tj rv^r*3juv\\A A-bucb&A XV. Spedlzlone tn abbonamento postale — Poitntaa plačan r Leto XXIII,, št. 109 Ljubljana, petek 14. maja 1943-XXI Cena cent 80 Upra vrnitve: L tubi tam. Hucaniieva alka 5. Telefoo fe. i1-22. 51-23 31-24 Uuccatm oddelek: Ltubljana. Pnccmijeva obča 5 — Telefoo fa. Jl-25. 51-2Č Podružnica (Novo mesto: Ljubiianska cesta 42 fca&ini: a L tubi lanske pokrajine pn poštno-čekovnem a vodu Jt. 17.749, za astale kraje Italije Servizio Cono Con Post. Nc 11-3118 IZKLJUČNO iASlUPJjTVC za oglase a Kr. Italije io inozemstva ima Ooione Pubbliciti Italiana 5. A MILANO lth»|* f lik da o Naročnin* maja metejeo Lir 18.—. vkliateo ■ •Pooedal fo. crmim Ut 56.50. fonedeljk • ■ i (I ttdaiittoi Poccmiiev« ulica tov. 3. ceiefos kev. 31-22. 31-23. 31-24. Eoltoplil ii a« CONCESSIONARJLA BSCLUSIVA pa u put> bliati di prov«dem traliana ad estera: (Jnione Pubbliciti ftalises S V M1T.ANO Po 35 mesecih junaške borbe vAMfd Italijanska L aatsiija je po porabi streliva, ko je ostala brez oskrbe in se do zadnjega trenutka hrabro upirala, prenehala na Ducejev ukaz bojevanje Glavni sto* italijanskih Oboroženih sil je objavil 14. maja naslednje 1083. vojno poroč'lo: L Italijanska armija, ki ji je bila dodeljena čast zadnjega odpora Osi na afriških tleh, je davi na nkaz Duceja prenehala bojevanje. Podvržena osredotočenemu in neprestanemu pritisku vseh angieško-ameriških kopninskih in letalskih sil se je izčrpavšl strelivo in. brez vsake oskrbe še včeraj vrlo upirala sovražnemu pritisku samo s hrabrostjo svoje pehote. Tako je končana bitka za Afriko, ki je trajala z men.jajočo se srečo 35 mesecev. V zadnjih bojih, v katerih so se vsi naši oddelki ramo ob rami z nemškimi bili v odličnem duhu tovariškega tekmovanja,, so se topništvo vseh vrst, izvidniški oddelki, okilopniki in lahka konjiča »L-odi«, kakor vedno, sijajno izkazali. -Junaško zadržanje naših vojakov, kj so pod vodstvom maršala Italije Giovannija Messeja v dolgi bitki izvedli vse naložene jim naloge ter pridobili novo slavo svojim zastavam, je zopet s krvjo in žrtvami posvetilo gotovo*t bodočnosti Naroda v Afriki. Plemenit v.l^ep vojvodlnje d'Aosta vdove Rim, 12. maja. Nj- Vis. vojvodinja D'Ao-sta vdova je namenila donos pokojnine Savojskega vojaškega reda za podpore potrebne družine letalcev z letališča v Merni (Goriz a). OdfiSHrvenJe Messine Messina, 14. maja. s. Danes je bil tu obred predaje častnega znaka »Vojne pohabi jertke mestu Messina«. Slovesnosti so prisostvovale mestne oblasti ter fašistične in bojevniške organizacije. Državni svetnik prof. Felician Lepore, veliki pohabljenec in večkratni odlikovanec za hrabrost, ki je zastopal predsednika Zveze pohabljencev, je izročil mestu pozdrav italijanskih vojnih pohabljencev. Obred je bil izvršen v pritlični dvorani mostne hiše med sovražnim obstreljevanjem, ki je vrglo s tečajev nekoliko vrat. Zadržanje udeležencev slavnosti je bilo veličastno ter jo omogočilo tovarišu Leporeju po pozdravu Kralju in Duceju, ki ga je odredil Zvezni tajnik med navdušenim odobravanjem, proslaviti duha požrtvovalnosti sicilskeg« prebivalstva, ki pod ustrahovalnimi akcijami sovražnika brez bojazni brusi orožje in duše za odpor. Besede velikega pohabljenca, ki je prišel iz mučeniškega mesta Napol: ja. so izzvale visoke dokaze vere. Po predaji listine je komisar prefek-ture državni svetnik Catalani v imenu mesta obnovil prisego vere in odpora po zgledu žrtev pohabljencev Italije. Švedsko občudovanje odpor-nosti Italijanskega nahoda Stockholm, 14. maia. s. Rimski dopisnik »Svenske Dageblailet« naglasa danes ganljivo občudovanje vsega italijanskega naroda za vrli in junaški odpor italijanskih čet v Tuniziji, dasi so boji potekali v tsko neugodnem številčnem razmerju in v nesorazmerju oborožitve, da so se morali končati z uspehom za sovražnika. Dopisnik pripominja, da se v srcih Italijanov vzbude čustva in skoraj mistični in verski ideali, ki se ne dajo meriti z običajnim merilom, kadarkoli gre za Afriko. ^Afriška bolezen«, o kateri je pred dnevi govoril Duce, je še silneje narasla, naanestu da bi se zmanjšala, ko je italijanski narod zvedel, da je afriško predmostje začasno izgubljeno. Italijanski narod, zaključuje list, ima moralno pravico do afriške zemlje, naj se vojna zaključi kakorkoli. Zavest te pravice se ojačuje v duši Italijanov s krvjo njihovih sinov, ki je bila prelita na afriški celini. Polastitev 1. armade po radiu Rim, 13. maja Drevi ob 21. bodo postaje EIAR;a oddajale poseben jurašk prvi armadi posvečen program. __*5vw »uuvuvga llSta" PNF Slavno padli hierarh! — Imenovanje zveznih tajnikov — Novi predsednik S©j?elavsia — Obred pri izmenjavi straže Rim, 12. maja s. »Odredbeni list« PNF objavlja: V izvrševanju svoje dolžnosti Italijanov in fašistov so junaško padli v borbi Giuseppe Aveuanti, prefekt Kraljevine, ranjeni skvadrist, bivši zvezni tajnik; Gino Fanutr*, šef glavnega stana zveznega poveljništva GILa. v Aosti; Giuseppe Florani, zvezni inšpektor iz Trenta; Alfiero Mattoccia, član direktorija fašija v Roceamassimi; Giovanni Locatelli, šef skupine fašiia v Grassubiju (Bergamo). Stranka, kateri so zvesto in pošteno služili, dviga, prapore v ponosni poklon na njih spomin. Izmenjava straže se ne bo več vršila v gledališčih in zveznih dvoranah ob navzočnosti zastopnikov oblasti. Izmenjava straže se bo izvršila prei svetiščem padlih. Na-vzočni bodo: prefekt, zvezni direktorij, di-rektorij fašija, en zastopnik družin padlih fašistov, en zastopnik družin padlih v vojni, pohabljenci in ranjenci ter oddelek oobr.ar-jev GILa Pred to postrojitvijo in sredi nje bo odhajajoči zvezni tajnik, ki bo pozdravil Duceja, izročil novemu zveznemu tajniku svoje posle. Novi zvezni tajnik bo sprejeJ posle ter bo ponovno pozdravil Duceja Oba zvezna tajnika bosta položila lovorjev venec prei svetišče. Poklonitev bo spremljalo bohrianje. Izrečen ne bo noben govor. Imenovanje zveznih tajnikov Imenovani so za zvezne tajnike v Milanu Antonio Aghemo iz Visceglia, rojen 1903, vpisan v PNF od 30. 3. 1919, skvadrist, član direktorija fašija v Milanu, podtajnik fašističnih sindikatov v Milanu, generalni tajnik zveze poljedelskih devalcev v Milanu, poročnik berseljerov, prostovoljec v Italijanski Vzhodni Afriki in v sedanji vojni Odlikovan za vojaško hrabrost in čian narodnega direktorija. Za zveznega podtajnika v Milanu Gul»a. no Magnoni, rojen v Milanu leta 1915, vpisan v PNF od leta 1937, prihajajoč iz mladinskih organizacij, vojni prostovoljec v Severni Afriki, ranjen pohabljenec in vojni invalid, odlikovan s srebrno kolajno za vojaško hrabrost, doktor političnih ved in bivši narodni inšpektor GUFa. V Benetkah Alessandro BOnamici, ro;en v Albaredo d'Adige leta 1903. vpisin v Stranko od L 1920, skvadrst. major bersaljerov, prostovoljec v italijanski Vzhodni Afriki, bivši avezni tajnik v Veroni in biv-Si generalni podpoveljnik GILa, insoektor PNF. V Goriziji Antonio Deste, rojen v Trstu 1909. vpisan v PNF od 23. 3. 1928 prehajajoč iz mladinskih organizacij, vojnj prostovoljec v Španiji in v sedanji vojni, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost, doktor gospodarskih in trgovinskih ved. bivši podtajnik GUFa. V Siracusi GiangiacOm° FOgaccia, rojen v Milanu ieta 1899, vpisan v PNF od 23 8. 1922, skvadrist. konzui Milice bojevnik ▼ vojni 1915—1918 in v sedanji vojni, biv-ši zvezni tajnik v Misurati in Novari ter komisar fašija na Krfu. V Beneventu Enrico Martaaro, rojen v Beneventu leta 1896. vpsan v PNF od 11. 10. 1922, višn oficir Kr. vojske in Mihce, bojevnik v vojni 1915—1918 in v sedanji Vojni, odhfcovan z dvema bronastima ko- lajnama in zdvema vojnima križema za vojaško hrabrost, doktor prava m gospodarskih ved, bivši zvezni podtajnik. V Vercelliju Chiarissimo Quaglio, rojen v San Urbano d'Este leta 1908, prostovoljno v španski vojni, kjer je bil ranjen, prostovoljec v sedanji vojni, odlikovan z dvema bronastima kolajnama za vojaško hrabrost, bivši zvezni tajnik v Ragusi, doktor prava in gospodarskih ter sindikalnih ved. V Rimu Alessandro Ratti, rojen v j Neaplju L 1905.. vpisan v stranko od ieta 1920., skvadrist, prostovoljec v Italijanski Vzhodni Afriki in v sedanji vojni, odlikovan s srebrno kolajno za vojaške hrabrost, sedanji zvezi inšpektor v Rimu, doktor medicine. V Bresciji VittoTe Tattara, rojen v Bas-sano Grappa leta 1897. Vpisan v PNF od leta 1920., ranjen fašist, bojevnik v vojni 1915-18, prostovoljec r sedanji vojni, n«.' vetnik. V Reggio Calabria Alberto Zaccherim rojen " Casola Valsenio leta 1896., vpisan v PNF od 4. 12. 1920, skvadrist, prostovoljec v Italijanski Vzhodni Afriki. » Španiji in v sedanji vojni, odlikovan >. dvema srebrnima kolajnama m tremi bronastimi kolajnami za vojaško hrabro*? bivši podšef štaba GILa. Premeščeni so zvezni tajniki Dtmarcia-n0 Ermanno iz Agrigenta v Rieti. C»n-drini Mario iz Catanzara v Agrigentc. Saltamacchia Giuseppe iz Matere v Erno Pascotto Arduino iz Reggio Calabrije v Brindisi. Rotolj Ubaldo iz Cosenze v Vi-terL j, Ereoteni Alcco iz Rieti j a v Cosec, zo, Baraocu FranceSco Maria iz Corfuja v Catanzaro, Benagli Nicola iz Pole v Corfu, Romano Attilio iz Brin isija v Alessandrijo. Piva Gustavo iz Benetk v Polo Albruno Mario lz Viterbe v Si eno, Gazzano Lutgi Italo iz Pise v Imperio Filipp: IK»menico iz Imperie v Piso, Cola Martino Mario iz Enne v Matero. Imenovan je za predsednika OND Mario Collesanti, sedanji zvezni tajnik v Rimu, namesto Dina Gusattija Bonsembvan-teja, ki je imenovan za podpredsednika korporacije za gostinstvo. Za predsednika ustanove za matere in otroke je imenovan Sergio Nannini namesto Alessan Ira Frontonija. Minister Acer bo na obisku v Berlina Berlin, 12. maja. a Te dni se je mudil v Berlinu minister Giacomo Acerbo ter se udeležil v svojstvu predsednika mednarodnega poljedelskega zavoda 7. zasedanja mednarodnega sredšča za gozdarstvo. Zasedanja so se udeležile delegacije številnih drugih evropskih držav. Med svojim bivanjem v nemškem glavnem mestu se je minister razgovarjal s ■ inančni mministrom Schwerin von Crossi-ghom, z nemškim gospodarskim ministrom Funkom, z državnim j ,odtajnikom zunanjega ministrstva von Ste«ingr?.chtom in s podla jnikorn poljedelskega ministrstva Backe-jem. Dvafsat let železniške Milice Odbiti sovjetski napadi ob Kubanu in Lisičansku Na tuniškem obalnem gorovju se odpor osnih čet nadalfiiie Rim, 12. maja. s. železniška Mlica je davi proslavila 201etnieo svoje ustanovitve, I kj je 20-fetnica neprekinjenega disc'plini- j ranega ir tihega žrtvovanja polnega dela. j ______^ ^ Ob tej priliki so se zbrali v Rimu prapori šteVifna zbiraliioa čet in važiie" železniške železniških legij, ia so bili sprejeti s predpisanimi častmi. Minister za promet in Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na tuniškem mostišču so se nemško-italljanske čete borile tudi včeraj z največjo silovitostjo proti sovražniku, ki je z nadmočnirni silami napadal čelno in v hr. bet. Po izčrpanju zadnje municije in usi-čenju vsega vojnega orožja je bil v glavnih odsekih južne fronte odpor ustavljen, nasprotno pa na tuniškem obalnem gorovju posamezne bojne skupine, v kolikor še razpolagajo z municijo, nadaljujejo odpor v vzornem izpolnjevanju vojaške dolžnosti. Na vzhodni fronti so bili sovražni napadi na kubanskem mostišču in severno od Lisioanska odhiti. Letalstvo je pred fronto in v sovražnem zaledju napadlo Anglosaške sovražne operacije proti Martiniquu Lizbona, 14. maja. s. Prispela so poročila o prvih vojaških kretanjih, ki kažejo obko-litev otoka Martiniqua, čigar gubernator admiral Robert je odklonil, da bi se vdal an-gleško-atmeriškim zahtevam. Obenem se je zvedelo, da so s« čete, ki tvorijo del oboroženih posadk v južnem delu Karibskega morja, že vkrcale na o£oku Barbados, odkoder bodo odpeljane na otok Domingo, ld leži le 50 km od Martiniqua. Izgredi v Siriji Carigrad, 14. maja. s. V Gebel Druzu v francoski Siriji so izbruhnili novi nsmiri zaradi prestrogih rekvizicij živeža, ki jih izvajajo degolovci. Načelniki nekaterih plemen so se sklicevali na svojo notranjo avtonomijo, toda brez uspeha. Degolovci so vsak upor zatrli brezobzirno z arpEjem. šef glavnega stana Milice sta pregledala na trgu Adolfa Hitlerja legijo in kohorto fašističnih želzničarjev in izpričala popolno vzajemnost med delavci in borci Italije v tem zgodovinskem trenutku. Vojaški Kaplan je opravil mašo zadušnieo za padle pod zastavami. Po izročilu odlikovanj za vojaško in civilno hrabrost in zaslužnih izpričeval z nagradami ustanove »Luigi Razza« so oficirji odšli k poveljniku Milice ter se poklonili v svetišču padl'h legionarjev. General Galbiati je nato sklical k raportu poveljnika legije in službene šefe železnice, katerim je izrazil svoje popolno zadovoljstvo spričo mogočnega dela, kj je bilo opravljeno v preteklem dvanajstletju. Dal je navodila za bodoče delovanje in izjavil, da je prepričan, da bo vera legionarjev v vsaki okoliščini odločilen čin* tel j. Raport se je zaključil s pozdravom Duceja. Ob 13.55 je poveljnik specialne Milice general Rat-faldi po radiu pozdravil vse železniške črne srajce. Visoko odlikovanje maršala Antonesca Bukarešta, 12. maja. s. Komentirajoč velik politična in vojaški pomen odlikovanja maršala Antonesca z velikim križem Savojskega vojaškega reda prikazuje sCuventul« zgodevino reda, ki ga je ustanovil Vittorio Emanucie I., in piše, da se čutijo vsi Rumuni, ki se borijo za dobro svoje države počaščeni s častjo, ki jo je Kralj in Cesar Vittorio Emanuele m. podelil maršalu Antonescu. Generalni direktor DNB v Rimu Rim, 12. maja s. V Rim je prispel generalni direktor nemške poluradne agencije dr. Albrecht Davi je obiskal agencijo Štefani jn navezal stke s predsednikom in direktorjem. s katerima se je razgovarjal c vprašanjih, doočih se sodelovanja med o-bena ustanovama. V prihodnjih dneh bo imel številne razgovore z voditelji novi narstva Zatiranje terorističnih elementov v Sofiji Sofija, 12. maja s. Sofijska policija je danes dosegla nov uspeh v akciji pri odkrvanju za» rotniških elementov, ki terorizirajo že nekaj časa glavno mesto. Dva agenta, ki sta bila v službi na periferiji Sofije, sta opazila popoldne tr sumljive 06ebe. dva moška in žensko, ki so stopile v neko j^išo. Policijska agenta sta potrkala na vrata, toda sprejeta sta bila z revol-verskimi streli. Oddelek vojakov, ki je šel tedaj mimo po cesti, je pritekel na pomoč in popolnoma blokiral hišo. Obleganje je trajalo nad eno uro z izmenjavo strelov med vojaki in terorist'. Končno so bila vrata vdrta in v hiši so našli enega izmed teroristov mrtvega, žem sko pa nepoškodovano. Ubiti je b'l spoznan kor komunist, ki je bil že obsojen v odsotnosti na smrt. Tudi ženska je bila komunistka Oba sta imela ponarejene osebne izkaznice. Tretjemu teroristu je na skrivnosten način uspelo pobegniti. Ves okraj je blokiran in policija preiskuje vse hiše Po prvih obvestilih se zdi da ti trije teroristi pripadajo obširni teroristični organizaciji, ki že nekaj mesecev oprav'ja umo re političnih osebnosti. Policija nadaljuje svojo preiskavo in je možno, da bodo vsi krivci kmalu odkriti. Preiskave so tudi na deželi naprave. Na Severnem morju so nem šla lovci potopili tovorno ladjo s 3000 br. reg. tonami in zažgali sovražni brzi čoln,- Britanska bojna letala so v noči na 13. maja hudo napadla zapadno nemško oženil,je. Prebivalstvo je imelo izgube. V nrkaj krajih, predvsem na mestnem ozemlju Duisburga, so rnšilne in zažigainc bombe povzročile znatno škodo. Po dosedanjih podatkih so nočni lovci tn protUe-talsko topništvo sestrelili 33 na padajočih letal, predvsem štirimotornih bombnikov. Močni oddelki nemških brzih bojnih letal so prodrli včeraj podnevi dvakrat do vzhodne angleške obale in so bombardirali naprave mesta Lowestoft in stražne čolne pred obalo. Vsa letala »o se vrnila na svoja oporišča. Hude sovjetske izgube ob Kubanu Berlin, 12. maja. s. V odseku kubanskega mostišča so bile včeraj borbe krajevne važnosti, ki se jih lahko smatra za posledico ofenzive, katero so Sovjeti prejšnji dan sprežili proti vžhodnemu krilu tega odseka. Začasen vdor sovražnika v področje Krimske je imel ia. posledico skrajno hude izgube za boljše vike. Izgubili so ▼ zadnjih 12 dneh okrog 30.000 mož, ki so padli ali biti ujeti, kakor tudi 200 tankov, ki so bili uničeni ali hudo poškodovani. — Ni mogoče še preceniti število ujetnikov in količino zajetega orožja, ki pa moča biti ogromno. Nenaden napad na vzhodno obalo Anglije Berlin, 12. maja. s. Nemška brza letala so nenadoma včeraj zjutraj preletela nad obalo vzhodne Anglije in iz nižine napadla, sovražne stražne ladje. Dve edinici sta bi& zadeti v polno, vsaka z eno bombo, ostale bombe so padle, kakor je bilo mogoče opazovati, v bližini mnogih drugih edinic. Medtem ko je bila večina nemških letal zaposlena v borbi s stražnimi ladjami, so se ostala letala vrgla proti vojaškim objektom v Lovvesteftu. Uspelo jim je med drugfen zadeti učinkovito z letalskim orožjem tovorni vlak v bližini mesta. Vsa nemška letala so se zopet vrnila na oporišča. Na področju Rokavskega preliva ni bilo nobenega varčnejšega sovražnega napada Slavna smrt kapitana pilota Colomba Pierina Rim, 12. maja s. Pri preizkušanju novega vojaškega letala se je ponesrečil in našel slavno smrt na svojem borbenem mestu kapitan-pilot Pierino Colombo. Kapitan-pilot Pierino Colombo je bil rojen v Vedanu 8. julija 1902. Pod orožje je bil poklican v septembru 1921 ter dodeljen na svojo prošnjo pilotski šoli. kjer si je pridobil diplomo vojaškega pilota na letališču Ponte Sanpietro v septembru 1923. Zaradi svojih izrednih sposobnosti je bil dodeljen prvi jati lovcev, ko so se k veteranom iz vojne 1914/18 že pridružile nove vrste mladih. Ko je spopolnil svoj oddelek, je služil v kolonialnem letalstvu in se udeležil vojaških operacij za zopetno osvojitev libijskega zaledja Ko se je zopet vrnil v Italijo, je bil zaradi svojih odličnih pilotskih sposobnosti dodeljen brzemu oddelku Desenzana ob Gardi, ki je osvojil Italiji velike uspehe v brzini. Leta 1930 in 1932, se je udeležil mednarodnih letalskih prireditev v Ameriki in Švici, kjer se je izkazal s svojim; pilotskimi sposobnostmi za ugled kril Italije. Dne 5. 11. 1937 je napredoval zaradi izrednih zaslug v podporočnika in bil dodeljen 50. napadalni jati. Kmalu nato je prosil, naj ga pošljejo v vojno v Španijo, kjer je znova potrdil svoje izredne sposobnosti ne samo kot pilot, temveč tudi kot vnet borec. Po vojni zaslugi je napredoval v poročnika in se udeležil tudi sedanje vojne na grško-jugoslovanski fronti ter ŠL pridobil dve odlikovanji za vojaško hrabrost. Kot izredno izkušen pilot je ▼ letalskih krogih zasluženo slovel. Bil je izredno vežban inštruktor v akrobacijah ter je mnoga leta skrbel za vežbanje mlada h pilotov. katerim je vial svojo hrabrost ® svoje neizčrpno navdušenje. Od 20. septembra 1941 je bil pilot-kolavdator ter je postavil v službo Domovine do najvišje žrtve svojo strast in neprimerljivo spretnost Bil je odlikovan z dvema srebrnima kolajnama in z dvema vojnima križen« za vojaško hrabrost. Anglosaški teroristični napadi le še krepijo duha italijanskega prebivalstva Berlin. 12. maja. s. V članku z naslovom »Disciplina« opisuje rimski dopisnik »Deutsche Allgemeine Zeitung« obisk v nekem italijan« skem mestu, ki je bilo posebno prizadeto ob bombardiranju sovražnih letal. Po opisu opustošenja v cerkvah, bolnicah šolah m miroljubnih civilnih okrajih, poudarja nemški pisec visokega duha, ki preveva prebivalstvo, katerega zadeva sovražni terorizem Dopisnik piše doslovno: Italijani že dolgo vedo. kaj anglei&i in ameriški letalci razumejo z izrazom »vojaški objekt«. Prav tako je znano da se sovražnik zdaj zaveda, da je dosegel prav nasprotni uči« nek. kakor je upal. Hotenje po porušenju morale italijanskega naroda s tak;mi napadi je kakcT ugriz v granit. Če navzlic tem sovražnik vztraja pri tem načinu »vojne» k; ni vojna, temveč moritev žena otrok in neoboroženih državljanov, se mora pač 6 tem sprijazniti, da velja ne samo za sovražn ka temveč za »gang-sterja« Mora se spriiazniti. da to njegovo vojskovanje označujemo s pravim imenom zločina. ki seje sovraštvo in ojačuje odpor ki duha prizadetih in oboroženih. Priponrniai&č. s kakšno veličino civilno pre- Nova albanska vlada Proglas Kr. namestnika albanskemu narodu Tirana, 12. maja. s. Namestnik Kralja je po odobritvi Kralja in Cesarja poveril Eksc. Ekremu Libohovi sestavo nove vlade, ki se je takole sestavila: Predsednik ministrskega sveta in začasni tajnik PDFa Ekrem Libohova. Začasni minister za pravosodje tn prosve-to Anton Cosmac. Notranji minister Kol Bib Mirakaj. Finančni minisetr Anton Beca. Minister za javna dela in podpredsednik ministrskega sveta Ilija Agushi. Začasni minister za industrijo, trgovino tn gozdove Nexhib Basha. Minister za ljudsko kulturo Hilmi Luca. Danes popoldne so Eksc. Libohova in novi ministri prisegli Kraljevemu namestniku. Eksc. Patriani je izdal naslednjo poslanico: Albanski narod! Nj. Vel. Kralj ta Cesar je imenoval novo vlado, ki bo morala rešiti vpraš^nia vpSocra živiienja ki je z*>r'di vojne postalo težavnejše in zamotanejše. Poveril jI je nalogo, da zagotovi .Albaniji red, mir in pravico, da prepreči špekulacije, da skrbi za učitelje, uradnike in vse tiste, ki delajo za domovino Vsi morate sodelovati s to vlado, ki hoče samo uspevanje ln veličino Albanije. Klada ima ukaz nastopiti neupogljivo proti vsakomur, ki bi deloval proti njeni visoki nalogi. List »Tomori«, ki je izšel v posebni izdaji, objavlja z največjim poudarkom poslanico Kr. namestnika albanskemu narodu in seznam novih članov vlade. Albanska brzojavna agencija posveča dogodku poročilo, v katerem je rečeno: Ekrem Libohova je sestavil svojo drugo vlado, peto vlado unije. Važnost in posebni pomen tega ministrstva izhaja iz besed poslanice Kr. namestnika, ki je vlado predstavila narodu. To so vsi dobro poznani in izkušeni možje, katere je Libohova izbral za svoje sodelavce pri izvrševanju nelahke naloge, katero je prevzel v službi države ta ideje. Libohova je stvaren in moder oatriot, rvest iož in se je ftotel naravno obdati z možmi, ki so, kakor on, modri ln prežeti s stvarno^ jo ln zvestobo. Njih Imena so jamstvo za odkrito ta pošteno politiko, to je pa izredno važno v trenutku, ko stopa vojna v izredno kočljivo in morda odločilno fazo ter zahteva, da -o na mestih najvišje odgovornosti, na vodstvu držaje rsebe, lr verujejo v unijo ta novo Evropo ter ro pripravljeni slediti domovini in skupni stvari novega reda z vao odločnostjo. bivalstvo prenaša rane, nadaljuje SUmkar, se je v vsej globini zavedel pomena besede »terorizem«. S to besedo izraža italijanski n*= rod svojo sodbo o vseh teh nasilnih dejanjih, brezsmiselnem barbarstvu in brutalnih napadih na civilno prebivalstvo, o barbarskih atentatih na sveta poslopja in stoletne umetniške spomenike. ki jih ne bo mogoče nadomestiti. Ncmiki dopisnik zaključuje, da se v fašističoi revolucionarni pesmi ponavlja beseda »disciplina«, ki ni samo z besedo izražena zvestoba, temveč tudi zakon. Berlin, 12. maja. s. Tukajšnji Itets db-veščajo nemško javnost o novih divjaških metodah ameriških letalcev, ki mečejo v nekaterih južno-italijanskih pokrajinah majhne peklenske stroje v obliki nalivnih peres, svinčnikov in žepnih ur. Tukajšnji tisk soglasno žigosa ta podla sredstva, ki se jih poslužujejo ameriški letalci, da Sirijo pogubo zlasti med civilnim prebivalstvom. Nemški tednika naglašajo. da so žrtve tega nevrednega orožja predvsem otroci. »Lokatemzeiger«, »BSrsenzeftung« in »Voikischer Beobachter« označujejo ta način letalske vojne za divjaški ter ga pripisujejo pokvarjenosti pri slabi vzgoji mladine Zedinjenih držav. Nemžfci listi tudi ▼ tej zvezi obsojajo obstreljevanje šol. zasledovanje brodolomcev neke potopljene trgovske ladje s strojnicami ter potopitev bolniških ladij. Vsa ta dejanja so se ugotovila v zadnjem času. General Franco v zopet v Madridu Madrid, 14. maja. s. General Franco ae je vrnil v Madrid, kjer ga je meščanstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Mesto Je bilo v zastavah, uradi in poslovni prostori so bili zaprti, prebivalstvo pa se je zbralo na cestah, oknih in na balkonih vzdolž vseh ulic od Atonche, kjer je bil postavljen slavolok. Ob slavoloku so bili razvrščeni oddelki »Falange«, šolska mladina in razne organizacije. Ob vstopu v mesto je vodi-delja španskega naroda pozdravil generalni stotnik Sa.l;quet z vsemi civilnimi in vojaškimi oblastmi ter predstavniki hierarhije. Prihod generala Franca je zbudil nepopisno navdušenje hi manifestacije radosti so se neprestano ponavljale. Na avtomobil generala Franca je padala ploha cvetja, on pa je stal v vozu in se z rimskim pozdravom zahvaljeval vzklikanju množic. Pri slavoloku so generala sprejeli člani Vlade. INSERIRAJTE V „JUTStf" Predpisi za izpite v srednjih šolah Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941- XIX, št. 291, glede na svoje naredbe z dne 23. maja 1942-XX, št. 101. z dne 1. junija 1942- XX. št. 105 z dne 20. avgusta l942-XX,št. 161. z dne 17. septembra 1942=XX, št 176 in z dne 16. januarja 1943-XX1. št. 9. glede na veljajoče določbe bivše jugoslovanske države o izpitih na srednjih šolah pokrajine in smatrajoč za potrebno s spremembo veljavnih predpisov urediti to 3nov skladno s sedanjimi zahtevami javnega šolstva, odreja: Člen 1. Predpisš za izpite na srednjih šolah, izdani z naredbo št. 105 z dne 1. junija 1942-XX. se takole spreminjajo in dopolnjujejo. Člen 2. Število komisij za višji zrelostni in diplomski izpit kakor tudi sedež izpitov, določi Visoki komisar z odlokom. Izpitne komisije, izvzemši predsednika, ime= nuje šolski komisar pri Visokem komisariatu. Čien 3. Za gimnazijski sprejemni izpit se dovoljujeta dva roka eden ob pnčetku, drugi na cb koncu poletnih počitnic, po kandidatovi izbiri. Skušnje se opravljajo pri teh izpitih po učnem načrtu, določenem za četrti razre d ljudskih šol. Natančnejše določbe za ta izpit izda Visoki komisar z odlokom. Člen 4. Pri ustni skušnji izpita iz italijanščine ni uporabljati sistema listkov in žreba Člen i Kandidati ki bi zbog ugotovljenih vzrokov višje sile ne mogli izpita pričeti ali dokončati v prvem roku, ga smejo opravljati v jesenskem roku. Člen 6. V šolskem letu 1942/43 je prehodno uporabljati predpise naslednjih členov. Člen 7. Pismena izkušnja pri izpitu iz italijanščine sestoji iz svobodne obnove sestavka ali berila, ki ga prebere izpraštvatelj. Člen 8. Vpisani učenci, ki iz vzrokov do kazane višje sile niso mogli začeti obiskovati šole ali ki jih zaradi odsotnosti iz takega vzro= ka ni mogoče oceniti, smejo opravljati izpite določene za njih razred v poletnem roku, na gimnazijah pa se štejejo povsem za privatiste Glede teh kandidatov veljajo šolnina in izpitne takse, ki veljajo za redne učence Člen 9. Kandidati, ki so st udeležili izpitov v izrednih rokih iz člena 5. naredbe št 161 i dne 20. avgusta 1942-XX in iz člena 2. nared be št. 9 z dne 16. januarja 1943-XXI pa jim je bil dovoljen popravni izpit, lahko opravljajo izpit v poletnem roku šolskega leta 1942/43 Člen 10. V razredih, ki se. končujejo z zaključnim izpitom kakršne koli vrste, se končs pouk 12. junija. Določba prednjega odstavka ne velja za I žensko realno gimnazijo v Ljubljani in za realno gimnazijo v Kočevju. Člen 11. Glede ljudskih šol določi Visoki komisar konec pouka za vsak primer pc«ebei z odlokom Člen 12. Ta naredba, s katero se razve!jav Ijajo vse druge njej nasprotujoče in z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo z objavo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 8 maja 1943-XXI Visoki komisar za Liubliansko pokrajino: Emilio Grazioli Nov Churchillov ofeisk v Washingtonn 'ddrnitmiška nevarnost glavni predmet razgovorov v Beli hiši Berlin. 12. maja. Churchill je podvzel še eno potovanje preko Atlantika. Njegova pot ni bila samo potrebna, marveč nujna. Zaradi zma< ge anglosaškega orožja, piše »Times«, se je strateški položaj v osnovi izpremenil. Zato je treba načrte, sprejete pred štirimi meseci v Casablanci. čimprej prilagoditi novim okoliščinam. To je namen poseta britanskega ministrskega predsednika v Ameriki in njegovih razgovorov s predsednikom Zedinjenih držav. Ta vest londonskega lista se zdi preprosta in otročja, toda v resnici ima globoko vsebino. Hoče namreč povedat, da se v Casablanci niso nadejali tako naglega uspeha in tako hitrega dosega zastavljen h si ciljev. Nedvomno niso pričakovali, da bodo postavljeni v tako krntkem času pred nujnost vdora na evropsko cclrno. Tukajšnji politični krogi pa naglaša jo, da se je zadnje tedne v angleškem tisku razločno po« kazalo vznemirjenje zaradi osnega odpora v Afriki. Zdelo se je. da je žilavi odpor zmešal načrte zaveznikov, ki so bili osnovani na bliskov1 ti likvidaciji italijansko-nemških sil v Tri-politaniji in Tuniziji. V ostalem pa je bil prav »Times« tisti list. ki je razširjal vest, da se je maršal Rommej zavezal držati afriške postojanke do konca septembra. Resnica je najbrže to, kar je pisala »Chicago Tribune«, ki se gotovo ne more dolžiti, da bi bila prijazna Italiji in Nemčiji. Ta list je še včeraj zapisal: »Afrika je v naših rokah, od Casablance do Kaira je obala črne celine postala izhodiščna črta neprimerno daljša, kakor je bila pred dvema letoma izhodiščna črta ob vzhodni in južni obali britanskega otoka. Res je, da evropska trdnjava na jugu nima branika, ki bi bil siičen atlantskemu, zato pa ima pri-rodni branik. Sredozemsko morje in za tem branikom stoje milijoni do zob oboroženih vo= j asov.« V Berlinu pravijo, da je zavlačevalna vojna taktika Osi, ki se je izvajala od prvih dni bitke pri El Alameinu do danes, postavila Churchilla in Rnosevelta v neprijeten položaj. Strateško bi bila likvidacija italijansko-nemške vojske v Afriki važna takrat, ako bi bile osne čete še zaposlene s silcv.to obrambno bitko med Do-n^m in Volgo ter v obrobnih odsekih evropske trdnjave. V teh štirih mesecih se je ugotovila osnovna izprememba položaja, seveda v korist Osi. Odveč bi bilo stKrminjati se sološne mobilizacije vseh razpoložljivih sil evropske celine za totalno vojno osnih sil. To je namreč oni razlog, zaradi katerega sta se morala sestati Churchill in Roosevelt. da ponovno pro« učita casablanški načrt ter rešita izredno zamotana in obsežna vprašanja, med katera spa da tudi podmorniška vojna V luči dejstev se kaže jasno, da je letalsko orožje za Anglosase edino orožje, na katero se zanašajo v svojih utvarah. Značilna je v zvezi s tem ironična opazka moskovske »Prav de«, da bi se Velika Britanija in Zedinjene države odpovedale vdoru na evropsko celino ako bi 6e orjaška letalska ofenziva zavlekla za tedne in mesece ter bi prinesla enak uspeh namreč predajo evropske trdnjave, toda Anglo sasi si ne delajo utvar, ker dobro vedo. da so izpadi podmornic iz oblegane in obstreljevane evropske trdnjave zelo usodni in nevarni. Zato je vsekakerr verjetno, da bndo Anglosasi proučevali vprašanje vdora na ta način, da si bodo poiskali točko najmanjšega odpora. To prizadevanje pa je prazno, kajti take točke ni. V ostalem bi se morale izkrcane zavezniške sile v svojo škodo kmalu prepričati, da bi jih zadela usoda onih 10.000 angleških vojakov, ki so bili izkrcani lani v Dieppu. Udeleženci onega podjetja lahko služijo kot resno svarilo. Propaganda seveda samo podčrtava važnost vo« jaške konference, ki je bila te dni v Kairu, kjer so se zbrali poveljniki britanskih sil Bližnjega vzhoda ne more pa iz razumljivih razlogov dati n:kakršnih podrobnosti, kako se bo rešilo pereče vprašanje vdora. Anglosaški tisk se bavi z očitno vznemirjenostjo tudi z vprašanjem podmorniške vojne in mnogi listi omenjajo, da se bosta Churchill in Roosevelt razgovarjala tudi o tej važni zadevi. V zvezi s sestankom obeh vodilnih anglosaških državnikov pravi »Volkischer Beo» bachter«: »Često se postavlja vprašanje, zakaj so Zedinjene države hotele vojno in zakaj so se vrgle v to pustolovščino1. Amerika ima tako obsežno ozemlje, kakot je vsa Evropa. Dočim morajo Italijani živeti na svojih tleh stisnjeni tako, da jih pride na vsak površinski kilometer po 137 odnosno 139. živi v Zedinjenih državah na isti ploščini komaj 16 ljudi. Kaj neki hočejo Američani od nas, piše list. ko se vendar vedno hvalijo, da ima njihova dežela neomejene in neizčrpne zaklade Ti zakladi so zadostni, da obilno krijejo vso potrebo 130 milijonov Američanov, in so tako ogromni, da zagotavljajo obstoj še nadaljnjim desetkam milijonov. Razen tega so neizmerna bogastva zemlje in njene notranjosti izkoriščana samo delno. Z nekoliko dobre volje bi zemlja lahko podvojila svoj donos. Evropa pridela 15 stotov žita na ha, dočim doseže ameriško kmetijstvo komaj 7 stotov na isti površini. Zedinjene države niso nikoli imele potrebe po razširjenju svojega prostora in je nimaio niti danes. Ne potrebujejo ničesar in vendar so izzvale ta drugi svetovni spopad. Povsod sc poši'jale ir. še pošiljajo svoje ekspedicijske zbore, le v Evropo ne, ker je to močno bran jena trdnjava osnih sil. Kdo je neki hotel vse to? Morda narod, gotovo ne. Vojno so hoteli Zidje. ki hočejo z dveh oporišč, iz Washinotona in iz Mo« skve. ustvariti vesoljno židovsko gospostvo nad svetom. Tudi ameriški narod bo nekoč spregledal in bo prepozno spoznal grozotno resnico.« (II Piccolo). Velik japonski uspeh v Birmi Zasedba važnega strateškega oporišča — Hud angleški poraz Rangnn, 12. maja. s. Po prvih vesteh s fronte o uspehih japonskih sil v pohodu proti angloindijskim silam, ki je dovedel 8. maja do zasedbe važnega sovražnega strateškega oporišča Budhivanga ob obali Arakana v Bengalskem zalivu, so našteli na bojišču nad 1.600 padlih sovražnikov, 100 pa jih je bilo ujetih. V vojnem plenu, ki so ga Japonci zajeli, je 10 tankov, katerih je nekaj v odličnem stanju, 42 topov, 182 avtomobilov in 49 strojnic. Protiletalska obramba je sestrelila eho sovražno letalo, ena topničarka je bila potopljena, druga pa hudo poškodovana. šanghaj, 12. maja. s. List »šanghaj Daily« poudarja zasedbo Budhivanga, zadnjega angleškega utrjenega oporišča ob gornjem toku reke Maju in izjavo tajske vlade, da Taj ni več vojno področje, kar oboje kaže, da je varnost v vzhodni Aziji narasla spričo razpadanja anglosaškega imperijalizma. List tudi poudarja, da so japonski vojaški uspehi odvrnili od Taja vojno nevarnost že davno, da pa je vlada vendarle obdržala vojaško upravo v državi. Danes ni več možnosti, da bi vojna prišla do mej Taja in postalo je odveč, da bi se obdržalo vojno stanje. Navzlic grožnjam lz Londona ln Washtng-tona postaja položaj Japonske vedno jačji in toliko razbobnana angleška ofenziva proti Birmi se je popolnoma razblinila Uspešne japonske operacije na Kitajskem Tokio, 12. maja. s. Po vesteh iz glavnega stana japonskih sil so med operacijami v zapadnem Hopeju proti 10.000 kitajskim komunistom, zbranim na meji ob šansiju in Kahariju, našteli na bojišču 1.532 padlih sovražnikov^ 132 kitajskih komunistov pa je bilo ujetih. Operacije v zapadnem Hopeju so se pričele 20. aprila proti 3. in 4. vojnemu pasu, kjer so bile zbrane velike kitajske komunistične sile. Iz Cingataoa se nadalje doznava, da so japonske sile izvedle očiščevalne operacije v šantungu ter pobile 337 sovražnikov, 128 pa ujele. Toki«, 12. maja. s. Velika skupina japonskih letal je popoldne bombardirala Tehsam, 12 km južnovzhodno od Kar.kte-ha v srednjem delu pokrajine Kcnan. Japonski letalci so zadeli štab kitajske 29. armadne skupine, radijsko postajo in druge vojaške naprave. Skupina je tudi bombardirala Kangpeh ter zadela arzenal in skladišče mtnricije. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja oporišča. Težkoče v prehrani Bližnjega vzhoda Ankara, 12. maja- s. Gospodarska konferenca za Srednji vzhod, ki jo je Caeey sklical v Kairu, da bi se rešila težka vprašanja eskrbovanja, doslej ni dala nobenega poz'"tivnega rezultata. Angleški eksponenti in vlade v posameznih državah neutrudno prikazujejo v rožnatih barvah letošnjo žetev, na konferenci pa ni bilo tolikega optimizma, kajti na mnogih področjih je prekomerno deževje spomladi povzročilo veliko škodo. Angleški in ameriški delegati so izjavili, da se mora Srednji vzhod letos sprijazniti z mislijo, da ne bo sprejel nobene pomoči od anglosaških držav, kajti vse dobave se morajo prihraniti za naraščajoče potrebe vojaštva. Anglosasi bodo samo lahko prispevali s svojimi strokovnjaki m tehniki, katerim bo poverjena boljša organizacija proizvajalne sposobnosti posameznih držav. Predavanje prof. Cahrtja o Danteju Kakor smo že javili, bo imel v 9oboto 15. t. m. ob 19. uri v mali dvorani Glasbene Matice Jernej Calvi, profesor naše univerze, predsednik Zavoda za italijansko kulturo, predavanje o Dantejevem spevu, tičočem se »Asiškega Sircmačka«. Iz Hrvatske Izmenjava straže na Hrvatskem. Gra-ška »Tagespost« poroča iz Zagreba: Vsi uradni načelniki, adjutanti in komisarji ustaškega gibanja so bili s Poglavnikovo odredbo razrešeni svojib dolžnosti. Do ponedeljka zvečer še ni bilo novih imenovanj z izjemo novega upravnega poveljnika, na katero mesto je bil postavljen dosedanji stožernik za Zagreb Božidar Kavran. O vzrokih tega ukrepa j* bilo v ponedeljek zvečer sporočeno ustaškeniu glavnemu stanu, da Poglavnikovi odredbi ni treba pripisovati nobenega senzacionalnega pomena. Gre za podoben primer, kakor je bil nedavno v Italiji. Med usta-škimi funkcionarji jih ie bilo mnogo, ki no imeli samo naslov, niso se pa aktivno udeleževali dela v organizaciji. Poglavni-kova želja je. da bo v bodoče manj funkcionarjev, ki bodo uspešneje opravljali svoje delo. — Za ministra novoustanovljenega ministrstva za pomoč, prizadetim krajem je bil imenovan dr. Mohamed Alajbegovič, dosedanji hrvatski konzul v Monakovem. Himmler Je bil odlikovan z najvišjim hrvatskim vojnim odlikovanjem Velikim križem krone kralja Zvonimlra s hrastovim listom. Finsko-hrvatsko društvo v Helsinkih. V okviru proslave obletnice NDH je bilo v Helsinkih ustanovljeno finsko-hrvatsko društvo. Za predsednika je bil izvoljen Risto Orko, ravnatelj filmske tvrdke »Suami filmi«, ki bo v kratkem obiskal Zagreb. Po ustanovni skupščini je bil na hrvatskem poslaništvu velik sprejem. Hrvatski letalci na vzhodnem bojišču se še vedno udejstvujejo. V »Hrvatskem Narodu« čitamo, da je v borbah za Krim-skajo poročnik Galič dosegel svojo 33. in 34. zmago. Dober pridelek češenj v Mostam. »Nova Hrvatska« poroča, da so v Mostam n okolici letos češnje prav dobro obrodile Ker je bilo spomladi lepo vreme, so bile prve češnje na trgu že konec aprila. Mo-star je izredno dobro založen s tem prvim zgodnjim sadjem. Cena češnjam se giblje od 70 do 100 kun. Zagreb dobi tretjo bolnišnico. Poročali smo že, da bo najbrže prihodnji maser odprta nova bolnišnica hrvatskega Rdečega križa. Zdaj pa čitamo v hrvatskih listih, da se v vsej naglici gradi železni, čarska bolnišnica na Rebra, ki bo tudi kmalu odprta. Po pisanju l!stov bo želez-ničarska bolnišnica ena najlepših in najsodobnejših bolnišnic v t.em delu Evroue Licitacija za bolnišnico je bila razpisana leta 1938., delo pa je bilo oddano naslednje leto. Najprej je bilo proračunanih za. gradnjo i" opremo 16 milijonov kun izdatkov, zdaj pa so se nekoliko povečali. Stavba je tr:nad.«tropna. V bolniških sobah bo prostora za 200 postelj, lahko pa se bo namestilo še nadaljnjih 50. Osiješko gledališče v Varaždinu. 2e 15 let prihaja na gostovanje v Varaždin osiješko gledališče. Tudi letos bi se imelo začeti gostovanje 15. t. m., uprava osijc-škega gledališča pa še ni dokončno določila začetka gostovanja. Varaždinsko mestno načelstvo je že odobrilo v ta namen 100.000 kun. Po prvotnem dogovoru bo gostovanje trajalo 6 tednov. Gradnja Igrišča in plavališča v Varaždinu. Iz »Nove Hrvatske« povzemamo, da se je vsraždinski mestni občini posrečilo v središču mesta ugodno olkupiti 14 jutrov zemljišča, Iti je namenjeno za gradnjo sodobnega igrišča in plavališča. Podzemska jama Vetrnica bo največja izletniška privlačnost južne Hrvatske. Ob železniški progi Mostar—Dubrovnik, na Popovem polju, se razprostira ta največja podzemska jama. Dolga je 15 do 20 km in po pisanju hrvatskih listov s svojo veličino m veličastnostjo nadkriljuje jamo v Postumii. Doslej ie raziskano okoli 7500 metrov jame. Delavska knjižnica v Zagrebu ima po poročilih hrvatskih listov 17.295 zvezkov. Lani je bilo vsega skupaj izposojenih nad 47.000 knjig. Na novo je pristopilo v letu 1942. 970 članov, izstopilo pa 241. Delavska knjižnica v Zagrebu je imela ob koncu lanskega leta 4313 članov. Hišne pisemske nabiralnike je treba namestiti do 30. septembra. Prometni minister je izdal nova navodila glede postavljanja hišnih pisemskih nabiralnikov. Po spremenjenih predpisih morajo biti nabiralniki postavljeni najkasneje do 30. septembra, da bo olajšana služba pismonošem. Letos bo zasajenih 322 milijonov strokov tobaka. Na hrvatskem državnem področju je bilo letos dovoljenih 322 milijonov strokov tobaka za sadnjo. Lani so pridelali na Hrvatskem 220 vagonov tobaka. Država ga je kmetom plačala po 92 kun kg. Poleg tega pa je še vsak pridelovalec dobil kilogram koruze za kg tobaka. Zagrebška mestna p lunama je najstarejše podjetje zagrebške občine, ki je bilo ustanovljeno leta 1862. Plinarna je tudi eno najstarejših industrijskih podjetij v Zagrebu sploh. Zgradil jo je augsburški industrijec Rudinger. Leta 1S70 je bilo podjetje reorganizirano, dvajset let pozneje pa je plinarno prevzela mestna občina. Leta 1911. je mestna občina zgradila novo plinarno, ki je bila telaj eno najsodobnejših podjetij v Evropi. Do danes se je Zagreb toliko razširil, da plinarna komaj še zmaguje najnujnejša naročila. Potrošnja plina na osebo letno je v Zagrebu v primeri z drugimi srednjeevropskimi mesti zelo majhna ter znrša komaj 45 do 50 kub. m plina. Gospodarstvo Prijava podatkov o kmetijah Smatrajoč za potrebno, da se ugotovijo sestav, oprema ln obdelovalne vrste kmetij v Ljubljanski pokrajini, je Visoki komisar izdal naredbo z določbami o ugotovitvi sestave in opreme kmetij v pokrajini, ki Je objavljena v »Službenem listu« 12. maja tega leta. Člen 1. Lastniki in zakupniki remljiH t po- krajini so dolžni prijaviti vse podatke o sestavu, opremi in obdelavi svojih kmetij na posebnih obrazcih, katere si morajo priskrbeti pri svo» iem obč:nskem uradu in jih temu uradu povsem izpolnjene vrniti do vštetega 15. junija !943-XXl. Člen 2. Občine morajo poslati zbrane prijave ravnateljstvu kmetijske in veterinarske službe Visokega komisariata do vštetega 30. junija 1943-XXI Člen 3. Kršitelji prijavne dolžnosti in tisti, ki vlože neresnične ali nepopolne prijava, se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX. št. 8, v denarju do 5000 lir. v hujših primerih pa z zaporom do dveh me* secev. Iz Srbije Lepi uspehi slovenskih otrok na meščanski šoli v Valjevu. Ko je bilo nedavno zaključeno prvo polletje 1942-43 na meščanski šoli v Valjevu, je učiteljski zbor ugotovil, da je najboljša učenka na vsej šoli Slovenka Marjeta Ahačičeva, hčerka tov. mojstra, po rodu iz Tržiča. Obiskuje IV. razred meščanske šole. Poleg nje je odlična učenka m. razreda Vidmar jeva Ivka, hčerka trgovca, po rodu prav tako iz Tržiča. Ostali slovenski učenci in učenke so dokončali prvo polletje s 33-mimi prav dobrimi in dobrimi uspehi, zadosten ali celo nezadosten ni bil niti eden. Veseli nas, da slovenski šolarji tudi izven ožje domovine žanjejo uspehe. Ustroj hrvatske novčanične banke Hrvateki listi prinašajo celotno besedilo zakonske cdredbe o Hrvatski državni banki. Nekaj važnih določb te zakonske odredbe. s katero se spremeni ustroj Hrvatske državne banke, je omenil že zakladni minister dr. Košak v svojem nedavnem govoru. Najvažnejše določbe zakonske odredbe so naslednje: Hrvatska t.ržavna banka je v poslih svojega delokroga samostojna in neodvisna od vsake državne oblasti. Njena glavna naloga je skrbeti za stalno vrednost domačega denarja, za ureditev denarnega in plačilnega prometa doma in z inozemstvom, ter dajati kredite narodnemu gospodarstvu Banka sodeluje z merodajnimi oblastmi pri reševanju vseh vprašanj splošne in načelne važnosti, ki posegajo v njene naloge, zlasti pri reševanju vprašanj cen in mezd, pri nadzorstvu nad zunanjo trgovino, nad denarnimi zavodi in pri sklepanju trgovinskih sporazumov. V zvezi z nalogami za ureditev kreditnega trga nadzira banka razdelitev in uporabo kreditov in lahko od upnikov in dolžnikov zahteva poročila in vpogled v njih. Hrvatska državna banka je organizirana kot posebna ustanova javnega prava v obliki delniške družbe. Glavnica znaša 300 milijonov kun in smejo biti delničarji samo državljani Hrvatske po poreklu ln domače pravne osebe. Za prenos delnic je potreben pristanek banke. Nadaljnje določbe zakonske odredbe navajajo posle, s katerimi se sme banka bav.ti. Za eskont in reeskont menic velja načelo, da sme bitj rok zapadlosti menic največ 3 mesece, le za menice, izdane v kmefjske in obrtne svrhe, sme bti rok dospelosti največ 9 mesecev. Banka sme kupovati in prodajati menice glavne državne blagajne z rokom do 3 mesecev, višino zneska, do katerega sme banka kupovati take zakladne menice pa odredi Poglavnik po zaslišanju predsednika banke. Za krtje tekočih blagajniških potreb sme banka odobravati državi kredite v tekočem računu do 500 milijonov kun. Lombardne kred te lahko banka daje na podlagi zia-ta, menic (z navedenimi pogoji), varantov, izvoznih listin ter na podlagi državnih vrednostnih papirjev, kakor tudi ostalih vrednostnih pa p rjev, sposobnih za borzni pro-met, ki uživajo pupilarno s'gurnost, in ki ! jih banka posebej označi. Banka se nadalje i lahko bavi z nakupom in prodajo omenjenih vrednostnih papirjev, zlata in deviz, s sprejemanjem brezobrestnih nalog na ži-rovni račun, 'zjemno tudi s sprejemanjem obrestnih vlog, s shranjevanjem vrednostnih papirjev ter sprejemanjem vplačil in izplač 1 po klirinških računih z inozem-stvem. Banka je vrh tega zavezana vršiti za državo bančne pos'e svojega delokroga in sme zaračunati državi za vršenje plačilnega prometa samo dejanske stroške. Od proglasitve te zakonske odredbe se smatrajo novčanice od 100 kun navzgor kot novčanice Hrvatske državne banke, medtem ko se novčanice in kovanci v vrednosti 50 kun in manj smatrajo kot državni denar. Izdajanje državnega denarja se vrši v sporazumu z banko. Poleg zlata in deviz, menic, čekov in lombardnih posojil, vrednostnih papirjev in ot-talih terjatev služijo za kritje novčanic državne zadolžni-ce, izdane kot protivrednost za zamenjane dinarske novčanice in za prevzete dinarske obveznosti bivše Narodne banke kraljevine Jugoslavije. Te zadolžnice se izreče Hrvatski državni banki z dnem proglasitve zakonske odredbe in mora biti njihovo stanje vedno posebej izkazano. Kot devize se smatrajo tudi vse terjatve v tuji valuti, plačljive pri kakšnem sigurnem inozemskem denarnem ali obračunskem zavodu. Za uničene, izgubljene, ali iz prometa vzete novčanice banka ni dolžna dajati ; odškodnine, za pokvarjene pa je dolžna dati odškodnino, če se predioa* vsaj polovica novačnice in če se dokaže, da ie o-stali del novčanice uničen. Banka odloča brez pravice na pravni lek o tem, ali uspe ta dokaz ali ne. O stanju aktiv in pasiv objavlja banka izkaze vsakega 15. in poslednjega dne v mesecu. Od doseženega čistega dobička se izloči najprej 10% za zakonito rezervo, ki ima služiti za kritje poslovnih izgub; od ostanka dobe delničarji največ 6°/o dividendo, presežek pa pripada državi kod odškodnina za izključno pravico izdajanja novčanic. Ta presežek se uporablja v prvi vrsti za izplačilo državnega blaga pri banki. Predsednika in podpredsednika banke imenuje na 3 leta in odstavlja Poglavnik. Iz važnih razlogov po se lahko razreši pred potekom tega roka. Predsednik se lahko pozove na sejo vlade, kjer ima posvetovalni glas. Upravni odbor tvorijo predsednik, podpredsednik in ravnatelj banke skupaj z dvema članoma, ki ju izvoli glavna skupščina. Ravnatelja imenuje in razreši predsednik. O predčasni razreš tvi članov upravnega odbora izvoljenih od skupščine, odloča glavna skupščina. V posvetovalnem odboru desetih članov morajo biti po en predstavnik denarništva. kmetijstva, šumarstva, rudarstva, obrti, industrije, trgovine in zadružništva. Člane posvetovalnega odbora imenuje na 3 leta predsednik v sporazumu z ministrom narodnega gospodarstva in zaklad-nim ministrom. Iz važnih razlogov se lahko člani posvetovalnega odbora pred po- tekom roka razrešijo. Nadzorstveni odbor tvorijo trije člani, ki jih izvoli skupščina na eno leto. Glavna skupščina odobrava letno poroč lo in poročilo nadzorstvenega odbora, izvoli dva člana upravnega odbora in člane nadzorstvenega odbora ter odloča na predlog predsednika o spremembi osnovne glavnice. Predsednik imenuje ulužbence, ki se smatrajo kot javni uslužbenci Pri banki se ustanovi pokojninski sklad in bolniški sklad, ki sta sestavni del bančne imovine. Člani upravnega, nadzorstvenega in posvetovalnega odbora morajo najstrožje čuvati poslovne tajnosti tudi po prenehanju službenih odnošajev z banko. Brez pristanka predsednika ne smejo o predmetih in razmerah o banki dajati izjav niti pred sodiščem. Tudi izdajanje strokovnih mnenl mora odobriti predsednik. Imovma in dohodki banke so prosti vseh davkov in taks. Isto velja za knjige, zapisnike, uradne vloge in za knjižne listine. Pošiljke denarja in vrednost iz lastnega delokroga, pošiljke z železnico med centralno in podružnicami ter med podružnicami samimi, ter pošiljke državnim ustanovam so oproščene poštnine odnosno voznine. Ce bančni dolžnik ne izpolni svojih obveznosti ima b3nka cb dospelosti pravico, dati na dražbo vsako sprejeto jamstvo, in to brez pooblastila ali izreka sodišča, kar velja tudi nasproti konkurzn; masi. V šestih mesecih se mora izvršiti vpis in vplačilo delnic ter mora biti sklicana prva glavna skupščina. Gosfi-sdarslse vesti <= Ustanovitev in povečanje industrijskih podjetij. Medministrski odbor za avtarkijo. ki je te dni zasedal v Rimu pod predsedstvom Duceja je od 114 prošenj za ustanovitev ali za povečanje industrijskih podjetij odobril 80 prošenj. Odbor je vrhu tega izdal smernice za razvoj industrijske proizvodnje in za najbolj primerno izkoriščanje industrijske kapacitete = Iz Italijansko petrolejke Industrije. Družba za umetni bencin ANIC (Azienda Nazionale Idrogenaz!one Combustibili) v Rimu, pri katerih sta poleg italijanski:! državnih železnic udeleženi petrolejska družba AGIP in koncemska družba Montecatini. poudarja v svojem letnem poročilu da je v preteklem letu nadalje povečala proizvodnjo in je poleg normalnega bencina izdelovala tudi visokovredni letnici bencin ter številne druge derivate mineralnega olja. Celotna proizvodnja se .ie povečala spričo nadaljnje izpopolnitve ten-ničnega postopka. Ugodni finančni uspeli je družbi omogočil nove investicije za proizvodnjo visokovredmh bencinov, na arugi strani pa je odpadla potreba nadaljnjih subvencij od strani države. Iz doseženega č'stega dobička v višini 63.5 milijona ur bo družba plačala 7% dividendo na glavnico 750 milijonov lir. — Bilanca Združena papirnic, Vevče, Go-ričane in Medvode. V »Službenem listu« je objavljena bilanca Združenih papirnic, Vevče Medvode ln Goričane d. d. v Ljubljani. Pri glavnici 11.4 milijona lir in rezc-rvr.in sklalih v skupnem znesku 10.5 milijona lir izkazu ie bilanca za preteklo leto čisti dobiček 1.77 milijona lir (s prenosom iz prejšnjega leta 1.87 milijona Ur). Upniki znašajo 7.85 milijona lir. Posebej je izkazan pokojninski sklad dr. Trillerja za uradništvo in mojstre v višini 4.56 milijona lir, delavski pokojninski in preskrbovalni sklad v višini 0.30 milijona lir in podporni sklad za uradništvo in mojstre v višini 78.000 lir. Med aktivami so izkazane tvornice z zneskom 8.51 milijona lir in posestva z zneskom 2.32 milijona lir, surovine in obrotne potrebščine z zneskom 11.11 milijona lir ia zaloge papirja z zneskom 2.42 milijona Ur Dolžniki za dobavljeno blago so znašali ob koncu leta 5.80 milijona lir, ostali dolžniki skupaj z bančnimi dobroimetji 5.56 milijona lir, vrednostni papirji 0.86 in blagajna 0.11 milijona lir. Kosmati .dobiček od proizvodnje je dosegel v preteklem letu 7.6 milijona Ur, celotni kosmati dobiček pa 7.86 miUjona Ur. Družba bo za preteklo leto plačala &% dividendo. = Omejitev izdelovanja Mobukov ▼ Nemčiji. Nemški državni urad za oblačila in sorodne predmete je te dni sporočil, da so bili v seznam blaga, ki ni važno za oskrbo prebivalstva vneseni tudi klobuki S tem je omejena proizvodnja klobukov in smejo proizvajalci izdelovat; klobuke le iz surovin, ki jim bodo dodeljene. = Iz hrvatskega gospodarstva. Tvrdka Georg Schicht v Zagrebu je lani pri glavnici 50 milijonov kun in pri rezervah v višini 33 miUjonov kun zabeležila čisti dobiček 8.16 mlijona kun. — Brodska tvornica vagonov, strojev in lokomotiv, ki je zaključila leto 1941 z izgubo 13 milijonov kun, je lani pri glavnici 55 milijonov kun dosegla čisti dobiček 9.6 milijona kun. — Zagrebško združenje gostinskih podjetij je opozorilo člane, da sinejo pivo prodajati le po maksimalnih cenah, in sicer vrček piva glede na kategorijo podjetja po 14, 15 ozir. 17 kun. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kesih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 Ure za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 Ure; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Mre za »ter; surovo maslo 28.40 Ure za kg; slanina so-ljena 19 Ur za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za Uter. 4. Mleko 2.50 lire za Uter; kondenzlrano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo* v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 .lire m kg, v kockah 8.35 Ure. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. »JUTRO« št. 109 ■ JU. -M 3 Petek, 14. V. 1643 XXI KULTURNI PREGLED Koncert V sredo sta v frančiškanski dvorani priredila koncert opernih arij raznih italijanskih. francoskih in nemških avtorjev tenorist Tibor E g r e s s y in sopranistka Ada Auerspergova. Številno občinstvo je privabilo predvsem zanimanje za pevko -domačinko, med tem ko smo Egressyja deloma poznali že od gostovanja v našem gledališču v vlogi Pinkertona. Tenorist ima primeroma majhen, toda prijeten glasovni material, ki ga zna dobro oblikovati. V najvišjih legah je nastavek preglobok, kar se precej pozna na slabšem blesku tonil, toda tja do višje srednje lege je zvok jasen, lalikoton in zlasti intonačno neoporečen. Mnogo bolj kakor z glasovno zmožnostjo in njeno tehnično izdelanostjo pa učinkuje pevec z znatno kulturo frazira-nja in muzikalnega podajanja sploh. Čuti se sicer, da je dosti tega vidno posnetega po vzorih, ki jih je pevec v Italiji, odkoder prehaja, mnogo slišal a občinstvo je le zelo ogrel s svojim podajanjem. Posebnih izraznih globin nismo pričakovali, ker koncertni oder ni nikdar primerno okolje za operne arije, saj tudi prekomerno gesti-kuliranje učinkuje prej neprijetno kakor pa prepričevalno. Sopranistka Auerspergova je pokazala znaten glasovni material, ki je vreden obdelave, a ker je tehnično šele na nižji stopnji in je glas še premalo prožen, mislim, da je bil njen nastop prezgoden. Upoštevamo vse težave javnega nastopa, vendar mora ravno zaradi teh težkoč. ki jih vs; nastopajoči dobro poznamo, biti priprava kar najbolj vestna, t. j. s primerno dolgim študijem podvzeta. Tu in tam pa je pevka dela slutiti, da bo kdaj kasneje ob večji vsestranski umetniški zrelosti, glasbeni izraz dobro pogodila. Dobra spremljevalka pri klavirju je bila Marta Bizjakova. Marijan Lipovšek. Kronika štfridesetletrafca ,,Jurijeve siesre" D'Annunzio je spisal ta poem o duši abruškega gorskega ljudstva 1. 1903. v Net-tunu. Med zasnovami dveh tragedij o rodbini Malatesta »Parisina« in »Sgismonda« mu je vedno bolj rasla vizija Jorijeve hčere in z njo vsi prizori, ki označujejo to delo. Spisal ga je v nekaj več ko v enem mesecu. Krstna predstava je bila 2. marca 1904 v Teatro lirico v Milanu in je pomenila gledališki dogodek. Naslovno vlogo je igrala Irma Gramatica. Aligi pa ie bil Ruggero Ruggeri. Vlogo nesrečne Mile d i Codra je pesnik namenil Eieonori Duše. ki se zaradi vnanjih okolnosti in drugih momentov ni sporazumela z igralsko združbo, kateri je bil d'Annunzio zaupal krst svoje »pastirske žaloigre«, ker je bila ta združba na glasu kot najboljša v tedanji Italiji. Ob tej prilik- je pisal kritik »Corriera della Sera«: »Bila je to velika zmaga, pravi triumf. Nihče bi si ne drznil pričakovati toliko, niti ne najbolj goreč; pesnikov] občudovalci, nemara tudi ne sam pesnik.« v delu je videl kritik »privid umetnosti, ki daje sleherni obliki resničnosti videz in luč lepote«. Šs tisto jesen so jo igrali v sicilijanskem narečju. L. 1906 je »Jorijevo hčer« vprizorila Scala v glasbeni obdelavi Alberta Franchettija, vendar je v tej obliki dosegla bolj skromen uspeh. Največji uspeh je doživela ta d'Annunzieva stvaritev v septembru 1. 1927 in v aprilu 1. 1928, ko so jo igrali skupaj z nekaterimi drugimi d'Annunzi-jevimi dramami pod pokroviteljstvom »Istituto Nazionale per la rappresentazi-one de; drammi di Gabriele d'~Annunzio« najprej v pesnikovem prelepem dvorcu Vittoriale ob Gardskem jezeru, nato pa po vseh večjih italijanskih mestih. Sedaj bomo videli to tragedijo prvič v slovenščini — v prevodu pesnika dr. Alojza Gradnika, ki je zastavil za nje prepesnitev vse svoje znanje in bogato epsn ško izkušenost Dve knjig! o Hrvatih Založba »Velebit« v Zagrebu je izdala skupno s Clemenson Diederichom (Berlin) zbornik »Die Kroaten«. 260 strani velike 8° obsegajoča, izredno obilno ilustrirana m lepo natisnjena knjiga ima namen prikazati tujemu svetu bitje in žitje hrvatskega naroda in njegove sedanje države. Knjiga ima reprezentativni značaj. V Zborniku ie natisnjena vrsta člankov, ki prehajajo preko zgolj informativnega k- sintetični strokovni obravnavi snovi. Članki in razprave so iz peresa zagrebških vseuč liščnih profesorjev, publicistov in umetnikov. Stjepan Ratkovič je prispeval članek »Nekaj o naravi, ljudstvu in gospodarstvu v Nezavisni Državi Hrvatski«. Fil p Lukas razpravlja »O geopolitičnem položaju NDH«. Milovan Gavazzi obravnava hrvatsko kmečko kulturo. Josip Horvath piše o postanku in razvoju Hrvatske in podaja razvojno sliko gospodarskega življenja Hrvatov, Pavao Tijan prikazuje tujskoprometne možnosti z vidika NDH. V nadaljnjem članku opisuje J. Hro-vath hrvatska mesta, M. Br. se bavi z začeti:: hrvatske knjige, Ljubc-mir Marako-vič je pisec pregleda hrvatskega slovstva, čemur pridri žuje znani slikar Ljubo Babic obilno ilustrirani pregled upodabljajoče umetnosti. Iz peresa skladatelja Bož:darja Širole poteka sestavek »Glasba na Hrvatskem«. E. T. je avtor članka o gledališki umetnosti, medtem ko je Ivo Bogdan obdelal zgodovino in sedanje stanje hrvatskega novinstva. Manjšega obsega je informativni zbornik »Kroatien«, ki je izšel v Zagrebu kot prva knjiga zbirke »Kroatien in Wort und Bild«. Knj ga je namenjena tujcu za hitro informacija in je temu primerno spisana in urejena. Dr. Zvonimir Dugački označuje zemljepisni položaj Hrvatske, prof. Lukas njeno geopolitiko, anonimen pisec temelje njenega gospodarstva. J. Horvat njena mesta, dr. Milovan Gavazzi kmečko kulturo, Lovre K$tič pa zgodovinski razvoj Hrvatov. Ob koncu je članek dr. Mladena Lor-koviča o hrvatskem ustaškem gibanju. Nekaj aktualnih ilustracij na posebnih prilogah zak'jučuje knj gp. ZAPISKI Umrl je pisatelj Tumuati. Iz Ventimi-glie poročajo, da je v Borg:gheri. kjer je imel lastno vilo, umrl pisatelj in komedio-graf Dcmeniko Tumiati, rojen v Ferrari leta 1874. Študiral je v -Firenzi, ter je v svojem 20. letu izdal prvo zbirko liričnih pesmi. Njegove naslednje pesniške zbirke * Smrt nemških novinarjev na fronti, poročnik Oton Filip Haffneriz zbora urednikov znanega nemškega tednika »Das Reich« je padel na vzhodni fronti v starosti 33 let. Pri ponovnem zavzetju Harkova je padel poročnik Gotthard Meyer, nadomestni glavni urednik velikega dnevnika »Berliner Lokate nzaiger«. V Tunisu je padel Pavel W o 1 f, kulturni urednik znanega lista »Berliner Borsenzeitung«. Star komaj 21 let je padel 20. marca na vzhoini fronti Erik Woli'gang D e m a r , najmlajši član uredniškega zbora »Volkischer Beobachter«, ki se je boril kot prostovoljec pri padalcih. * Novi vojaški poveljnik pariške trdnjave. Namesto generala Schauanbuiga, dosedanjega poveljnika pariške trdnjave, je bil imenovan general baron von Bome-burg Lengsfeld. * Inšpekcija fa&ljev na Carsu. Zvezni tajnik iz Triestdnevi in zvečer. u— Ukradena avtomobilska koles«. V neči od 11. na 12. maja je bilo demonti ranih in ukradenih na dvorišču Souvano-ve hiše. Mestni trg 24, Ribja ulica 3, 5 montiranih avtomobilskih koles. Opremljena so bila s 5 skoraj popolnoma novimi pnevmatikami, in sicer 3 znamke -Mi-chelin in 2 znamke Pirelli — zimske, vel 180X40. Tvrdka Souvan zagotavlja dobro nagrado izsledilcu tatov odnosno ukradenih koles. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so v sredo sprejeli več ponesrečencev, po večini z deže'e. Z lestve je podel in si zlomil levico 31!etni posestnikov sin Karel Babšek z Rudnika. 41etnega sinčka delovodje Jožefa Bohi z Rudnika je podrl nek voznik, tako da je fantek dobil poškodbe po vsem telesu. Levico si je zlomil pri padcu 51etni delavčev sin Janez Bele. S klopi je padel in si zlomi! levico 21etni oosestnikov sinček Franc Mihe-Hč iz Se'nlka. Pri delu si je poškodoval prste na levici 30!etni mizar Jsnez Mav iz Ljubljane. Spodnja štajerska Z železnim križem 2. stopnje je bil odlikovan podčastnik pri oklepnikih Emil Hans grof Attems iz Slovenske Bistrice. V celjskem okraju je bilo zadnji čas po vaseh in občinah nabavljenih več kmetijskih strojev. Ko je nedavno bilo v St. Jurju ob Taboru izročeno skladišče kmetijskih strojev svojemu namenu, so prišli k slovesnosti tudi predstavniki iz Celja. Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 72-letni občinski sluga Matija Zoreč, 601etni nameščenec Karel Weiss iz Gornjega Rad-vanja, 381etni Franc Eslh iz Selnice, mizarjev sinko TeobaJd Mlinarič, 741etna Mariji Frasova, 571etni železničar Janez Ceh, 70-letni polir Franc Krempl in S41etni posestnik in upokojeni železničar Anton Žnid3r. V Slovenskih Konjicah je umrl 841etni gostilničar in mesar Štefan Filšpič. Nadalje so umrli: v Mariboru Tlletna zasebnica Francka Forstnerjeva ter 241etna nameSčenka Helena Skrablova, upokojeni stavbni tesar Ivan Rozman v Celju, star 68 let, ter 77-letni veleposestnik Franc Kupnik pri Rc>ga-Ski Slatini. Na vzhodni fronti je palel gre-nadir Franc Pintar iz občine Pilštamja. Smrt dveh znanih OrmožanOv. Po daljšem bolehanju je umrl v Ormožu 68Ietni trgovec in bivši narodni poslanec Rudolf Pevec. Pokojnik je bil znan po vsem Slovenskem že, ko je vodil veiiko trgovino v Mozirju. Tu ga je žal zadela gospodarska nesreča. Nato se je preselil v Ormož ter se je poleg trgovine posvetil javnemu življenju in je bil več let član narodne skupščine v Beogradu. Z r pustil je vdovo go. Amalijo rojeno Turnškovo, 5 hčerk Ln 3 sine ter 4 vnuke in vnučice. K večnemu počitku ga bodo spremili danes, v petek ob 11. —- Nadalje je umr lv Ormožu 60!etni gostilničar in krojaški mojster Franc Zabavnik, ki je bil tudi znan v širokem ormoškem okolišu. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Odpovedana prireditev. Prosvetni urad je napovedal za dne 12. maja v Mariboru in 14. maja v Celju koncert »Od Suppeja do Leharja«. Ker pa sta zbolela sopranistka Lizzy Holzschuh tn tenorist Heins Dieter Baum-Eckart, sta prireditvi odpovedani. Denar za vstopnice se povrne. Smrt starega Hočevarja. V Malem Mra-ševem pri Cerkljah ob Kolpi je umrl dne 8. t. m. posestnik in tesar Janez S b a s c h -n i g g , kočevski pressljenec, star 76 let. Na, Kočevskem je mnogim novim hišam postavil strešni stol. Bil je na glasu bistrega mojstra. Nove določbe o krznenih plaščih objavlja mariborski dnevnik: ženski krzneni pladči in jopiee se lahko dobijo samo na nakaznico za ženske zimske plašče. Kar je še takih plaščev na razpolago, morajo biti prihranjeni tistim ženam, ki jim je bilo priznano, da zimski plašč res nujno potrebujejo. Nakaznica torej velja v bodoče za zimski plašč iz blaga ali iz krzna, vendar ne daje izrecne pravice do krznenega plašča ali jopice. Mladinsko kulturno tekmovanje je bilo 8. in 9. t. m. v Slovenski Bistrici. Mestece je bilo okrašeno, prišla je mladina iz vj,e-ga mariborskega podeželskega okraja. Nastopile so igralske skupine s pravljičnimi igricami, pevske in plesne skupine ter mladinske fanfare. Naposled so bile na športnem igrišču razdeljene nagrade. Pred graškim sodiščem se je zagovarjala 281etna M^nika Cvetkovičeva, ki je lani v juliju odložila novorojenega sinčka na polju med turščico in ga prepustila usodi. Otroka so po naključju našli, vendar je čez nekaj dni umrl zaradi želodčnega katarja. Monika je pred sodiščem vsa skesana prosila, naj ji odgedijo kazen, da se bo lahko poročila, ker pričakuje novega otroka. Tej želji j« bilo ustreženo, obsojena pa je bila na 3 leta ječe. Nesreče. Na srp je skočil lOIetni delavčev sinko Franc Postružnik iz Gornjega Rad-vanja in si pre rezal peto. 301etna natakarica Tinka Desantijeva se je hudo poškodovala pri padcu s kolesa. Na glavi se je poškodoval čevljarjev sinko Jože Novak s Slemena, ko je padel čez kup kamenja. 601etni mli-narski pomočnik J«ie Videč iz Selnice ob Dravi je padel v mlinu po trhlih stopnicah in se hudo poškodoval. Pri lomljenju granita na Rifniku je 321etnemu kovaču Antonu Tomaž i ču padlo 5 kg težko železa na glavo in je dobil globoko rano. 271etnl kurjač Alojz Kosčr iz Šentjanža na Dravskem polju si je nevarno poškodoval oči in obrac, ko mu je eksplodiral karbid. Ključavničarjev sin Alojz Koren in 71etna Julka Matela iz Maribora pa sta dobila hude poškodbe pri padcu. Pri krmljenju živine je bil kmet Jurij Zgonc te St. Jurja cb južni železnici zadet od vo'a z rogom v cko. Rana Je zelo nevsrna. Zgonca so prepeljali na očesno kliniko v Gradcu, ostale pa v Maribor. SPOET Prvi nastop Razpis propagandnega laiikoatletskega tekmovanja za ženske, Id bo v nedeljo 30* t. m. Ljubljana, 13. maja. Lahkoatletska zveza v Ljubljani bo organizirala 30. t. m. žensko propagandno tekmovanje, katerega spored je naslednji: teki: 60 m, 100 m; skoki: v višino in dolžino; meti: met krogle (4 kg) in kopja (0.6 kg). Tekmovanja se lahko udeležijo samo at-mesa v šiški. zbiranje tekmovalk, razdelitev številk in poziv ob 9. Tekmovalke, ki se pozivu ne odzovejo, ne bodo prepuščene k tekmovanju. Prijave se sprejemajo do 28. t. m. pri zvezi, Bleivveisova 1 a. Vpisnina znaša 1 liro. Pri vpisnini mora tekmovalka izjaviti, za kateri klub, šolo, organizacijo bo tekmovala in predložiti športno ali provizorično izkaznico. Tekmovanja se lahko udelžijo samo atletinje, ki so vpisane v anagrafskih regi- : strih za prebivalstvo pokrajine. Ena atletinja lahko tekmuje le v eni disciplini. Tek- ; mcvanja se lahko udeleže atletinje, ki so prvo leto vpisane v zvezo ter se niso uvrstile v dcsedanjih tekmovanjih na prvih pet mest ter vse, ki še nimajo športne izkaznice; v tem primeru si morajo preskrbeti prov:zorično izkaznico, ki jo bo izstavila lahkoatletska zveza v r -:nbljani po vplačilu vpisnine 1 lire. Po pozivu bodo razdeljene številke, za katere mora vsaka tekmovalka položiti 3 lire kot varščino, ki se vrne ob vrnitvi številke. Nagrade: CONI bo podaril vsem plasi-ranim tekmovalkam za spomin darilo. Pokal CONIja: šola, organizacija ali klub, ki bo v Obeh propagandnih tekmovanjih (moškem 23. t. m. in ženskem 30. t. m.) dosegel najboljšo skupno oceno, bo dobil pokal CONIja. Za pokal se bo štelo prvih šest klasificiranih v vsaki panogi. Prvo mesto šteje šest točk, drugo pet itd., šesto eno. Tekmovalke, ki ob pozivu ne pokažejo sodniku športne ali provizorične izkaznice, ne bodo prepuščene k startu. Za primere, ki niso v tem pravilniku predvideni, so odločilna pravila lahkoatletske zveze. Morebitne pritožbe je oddati vrhovnemu sodniku najmanj 15 minut po tekmovanju ter priložiti takso 25 lir, ki se vrne, če bo pritožbi ugodeno. Lahkoatletska zveza ne odgovarja za poškodbe, ki bi jih mogle dobiti tekmovalke ali ostali pred, med ali po tekmovanju. Z vpisom v tekmovanja tekmovalka potrdi ta pravila. Novo kolo tekem za točke nedeljo so spet na prodaj štiri pike za domačo tabelo Čeprav ob uri. ko to pišemo, še ne vemo za oficielne odločitve nogometnega vodstva, kaj je vse sklenilo na zadnji seji v zvezi z dogolki zadnje nedelje in za spored prihodnje nedelje, je vendar že vnaprej odločeno toliko, da pojde prvenstveno tekmova-nje svojo pot tudi v nedeljo, 16. t. m., s po eno tekmo v vsaki diviziji. V najboljši diviziji se bosta to pot sestali enajstorici Hermesa in Marsa Obe moštvi že dolga leta tlačita ljubljanske nogometne travnike in sta si bili skoraj ves ta čas najbolj v laseh za najboljše mesto za vodilno Ljubljano, tu in tam pa sta se povzpeli tudi do smelejših poivigov, saj sta — če Ljubljana ni bila dovolj na preži — včasih tudi zamajali njen prestiž. Toda vselej se je nazailnje vse izteklo tako, da je Ljubljana obdržala svoj sloves, Hermes in Mars pa sta se sončila tik za njo — zdaj više zdaj niže v tabeli. Letos je položaj Ljubljane precej močnejši kakor prejšnja leta in nič takega se ni primerilo v tej komaj začeti sezoni, da bi smeli sklepati na kakršna koli presenečenja. Ljubljana gospodari precej vidno nad ostalimi — ne samo po doseženih uspehih, temveč najmanj tako tudi na terenu samem — in skoraj gotovo letos Hermes ali Mars ne bosta prišla v poštev, da bi povzročala belo-zelenim kake neprijetnosti. Ta okoliščina pa ima spet svojo dobro stran, saj se je prav zaradi tega močno poostrila konkurenca za> našle ln je najlepše mesto med če-tvorico elite ljubljanskih nogometašev. V tej tihi, toda nič manj zagrizeni borbi je pred nedeljskim dvobojem med obema situacija precej ugodnejša za Marsovce. Ne glede na to, da so že nadvse častno prestali najhujšo prvenstveno preskušnjo s samo Ljubljano, so tuii v drugi tekmi z Dopo-lavorom t. t. dosegli neoporečno zmago, ki jim je pomagala na drugo mesto v tabeli. Hermežani so v srečanju z isto Ljubljano pustili mnogo perja na igrišču, drugo srečanje — tudi z istim nasprotnikom — pa jim je bilo pripisano v dobro za zeleno mizo. To pomeni, da so imeli mnogo sreče, da so nabrali do zdaj svoji dve piki, mi pa vemo o njih še to, da so zadnji čas imeli precej sitnosti s sestavami svojega najboljšega moštva, kar je pri Marsu bolj ali manj v redu. če bi hoteli napovedovati izide vnaprej, bi skoraj mirno lahko prisodili uspeh Marsu, čeprav še ni tega tako dolgo, ko se je zgodilo prav narobe, in celo visoko v Korist Hermesa. Počakajmo torej, kako bo v nedeljo, ko pojde zares! Brez dvoma bodo ti stari ljubljanski nogometni borci znali ob tej še posebej važni priložnosti zaigrati tako, da jih bo veselje gledati. Tudi med udeleženci H. divizije se obeta to nedeljo prava poslastica za ljubitelje odločilnih in napetih tekem za žogo. Na igrišče morata to pot drugi in prvi ali z drugimi besedami MLADIKA — KOROTAN oba najmočnejša kandidata za prestop v višjo divizijo. Medtem ko je Mladika etos že nastopila v celi vrsti tekem in si v n >ih po pravici pridobila sloves simpatične in tudi tehnično precej podkovane enajstorice, so Korotanci ostali bolj za odrom, pri tem pa samo dvakrat prišli po točke in si nabrali na kupe zgoditkov, ki so jim trenutno z boljšo razliko golov pomagali na pivo mesto. Toia res pa je, da sta oba nedeljska nasprotnika dozdaj imela opraviti le s šibkejšimi, toda to pot bo treba ugrizniti v kislo. Kdor bo uspel to pot, ta bo že z mnogimi nadami gledal v nadaljnji potek. Seveda pa tudi v nedeljo še ne bo vseh dni konec in žoga bo obdržala svojo poglavitno lastnost — v veselje in zadovoljstvo onih, ki jih njene muhe ne zadenejo neposreino. Tekme bodo na Hermesovem stadionu v šiški; kdaj in kako, to bomo še objavili. SLUŽBENE OBJAVE Iz urada CONI-a NOGOMETNA ZVEZA Objava štev. 12. Ljubljana, 12. maja 1. Koledar prihodnje nedelje: Vič : žab-jek in Ljubljana—Dopolavoro Tabacchi. Službujoči odbornik g. Strah Ivan. 2. Pozivajo se na zaslišanje v zvezni pisarni v petek 14. t. m. ob 17.30: zastopnik Korotana, Žibekiik Ježe (SK Vič), Kisel Franc in Roth Franc (oba Dopolavoro Tabacchi). Slednjima se izreka suspenz do nadaljnjega. 3. Izreka se ukor igralcu Kocjanu Dragu (SK Mars) na podlagi sodnikovega poročila. 4. Izreka se ukor igralcu Marnu Francu (Dopolavoro Tabacchi) na podlagi sodnikovega poročila. 5. Kaznuje se z osemdnevno zabrano igranja Nagode Slavko (Dopolavoro Tabacchi). Pravico nastopa ima dne 20. maja t. 1. 6. Pozivajo se vsi klubi, da nemudoma dostavijo Zvezi za vse doslej verificirane igralce točne rojstne podatke — najkasneje do sobote 15. t. m. 7. Pričetek prvenstvenega tekmovanja rezerv in mladinskih moštev se določa na nedeljo 23. maja. Klubi se opozarjajo, da nemudoma izvrše verifikacije mladine s točnimi rojstnimi podatki, kajti nastop ne bo dovoljen nobenemu igralcu, ki ne bo imel na izkaznici pečata Zveze z rojstnim letom. KOLEDAR NOGOMETNIH TEKEM DNE 16. MAJA: ob 14.: Hermes : Mars, rezerve; ob 15.: MladiKa : Korotan, prvenstvo n. divizije; ob 17.: Hermes : Mars, prvenstvo 1. divizije. Vse na igrišču Hermesa v Šiški. * — S. K. Mladika vabi vse igralce I. in rezervnega moštva na sestanek, ki se bo vršil v petek 14. t. m. po šmarnicah v prostorih Mladinskega doma. Udeležba strogo obvezna! IZŠEL JE drugi del slovitega romana »Deževje je prišlo" Oni naročniki »Dobre knjige«, ki knjige sami dvigajo v upravi naših listov, lahko takoj pridejo ali pošljejo tudi po novo knjigo. Ostalim se te dni dostavlja na dom. V podrobni prodaji se dobi knjiga v vseh knjigarnah ali pa v naši upravi v Naredni tiskarni. Broširan izvod velja 13 lir, vezan in na boljšem papirju tiskan pa 28 lir. Oba dela romana »Deževje je prišlo « lahko dobite po znižani ceni, s tem, da se naročite na zbirko »Dobro knjigo«. Naročniki za. nazaj pa se seveda sprejemajo le tako dolgo, dokler je na -azpo-lago še kaj izvodov prvega dela romana. Iz Novega mesta n— Obračun cestnega odbora. Obračun dohodkov in izdatkov novomeškega okrajnega cestnega odbora za proračunsko leto 1943 je sestavljen ter javno razgrnjen na pregled. Obračun izkazuje 2,270.856.64 lir. od tega 1,217.401.50 proračunskih in 1 milijon 053.455.14 lir prehodnih dohodkov. Izdatkov pa izkazuje 2,270.984 lir, od tega 1,141.608.48 lire proračunskih in 1 milijon 119.376.47 lire preholnih izdatkov, tako da znaša saldo 9.871.69 lire. n— življenje in smrt. V mesecu aprilu je bilo v kapiteljski in šmihelski župniji rojenih 25 otrok, od tega 11 deklet in 1 mrtvo-rojenček. Poročila sta se Ulepič Anton in Podgornik Marija; umrli pa so: Kastelic Albertina iz Novega mesta, Peček Frančiška iz št. Ruperta, Staniša Gabrijel iz Vav-te vasi, Obrč Franc iz Stopič, Fabjančič Marija iz Št. Jerneja, Ponebšek ALojzij iz Novega mesta, Jurkovič Olga iz Gotne vasi, Kovačič Marija iz Novega mesta, Buk Ivana iz Gotne vasi, Vidic Janez iz Novega mesta, Bele Alojzij iz žabje vasi, Knafeljc Frančiška iz Vel. škrjanč, Cvelbar Ana iz Novega mesta, Ude Ivana iz šmihela, Brulc Marija iz Smolenje vasi, Sitar Jernej iz šmihela in Strajnar Ana iz Novega mesta. Z Gorenjskega Nemški finančni minister grof Crosigk-Schwerin je v nedeljo obiskal Gorenjsko. Pripeljal se je s svojim spremstvom v družbi dr. Radnerja čez Ljubelj. Vrh Ljubelja so se dolgo razgledovali, nakar je sledil posvet o važnih vprašanjih, še prej so obiskali Hornburg, kjer je bila dobrodošlica na grajskem dvorišču. Pel je pevski zbor iz Borovelj. Z grajske terase je bivši major Maier-Kaibitsch razložil ministru razvoj bojev v letu 1919. Po slovesu od grajske gospode se je vaa družba odpeljala na gorenjsko stran. Imenovanja ln odlikovanja. Postajenačel-nik v Kranjski gori Robert Koch je bil imenovan za železniškega sekretarja, Jožef Eder na Savi pa za progovnega mojstra. Vodja taborišča za šolanje obratnega urada na Jesenicah inšpektor Jožef Lachmann je prejel za enoletno vodstvo taborišča od ravnatelja v Beljaku pohvalo in nagrado. Predstojnik na Jesenicah-Savi inž. Dultinger je izročil uslužbencem listine o imenovanju ter jim čestital. — Na zboru na Jesenicah, ki se ga je udeležilo 500 železniških uslužbencev, je obširno govoril dr. Ernest Klein o splošnem vojnem položaju in posebej še o stanju na Gorenjskem. Zborovanje železničarjev. Poročali smo o velikem zboru železničarjev v Kranju. Podobna zborovanja so bila sklicana tudi drugod na Gorenjskem in na vsem Koroškem. Na pobudo predsednika ravnateljstva v Beljaku dr. Zechmanna so govorniki razpravljali o veliki požrtvovalnosti nemškega na-roia, o pomenu in namenu sedanje vojne, še zlasti pa o pomenu železniškega prevoza in o odgovornosti polni službi železničarjev Obvezno lovsko zborovanje lovskega okrožja Kranj - sever je bilo sklicano 10. t. m. ob 14. v hotelu »Pri pošti«. Novi grobovi. V Šenčurju so umrli; Ivana Mubijeva, Bernardina Deželakova in Ivana Snedec. V žireh: Francka Kokaljeva, Tinca Erznožnikova, Janez Kopač, Valentin Bogataj in Edvard Gredler. V Cerkljah: Angela Lušovčeva, Pavla Jeričeva in Marija S tarč to va. V Medvodah: Anton Okršlar in Anton šink. Poroke. V Cerkljah so se poročili: Jože Zrimšek in Cirila Kotnikova, Jože Grilec in Angela činžarjeva ter Franc Zamljen in Francka Supinova. Zlato poroko sta praznovala Janez in Neža Mortl v Drašičah v beljaškem okraju. Adolf Hitler jima je sporočil čestitke in podarjena jima je bila Hitlerjeva slika. Tehtnica za l-loo,ooo.ooo grama Nov važen uspeli v nemški konstrukciji preciznih nnkrotehtnic V nekem velikem nemškem znanstvenem zavodu je stal fizik pri proučevanju površinskih izprememb na motornem batu pred problemom, kako naj zopet najde njegovo določeno mesto pod elektronskim mikroskopom, šlo je itak samo za luknjico z odlomkom milimetra v premeru in v tej luknjici je bilo treba napraviti markacijo. To težko nalogo je rešil izurjeni mehanik zavoda in je res napravil luknjico s premerom 7/100 mm na do-tičnem mestu, šele s tem je bila omogočena zanesljiva preiskava motorja. Kakor v tem primeru se tudi sicer pogosto postavlja v začetku važnih znanstvenih raz-iskavanj vprašanje, ali se bo sploh posrečilo izdelati aparate, odnosno merilne -n-strumente, ki bi odgovarjali zahtevam točnosti in preciznosti, potrebne za uspešno delo v takem primeru. Podlago vseh opazovanj v eksaktnem prirodoznanstvu tvori merenje dolžin, časa in teže. Pri učenjakovih pripomočkih igra torej CGS sistem važno vlogo. To pomeni sistem centimetra, grama in sekunde odnosno njihovi vlomki, kajti za znanstveno delo so centimetri, grami in sekunde mnogo preveliki. Moderna tehnika dela s tisočinkami milimetra. To bi pa utegnilo pri zelo preciznih strojih povzročiti nepravilnosti in zato so potrebni še manjši delci milimetra. To pa pomeni, da so potrebni pri punciranju industrijskih aparatov in instrumentov še znatno točnejše razlike, da je treba za mero uporabiti večkrat 1/10.000 mm. Sloveči iz platine in iridia izdelani prameter v toplotno izolirani kleti v Sevresu pri Parizu in njegovih 26 kopij, nam take merilne točnosti ne nudijo. Le-ti se izpremene že pri manjših temperaturnih kolebanjih. Poleg tega pa eksaktne markacije na teh merilih niso mogoče, šef oddelka za mere in uteži v fizikalno tehniškem državnem zavodu v Berlinu prof. dr. Kosters je pripomogel znanosti in tehniki iz težkega položaja s tem, da je konstruiral merilo, ki uporablja svetlobne valove za merilno enoto. S pomočjo rdeče kadmijeve luči ali v novejšem času z zeleno kriptonovo lučjo se dajo s to merilno napravo še točno dognati dolžinske razlike 1/10.000 milimetra. Posebne skrbi in preglavice je pa delalo znanstveni instrumentalni tehniki že od nekdaj tehtanje drobnih predmetov. Pomislimo samo na to, da morajo raziskovalci hormonov večkrat delati z neznatnimi sledovi neznanih snovi, od katerih so morda dobili iz krvnega seruma samo drobce miligramov. Kako velike težkoče je pa bilo treba premagati, da so te nevidne delce snovi stehtali. Ramena tehtnice morajo sloneti na konicah. Tudi če so izdelane te konice iz posebnega jekla, Je-žajl pa iz draguljev, ostane še vendar toliko drgnjenja, da se izpod 1/10.000 gramov s temi mikrotehtnicami ne da več zanesljivo delati. Zato so učenjaki izpopolnili tehtanje s tem, da so postavih naj-preciznejše tehtnice v steklene posode, iz katerih je zrak izčrpan. S tem odpade zračni odpor, ki je tudi upoštevanja vredna ovira pri preciznem tehtanju. Da bi se izločila vsaka motnja, so uporabili učenjaki še za polaganje najmanjših uteži dvigalca na električni pogon in tako so končno nastale mikrotehtnice, ki lahko z njimi stehtamo še milijonski del grama. Take tehtnice so pa seveda silno občutljive in komplicirane naprave, ki je z njimi zelo težko delati, ker se zahteva pri tem velika spretnost, skoraj bi 'ahko rekli poseben študij, še daleč je pa prekosila tako precizno tehtnico nova po nemškem izdelovalcu instrumentov Bar-tsehu izumljena prožinska tehtnica, ki točno stehta še pet miljardni del grama. Skrivnost nove tehtnice je v tem, da ne potrebuje nobene koničaste zasidranosti. Ramena tehtnice vise prosto na dveh spiralnih prožinah, čijih zaokr-ženje odgovarja obenem teži. ki jo je treba določiti. Če položimo v skodelico predmet, ki ga hočemo stehtati, je treba kazalec iz oru-šenega stekla tako dolgo sukati, da prideta rameni tehtnici zopet v lego ničle. In potem lahko takoj prečitamo na skali težo. Izredno precizna konstrukcija te tehnice onemogoča vsakršno motnjo. Tehtnico lahko brez skrbi prenašamo po laboratoriju sem in tja, ne da bi se bilo treba bati, da bi se pokvarila. Razen tega lahko opravimo brez posebnega znanja po kratkem učenju do 200 tehtanj v sekundi in vendar je tehtanje točnejše kakor z vsako drugo mikrotehtnico. Človek bi mislil, da je tako precizno tehtanje v resnici igračkam je. Toda tako mnenje bi bilo zmotno, že v vsakdanjem življenju imamo celo vrsto stvari, ki jih moremo stehtati samo s tako preciznimi tehtnicami. Tako tehta recimo krilce mu-šice 3/100.000 gramov; predilno vlakno iz stanlčne volne tehta 4 milijonmilijontiiike grama, črta svinčnika je samo napol tako težka kakor vlakno stanične volne, 10 mm dolgo predilno vlakno, torej nekaj vseskozi otipljivega in vidnega pa tehta samo 6/10,000.000 grama. Da je pa možnost primerjave najmanjših delcev vlakna s preciznim tehtanjem za predilno kemijo izredno važen pripomoček, ni treba še posebej dokazovati, saj so od tega odvisne mnoge možnosti uporabe, da o pomenu novega instrumenta v kemičnem laboratoriju sploh ne govorimo. Bartschev izum pomeni novo važno pridobitev moderne tehnike, ki io bodo mali prav oceniti samo znanstveniki pri svojem delu v laboratorijih, kjer bi uspehi brez podobnih tehniških pripomočkov ne bili mogočL Nemška predavanja v Španiji Na povabilo španske vlade je poslal niirnuerški župan ravnatelja mestnih galerij in umetnostnih zbirk dr. Lutza v Španijo, kjer je predaval o Madridu in Barceloni. V Madridu je predaval v arheološkem muzeju, v nemško kulturnih zavodih ter v okviru nemške kulturne ure. V Barceloni je pa predaval samo v okviru nemške kulturne ure. Njegova predavanja so obravnavala razna vprašanja nemške kulturne zgodovine. Radio Ljubljana PETEK, 14. MAJA 1943-XXI. 7.30 Operna glasba. 8. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Lahka glasba. 13. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25 Radijske pesmi, vodi dirigent Angelini. 14. Poročila v italijanščini. 14.10 Klasični orkester, vodi dirigent Petralia. 15. Poročila v slovenščini. 17. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 17.15 Pesmi in napevi 17.35 Koncert pianista Alda Ciccolini-ja. 19. »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 1930 Poročila v slovenščini. 19.45 Politični komentar v slovenščini. 20. Napoved časa — Poročila v italijanščinL 20.20 Moderne pesmi, vodi dirigent Zeme. 20.45 Simfonična prireditev družbe EIAR: Simfonični koncert, vodi dirigent Armando La Rosa Paroli. V odmoru: predavanje v slovenščini 22.45 Poročila v italijanščini 1 1 ' ." ---.j , s, ■ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, brat, stric in svak, gospod FERDINAND BALIJA gostilničar Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. maja 1943. . w „.„„, Žalujoči: MARIJA, soproga in ostalo sorodstvo A. ALEXANDER: 40 POZABLJENI NflPEV ROMAN »Če dovolite, vam nekaj ponudim,« mu je kapetan z nujnim glasom segel v besedo. »Dajte, da sam pokličem policijsko ravnateljstvo in ponovim vašo zahtevo. Vi pa poslušajte razgovor in se prepričajte, da pismo nikakor ni ukana, ampak da resnično leži na moji pisalni mizi.« Huntington je za hipec pomislil: njegovo prepričanje, da so Hearnova zatrdila iz trte izvita, se je majalo. »Dobro: telefonirajte!« je odločil. Policijski uradnik je obnovil stik in sestavil isto številko, ki jo je bil oni prej navidezno poklical. »Tu kapetan Hearn,« je rekel kmalu nato s svojim zvonkim glasom. »Kdo je pri aparatu? Aha, vi, Edvard ?... Na moji pisalni mizi najdete pismo v modrem ovitku. Takoj ga pošljite... Dajte, da pomislim, kam...« »Na vaše stanovanje!« mu je z grozeče pritajenim glasom šepnil Huntington. »Govorim iz Huntingtonove pisarne...« je Hearn nadaljeval. V naslednjem trenutku pa je rezko za- vrisnil in položil slušalo na aparat. Njegove glasilke menda niso bile vajene takega napora, kajti popadel ga je krčevit kašelj, od katerega mu je zadrgetalo vse drobno telo. »Ali se vam ne zdi,« je zaječi jal med kaši jem, »da je bil moj vrisk podoben kriku smrtno ranjenega orla?« Iz srca se je zasmejal. »Čez deset minut, mislim, bo leteči odred tukaj... morda celo že čez pet...« In spet ga je popadel kašelj. Huntington je stisnil pesti; nobene besede ni rekel, a po obrazu mu je bilo videti, da bi najrajši z rokami zadavil kapetana. S silnim naporom se je nazadnje obrzdal ter ubral drugo pot, ki jo je terjal izpremenjeni položaj. »Zmagali ste, Hearn!« je dejal s posiljeno mirnim glasom in hinavskim nasmeškom na obrazu. »Vendar ne mislite, da se s tem odpovedujem boju; narobe, zdaj se šele začne!« »Poznate nekega gospoda Wilkinsa?« je vprašal Hearn, ne meneč za očitni izziv in mirno ogledujoč svoje nohte. Molk je nastal. Huntington je sedel za pisalno mizo in premišljeval. Slutil je, da bo njegov odgovor odločilen: ali ga bo dal kapetan takoj prijeti ali pa bo aretacijo še odložil. Zaman je skušal čitati na Hearnovem obrazu. Ta ni razodeval prav ničesar, tem manj, ker se je prav tisti mah svetloba odbijala na velikih steklih njegovih naočnikov in branila detektivu, da mu ni mogel videti v oči. »Nu torej: poznate gospoda Wilkinsa, da ali ne?« je ponovil možiček, ko je nekaj časa čakal. Huntington se je lahno zdrznil, a takoj nato je imel svoje živce spet v oblasti »Poznam ga,« je kratko odvrnil. Uganil je bil. Hearn ga je prijazno pogledal in se nasmehnil. »Vaša odkritosrčnost mi je všeč,« je dejal. »Pustim vas torej začasno na svobodi, toda vsak vaš korak bo strogo nadzorovan. Eno uro po Wilkinsovi aretaciji pridete na vrsto. Dobro si zapomnite, kajti v tem je vas edini up: eno uro! Če bi se pa med tem Manhattanu kaj zgodilo, je odlog s takojšnjo veljavnostjo preklican.« Hearn se je dozdevno ves upehan zgruznil v naslanjač: bil je mož skopih besed, in obilno govorjenje je pomenilo zanj velik napor. Prav tedaj se je oglasil z ulice rezki žvižg policijskega avtomobila, ki se je naglo bližal hiši Huntington še ni utegnil odgovoriti, ko je vdrla v stanovanje četica redarjev. »Kaj se godi, kapetan? Slišali smo vaš krik...« »Kaj naj bi se zgodilo?« je Hearn presenečeno odvrnil. »A, da, zastran krika?« S težavo je vstal in vzel klobuk. »Gospod Huntington me je nehote dregnil pod pazduho, pa sem zavrisnil, kajti ščeget-ljiv sem od sile... Tudi moj oče je imel to slabost, tako da bi jo lahko imenoval rodbinsko bolezen...« Hearn je že stopal proti vratom, in njegovo pripovedovanje o očetovi ščegetljivosti je utihnilo šele, ko je pred palačo policijskega ravnateljstva z ostalimi uradniki vred stopil iz avtomobila. 19. POGLAVJE Ko je Huntington drugo jutro prišel v svojo pisarno, je bil na oko miren kakor po navadi: njegov obraz je imel spet običajno zdravo barvo, in obleka je bila v vsakem o žiru neoporečna. Nihče, kdor ga je videl, ni mogel zaslutiti, da vso noč ni bil zatisnil oči in da je bil v teh prečutih urah pokadil neverjetno število cigaret. Ko se je zasvitalo, je bil v mislih zaključil svoje načrte, odpri vsa okna na stežaj, se okopal v mrzli vodi in popil zaporedoma več skodelic močne kave. V pisarni je skoraj nezavedoma odprl stranski predal pisalne mize in se s prsti za hipec dotaknil majhne brizgalke. Nato ga je spet z odločno kretnjo zaprL Morfij? Že nekaj let je bil Huntington prepričan sovražnik nevarnega alkoloida. Prejšnje čase, ki se jih zdaj ni več rad spominjal, je bil tudi on suženj tega strupa, z mnogimi drugimi vred, ki jim je poklic olajševal njegovo nabavo. Sedanja mržnja se mu je bila porodila neko usodno noč, ko je za las manjkalo, da ni v nekem stanovanju, kjer je bil uplenil mnogo dragotin, padel policiji v roke. Samo zato, ker je bil pozabil vzeti s seboj injekcijsko brizgalko, mu je v odločilnem trenutku nenadoma zmanjkalo moči in prisotnosti duha! Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja; Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi s Ljubljani