151. številka Ljubljana, v sredo 5. julija. XV. leto, 1882. Izhaja vsak »lan «ve*«*r, izimsi nedelje in praznike, ter velja po p o S t i prcjeman za a Tst r ij sk o-og e rs k e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 ^¡.1. — Za l.jnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta >;ld. :>0 kr.. za jeden mesrr 1 nld. 10 kr. Zt pošiljanje na dom računa se po 10 kr. aa mesce, pa .o> k i\ za četrt leta- — Za tnje defcrle toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od fetiristopne pet it-vrste po 6 kr, čc se oznanilo jedenkrat tiska, po fi kr. če se dvakrat, in po 4 kr.t ce se trikrat ali vefkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Qledali£ka sto I ha". U pravni fitvu nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. K obletnici slovanskega romanja v Rim. —n. Z okrožnico nGrunde munus" je Lev XIII. odredil, da se ima pr&znik sv. Cirila in Metoda, katerega smo praznoval; prej samo Slovan je, praznovati po vsem katoliškem svetu; izrazil je pa tudi željo, da bi ga on rad prvič praznoval v navzočnosti Slovanov v Rimu. Vstrezajoč -ljegovej želji, smo iz vseh slovanskih krajev mnogobrojno hiteli v blaženo Italijo. „Italia !a bella"— kolikokrat se te spominam. Narava te je tako prekrasno obdarila, da se po pravici moreš imenovati zemeljski raj. Kar nas pa mora najbolj za Italijo navduševati, je, da je ona uže dve tisoč let središče omiki in vednosti. In da je ostala toliko časa središče, ima se zahvaliti tudi papeštvu. Ko je s prenehanjem rimskega cesarstva izumrla staroklasična omika, morala bi bila tudi Italija odstopiti s pozorišča, kakor je prej odstopila Grška. Ko so se cesarji preselili v novi Rim, je Italija uže tako propadla, da nij bilo misliti na rešitev. Krščanstvo je bilo tačas sicer uvedeno ali imelo je malo vpliva na vesnljstvo, ker se nijso dali odstraniti stari običaji in preti vsem staro-rimsko pravo. Ko nijso mogli Rimljanje več „barbarov" izsesavati, začeli so vn i če vati domače zemljišče. Rimsko pravo je proglasilo državno vsegamogočnost, da je vse last države j in da je država poosobljena v cesarji. Za tega delj so uradniki terjali vse mogoče in m-mogoče davke. V imenu fiska, ki se je imenoval ,,sacratissimuni' aerarium", je bilo vsako nasilstvo dovoljeno. Kart je imelo le kako vrednost, se je zadačilo; ne samo! njive, ampak tako rekoč tudi rtišinje so se izmerile, drevje in tretje se je seštelo, vsaka žival, da, vsak človek se je zapisal in od vsega je bil davek. Ne-nravstveni luksus in veliki davek sta bila ugodna Bamo oderuhom, ki so prv> dan vsacega meseca (od tod tristes calendae) pobirali od svojih dolžnikov obresti, ki so presegale jeden procent (centeaitoae) Naravna posledica tega je bile, da se je vse bogastvo in zemljišče koncentriralo v rokah posameznih bogatinov in velika množica nij imela ničesar. Izcimile so se latifundije, katerih protinaravnost nam sv. Ambrož tako drastično Opisuje (Liber de Naburlk-c. 3): „TiČi se združujejo in krožijo po zraku v ve-licih rojih; živali se zbirajo v črede, ribe ilčejo skup nosti. Le ti, o človek, skljnčujes svojega bližnjega, a ventler imaš dovolj prostora za divjo zver Zveri staviš stanovanja, hiše ljudij pa podiraš. Morje napeljuješ na svojo zemljo, da bi ti morskih živalij ne manjkalo. Vedno bolj širiš meje svojega posestva, rja bi le nobenega človeka ne imel za svojega sosedu.-' Rodovitna zemlja se je veduo bolj izpreminjala v puščavo. Nekov dekret cesarja Honorij* našteje samo v čez mero rodovitnej Kampauiji 138.514 hektarje? zapuščenega sveta, in iz necega dru/.ega dekreta razvidimo, da je bila v Afriki polovica prej tako plodovitega polja neobdelanega. Te žalostne socijalne razmere naklonile so sv. Ambrožu prezgodnjo smrt; dobro je čutil, da za njegove deželane, ki so le po vnanjeiu krščanstvo vzptejeli, a drugače ostali pagani, nij rešitve. Narod se je v paganstvu skoraj popolnem uničil, in kar je še pagaustva ostalo, odplulo je ljudsko preseljevanje. Prišlo je zdaj na površje ljudstvo neomikano, ne razvito, ki je bilo za vse vzprejemijivo kot otrok. Nij imelo predsodkov in ne zgodovinski razvitih pravnih in socijalmh običajev, za tega delj se nij ustavljalo eiviiizatoričnej moči krščanstva. Samostani so je učili zemljo obdelovati in ceniti pravo vednost. Kmalu se je Italija zopet povzdignila in v srednjem veku je zlasti v lepih umetnostih daleč prekosilo staro klasično dobo. Kolikor je bilo umetnikov, toliko je bilo tudi častilcev papeštva in na- LISTEK. Naravoslovne sanje. (Konec.) Če pa ogledamo živali v posameznih oddelkih zemlje, takoj bomo izpoznali, da tudi one zmirom potujejo okolo zemlje, ker so primorane po ravno istih zakonih izpremeniti svoja sela, kakor rastlinstvo. — Bučela je se v historičnih časih bila doma v Aziji in na Ruskem, v zahodnjej Evropi so jo slabo poznali. In ko je pozneje prišla v Ameriko, se je tako hitro razširila, zlasti po severne j Ameriki, da so Indijanci plašni dejali, ko so začuli brenčanje bučel: Oj! oj! takoj pridejo tudi belci! — Naših hišnih živalij nijso poznali Amerikanci; še le v 16. stoletji in pozneje so vzeli Evropejci tudi hišne živali seboj, in hipoma so se udomačile in bolj shajale, nego v svojej domovini, celo podivjačile so se. Kdo še nij čital o neizmernih trumah divjih iu jako krepkih konj v južnej Ameriki? Vsi so potomci onih, katere so pripeljali Evropejci še le v 16. stoletji seboj iz svoje domovine. In naša hišna mačka se je tako izpremenila v Ameriki, da bi lehko uredili novo pleme mej sesava, obstoječe iz maček v južnej Ameriki. Lehko bi navel Še več jednakih prikaznij; Schleiden podal nam je o tem lejio zbirko. Da o člo/eku velja ravno isti zakon, nij čuda, ker je fizičen človek vezan na hrauo, na živali in rastline. Vsi narodi nam pripovedujejo v svojih pesnih in pravljicah, da so nekdaj prebivali tam nekje na jutro vem in da so pozneje preselili se v denašnje kraje. Uzroki tej preselitvi, katere naštevajo, so različni, \cč|idel boji s sosednimi narodi; a pravega uzroka doslednega vira nam ne povedo, ker ga ne poznajo; rastline in tudi živali nijso več mogle izhajati na os!abelej. iz-sesauej zemlji ter sc se podale v bližnje kraje. In kaj je hotel početi človek brez hrane? Šel je za njimi, gimn po nekem notranjem nagonu. Prišel je do sosednih narodov, s ka:erimi se je bojevati moral za hrano, in če je zmagal, je zmagani narod moral se umakniti; če je bil pa prvi premagan, moral je naz'ij v svojo staro domovino, in ker nij našel dovolj dostojne hrane, poginil je. In zares je po jednej teoriji in po narodnih pravljicah zibelj vseh narodov okolo jezera Arala. Od tod so .se razširili ljudje na vse strani. A palajontologične in jezikoslovne preiskave še nijso gotove tako, da bi mogli o vseh narodih trditi isto prikazen; vsaj se še denes stavi jajo sprotno toliko jih je tudi papeštvo duševno ali tudi gmotno podpiralo. Kolikor Hem videl prekrasnih cerkva, palic, umetnostnih zbirk, v.sh jasno pričajo, d« je njih začetnike vodil krščanski duh. Kar se pa po raznih mestih v Italiji le bolj posamezno nahaja, je vse dejal bi osredotočeno v Rimu. Zdelo se mi je, da so vsi vednostni in umeteljni cveti vse Italije v šopek poviti v večnem mestu. Kdor si ogleda cerkev sv. Petra in Vatikan, vidi tudi meje, do katere se more povzdigniti človeški duh. In glavni namen naa slovanskih romarjev je bil, ravno počastiti sv. Očeta in grob sv. Petru. In ravno denaŠnji dan se nam je ta namen izpolnil. Bili smo v Vatikanu in v loggiji sv. Petra smo videli, culi in pozdravili sv. očeta. Videli in culi smo pa ta dan tudi "moža, ki ga čisla vsak izmej nas uže od mladih nog, moža, ki je bil duša našemu romanju — biskupa Strossmujerja. Lev XIII. in Strossmajer! Skoraj bi smel reči, da kolikor presezalu ona dva dru^e ljudi po dostojanstvu, toliko tudi po duhu. Ne moremo si z lehka misliti bolj prosvetljeuih. idejalnib. za vse človeštvo bolj vnetih ljudij od te dvojice. In koliko je morala ravno ta dvojica pretrpeti od lanskega svi-danja sem! Kmalu, ko smo odšli iz Rima, s» je truplo Levovega slavnega predhodnika pivteslo v zadnje počivališče. Papež se v svojej prestolnici nij smel pokopati po dnevi in le po noč' jo brezbožna druhal na n fjgrozoviteji način insultiraln sprevod. Tudi Stro.-smajtr je to letu morda več pretrpel, kakor prej vse svoje življenje. Ker je vse svoje moči posvetil Slovanstvu, zato so gu ljubili vsi pravoslavni in katoliški Slovauje. Zdaj se je. pa tu ljubezen pri nekaterih pravoslavnih i/.prennnila v srd. In zakaj V Morebiti zaradi slovanskega romanja v i mnogovrstne, celo nasprotne hipoteze o zibeli človeštva, in ravno zdaj se rodi pO učenjakih Valacu in Vogtu neka nova teorija o tej Stvari. Ali čudno se zdi, da narodi kot omikonosci, da omika sama tudi potuje po omenjenem zakonu, najbolj*) dokaz ozke zveze mej fizičnim iu duševnim življenjem elove-kim. Ko je naše kraje Se pokrivala duševna temot , je v vzhodnjej Indiji uže sijala zora jako lepe kulture; ljudje so tam imeli uže vero, ki se je odlikovala po svojej notranjosti od vseh drugih v tedanjem času in ki je bila v mnogih rečeh podobna kristijanskej - bila je to doba, ko Bud-dhaizem še nij bil mešan z Brniiiauinoin. Iz Indije je potovaln omika proti zahodu in mogočni Rabdonci in Asirci, Perzijunt, Egipčani in Feničani prisvojili so si jo. Njih prosveto, zlasti prosveto Feničanov in Egipčanov so podedovali Grki, pri katerih je dosegla tako visoko stopinjo, da je nijso mogli doseči v mnogih strokah sledeči kulturni narodi. — Mace-donet so bili mogočen narod, dokler nij Aleksander Veliki hotel prisvojiti si vdiodnjih držav. Kakor bi trenil, se je razrušilo |^o njegovej smrti velikansko kraljestvo. Isto prikazi n najdemo pri Rimljanih. Celo zapadno Evropo in severno Afriko so si podjarmili, mogočni so bili na tujem, mogočni in krepki Rim? Ne, ruski in srbski listi so pisali tačas o njem,! da ravnu ne rečem prijazno, pa vsaj resignirano. In ■ zakaj bi ne bili tako pisali? Saj je iz vsacega od-1 stavka njegovih dveh govorov v Rimu odmevala ljubezen in sočutje do pravoslavnih. Spomioam se še' dobro, kako presrčno so odmevale v baziliki sv. Kle-menta njegove besede: „0 iztočna cerkev, o j stara posestrima, o ti, ki si nam v prve j dobi rodila zvezde prvega svita, Grego- Iz deželnega zbora štajerskega. V 10. seji 1. jul. se je dovolilo po g Snider-šičevem predlogu, kateri sta deželni odboi in c. kr. namestnik podpirala, r>O0O gld. zi vmčovanje trtne uši v letu 1883. Ta dan se je tudi sklenilo, da se ima nekaj posestnikov iz srenje sv. Krištofa ločiti in Laškemu Trgu pridružiti, dasiravno sta gg. dr. Dominkuš in Herman d »kazala, da ta r*z- rija Na z., Ivana Zlatoustega itd., nikar ne! delitev nij opravičena, ker se nij pričela na pravnej trdi, da sta sv. Ciril in Metod tvoja. Onaipod'agi. Dokler se pravne zaieve n* poravnajo po-dva sta naša, ne, niti samo naša nij sta, polnem, nij deželni zhor kompetenten o takih stva-ona dva sta obeh, kajti obe cerkvi ju ča-lreh sklepati. G. dr. Keckermann pa je našel v Btita. Ker sta ta dva apostola s k u p n a [ obrambi Nemcev pravno stališče, rekoč, da je treba obema cerkvama, skrbimo, da se v n j i j n o ime spojimo." V ravno tem duhu, ravno tako ljubeznivo je pisai srbskim škofom, da bi tudi oni začeli delovati za versko z j edin jen je Slovanov in da bi se ž n j i m pogovorili o zaprekah, ki to z j e d, u j e n j e zadržujejo. A mestu uljudnosti je dpbil od njih trd odgovor, v katerem se mu nadevajo najgrši priimki. In ta trdi, neolikani ton prešel je zdaj v srbske in tudi nekatere ruske liste. Kaj je pa storila rimska stolica xa Slovane v teku tejm leta V Razmere mej Vatikanom in Rusko so postile prijazneje in za tega delj se je uže nekaj škofov vrnilo iz prognanstva. Posebno važni sta pa dve odredbi, zadevajoči katoliške Slovane na pravo slavnej meji, namreč ustanovi jen je vrhbosenske nad-škofije in zakon o reformaciji bazilijanskega reda v zjedinjenih Malorusih. Slednjič še. nam je li slovansko romanje kuj koristilo v narodnem oziru V Je koristilo in sicer mnogo. Ljuilstvo je čitnlo v raznih popisih te slav-nosti veliko o Slovanih. V Rimu so bili prosti ljudje in ti svojim vrstnikom pripovedujejo v domačih pogovorih tudi o slovanski!, bratih. Na prižuici se je pojasnjevala papeževa okrožnica in slovanska slovesnost v Rimu in ljudstvo je vemo poslušalo, s katerimi in kolikimi rodovi smo Slovenci po veri in :e-ziku v zvez1. Koliko prostih ljudij je m-ni pravilo, da jim je žal, da uijso vedeli, da bode romanje tako slovesno, gotovo bi bili tudi oni šli. Ako bode še kdaj tuka priliko, bode Slovencev na stotine v Rimu. vseh Slovanov pa gotovo veliko tisoč. Upajmo, da nam bodeta sv. Ciril in Metod, ki sta nam prinesla vero, prinesla tudi vzajemnost. Za tega delj sklepam z besedami St.rossmajerjevimi: „Vsi se složimo. Sv. Ciril naj nas blagoslovi ter naj nam dodeli ono, po čemer je on hrepenel, namreč jedinstvo. Da zapustimo pokoljenje jako in složno!'1 tarnošnjim Nemcem, ki se imajo Luškemu Trgu pridružiti, s tem sklepom priti ia pomoč. V doknz, kako hudo se Nemcem na Spodnjem Štajerskem godi, je patetično omenjal interpelacije slovenskih po slancev o nemškem „Schulvereinuu. Ko bi bil pa ta gospod pomislil, da so mej tistimi, ki bi se imeli Laške j srenji prdružiti razen dveh vsi drugi Slovenci, moral bi trditi ravno nasprotno; kajti potem bodo imeli Slovenci v Laškem Trgu večino in srenj-ski zastop postane čisto slovensk, s čemer izgubi tudi nemški mestni zastop v Cel j i svojo zaslombo na Laškem. Predlog liberalne večine se je sprejel le z majhno večino glasov, ker so vsi konservativci s Slovenci vred zoper njega glasovali. G. dr. Raday je priporočal uredbo Št. Jakobske in sosedne srenje, kar se je sprejelo. — Vil. seji se je dovolilo, da se zopet vpelje v Gradct kovaška šola, kar je za konjerejo po priporofibi g. Kukovca posebna potreba. — V 12. seji 3. j ul i i a je prišla na od Slovencev vdeleževala gg. dr. Dominkuš in Zolgar. G. Dominkuš je na svetoval nO temeljite] razpravi o slabem obiskovanji vlnorejske šele v Mariboru, naj bi deželni odbor preiskaval uzroke te pr -ka ni ter po potreb' vpeljal slovenski jezik kot učni je/.ik; ali ta predlog je ostal v manjšini, dasiravno je tudi g. Šnideršič za njega govoril in poudarjal, da se v tej šoli premalo pazi, na praktičen poti'*, da učenci doveršivši šolo ne morejo l-hko dob ti službe, ker nijso dela vajeni in da se dajo le kot pis či v kakej pisarni porabiti. Kazal pa je tudi na previsoko ceno vinskih trt, ki se prodajajo v tej soli. G. Žolgar je pa predlagal, naj bi se uouk v prostih predmetih na deželnih srednjih šolah uravnal tako, kakor je uravnan na državnih sredo j h šolah, da se nepotrebnim stroškom v okom pride, in popolna jednako.->t obojih šol doseže. Tudi ta predlog dasi naravno popolnem opravičen, nij bil lberalnej večini po volji. — Debata o pokritji primanjkljejaza leto 1883. se je v denašnjej 13. seji vršila. Liberalna stranka za- hteva 35% deželne doklade na direktne davke, konservativna in Sloveac« pa 34°/0. G. dr. Dominkuš je prav živo dokazal bedo kmeiskeg« prebivalstva, da pride posestvo za posestvom na boben, da ra-sejo davki od leta do leta, in ve ino se kaže večja nezmožnost, davke plačevati in drugim mnogim terjatvam zadostovati. G. Wöhr od konservativne stranke je poudarjal vedno veČ,o množino dolgov, kateri so ljudstvo uže na skrajno mejo dovedli, da s« ne more več pomagati in katerim se še ve I ne nesreče pridružujejo Ker finančni odsek ni| vz-1 za podlago proračuna pravega zneska, se mu je ta stvar izročila nazaj, da jo predela znova in slivi primeren predlog. — Kakor se kaže. bode deželni zbor svoje posle kmalu dokončal. Politični razgled. V Lj u b lj a n i 5. julija, pri- m. doma A ko še nijso imeli dovolj ter so jeli hrepeneti po Aziji, jih je zapustila sreča in šli so isto pot, katero je hodilo toliko narodov pred njimi in za njimi. Njihove duševne in telesne moči so jim oslabele in odmakniti so se morali drugim še krepkim in mladim narodom. Trume za trumami so vrele od vzhoda proti zahodu, aii ker še nijso imele prave moči v sebi, so tako; poginile. Vandali so se izgubili, kakor bi jih raz zemljo popihnil, ko so se obrnili v severnej Afriki proti vzhodu. Divji Huni, katerih se je bala vsa Evropa, so izginili, ko so se obrnili proti solnčnemu toku, in isto se je zgodilo pozneje sorodnim Mongolcem. Tudi križanske vojske nijso imele stalnega vspeha, ker „sveta dežela", nekdaj prebivališče olikanih narodov, nij več bila primerna zapadaej kulturi. Bolje se je godilo Arabcem, ki so s solncem — ali če hočemo prav izraziti se, z rastlinami in živalmi — iskali pota sebi in svojej prosvet'. Napoleon Veliki je zapovedoval vsej zapadnej in srednjej Evropi in nobeden ga nj mogel premagati. Ali ko se je obrnil proti vzhodu na Rusko, mu je narava klicala s strašnim glasom: stoj! in vsega strahu pred Francozi bilo je konec. Začetkom našega sttfletja je mnogo ljudij iz južne Rusije podalo se v Azijo, da bi jim ne bilo treba služiti ruskemu carju. A v 20 letih prišli so nazaj. 3>j>. i\ ni zafrtonifii s 4. due t. občuje zakon o svoboščinah in dobrotah, podeljenih doslužninskeinu društvu za poštne upravnike po deželi. Uradni list za Ho** no razglaša nuredbo F. Z. M Da hI en a, določujočo ueKatere olajšave glede pravnih pristojbin, katere se imajo izvesti v novem civilnem postopni ku. Videti je tudi iz te naredbe„ da je Kal lay civilni postopnik odo-bril, kakeršni je sestavila justičua enkveta, zbrena za njegovega prednika v skupnem finančnem mini-sterstvu. V novem civilnem postopniau za Bosno razpeljan je do kraja princip us t nos ti. — nBud. Golf.4* javlja: Ker se je novačenje v Bosni izvršilo po voljno, poklicalo bode vojaško uprav- VratO Bpecijalna finančna debata, katere sta se Inl *tv« velik del čet iz Bosne nazaj, o s o b i t o pa reservist e. Hercegovino pa ostavi.o naše čete tedaj, kadar &e tudi tatu kaj konca novačenje v redu in vspesno. V nanje države. Iz ite?ei»a &ru«1tt: Ne bo dolgo tega, ko bole težko Bajti še kaj opozicije na Srbskem pri btleni se kmalu ne obrne ni bolje, oničetH) bode v kratkih mesecih to. kar se je storilo v štoi desetih let h. To \iasti a»me znajo čislati, in tako ne bodo dosti več prosile suitana, kateri bode trpel t?am trmoglavosti svoje neizogibna nasledke. Iz mestnega zbora ljubljanskega 4. jubja. Navzočnih je 19 mestnih odbornikov. Župan g, (irasselli imenuje ver tikatorjem denašnje seje dra. Drča in Dežmana. Potem porota, da mu je doiel dopis deželnega odbora kranjskega, ki naznanja mestnemu odboru, da se bode slavila šest-stoletmea združenja Kranjske s habsburško dinastijo dne 11. julija 1883, da je obljubilo Nj. Veličanstvo presvetli cesar, da pri tej priliki blagovoli pohoditi Ljubljano, in da naj mesto ljubljansko, ker se bode vsa slavnost vršila v glavnem mestu, obrača vso pozornost na njo. Obravnava o tem dopisu stavila se bode na dnevni led prihodnje seje. Dalje naznanja, da je zastopnik zakupnikov užitnine, g. De-klev;\ izjavil se, da plačajo zakupniki prejšnjo vsoto brez ozira na to, ali jim bode možno pobirati užit-nino na mineralna olja ali ne. Župan se zahvaljuje udom finančnega odseka, katen so pri dotičnej obravnavi sodelovali. Gospod profesor dr. Valenta zahvaljuje se za brez takse podeljeno mu meščanstvo in pokloni 20 gld. za mestno ubožno blagajmco. (Dobro!) Konečno naznanja župan, da je g Regali odložil mestno odborništvo. Dr. Zarnik nasvetuje, da se odpoved vzame na znanje. Zbor to odobri. Gospod podžupan Fortuna prosi besede, da stavi nujen predlog. Govornik pravi: Včeraj bil je Ogled prostora, kjer c k. erar namerava zidati novo dvorano za porotne obravnave. Pri tem Ogledu bil sem od strani mestnega zastopa tndi navzočen jaz in prosil sem, da so se v zapisnik vzprejeli moji pomisleki proti zidttnju dvorane v tem oddelku mesta. Ker se ima zidanje začeti uže v nekaterih dneh, zato ne gre odlašati. Tedaj stavim nujni predlog: „Go>pod župan se ni -prosi, da brez odloga odpošlje visokemu c k. p« nvosodnemu minuterstvu prošnjo, da bi se projektirana dvorana za porotne obravnave ne zidala poleg tako imenovane' ^inkvizicijske hiše" na ŽabjnkUj katera We sama na sebi ne ustreza terjatvam in razmeram zdanjega časa, nego da bi se odločil jato pripravnejši prostor v ljubljanskem mestu, ki ima mnogo primernih prostorov za taka poslopja." Nujnost predloga se brez ugovora odobri. Gospod podžuprn Fortuna utemeljuje predlog in pravi: Greh res in škoda bi bilo v takem kraji kaj novega zidati, ker so hiše vse na kupu, svet močviren, tedaj nezdrav, razen tega pa je prostor preveč od rok. Porotniki, kateri uže tako dosti časa izgube, bod omorali še dalje hoditi in porotnikom z dežele, posebno z Gorenjskega, ne bode možno priti 0 pravem času s kolodvora. Ulice, kjer se hoče zidati poslopje, so jako ozke, da se je težko ogibati vozovom. Če se zida novo poslopje za porotnike tam doli, ne bode Ljub ijana nič olepšana, kar bi i oh ko bilo, da se zida po slopje v katerih drugih, za to pripravnih ulicah. Poslopje bi ustrezalo drugje vsem zahtevam, ne veljalo bi dosti več, kot zdaj in bilo lehko kinč za mesto. Sicer je pa upati, da si. vlada tudi v Ljubljani ne bode gledala na stroške, ker drugod tega nij storila in da se bode ozirala na potrebe in korist mesta, da se, ako se zida uže kaj novega, napravi tudi kaj primernega in obče koristnega. Dr. Schaffer pravi, da ta prostor scer res nij umesten, ali tu ne gre za to, da se zida justična palače, nego le poilopje za porotnike. Prošnja ne bode koristila muogo, ali celo nič, kajti poslopje se ne bode zidalo na drugem kraji mesta, kamor bi se morali zatoženci, ki so v zaporu, prepeljavati. G.Dežman meni. da je predlog pomanjkljiv, da bi bilo treba istega naznaniti erarju, da nij druzega prostega prostora, kot na Reseljevej cesti, kjer pa bi se morali obtoženci vender vlačiti sem ter tja. Porotna dvorana se ne zida za kinč, ampak samo za nujno potrebo. Potem pa misli Dežman, da bi imeli obrtniki pri sv. Jakobu tudi nekoliko do- bička od porotnikov, kateri jea, kakor Dežmin priznava sam, nij besede vreden. G. Potočnik javlja, da je bil tudi pri ogledu in da moie gorko podpirati predlog g. Fortune. Po slopje, ki se ima zidati, ne bo tako lednostavno, knjti stdo bode G0.000 gld. Tako poslopje je pač škoda staviti v ulici, ki je komaj tri metre široka. Poslopje ne bode samo za porotne obravnave, nego v njem bodo nastanjeni vsi preiskovalni sodniki in državno pravdniitvo. Denašnja „inkvizie'j-ka hiša" jia ne zadostuje, kakor so se o tem izjavili gospod je od deželne sodnije d en sinjim terjatvam in zgodilo se bode, da se bode morala prezuhti tudi ta, ali pa sezidati nova in tako bodo stroški tu m tam. G Potočnik misli, da vi*d,, ne hode v zlo vzela, ako se prosi o pravem času. Dr Dere odgovarja na dr. Schafferjevo trditev, da bi bila prošnja zaman, da je mestni odbor v prvej vrsti poklican oglasiti se v tej zadevi. Če misli g. Dežman, da bi se moral prostor takoj nlo-ločiti, na katerem naj hi se zidalo poslopje, je on nasprotnega mnenja, kajti vsalcateri jirostor je bolj pripraven, kot zdanji na Žabiaku. Podžupan g. Fortuna še jedenkrat gorko podpira Bvoj predlog, kateri se z vsemi proti trem glasom sprejme. (Za predlog glasujeta tudi gg. Do berlet in Luckman, prot* dr. Schaffer, Dežman in vitez Gariboldi.) (Daljo prihodnjič.) Domače stvari. (V mestni šolski svet ljubljanski) delilo kmetijskej družbi v povzdigo rastliooreje; ker se je pa uže v zadnjej seji razdelila ta subvencija, in sicer 300 gld. za nakup ruskega lanu, 200 gld. ps za zboljšanje šolskih drevesnic in vrtov, torej iz tega uzroka in zaradi tega, ker se «e to društvo nij popolnem ustanovilo, odpade ta podpora za letošnje leto. — Učencem ljudske šole v Žmarji dovoli se l.i gM., ker so nabrali in pokončali 1,222.626 kebrov. — Kmetijska poddružnica bohinjska poroča, da je iz-gledna lirarnica v Bistrici uže popolnem dovršena ter prosi, naj jej izplača druga v ta namen podeljene subvenejo 250 gld. — Odbornik Brus predlaga, naj se reklamira zaradi botaničnega vrta, kateri je ustanovljen n;i prostoru kmetijske družbe, a pri novej uravnavi zemljiške knjige bil prepisan eraru. — Družb' pristopilo je 24 novih udov. — (Nekov „nobel" vagabund) prišel je včeraj v znano gostilno blizu Viča pri B. ter v ne-navzočnosti točajke nakradel za 85 ki. smodek daljših in krajših. Domači dekli sta sicer to zapazili, a upale si mjsta polotiti se vagahumh, ki jo po tem takem odkuril jo s smodkami. — (Vojaška godba) svira jutri 6. t. m. ob G. un popoludne pod Tivoli. Spored obseza (J točk (Fahrbach, Verdi, Strauss, Ollenbach, Czerny). — (Slovansko pevsko društvo na Dunaj i) udeleži se cerkvene slovesnosti na dan sv. bratov Cirila in Metoda v českej cerkvi, popoludne istega dne pi napravi izlet s člani „Slovanske Besed" ; vsi.ki se hote izleta udeležiti, zb-ro se v četrtek ob 3. uri popoludne v DQblingu pn »črnem orlu". Bodoči petek je poslednja pevska vaja v poletnem v soboto pa zabava v dvorani „zur Stadt, Wie i" bila sta v včeivjšnjej seji ni me^to OilstopiVBm j ČSSU gg. dri. Kc^sbacherja in Leskovic. izvoljena : mestni (VIII Lmgegasse 15) na čast z Dunaja odhajajočim odbornik in načelnik šolskega odseka g. dr. Dere in članom vseueiliščnikoin. C. kr. profesor na realki g. F ran Leve;-. — (Predsednik društva ..Narodni Dom") prejel je sledeče pismo: »Slovenci v Litiji in njih ne rn S k i b r B tj e in p r i i a t e 1 j i priredili so za Narodni Dom" meseci junija kegljanje na do bitke. VPpeh bil je čisti dohodek v znesku 2 5 7 gld. 58 kraje, kateri se po odbitej poštami stavi m« razpolaganje s prošnjo za blagovolim) potrdilo." — Živeli litijski Slovenci in Nemci! — ( B a 7, a r v k o r i s t ., N a r o d n e m u D o m u" ) vrgel je, po odbitih 170 gold. znašajočih strošUih, 400 go'd čistega dobička. — (Pevsk večer.) V soboto dne 8. t. m priredi pevski z or ljubljanske čitalnice „pri avstrijskem caru" na sv. Petra cesti pevsk večer na korist po toči poškodovanim na Gorenjskem. K temu vabijo se vsi prijatelji petja najuliudneje. Vstopnina 20 krajcarjev. — (Gospod E r n s t K r a m g r) prosi nas objaviti, da je koncem preteklega, poluletja popolnem odložil souredništvo „Novic". — ( K m e t s k a posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani) imela je dne 2. t. m. skupno sejo ravnateljskega in nad/orovalnega odboia, pri katere j je mej drugimi poročal blagajnik o delovanji v prvem poluletji. Iz tega poročila posnemljemo naslednje: Skupnih dohodkov imelo je društvo: 26.778 gold. G1 k r., skupnih izdatkov 23.802 gld. 37 kr. — (Iz Trsta) se nam poroča 4. t. m.: Denes prifti 1 je ob polu deveti j uri zjutraj italijansk mornar Josip Gazzari, kateri je včeraj skočil v morje a bil rešen v prodajalinco orožja, kjer je ogledoval revolverje. Naposled odloči se za crnogorsk revolver (Gasser), toda plačal g; nij, ker nij imel niti krajcarja v žepu. Mej tem ko mu komi išče še pa-tronov, vtakne morn-r jedno patrono v cev iu sproži si revolver pod brado, da se je takoj mrtev zgiudil na ti". Krogla šla je skozi glavo in klobuk ter obtičali v stroptt. V Trstu se sploh sunoumori m nože, a ta samomorilec imel je nenavadno vztrajnost, preseliti se tja, kjer muh nij. Bil je po izjavi zdravnikov blazen. Telegrama »Slovenskemu Narodu". London 5. julija. Govori se, da je v kratkem pričakovati vojaške akcije, bombardiranje na utrjenja v Aleksandriji. Seymour je baje guvernerju v Aleksandriji izjavil se, naj se oborožen je fortov ustavi, sicer se bode postopalo energičneje. Petrograd 5. julija. Požar Arkadija-gledališča nastal je mej skušnjo. Izmej ljudij se nij nihče ponesrečil. Čuden pomolog. V „Laibaeber Schu'zeituug" prošlega leta 6t. 9. Hranilnih vlog vložilo je 10 Strank: 11.223 gld. j pričel je nekdo pod naslovom „Zum landvvirthschait-Posodiloseje 10 sttankam na intabulacij:: 7560 gld, lichen Unterrichte" kmetijsk članek priobčevati, ka-38 strankam na menjice 15.825 gold. To je gotovo j teri končuje še !e letos v 8. številki istega čas-vsega priznanja vreden vspeh za tako kratko delo- j nika Kdo je pisatelj tega članka, nij znano, ker vanje. Društvena pisarna je na Marije Terezije cesti j v pnčetku je pod naslovom rečeno, da je pisan „von hiš. štev. 3. Uradni dan vsak torek: einem Pomologen", v nadaljevanji s premenjenim — (Iz odborove seje c. kr. kmetijske napisom „der Pomologe im Monate Juni, Julitt itd. družbe dne 2. t. m.) Predsednik baron Wurzbach zaznamuje se pa le s šifro - n—. predlaga, naj družba pismeno čestita ministrom gg. I Ta članek pisan je pa gotovo od moža, ljud- grofu Falkenkavnu, baronu Conradu pl. Evbesfeldu | skim učiteljem pripadajočega, in pisan je za Ijud-in dr. Pražaku, ker so bdi odlikovani z železno ske učitelje, kater: naj bi se pri poučevanji otrok krono I. reda; dalje opozoruje gg. odbornike, nuj v sadjereji ravnali po njem. Da je temu res tako, si premislijo, kako bi se družba v prihodnjem letu pove pisatelj sam, ker pravi, da je posvetil članek vdeležila 600letnice združenja kranjske dežele z Av-j „den Obstbau treibenden Amtsgenossen". strijo. Odbornik g. Brus poroča o postavi za vniče-! No, ta članek zasluži popolnem, da se vzame vanje predenice; odborniki glasujejo, naj se vpelje nekoliko v pretres, to pa ne zaradi strokovne teht-jednaka postava, kakor je štajerska od 9. junuva- nosti, temveč ravno nasprotno, zaradi osupljivih ue-rija t. 1. — MinisterBtvo kmetijstva dovoli vipav- umnostij, da budalostij, katerih nahajamo v njem skemu sadjerejskemu društvu 100 gld. podpore in nakopičenih in katere jasno dokazujejo, v kakem sicer od tistih 500 gld., katere je ministerstvo po- prežalostnem stanji je kmetijski pouk na ljubljanske] pripravnici in kak grd „humbugtt se uganja v skor.»j uradnej, po glasovitem g. Simi uredovan<\j rLaih. Schulzeitungi", vsaj v kmetijskem smislu. Ako je kaj v stanu dokazati, kako da gre Itafan nemšku tarijo goječim učiteljem — in to osnbito na pripravnici — le za zunanjo nališpano lupino, nikakor pa ne za zdravo, ostudne materijalne dobičkarije prosto zrno svojega poklica, to pokaže gotovo ravno ta članek. Torej a d rem. V 9. štev. proŠlega leta govori rudni pomolog o zemlji sploh in razodeva na 136. strani prav jasno da so njegove kemične znanosti še čisto „anti Liebigove", kajti humus mu je vse, kar je v zemlji; kalija, fosforjeve kisline itd. niti ne omenja, ampak le sumaričao' cika na nje — tako si vsaj mislimo, — ko pravi, da so v rodovitnej zemlji tudi „ver-schiedene Salze". PrestopivSi iz splošnega popisovanja zemlje na specijalno sadjerejo, preobrne takoj precejšnjega kozla, kajti na strani 137. št. 9. pravi, da se ne sme na sadnem drevji meseca maje nič več rezati, pač pa, da se morajo pri grozdiči sv. Ivana, pri bodečem grozdiči in pri lešnikih porezati iz tal vz-rasle mlade vejice. No, ako bi gospod pisatelj le najdrobnejšo Lucasovo sadjerejsko knjigo vzel v roko, bi se moral poučiti do dobrega, da se tudi mesecu maja Še reže na sadnih drevesih, osobito na Spalirjih, o katerih čudni pomolog na mnogih mestih govori, ne da bi jih poznal. Ravno „der Maischnitt" ali po naše rečeno režnja ali obrezovanje meseca maja, je velike važnosti, osobito pri spalirjih in vseh umetnih podobah sadjerejskih rastlin sploh. In da bi se moral .i maja meseca iz tal rastoče mlade vejice — imenovati bi jih moral „pognankea. „die Triebe", ne pa vejice — grozdiču sv. Ivana, bode čega grozdiča in lešnik porezati, to je tudi čisto ne-iBtinito, kajti na čem bi pa te rastline čez par let donašale sad, kei je vender sploh znano, da ravno pri teh rastlinah posamezni deli — odrastki grma — nekoliko let (5—6) rode, potem se pa posušijo. Ako bi se res po naukih „čudnega pomologa" ravnalo, potem bi se morale vse te rastline čez vsakih 5—G let, ali pa še poprej saditi z nova. Na ravno istej strani pravi r čud ni pomolog", da se more meseca maja v lubad skorjo, kožo — ce piti, in da se mora drevesom, katerih cepiči so se prijeli, vezi iu ilovica odvzeti. Meseca maja cepiti se /ainoro res za lubad, ne pa v tubad, in vezi in ilovico uže rastočih cepičev — ne bode vender nihče uže meseca maja odjema)! — Sicer, kdo bode dan-denes se priporočal cepljenje s pomočjo ilovice? (Konec prib.) Meteorologično poročilo. Barometer: Stanje harnmutrovo j- bilo v preteče-nenu mesecu srednje in le za 0';">H mm. viSjc, kot ureiinje stanje VBe^a let«; znašalo je namreč 786*88 mm. in je bilo 18kmt nadnormalno, 12krat pa podnormalnoj z ozirom na srednje »tanje vsega meseca je bilo 17krat nadnormalno, 13krHt pa jjodnornialno. Najvišje sreda i e stanji!, za f>'26 mm. mul ii< inii.iliitn, je imel 8, junij; najnižje, za 7-33 mm pod nornialom, 9. junij; razloček mej maksimom in minimum srednjega stanja znaša tedaj 1250 mm. Najvišje v vsem mesecu sploh, za 6*78 mm. nad normalom, je stal barometer 3. juniju zjutraj; najnižje, za 782 mm. pod normalom, 9. junija opoludne; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašat 14*80 mm. Največji razloček v stanji jednega dm*, za 4*84 mm., je imel 7. junij; najmanjši, za 032 nam., ¡25. junij. Termometer: Srednja temperatura pretepenega meseca je znašala -|- 16*7° C, to je za 1'6° C. pod normalom, in ju bila 12krat nadtiormalna, 17krat podnorinalna, lkrat pa normalna. Najvišje srednje stanje, za 4*6° C. nad normalom, je imel 2 .junij; najnižje, S& 6*2° 0« pod normalom, 14. junij; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanju znaša tedaj 9,m° C. Najvišja v vsem mesecu sploh, za b9° C. nad normalom, jo bila temperatura 24. in 29. junija opoludne; najnižja, za 9-5° C. pod normalom, 14. junija /jut [Mj ; razloček mej maksimom in minimom sploh znaša tedaj 18'4° (J. Največji razloček v stanji jednega dne, za 13*4° C, je imela temperatura 13. junija; najmanjši, za 10° 0« tO. junija. Vetrovi: V pretecenem mesecu so bili zastopani vsi vetrovi; bili so skoraj brez izjeme slabotni. Največkrat kot navadno, namreč 23krat, smo imeli „jugozahod", 18krat „vzliodu, Ibkrat „brezveirije", 12krat .jugovzhod1*, lOkrat „ gorenjca", 7krat „ijurjo", 3krat „zahod", po lkrat Baever" in „jug-u. Nebo je bilo v pretečen-m mesecu zelo spremenljivo, sploh 11;l največkrat, namreč 41 krat „popolnem oblačno", 8lkrat »popolnem jasno", 18krat pa „de!oma jasno" in ,,delom a oblačno4'. Vreme pretočenega meseca je bilo zelo nestanovitno; imel jo samo 1H dnij brez dežja. V 14 deževnih dnevih je palo zelo dosti mokrine, namreč za 219 00 mm.; največ, za 38 O0 min., 8. junija; najmenj, za 040 min., 12. junija. ID-CLDHLSijslsza* borza dne 5. julija. (izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta......... 77 gld. 0T> .Srebrna renta .... .....77 „ 70 Ziata renta........ . **f) . 70 kr I^M dr>avit<» p^* «ld. Državne srečke i/ !. 18H4 }O0 . 47„ avstr. zlata rent«, davka pntsra . . Odrska zlata renta ...... -. n 4°yn...... „ papirna renta ft*/-..... SV« štajerske zemljišč, odvez. oblig. . . Donava re*, srečke ft"/,. . . 1O0 ^ld. Zeuilj. ohč. avstr. 4Viu/t zlati za«t. listi . 1'rtor. ohlig Klizaliernu- **p»d. želi /.nice 1'rior. ohlig, Ferdinaridove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudollbve srečka..... in , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ T ranim way-urns't. velj. 170 gld. a. v. . . 130 HS 318 120 S 58 118 171 M 119 S s 86 lo4 118 120 99 10f> 176 20 123 22") r.o 35 M 67 9f> 7."i 2> 9o 90 60 9o 80 nO 75 50 75 Posestvo pri Rakeku, BOdnijsko cenjeno na 170O gld., hi£a poleg cerkve na Rakeku, za vsako kuj>< ijo (prodaialnico, gostilno) pripravna, proda se iz proste roke pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Natančneje pove g. M. Lentsche, Sv. Jakoba trg v Ljubljani, ali ustmeno ali pismeno. (440—1) Vila t v najemi Za poletno stanovanje odda se nekdaj Pauer-jeva vila Podutikom pri Lublj ni, s 7 sobami in prijaznim vrtom, proti cnenej najemaČini, Natančneje* zve" se pri Lorencu Vodniku, kamenoseku in hišnem posestniku Podutikom. (438—1) Izvrstno črno dolenjsko vino od leta 1880 po lO »lil. vedro, rumeno slaro vino po Istej ceni in novo dobro rumeno uli rudeee vino po 5in 6'/a gld. vedio prodaja (439-1) A. Cvenkelj v Sevnici iL.ichtenwald), Štajersko. Trgovina z vsakovrstnim Magom v Cerknici na Notranjskem, ki gre prav dobro in je na prav primerne) priliki, prod«, si! takoj. — Več v 1'rana JI iill urjn Aiiiunieen-lJureau v Ljubljani. (42^—3) o M 6 £ uri F* 3 p- s s ? a s 1 K'&M 'S m *S? O ' "O o ~ J ^ p » 19 trn * % F* _rt ■ t-m O 'rt* 5 — -.— j p O. x IS trn > B CM CIO C rs rt" « 5« S % 2 s o |o « 1 X " m rt Q..cj —i ao o jf*3[ 2" 3 s 'a ZŽ. ° 00^ m m s? C 5 "od SL rt I* 5^25' u p CO 9 Ti ■I O « ! a .S S S I N w rt .35 .2d. '£ ^ od a> — ri .."S ^ Jj TS 0 .M d ••j M JS °3 "c 'Z 03 '»^ h." <* j rt n w. -a :~> rt o — KO 0 —j CO kb t— 7ZL a. rt T- s* cp i ^ o "o jS <-n -u: NI ko « 3IE? vredno je vkup vseh Hsoc o£lcija-lz^-iItx doliilkov velike TRŽAŠKE RAZSTAVINE LOTERIJE. gold. gold. £€lt. — — j Razen tega Prvi glavni dobitek vr zlatu ali gotovini _ Drugi dobitek v zlatu ali gotovini Tretji dobitek v /Jatu ali gotovini Dalje obseza ta lotfriia Se jeden dobitek, vreden «old. 10.000, štiri po (told 5000, pet po gold. 3000, petnajst po guld. 1000, trideset po golti, 500, petdeset j»o gol d. 300, petdeset po u old. 200, sto |<> frold. 100, dve sto jio j^uld. 50, pet sto dva in štirideset dobitkov po gold. ^r ,k mnogo družili dobitkov, reči, ki so izpostavljene iu so jih darovali razstavljavci. Jeden loz 50 novčieev. ^a^T" Kdor hoee ra,x\ >!-<>