7 Din za osebo Na ta sestanek se vabijo tudi absolventi izven sreza in prijatelji kmetijskega šolstva. — Pripravljalni odbor.
Novi uradni tečaji tujih valut.
Finančni minister je z odločbo z dne 16. maja 1935 odredil, da veljajo začenši z 20. majem ti uradni tečaji za tuje valute (v oklepaju stari tečaji);
1 napoleondor Din (281.—) 303.—,
1 zlata turška lira Din (320.—) 344.—,
1 angleški funt Din (216.—) 234.—,
1 ameriški dolar Din (44.—) 44.—,
1 kanadski dolar Din (44.30) 44.30,
1 nemška zlata marka Din (17.60) 17.65,
1 zlat zlot Din (8.30) 8.30,
1 avstrijski šiling Din (8.15) 9.—,
1 belg Din (10.20) 7.45,
1 pengö Din (10.—) 8.70,
1 braziljski milreis Din (6.80) 6.80,
1 egiptovski funt Din (221.50) 240.—,
1 uruguajski pezos Din (16.50) 1#.50,
1 argentinski pezos Din (11.20) 11.25,
1 turška papirnata lira Din (35.20) 35.25,
100 albanskih frankov Din 1400.—) 1400.—,
100 zlatih francoskih frankov (1425.—) 1425.—, 100 francoskih frankov Din (289.50) 290.—,
100 švicarskih frankov Din (1425.—). 1425.—, 100 italijanskih lir Din (374.50) 362.30,
100 nizozem. goldinarjev Din (2961.50) 2967.—, 100 romunskih lejev Din (43.—) 43.40,
100 bolgarskih levov Din (50.—) 50.—,
100 danskih kron Din (956.—) 953.60,
100 švedskih kron Din (1105.—) 1101.50,
100 norveških kron Din (1076.—) 1073.—,
100 pezet Din (598.—) 600.—,
100 grških drahem Din (41.—) 41.—,
100 čehoslovaških kron Din (183.—) 183.50,
100 finskih mark Din (95.—) 94.30,
100 letonekih lat D n (1325.—) 1320.—.
Državni talnih Viiiema n. baron Maršal
je zelot mučil tuje diplomate. Po cele ure so morali čakati, predno jih je bil sprejel, le rusiki poslanik Osten-Saken je bil vedno naglo sprejet. Vzrok temu je bilo pa to-le: Nekega dne ravno pred večerjo ob osmih zvečer je prišel k ruskemu poslaniku neki tajnik iz nemškega zunanjega ministrstva s prošnjo, da bi poslanik Osten-Saken takoj prišel v nemško zunanje ministrstvo. Poslanik pa je odgovoril: »Povejte gospodu baronu, da bom zdaj najprej večerjal, potem bom mirno pokadil svojo cigaro in potem, kakor bo pač čas dovolil, bom prišel k njemu.« Od tega časa je bil ruski poslanik vselej takoj sprejet pri baronu Maršal.
*
Rnshi car Nlholal II.
je bil zelo boječ, ko se je ženil. Ko je prišel v Koburg v Nemčiji, ni se prav upal iti k princesinji Aliči, ker se je bal, da bi mu odrekla. Zato je posegel nemški cesar Viljem II. vmes in zaroka je bila sklenjena. Cesar Viljem II. se je namreč zelo bal, da bi vzel kako angleško princesinjo. Zdaj pa je bil ta njegov strah premagan. Ko je srečal na ulici angleškega vojaškega agenta, je vzkliknil: »Zdaj me morete pozdraviti, Niki (Nikolaj) je zaročen. Pa me je to stalo mnogo truda. Da sem ohrabril Nikita, sem moral vliti v njega — skoraj celo buteljko šampanjca.«_
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik. Franc Hrastelj,
novinar, Maribor.