ULkfc .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta......., 12*— četrt leta........6 — na mesec. •....., 2*— v upravništvu prcjeman: celo leto......K 22 — polleta........ U — četrt leta........ 550 na mesec......._ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova mile« it 9, (v pritličju levo), telefon it 34. lnserati veljajo: peter os topna netit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijaii po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25*— pol leta........13- četrt leta........ 650 na mesec.......» 230 Slovenski Narod* velja po pošti: za Nemčijo: celo leto.......K 2B— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka trsrsTnlstvs: Knaflava ulica it 5, (spodaj, dvorišče levo), teleta* at. S5 Cesar u Bosni. Cesar je zopet zapustil anektirani deželi. S tem cesarjevim obiskom Bosni in Hercegovini je takorekoč pritisnjeu pečat na zgodovinski dokument o \ telesenju teh dveh dežel habsburški monarhiji, je zaključen aneksijski proces. To vtelesenje Bosne in Hercego-vine habsburški monarhiji se je zgodilo, ne da je bilo prebivalstvo vprašano. Edini pravni naslov tega državnopravnoga prevrata je lula sila bajonetov. Toda že Tallevrand je jorrauliral resnico, da se da z bajoneti vse storiti, samo sedeti na njih i mogoče. To se pravi, da je z bajoneti mogoče za vojevali dežele m si zagotoviti njih posest, da ,ie mogoče /. njimi držati ljudstva v strahu in a- pokorščini, zaupanja in zadovoljiva pa ž njimi ni mogoče pridobiti. To spoznanje je bil eden poglavitnih nagibov cesarjevega potovania v Bosno in Hercegovino. Ta i-p!tne priprave, Vse je bilo zastravno kakor v vojnem času, orožniske m vojaške patrulje so kakor mreže TTpprogle obe deželi, vsakega tujca so najstrožje preiskali, nebroj ljudi, ki niso deležni popolnega vladnega ;aupanja, so zaprli in zaprli so tudi r-akega tujca, ki se ni mogel natančno legitimirati. > Pester Lloyd«, ki je lotorično glasilo ministrstva zunanjih del. priznava sam. da še v dnevih aneksije, ko sr- je državna upra-" a bala revolucije in vojne, ni bilo takih varnostnih priprav kakor sedaj. Da so varnostne priprave pogrebne, to uvideva vsakdo, saj za posamezne ljudi, ne more nobena uprava prevzeti jamstva. Toda v !*n>ni in v Hercegovini je drž. uprava ukrenila varnostne naprave, kakor sicer samo v silno resnih sineajih ali. kakor pravi »Pester Llovd«: RUT ;n Kriegszeiten. torej samo. kadar se ie bati ljndskih mas. Sedaj pa nastane vprašanje: ali jp bilo to potrebno? Če je bila držav- na uprava v skrbeh, da je zoper mase ljudstva treba takih priprav, potem tiči v tem priznanje, da vlada med ljudstvom uprav besna nevolja zoper državno upravo in to je najža- lostnejše spričevalo, ki ga more kdo dati avstrijski upravi po več kot tridesetletnem gospodstvu v Bosni in v Hercegovini. Ce pa se ljudskih mas ni bilo treba bati, potem ne more za temi varnostnimi odredbami nič drugega tičati, kakor namen, vreči senco na domače prebivalstvo v Bosno in Hercegovino in s suinničcnjtni do. maeega prebivalstva podpreti tendence, katerih cilj je, ugonobili slovansko prebivalstvo v teh deželah in odpreti pot nem št v u. Efekt toli odredb je i.ii o« i iden. Povsod se je opazovalo, da so te naredbe zelo slabo vplivale na ljudstvo. Ljudstvo se je namreč ogibalo sprejemov, ljudstvo ni prihitelo v glavno mesto Sarajevo, da pozdravi svojega vladarja. Ulice sarajevske so bile skoraj prazne. O drugem, zelo značiinem in pomembnem momentu pri cesarjevem potovanju smo že govorili, namreč kako se je postavljalo nemštvo pri vsaki priliki v ospredje in dajalo po "%si sili ^sem priredbam čini bolj nemški značaj. Tretji značilni moment je, da so vzlie vsem nasilnostim državne uprave prišle vendar do malega izraza tiv*i državnopravna stremljenja prebivalstva. Naravno je, da so Hrvatje se postavili na stališče hrvatskega državnega prava. To so storili tudi reprezentantje katoliške cerkve, saj bi njim posebno koristilo okrepljenje katolišk^cra življa. Bosanski Hrvatje so vedno stali na stališču hrvatskega državnega prava in zato njih izraže-nje trga stališča ni toliko pomembno, kak«»r nastop Srhov in Mohame-daneev, ki tvorijo veliko večino prebivalstva. Iz različnih pojavov se da spoznati, da odklanjajo Srbi in Mo-hamedanci tako združenje z ogrsko kakor tudi združenje s Cislitvanskn državno polovico in da zahtevajo za Bosno in Hercegovino popolno samostalnost v okviru habsburške monarhije. Nasprotniki Slovanstva bi to radi raztolmačili kot izraz zoper tri-jalizem. To pa ni. Srbi in Mohanie-danci, kakor tnrii Hrvatje nimajo r.ič proti temu. če se Bosna in Hercegovina združita z drugimi jugosio-van. deželami v samostojno celoto v okviru monarhije, zahtevajo pa samostojnost za to celoto, ker nočejo priti ne pod madžarski ne pod nemški jarem. To pa je vendar čisto na- ravno, kajti hujšega tiranstva ga ni, kakor ga izvršujejo Madžari na Ogrskem in Nemci v Cislitvanski, združeni Nemci in Madžari pa v Bosni. Med najznačilnejše momente cesarjevega potovanja spada tudi ostra obsodba klerikalizma, ki ji je dal cesar izraza. Znano je, da je cesar že enkrat ostro nastopil proti sarajevskemu nadškofu dr. Stadlerju, pri katerem se je ljubljanski škof učil klerikalizma. Ta sarajevski nadškof seje verski prepir v Bosni in v Hercegovini, ta nestrpni človek je največ kriv sovraštva bosanskih Mohameda ncev proti katoličanom in bi sedaj vse hrvatsko prebivalstvo postavil v službo klerikalizma. Stadler je kriv, da je med Hrvati prišlo do razdora in ker se za Bosno in Hercegovino jako zaslužni frančiškani niso hoteli postaviti v službo Stadlerjeve-ga klerikalizma nego so zvesti stoletni tradiciji ostali na strani svojega naroda, zato jih je Stadler začel preganjati. In cesar je to obsodil. Cesar je bil pri a seh sprejemih izredno ljubezniv in milostiv, tako kakor menda še nikdar. Kaj to pomeni, ve prav ceniti le tisti, ki pozna karakterizaei-jo, katero je v svojih spominih podal o cesarju bivši minister Schaffle. En sam človek v Bosni ni bil deležen cesarjeve milosti. To je bil sarajevski nadškof Stadler, propagator klerikalizma v Bosni in Hercegovini ter povzročitelj konfesionelnih bojev v teb deželah. Kakor znano je šel v Rim tožit frančiškane. In to mu je cesar ne le zameril nego mu to tudi očital z besedami: »Niste prav storili, da ste se zopet peljali v Rim ter hoteli pripraviti sv. stolico do tega. da se vmešava v naše notranje zadeve.« S temi besedami je bila obsojena vsa politika sarajevskega škofa. Še bolj je bila pa obsojena s tem, da je cesar ?. največjo ljubeznivostjo sprejel njegove nasprotnike — frančiškane. Prepričani pa smo, da dr. Stadler ne bo izvajal iz tega konsekvenc. Dunajski časopisi so zelo zadovoljni s tem cesarjevim obiskom in tudi oficiozni organi se kar tope veselja. Toda to veselje najbrže ne bo dolgo trajalo. Z aneksijo Bosne in Hercegovine so se kaotične razmere avstro -ogrske države se bolj zapletle. Da se vzdrži nemška hegemonija v tostranski državni polovici, se je porajal dualizem. — In dualizem je zopet povzročil sedanji nemogoči in za dalj časa nevzdržljivi način priklopljenja anektiranih dežel k ustavnim oblikam naše države. LISTEK. Ivano. (Konec.) Ah. Matija, kakšen si! In jaz rpva . . ., vidim, da ne morem dru-jrače. Prosim te pa eno stvar. Vem. •la me imaš rad. Ali ne vidim tega! Ker me imaš rad. zato ne storiš ničesar, kar bi užalilo tvojo ženo. Mej, ničesar ne ve in otroka ti bo liala. Kaj ne, saj mi obljubiš!« »Obljubim. Samo, da te vidim i < asih, ker ne morem živeti dru-irače.« Stala t>ta še na cesti in si gledala v oči. »Torej, pridi >e ponudit jutri!« stisnil ji je roko in stopil hitro za ozom. Ozrl se je park rat za njo, Jo-Vler ni bil se predaleč. Ivana se je napotila proti pokopališču. Zasijalo je soln<-e in le tam iz '•idaljenih lesov so še vstajale bele megle in izginjale v solnčni toploti, svetila se je v jarkih čista voda. Na 'inu je bilo videti mah in zeleno go->to travo, ki se je vspela s stebli vi-*oko nad mirnotekočo vodo. Bilke pa so klonile k prozorni površini in ho plavale po njej kakor dolgi raz- pnščeni lasje. Med njimi so gledala v svet sinja očesca spominčic. Xa holmcu se je l>elil vitek stolpič in v ozadju so črnele visoke smreke. Cerkvica in zid pokopolišča sta bila zakrita z drevjem in grmičevjem. Le iz srede pokopališča se je nekaj bleščalo med gostim zelenjem. Ivana je zrla tja gor proti križu, ki se je visoko vspenjal nad grobove. Med njimi je gomila, nad katero se še ni razprostrlo cvetje. Mirno je tam in nad vsem plove nekaj velikega, svečanega kakor spomin na one. ki so živeli, delali, govorili, a sedaj pošumeva narahlo trava nad grobovi in sem v to tihoto prihajajo živi ljudje, zorna mladost in betežni starček. Ivana je zrla na materino gomilo, na kateri sta ležala venca, že uvenela napo!. Od koč in pašnikov so prihajali glasovi, tista zuaua in tako domača znamenja vaškega življenja. Ali sedaj se je vse to umaknilo, nekam oddaljilo in izgubilo svoj čar. »Kam je neki šla.« je pomislila deklica in objela je dušo tesnoba pred velikim, zagonetnim. Z vsakim hipom je naraščala ta tesnoba in kmalu Ivani ni bilo strpeti na samotnem pokopa lišen. Hotela je slišati človeške glasove, petje ptic. Videti je hotela živo solnčno luč in m ono, ki je bila razlita preko pokopališča, po križih, spomeuikih in sprta-nelih kosteh, ležečih na materini gomili. Ta luč se je zdela deklici tako mirna in presvečanostna... to življenje pa je tako sladko s svojimi majhnimi skrbmi . . . Ivana je stopala hitro s h nima proti koči. Tesnobni čut ni hotel zapustiti dekličnega srca. Oko je hotelo gledati polje in travnik, ki je živel l>ohotno življenje v visokih travah in stoterih junijevih cvetih, a komaj je uzrlo vse to, že se je potopilo v daljavo in zasijalo kakor v zamaknjenosti. Pozdravila je lipa s šumenjem, na cesti so zaukali kosci, poknil je bič. Ivana se je spomnila Slaparje-vega Matije in tega, kako je ušla na tajen sestauek neko nedeljo popoldne. Prišla je z Matijem do nekega močvirnega mesta v gozdu. Kako jo je vzdignil, stisnil k sebi in nesel, a ona je kar hotela ostati v njegovem naročju! Z eno roko se je oklenila toplega njegovega vratu, v drugi je držala klobuk. Šalila sta se in smejala iu on ji je obljubil, da jo ponese na konec sveta, ako ga pobota po licu. Ivana je aedela la kočo in gledala proti cesti, kjer so drdraii voaovi drag sa. dragim in so topotala kopita. Dvigal as js pran ispod Ustavna in državnopravna kriza avstro-ogrske države se je vsi od aneksije Bosne in Hercegovine zelo poostrila in le če bo celi dualizem odstranjen in uvedena nova državnopravna oblika države — trializem, se bodo razjasnile kaotične razmere in šele tedaj bo mogla habsburška monarhija reči, da sta Bosna in Hercegovina res njeni. Če pride cesar do tega naziranja — tedaj bomo tudi mi zadovoljni in veseli cesarjevega obiska v Bosni in Hercegovini. Finančni polom nase vlade. Finančni minister pi. Bilinski je v finančnem odseku povedal, v kak sni žalostni situaciji se nahaja sedanja vlada in kako se vedno bolj in bolj bliža finančnemu in političnemu bankrotu. Avstrijsko državno gospodarstvo izkazuje za to leto deficit 71 milijonov kron. Toda. ne samo država ima deficit, temveč tudi dežele so popolnoma izžete in stoje več ali manj pred bankrotom. V prvi vrsti bi bilo torej treba pokriti ta deficit ter se izogibati vseh neproduktivnih izdatkov. Toda predno je še ta deficit pokrit, je finančni minister povedal, koliko bo še potrebovala vojaška uprava. Dveletna vojaška služba bo obremenila proračun za letnih 90 milijonov kron. Za nove vojašnice, utrdbe itd. zahteva vlada kar naenkrat 100 milijonov; za popravo starejših bojnih ladij 20 milijonov; za zgradbo novih bojnih ladij tipa »dreadnought« več nego 300 milijonov; za socialno zavarovanje 80 do 90 milijonov. Ko so vladne stranke slišale te vladne zahteve, so se zgrozile. Nekateri so se s tem tolažili, da te zahteve ne pridejo še v letošnji ali prihodnji proračun. S tem so pa pokazali, da pač ne uvidevajo resnosti naše vlade, kadar gre za vojaške zahteve. To pač niso samo želje vojaške uprave, temveč popolnoma resne zahteve, katere se bodo morale prej ali slej izpolniti. Vsi dobro vemo, da živi sedanja Bienerthova vlada pred vsem od milosti in zaupanja,, katerega vživa pri kroni. In tej se je tudi zavezala doprinesti te ogromne žrtve za militarizem. Kdino vsled tega je tudi razumljivo, da so izdatki za vojaščino za časa Bienerthove vlade tako zelo narastli, da bodo kmalu dosegli celo milijardo. Nastaja pa vprašanje, ali bo imela sedanja vladna večina, ki se- stoji iz Nemcev, Poljakov in Lahov, tudi toliko poguma, da bo vladi dovolila te ogromne zahteve. Tudi večina se začne namreč zavedati, da mora računati s svojimi volilci. In že se čujejo glasovi, sirenski glasovi posebno od strani Poljakov, s katerimi vabijo opozicionelne stranke, češ da ne morejo vladne stranke same prevzeti odgovornosti za te nove davke in nove vojaške kredite. Radi bi torej zvrnili del odgovornosti na ramena opozicionalnih slovanskih strank. Ta pobožna želja vladne večine se pa najbrže ne bo izpolnila. Ušesa slovanskih strank so ostala gluha za vse prošnje in grožnje finančnega ministra. Kako bi pa tudi prišli Slovani do tega, da bi Biener-thovo vlado vlekli iz m lak uže, v katero jo je zapeljala nemško-laško-poljska politika. Slovanske stranke nočejo sedanji vladi dovoliti niti takozvanega malega finančnega plana, s pomočjo katerega bi pokrila letošnji deficit. Svetovali bi vladi in njeni opori, naj gresta v Kanoso in naj lojalno priznate, da niste zmožni urediti sedanje finančne in paila-mentarne razmere. Posledica tega pa mora biti, da se sedanji sistem popolnoma izpremeni in da se slovanskim narodom prizna popolno enakopravnost. Le tedaj bo mogoče zastopnikom slovanskih narodov v parlamentu pomagati vladi, da izvleče zavoženi svoj vladni voz iz močvirja. Sedanje razmere pa nas prav nič ne razburjajo. Z mirnim srcem čakamo in z novimi upi gledamo v bodočnost. Odgovornost za vsa eventualna bremena in vse eventualne nezgode pa nosi vlada in njena večina. Parlament Proračunski odsek. V včerajšnji seji proračunskega odseka je predlagal posl. Vukovič, naj se umetniški spomeniki, posebno še Dioklecianova palača v Splitu, zakonitim potom varujejo. Zahteva stolico srbohrvaškega jezika na dunajski univerzi in pouk v tem jeziku na tržaški obrtni šoli. — Posl. Wolf protestira proti nameravani češki realki v Libercu. — Posl. Mastalka zahteva ustanovitev druge češke univerze. — Posl. Seitz govori o verskih vajah šolske mladine; minister bi rad imel, da bi imela šola pravico siliti k verskim vajam; to pa nasprotuje § 14. drž. osn. zak. — Posl. dr. Ploj govori o slovenskih šolskih zahtevah. — Posl. Marckhl nasprotuje i/pod koles. Kadar je potegnil vetrič, je legal prah, ves gorek, daleč po travniku. Tam se je komaj vidno majala trava. V lir>i je brnelo in sto nedoločnih glasov je prihajalo k Ivaninim ušesom. Oči so zrle napeto, zastirala jih je z roko in pogled je plaval daleč po cesti, do tja, kjer se skrije cesta za zelenim hribom. Zopet so zatopotala konjska kopita. Vsebliže je prihajal peket v enakomernem ritmu. Ivana je vstala z nizkega stolčka. Da, to je on in njegove oči zro proti koči! Sedaj vozi počasi. Ivani je planila kri v Hee. »Kakšna sem,« si je očitala. »Komaj smo pokopali mater, pa sem že pozabila popolnoma nanjo! Bila je tako dobra in kakšna sem jaz nehvaležniea!« Misliti je jela, kako okrasi materino gomilo in kako bo hodila molit na holm. Glej, sedaj je Matija stopil z voza in poporavlja nekaj pri konjih. Ozrl se je in kako dolgo gleda proti koči. Konja nemirno tolčeta s kopiti in hočeta zdirjati po široki cesti. In res, takoj sta stekla, komaj se je Matija vsedel na vos. Dvignil se je prall in skoro zakril dirjajoča konja in VOS. Peket se je oddaljeval vedno-bolj in le siv oblaček nad cesto je kazal, da js Matija ie na ovinku- »Kako čuden človek je! Zakaj mi ne verjame in zakaj me je zjutraj tako gledal na cesti, da sem se ga bala* Preje ni bil nikoli tak. Vidim, da mu je hudo in vem, da nima žene prav nič rad. A kaj bi rekla moja mati, če bi vedela o vsem tem? Vem, da bi ji to ne bilo prav in če bi se živela, bi jaz ne šla služit k Slapar* jevim.« Iznova ji je tesno čuvstvo napolnilo srce. Zdelo se je deklici, da stopi mati vsak hip izza ogla in jo pokliče kakor nekdaj. Ali ji ne zažuga ? Ne, ona ne more dati prilike, da se zanese prepir v Slaparjevo hišo. Jutri na vse zgodaj odide v Ljubljano. V duši je bil storjen sklep, ki ga ne sme razrušiti nobena sila, tudi ne misel na Matijo. Ko je ne bo videl, jo pozabi in tako bode najbolje za oba. Kmalu po svojem odhodu v mesto je izvedela Ivana, da je umrla Matijeva žena na porodu. * Lipa je šumela nad samotno ko* čo v enomer, kakor v hrepenenju po znancih. Nekoč je zatrepetala v silni radosti in odtedaj je vrselo mogočno drevo, da se je vrnila Ivana* vmes pa je pripovedovala komaj slišno, da dekle ni moglo pozabiti Slapar jevega Matija. Žalostilo se je, kar bi rado obsulo ob« s svetim cvetjem •. • odobri — Prt • Tmommjm Js bilo an Stanekovo resolucijo glede ljenja šol »Komen&kega* 9 proti pa 85; pri glasovanju o sub eioniranju pa ja bilo na vsaki strani 19 glasov; diiimiral je predsednik Chiari proti subvencioniranju* Prihodnja seja je danes popoldne. Posl. Steinwender je izdelal na posiv odseka za poslovnik nov poslovni red za posl. zbornico. Njegov načrt obsega 91 paragrafov. Najbolj važni so §§ 32. do 72., ti namreč obsegajo določbe proti kalitvi parla-mentnih zasedanj. — Po Stemwen-derjevem načrtu bi bile na teden po 3 seje, vsaka 4 ure dolga; v posameznih slučajih seveda zbornica to lahko izpremeni. Doslej je bilo treba v zbornici vedno 100 poslancev, da je bila seja sklepčna; po Steinwender-jevem načrtu zadostuje, da je navzočih 100 poslancev le pri glasovanju in pri volitvah. Doslej je lahko vsak poslanec izsilil za kako predlogo prvo branje; Steinwender predlaga, da mora zahtevo po prvem branju podpirati vsaj 100 poslancev; sicer pre predloga kar brez prvega branja v odsek. Govorniki naj bi govorili s posebne tribune. Kdor bi kalil v zbornici mir in red, tega predsednik lahko izključi za pet do štirinajst dni iz parlamenta. V tem času dotičnik ne dobiva dijet. Izključiti pa more predsednik le na predlog častnega sveta, ki ima 12 članov, in ki ga zbornica voli v začetku zasedanja. Steinwenderjev načrt ima tudi določbe v obrambo neparlamentarne v proti napadom poslancev v sejah zbornice. Kdor se čuti žaljenega, lahko pošlje v 4 tednih pismeno pritožbo predsedniku, ki jo odda časi-nemu svetu. Načrt obsega tudi pav-šaliranjo dijet. Dijete bi se izplačevale v mesečnih obrokih. Čehi in Nemci. Radikalni če^ki poslanci se sploh ne bodo udeležili češko - nemških konferenc. Tako poroča »Ceske slovo«. Izvzemši radikalce pa so vse ostale češke stranke pripravljene posvetovati se o formelni in tudi o meritorni strani agrarnega jezikovnega predloga. Teh posvetovanj se bodo udeležili tudi češki soc. demokrat je. Rusini. Dosedanji predsednik Rusinske-era kluba. posl. Romanczuk. je odstopil. Na njegovo mesto je bil izvoljen posl. dr. Lewicki; podpredsednika sta posl. Oknniewski in Petrusziewiez. Volitve na Ogrskem. Znanih je doslej 354 izidov volitev; dobila je narodna stranka 227, Košutova 37, Justhova 31, ljudska 12, narodnosti 7, sede m inšest desetniki 14, oseminštiridesetniki 10 in demokrat je 2 mandata; poleg tega je treba 14 ožjih volitev. Košutova stranka je doslej izgubila 52 mandatov, pridobila pa 9, Justhova je izgubila 86 mandatov in pridobila 9, ljudska stranka je izgubila 21 mandatov in pridobila 4. narodnosti pa so izgubile 14 mandatov ter pridobile le 1. — Danes so volitve* v 16 okrajih; s tem bo odločen boj v 403 okrajih, ostane jih še 10, kjer bodo volitve do 10. t. m. Vlada se je vrgla z vso silo posebno nad slovaške in rumunske okraje, in to s popolnim uspehom. S kakimi sredstvi zna ogrska vlada delati volitve, to je precej znana stvar. Zato se ni čuditi, da so bile v tej volilni borbi tako strahovito poražene narodnosti. Izgubile so doslej dve tretjini svojih mandatov. Tega ni pričakoval niti najhujši pesimist. Kako se bo v teh razmerah narodnostim na Ogrskem godilo, to si je lah- ▼ UBMjaai te •# ali P* *> ko misliti. Cesar ▼ Bosni. Včeraj si je cesar ogledal utrdbo Pašino brdo, odkoder je krasen razgled na Sarajevo. V njegovem spremstva so bili samo adjutanti. Na povratku je obiskal cesar deželno bolnišnico. Opoldne je bil dvorni diner-h kateremu so bili povabljeni poleg ministrov in ostalega cesarjevega spremstva tudi višji bosenski uradniki. Dnevne vesti. 4- Vseueiliško vprašanje. Zagrebškemu »Obzoru« poročajo z Dunaja zanimive stvari o stanju vseuči-liškega vprašanja. Vsled nastopa južnih Slovanov, zahtevajočih junktim med italijansko in slovensko pravno fakulteto, dalje vsled ostrih nasprot-stev med Poljaki in Malorusi zaradi vseučilišča v Lvovu so postale razmere za vlado jako neugodne. Prej je vlada smela računati, da bodo razen vseh Nemcev in Italijanov, tudi socijalni demokratje, Poljaki in Malorusi giaaovali za italijansko pravno fakulteto brez osirov na zelje m pranem do - je tak da bi tudi Poljaki im Malone! Bienerth takega sklepa boji, saj bi znatno vplival na konstelacijo strank v parlamentu ter zbližal elemente, ki so si danes še nasprotni, zato hoče vprašanje italijanske fakmttetc čas odložiti. »Obzor« končuje: »Pra vi uspeh akcije južnih Slovanov je torej siguren, da se namreč prepreci ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trsta, pa naj ostane do boljših časov nerešeno tudi vprašanje slovenskega vseučilišča v Ljubljani. To bo vsekako velik uspeh.« + Tržaški Nemci in italijanska pravna fakulteta. Med tržaškimi Nemci vladata glede ustanovitve italijanske pravne fakultete v Trstu dve struji. — Ena teh, kateri načelu-je oziroma je načeloval dr. Rabi, stoji na stališču, da se Italijanom vstre-že, kajti tržaški Nemci za sedaj ne smejo javno nastopati proti Italijanom, ker bi se jim drugače lahko pripetilo, da bi se, — ako bi se pri Italijanih obsovražili, morali boriti na dve fronti, t. j. proti Slovencem in Italijanom. Radi kal ne ja struja v kateri prevladujejo takozvani Pan-germani, pa stoji na stališču, katerega jo označil v parlamentu >vojedob-no državni poslanec \Vastian, namreč, da se Italijanom pod nobenim pogojem ne sme dovoliti v Trstu pravne fakultete. Radi teh različnih naziranj je priAlo med ob. ina skupinama do razpora in prepira celo v javnih listih, kar je imelo za posledico demisijo dr. Kabla kot predsednika nemškega političnega društva v Trstu. Vsled te demisije in ker so z dr. Kablom vred odstopili tudi profesorja dr. Karollus in Mahr ter inženir Schaer, — so pred nekaj dnevi sklicali občni zbor političnega društva, kamor je prišel tudi odstopivši pied-sednik dr. Rabi ter v daljšem govoru pojasnil, da pod takimi razmerami ne more ostati v odboru. — Rotil je tržaške Nemce, naj bodo složni. »Milodoneči« apel je na navzoče vplival tako, da je pri voli t vi zmagala tista ^zmernejše« struje. — Ali ta zmernejša struja naj nikar ne zavaja na kriva pota ne Italijane ne Slovence. — Ta struja se razlikuje od one Pangermanov le v toliko, da dela bolj prikrito, previdno in potuhnjeno za pangerruanske načrte in naklepe. — Italijanom se dobrika-jo, zato, da ti poslednji v svoji kratkovidnosti no obračajo pozornosti njihovemu intenzivnemu delovanju in se v svojem sovraštvu obrača.io le preti svojim sodeželanom Slovencem. — Ali ko se bodo ti »zmerni« Nemci čutili enkrat dovolj močne, potem bo njih zmernosti konec m tedaj bodo razni Rahli zapeli Italijanom drugo pesem. — Takrat bodo Italijani šele sprevideli, kdo jim je pravi sovražnik, takrat bodo šele občutili, kaj se pravi — nemška pest! — Zalibog, da bo to pozno spoznanje škodovalo Italijanom in Slovanom! -f* Raz por v dunajski krščansko - socialni stranki. Notranji razpo-ri v krščansko - socialni stranki postajajo vedno hujši. Razventega ,ic pa v poslednjem času nastalo še nesoglasje v krščanskosoe. klubu v državnem zboru. Tako nimamo danes več one močne in discipliniran • Lue-gerjeve stranke. Najhujše pa učinkuje osebni boj med dr. Gessmannom in trgovinskim ministrom dr. Weiss-kirehnerjem. Ni kaka tajnost, da je organ kršč. soc. stranke »Reickspost« organ dr. Gessmanna, dočim služi Verganijev »Deutsches Volksblatt« interesom ministra dr. \Veisskirch-nerja. Iz teg-a si tudi lahko razlagamo oni divji časnikarski boj,katerega vodita ta dva lista. O dr. Gessmannu je danes splošno znano, da je ravno on največ deloval za to, da pride Hrabova afera pred sodišče in da bode s tem najbolj kompromitiran dr. Weisskirchner. Tako bode vsled izida tega procesa dr. Weisskirchner prisiljen izvajati konsekvence. Dr. Gessmann je prepričan, da pridejo vsled procesa na dan stvari, ki dajo dr. Weisskirchnerju smrtni udarec ter ga popolnoma onemogočijo v stranki. Pričakuje tudi, da se dokažejo nekatere nedopustne mah i nacije na dunajskem magistratu, ki so bile svoj čas vzrok Hrabinih napadov. Vsled tega bo moral dr. Weiss-kirehner izvajati konsekvence. Kajti kot tedanji m agi st ratni uradnik je moral vedeti o teh mahinacijah in je bil obvezan o tem obvestiti župana dr. Luegerja, še več, bil je Tem a službeno prisego vso zadevo naznaniti občinskemu svetu. 8 tem hoče torej dr. Gessmann uničiti dr. Weisskircbnerja. Govori ae pa tudi, da je pozicija dr. Omsntanna sala omajana in da ga ne mislijo niti ▼ občinski svet več kandidira*!. TWt pri volitvah v druga jm cije nočejo zelo mo ▼ nunajaki iSaSkl. 1 tranji palitiki + Kuriti Lastnik prvega hrJnunsl osocialnega lista, Vergani je saM najhujši boj zoper dr. Gessmanna. Nas ta boj toliko ne san ima. Zanima nas pa, kako si ti klerikalni masuiorji polnijo svoje žepe. To namreč odkriva Vergani. Dr. Gessmann, ustanovitelj famozna dunajske stavbno - kreditne banke se je pri tem spomnil tudi vplivnih političnih prijateljev v drugih kronovinah. Ce pogledamo v »Borsenhandbuch« iz 1. 1908, tedaj ne najdemo niti enega upravnega svetnika, ki bi Ml pristaš krščansko, socialne stranke. L. 1910. pa najdemo razven ustanovitelja dunajske s ta vb-nokreditue banke, dr. Gessmanna še tri druge. Pl. Fuchs je iz Salcburške-ga in je postal upravni svetnik »Ankerja«; dr. Ebenhoch, vodja klerikalcev na Zgornjem Avstrijskem sedi v upravnem svetu »der Eisen-bohnbau- u. Bet riebsgesell so naften« v Berolinu in v upravnem svetu donavske paroplovne družbe, ravnota-ko je baron Morsey, vodja štajerskih klerikalcev, upravni svetnik »Lev-kam-JosefstaI«-ske akcijske družbe in Pittenske tovarne za papir. Kaj čaka naše kranjske klerikalce, posebno pa njihove voditelje, to se pokaže menda v najkrajšem času. -t- Češka in slovanska nevarnost na Dunaju raste. Dunajski »Deutsche s Volksblatt« pravi med drugim, da število čeških delavcev in učencev na Dunaju zelo raste. V m katerih obrtih se je število čeških in slovanskih učencev zvečalo za 800 odstotkov, kakor n. pr. v pekarskem obrtu. Prirastek čeških učencev se pojavlja tudi v izkazih nadaljevalnih šol. L. 1883. je bilo v pripravljalnih tečajih nadaljevalnih šol 3262 Cehov, 1. 1907. bilo jih je 6125, dočim se je število nemških učencev v teh tečajih znižalo od 3770 na 3218. To naraščanje čeških učencev pospešuje narodna organizacija mladine na Dunaju, katero vodi primarij dr. Drozda in posredovalnica, ki preskrbi mesečno vsaj 100 mladeničem in mladenkam češkim službo na Dunaju. Iz tega izvaja ?>D. Volksblatt«, da se je treba temu češkemu navalu delaveev in obrtnih učencev zoper-staviti s tem, da začno agilnejše delovati nemškonacionalna organizaei-ja učencev in posredovalnica. 2e iz tega-, da že nemški časopisi morajo priznati, da je dunajsko nemštvo v nevarnosti tudi že vsled navala čeških obrtnih učencev, je razvidno, da Dunaj ni tako zelo nemško mesto, kakor pravijo. Priporočamo našim graškim Slovencem to zisteraatično delovanje dr. Drozda kot vzgled! — Stolni vikar Jovan nas je razveselil z naslednjim pisanjem: Sklicujoč se na ^ 19. tiskovnega zakona, zahtevam z ozirom na dopis, objavljen pod za glav jem: »Omika Čukov« v št. 119 z dne 30. maja t. 1. v Vašem listu, da priobčite sledeči popravek: Ni res, da sem v nedeljo na kolodvoru v Vižmarjih pital deklice s »smrk-ljami«, res pa je, da tega in sploh nobenega žaljivega izraza nisem rabil. Ljubljana, dne I. junija 1910. Janko Jovan, stolni vikar. — Ljubi g. Jovan, kar je bilo povedano v dotični notici, to so nam očividci sporočili, ki nimajo nobenega interesa Vas po krivici dolžiti. Lepo je od Vas, da hočete veljati za spodobnega Človeka, ki ne rabi psovk. Tiskovna pravda o tožbi Fr a n a K t a p e ž a, kavarna rja v Ljubljani, proti E. Kavčiču, trgovcu v Ljubljani, zaradi razžaljenja časti v nekem »Poslanem«, se je končala pred razpravo s poravnavo. — Poizvedbe so namreč dognale, da gospoda Krapeža glede prodaje »Flo-riana« ne zadene nobena nepravilnost, vsled česar je g. Kavčič svoja očitanja umaknil. Crna zastava na čast — škofu? V župniji blizu Kamnika so imeli preteklo nedeljo binnovanje. Na cestah so bili postavljeni maji, z hišnih streh pa so vihrale zastave. Da je bil tudi »Gasilski Dom« primerno okrašen, se razume samo ob sebi. Na vsakem vogalu je bila pritrjena po ena slovenska in cesarska zastava, na sredi tik nad vhodom pa je plapolala velikanska črna žalna zastava. Ljudje so hodili mimo »Gasilskega Doma« ter strme gledali čudno razvrstitev zastav. Eni so rekli: »Ej ti naši gasilci, to so vam dečki, prav posebno so hoteli počastiti škofa, zato so razobesili sploh vse zastave, kar jih imajo.« Drugi so bili mnenja, da •i je kak bndomuinei privoščil Salo ter ponoči pritrdil na poslopje črno zastavo, tretji pa aa govorili: »Kaj naj pomeni črna metnua v sredi med in cesarsko 1 Kuj to, da sta euear in da Jo na tete naneaje je bilo pravo, ne moremo Na Juriieah pri St. je ugriznil danes zjutraj ob ust stekel psa osemletnega Alejam Žužka. Pes je zbežal proti Palaju, ter ae osa eno uro vrnil, nakar ga Ji Matija Zadel dvakrat streljal, ter anano ranil. Pes jo zopet zbežal, ter ae zopet po pretoku dobre ure vrnil. Ob polu 11. je že zopet popadal dveletnega otroka, ter mu odtrgal obrvi. Isto tako je hudo ranjen prvoimenovani na rami. Na to se je zgubil pes zopet v gozd. Ljudje so zelo prestrašeni. Vojak odnesel stotniku 500 K. V sredo je stotnik 1. stotnije 97. peš-polka, ki je sedaj stacijoniran v Sežani, dal nekemu vojaku iste stotnije bankovec za 500 K naj zmenja in mu prinese drobiž. Vojak je odšel in se ni več vrnil. — Stotnik je čakal in čakal, ali ker vojaka z denarjem ni hotelo hiti od nikjer, je šel ves žalosten na orožniško postajo in prijavil tam ves dogodek. — Vojaka iščejo orožniki. Nesreča in poskusen samomor. V ulici Media v Trstu ima nek kamnosek svojo delavnico. Neki kamen, ki ga je kamnosek imel v delu, se je prevrnil na otroke, ki so se tam igrali in je ubil štiriletnega dečka. Mati je bila vsled tega tako obupana, da si je poskusila vrat prerezati. Ubijalec svoje matere. 201etni Matija Bat tel v Barbani pri Dinjanu v Istri je že dlje časa grdo ravnal s svojo materjo in bil zaradi tega že obsojen. Ravno je bila žandarmerija dobila ukaz, naj ga pripelje v zapor, da odsedi svojo kazen, ko je zaznala^ da je Battel svojo ma-ter ubil. Mati je bila sinu očitala njegovo malopridnost in sin jo je s palico in s kamni tako zdelal, da je na mestu umrla. Zadruga »Hercules« na Reki mora vsled odredbe reškega tribunala z dne 28. maja likvidirati. Za likvidatorje so imenovani vsi prejšnji člani ravnateljstva in nadzorstva. Zadruga pa ne sme sklepaji novih zavarovalnih pogodb. Domači umetniki v tujini. Gospod Leon Funtek, doslej kapelnik in dirigent filharmoničnega orkestra v Wiborgu na Finskem, je sprejel službo drugega koncertnega mojstra pri orkestru koncertnega društva v M o n a k o v e m. Tujski promet v Ljubljani meseca maja. V zadnjem mesecu je prišlo v Ljubljona 5812 tujcev, 381 več kakor meseca aprila in 586 več kakor lani meseca maja. Nastanilo pa se je v hotelu »Union« 1281, »Slon« 1148, »Llovd« 546, »Cesar avstrijski« 302, »Južni kolodvor« 258, »Ilirija« 235, »Malic« 197, »Štrukelj« 171, »Bavarski dvor« 123, »Tivoli« 116 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1435. — Bilo pa jih je: 1190 s Kranjskega, 962 z Dunaja, 1045 iz slovenskih dežel, 349 iz dežel češke krone, 880 iz drugih avstrijskih dežel, 270 iz Ogrskega, 498 iz Hrvatske in Slavonije, 95 iz Bosne in Hercegovine, 174 iz Nemčije, 211 iz Italije, 4 iz Rusije, 4 iz Anglije, 6 iz Francije, 42 iz balkanskih držav, 7 iz Rumu-nije, 67 iz drugih evropskih držav, 7 iz Severne Amerike in 1 iz Afrike. V mestnem kopališču v Koleziji so razna in obsežna popravila skoro do malega dovršena. Kopalni in plavalni basin ima nove zatvornice, kabine so temeljito prenovljene in popravljene; sploh je vse tako urejeno, da bo v vsakem oziru zadoščalo željam posetnikov tega priljubljenega kopališča. Hribarjev park so lično prenovili in ga okrasili z raznim cvetličnim grmič jem; dobil je tudi zadostno število ličnih klopi za odpočitek kopajočega se občinstva. Kopališčnik ima vedno dovolj okrep-čav na razpolago. Kopališče se ima te dni odpreti. Grozna nesreča. Ko je danes zjutraj vrela 541etna zasebnica, Er-nestina Sukova, v svojem stanovanju na Dunajski cesti št. 29 na samo-varu mleko, je goreč špirit brizgnil po sobi, vsled česar je začelo goreti. Sukova je skočila vsa prestrašena poklicat bližnjo stranko, go. Peklen-kovo, s katero sta šle takoj v sobo gasit. Pri tem je Sukova prevrnila samovar, v katereme je špirit še gorel in hipoma je bila tudi sama v ognju. Ga. Peklenkova je začela z vsemi močmi gasiti gorečo Sukovo in klicati na pomoč še druge stranke. Ogenj so sicer pogasili, a Snkove ni bilo mogoče rešiti. Zgorela ji je bila med tem časom obleka in lasje ter je zadobila po celem životu in obrazu tako hude opekline, da se je v groznih mukah nezavestna zgrudila na tla. Tudi Peklenkova je zadobila po rokah znatne opekline, katere pa menda k sreči niso težke. Na liee ne* sreče dospevši hišni gospodar, gosp. Skerlj, ja telefonično poklical rezilni vos, s katerim so ponesrečenko pre« peljali v deželno bolnišnico, kjer je v izdihnila. Sukova ju je bilo aečeraj po- poldne v Stritarjevi ulici it 7 v H. nadstropju trgovskemu sotrudniku, gosp. Frideriku Grossmannu. Kolo je tvrdke »Bdssler in Janernig«, snam-ke »Contintal«, Ja brez zavore, ima balanco nekoliko obrnjeno navzdol, obroči so črni in s višnjevim pasom obrobljeni, prednjo vilice so »dobljene, triba je polna s torpedo prostim tekom, stopala sta zobčasta, sedež trd (Rennsattel), zračne cevi so pa nove. Kolo je vredno 150 K. — Pred nakupom se svari. S ceste. Ko je včeraj popoldne stal električni voz na Marijinem trgu, je mimo pripeljal nek izvošček, od druge strani pa s kolesom instalater Viktor Dragar. Ker je le - ta uvi-del, da bi imel priti s kolesom pod konja, je, da sam sebe reši, skočil s kolesa v stran, kolo pa pustil na mestu. Ker izvošček ni mogel konja takoj ustaviti, je ta skočil na Dragar-jevo kolo in mu ga močno poškodoval. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Macedoncev, v Heb je šlo pa 35 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Krojaški mojster Anton Presker je izgubil denarnico, v kateri je imel 30 K denarja. — Dr. Ivan Hogler je izgubil zlat svinčnik. — Stražnik Zabukov-šek je našel molitvenik. — Gospa Fr. Flerinova je izgubila na cesti od pošte po Dunajski in Mariji Tereziji ce-sli do drž. kolodvora zlato damsko verižico. — Dne 16. maja je izgubil nek gospod, ko se je peljal s kolesom iz Dolskega v Ljubljano,srebrno žep no uro z verižico. »Slovenska Filharmonija« koncerti r a danes, kakor običajno vsak torek in petek pri večerni predstavi Elektroradiografa »Ideal« (hotel pri »Maliču«) od 6. popoldne naprej. — Jutri bode koncert na vrtu hotela »Južni kolodvor« (A. Seidl) od 8. do 12. zvečer. Vstop prost. narodno obramba. Za obrambni sklad družbe sv« Cirila in Metoda so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 696. Slovensko omizje v Gradcu (plačalo 50 K) ; 697. Slovensko omizje v Beljaku (plačalo 25 K) ; 698. Ivan Godina, posestnik v Skednju (plačal 200 K); 699. Moška podružnica v Logatcu (plačala 200 K) ; 700. Ženska podružnica v Logatcu (plačala 200 K); 701. Združena slovenska mladina v Trstu za prireditev C. M. plesa; 702. Narodna tiskarna v Ljubljani; 703. in 704. Bole Josip, veletržec v Reki (plačal 400 K); 705. »Devetorica profesorjev v Kranju; 706. Podružnica družbe sv. C. in M. v Kostanjevici (plačala 100 K); 707. Učiteljsko društvo za okraj Sežana (plačalo 50 K); 708. Ciril-Metodov nazdarek, omizje v predmestju (plačalo 50 K)t Društvena naznanila. »Sokolska Zupa Ljubljana I.« se vedno bolj bliža svojemu prvemu zletu, ki 6e vrši 12. t. m. Mlade so sicer še župne organizacije, ki spajajo v svojem področju več sokolskih društev v višjo in močn ejšo celoto, vendar hočejo takoj prvo leto svojega obstoja pokazati globejšo, nravstveno in etično vez bratstva, ki nezlom-no druži društvo k društvu v svrho hitrejše in popolnejše izvršitve sokolske naloge. Dosedaj smo bili navajeni na manjše čete, toda sokolska misel postaja vedno jačja, njeni delokrog se širi inpoglablja v celotnem narodnem vstroju, potrebno je tudi, da sokolska misel odslej na zunaj manifestuje svojo višino in silo v mogočnejših oblikah. Zupa je sestavljena iz najmlajših društev, obsega danes 6 društev in 3 odseke, toda starost vseh znaša jedva 16 let. Vsa društva in vsi odseki imajo v svojih krajih prav bojevite protiorganizacije. Smo mladi, smo branitelji! Rastem o in razvijamo in hočemo dosledno in resno braniti Tyrševo dedščino. Prvo leto smo dosegli le nekaj, zavedamo se, da je cilj dovršenosti še jako daleč, toda dosegli smo vendar toliko, da si upamo brez strahu pokazati četudi skromne plodove težkega sokolskoga dela prvo leto v župi široki slovenski javnosti! V telovadnicah vlada čilo delo, društveni odbori in veselični odseki zasedajo pri sejah večer na večer. Z veseljem pričakujemo velikega sokolskega dneva. V nedeljo, dne 5. junija se vrše* ča velika pomladanska veselica bode, kakor vselej »Slavčeve« prireditve, kar naj zabavnejša, poleg vsega se je poskrbelo še za pravega, pristnega fotografa. Vrt hotela »Tratnik« je že sam na sebi jako idiličen z lepimi promenadami, med cvetjem in zelenjem postavljenimi mizami, nad katerimi so raspeta velikanske »marale«, ves ostali prostor pa bodo de-koraterji spremenili v prijeten gaj. Začetek veselici bode ob 4. popoldne, konec pa po 10. zvečer. Kakor je odbor glede sporeda, ki obsega nad 00 ko hode tudi štora, stolov in no ukrenil in pravi, da m bodo pol* sel v zadrego tudi ob največji udeležbi. Politično, goepodaFika in iaobra-ieTalno društvo na Vedmat je sklenilo prirediti letos svojo tretjo ljudsko veselico na dan 31. julija, na kar naj se druga društva blagohotno ozirajo. Kegljanje na dobitke se prične dne 13. junija v gostilni Drašče-kovi v Bohoričevi ulici št. 9. Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov sa Kranjsko s sedežem t Ljubljani je otvorilo z dnem 1. junijem t. 1. na novo urejeno posredovalnico si uže b, na kar posebno opozarjamo gg. trgovce kot delodajalce t udi izven kranjske dežele. Veliko zahval in dokazov, simpatije iz naše province, kažejo jasno, da se v tem društvu zbirajo le razumni sotrudni-ki, ki sodelujejo za trgovino v celem -menil besede. — Posredovalnica x>de poslovala za delodajalce brezplačno, kakor tudi le za one delojemalce, ki so člani tega društva. — I'rad ne ure so vsak dan od 3.—6, ter večer od pol 9. do pol 10. Podporno in pogrebno drnštvo r. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani ima svoj občni bor v nedeljo, dne 7. junija, ob 4. popoldne v društveni sobi, Florjan--ka ulica št. 6. Na francoskih šancah nad Šiško se vrši dne 5. junija 1910 na ko-t i^t zgradbi »Sokolskega doma« v Spodnji Šiški popoldne gozdna vese-ica v velikem slogu. Na veseličnem »rostoru bodo postavljeni različni paviljoni, v katerih bodo stregle ši--tnske narodnjakinje lačnim in žej-: im posetnikom šanc z resnično slovenskim, vedno svefim pivom, domačim pristnim vinom in domačim ^errizkom itd., itd. Skrbljeno bode :udi za protialkohoiike, ker se nahaja na veseličnem prostoru prijazen in hladen potoček. Pristen hrvaški »momak« pekel bo jance na prostem na prav zanimiv način. Čuje se govori-• celo o bivolih, toda o tem za sedaj še molčimo. Povemo le toliko, da jih je predsednik društva za zgradbo, hr. Seidl že dobil. Veseličnemu odprti se je posrečilo preskrbeti kar dve godbi. Za petje bo skrbel vrli pevski zbor šišenske čitalauice, ki ima. kakor že notorično znano, ze-7o izvežbane glasove. Plesaželjnim Hode na razpolago od matere narave naravnost občudovanja vredno ple->išče. Lovcem, kateri zanemarijo dne 5. junija svoj nedeljski lov, dana bode prilika na veseličnem strelišču v izvežbanosti izbirati si lavorike in \rasiti prsi z odlikovanji. Glas gre : dežeU. da hočejo šišenski narodnjaki občinstvu dokazati, da so Slo-nke še najlepša dekleta in da do-:■ ačinom ni potreba hoditi po tujke, v>led česar bode v nedeljo, dne 5. Jurija tudi tekma ženske lepote. Sploh je vsestransko skrbljeno, da se bode -očinstvo, ki se te veselice udeleži v lepi naravi, dobro in ceno zabavalo. Dne 5. junija 1910 naj bode vsem Movencem in Slovenkam zbirališče francoske šance« nad Šiško. Prostovoljno gasilno društvo v Mostah priredi v nedeljo, dne 5. junija t. 1. ob 3. popoldne vrtno veselico v prid nakupu gasilnega orodja na rtu gosp. Frana Zakotnika. Obrtne zadruge na Bledu pomočniški zbor ima 5. junija v prostorih otela Evropa ob 2. popoldne občni 7.\>ot. na čegar dnevnem redu je tudi volitev odbora in odposlancev za občni zbor zadružne bolniške blagajne. Notranjska posojilnica v Postojni je darovala »Akad. društvu slo-enskih veterinarjev« 20 K, za kar i i izreka odbor najtoplejšo zahvalo. Čebelarski shod v Podravljah na Koroškem se vrši 5. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Glazarja. Na shodu bo predaval zastopnik osr. Čeh. društva g. naduči-telj Likozar iz Ljubljane. Prosveta. Muzikalije »Glasbene Matice« v Ljubljani za društveno leto 1909/10 so pravkar izšle. Te dni se začno razpošiljati in jih dobe člani za 4 K dm-^tvenine, nečlani po po 6 kron. XXXVII. zvezek Matičnih zborovskih partitur je izšel pod naslovom: 20 moških in m« šanih zborov, uredil Matej Hubad, ter obsega sledeče ^kladbe: A. Moški zbori: 1. Jakob Aljaž: Na dan! — 2. Emil Adamič: Scherzando. — 3. Oskar Dev: Hrepenenje. — 4. Oskar Dev: Tihi veter od morja. — 5. Stanko Premrl: Na dan! 6. Ludovik Hudovernik: Zvezde. 7. Zorko Prelovec: Jaz bi rad rdečih rož. — 8. Ivan Muhovič: Mir. — rJ. Vjekoslav Ružie-Rosenberg: San. — 10. Vilko Novak: Gorski kraj. — 11. Vilko Novak: Sanak spava. — 12. Hrabroslav Volarič: Izgubljeni ?>vet. — 13. Ferdo Juvanec: Rožmarin. — 14. Ferdo Juvanec: Pastir. — B. Mešani zbori: 15. Franc Kimovec: Izgubljeni cvet. — 16. Emil Adamič: Zapuščena. — 17. Hrabroslav Volarič: Ljudmila. — 18. Anton Vilar: V — lt. Sv tu*. Pik Ju i a mm: Ha soboto 4., v nedeljo S. in v sredo 8. junija v Rudolfovem v dvorani Narodne čitalnice. V soboto 4. junija as uprizori duhovita angr**ke satira Sebastijan veliki knez Oeorgijaki, v nedeljo 5. junija se igra veleanhav-na dunajska burka Crni madež in v sredo 8. junija se vrši dramski, operni in operetni večer s obširnim sporedom. — V ponedeljek 6. in v torek 7. junija gostujejo v Metliki v dvorani Narodne čitalnice. Prvi večer uprizore W. Maughamovo komedijo Sebastijan veliki knez Georgij-ski in v torek 7. junija se vrši Dramski, operni in operetni večer. — V četrtek 9. junija gostujejo v Trbovljah v dvorani g. Forteja, kjer se uprizori tudi Sebastijan. — Slavno občinstvo v vseh omenjenih krajih vljudno opozarjamo na ta gostovanja naših domačih umetnikov, ki se vrše pod vodstvom režiserja g. H. Nučiča., da z mnogobrojnim obiskom počasti njih predstave. — Dalje gostujejo člani še v Bakru, Opstiji, Ložu, Cerknici, Idriji in Zireh, kjer zaključijo svoja letošnja gostovanja. Velike protiklerikolne demonstracije v Zatreta. Kakor je znano je bivši zagrebški župan, zoaj klerikalni sekcijski šef dr. Ammš dovolil, da se na srednjih šolah pobira za neko bandero srca Jezusovega. Kar bi od zbirke preostalo, bi pa poslali papežu. Ta monstrozna naredba je vzbudila v celi hrvaški napredni javnosti velikanski odpor. VcVraj zvečer se je vr-šil shod svobodnih mislecev, ki je hotel proti tej klerikalni odredbi protestirati. Shod je bil jako dobro obiskan. Nanj se je pa priklatilo tudi par klerikalnih študentov in kaplanov, ki so jeli razgrajati —kar so želeli so dosegli: na-stal je pretep in vladni komisar je shod razpustil. Klerikalci so postopali kakor divjaki, nekega soe. demokratičnega delavca so tako poškodovali, da je moral v bolnišnico. Klerikalna navada je že taka: zase zahtevajo.sklicujoč se na svobodomiselna načela, od nasprotnikov naj-obširnejšo svobodo, sami je pa nikjer ne pripoznajo. Obenem se je vršil tudi klerikalni shod. U deležniki razpuščenega svobodomiselnega shoda, ki j in je bilo par tisoč, so se podali pred klerikalno zborovališče in so tam demonstrirali; ker jih je pa tam policija pregnala, so šli pred univerzo in so tam improvizirali shod; go\orila sta urednik Wilder in soc. demokrat Bukšeg. Policija govornikov ni motila. Demonstracije so trajale še pozno v noč. Slovanski log. — Slovenski izlet v Belgrad. Zanimanje za ta izlet je po deželi veliko večje, kakor v Ljubljani sami. Kakor vse kaže, bosta Primorska in Štajerska veliko častneje zastopana, kakor Kranjska in Ljubljana. Čas za priglasitev za posebni vlak v kratkem poteče. Samo dva dni sta še: sobota in nedelja. Opozarjamo na to vse tiste, ki se za izlet zanimajo, ter jih vabimo, naj se priglase čim naj-preje. Na razna pismena vprašanja odgovarjamo to-le: Ako se oglasi zadostno število udeležencev za posebni vlak, bo stala vožnja iz Zagreba v Belgrad in nazaj v III. razredu 10 kron, v II. razredu pa 16 K. Ako ne bo posebnega vlaka, potem stane III. razred iz Zagreba sem in tja 20 K, II. razred pa .'»2 K. Izletniki odpotujejo iz Ljubljane v petek 1. julija s poštnim vlakom popoldne ob 3. V Belgrad prispo v soboto 2. julija dopoldne. Koncert bo v nedeljo 3. julija. Ponedeljek in torek (4. in 5. julija) sta posvečena ogledovanju mesta in njegovih znamenitosti. V sredo 6. julija se izletniki vrnejo v domovino. Prijave za posebni vlak sprejema odbor »Ljubljanskega Zvona«, oziroma njega načelnik dr. Ant. Švigelj, odvetnik v Ljubljani. — Zagrebško mestno posojilo. Mestni občinski svet v Zagrebu je v seji pretekli torek sklenil, da najme posojilo v znesku 15 milijonov kron. To posojilo se ima amortizirati v 50. letih. Rok za finaliziranje posojila je določen do 20. julija t. 1. S tem novim posojilom bodo znašali dolgovi zagrebškega mesta v celem dO milijonov kron. Pred nedavnim časom smo zabeležili dolgove srbske in bolgarske prestolnice. Ako primerjamo dolgove teh mest z dolgovi Ljubljane, razvidimo, da je naša Ljubljana najmanj zadolženo mesto na slovanskem jugu._ Pg slovnsln sveti. — Vi ji se prične dne 7. julija. V torek imeli v Petrogradu sejo »v, hovift in Ajkovič. Is mil menihi sumim okrog 00 politikov, flcikniakogu sleta se udeleži več sto ruskih Sokolov. V Sofijo bodo vsi ti potovali is Odese po Črnem morju. V pripravljalnem odboru sa prireditev izleta so Oižickij, starosta petrogradskega Sokola, dr. Vergun in Komarov. Kakor ruski listi poročajo, se bodo Poljaki vkljub oficial-nemu obvestilu, da nihče izmed Poljakov ne bo prisostvoval kongresu, vendarle udeležili slovanskil prireditev v Sofiji. Sofijski kongres bo drugi pripravljalni (prvi je bil leta 1906. v Pragi), veliki vseslovanski kongres, združen s slovansko razstavo, pa bo, kakor jo sedaj projektirano, v Moskvi in sicer v dobi med letom 1912. in 1015. Do tega časa bo seveda še več pripravljalnih shodov, katerih namen bo medsebojno zbližan je in spoznavanje slovanskih narodov ter poglobitev ozkih stikov na kulturnem in gospodarskem polju. Od uspeha teh pripravljalnih shodov bo odvisno, da se preje ali pozneje skliče veliki vseslovanski kongres v Moskvi. Prihodnji pripravljalni kongres se bo najbrže vršil v Belgradu. Program sofijskega kongresa je tale: 1. Sedanje stanje jugoslovanskih zemelj v kulturnem in narod no-go-spodarskem oziru. 2. Kulturna vzajemnost: a) prireditev splošnega znanstvenega kongresa za slavisti-ko; b) udeležba slovanskih učenjakov na krajevnih in splošnih narodnih slovanskih kongresih; c) vzajemni stiki akademij in znanstvenih korporacij; d) stiki slovanskih visokih in srednjih šol, gledališč in umetniških združitev; e) izdavanje periodičnega časopisa o delovanju slovanskih narodov na književnem in znanstvenem polju; f) slovanska krestomatija in katalog slovanskih popularnoznanstvenih spisov za knjigarne; g) naslovnik slovanskih učenjakov in literarnih zavodov; zamena dobrih političnih listov in časopisov; medsebojni stiki slovanskih politikov in korporacij; h) kurzi o delovanju za slovansko stvar za časnikarje in dijake na slovanskih visokih šolah. 3. Poročilo o delovanju zveze slovanskih časnikarjev. 4. Narodnogospodarska vzajemnost: a) slovanska banka; b) slovanska razstava; c) narodnogospodarski odno-šaji zapadnih Slovanov k vzhodnim in južnim. 5. Organizacija zveze slovanskih planinskih društev. 6. Organizacija dela za slovansko vzajemnost. Istočasno s slovanskim kongresom se bosta vršila še dva druga kongresa z obiležjem vseslovanskim: časnikarski in zdravniški. Manife-stacijska krona vseh teh prireditev pa bo vseslovanski sokolski zlet. — Po poročilih čeških listov se udeleži slovanskega kongresa tudi poljski poslanec pater Stogalowski, vodja krščanskodemokratske stranske v Galiciji. S Poznanjskega pride več Poljakov, med njimi tudi eden izmed poljskih poslancev v nemškem državnem zboru, da bodo torej Poljaki vendarle zastopani na kongresu in da bo shod vendarle imel vseslovanski značaj. Izpred Mfe Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Morilec svoje žene. (Dalje.) Kakor že rečeno, je cela vrsta zaslišanih prič doslej potrdila, da je Rejc svojo ženo preganjal, jo pretepal, jo ponoči dostikrat ob vodi vodil, da se je žena proti zaslišanim pričam vedno pritoževala, kako jo mož preganja, in ji celo po življenju streže, da se ga boji. Kakor že preje omenjeno, je šivilja. Marija Lampe, prišla ob tri četrt na 9. k Rejcev i m in poskušala odpreti stanovanje, a se ni dalo, hotela je iti v kuhinjo in jo poskušala odpreti, a se ni dalo. V hiši je bilo mirno. Rejc pravi, da je bil ti-stokrat na stranišču, ker je imel drisko, ter da je imel navado za seboj stanovanje zaklepati. Hišni gospodar, Frane Plesničar, ki se je ne— kaj časa zaradi bolezni v Ljubljani mudil, je v Idriji dal na zapisnik, da ni bilo čuti nobenega šuma iz obdolženčevega stanovanja, katerega bi bil moral on gotovo slišati, ker se je ravno malo preje domu povrnil. Nato se zaslišijo štirje Pleaničarjevi čevljarski vajenci. Ciril Vončina izpove, da je Rejc prišel ob 11. v spalno kamro vajencev in je obdolženec mu rekel: »Tistega mojega psa t. j. žene, še sedaj ni domu. Na predsednikovo vprašanje, zakaj ni v preiskavi resnice govoril, je odgovoril, da ga je Rejc k temu napeljal, da naj reče: »Ko si šel ti spat, sem bil jaz na stranišču«; če boš pa drugače govoril, te bom etri kakor mačks « Drugi vajenec Anton Bogataj, izpove, da mu je Vončina pravil, kako sta ga Baje in Jem Bnapat nflila kako asora pri sodufji lagati Vsi itirje fantje so pa potrdili, da ea alelali Bajen da g. au tihuilo; deiaffosv deiavnle? doV£ atttalf m ■ejčevem hoje, kar bi ae moralo tati, ker je tenak strop. Za tem je sladilo zaslišanje še deseterih prič, med katerimi sta pa najbolj zanimivi izpovedni sedlarskega pomočnika Janeza Tbnčiča In Rejčeve prejšnje ljubice, Barbe Crnigoj. Tončič izpove, kako je bil nekoč v družbi Rejčevih, in so šli ob 3. iz kavarne domn. Ker je pa Rejcu obljubil neke podplate in as je mojstra bal, je šel Rejčevi povedat, da ne bo dal podplatov. Nato pa pride Rejc domov in je *Tončiča napodil. Rejc pa pravi, da je bil namen čisto drug, ker je pred vratmi slišal besede: »Pusti me, ker moj mož lahko pride!« — Barba Crnigoj pravi, da je pred sedmimi leti začela občevati z Rejcem, da ji je zakon obljubil in ji dal 700 K denarja, katero vsoto mu je pa kasneje vrnila, imela je z njim nezakonskega otroka, ki še živi. Rejc pravi, kako ga je takrat priča prosila, naj ji prinese živega srebra, da bi z njim odpravila plod, na kar ona pravi, da se na to ne spominja. Jera Razpet, sedanja RejČeva ljubica, izpove, da je bila rajnka žena na moža silno ljubosumna, da takrat ni bil pri nji, ko ga je iskala. Osodepolni večer je slišala Rejca govoriti z vajenci. Ta priča se ni zaprisegla, ker je proti nji uvedena preiskava zaradi krivega pričevanja. Zelo važna je bila izpoved priče Frančiške Paher. Šla je usodepolni večer iskat v gostilno svojega moža. Domu grede je na mostu srečala zakonska Rejc. Paher je Rejčevko vprašala, kam da gre, a ona je namignila z glavo proti možu. Priča je oba dobro spoznala, čeravno ji je Rejc hrbet obračal. Za klobukom je imel peresa, zdi se ji pa, da so bila peresa bolj svetlja. Žena je imela šerpo na glavi in mantilo ogrnjeno, priča je še gledala nekaj časa za njima. — Obdolženec zanika trditev priče, da bi bila njega videla. A ona stopi pred Rejca in mu pove v obraz, da je ravno on bil, in ker se je od nje obračal, ga je iz radovednosti še bolj natanko pogledala. Ta odločna izpo-vedba Frančiške Paher je obdolženca zelo poparila. Zakonska Franc in Marija Brenčič sta šla dotični večer v mesto, trgovino sta zaprla pred 8. zvečer. Pred Kovškovo hišo sta srečala moškega in žensko, ki sta šla vsak po eni strani ceste. Po podobi sta sodila, da sta zakonska Rejc, a ker je bila tema, ne moreta natanko potrditi. Mlinar Peter Balantič je srečal Rejca ob tri četrt na 9., on ga je pozdravil, če mu je ta odzdravil, ne ve. Obdolženec to zanika, a bolj zmedeno, kakor poprejšnjim pričam. (Dalje prih.) Telefonsko hi brzojavna Poslanska zbornica. Dunaj, 3. junija. Poslanska zl>or niča je danes nadaljevala razpravo o vojnih korih. Po končani debati se je zakonski načrt izročil brambnemu odseku. Nato je zbornica rešila zakonski načrt o ženskem nočnem delu v industrialnih podjetjih. Zakon določa, da z novim letom v tovarnah ni več dovoljeno, da bi ženske delale ponoči. Prihodnja seja bo v sredo. Proračunska razprava. Dunaj, 3. junija. Načelniki parlamentarnih klubov so sklenili, da se ima proračunska debata pričeti v seji prihodnji petek. O načinu, kako se naj vrši ta debata, se ni doseglo sporazum ljenje. Dr. Korošec je v imenu svojega kluba vložil protest proti temu, da bi se pri proračunski debati skušalo prikrajševati pravice posamnih poslancev. Nevarna kriza v »Poljskem klubu«. Dunaj, 3. junija, V »Poljskem klubu« je nastala nevarna kriza. Stališče predsednika »Poljskega kluba« dr. Glombinskega je silno omajano. Posredni povod te krize je ma-lorusko vseučiliško vprašanje. Vse-poljska stranka, ki razpolaga z 19 mandati, je prepričana, da bo treba Malorusom v vseučiliškem vprašanju končno le dati kake koncesije, ni pa toli hrabra, da bi to priznala tudi nasproti javnosti, marveč je pričela radi maloruskega vseučiliškega vprašanja vehementno napadati deželnega maršala Badenija in namestnika dr. Bobrzvnskega. To je i zvalo vihar narodne nevolje v Galiciji proti vsepoljski stranki. Predsednik vsepoljske stranke German je zaradi tega demisioniral in izjavil, da ne sprejme več mandata pod nobenim pogojem. Ta demisija bo imela za klub težke posledice, zakaj z Germanom as je izjavilo mnogo ostalih poslancev solidarnim. S tem, je postala pozicija dr. Glombinskega nevzdrž-ljhra: izvajati bo moral koneekvence in odstopiti sestavljena, a delom pa se prične prihodnjo jesen. Kot zastopnik južnih dežela je bil poklican v to komisijo državni poslanec Ivan Hribar. Volitve na Ogrskem. Budimpešta« 3. junija. Do opol dne je znan izid volitev iz 384 okrajev. Vladna stranka ali kakor se sama imenuje stranka narodnega dela ima doslej 237 mandatov, Kossu-thovci 42, Justhovci 36, klerikalna ljudska stranka 13, narodnosti 7, stranka na programu iz leta 1867. 17, stranka na programu iz 1. 1848. 10, demokrat je 2, krščanski socialci 1, kmetska stranka pa 2 mandata. Potrebnih je 17 ožjih volitev. Do sedaj so izgubili Slovaki in Romuni 15 mandatov, Kossuthovci 47, Justhovci 83 in klerikalna ljudska stranka 17. Cesar v Bosni. Sarajevo, 3. junija. Cesar se je danes ob 3/4 na 6. zjutraj ob najlepšem vremenu odpeljal v Mostar. Spremljajo ga: minister zunanjih del grof Aehrenthal, skupni finančni minister baron Burian. vojni minister Schonaich, general Varešanin-baron Benko in baron Pittner. Konjica, 3. junija. Dvomi vlak s cesarjem je dospel semkaj ob 9. 13 minut dopoldne. Cesarja je na kolodvoru sprejela nepregledna množica. Vlak je ostal na postaji četrt ure. Na to se je vladar odpeljal prot? Mostaru. Slovanske prireditve v Sofiji. Sofija, 3. junija. Slovanski časnikarji pridejo semkaj že v nedeljo 3. julija. Na kolodvoru je slovesen sprejem. Zvečer je sestanek v kazini v svrho medsebojnega spoznanja. Dne 4. julija se kongres otvori v salonu vojnega kluba. Obed se gostom servira v vojnem klubu. Po obedu si gostje ogledajo mesto. Prva seja kongresa je v torek 5. julija v amfiteatru pri vseučilišču. Zvečer je veselica na čast gostom v mestnem parku nasproti kraljevske palače. V sredo je druga seja, popoldne pa se za' ključi zasedanje. Sofija, 3. junija. Na čast slovan* skim gostom priredi bolgarsko narodno gledališče dve galapredstavi dne 7. in 8. Predstavljale se bodo scene iz raznih slovanskih oper, predvsem iz »Rusalke«, »Prodane neveste« in »Jevgenija Onjegina«. Razne stvari. * Hallevev komet v Ameriki. Noč od 18. na 19. maja je na milijone Amerikancev prebilo na cestah. Vso je zapustilo svoja stanovanja ter prenočevalo zunaj na cestah, na vrtovih ali na polju. Večina prebivalstva je zbijala šale, pila in prepevala. Le v nekaterih krajih so bili ljudje v resnem strahu. Posebno Italijani so se pokazali velike strahopetce. Teh ljudi se je zbralo na ulicah in v parkih raznih ameriških mest na tisoče. Gledali so boječe v nebo ter pričakovali sodnega dneva. Vsaka najmanjša sapica jih je tako prestrašila, da so začeli na vso moč klicati razne svetnike na pomoč. V mnogih mestih je morala posredovati policija^ da je pomirila zbegane Italijane ter jih pregnala v njihova stanovanja. Največ smeha so imeli Newyorčani v italijanskem oddelku mesta. Ko je tam na stotine Italijanov klečalo in molilo ter klicalo na pomoč razne svetnike, zlasti sv. Jerneja, ki je menda svetnik za komete, se je naenkrat pojavil nad njihovimi glavami navaden zrakoplov, kakorš-ne spušča v zrak ameriška mladina ob raznih patriotičnih slavnostih. Ob pogledu na ta zrakoplov, se je lotil Italijanov grozen strah. Vse je zbegano letalo okrog ter klicalo na pomoč madono in sv. Jerneja. Morala je priti policija, ki je prestrašene Italijane pognala v njihova stanovanja. V drugem oddelku New Torka so Italijani na prostem priredili veliko pobožnost. Molili so in prepevali razne nabožne pesmi ter lavre-tanske litanije toliko časa, dokler jih ni policija pregnala. — Na strehah raznih hotelov pa so se vršilo vesele pojedine, ki so trajale do ranega jutra. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. S. junija. Na predlog bivšega pravosodnega ministra dr. Kletna as js ustanovila komisija, ki ho žirom Avstrije prirejala manjša Pravila so is se vrši r sesate, ene 4. t 196» hotelu pri Seidhi ftlnfc Mda to*. »Domovina«, ki vzdržuje v tekoč, šolskem letu dijaško kuhinjo, razširi drugo leto v smislu svojih pravil delokrog. Osnovati hoče v svojem področju nekako posredovalnico za dijaška stanovanja, s čimer naj bi bilo za prvi hip nekoliko pomagano velikanskim nedostatkom, ki vladajo v tem oziru med ljubljanskimi srednješolci. — Odbor »Domovine« prosi radi tega, da vsakdo, kdor bi rad vzel kakega dijaka za prihodnje šolsko J eto na stanovanje, pismeno sporoči odboru »Domovine« v Ljubljani najkasneje do 15. junija svoj naslov in l>ogoje. Oziralo se bo le na zdrava, čista in dobra stanovanja. Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca maja 1910 vložilo je 1382 strank 721.493 K 4'2 v, loH:> .4 ran k pa dvignilo 924.613 K 08 v. Stanje vlog koncem meseca maja 1910 38,030.595 K 76 v. Stanje vložnik knjižic 27.912. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reg. zadr. z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dne 31. maja 1910. Aktiva: Gotovina 172.566 K 05 v. Naložen denar 2.766.588 Kol v. Posojila 16,559.292 K 93 v. Prehodni ;:neski 5823 K 66 v. Inventar 17.3:j<» kron 30 v. Vrednostne listine 365.678 kron 06 v. Zadružni dom 199.672 K. Zadružni hiši 313.974 K 41 v. Za družno zemljišče 89.253 K 50 \. Zaostale obresti 175.259 K 59 v. Pasiva: Deleži 26.910 K. Hranilne vloge 20.143.521 K67 v. Rezervni zaklad 371.89b K S5 v. Pokojninski zaklad ::7«94 K 53 v. Predplačane obresti 40.U1U K 77 v. Upravno premoženje 20.665.444 K 62 v. Denarni promet 21.326.983 K 24 v. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu maju 1910 je 194 strank vložilo 126.925 K 94 v. 264 strank vzdignilo 96.966 K 52 v. torej več vložilo 29.959 K 42 v. 15 strankam se je izplačalo hipotečnih posodil 37.050 K. 370 menic se je eskomp-tovalo za 120.738 K. Stanje vlog :V)94.004 K 49 v. Denarni promet 639.389 K 28 v. Vseh strank bilo je 1248. Ponudbeni razpis zgradbe vrh-talnega poslopja. C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu odda v obratnem ogibališču S. Mauro proge Jesenice - Gorica drž. žeL gradbo vrhtalnih stavb v skupnem znesku približno 70.000 K. Natančni pogoji so naznanjeni v razglasu v Laiba-cher Zeitung« in se o tem lahko tudi povpraša pri c. kr. ravnatelj-tvu drž. žel. v Trstu ali pri c. kr. železni-eo vzdrževalni sekcij] T. v Gorici. Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljub- Ijani je imela meseca maja 1910. L sledeči promet: L Prejemki: a) Redni prejemki: 1. ) Prispevki iz nabiralnikov 1156 K 23 v 2. ) Prispevki podružnic i. s. a) Kranjska 1272 K 60 v b) Štajerska 534 ., 82 c) Koroška 137 „ 05 „ d) Primorska 485 „ 49 „ Skupaj .... 2429 K 96 v 3. ) Razni prispevki t. j. darila, družb, blago itd. . . 4394 K 21 s Skupaj .... 7980 K 43 v b, Izredni prejemki: 4. Prispevki za obramb, sklad. 4410 K 72 v Skupaj . . . . 12.391 K 15 v" II. Izdatki: a) Redni izdatki: plače, remune-racije učiteljskemu osobju, razni računi itd. 13789 K 47 v b) Izredni izdatki: naložitev na glavnico, ozir. obrambnisklad 4137 . 72. Skupaj 17927 K 19 v 5536 K 04 v » 5. "P"0" metra S" S f- vanja > c Nebo ¥ mm na Jurčičevem trgu 3 se odda z opravo vred v najem. Več se izve v tiskarni". Narodni 2. 2. pop. 733 1 . 9 zv. 733 7 28 1 sr. j vzhod pol oblač. 19 2 si svzhod jasno 3. 7. zj. 735 0 15 3 brezvetr. Srednja včerajšnja temperatura 20 5J, norm. 162\ Padavina v 24 urah 00 mm. Prihranite m* dan 4-80 4to 24 kram, ako zavživate tslOttmatO vina a kina lekarja PiacaU-ia v LJubljani z dnevnim izdatkom 18 viaarjev. mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navaSBBS) ViBO in koie^a hi morali izpiti eden sla pat litrov na daa, da bi do vedi i organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljiv*. Vi 1 stekl. Piccolijevega železnatega vina 2 K. — Naročila proti povzetju. 30 oseb — 20 konj. V Mi t. junija v Latlermaonovern drevoredu velika nastoona katera sestoji iz konjske dresure, umetnega jahanja i. dr. Nastop najmanjšega atleta sveto. Blagajna se odpre ob 1 > 8. zvečer. Začetek vsak veter ob 1 .8. l/etriflfflifflS ■ Sedeži I. vrste K 120, II. 80 vin., 111. 60 vin, stojišče 30 vin. ¥ 51 UpuIUa i Otrcci do 10. leta plačajo za sedeže po'ovieo, za stojišča 20 v. Za mnogobrojni obisk se priporoča Stanislav Liebel, ravnatelj iz Prage. Ob nedeljah in praznikih vrtita se 2 predstavi. Prva ob 4. pop., sraga ob S. zvečer. Predstava sa vrsi ab vsakem vremenu. 1929 Samo 6 Ml Hane-Hm Ynt francoske pretanke dražbe. Edina najkrajša črta v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine aw samo ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska cesta itev. 18 v novi Blat »Baselske f osttlae ari je orvoril svojo odvetniško pisano ulica Farneto 3, II. nadstr. 'A s mri l ionta sprejme takoj 1936 L nitij i Trati h Giiaistm. Imnki peionlk mlad m krepak, tali STOJO OOdaBJO StattO prOaaOSitif najraje v kako večjo trgovino z železnino ali špecerijskim blagom. — Ponudbe pod šifro „Bodočaoat 5000", LJafcljana, počtae leteče. 1959 Avtom, pasti na veliko. Za podaaae 1 4, u miši K 2-40. Ujame se jih brez nadzorstva v eni noči do 40, duha ne ostane, nastavlja se samo »ECUPSS1, past sa staraš, ki jih ujame v eni noči na tisoče. Stane K 2*40. Povsod najboljši uspeh. Razpošilja po povzetju. J. Schillcr, Buaaj 111, Krieglergasse 6 30. Premnogo zahval in priznanj. 2247 Kostem 1760 Irinleia jntiifti 191? Ivan Potušek v Kranja. PPM slomski imam Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1. xxxxxxxxxxxxxx Ved spretnih 1957 m vrše de 15. septembra - vs£k dan - ? Začetek ob nedeljah in praznikih ob 1 >10. dopoldne, 3. popoldne in 7. zvečer. Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer. Vatopalaa vselej prosta. za ključavnice in nekaj pomožnih delavcev dobi trajnega dobrega opravila. Kranjska tvornica za leleziia v Kamniku. xxxxxxxxxxxxxx Javna dražba košnje! V nedeljo, dne 5. [unija se vrši javna dražba košnje travnikov na Zelenem hribu in pod dolenjskim kolodvorom. Začetek dražbe ob 2. pop. Zbirališča pod dolenjskim kolodvorom. i%i L Auerjevi dediči C, kr. avstrijske O-eO zjutraj: Mešanec iz Kamnika. I0"00 dopolde: Mešanec iz Kamnika. 0*10 zveder: Mešanec iz Kamnika. I0 30 po noči: Mešanec iz Kamnika le ot nedeljah in praznikih. Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednji evropej skem čašo. C. kr. drzavno-želeiniSko ravnateljstvo v Trstu. Anton Sare LJubljana, Sv. Petra cesta Stav. 8 Mi nsj ias mi malim mit tisiiu nsjal h inSji sam ikha. temle n mu m f ti stmn salate sedate P« Lita. ia 191« rlfe Je ii .ajtrvctMjicfa klafa ia si n M Ml aritiUca kaj ketiti. mk ipitki ac K obilnemu posetu vljudno vabi Lj«Mj«na, S«. 822974 40 L4 5963 3923 ^540