Dt Coolidge spreje) ponudbo, P®0tt pove. Prsgtsd dssvsih ds-godkov. Amerika. Borzijani grabijo milijone do larjev; ples na borsi. Zadružniki zaključili zborovanje. Nazadnjaški spodeni preflted nik Niearfgue išče pomoči v A meriki. Ameriški učenjak poskusi i procesom pretvorbe živega arebra v zlato. Novi "smrtni žarki" odkriti in ponudeni vladi za $250,000. Po svetu. Opozicij4 v juliji je bojkotira la parlament. Avatrijski železničarji sprejeli kompromis. Angleški časnikar poroča, kako je . Glemeneeau pozval Llovda Georga na dvoboj za časa mfrov-ne konferenoe. Ema Goldmann je izjavila Londonu, da ao ji emisarji ameriške vlade ponudili-dovoljenje za vrnitev v Ameriko pod gotovimi pogoji. Na Kitajskem se pripravljajo velike politične ispremembe. Streljanje v mehiški zbornici; dva poalanca ranjena. j* uleporota pkkikujk za ■trupuimj« dklavckv. ®bzabeth, H. J,7— VelcporoU W Pr,-J«ls inslrukcije, da preišče k« «o povzročili smrt pet ™»v*er, uipoaljenih v delavnici £ tetrs otil .Standard Oil kompa-''*" n llaywayju. Višji sodnik j,, naročil veleporoti, da L*J dot^ne, «li je smrt povzroči-" »"»ipanijaka nemarnost ali ao * 'krivili uslužbenci, ker ae ni-r r^nali po Mtvet|h k0mptllije vL' POfc,tt4iU °^me ca osebno L^ H n je dala kompanija. C"111 Kili<«h * rekel, ako kom *n'Ja '» Iw>dušila delavcev o ne ki Jih ugrolajo, tedaj * «*«"marila svoje dolžnosti. dela ve« v ja «a bolnih tftihi zastrupljanja 4 ta- ki so obdelovali s njim l**! Is razvlj, .n,. >n Man ismeajata 13 nor. — V bcrliaekib krogih .. ^ri, da C7" ^v v N>Jui bo aaj L la sedanji nea*ki prod fk KbfTt iaaledl dr Viljema ™J*ga kanoeUrja. do pribodaji pradasJ 11 * ^"»klile. Napove I - " • kaalie.-ja ■ ssliMalsi. demokratov ia be«sr ■ 'vlkoteev'' Lloyd George ji bil po zvan na dvoboj. Poival ga ja "tlgor" Olemanoeau ia časa mirovna konfaranoe v Parim. Kaj ja 01exneao44U mi ^ »lil o WUfonu, ja prišlo adaj na dan. London, 13. nov. — Georges Clemenceau, bivši franeoski pre-mijer, je bil pozval Davida Lloy da Georga na dvoboj prod --■ «----— t L. ■»** p*»iun irw, iv nam vred kovala verssljsko mi rovno pogodbo a Nemčijo. To in fte razne druge zanimivo* sti so prišla na dan v knjigi, ki je izšla včeraj v Londonu. Knjiga aa imenuje 'Through Thirtjr Yeara' (Tekom trideaetih let) in spisal jo je Wickham Steed, bivši urednik lista "London Timea". Steed oplaal VM^dogod^e, s katerimi bil v dotiki v zadnjih treh deaet-let jih. "Clemenceaa je odprto obdoliil Llojda Georga, da laže v gotovih avojih poročilih," piše Steed. "Lloyd George je prijel Clemea-ceauja za ovratnik in zahteval, naj prekliče. Nato je skočil Wood-row Wilson mod njiju in preprečil, da se nista stepla. Clemenceau ja potem dejal Georgu, do mu da zadoščenje a pištolami ali s meči, kar al izbere, kakor hitro bo George toliko časa v Franciji, da ne bo več tujec." Na drugem mestu v knjigi pila Steed, dk je govoril s Clemenoeau-jem in mu sugestiral, naj odločno vpraša predsednika Wilaona, kaj pravzaprav misli doeeči na' mirovni konferenci. Clemenceau je rekel t "Vprašati Wilaona! Kako naj govorim a človekom, ki mieli, da fe dvatieoč let ni bilo moža na avetu. ki bi vedel toliko o miru kakor ve on T Wilson si domišljajo, da je drugi Mesija; on verjame. da je bil poelan sem. da podeli mir svetu in da so njegove ideje edine, o katerih je vredno govoriti, vae drpigo je ca nič. Hta-ril sem vse, da ga zadovoljim. Sprejel sem ga v vznožju stopnišča, kakor da je'anfleikj kr^j, a on le vedno goni svojo trmo.' "Tiger" je dodal, da ja v»4ko razfovarjanje z Wileonom brez koristi, kajti do sporazumljenja oe prideta nikdar. Sksploaija v tovarni raket. Haag 13. nov. — Ksblogrsm lz Batavije, Java. sporoča, da je on-dotna tovaraa sa rakete zletela v srak. Mnogo delavcev jo Wlo ubitih , - , JU je puaiouioa vounv v iursccu — r r - Talijo, 13. nov. — Daiaaki imba. ki ja prod nekaj asaaaai poakaeU Ubiti japoaakega priaaa regeata, je Isel všaraj oUoje« aa smrt. Namba ja aprejel akoodbo t vsktik»m t "Haacaj komanisem banea) ru^ki eovjet!" V »odn.jaki j« biia velika NAZADNJAK HOČE POMOČI PRI STRIC SAMO. ' Luia Moronas, delavski vodja, ranjen; addanih ja bilo 644 200 strelov JIH BI ZAKADI PORAZA PKX . VOLITVAH. T ' ~ ' Streljanje v mehiški zbomiei. Msxioo Oity, 13. nov. — Lula Moroues .Ujnik Mehiške delsv-Jake sveae in eden najbolj ananib Državni tajnik ftole komentirali delavskih vodiuljev v Mehiki,, je pritolba. • 'bil včeraj ranjen v bitki med pri- staši predsednike Callesa in reak-Waahinfton, D. O. ~ Emiliana cionarji, ki ja divj4U v mehiški Chaniorro, bivši -dikUtor in po- fkorniel. Ko je viharna debata rOani predsedniški ksndidat vftHkipela do viška, so aačeli po-Nikaragvi, je apeliral aa wash»ngJlt-,i atrfIi 1 »»lerijo in paslauskili tonsko vlado in konaervstivno v<>< ko dvesto strelov je bilo oddanih. Moronesa ja aadela krogla v ftelodec. Drugi poslanec, Leocadio Guarrero, je dobil dve krogli v prsi. General Jose Maria Sanehez, agrarni voditelj in bivši govorne r v friebll, ki jo predsedovol seji, jc ušel nerunjen. sopisje v Združenih državah, ae prepreči vstoličenje izvoljeni-ga predaednika Balorzapa, ki 44 bo vršilo v meseeu januarju prihodnjega leta. Chamorro trdi, d* je bil predsednik Martines naklonjen progresivnemu kandidatu in je teroriziral konaorvativna volil: ce, od katerih jih je aretiral 38 na predvečer volitev. Dalje obtožuje, da je odklonil zaradi tega ameriško stražo pri oddajanju glaao4r ker ni bil naklonjen poštenem« volilnemu isidu. Državni tajoik Hughes noče komentirati Chamorrove pritošbe, ki je bila objavljena kot brsojav ka, kater« je ušla MartinešovS cenzuri. Ampak tajnik ttughee tudi odklanja iarešl, da se iavede njegovo obljuba, katero je podal v mesecu oktobru 1923, po kateri ae umaknejo ia NikarafV4 smeri-ški ju 1925. smu od ameriškega poslaniks i»l-karagvaškemu ministru aa nja dela, aa ja glasila; "Moja vlada me ie inatvuirala, da obrotU« Vašo akaoalenao, da po vstoliča. nju vlada v meseeu jsnuar|u 1925, tadikalno tepramabo M Kitajskem. Predsednik republike bo morda odpravljen ta Kitajska dobi ko-; orisarj« pa ruskem igtod«. Tlsntain, 13, nov. — Ns konfe renči smsgovitlh voditeljev, ki ja |e v teku v Tlentainu, aa iavrša vo-Uke ispremembe v formi kitajske vlade. Htsr4 ustava-aa popolnoma pomorščaki v meaeau jamu* »vrle in eprejme nova. Predsed ■Mljubs, ki je bila v pb «»ik republike bo najbrž odpravljen in vlado prevsame svet ko-»laarjev kakor v sovjetski Rusi ji. Voditelji nameravajo tudi premestiti sedel vlade ls Pekinga v drugo mesta. Val stari tučani (vojaški gover ki ja posledica v4lit4v v mesecu »"ji) v proviucsh Cikli, ftuntung ® so bili vani ao Iki pomorščaki se bodo takrat u-m4knili. Progreaovci ao id meseea oktobra 1928 vodili toke izborno pro-pagando, da ao porazili Chamor-rovo strsnko, ki je aavsamato stališče, da severo-smeriški bankirji kontrolirajo davčna dohodka In druge auvarene funkcija v republiki. Hughes ne pravi, da na bo izpolnil avoje obljuba. On la na« raiguje, da je Um la konfuslja In da aa ja treba o stvsri razgovorlti. Canuto Vargaa, tajnik Pan-ameriške delavska federacije, se je ravnokar vrnil ia Nikaragva, in je našel ob svojem prihodu v republiko vesti v ondotnem lokalnem čaeopisju, ki so prlpov^lo-vale, da so se dva večeta preje vozili pijani amerišli pomorščaki na tovornem avtomobilu ln kričali: " Viva Chamorro 1" Pederalizlrani tisk je bil infor miran, da je 33 privržencev Cha-morre bilo aretiranih, ker so pre-lomili obstoječe poetave. BiH so aristokralje in so prihajali oboroženi na politične fchod*. kar je po postavi prepovedano. Martioes je moblllsiral 3,000 atražnikov, ki ao imeli nalogo preprečiti izgrede privržencev Ckamorra, katere so mislili vpriaorlti na voliščih. Zbralo se je okoli 200 agitatorjev, ki so agitiral! sa Ckamorra, in sa-htevall ao po pet im dvajset een tov,-katere jim je obljubil za vsa ki dan agitaeije. Ti aglUtarji naj bi tvorili jedro čet«, katera bi ae rekrutirala. da povzroči revalto, ako izpadejo volitve proti njemu Opozieija v Itsliji bojkotirala zbernico. Samo fašiati aborujajo v italijanakam parlamantu. En aajn komuaUl )• bil po4lan na 4«jo, da otigoaa vlado. To jo atoril, ko 40 fali4tl sačoll 4 hinavskimi ftalnimi caramonijami sa umorjenim poslancam Mattaottl-jam. Mu44olini 40 bo morda moral dvoboiovall 13. nov. ^ Italijanski parlament je bil včeraj otvrojen. toda a samimi fašiati. Voeh 185 poalanoev oposioijo jo bojkotiralo /imruioo. Ker ao prasne klopi na levici iagledala žalostno sa sbor ulco, so fašisti sasedli okrog 50 sedelo v na lavi. Opoaieija (aociallstl, #populari, soolallsti-makaimallsti, republi-kaaai Itd.) je lajavlla, da ne gre v parlament toliko lasa, dokler Muaaollnl ne poM-mann, snana stsra auarhlstka, ki je bila I. 1919. deportirana li Združenih drfav, je aiuoči j%yno apelirala ua Anglijo, naj jI da politično savetje kakor ga je dala Masslnlju, Marksu in Kropotkiuu. Gobimauca je govorila na banketu, katerega ao Ji prlradUi njeni prijatelji v Londonu; 300 gostov je bilo navzočih. Polkovnik Joalati Wedgwood, član bivšega taborit-skega kabineta, je bil predsrdnik omizja. Med govorniki, ki ao po* zdravili Kino, je bit tudi stiani pa* elflat Bertfsnd Kusaell, ki Ja im4* uoval Goldmaneo "največjo pri* jpteljleo svobode na avetu"; dalje j« govorila pisateljica lt»»beeea West, ki je rekls, ds j« Krna "po* gmnnn lena, ker je spleiala dol, ko je videU, ksj js v Husiji". H. G. W4lls„ George B. Hhsw, ZangwlU in drugI insumniti «n* gleškl avtorji so bili tudi povak* I jen i ns bauk«t pa niso prišli. raki vsako priliko, da "odpre oll sngleškim boljše vikom". Ve^ji del svojega govora jo poavatll« Rusiji. Itekls js, d4 je ruski boljševizem "bolj tironskl kot jo bil kd4j 44rlsem in moro biti unišon od delovcav vsegs sveta". Kms*je tudi rekls. da Je prajala kablogram od naaelniškega komisarja v Wsshingtoau, ki ji aparo* ča, da aa na bo amela nikdar val vrniti f Ameriko. "Jaa nlaom proaila dovoljenja m povraUk," ja dejala, "šoprav so prišli k msni smiaarji ameriške vlade in me vprašali, la bi 44 boteU vrniti pod gotovimi pogoji. Kekla sem, da aa sprejmem nobenih pogojev. Oni le n« poanajo Km« Goldmannove. Jai Imam avoje laetne pogoje in nobenih drugih." *aw Tork, M. T. — Advokatj« Roakefellerjev, Pierpont M organa ki draglk kapitalistov v New Vorku, so argumentirali v mestni biH pred vaškim načelnikom Ju! i as Millerjem proti raaširjaaju tovarniškega ilistrlkU v pokrsji- ^^ no okrog Parkove avaauje. Mul j timiljouarjl. ki so ml^tnl In 11« ^ ^9dnM0( )f ptv^lla paabivajo v svojih palačakj« rde-1 ™ »u^m tfolaolU •O« IS SKUPIL, KAK /I čaga In sivega kamna na Peti In Parkov! avenuji, nošejo, da tovarnarji sa obleko ia košukovino premesti- svoje deUvaiee v ta okrsj, ker bi s delavnicami prišli tudi deJaveL Goepodje prav^fv-da bi privatni detektivi, ki ao adaj pri njik sapoaljeni, as mogli uganjati delavskih maožle, ki bi hodil« po stranskih hodnikih. Tovorni avta* makili bi deUU sitnosti in ovirali avtomobila miljonarjev, , Čudno, da ee miljanarji ua branijo miljonov, ki prihajajo od ns-dov drla delovnega Ijadatva, s ko ao jim delavei tako zoprni ljudje, da Jih ne morejo trpeti v svoji Milini. ZKLO OBDKA tU*ki Hiami, Pla. — Una Uugo llub-aeka, l«karaarja, je prisnaU v le-rlfovi pisarni, da >« najela maekl* raao gaogo, da j« bišaU ajanega eonroga . t ^ Zena ja dodala evoji Upe« odi, da je mislila, da ga bo gaaga samo \»>gnala ia bmmU la da ga n« ba b:'ala. Navedla j« tudi imena aaab, ki eo pretepale njeooga ao pr»g« Nato jo aaprarila »amoasorilni poizkus Ko ja je šerif vpralal, zakaj io U elarile, al lm«U odgosora, Vae, kar j« spravila ia oko. je Mlo. da ai je šeloU aakaaafc* Mitov, ker ee j« čalUa »asrsdas v siaaa. njsgovo aretacijo Oakland, Cal. — IUrrjr Davia, stroJevole, euperia* tsmteiit šelesniee, ki je pa pisal ha v i su i "Z odrom aa Vašo kam-dldaturo za državnega agitatorja v 3. distrikta ste obvelleai, da Vaša kandidelura nI v soglasju a pravili kampenij« in sala je sa Vaa nastal« potreba, da zapustite službo kompealja" Daviš j« ns to neersmao pieiao odgovoril s tirainieo, kstora je sa* prisegel proti sap«riiit«ndentu šo* Msaiee. Postava prepoveduje uma šavanja v pollti^oo delo uelužbea-eev. Nekaj drugih "bosov" v tem distrikta je grosilo svojim deUv. eem, da Jih odpuet« ia slašb«, kar «« bili delovni s« U Kol let t s Odkar jo Pavle zaprisege! tirainieo ■Viti Oovln, so se vrošokrvnl "koal" pr.eeJ oblodni. Tirelaiea je bila sanje paš dobra pršaa kopel. vlada pr4lš4o sadeve Siaovjov4f4 piama. Loodori. 19. nov. — Baldaiao va UHjeks vleda jo iaaeU všefuj prva 4«jo. Poroča ee, da je vle la Imanoval« i«jeebal kamiuj, ki pr»sšče zadevo Ziaovjevega pts ms tkUojeao je bilo tadlf da no«a vlade trda nastopi predi ko ma r FROSVETA PETEK, 14. NOVEMBRA. 1924, PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE POOTOKHE J EP NOTE „, j^g^g^^IjfgFL gg IPfflHBsJr« ITili . lu . .flrr r W Im M • I FROSVETA" "THE ENLIfiBTENNElir O7— •t NEKAJ BESED O DELAVSKI STROKOVNI - S ORGANIZACIJI. «M| Mi "Vel, delavske strokovne organizacije so že dobre, ampak kadar pride do boja, takrat je premalo solidarnosti med delavci, pa so poraženi.". Tak odgovor dobi dostikrat strokovno organiziran delavec, kadar nagovarja svojega neorganiziranega tovariša, da se na j pridruži organizaciji. Lahko se reče, da najmanj devet izmed deset takih odgovorov prihaja od ljudi, ki se nočejo pridružiti delavski strokovni organizacijL Tak odgovor je le izgovor, da se rešijo nadležnega tovariša, ki jim prigovarja, da naj se organizirajo strokovno. t* Ako bi se na pr. zbrali vsi delavci, ki so rekli, da se radi tega ne pridružijo k delavski strokovni organizaciji, ali bi ne bila to najmočnejša delavska strokovna organizacija, katere zgledi solidarnosti bi tako vplivali na solidarnost že organiziranih delavcev, da bi delavska solidarnost postala tako trdna vez, da bi se ob nji razbila vsa kapitalistična trmoglavost. Ampak, kakor rečeno, odgovori teh ljudi, so la izgovori Ako je pomanjkljiva solidarnost organiziranih delavcev, je desetkrat manj solidarnosti v ljudeh, Id gpvore, da se zakadi tega ne pri družijo delavski strokovni organizaciji, ker so delavci premalo solidarni Nihče ne more presoditi škode, ki jo napravijo delavci, ki se skušajo otresti delavske strokovne organizacije s praznim besedičenjem, da ne pristopijo k delavski strokovni organizaciji, ker so delavci premalo solidarni Škodo napravijo sebi in svojim potomcem, kakoV organiziranim delavcem in njih potomcem. Največjo škodo pa napravijo sebi, ker morajo delati za nizko mezdo, njih delovni čas je navadno dolg, v podjetju pa ni nobenih varnostnih naprav. Radar pride nov delavec v organizirano delavnico( je treba, da mu gredo vsi delavci na roko. Tako nov delavec spozna, da je solidarnost med organiziranimi delavci, da drug drugemu pomagajo, da niso samo zaradi tega organizirani, ker prejemajo večjo mezdo kot neorganizirani delavci in imajo krajši delovni čas. Tak delavec, če kasneje naleti na neorganiziranega tovariša, ki mu pripoveduje, da se zaradi tega ne pridruži delavski strokovni organizaciji, ker ni solidarnosti med otgani ziranimi delavci, pove temu neorganiziranemu tovarišu kar mu gre. Sčasoma postane tak delavec borec za delavsko strokovno organizacijo. Predvsem pa marajo strokovno organizirani delavci očistiti svoje organizacije korupcije, kjerkoli in kadar se pokaže. Ako se voditelju organizacije dokaže korupcija, tedaj mora delavstvo brezobzirno nastopiti proti njemu. To povečuje zaupanje med neorganiziranimi delavci v delavsko strokovno organizacijo. Povsod je treba delati sa povišanje zaupanja. Posebno takrat, kadar se kakšnemu posameznemu delavcu godiitrivica, ali če gre za zboljšanje delovnih razmer. Ako zaupanje narašča, je nemogoče sejati aealogo med organiziraj delavce in rušiti delo, ki je stalo veliko žrtev. Ako pa zaupanje izgine, pride nesloga, za njo pa razpad organizacije, če se pravočasno ne podvsamejo koraki za odpravo nesloge in vtrditev medsebojnega zaupanja. Organizirani delavci morajo imeti pred svojimi 9Čmi, da nasprotniki delavstva nikdar ne počivajo. Najeto imajo svoje vohune, ki nastopajo v raznih krinkah; akvftino nazadnjaških aU pa skrajno radikalnih. Obnašajo ae tako, kot upajo, da zanesejo nezaupanje in s njim vred raz dor v organiiecijo. * Zato morajo biti strokovno organizirani delavci o-prezni, kadar ae pojavijo v organizaciji elementi, ld razbijajo zaupanja ia podpirajo kompdjo. Taki etaaenti so proUdelavski In navadno najeti od tistih, ki imajo do. btček, ako se raablje delavska organizacija. Organiziraš delavec dela aa utrditev zaupanja v or-• Kanuaciji in sa odfltoanitev vsake še tako majhne korupcije is nje JAVNA GOVORNICA. 3. H. P. in čitafesljer Proavete. J. CMe. — (Porodilo z druge konferenco seje J. S. Z. v Ohiju.) — Dno 2. novembre so je vršil* druga konferenčno seja klubov in društev izobraževalne skcije J. 8. Z. v Clevelandu. Sejo je otvoril konferenčni tajnik ob 10:15 ter dal nekoliko pojasnila, sekaj se bori savedno delavstvo. Otvoril je nominacijo sa pred«««] tyka in izvoljen je bil sodrug Mak, za zapisnikarja sodrug Jauk, oba is Clevelanda. Zastopani se bjli klubi is Clevelanda, BsrbortouH n Oir^rda. Klub is Olencoe je poslal poročilo ter željo za uspele in da bi našli pot, kako pojaviti socialistično časopisje, litera turo, kar je bilo vzeto na znanje. Klnbe is Warrene ni zastopal ni hče, tajnik tamkajšnjega kluba ni imel za enkrat kaj poročati, ker se člani kluba ne brigajo za socialno dela. Tajnik je čital zapisnik prcjšrfje konferenčne seje. Predsednik je po prečitsnju vprašal, če ima kdo caj proti zapisniku, nakar je bil •prejet kot čitan. Tsjnikovo poročilo o finančnem stanju je bilo vzeto na zna nje. Poročal je, da je razposlal 28 društvom vabilna pisma, katere je tndi klical po številkah. Od Jugoslovanske svobodomiselne sveže ni bil nihče navzoč, od S. 8. P. Z. tudi nobeno društvo, od S. N. P. J. so bili trije bratje, od št. 5 Bogataj, od št. 178 Bresčar, od št. 477 pa Bavčar. Kakor so navzoči dali na znanje, so društveni tajniki povabila zadršali, da jih niso prešitali na sejah. To je zname-nje, da oči vidno niso za socialni preobrat, paš pa mnogi še polni stare vzgoje po duhovščini iz starega kraja. Tajnik je dalje prečital Ieljo sodruga Načeta Žlembergerja is Glencoe od konference sledeče: Želim veliko uspeha in da bi se našla pot, kako razširiti naš list Proletaree in drugo socialistično čtivo ter literaturo, pomnošiti klube in J. S. Z. Iskreni pozdrav konferenčne sa socialisemt — Nace Žiember. ger, Olencoe, O. Nadzorni odbor se je strinjal a tajnikovim poročilom in vzel ns znanje. V, S Zastopniki klubov so poročali* da so delali po svojih močeh v volilni kampanji. Resnica je ps da so delali le nekateri, drugače bi bilo več uspeha. Reči moramo, da so barbertonski sodrugi delali še najbolj šivahno, kar.je bilo vit deti is poročila. Tamkajšnji klub J. S. Z. deluje med društvi pod pornih organizacij, kjer so skupno priredili agitacijo sa pojača nje volilne kampanje in socialistične stranke. Preostanek so poslali sa pomoč v volilni agitaciji, Če bi bili vsi klubi tako aktivni, bi bilo kaj drugega za delavstvo, stranka bi se povešsla. Barberton-skim sodrugom gre prisnanje, da so is srca sa socializem. Sodrug Terčelj is Penne Je podal posdrave konferenčni seji. Poslali ao ga pennsylvanzki so« drugL Podal je poročilo, kako so ukreniU na sadnji konferenčni se-ji r Pennsylvsniji. Zastopniki 0-hijsks konference so priznali ta-, ko delo in ukrenili, da hošejo tu di oni tako delati, ko je umestno. Izrekli so sahvalo pennsylvan skim sodrugom. Bili so sadovoij al, da so sodrugi is Penne poalali tvojega sastopnika na našo konferenco. Pri raspravljanju sa ras-širjenje socialističnega tiska in čtiva, je sopet sodrug Terčelj is Penne podajal mnenje, ksko lil ukrenili. V imenu soeialisma se iskreno sah valimo peansylvsn skim sodrugom sa ta korak. Točke 12, 13 in 14 so bile pre-puščenc konferenčnim odbornl kom, ki imajo sedaj polno dela la ee šlaai naprošeni, da sodelujejo. Kadar konferenčni tajnik uravna vse, ee prične aktivno delo. Ns društveno eaje ea bodo pošiljali zaatopaiki, ki bodo tolmačili članom. In kakor se bodo izrekli člani na sejah, tako bodo zastopnik poročali na koufereačaih sejah. 1 Sodrugi, hočemo sa politično sdruŽHl. Potrebno K da aa adru- fphtNrjrepe^poHtlčno »ilo hi Odvisno pa je le od bratov in se-iter kskor drugih somišljenikov zavednih deleveev. V bodoči odbor so is voljeni: tajnika sodrug Kot ar, orgaatse-ter sodrug Krsbelj, sa nad k* •odrufji Jaakovič iz tone, Jerine ia Ludvik Is Clevelanda. Te jt odbor ss pol teta. Določitev kraja prihod, nje konference je Lerain ia CM Uatrood. Kod rud eo zahtevali. še mogoč*, da v l*>■•.mu. kdaj ps odlo44 konfervočai odbor, ki polno moč z zadnjo seje v Clevelandu. Za razprave o isobraševalni akciji ni bilo čaaa. Zato je tajnik skrbel, da bodo vse društva dobili konferenčne sastopnike na društvene seje. Zaključek seje je bil od 12^0 popoldne. Popoldne je pričel shod ob 2 M. Prvi je nastopil Maks Hays, urednik lista Cleveland Citizenr Govoril je nad pol ure in razlagal o združil/ah ter drugih političnih stvareh, kako je potrebno, če se hoče po vzpeti delsvstvo do bolj-ših razmer. Priporočal je aocislistično politično orgsnizacijo, da se je delsv-stvo v nji orgsnizira, ako hoče premagati svoje nasprotnike; sko bo delavstvo cazaruženo, ne bo imelo uspeha. To je tudi reznica, če se ne združimo, bomo vedno v jarmu mezdnega suženjstva, pod peto kapitalizma. ♦ Drugi govornik je nastopil sodrug Dem Petrovič. Apelirsl je d a udeležence, naj se nikar ne dajo prevariti kapitalističnim agentom, akoravno strašijo, da bodo zaprli tovarne, ako ne bo izvoljen Coolidge. Bes je, da jim gre za miljone, a ie ne bodo dobili onih 15,'.: miljonov dobička, bodo morali uiti -adovoljni s tistim, kar rlo o bili { aaj smo delavci tu-tftko, Petrovič je dober govornik, Jci mu je tudi znano, kako bi moglo delavstvo priti do boljših razmer. Izrekam mu hvalo v imenu konferenčnega odbora. Priznanje mu gre kot pijonirju v delovanju za dosego delavskih pravic ter dobremu zagovorniku trpečega-proletariata. Na ahodu je bilo nabranih za $47.56 prostovoljnih prispevkov. Izrekam zahvalo vsem darovalcem. y Zbirajo se skupaj ljudske mase in se pogovarjajo o načrtih in delih, kako bi se mogle pospešiti organizirane vrste, >da bi doeegtt boljše Šivljenjska razmere. Pri tem bi morali pomisliti, da t samih sekcijah in strankah ne bo boljših rssmer, sko se delavstvo ne bo združilo v eno močno organizacijo. Le kadar bo ena sama delavska stranka tako organizirana, da bo lahko odpravila korupcijo in njeduhe med proletarfe-tom, kadar ze bo delovno ljudstvo bolj sačelo zanimati sa dobro čtivo, potem bo prišlo šele do moči, da se bo moglo otresti sedanje.,ml-zerije in iskoriščevanja. Pravičnejše se bo moglo gibati med seboj. FW vsem tem ss je pa traka učiti, drug drugega nairajathod izkoriščanja. Delavci, ki al Sele nepravičnih sredstev in opravljajo judežever delo, ao vzrok, da so take razmere. Pravično delo morsmo isvrše vati vsi proletarci in dajati vsgled drugim ter pokaiati, da hočemo pravično vlado, ne iskoriščanja. Zahtevamo za ljudstvo, kar je judskega. Človek mora imeti pri merno stanovanje, obleko, hrjno in več pouka. Zahtevamo javen pouk o omejitvi porodov, za proletaree enake pravice, kot jih i mijo sedanji izkoriščevalci dS «| dobnega življenja, ali kakor JQi imenujemo kapitalisti. Pozdrav vsem, ki se borijo zs [boljši družabni red. — Jaob Ko-tar, t»jnik konference sa Ohlo. ki pa so obratno ravno tako gotovi, da so Združene državo progresivne, za delivce in farmarje ter protitorijake. Kakor pri vodatvn republikanake stranke oni vidijo pri izidu volitev na Angleškem neke vrste čiščenje. Ampak oni zanikajo, da je to čiščenje med razredi, oni pravijo, da ae Amerika razdeljuje med stfanko ljudi, ki so dobre volje in ljudi, ki se ne brigajo za nič niti za osebne pravice brez ozira na uboštvo in izkoriščanje svojih bližnjih. Noben točasni političar v Waah-ingtonu ne verjune, da je bilo delavstvo na Aefleškem v zadnjih volitvah tepeno; pravijo, da je izgubilo svojo bitko in upajo, da bo izgnbilo tudi prihodnjo. Upanje imajo, da ae bo nazadnjaška stranka znale izkopati s pomočjo zvijsč in zavijanj, da bo preverila maae angleškega delavatva. Delavska stranka v parlamentu bo sedaj napadala Baldwinovo mi-nisterstvo v stotine slučajih, ka-lor pač znajo laboritski člani in majo skušnje za notranje delovanje imperialne administracije. Po-itični boj bo vsbudil angleško javnost in torijska večina bo pojita že v njenih lastnih strsnkinih vrstah. Prišle bodo nove volitve. Tajnik Hughes ne mara niti govoriti o položaju. Komaj se je oddahnil od v Coolidgeve kampanje in misliti mu tudi dosti da francosko priznanje raske^rlade. Razredi ss Asgieiken (Laurence Todd Press.) Razredna vojna. To je tolmačenje trgovskih po-Utišarjev v ameriškem stolnem mestu glede poročil o volitvah na Angleškem. 8prva so se hoteli rsdovati radi očividnega triumfa stranke torij cev in smejati se krepkemu pora-zu liberalne^tranke, ki je ekora Opustitev Hudičevega otoka. Poročali smo že avoj čas, da namerava francoska vlada opustiti vse svoje prekomorske kazenske kolonijo. Kaznjenci se bodo povrnili na Francosko in odsede-li ostanek kazni ob boljših razroe rah v domačih kaznilnicah. Francoski listi pičejo o tem: Ministrsk5 predsednik Herriot ki ga navdajajo razmere v Fran eoski Guayani, v Cayenneu h» St. Laurentu du Meroni s studom, je takoj, ko je prišel na krmil), zahteval izčrpnih poročil o tej atv* ri. Posledica tega poročila je Ml a, da je Herriot osebno odloči!, da se v bodoče no smejo veo pošiljati obsojeeci v prekomorsko ka-ženske kolonije, kjer navadno žalostno poginejo. Najbolj razvpit ja Hudičev otok, odkoder se redko kdo povrne. Podnebje na tem otoku sredi morja je silno nezdravo. Med kasnjend, ki marajo trdo delati ia spe v prostorih, v katerih pri nae ne bi ostal siti pes, razsajajo strašne boleani, ki jih hitro pobirajo. Oni srečni, ki se povrnejo ▼ domovino po presta ni kasni, ostanejo vseeno nesrečni, ne glede na dejstvo, da so sa-znamovani sa vedno in da jim je zabranjen vstop v družbo, ker si v svojem pasjem življenju v koloniji nakoplje jo bolezni, katerih se ne morejo rešiti nikoli več. a Ministrski predsednik je odredil, da se vsi kaznjenci, ld so bili obsojeni na daljšf prisilno delo ali celo na dosmrtno ječo in bili deportirani v eno teh kolonij, prepeljejo v Francijo, onim pa. ki so bili obsojeni na krajšo dobo, naj ee ostanek kazni črta, ker so bili itak dovolj kesoovani s tam da so bili, čeprav le rasmeroma malo časa, v eni teh htrašnih o lonij. Nejasna je Še usoda onih, ki i-majo ostati po preteku svojega roka v kazenskih kolonijah, prognanstvu. Gotovo je, da ostanejo sedaj v Guayanl la še pro stovoljci, katerih je kakih 2500. ki jih ne morejo s silo spraviti Fraaeijo, ker bi bil ta transport vsekakor svszan i gotovimi tel- Herriot ae namerava sedaj po . . - . . . brigati sa rasmero v francosk ne bo več v parlamentu. Ampak vojaki Y Severni A- ko eo študirali poročilo o mnič- ^ImM itotnik Vnjtm, ki je nem številu glasov, ki so bili od dsni sa konservstlvce ter libcral-in laborite, ni bilo v njih več tiste nagajive veoeloatL Pričeli so uvldevati, da ee aa Angleškem iztreblja stranka kompromisa v politiki in da se potrguje oetra ir-ta j»«d podporniki kapitalistične dražbe in nasprotniki ta forme človeške družbe. 4 11 To bo pomsgslo, da bo Coolidge zmagal**, ee al aagotavljall re-publikanaki voditelji ssed seboj In dodali so: "To bo tndi povzoo Aio drugačno rasredoo salrtaaje aa tej stran^ oceana. Mi bomo pritegnili naae konservativne demokrate. LaPaUottovo ter aoeialiati*-ao gihaaje pa ho vaeio ostale demokrate. Sna radikalaa in nobe-ee arednjo stranke no bo v Ameriki, kakor se ie te isvršilo ia se derriujc v Veliki nHiasIK.** nepuhlMaeski sogovorniki sei čutijo abeakteo gotove, da je ajik torijeki element v Ameriki '*i 1'rof» c*■1 pi bil saradi velelsdaje svoj čas obsojen na degradacijo in ječo. je odalužil svojo kazen do rehabilita ci je od leta 189» do 1899. kot naj niljl vojak na Hudičevem otoku, odkoder so ga k ponovni rasprs vi proti njemu prepeljali v Fran eijo. V tirna bo pajvošja sUvbe aa — Milanski arhitekt Mario Oaianti, ki je deloval aad dvajset let kot stavbenik nebotičnikov Južni Ameriki, jo napravil sa Rim načrt ogromne stavbe, ki bo po velikosti prekosile vso dosedanje stsvbe ns svetu. Viaaka bo 3S0m široka 290m ter bo imela 80 aad stropij. V njej bo smfitesUr sledališ^r. dalje 900 dverao in 4*00 sob. Imenovala ea he Mole Uttarie. O projektn je v italijan skih Ustih živahna d.bata, lujeje se glasovi ta ia proti, M da taka hipermodernn ameriška stav ba ae spada v Rim. Meteoriti. Kuličev paradiž. Rojak iz Pennsjrlvanije pore da ao boejc zagrozili rudarji pred volitvami, da jim n« H plačevali niti 26c za voziček topanega premoga, če bo Follette izvoljen. Mnogi rudar so se usttsšiK in volili Kuliia. Kulič je izvoljen z veliko ve no. Zdaj bo kajpada vse drugi. Rudarji dobe dolar od vozička vsem drugim delsvcem poskoči esde do zvezd. Cene živil, sra čevljev, kap in druge potre t ropotije pa padejo na najni klin. Delavnik se skrči. DelavJ < obe dva meseca počitnic pole a bodo lahko žli v letovišča. kJ ič zniža davke revežem in jih loži bogatinom. Hišni gosj zniža rent. In ko ze zbudimo kega jutra, bomo čitali vest, da mr. Satan umrl, pekel je zac vrata in vsi ljudje bodo imeli besa na tem in onem svetu. Vse t* naredi mr. Kulič. T« beti Poročajte nam, kader s« zfodl. o o o Pašič-Radič, Radič-Palič .,,, V Jugoslaviji enkrat beži dič, drugič beži PaŠič. Kadar de Radič, beži Pašič in ko pr ^ašiČ, beži Radič. Čudovita de la! Čudovito je naše ljudstvo!! dobno je" pijancu, ki je stal stensko uro in z roko mehaniJ sledil nihslu mrmrajoč: 4V sem, gre tja." e o o Ali vas boli? Moj prijstelj (Zele)-n je v tarskem lističu opissl na dolgo široko) ksko so socialisti mili" 8. k P. J. Znesel je na kup lek koš pravljic, zavijanj in vorjenj, ki vlečejo le še pri judeh, kateri rajši nesejo petak katarju, namesto da bi »li čevlje svojim bosopetim otr kom. Iz cele stvari se razvidi le en Kutarji ne morejo ps ne more} za Boga razumeti, ksko je to goče, da največja slovenske or| nizaci ja v Ameriki eksistira, in dobro eksistirs, brez njih. To jii no gre pa ne gre v bučo. Zato hieterični. Čc bi le enkrst rar meli, bi bili zdrsvi. That'i alL I 0 e e Lovska sfsons v Minnesotl. Cenjeni K. T. B.l — Dulni stirji v Minnesoti lovijo streljajo pa kosle. Ljudstvo je gubilo vero v take lovee. Ve peša! — Lovec, Rleveth, Minn. e o e tahail^l Neki delavski govornik je deje pred kratkim, da Amerika je do Žela škstel in obrokov. Hišo, far mo kupiš in plačuješ na obroka Avtomobil kupiš na obroke; oble ko kupiš na obroke; zdravnika 11 pogrebnika plačuješ na ebroke Vse kupiš na obroke, teko da vse življenje dolžan. Rodiš se, I viš in umrješ na obroke. I To je zato tako, ker deUvei, k volijo KuliČe, tudi mialijog obroke. e e e Zlato iz gnoja! | Nemški učenjsk je odkril pre ces ss izdelovsnjc zlsts iz živef^ srebra. Ameriški učenjsk prsrtT da izboljša ta proccs. Taja dobro, ampak J***^ modrost ni. Poglejte sUWi Rockcfellerja! Noben učenjaki - pa dela zlato iz smrdljivaJ olja! Oary dela zUto iz jekb.H Vsak učen vrag lahko dela to iz živega srebra ,toda lis j sko v, ki deUjc ris^ se psrkljev in gnojs! lil uannoA ummdmOtv^ » t Ck* M* o. - OM"' "S Utiro n. dor«»k> fc««*" k.»i«rii.t T Chi^p -J^l Skal (tamfkt. mm na sdravo H******^} dalost vsak bnialasti, s a***^ da ss napravi donHek- . L. numfleU je kšsajivs. ker- nai-čauai vahlja fm^f ^^ kr*esj tvosami la JJ*JV zakona proti kozettver^, gume). Ake Ime kateri s&t ■jsTošT naj asr taii asm* kdo ga jetiskal la 14. NOVgMBKA, 1924 PROSVETA AKUUeiK JS ITOX.IL STO JO DOLŽNOST. Zato m več na potrebuj«. Waahington, D. O. (Federated *ress.) — Prijatelji aenstorja Wheelerja sodijo, da j« naznani-O zveznega sodnika Prayja v Aontani, da amatra sobe nekvalificiranim predacdovati obravnavi na podlagi vloiene obtolbc proti acnatorjn, prvi korak, da Cooli-dgeva adminiatracija ustavi obravnavo. Lockwood, tajnik rcpublikan-akega narodnega odbora, ki ja s-ranžiral obtoibo proti Wheclcrju, katera jc slonela na govoricah, da jc \Vhceler saatopal klijenta, ci j« imel opraviti a departmen-tom za notranje zadeve, ie ni več od meaeea junija v odboru. Bar-ry Daugherty, ki jc bil v ozadju aa tem načrtom, je zunaj politike, v kolikor ae tiče administracije. Zdaj pa ie eodnik, ki ga je izbral Daughertjr, izjavlja, da ne more vodit? obravnave. Dokler je Wheeler kandidiral proti Dawesu kot podpredeedni-iki kandidat, j6 bila obtoiniea nekaj vredna za ostraienje volilcev. Volitve ao končane in parkeljček nima nobene vrednoati. Wheeler mirno čaka, ako ao ta znamenja upravičena, da bo opu-ičeno kazensko zasledovanje proti njemu. POHOTNI OOflKi »edalli, «at W. Nay SI., SarHiefMd. 111. M® H hi r«M, OhlO, Wf4 A. V Mar, MN S. Hamlfai A«aM , Im SS. »Iraka** Pa., Jaha Oeviah, 414 W. NAJBOLJ NAZADNJAŠKI U-BTI PIgBAVUAJO NAPAD Waahington, D. 0. (Federated Press). — Časnikarski poročevalci kapitalietičnega časopisja po-kladajo veliko valnoat na smeri-iko zunanjo politiko, ker meeto predaednika v senatnem odseku za zunanje zadeve vsled smrti senstorjs Lodgs pripade ssnator-ju Borahu. • Nj(m je znano, da je Borah brzojavno čestital* Ramssy Mac Donaldu, ko je delavaka stranka lani pozimi aeetavila avoj prvi kabinet. Njim je znano, da je Borah za priznanje Rusije in da bo priznanje Ruaije priporočal kabinetu in na poavetovanjih republi-kanake stranke. Oni realizirajo, da ie niso na jasnem, ako bo predaednik Coolidge oeUl indife-renten napram njegovim argumentom. ^ A Smrt eenatorja Lodga je povzročila, ds je izročila moč eenatnega odseka v zunanjih ssdevsh v roke Človeku, ki je nsjbolj zmožen, ds apremeni taktiko sdministracF je v zunanjih zsdevsh. To je vsrok, zsksj nsjbolj ns-ssdnjsiki listi v deželi zdsj študirajo, kako bi uatavili Borahovo skcijo. Pričakovati je v prihodnjih mesecih v listu" "Ssturdsjr Bvening Post" in drugih skrsjno nazadnjaških liatih protisovjetsko propsgsndo. Vogrskem. Politične oblsst js od-dala zdrsVniško meeto ss občine Dornbefg, Rlhemberk, Prvačlno in Vogrsko I talij snu Pintagaru, Česar domačini niso odobrsvsli. Ker občina Vograko nI nemo pritrdila .temu imenovanju, temveč ss mu j« upirala, js podprefekt s«daj rsspustil občinski svet in odstsvil župana Beltrams, ki js bil sakonito lsvoUsn. Nsatsvil je ferenta ki bo vograko občino nemilo seesl kljub fiaaačni stiski, v ksteri ae nahsjs dežele, Oorliks pOrota. Dne 19. okt, je pričela pred goriško poroto ob-rsvaavs proti Mletnemu Josipu Buciku i« Bsnjšiee. Bucik je ob-toien nemersvsnsga umora, t oktobra 1022 je nemreš v tepeiu med fenti asbodsl s nolem v tre* bub Alojzij* Klsnjiiska, ki js tri dni pozneje ns poeiedieeh ssdob> I jene rana umrl. V Bueikovl razpravi je bilo aaaliianih pred aodl-ičem 28 prič, Porots je iskljuii-la način nameravanega uboja ter dopustile aamo praetopek udeležbe na pretepu. Obtoienee je bil nato ob»ojeu na tri meeeae ia U dni jaia. Kar je kasen Is prs-etal v preiekovelncm ssporu js bit po obsodbi takoj odpuščen do- Pitsnih prsscev mesa In prsvimt diisvsmi, preksjene s "lliekory" leeom ss priitevs, is od dsvnih čssov izvrstnim prigrizkom. Pra-ael, popolnost pravih diisv, skušnja in vas priprava, ml dajo zmožnost In priliko ponuditi občinstvu najboljše vrste klobaso. Nsmsn mojegs oglasa ai priporočati, temveč dati priliko ljudem I »okusiti dobre klobsas. Oeas sa funt je 8fto, poštnins plačana. Pošljite narofiils asi Anton LL pold, F. 0. Majrlor, Ms. (Adv.) POSKUSITE TO NA VASE LASE 15 ONI/rm (Federated Preas.) Volitve med rudarji Seattle. — Vsi stari odborniki 10. distrikta U. M. W. A. (država Waahington) so bili ponovno is-voljeni s članskim glasovanjem v novembru. Martin Fl/sik je še nadalja distriktni. predaednik. Flyzik je pristsš Learisa In v zed-nji volilni kempenji je egitirsl ss Coolidgs. • Konvencija t w. w. zaključena. Ckicago. — Konvencija organi-sscije I. W. W„ ki je trsjsls me sec dni. je bils zaključena 10. t m. Delegstjc so reševali notrenji konflikt, ki je nastal rsdi sporu med gL odborniki. Konvencije je odstsvils vee odbornike in nosai-nirala kandidate za aevi odbor. Kandidat je gredo na splošno gla sov en je članstva. Prsd konvencijo A. F. o< L. - BI Phso. Tes. — Letošnje koa-vencija Ameriške delavake leda-reci je, ki se otvorl 17. novembre v E1 Pasu, ee bo bsvils s mnogimi notranjimi spori, med ksterimi Je spor teeereke unije s ostalimi fcr geaisseljsmi eUvbiaskih strok največji Ta spor je star ie štiri Me in vaditelji federacije izjavljajo, da mora MU adaj rešen, pa asegari je teeaiuke unije s S80.000 šlnni vrieas Is federseije. Hpor izvire Is takosvsas "jnriedlkei-je" ,to jr delokroga ali padce*ja teaarskege dala v stavbni Indu atriji. Boj m aaČeU kleparji ti* ternationei unšea ct Sheet metal verkers), ki emstrsja, da pleče vinaeti meterijel % oknih spada f njihove delo. Sečim zahtevajo delavobv Mrtvih. Trideeet pa raajeaih. ^Island. N. T.—V tovarni msnufscturinf hompenije 'pri Iflrlovanju eteričnih teko-■/»•Mula mina eksplozija, ki je ■j delsveev in trideeetV-ptoiaia. Tovavas jo v raz v al i-*'"js. ki izdeluje vodna rev-r.jf »oino poškodovana. Hol-f1 "lomen, lastnik tovarne sa f '^»vlja, ds je hitro sgore-l«r»rina (»ovzročilo eksplozije. požarna straža ee stri-P* • pojasnilom. P*aj c ps ni preprečilo hip->«t°T'nje tvarinef Jasne je r" d» "satane eksplozij*. ks h.pae zgori v dobro T"'tr Koatfira. e keterem ee ne J* »««tali plini razširiti hitro »trani. P* vedo tudi ljudje, ki P^arnsrH Ampak torsrnsr-• *' tneet je bila, da s napra P kipaa sgoreaje tva- K it*'* ** ** *lui< pri hipnem zgerc-L| pat aa vae DENARNE POŠILJAT VE V JUGOSLAVI-, JO IN ITALLia Meša ceae aa MlJeaje dinar jev in lir so Mla v«erej» abepna i peAZotn«, sledeče t MO—*— Din........I 7.11 FRANK OGLAR, Dožič iooo Uf .t,.iosJi Pri eolSjššveh »ed IS,000 DI«. aS ae/MOO Ur peeehee popa* Bor se eaM d^ierJe lmifcwt arnaj«. SaslSiret dee^e e sprifc L^M^A ia a^Mlaim* AAMa^gaAA^ asivana t §w pvmiiaip« mmŠM eeae vnaprej. Sata ee p«SUj«tr« »Mssll O- nege 4aa, ka asi apecjmes^ deose. MfflKU Vee paflS|otve aaalavtea aa t ZAKBArtEK A fltAMt rS SA Av*m Vaak, B. T. DARILO 14. NOVEMBRA, 1924, »ortlrtmo vt.li t iskk haltmoni |la*» itd« tka ihU Dw*tl*ins S Nik M(W j« Bili« «4 *r«flk tafi . Za« ton j navodil« kako aa lsw M a. Pilita po BREZPLAČNI ttnik. KUATTA ZKMNBLLI A C0, NENAVADNA PONUDBA ZA mp PRAZNIKE. 2 ZA; CRINJAU I KUKU URA.. 7r. (Ma; ■■ ' ■ Iz arhiva. Poveat. (Dalje.) Jeiičin in Olgin brat j« bil vi, eokozraael mladenič kodrastih temnih laa in prijetne zunenjeeti. Oči njegove bi imenoval človek lepe, da niao bile premajhno in da ni čaeih v njih pogledih zabli-ftčolo neka Škodoželjna porednoet. Dovršil je boš gimnazijo in. ae vrnil pred nekej dnevi domov. Sinoči ae je odpravil z ftam veaj po imenu te znanim lesniškim lovcem Strnadom lovit 4ov$ in |e vrnil ob zori doazov. Hpat iti ae mu ni zljabilo, zato je zavil na vrt in pobajel ondot. gkoro ae mu je pridružila tudi Jeliea. Izprebejala ata se »po vrtu in Anton je pripovedoval seetri svoji razne dijaftke hudomušnosti, katere je izvejal s svojimi tova-rili v stoliei ljubljanski. Stala sta bai pred velikim grmom narcis, ko so se odprle vrtne duri in se je v njih pokazala 01- "Dobro jutro, prelepa gospodičina!" vzkliknil je Anton. "Oo-tovo ste se do dobra prespali« saj ste tičali pod odejo, da je posijalo solnčece ne vale drobno sr-čece." "Puati lalc, Tonče!" zavrnila ga jc Olga, "govoriti imam e teboj vainejlih stvari." Antonu js izginil takoj smeh s obraza, ko je Ugledal sestro svojo tako neobično resno. "Kaj ti jc, Olge!" vpraial je sočutno. In Olga je povedala njemu in eestri vee sinočni dogodek. "Zgega ne sme več k naml AH kako se ga odkrilati, teg| ne v zato še obračam do tebe, brat dragi, da mi pomore!/' za v r lila je deklice. > ' "Z veseljem, sestrice! Bodi brez akrbi!" tolažil jo je brat. rez »krt "Le prepusti meni, pokažem mu, da bode beial pred nalo bilo, kakor pes pred palico. — Takoj grem, da preudarim, kaj bi bil najboljši pomoček zanj." Odlel je. Olgo pa ae je oklenila Jeliee pod pazduho in obe sta korakali počasi proti dolenjemu koneu vr-ta, kjer ae je v aenrf gostoraslih smrek skrivala bladdieo. A ; Daai ni pripekalo jutranje soln-ee, temveč je bilo celo nekako hladno, sedli sto seetri na klop v hladnici. i v , Molčali sta nekaj hipov. — Na-posled je izpeegovorila Olga: "Jelica. ali si že kdsj ljubila?" Jelico je osupnilo to nenadeja-no vprašanje. Molčala je, n hudo zardelo. "Rdečica te izdaja, ti ei ljubila I" hitelo je Olga zmagoslavno. "Morda še zdaj ljubiš, vendar ne boj ee, da hočem predirati rado-znalo v avoje tajnoetl! Ti pozne! ljubezen, to mi je dovolj! Dovolj mi je, da veš, kako rezjeda v ljubezni človeku neukročen črv srce. kako ga muči dan na dan. Čuj, Jelica! Jaz ljubim, tako strastno ljubim — In ljubezen moro biti strestna, sieer ni ljubezen — kakor nisem doolej še nikdar, in vse moje misli se sučejo o tem, kako si pokorim v ljubezni njega . . . njega — bodi! povem ti ime — Kod rana t" Presenečeno je pogledsla Jeliea svojo sestro. "Kodrsna ljubil . . "Ali usoda sama je že podvrgla moške nam, zato ae mi ne bode mogel upirati. Naj ae v oholosti svoji imenujejo "močni spol", naj se hvalijo s svojo neupogib-nostjo, v Istlni padajo o naših pogledih v prev. — In Kodrana, o keterem doslej nisem mogla of paziti, mi je li kaj naklon jen, vi- uTc ■'i j. ^ r* u -zk m deti hočem v ljubezni se topeoega pred seboj!. . n, da ga niti biti ne sme! Kaj pravim; zelo izpozebilnf — naravnost kom-promitirsla sem sa že, kskor bi rekli med bolj, 'navadnimi' Ijudaii! . . . Nazadnje mi je postalo to stanje nernosnff in sem r bežala. Poskusila sem premagati v sebi vse igoč« kopmenje in hrepenenje, skratka udu-liti to svojo veliko Ijiibeaen. V ta namen tam je moj rasum podtikal vsa mogoče. Toda kaj, ko vas je veti no branilo sreč! In nsposled se mi je zazdelo celo, de sem ves resumelet strašila vas je samo razlika let in morda le nezanesljivost Človeškega area ... Prav ta čas ste prihiteli v Ljubljeno. Prihiteli, pravim, kar sem takoj razumela, da vam je pi«*la moja mirna. Ta vaša akrb zsms me je silit* gnila. In vsa oživljena sem ee takoj odločila, da m * ritem »eni in do vam polagoma vendar dokažem. ksko praani eo vaši pomisleki. Navblehio ao MU to prelepi dnevi, ki smo Jih preživeli potem. Toda jas aem ob tem trpelo skoraj le še veš. Poeebno, ho sem bilo neto spet sama. K poznala sem vendarle, da ste skala, hI je n« ogreje nofcmo aolnee, na promekne le rele U kaj. kakšni ao vašt raalogl\ mi je poste jalo čim bolj veoeno. <2lavno jo bilo aposnanje da se je meje ubogo eree kakor bršljan oprijelo . nečesa, kjer so vel hrepeneči poganjki pedart In-lostne no ismljo neftj spored no a veosa tem je Ho «ma m Url da tako Življenje in še cel« življenje potem, ho bo ' i 11 1 Se to končano, nima smiala. Morda mi je ta misel celo — prirojene. Brala sem nedavno novelo* v kateri se opisuje, s kakšnim straŠanakim duševnim aparatom se mlad aamomorilec pripravlja na smrt, kako brezmejno težko se potem loči od sveta. \ Prepričana aem, da je vse to vsaj navadno laž. Desetini samomorilcev je morda res tako, vsem drugim je smrt skoraj igrača, misel nanjo pa jih vabi kakor vrtoglavega hodca čez čeri v prepad. Seveda je tudi nekaj groze v njej, a enaka vsaj jc mračna slast. Toda vse to le, da ne boste mislili, kakor bi me bilo treba radi tega poseftno in posebej po. milovati. K večjemu če bi mc zavoljo vsega, kar ji bilo še prej. Zakaj čim aem sc končno odločila — dotlej aem ee namreč s to mislijo bolj Is igrsla — ee je moja bolečina celo znatno zmanjšala. Črna miael je metala senco, v kateri jc bilo mojemu srcu bolje. , . Da, smrt je vkrotila bolest. In čim je ta zopet saaadila svojo ostro zobovje v moje meso, je bilo trebe samo, da sem jim pokazala onga se lekernike Jože Liajak, ki ga je s Sušo ves čae aledil. J ' * ■"Lahko noč!" lamrmral je lekarnik jezno in hotel stopiti v hišo. I" Ne tako naglo, gospod lekarnik!" odvrnil je Liajak s zamolklim in slovenskim glasom.'* 'Stvari so nad zemljo in pod zemljo,' pravi Goethe." Omeniti moremo, da je imel Lisjak slabo fiavado, v slovesnih trenutkih ali kadar je bil nekoliko vinjen, citirati, ig sicer, kar jc bilo v slabi navadi najelabše, napačno citirati izreke imenitnih pisateljev. Izreki In pisatelji ao ae mu namreč v teku let tako pomešali v glavi, da jih je navadno zamenjaval. *■—", o katerih ae naši neumni pemeti niti ne sanja ne.' In tako se tudi vaši pameti ne aanjo, da ec morate jutri dvo—bo je va—ti!" Polagoma je izrekel poalednjo besedo ter bistro opazoval, kak-------L sen vtiark je napravila na lekar- ■Sp!/'-- 'V' ^ {M'~ * Zgaga je plašno gledal. Prav tako g leda zajec, koder ga podi jkta psov. '' Dvo—bor-je—vn^«ti ? — Jaz? — Čemu?" vpraševal je z drhtečim glasom. >¥ o * "Da, vi nihče drugi," odgovoril je pisar z radostjo opazujoč bojazen, in zadrego dtipkovo. 'Toda tu ni mesta, da bi govorili 0 takih etvareh; izvolite naju ve- ati v svojo.fefo!" rsj- \ * « ^ Sraga je mol^o to etoril 1 o so stopili v sobo in je lekarnik prižgal luč in ponudil neprijetnima goetoma sedeža, začel je zopet Jože Liajak a svojim zamolklim glasom: "Oprostite, gospod lekarnik, da vaa tako pozno v noč motiva ter vam krativa potrebno spa-nje—v Zgaga je nekaj mrmral, češ, da ni apanja potreben, in ae mrglično prescdsl v mehkem fotelju. In res ga je minil ves zaapanec. Bil pa je amrtnobled. (Dalje prihodnjič.) Hrbtena bol Jo predznak obiatns neprtiikJ SEVERAS LEDSVL ki jo izvrsten etimulant u ledine. Pomaga naravi poprir viti obetajoči nered, ter olajša bolofiino v hrbtu vsled obiatns neprilike. Cena Tfo ia gl.tS. v KJE 81 NAHAJA ROJAK Anton Pugel, doma iz vaai Gorno Grče v je, fara St. Peter pri Novem Mestu. Pred 18 leti je bil pri meni v Bndgeportu, Ohio, a potem ni* sem več čul o njem. Čc kdo ve za njegov naaloy prosim, da mi to naznani, ako bo pa eam ta oglas 8itaV naj ae nemudoma javi meni, poročati- mu imam zelo vežne stvari iz etarega kraja, gre ee v njegovo koriat. John Qiričar, R. P. D. 2, Box 86, Bridgeport, Ohio. KAfe BI DSVSDSL Za mojega brata Rudolf feevec. Pred S leti ava bila ekup v Cali-forniji sedaj ne v%m, kje j^lVo-sim ga, naj se oglasi. Jacob Preveč, Park Co., P. O. Jardlne, Mont. (Adv.) Gola vaali vf»t, MUjieinS Na ■s. Pi- li aTrtOTM .»akU j4a. pajtal K« i /lit« m MsSe ntnrucno uu vam da *M esjMBtM • raah vnt kako •• fe4mvti*r Vm m iton i Pilita U A l SI VIRA CO. t D \R HAPIDS 10WA RAD BI IZVEDEL za naalov rojaka Joe Mutz vi važnb aadeve. Ako bo čital oglas, ga prosim, da se mi najraje bi videl, da pride osek k jneni, da se pogovoriva o it ri. Geo. Gornik, 3204 Peabodj Bellingham, Wash. (Ad- n KLOBASE take ket si Jih more srce potek Te klobase so aedsj bolJis kot ia I dsj prej, so Prava delikatess, ks Hm nt para, čim več Jih poje«te, ti r le danaa o4U«aU if nfvamo. OIU — »«S 9 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii bolj se vam dopsdsjo, vsaj Uko dijo in mi pišejo meji tisočeri od male i križem Amerike. Česa M fuat. Pošljem od I (i tov naprej. Poitnlns plačana ako denar poslan s naročnino. Pe C. P. ali poštnem povzetju pa viak n plešo poštnino. Pišite in poilj naročilo na: Joonph Leakovar, •10 — 14tk Street, IUsIm, Wi BOŽIČNE DENARNE POSlUATVEt ločita poetrežbo! (njzmornojšo cono! Kakor oblčsjn narode spominjati' ijno hoče • tudi letos vsčtns n svojih dragih v domovini s več, islega prisetjanofa večjim ali manj« Kasen le snane točnosti pri vseh benčnih pod h, potuje nsis banka posebno paiajo tevrševanju feštfelh de^reih ^UJsuv. Neše Uborpe vaae v stari domovini omogočijo nam izviiersnje vseh naročil aanesljlvo, brso in po najnižji ceni. I« edaj vešth kopičile. Kadi teta Vam priporočamo, da ae sa Vaše boline po^j; Jej obrnete na nas ter tako zasimtfeše prsvoie.no «vrH^ h naročil, ker ae bodo, kakor vsiSo leto. pelUJatve Jsko sa- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlnndt Streot, Now York, N.Y. Marinka valNS. Wa*ar OSluknl »»liia *—-*■ — temi OlsaS—1 i M. —- _ It-at--. O laaSala ««ISa4. I iwisisi>i T1-t*,lwrk«f ""^rsrsi Im NU. Hk«. ^ ^S-JS. Mka. • ^ P Prave gtssne Vktrele me eš |ft.M de |4S0 < poB)»te Co- IVAN FAJK, M Moka k, fisaanmk Po. Božič le mizu! Ični čea Je les spominoT ia darov. Na tlseše nsi>h roj*k«» spominov m oarov. i tudi spomnilo svojcev v starem kraju ob tem čssu a »riinem Pri SSBfifdaii-rnih darov pe Je ob tem petrebno. da pridejo isti pravočasno v roke prejemnikov. . ' . , H«ner-r Naša banka Je itek snsns po jj^ffll piiljst- Ja; sa te šas pa Je sterita Ae posebne ukrepe, de * ve tem Mtrejle In senetUlvsjie doa»e»r ae svoj•rr^T _ Kčr Ima naša baalm sveje direktne oeoae s psM«Mo rimi bankami v starem kraje, je v stanu dati polUJsUlj*« tt ESm I« ceno vam velevaj., beak« prt svojih deaarnlh pollljatvsh, katere naslovite ns »> ako banko w * 1 « iIjJm^*, ZAKRAJSEK AND CESARIC, 70 — 9th Avonuo, - Now York, N. Y. ] Umduv«b. TedI v slučaju, da ste nemeej#ni P"^,1' v kraj se Boitč. je v Vašem Interese, da as obrnete ae nm» mi...........................