UBBDNIđrrVO Of DPRAVMMTTO: UDBLJAJKA, BASTOPSTVO m ogteae te Krstjsvsse UNJONE rUBBLirrTA rTALIANA s. solano ITAL1ANA ft. Combattimenti neirAfrica settentrionale Fone Aeree đeH'Asse a tla Matrucb U Quartier Generale doftV Fnrre Armate eomnnica in data di 16 irinuno il sevuente boHettino dl jruerra n. 376: NKMMM setentrionale H nemlco, rhr da pio griorni preparava una azione offen- siva ha i. ri lanciato un attacoo in fone sol fronte di Sollum; e stato oyunque re-■pinto coo notevoU perdite. Ui tmtt-a^lLa onntlnaa. Veli voli italiani e germanici han-no rolpito a varie rlprese le opere portun di Toltnik, fortificazlonl ed attendamenti della piazza.. A Marsa Marruoti sodo stati bom barda ti dal I a nostra aviazione lm platiti logistici ed apprestamentl difensivt. ISelbAfrica orientale nessana novtta dl rili evo. Boji v severni Afriki Letalske Sile Osi napadajo Tobruk in Marsa Matrucb Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil dne 16. junija naslednje 376. vojno poručilo: V Severni Afrfkj je neprijatelj, ki H» ▼rf dni pripravlja] ofenzivno podjetje, vrgej vč* rnj v napad sile na fronti proti Sollumo; bi! je povsod odbit z znatnimi Izgubami. Bitka se nadaljnje. Italijanska in nemška letala so v nrnrih poletih oo**trel jevala pristaniške naprave, ntrdU- ter tabori&ća, v Tobrukn. V Marsa Matmehti je nase letalstvo bombardiralo to jamska bivališča tu obrambne naprave. V Vztiodnl Afriki nič omembe vrednega. Ponovni napad na Ciper Berlin, 17. jun. d- Dodatno k včerajšnjemu vojnemu poročila javljajo, da so nemška bojna letala v nedeljo ponovno napadla angleški letališči v Pagosu in N>-kosii na otoku Cipru. Zadeti so bin" važni vojaški objekti kakor tudi industrijske naprave. Tretji napad na Haifo Berlin, 17. junija, s. Snoči se je zvedelo, da je bil tretji napad na Haifo. ki so ga izvedle nemške letalske sile v noči na nedeljo izredno učinkovit. Zadetfh je bilo nešteto poslopij, med njimi pristaniške stavbe ta skladišča pogonskih sredstev, pa tudi več ladij. Neki rnsilec je bil hudo poškodovan. Drugič so nemške letalske sile napadle tudi že Ciper. Zadete so bile razne važne vojaške in industrijske naprave. Letalska bitka nad Kanalom Berlin, 17. jun. d. Močna skupina angleških bojnih letal je v »preroštvu lovskih letal včeraj popoldne skušala Izvesti napad na francosko obalo Kanala. Napad je bil z velikimi izgubami za Angleže odbit. Ze t letalski bitki nad Kanalom so nemški lovci sestrelili 13 angleških lovskih letal in 1 bombnik tipa Bristol-Blenheim. Eno nadaljnje angleško letalo je bilo sestreljeno še od protiletalskega topništva, tako da znašajo angleške izgube skupno 15 aparatov. K te; letalski bitki javljajo naknadno še, da so takoj stopili v akcijo nemški lovski aparati tipa Messerschmidt, čim so se angleška letala pojavila nad Kanalom. Izmed sestreljenih angleških letal jih je bilo ro tipa Spitfire. Za tri sestreljena angleška letala ni bilo mogoče ugotoviti tipa. Nemške izgube v bitki so znašale samo tri lovska letala tipa Messerschmidt Angleške izgube na morju Berlin, 17. junija, s. Komunike, po katerem je bilo doslej potopljenih 12 min ionov ton sovražnega ladjevja, je vzbudil veliko pozornost v berlinskih krogih. Ti opozarjajo, da je bilo v zadnji svetovni vojni prizadejano Veliki Britaniji toliko izgub šele v štirih letih. Vrzeli, ki so nastale v angleški trgovinski mornarici, ne bo mogoče tako kmalu izpopolniti. Zedlnjene države so Angliji že odstopile vse razpoložljive ladje in Roosevelt jim je sam v enem svojih poslednjih govorov Izjavil, da bi moErle gradnje v ameriških ladjedelnicah nadomestiti največ Izgube, ki jih Anglija utrpi povprečno v dveh mesecih. Tokio, TT. junija, s. Ob vhođ« v smga- pursko hiko je Švedski parnlk »Nlngpoc naletel na mino. Od eksplozije je bila ladja hudo poškodovana. To je že četrti primer, da so ladje pred Slngaporom naletele na mine, se poškodovale aH potopile. Japonska bo šla v vojno če se bodo Zedlnjene države vmešate t tviupakl IT. jun. a. Ifa seji >Centratnega odbora pokreta za pomoč cesarske poh-tfk&c js govoril predsednik sveta, admtral Buetsugu, Med gimiimu je btl navzoč na zborovanju tudi ministrski predsednik KoDoja. Govornik je omen jai tako vprašanja japonske notranje kakor tudi zunanje politike in je Izjavil med drugim, da bi MBPMQi Zecfinjenih držav t vojni ne-teoglhoo izzvala jaiponsko vojaško tnter-wndJo. Najnujnejša naloga, ki čaka Japonsko s stališča notranje politike, pa je neeilziranje nove ureditve in boljših ob-TlPTrbrrfh pogojev v veeh področjih nado-naftnega življenja. Kar se tiče zunanje politike., je poudaril govornik, da zahtevajo kitajsko vprašanje, vprašanje Malajskih morfcj m vprašanje morebitne udeležbe Zedlnjenih držav v as—paM vojni najvažnejših odločitev s strani Japonske. Trojna pogodba je bila zaključena a strem narodov, ki trna jo Iste fcteulugtfrB In Iste ettje. Bila je ustvarjena, v shupjil sel ji ustvaritve novega in boij logičnega svetovnega reda. V okviru trojnega pakta se ne dela za interese in prednosti posameznika, če bi Zedlnjene države Sle v vojno, Japonska ne bi oklevala, da tntU savna takoj vstopi v vojno, ta to v srmishi tradicij zvestobe ki časti japonskega naroda. Tudi preko vprašanja Malajskih morij, Je dodal govornik, nI mogoče preiti molče, ker je to za Japonsko žrvijenjsko vprašanje. Za rešitev vseh teh problemov Je potrebna tem večja odločnost m pripravljenost celokupnega japonskega naroda. Pomen pristopa Hrvatske k trojnemu paktu va hrvatskega zunanjega ministra: tem zagotovila svojo Hrvatska si je s varnost in Zagreb, IT. junija, a Hrvatski zunanji minister dr. Mladen Lorkovič je ob povratku iz Benetk sprejel zastopnike tujega tiska ta jim dal naslednje izjave: Pristanek Hrvatske na trojni pakt je dogodek, ki je največjega pomena za Hrvatsko, ki je šele po dveh mesecih svojega obstoja kot neodvisna država pristopila k tej dnižbi držav. Opozoril je na pomen svečanosti, kakor tudi na navdušen sprejem, ki so ga priredile Italijanske oblasti in italijanski narod poglavniku in njegovemu spremstvu. Minister je nato nadaljeval: Za mlado državo, kakršna je naša, je vse to mnogo večjega pomena kakor za kakšno drugo državo, ki je že konsolidirana ker pomeni to potrdilo, da lahko sodeluje v okviru novega evropskega reda. V smislu besedila pakta lahko Hrvatska nadalje računa na zaščito vseh držav, ki so že pristopile k trojnemu paktu. Prepričani smo, da bo protokol, ki je bil podpisan v Benetkah, prispeval tudi h konsolidaciji razmer v južnovzhodnem dehi Evrope. Vsi elementi, ki so predstavljali ognjišča nemira na tem področju, so bili Izločeni in svobodni narodi se adružujejo med seboj. Lahko je razumeti, da Anglija take Hrvatske ne bo priznala, je minister nadaljeval, in lahko si je tudi tolmačiti, zakaj londonski radio napada Hrvatsko, Anglija noče priznati nase realnosti, marveč nasprotno smatra za realno fikcijo, ki jo je hotela ona ustvariti. V ostalem bi se morali kesati, če bi bilo drugače, ker bi se nam lahko očitalo, da ae nismo napotili po pavi poti. Dnce riceve L'Alto c la Canadla della Provinda d? L Dnce sprejema Visokega Komisarja in sosvet Ljubljanske pokrajine Vladar in bolgarski kralj v Florenci Fl oren ca, 17. junija, a Včeraj popoldne sta prispela Iz San Rossora v Florenco Kralj In Cesar ter bolgarski kralj Boris. Obiskala sta piemontskega prestolonaslednika in njegovo vzvišeno soprogo ter Voj-vodinjo Aostsko. Uro pozneje sta se zopet vrnila v San Rossore, že velike uspehe in dovršil veliko delo v borbi proti versajskemu sistemu za ustvaritev boljše pravice na svetu. Tudi Španija bo priznala Madrid, 17. junija, a Sef kabineta zunanjega ministra Chtmenez Sandoval je danes izjavil na sestanku z novinarji, da ima španska vlada namen že v najkrajšem času priznati Hrvatsko državo. Bratislava, 17. junija. Predsednik slovaške republike rnsgr. Tiso je ob priliki pristopa Hrvatske k trojnemu paktu poslal PaveUču brzojavko, v kateri mu terasa svoje česttfke ta želja lUbbentrop se je vrnU v Berlin Berttn, 17. Jon. a Nernflkl zunanji minister von Ribbentrop, ki je predsnoftnjim odpotoval iz Benetk do meje, je z letalom nadaljeval svoje potovanje in se je včeraj popoldne vrnil v Berlin, Z njun se je pripeljal italijanski veleposlanik v Berlinu Dino Alfieri. Nista Se potekla dva meseca, odkar obstoja neodvisna hrvatska država m že je ta država sklenila naslednje mednarodne pogodbe: dosegla je priznanje s italijanske in nemške strani, sklenila je obmejne in politične pogodbe z Italijo« Isposlovala je pri Nemčiji ureditev svojih vzhodnih meja in končno pristopila k trojnemu paktu. Hrvatska bo zvesto izpolnjevala p—1 sala obveznosti Podpisniki trojnega pakta ae lahko zanesejo na to. Zunanji minister je nato dal se nekaj Izjav hrvatskim novinarjem. Hagflasfl je, da si je Hrvatska a pristankom na trojni pakt zagotovila svojo varnost ta neodvisnost v tako veliki meri, da je sedaj Izključena sleherna grožnja. Hrvatska se bo s svoje strani pokazala vredno tega. Vsi Mati mod tem v svojih komentarjih se nadalje opozarjajo na veliki uspeli, ki ga je poglavnik dosegel v Benetkah, »Hrvatski narod« Izraža se enkrat svoje ščenje, da sta bila hrvatski narod ta ust ška Hrvatska država spi11 Jut s v di ust držav, ki se od njega i Iliriju značaj ae Evrope. Na ta način se ja Hrvatska i odvisna država za vselej TamanUdli ak Sofija, 17. jun. tr. Bolgarski Usti obširno komentirajo pristop Hrvatske k trojnemu paktu m diplomatske sestanke ▼ Be- I netkah. »Utro« piše, da sta zunanja mini- I stra grof dano in Ribbentrop ob tej pri- I liki gotovo proučila tudi najvažnejša vpra- I sanja, ki so ae rodila Is zmage osi na Bal- I Boji v Siriji Vichy, 17. jun. d, Francosko vojno ministrstvo javlja v svojem snočnjem poročilu o položaju v Siriji: Naše čete so prešle v protinapad na zelo važnem sektorju bojišča. Povsod drugod so bile sovražne sile zadržane. V ozemlju med Hermanom in Džebel Dru-som so francoske motorizirane in oklopne edinice, ki jim je sledila pehota, prodrle dokaj globoko v sovražne postojanka Zavzetih je bilo več vasi, ki so jih preje zasedli Angleži. V gorskem predelu zapadno do Hermona je uspel francoskim četam važen prodor. Ob obali niso Angleži severno od Sfdona napredovali dalje. Francosko letalstvo je ponovno z uspehom napadlo oddelke sovražne vojske ▼ južni Siriji. V ponedeljek so se francoska suhozemna In vodna letala zapletla v borbo s sovražnimi vofliuuil ladjami. En angleški rusilec je bil močno poškodovan, tako da je obstal na mestu. Na drugem rušilen je izbruhnil požar. Borbe so se udeležiH tudi francoski hidroplani, ki so šele istega dopoldneva prispeli kot ojače-nje v Sirijo. Tri angleška lovska letala tipa »Gladiator« so bila gotovo sestreljena, najbrž pa je bilo uničeno še četrto. Vlehv, n. junija, a Službeno poročilo vlchvjske vlade o borbah v Siriji pravi, da so v nedeljo »večer skupine f»*twwina hidToavijonov silno napadle angleške vojne ladje, ki so križarile vzdolž atrijske obala. V bližini Salde je bil zadet neki ru-sHee, ki se je vneL DrugI rusUee je bfl prav tako poškodovan. Včeraj zjutraj so francoske vojne ladje prišle v stik s skupino angleškega brodovja, ki je bila sestavljena Iz 2 križark in 4 rušileev. Prišlo je do spopada, v katerem pa na francoski strani ni bilo rsgnb. ženeva, 17. jun. d. Uradno angleško poročilo iz Kaira priznava, da se v srednjem sektorju bojišča v Siriji razvijajo hudi boji. V Grčiji zopet obnovljen Visoki Komisar na obiska pri socialnih ustanovah V kratkem bo odrejeno obvezno prijavljanje pri posredovalnicah za delo — V Delavskem doma — Velik dar knp& niči Delavske zbornice Včeraj zjutraj je Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine obiskal urade ta naprave Borze dela ter Delavske zbornice. Eksc Grazlolija, ki ga je spremljal nacionalni svetnik Vagliano, sta na borzi dela sprejela predsednik ta ravnatelj uradov posredovalnice za delo, ki sta ga spremljala na njegovem obhodu po posameznih oddetkrn, na katerem se je podrobno zanimal za organizacijo službe. Visoki Komisar je obšel to pregledal posamezne oddelke, kjer se je d eto nadaljevalo. Govoril je z več delavci in se je zanimal za njihove delovne in družinske razmere. Visoki Komisar je hotel biti Informiran o sistemu prijavljanja brezposelnih delavcev In je nazadnje napovedal, da bo v kratkem odrejeno obvezno prijavljanje pri posredovalnicah za delo. Eksc Grazloli je nato pregledal Delavski dom In tudi delavsko kuhinjo. Ogledal si je vse naprave v kuhinji ta obednice, kjer so ga prisotni sprejeli s prisrčno dobrodošlico. V obednicah je Visoki Komisar govoril z mnogimi delavci in se je zanimal za njihove prilike, posebno pri onih, ki so se šele pred kratkim vrnili v domače kraje. Pri nadaljnjem obisku si je ogledal skupna in ločena ležišča ter je izrazil svoje zadovoljstvo spričo organizacija, ustroj« in čistoče v tem oddelku doma. Preden je zapustil prostore te delavske ustanove, ju Visoki Komisar nagovoril njene name09er»> ce ta jih je pozval, naj se z vedno večjo vnemo posvetijo potrebam delavstva, ki mu bo tudi on posvetil veo skrb. Visoki Komisar je nato obiskal Delavsko zt>ornlco, kjer sta ga pričakovala pretV sednlk ta tajnik. Pregledal je urade, v katerih je bilo dek> v polnem teku. Tam se je razgovarjal z naroeđčencl ta spet S likim številom delavcev. Visoki je bil tudi v knjižroci, kjer ga je knjižničar. Ob tej pTiTtkl Jfe hrjavU, da ja odredil, naj se zbornici dodeli 5000 lir za nabavo italijanskih knjig. Nazadnje je obiskal kuhinjo In obedntoe v Delavski zbornici, kjer so ga delavci sprejeti s prisilno vdanostjo. Visoki Komisar jih je pozdravil ta jhn želei vse dobro- Preden je zapustil Detevsko zbornico, je Visoki Komisar opozoril vse nameščence na njihovo pomembno nalogo v službi naroda, ki mi zornost. L'Alto Commissario in visita alle istituzioni sociali Prossimamente sar& IstiUiitži Fobbfigatorleta done agH nffici di collocamento — Nella Časa degli operai Cospicuo dono alla biblioteca della Casnera del Lavoro Ieri mattina 1'Atto Commissario per la Provinci a di Lubiana ha visitato gti uffici e gli impianti della Borsa del Lavoro e della Camera del Lavoro. LEccellenza GrazioR che era accompa-gnato dal cons. naz. Vagliano e stato ri-cevuto, alla Borsa del Lavoro, dal presi-dente e dal direttore degli uffici dl collocamento che lo hanno acompagnato nel giro minuzioso che egli ha vohrto compiere nel vari reparti dell'orgai il ssssđone. L'Alto Commissario ha pereorso i drvinsi uffici dove continuava 11 lavoro, • do ve egli ha intrattenuto pare cehi operai interessandosi sulle loro condlzioni di lavoro e su auelle di famiglia. L'Alto Commissario ha voluto essere messo al corrente dei sistemi dl tocrlzione del lavoratori disoceupati, an-nunciando la prosslma lstftuzione deirob-bligazione d^iserizione agli uffld di collocamento. Da qui 1'Eccelenza Grazloli e passato alla Časa degli operai dove al trova la menim, operala. Dopo a ver pereorso le cuclne, egli si e recato nel refettori dove e stato accolto dal cordiale benvenuto dei presen-ti. Mentre percorreva i refettori 1'Alto Commissario ha interrogato mi me rosi degli operai presenti, interessandosi anehe sulle condlzioni dl guantt dl essl sono da po-co ritornati alla loro terra natale. Conti-nuando nel suo giro egli ha visitato gli al- loggi comuni e gli alloggi separati compia-cendosi per 1'organizzazione, per la pro-prieta e per la pulizia di auesto settore. Prima di lasciare gli uffici deU 'organizza-zione operaia, 1'Alto Commissario ha ri-volto agli impiegati parole dl esortazioae a sempre plu tatensamente dedlcarsl al bl-sognl e alle necesslta dei lavoratori, verso i quali, egli ha detto, sono rivofte le sne piu attente cure. C on Unu and o le visite rTOcceflenza Grazloli si e recato aHa Camera del Lavoro dove prano ad aspettarto 11 presldents e n segretario. Dopo aver vrsftato gtl uffici dove ferveva f! tevoro e dove egli si e intrattenuto con gh" addettl e con numerosi operai, 1'Alto Commissario ha visitato la biblioteca, dove e stato rtcevuto dal bfblio-tecarlo. Durante n giro egH ha comunlcato di aver disposto perche fossero assegnate 5000 lire destinandole al fondo d^aco^ilstl di libri ftaHanl. Da u 1 tim o egtt ha visitato le čudne e t refettori rtella mensa, accolto anehe qui con affettuosa cordlaflta dagti operai al quali ha rivolto parole dl saluto e dl au-gurio. Piiraa cH anontanarsl rEccellenza, Grazloli ha ricordato agll addettl al-1'organizzazlone 1 loro tmportanti compitl verso auelle che sono le necessita, del po~ polo al quale intende sia rivolta ogni at-tenzione. Atene, 17. jun. ir. Pouk v vseh šolah t Grčiji, ki je bil zaradi vojne prekinjen, Je bil sedaj zopet obnovljen. Ukrepi proti Židom ▼ Belgiji Bruselj, 16. jun. rs. Nemške vojaške oblasti so objavile nove dolocTje glede Zidov, ki bodo s 1. julijem t. L stopile v veljavo v Belgiji. Te določbe odgovarjajo onim, ki so bile sprejete že v drugih deželah Evrope. Izpopolnjujoč predpise, ki so bili v Belgiji Objavljeni že v oktobru preteklega leta, odrejajo novi predpisi, da morajo vat 2idje, ki izvršujejo kakršenkoli trgovski posel, bodisi na vratih ali pa na oknih Izobesiti tablo s napisom »židovsko I podjetje« m sicer v treh jezikih, Nova do- ' loflbe odreja tudi obvezno prijavo vseh židovskih nepremičnin ah pa neprenosnih dobrota teti j, za katere je odslej prepovedan prenos. Vsi žldje morajo nadalje do 15. Jurija na odprt račun deponirati vse svoje Imetje v belgijski ta tuji varati- zidom je tudi prepovedano posedovati radijske aparate. Konzerve in krompir za Belgijo Bruselj, 16. jun. rs. Uradno javljajo, da je nemška vlada stavila na razpolago belgijskemu prebivalstvu 10 milijonov mesnih konzerv In več milijonov ton krompirja, * L'Alto Commlpsario per 1a provincia dl Lubiana. visti 1 preeedenti provvedlmentl di sospensione del pagamenti. viste le or-dinanze commisFarinli 29 aprile 1P41-XIX, n. 12, e 14 mappin 1941-XIX. n. 24, con cui venlva dipposta la revoca della moratoria generale e limitata quella banraria e assi-curativa. rit nnt« l'opportunita di rlstabi-lire le normalita nH mereato del credito mediante la cessazione della sospensione dei pagamer*ti. resa possibile dalla migllo-rata situazione degll istttuti di credito, adeguando in pari tempo le condlzionl del credito alla nuova situaZiOne economlea determinatasl nella provincia di Lubiana, ordlna: Art. 1. A partire dal 16 giugno l941-XIX sono revocate le limitazioni dei pagamenti da pario degll istituti di credito previste dallordinanza 14 maggio 1941-XIX, n. 24. Art. 2. Dalla stessa data i depositi fidu-ciari (a risparmio. in eonto eorrente. ece.) In qualunqiie tempo costitulti, presso istituti di credito, sono ripartiti nelle seguenti categorie: a) depoziti a vfeta. a dlsposlzlohe dei depositanti in qualunque momento e senza limitazione di somma. bi depoziti vlnrotatl, disponlbiU dal depositanti BU preavviso di 3 o 6 mesi, cl dep<>«lti ordinarl, disponibili da parte dei depositanti nella misura del 10 per cento mensile del totale degli accreditamenti effettuati e, per i deposit: inferiori a 50 mila dinari nella misura del 30 per cento fino a un masslmo di 5000 dinari mensili. Art. 3. L'fstituto di credito ed il depositante hanno faeolta. di deminoiare in qua-lucqiie momento. per lintero loro ammon-tare o ancbe por una parte. i depositi fi-duciari di cui alla lettera c) deil'articolo preeedente con un preavviso di tre mesi. al termine del quale II depositante ha dl-ritto alla piena disponibilita del deposito o della parte di esso deniinciata. Se la denuncia e data dall'Istituto dl credito. il depositante conserva il dirltto dl disposizlone mensile nei limiti precisati al-Tarticolo prercdcnte anche sulla parte de-dthTciata; tale farolta rimnne invece so-spesa. fino alla sradenza del termine, se la denuncia e data dal depositante. La denuncia si eonsidera revocata se 11 (MftSgfl Miti nnn dispone del contn ordina-rio. o ]n|1« parte rti esso denunciata, en-tro 14 Erlorni dalla scadenza del termine. Art. 4. I cnnti nrdnari. di ctli ali« let t era c) deH'flrt. 2 r*~isMrirj in ngni tempo ef*vere trflcfrrrmati a rchiesta del depovtantc. in cr*-,ti vmcolat: a prcfl\-\wo di *ei mesn* di c«i aH« lettera b) delln stev»o articolo. Art. 5. L'istituto di crcditr, ha faeolta di conccdcrc al dcp ili prv-vara urgente necessnta, U trasformaz'CTie del confo vincolato n del ct.ntT ordinario. o di una parte di Moi in c.mtn d:«ponibi1e a vit-ta. addchitando al depositante 'a dif-ferenra per il ta««o «*tabilito ner la rispet-t;va categoria e quel1o per i depoziti a vista. Art. 6. La m i sura delTintcre**-* c deter-minata. ner lr d:ver*c categorie dl dipM^ti f ducisri preci*« t i flll'articolo 2. dfl vn co-mitato compoato da un rappre«kntan:c per c;ascuna dellc "sejrucnti nrgan'r/arlont pro-ft^M&hšHi: Ajan\.i«Blbrl€ degli 'stituti ban-car:. Assncia/:< tip dellc ca«**1 di r's*r>flr;n?o e un dcleijato desi^nato dallc red?-«jr on: coeperative. Le dcliberarir.nl sjotjo <»o??i?erte alVappro va/ione del VMto Cnmmisfiflrio per la pro vinčia di Lubiana. T ttfaJ d';n-erc««e. cos4 stabiliti, oj cui sara data notna nel H'!-lett:no t'fficiale. sono obbligfltOTi per tutli gli isrtituti di credito. Art 7. Fnrro il 30 ciii^no P41 XIX i dc-posit«nt: potrannrv dich>ararc a^li 5*.rir-uri di TTedito la categoria alla q«iale internirano che il proprio deposito fiduc.ario ^a «*crito In mancanza di tale ilichiararirrne depoziti vrev*: »ranno ascritt1 alla catc^o-ria c) dcll'art. 2 Ttlcpositi ordinar"). In r w>no ascritti « tale catejjo- ri« 1 depoziti fiduci«ri. co^tihjit5 tflleTioT-mente «1 15 aprtfe 1941-XIX, fat'i ecceziff-ne per la parte di esai dis»ponbi1e in ba«e aglj articoli 1 e 4 de*ToTd:uanz« 14 roagtfk-1941 XIX, n. 24, di cui K depoM'ante fion abb<« umifruito. Art. 8. Fatt« cecezione por la Ci«i di Ri«parmio deli« Provinci« di Lub'an«, che effettuerš i rimborsn neH« m:s«r« fttabili^« per gli isitituti di credito ofdinarl, per 1« prima appiicazione della presente crdinan-z« i limiti di rmboT&o mensnle ntevisrti alla ^ettera c) dell'aft. 2 m\ deposriti fiduci«ri ordinari, di cui al capoverso deirarticofo precedente, w>no stabiliti per le casfte di r'sparmio, regofate dal decre^o-lt^ffe 24 novembre 1938. le &ocieta cooperative, disciplina te dalla leffpe 11 &ettemhfe 1°37 o la Ranca Ipctecaria di Stato, nella mivura dei 10 per cento defjli importi acereditari, e fier i depo»iti inferiori ai 25.000 d:n«ri nel-a mis*ir« del 20 per cento, fino un mass*-mo di 2.500 dinari. Art. 9. Fino al 30 giu^no 1941-XIX il tas-9o di interesae degli iat:hiti di dopouito rima ne invariato. Art. 10. La sospensnone de-1 riscatto e della concesMone di presititi wl'e poer ia d'fe sttopo»ta a scque*tro og^ii e quals*ia»i attiv'ta della Trboveljska premogo^copfia dmrba d. d. con sede a Lubiana ed e nc1-rninato seques«tratario Tavv. prof. Tecbaldo Z L'nnaro. Speatano al s41-X!X pubblicato nel Bo4-lettrtio !Tff;ciđle pet la Prmincia di Lubiana n. 35 del 30 af*r\\e 1941-XIX. Il pfesente decreto entra in Y:gr/re dalla sua data e sara pubblicato nel Bofllettino LTfficia!e per la Pron-incia di Lubiana. Lubiana, 11 giutfno l04l-XIX L'Alto Commiasarlo Emlllo Grazioli Ljubljana, 16. junija. Tiskovni urad Visokega rtornisarijata javlja: Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odloČil, da s« z dnem 16. t. m. razveljavlja svoječasna odredba, s katero je bilo kretanja po Ljubljanski pokrajini vaaano na posebno pro« puatnico. Visoki Komisar je s to svojo odločbo ugodil eni izmed najbolj perečih želja našega ljudstva. Odredba o zopet ni dovolitvi svobodnega potovanja po Ljubljanski pokrajini je dokaz, kako se hitro normalieira promet in kako se spravlja ritem življenja V normalni tek. V ukrepu Visokega Komisarja bodo Široki sloji našega ljudstva nedvomno znali ceniti veliko Uslugo. Prepoved plesnih zabav Tiskovni urad Visokega Komisar!jata sporoča: Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je v soglasju s položajem v drugih pokrajinah Kraljevine odločil, da se prepovedo plesne zabave v Ljubljani in v Ljubljanski pokrajini. Prepoved plesnih prireditev bo pozdravila vsa naša javnost z zadovoljstvom. Časi, ki jih preživljamo, so tako resni, da pametnemu človeku niti na misel ne pride hoditi na plesne prireditve. Po vsej Kraljevini so plesne prireditve prepovedane, kar je povsem razumljivo in umestno. Med vojno, ko tisoči trpe in se bore na bojiščih za boljšo bodočnost ter gledajo vsak dan smrti v obraz, ne morejo tisti. ki žive kolikor toliko mirno življenje v zaledju, zahtevati, da bi se smeli nemoteno zabavati. Vsi smo dolžni z žrtvami in samozatajevanjem doprinesti svoj delež k gTadnji novega družabnega reda na svetu. NajmanjSa žrtev je pač ta, da se človek odpove plesu In zabavi. Dovolj imamo dolžnosti ln dela na vseh poljih, aa ples in zabavo pa pustimo za poznejše čase. Vsi, ki se zavedamo resnosti sedanjih časov, smo hvaležni Eksc. Visokemu Komisarju za prepoved plesnih prireditev. (fte( elnica KOLEDAR Danes: Torek, 17. junija: Adolf. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Alcazar Kino Sloga: čudežni studenec Kino Union: Gospod Maks Razstava slovenske moderne umetnosti v Jakopičevem pavil'omi, odprta od 8. do 19. ure. H. Smrekarjeva razstava v Galeriji Ober- snel na Gosposvetski cesti. I. Produkcija Glasbene akademije ln Sred- nje glasbene Solo ob 19. v veliki Fil-harmonični dvorani. DE2URNE LEKARNE Dane*: Dr. Plccoll, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Pogrešana kolesa Ljubljana. 17. junija. Policiji so bila prijavljena v zadnjih dneh naslednja pogrešana kolesa: črno pleskano kolo znamke »Opel«, vredno 2000 din, last Dragotina Nežma. Crno pleskano žensko kolo, znamke »Delomit«, vredno 1000 din, last Tomaža Kvasa. Rumenkasto pleskano žensko kolo znamke »Mei-ster«, ki ima na prednjem blatniku okras v obliki jelena iz svetle kovine, vredno 2000 din, last Ide Kristan. — Temnomodro pleskano kolo z novim sedežem, znamke »Miffa«, vredno 1500 din, last Josipa Šolarja. Močko kolo znamke »Stvria«, vredno 1500 din, last Edvarda Kokala. — Crno pleskano moško kolo znamke »Vele-Sta-dion« z kromiranimi obroči, vredno 1600 din, last Josipa Bertonclja. — Crno pleskano žensko kolo. znamke »Pitenia«, vTedno 1000 din, last Pavline Jerman. — Crno pleskano moško kolo znamke »Stevr« vredno 1000 din, last Albina Simnovca. — Rjavo pleskano kolo znamke »Coral«, vredno 800 din, last Alberta Ambrožiča. — Rdečkasto pleskano kolo znamke »Trapez«, last Borisa Fakina. — Rumeno pleskano kolo znamke »Tourist«, last Josipa Hribarja. Rdeče pleskano kolo znamke »Peugeot«, opremljeno z dinamo svetilko, vredno 1000 din, last Ladislava Strniše. — črno pleskano mo^ko kolo znamke »Peugeot«, vredno 700 din, last Jožeta Zupana. — Kolo znamke »Stvria«, pisano pleskano, vredno 500 din, last Franceta Macarola. — Črno pleskano mo5ko kolo znamke »Sphinx«, vredno 700 din. last Ivana Čebul j a. — Crno pleskano moško kolo brez znamke, vredno 500 din. lni=t Adolfa Vajde. — Moško črno pleskano kolo brez znamke, opremljeno z dinamo svetilko, vredno 800 din, last Franca Zot-ka. — Moško črno pleskano kolo, brez znamke, vredno 700 din, last. Ivana Smol-čiča in 500 din vredno. — Črno pleskano kolo znamke »Globus«, last Karla terjava. Sfoupno je bilo pri javi jen'"h »»kros dvaiset počesanih koles, v vređnisfl okrog 25.000 din. Naše gledališče DRAMA: Začetek ob 19.30 url Torek, 17. junija: Bog z vami, mlada leta! Red torek. Sreda, 18. junija: 2ene na Niskavu ori ju. laven. Znižane cene od 14 din navzdol. Četrtek, 19. junija: Bog z vami mlada leta! Red četrtek. Petek, 20. junija: ob 15. uri: Revizor. Izven. Znižane cen eod 14 din navzdol, ob 19.30 Via mala. Izven. Znižane cene. Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev. Sobota, 21. junija: Lepa Vida. Izven. Znižane cene od 14 din navzdol. Zgodba Iz Studentovskega življenja je c amasieva ln Odlijeva igra v treh dejanjih »BoS z vami, mlada leta!« v kateri bodo igTali Kralj, Levarjeva, Mira Danilova, Ra-karjeva, P. Juvanova, Slavceva, Sever, Drenovec, Gregorin, Tiran in Milčinski. Delce, ki je namenjeno predvsem zabavi, učinkuje prav prikupno s svojimi deloma čustvenimi deloma humornlmi prizori. Ob-činatvu bo brez dvoma ugajalo. , OPERA: Začetek ob 19. uri Torek, 17. junija: Don Kihot. Red B. Sreda, 18. junija: Baletni večer. Red Breda. Kr Baletni večrr vsebuje tri dela, v katerih sodeluje celokupni baletni zbor s solisti ln aoliatlnjami na čelu v koreografijah šefa baleta ing. Pj Gotovina ln soloplesalca Pilata, VeCer obaega i« red no zanimiv spored, v katerem Ima naš balet priiiko pokazati svoj raavoj in plesati na kompozicije Clu-cka, Griega, Ravela, Liszta in Novaka. M R A K O V O GLEDALIŠČE (Frančiškanska dvorana) Sobota, 21. junija ob 20.: »sinovi starega Rimljana«. Zadnjikrat. Globoko znižane ©ene. * »SLOVMfrazi *a*od«, Ordinanze dell'Alto Commissario Disciplina dellc auicurazloni privite L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, visto 1 art. 1 del bando del Duce 24 aprile 1941-XIX, visto 11 decreto dei Consiglio dei Ministri deli'ex Stato jugo-slavo 25 febbraio 1937, n. 115. ritenuta la necessita di garantire una soluzione integrale e complessiva dei problemi delle as-sicurazioni private nella provincia di Lubiana. ordina: Art. 1. Le attribuzioni Spettanti al Mi-nistero del commercio e Industrla per le-sercizk?. da parte di »ocieta private, del-l'industria asalcurativa, previste dalle leg-gi anteriori e speeialmente dal deefeto 25 febbraio 1937. nonehe quelle spettanti al- le autorita banovinah, sono eserritate, per !e societa aventi s*»de o surcursalf nella provincia di Lubiana. o nella steRsa ore-ranti, dali Alt n Commissariato per la provincia di Lubiana. Art. Ž. Soho subordinatl a preventiva a-provaaione deli'Alte Gommtaaariato: a) i esercizio deli assicurazlone da parte di societa fifidfa »on autoflttate, b) qu a is i as i aceordo implicante cesslone di capitale azionario, o di portafoglio assi-curativo da parte di societa flnora esef- centi nella provincia di Lubiana ad al tre societa, di qualsiaal nazlonalita, anflhe ae gla autorlzzate ad operare nelia prdvtncia stessa. Art. 3. Eventuall aceordi. In ounlfasto con le dlsposiaionl di cui allarticolo precedente, sono milil. ^ ^ I contravventorl sono lndltee passibiH A un'ammenda fino a 50.000 dinari. Art. 4. La presente ordinanza entra lm-mediatamente in vigore. Lubiana, 14 giugno 1^41-XIX. L'Alto Commissario Emllt« OrarfoM Abolizlonc dalla moratorla bancaria t asslcnratlva Odredbe Visokega Komisarja Ureditev zasebnega zavarovanja v Ljubljanski pokrajini Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi Dueejevega razglasa z dne 24. aprila 19tl-XIX. glede na uredbo ministrskega sveta bivSe jugoslovanske države a dne 25. februarja 1937. 6t. 115 in smatrajoč za potrebno zajamčiti enotno in celotno rešitev vprašanj zasebnega sava-fovanja v Ljubljanski pokrajini, odreja; Člen 1. Nadzorstvo, ki ga je isvrSevaio ministrstvo za trgovin© in industrijo nad poslovanjem zasebnih družb v zavarovalni stroki po prejšnjih zakonih m posebej Se po uredbi z dne 25. februarja 1937, kakor tudi nazdorstvo po banski upravi, izvršuje odslej za družbe, ki imajo šedSf ili podružnice v Ljubljanski pokrajini aH ki v njej delujejo. Visoki Komisariat za Lj\m-IjansKo pOkrp.jino. Člen 2, Predhodna dovolitev Visokega komisar! a ta je potrebna: a) za opravljanje zavarovalnih poslov po družbah, ki Se nimajo dovolitve, b) za kakršen koli dogovor o prenosu delniške glavnice ali aavarovalniSke listnice družb, ki so doslej poslovale v Ljubljanski pokrajini, na druge drufcbe. ne glede na njih drsamo pripadnost, tudi e> jim je že dovoljeno delovanje v tej pokrajini. Člen 3. Morebitni dogovori« n bi Mil v nasprotju a doloCbami la prednjega Člena, §0 faienl. Kršitelji se poleg tOfa kssnujek> a denarno kaznijo do 80.000 dinarjev. Člen 4. Ti naredba stopi tako] v veljavo. Ljubljana* one z«. Junija lOti-JCtSL Visoki Komisar Odprava plačilu bankam ln zavarovalnicam Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na prejSnje odredbe o odložitvi plačil glede na komlsariatski naredbi z dne 29. aprila 1941-XTX. st. 12 ln z dne 14. ntAja 1041-xrx. St. 24. s katerima Je bila odrejena odprava sploćnega moratorija ter omejen moratorij za banke in zavarovalnice, in ker smatra za umestno, da se obnove normalne razmere na denarnem trgu z ukinlt\-ijo odloga pla«l, ki jO je omogočil zboljšani položaj denarnih zavodov, prt čemer naj bi se istočasno prilagodili kreditni pogoji novemu gospodarskemu položaju, nastalemu v Ljubljanski pokrajini, odreja: Člen L S 16. junijem 1941-XIX so ukinjene omejitve plačil denarnih savodov po nareubi z dne 14. maja 1941-XTX, st. 24. Člen Z. Od istega dne naprej se delijo vloge (na knjižico, v tekočem računu, itd.) ne glede na čas, kdaj so nastale, prt denarnih zavodih v sledeče skupine: a) vloge a vlsta, ki so vlagateljem vsak čas in brez omejitve zneska na razpolago, b) veenne vloge, s katerimi morejo vlagatelji raspolagali s tli ali Šestmesečnim odpovednim rokom, e) Navadne vloge, glede katerih morejo vlagatelji raspolagati mesečno z 10% vseh pologov, pri vlogah, manjSih od din 50.000 pa s 30%, do največ 5000 dinarjev mesečno. Člen Z. Denarni zavod kakor tudi vlagatelj smeta vsak čas v celoti ali deloma odpovedati vloge iz črke c) prednjega člena a odpovednim rokom 3 mesecev, po Čigar preteku ima vlagatelj pravico, da s vlogo oziroma z odpovedanim delom vloge prosto razpolaga. Ce odpove denarni zavod, obdrži vlagatelj pravico mesečnega razpolaganja v mejah, določenih v prednjem členu tudi glede odpovedanega dela; če pa odpove vlagatelj, te pravice nima, dokler ne preteče ta rok. Velja, da je odpoved preklicana, če vlagatelj ne razpolaga z navadno vlogo al! njenim odpovedanim delom v 14 dneh po preteku tega roka. Člen 4. Navadne vloge iz črke c) Člena 2 se morejo na vlagateljevo zahtevo vsak čas pretvoriti v vezane vloge s šestmesečnim odpovednim rokom po črki b) istega člena. Člen 5. Denarni zavod sme dovoliti vlagatelju v primeru dokazane nujne potrebe pretvoritev vezane ali navadne vloge v celoti ali deloma v vlogo a vista, pri čemer obremeni vlagatelja z razliko med obrestno mero za tisto skupino in za vloge a vista. Člen 6. Obrestno mero za posamezne skupine vlog iz člena 2. določa odbor, sestavljen iz po enega zastopnika sledečih strokovnih organizacij: Društva bančnih zavodov, Zveze hranilnic in iz enega odposlanca, ki ga določijo zadružne zveze. Sklepe mora odobriti Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Tako določena obrestna mera, ki se objavi v Službenem listu, je obvezna za vse denarne zavode. Člen 7. Do vštetega 30. junija 1941-XIX morejo vlagatelji naznaniti denarnim zavodom, v katero skupino naj se njihova vloga uvrsti. Ce tega ne naznanijo, se uvrste vloge v skupino c) člena 2. (navadne vloge). Vsekakor se uvrste v to skupino vloge, nastale pred 15. aprilom 1941-XIX, z izjemo tistega njih dela. s katerim je mogel vlagatelj razpolagati na podlagi členov 1. in 4. naredbe z dne 14. maja 1941-XIX, H 24. v kolikor vlagatelj tega dela tli dvignil. Člen 0. Z izjetno Hranilnice Ljubljanske pokrajine, ki bo opravljala izplačila v mejah, določenih ea redne denarne zavode, se za prvo uporabo te naredbe določajo meje mesečnih izplRčil iz navadnih vlog po črki c) .lena 2., omenjenih v drugem odstavku prednjega člena, za hranilnice, urejene Z uredbo t dne 24. novembra 1938., za zadruge, urejene z zakonom z dne 11. septembra 1937. in za D>žavno hipotekarno banko i 10% pologov, za vloge, manjše od 25.000 dinarjev pa z 20% do največ 2.500 dinarjev. Člen 9. Do vštetega 30. junija 1941-XIX ostane obrestna mera za vloge pri denarnih zavodih nespremenjena. Člen 10. Odložitev odkupovanja in dajanja posojil na police življenjskega zavarovanja, izdane pred 15. aprilom 1941-XIX, se podaljšuje do vštetega 31. julija 1941-XfX. Vendar se smejo dajati posojila, kolikor so potrebna za plačilo dospelih premij, a tudi v viSjl izmeri do polovice zneska, kl bi se dal na podstavi vplačanih premij dobiti za odkup na dan izdaje te naredbe, toda največ 5000 dinarjev na vsako polico. Člen 11. V ničemer se ne spreminjajo določbe člena L naredbe z dne 20. maja 1941-XIX, št 27, o podaljšanju odlokov ministrstva za trgovino ln industrijo biv-Se jugoslovanske države z dne 12. novembra 1940., št 35332, za Ljubljansko kreditno banko, z dne 12. novembra 1940., št. 40282, za Zadružno gospodarsko banko in z dne 5. marca 1941., št. 5701, za Obrtno banko. Do nove odredbe ostanejo rudi v veljavi odredbe, izdane na podstavi uredbe z dne 23. nov. 1934., št 41032/K, o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov ln z dne 23. novembra 1934., št. 81.070/V. o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug ln njihovih zvez, kakor tudi banska uredba z dne 12. aprila 1941. za Poštno hranilnico. Člen 12. Vse določbe, nasprotujoče tej naredbi, kl stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se razveljavljajo. Ljubljana dne 14. junija 1941-XIX. Visoki Komisar: Emilio Grazioli TPD pod sekvestrom Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na komisariatsko odločbo št. 2 Z dne 28. aprila 1941-XIX odreja: Vse in vsakršno poslovanje Trboveljske premogokopne družbe d. d., s sedežem v Ljubljani, se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra odvetnik prof. Teobaldo Z e n n a r o. Gori omenjeni sekvester ima pod nadzorstvom Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino vse pravice, podeljene po zakonu in s pravili družbenim organom za redno poslovanje družbe. Za veljavnost poslov, ki segajo preko navadne uprave, je potrebna predhodna odobritev Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. Preklicuje se odločba št. 2 z dne 28. aprila 1941-XIX, objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino št 35 z dne 30. aprila 1941-XIX. Ta odredba stopi v veljavo z dnem svoje izdaje in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 11. junija 1941-XtX. Visoki Komisar: Emilio Grasioll Punizioni per le contravvenzioni alle disposizioni annonarie Come e stato, a suo tempo, pubblicato, l'Alto Commissario allo scopo di tutelare pfii interesi del pubblico ha istituito le squadre annonarie che Svolgono la loro opera alle dipendenze della R. Questura. In seguito agli accertamenti di dette squadre sono state elevate numerose contravvenzioni per abusiva maggiorazione dei prez-zi, vendita di carne in giorni vietati e mancanza di cartellini indicatori dei prezzi. Gli esercenti responsabili sono stati tutti denunziati allAutorita giudiziaria per il procedimento penale e, per i časi pili gra-vi, TAlto Commissario ha adottato i se-guenti provvedimenti: 1. La revoca della licenza dl esercizio e la chltisura del negozio nel confrontl di Pust Anna, con rlvendlta dl pane in Ttr-fteva, perclič vendeva pane a prezzo mag-glornto dcl 100%. 2. La sospensione variablle da 0 a 10 giorni: PodborSek Elena con macelleria in Tvrševa cesta. Marjetic Luigi con macelleria in Poljanska cesta 77, Kakor je bilo svoj čas javljeno, je Visoki Komisar zaradi varstva koristi javnosti ustanovil preiskovalne odrede, ki vrše posel po navodilih Kr. Kvesture. Omenjeni odredi so ugotoviU mnogo prekrškov zlorabe povišanja cen, prodaje mesa ob prepovedanih dneh in nedostatka vidno označenih cen. Odgovorni obrtniki so bili ovadeni sodni oblasti zaradi kazenskega postopanja, ta, težje primere pa je Visoki Komisar odredil naslednje ukrepe: 1. Odvzem obrtnega Usta In zapor trgovine Pust Ane, ki je Imela preprodajo kruha na TvrSevi cesti ter Je prodajala kruh po ceni, zvišani ca 100%. 2. Od a do 10 dni se* za pro trgovine: Podborsek Helena« mesarija na Tvrševl česti. Hfarjetič Alojzij, mesarija, Poljanska cesta 77, Merkelln Ludvik, mesar, Tvrševa 53, Merkelin Lodovlco con macelleria Tvrševa ulica 53, Mlakar Giulia con vendita di biblte ln Beograjska ulica 28, Ivane Marta con latterla in Florijanska ulica 10, per aver venduto generi alimen-tari a prezzo superiore a quello del listino. S. La sospensione per gioral 5 per vendita dl carne la giorno rletato a: Oregorc Antonio con macelleria ln Poljanska cesta 81, Lozič Mlljenko con trattorta ln Gledališka ulica 2, Zupančič Magda con trattoria ln Gospo-svetska cesta 8. 4. La sospensione per glornl 4 per mancanza di cartellini a: Fuchs Luigi con negozio per la vendita di orologi in židovska ulica 3, Leskovic Glovanni con negozio in Jurčičev trg 1, Splendel MUka con negozio dl cal zature ln Prešernova ul. 48a. predpisov Mlakar Julija, prodaja pijač, Beograjska ulica 28, Ivane Marija, n^ekarna, Florjanska 10, Vsi ti so prodajali živila po cenah, višjih, kakor so določene. 3. Za 5 dni se zapro poslovni prosfnrl naslednjim, ker so prodajaU meso ob prepovedanih dnevih, ln sicer: Gregoreu Antona, mesarju na Poljanski cesti 81, Loziču Mil Jenku, gostilničarju v Gledališki ulici, Zupančič Magdi, gostilnlčarkl na Gosposvetski cesti 8. 4. Za 4 dni ae zapro poslovni prostori safftd! neoznačenih een: Furhsu Alojziju, urar ju v Židovski ul. 8, Leskovim Iranu, trgovcu na Jurčičevem trgu i, Splendet Mllkt, trgovina Obutve, Prešernova ulica 48/a. Svobodno potovanje po Ljubljanski pokrajini zopet dovoljeno - !30 »tLOTlNill HAtOD«, Naia otroška igrišča Velik del Tivolija bo igrišče ly Ljubljana, 17. junij«. Ljubljana M Se ni mogla ponašati I svojimi otroškimi Igrišči. Pravega javnega otroškega igrišča sploh nismo imeli. Prejšnja leta so sicer dovoljevali otrokom, da so se igrali na travniku Tam so pa lahko prišli na svoj račun le večji otroci, ki so najraje bili žogo. Pozneje so travnik, ki je bil precej vlažen, začoli nasipavati. tako da blaten seveda ni bil primeren tudi kot najbolj primitivno igriftče. Mnogo so govorili, da bodo otroci dobili lepo urejeno igrišče, ki bo prava posebnost, vzdolž železnice in Latermanovega drevoreda. Precej zapuščeni, s plevelom preraščcnl travnik so v resnici lepo preuredili v park. Tam so uredili tudi ba2en-Ček s tekočo vodo. Prostor pa vendar nI bil urejen povsem tako, kakor je bilo napovedano, razdeljen z drevesi kot živo rnejo, na nekakšne koje. Poti niso bile niti posute z drobnim, mehkim peskom in peska ni bilo niti za igro otrok. Nameslu igTišča Brno dobili lep park, a nič več. Sicer prihaja precej otrok brozgat po vodi v baz*»nčku, drugega jim pa to s-igrisče« ne nudi. Prostor je tudi mnogo premajhen, da bi služil kot centralno otroško igrišče. Na njem ni mogoče urediti igrišč za posamezne otroške igre. Sicer pa tam tudi ni posebno solnčno. Da Ljubljana še vedno nima primernega otroškega igrišča, so se morali aave-dati tudi mo*je, ki jim mora biti skrn m naš naraščaj Se posebno pfi Srcu. Zato se se na mestni občini odločili, da preurede velik del Tivolija v primerno otroško igrišče, kjer se bodo otroci počutili kakor doma. kjer jih ne bo nihče preganjal S trave in kjer bodo lahko celo obirali sadje. Za otroško igrišče so namenili velik travnik ob cesti, ki drži ob ribniku, sicer bodo pa lahko uporabHi s časom še prostor na drugi strani ribnika, kjer ima zdaj vrtnarija Še grede. Mestna vrtnarija se namreč seli pod Rožnik na nekdanje Kollmannovo posestvo. S preureditvijo zemljišča v otroško igrišče bo pa mnogo dela ter ne smemo pričakovati, da se bodo otroci lahko tam igrali že letos, saj delo najbrž ne bo končano niti šs prihodnje leto. Najprej bodo morali splanirati velik travnik in v ta namen bodo morali prekopati mnogo zemlje in potrebovali bodo precej nasipnega materiala. Delajo že več tednov in čeprav so odkopali in navozili že precej zemlje, je vendar to šele začetek. Kakšno bo to veliko otroško igrišče. kJ se bo baje smelo imenovati otroški paradiž, bomo opisali ob drugi priliki, ko bo objava načrtov dovoljena in primerna. DNEVNE VESTI — pre-rg-odnj smo ga pohvalili. Med ar d a namreč, ker smo včeraj zapisali, da je v splošno zadovoljstvo prelomil tradicijo in nam na teprernemho privoščil vsaj en dan lepega vremena. Komaj pa smo mu izrekli to primanje, se je menda spomnil, da mora ostati zvest tradiciji in tako je nam že popoldne zopet postregel z dežjem. V prvih popoldanskih urah se je nebo na vseh straneh pooblačilo, najbolj pa na severu in kmalu JV je-lo precej močno deževati. Kazalo je že. da bo zopet kar naprej lilo, pa je k sreči proti večeru dež ponehal, nebo se je deloma zjasnilo in pred zatonom Je celo malo prtai)^lp>ravlJlvo Škodo za vse naše kmetijstvo in vtnogradnLstvo. da o drugih posledicah deževnega poletja niti ne govorimo. Ponoči je bilo večinoma ;asno, davi pa so zastirale nebo goste megle tako, da nismo "redeEL, ali bo deževalo ali ne. * Naročnike dr. Orsdove knjige »Italijanski tečaj i» Slovencem obveščamo, da lahko dvignejo prvih 16 strani knjige od danes naprej v Knjiearni Tiskovne zadruge. Selenburgova ul. 4. Kompleten prvi zvesek ho i.r.*el v prihodnjem tednu. Po prejemu I. zvezka izročite odvisno prvo polo. k) jo prejmete v naprej, svojim prijateljem, da spoznajo vrline nove učne metode za italijanski jezik. 304 n — Deklica zgorela. frTage&pOdtt poroča o težki nesreči v GodeSiČu (?» na Spod. Štajerskem, llletna Antonija Hafner se je med kuhanjem krme prašičem preveč približala ognju In vnela se ji je obleka. Njenih staršev ni bilo doma. Nesrečna deklica je odhitela k sosedom, ki so pogasili na nji gorečo obleko, zadobila je pa tako hude opekline, da je v silnih mukah kmalu izdihnila. — Nf'h-eče. V Dolnjem Jezeru je krmil včeraj 541etni posestnik Jakob MartinčV živino v hlevu, pri tem pa ga je sunil vol z rogom v de*mo oko ln mu ga Iztaknil. — Dve leti starega posestn:kovega s n^ka Feliksa Kočarja iz Hlap je konj brcnil v glavo in ga hudo poškodoval. — Triletna hčerka mizarja Marica Čanka* v Orlovi ulici je ušla materi lz kuhinje in padla po stopnicah. Po.-kodovala se jp na glavi. — V Crni vasi pa je padel s kolesa šestletni posestnikov sin F*dh> Škafar m =i IMttl levo nogo. Iz I.'ub!]ane —lj Prve marelice. Na trgu in po stojnicah v mestu so se pojavile prve letošnje marelice, ki so pa Še mnogo dražje, kakor so bile prve črešnje. Cena jim je namreč 50 do 60 din kg. kar pomeni, da jih še ne bomo jedli. Letos so obrodile marelice v sfplošnom zelo dobro, le sladke nemara ne bodo tako kakor druga leta. ker jih je preveč zalival dež Mnogi meščani jih bodo pridelali doma dovolj zase in merda še malo za prodajo. Letos jih bodo pa ljudje tudi mnogo vkuharali. če bo le mogoče. Zato ni verjetno, da bi se kaj prida po-am tudi pealNgfe« ko jih bo na trgu že več. kakor jih je zdaj Prodajalci sadja al znajo pomagati na originalen način, da ljudje ne opazijo tako visokih cen sadja. Skoraj povsod vidiš označene samo cene za četrt kilograma in tako se človek na prvi pogled res ne ustraši, ko hoče kupiti sadje. Ce bi veljale označene cene za kilogram, bi se ljudje za sadje seveda kar trgali. Sicer ga pa tudi tako precej kupujejo, ker ga pač radi jedo. dasi letos ni nič kaj sladko. —lj t* redite v prodaje jajc na trgu. 2e več tednov na živilskem trgu ne prodajalo već kmetice in prekupCevalke. Prodajo je prevzel mestni tržni urad. Gospodinje prav dobro vedo, kako potrebno je bilo to, kajti prej ni bilo mogoče vzdrževati reda na perutninskem trgu. Ko so prej kmetice prodajale jajca na tržnih mizah, so jih obkolile kupovalke v takšnih gručah, da prodaja ni bila mogoča. Dogajalo se ie celo. da so nekatere ?en^ ske posegale pn iajcih. he da bi plačale. Zato so začeli tržni organi na trgu prevzemati ob pur h ko so prihajale kmetice na trg. jajca, da so iih prodajali sami v tržni lopi. Kupovalke so se morale lepo »vrstiti in takoj je bil odpravljen ves ne- red. Seveda je bilo potrebno, da ni bilo nobenih izjem pri prodaji jajc na trgu ter so morale vse prodajalke oddajati svoje blago. Sčasom so pa sprevideli, da prodajalkam z blagom sploh ni treba prihajati na trg, ker ga mora tržni urad prevzeti že na kolodvoru, da prepreči prekupčevanje in prodajo »pod roko«. Zato zadnje čase kmetice ne dovažajo jajc na trg. Vsa jajca zbero tržni organi na kolodvoru in jih prepeljejo skupaj na trg. S tem načinom prodaje so bolj zadovoljne tudi kmetice, saj prihranijo mnogo časa in se jim tudi ni treba bati. da jih bo kdo opeharil. Seveda tržni organi opravljajo to delo povsem brezplačno, a ne, da bi prekupčevali z jajci. —lj Zadnja javna produkcija šole Glasbene Matice v tekočem šolskem letu bo jutri v sredo ob '/« na 7. zvečer v Mali filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci naslednjih članov učiteljskega zbora Šole Glasbene Matice: gg. Bradač Zorke. Dernovšek Emilije, Gregorca Jurija, Ivančica Avgusta, Launa Vaclava. LipovŠek Pije, Pfeiferja Leona. Staniča Frana. Sonca Viktorja, Štrukelj Milene in Osterc Marte. Ravnateljstvo vabi starše in vse glasbo ljubeče občinstvo, da v velikem številu poseti jutri produkcijo. Podrobni spored se dobi v-Knjigarni Glasbene Matice. —lj Tramvajsko progo popravljajo. Tramvajska proga proti St. Vidu je v splošnem dobra, vendar pa se je v zadnjem času izkazalo, da so tirnice, pole žene na utrjenem terenu, ponekod nekoliko razmajane. Ponekod, zlasti na progi v Dravljah, so morali cestišče ponovno utrditi in uravnati tirnice. lj Gajetom ulico urejajo. Mestno cestno nadzorstvo posveča tudi ulicam v predmestju več pozornofrti. Cestni valjar je delal zlasti na Mirju. kjer je bilo na novo posutih in utrjenih nekaj ulic, sedaj pa so pričeli urejevati ulice v Šiški. Te dni so navozili tudi v Galctovo ulico veliko kamenja in grimoza, cestišče so včeraj dvignili in ga tudi že utrdili z \-aljarjem. V Galetovl ulici so zrasle iz tal številne lepe vile. ob katerih je že sedaj prilično urejen tudi hodnik. Proti železniški progi leži ob ulici še nekaj prostih parcel, ki bodo pa verjetno kmalu zazidane. - lj Najdeno m'Hko kolo. Na Hradecke-ga cesti je bilo oni dsn najdeno črno ple-skano moško kolo znamke »Ava*, ki je bilo brez evid. številke, in ima tov. številko 320737. S kolesa so bili sneti plašči in zračnica ter nekaj drugih delov. Kolo je policija zaplenila in naj se lastnik zglasi na kriminalnem oddelku. —lj »Carmen med rdečimi« je pretresljiva filmska drama naglih preobratov, tragedij in ljubezni iz krvavih dni španske revolucije. V tem vrtincu velikih Španskih dogodkov se odigrava roman dveh mladih src, ki stojita tik pred poroko, zla usoda pa ju loči v trenutku, ko izbruhne državljanska vojna. Carmen je v Madridu, njen zaročenec pa se priglasi kot prostovoljec v vrste falangistov. Strasna je anarhistično-komunistična revolucija! Uboji, požari, preiskave in ropi se vrste drug za drugim. V tej veliki zmedi tudi Carmen ni prizaneseno. Njo in nje- L JUBLDANSki KINEMATOGRAFI Predstave ob 1«^ IS. in ZL uri KINO MATICA telefon 22-44 Junaška epopeja iz španske revolucije ALCAZAK Največji film XX. stoletja! KINO SLOOA telefon 27-30 i.juhama drama ta krvavih dni španske revolucije »CARMEN MED RDEČIMI« Concnlts MonteB. Rafael Rivelles, Juan de L lan da ReSlja: Bdgar NerUle. reMser filma « Alcazar«. I KINO UNION telefon 12-21 Dskorita I talij— — komedija »GOSPOD MAKS« Film Je opremi J en s 490. slovenskimi napisi Palec tega predvajam« film oplovi im vojaki v puščavi HIRTB«. nega očeta odvedejo komunisti v ječo, kjer ji očeta kmalu nato ubijejo, njej pa je uspel pobeg iz peklenskega zapora s pomočjo nekega starega delavca. Tudi njenemu zaročencu se ne godi bolje. Na .fronti pred Madridom pade težko ranjen v roke sovražnikov. Od tega trenutka dalje se stopnjuje drama v najpretresljivejši del filma, ki kaže grozotne slike iz življenja lepe Carmen in njenega zaročenca pod strašnim in krutim komunističnim nasiljem. Neprestano se menjajo novi prizori, in to je največja odlika tega filma. V njem je izločena vsaka mržnja, ki jo nadkriljuje duh pravega domoljubja. To je :amo medsebojni nesporazum, ki na koncu filma pronica v veličastno sceno med rdečim in nacionalnim vojakom. Glavne vloge v tem filmu imajo odlični španski filmski umetniki: Conchita Mon-tez, Rafael Rivelles in Juan de Llanda, režiral pa ga je genialni Edgar Neville. režiser filma »Alcazar«, ki ga prav tako te dni kažejo v Ljubljani. Vsi, ki so z užitkom občudovali prekrasne prizore do- moljubja ▼ »Alcazarjuc, si ssormjo ogledati tudi ta film, ki je resnična ptiča globoke ljubezni na bojnem prizorišču. Film »Carmen med rdečimi« je od danes dalje na sporedu v Kinu Slogi. fOon. —lj Cement Je začel prihajali ▼ LJnb-Haaafc Pomanjkanje cementa je zelo oviralo stavbna dela. Mnoga stavbna dela se sploh niso mogla začeti, ker ni bilo cementa za betoniranje temeljev. Zastala so pa tudi mnoga dela. ki bi bila lahko zdaj že končana, ker niso mogli betonirati tlakov, Izolirati zidov, ometavati betonskih sten itd. Podjetje, ki zida nove paviljone na velesejmu. je zdaj prejelo dva vagona cementa, da bo delo lahko neovirano nadaljevalo. Sčasom se bodo lahko S cementom primerno preskrbela Vsa podjetja, kar bo ugodno vplivalo na stavbno delavnost. —Ij V korist brezposelnim glasbenikom bodo letošnje sklepne produkcije Glasbene akademije. Prva bo danes ob Id. v veliki filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci ln slušatelji višjih letnikov SGft 1H GA iz sol profesorjev: rektorja Trosta, ravn. Betetta. J. Ravnika. Slalsa. Rupla, Trostove. Wistinghausnove. Pfeiferja. Mo-ravca, Skerjanca. Launa in Mlillerja. Vstop proti sporedu, ki starte 15 in 10 ditt, ter je v predprodaji v Matični knjigarni. Iz Trebnjega — se nekaj dni boste prejemali -»Slovenski Narod c brezplačno na ogled! če se želite nanj naročiti, nam sporočite to po naši raznašalki ali pa pišite odnosno pošljite naročnino na naSo upravo v Ljubljano. Opozarjamo naše čitatelje na tečaj italijanščine, ki se prične v našem listu v soboto. Zlasti pa bo ^Slovenski Narod* tudi v bodoče posvečal vso pozornost naši Dolenjski ter bo objavljal med drugimi tudi vse važnejše vesti iz Trebnjega. Mesečna naročnina samo din 14. — Telefonski in brzojavni promet je spet vzpostavljen. Z ureditvijo razmer so oblasti odredile obnovitev telefonskega in brzojavnega prometa za zasebnike, kar je naše ljudstvo z zadovoljstvom pozdravilo! Nabirajte zdravilna zelišča! Trebnje, ld. Juraja. Po nadih krajih raste nešteto zdravilnih aelišč, ne da bi se revno dolenjsko ljudstva zavedalo velike vrednosti tega narodnega premoženja, ki sega v milijone, pa se neizrabljeno izgublja v nič. Z malo večjim razumevanjem naj bi sedaj občine pričele delovati V tej smeri in naj bi ljudstvo a nedeljskimi predavanji poučile o vrednosti nabiranja zdravilnih zelišč, ki jih je pri nas mnogo ln res odlične kakovosti. Ks>-praviti bi bilo treba tudi več vzorcev in jih razstaviti v posameznih občinah, kar M med ljudstvom vzbudilo več pozornosti in uspeh ne bo izostal. Saj je lanska propaganda, ki jo je po našib krajih razširila le zasebna pobuda, pokazala že precej lepe uspehe, ko je bilo nabranih in prodanih za nad 100.000 din zdravilnih zelišč. Vse to pa je malenkost v primeri z velikansko vrednostjo, ki jo še hranijo naši gozdovi, travniki in polja. Naj bi v bodoče dobro izvedena propaganda prinesla res zadovoljive uspehe. Isto je pri nas z gobami. Naš človek nabira samo jurčke, mavrohe in lisičke, d očim drugih užitnih gob ne pozna. Nevednost je spet kriva, da brez haška gine tudi tu važen del narodnega premoženja. Storimo torej vse, da bodo ljudje izkoristili to, kar danes radi nevednosti puste še propadati. V8EVEDNEZ — Ali veš, kaj mi je odgovorila včeraj Erika? — Ne. — Kako si pa mogel to uganiti? MAJHNA RAZLIKA —* Ali poznaš razliko med redarjem in mladim dekletom? — Ne. — Ce zapove redar »stoje, tudi misli to. ROŽNATA LICA napravi dekletom redno uživanje zdravilne in krepilne »AMBROŽEVE MEDICE« Pristno dobite le v MEĐARNL Ljubljana, židovska ulica 6. 26. T KIT17EM in prodajam rabljene čevlje in moško obleko, rabljeno perilo in stare cunje. — Rlav-žer, Vošnjakova ulica št. 4. 1041 OOLA6I7JTE 9 Slov. Narodu' POHIŠTVO po naročilu ln vse vrste stolov izdelujem. Politiram oprave in izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana, Breg 14. 1041 PRVOVRSTNO APNO z drvmi žgano se dobi v vsaki količini pri — Alojziju Podržaju, apnenice, črušperk, p. Grosuplje. 1040 Legnami lntrodotlsstmo primnrie Industrie Piemonte rap-presenterebbe dttta legname. Scrivere: Suino Giacomo, Balro Torre (Absta). Les Sprejel bi aa^topstro lesne tvrdite Zelo dobro uveden pri vodilnih industrijskih podjetjih v Pijemontu. Naslov: Suino Giacomo, Bairo Torre — Aosta. LEGNAMI importante ditta lombarda scqulste- rebbe produzione 10 15 mila cubi annul disposta anehe assoclarsl apportando capltall. Scrivere a Casetta 227 M. Unlone Ptibbliclta Itallana, — Milano. les važna lombardijska tvrdka bi kupila žago produkcfja 10/15 tisoč kubikov letno, pripravljena tudi združiti se prlneskom kapitalov. Pisati na Cassetta 227 M. Unlone Pubblicita, Italiana, Milano. 1 Domani sera a mezzanotte Jutri stvečer o polnoči WAY - arredamenti teatrali Confezione speciale ve!ari manovrati con »Strada W« 21, Via Fontana — MILANO — Via Fontana, 21 WAY - gledališke opreme Specialna izdelava zaves, premakljivih po sistemu »Strada W« Via Fontana 21 — MILANO — Via Fontana 21 PREVENIRE GUARIRE RI> VHiORIRE con una cura alle ZAVARUJTE SE OZDRAVITE SE OKREPITE SE z zdravljenjem v TERME S01FUREE RA0IOATTIVE dl SANTO STEFANO D'ISTRIA Bagni - Fangtil - Inalazioni IfrlgazionJ - Massaggi RadioattivitA 38.00 Mmc per Utro 3ta§rione 1 giugroo — 30. sett. 25% sconto sulic cure ael mene dl ffiugno Medico reeidente — Chledere proepetto. Telef. lnter. N<> 2. Autori«. Prefett. Kopeli, blata, vdihavanja, namakanja, masiranja. Radioaktivnost 38.00 mm3 na liter Sezlja: 1. junij do 30. sept. 25% popusta pri zdravljenjih v mesecu juniju. Zdravnik v kraju. Zahtevajte prospekt. Tel. interurb. St. 2 Pola No 7301 San. ... si chiude IrrevocaMlmente la vendlta dei bigrTiettl della LOTTURIA Dl TRIPOLL Acquistando un bl-glietto — che eosta 12 Lire (dinari 40.—) potet« di ven tare rhllionario e mutare tutto 11 eorso della vostra vita e Tavvenife dei vostri e&rl. Non lascia-tavi sfuggire la Fortuna. Comperate oggi stesso un blglietto. Dopo mezzanotte sara troppo tardi! ... se nepreklicno zakljuci prodaja srečk LCrTTTDRIA DI TRI POLI. Ce si kupite srečko — ki stane 12 Lit (40 Din), morete postati rnilijonar in spremeniti ves potek svojega življenja in bodočnost svojih dragih. Ne dovolite, da vam uide sreea. Kupite 9e danes srečko. Po polnoči bo prepozno! LOTTERin di TRIP0II Rnhrrlo GiUstt: Sestavljena ženska lepota Ko setn mu dejal, da sem se oženil, se je nenadoma umaknil, me premeril od nog do glave, dvignil roke in z ironičnim in pomilovalnim glasom je ponovil: — Oženil! — Tako je, — sem odgovoril ifi ae skoraj sramoval, ker sem vedel, kako važna je moja izpoved. Povesil je roke v globoki žalosti in očitki so Se mu vsuli iz ust: — to je velika pomota, brezmejna pomota! Nisem mislil, da si tega zmožen, ti, pesnik, ti umetnik!... Dobro vem. da se drugi ženijo, toda ti bi ne bil smel tega storiti. Niti poima nimaš, kako globoko si padel v mojih očeh. Ali se ne spominjaš" najinih sanj, najinih teorij na vseučilišču? Videl sem, da trpi in skušal setn ga potolažiti: — Verjemi mi, da seiL ze^O šTecen. Ce bi se ti oženil.. Zakaj bi pt>-skusil? Pogledal me je, kakor da govorim tuj jezik in ni mi odgovoril na moje vprašanje* temveč sledil je svoji misli in mi dejal: t- PfepriČan sem, da nisi našel po-fjolfte ženske. Moral sem mu ponižno priznati: — V resnici je nisem našel. Če bi popolna ženska hodila tod mimo, bi je ne srečal... Sicer pa, če bi jo bil srečal, bi se ji gotovo ne zdel popoln moški! Mislil sem si to! je zamrmral. Potem je pa naenkrat oživel in bruhnilo je it njega to, kar je Vrelo v njem: — Ne, nisi mogel srečati popolne ženske, ker je ni, le verjemi mi. Niti kiparji, niti slikarji je niso upodobili. To so ljudje brez domišljije, ki se tesno oklepajo svojega modela, ki kopirajo in imitirajo žensko iz kosti in mesa, do-Čim so ženske iz kosti in mesa vse. vse brez izjeme, nepopolne. Kaj praviš, če na koncertu pianist udari napačno noto? Jeaiš se in trpiš, kajne? Ker ljubiš godbo... Jaz pa ljubim žensko lepoto in pri vsaki ženski, celo Ori najlepši, odkrijem disakord ... v razmerju prsi do nog, ¥ velikosti noge, v barvi kože, ha nosnicah in kaj vem kje še! Toda našel sem lek: sestavljam in konstruiram si svoj Up. — Kako to? —- It delov. Vrednost ženske lepote leži v posameznih delih. Ta ima kras-i ne lase, ona srčkana usta, tretja pa I dfaleatno nogo. Jaz vidim na cesti te dele, te fragmente, te drobce: Sledim jim, jih proučujem, jih katalogiziram v svojo beležnico .. . Le poglej: »Ulica Cangallo, ogel ulice Cerrito, siguren, prožen, zelo eleganten korak. Gre pogosto nakupovat v trgovine .».« Ali pa ta-le: »Krasno zaokrožene roke, vidne samo pomladi in poleti . . .« Ni treba, da ti čitam imena ulic, ti itak ne razumeš takih stvari in to bi ti tudi ne moglo nič koristiti. Zapomni si pa dobro to-le: »Bohotni lasje, lepo počesani, pepelasto svetle barve. Vsak večer se prikaže na balkonu ...« In sledeča: »Boki rodovitne matere. Hodi s tremi otroci ob torkih, četrtkih in sobotah proti večeru na Recoleto.« Slednjič imam tu od vsakega nekaj, prsi, glave, noge, roke« usta, zobe, nosove, ušesa, oči. Oči? Triindvajset oblik sem katalogiziral, sedemnajst barv enih odtenkov. Našel sem andaluška usta, ki so bila pravi čudež, resnični Kupido-nov lok, toda zapustil sem jih, ker sem od takrat videl druga, ki jih nobena ne morejo prekositi... To so Usta ma^ serke: dal sem se trikrat na dan manikirati. Kaj praviš, koliko je modelov za lepa ušesa? Jaa aem jih klasificiral že osemnajst. Skratka, moja beležnica je muzej. Beležim si, katalogiziram, potem primerjam in izbiram, dokler ■ ne dobim popoln« aeaiavt idealnega a* I pa. Hočem reči tipov, kajti katalogiziral sem jih že več vrst: prvi je tip dekleta od štirinajstega do sedemnajstega leta, drugi tip dekleta, godnega za možitev, tretji tip žene in četrti tip matere. Ta zacinji predstavlja krasen primer za rimski slog, to ti moram reči. Morda bom potom teh sestav prišel do prvotnega tipa, do Eve, popolne oblike. Oj, če bi le znal slikati ali dolbsti v kamen! A kaj zato, kljub temu sem velik umetnik. In ti hočeš, naj se oženim! Naj gledam od jutra do večera lica brez jamic, ko je drugod vse polno drugih, ki so naravnost božanstvena! In če bi jih tudi moja žena imela, ali bi mogel živeti brez zrnca lepote, ki sem ga opazil včeraj v kotu lepih ust, ali brez krasnih obrvi, kakor jih ima hčerka mojega hišnika? Ti si blazen, dragi prijatelj! Kako globoko si padel! .. Obmolknil je, prekrižal roke, dvignil glavo in me. začel gledati z največjim pomilovanjem. Motel sem mu ugovarjati in ga vprašati to in ono, kajti ta sistem je vzbudil mojo radovednost. Toda ni me pustil govoriti. Naenkrat je poskočil, mi naglo stisnil roke in odšel bistrih korakov, rekoč: — Zbogom, na svidenje! Moram slediti onemu nosu, ki gre tam-le! Preskrba Ljubljane z mlekom prej in zdaj Novo organizacijo preskrbovanja LJubljane z mlekom je prevzel Visoki Komtsa-rijat — Na dan porabimo ie do 30,000 litrov Ljubljana, 17. junija. Ljubljana je Že dolgo velik odjemalec mleka in mlečnih izdelkov ne le iz svoje bližnje, temveč tudi daljne okolice. Z ustanovitvijo Ljubljanske pokrajine se je dobavno področje nekoliko spremenilo, zato je potrebna reorganizacija preskrbo— vanja Ljubljane z mlekom. Organizacijo je prevzel Visoki Komisariat. Rešitev vseh vprašanj v zvezi s tem nikakor ni lahka; upošteva*: je treba, da Ljubljana porabi na leto 8 do 10 milijonov litrov mleka. OD KOD UVAŽAMO MLEKO Na kmetijski anketi leta 1938. so refe-fenti opisali tudi našo trgovino z mlekom In mlečnimi izdelki. Tedaj je bilo ugotovljeno, da so dobavljale gorenjske mlekar-niške zadruge 26 odstotkov v Ljubljani porabljenega mleka in da je Ljubljana uvažala mleko iz 119 krajev. Vsak dan je prihajalo mimo mitnic v mesto 763 prodajalcev mleka. Nad 500 jih je mleko uvažalo z ročnimi vozički, 150 z vprežnimi vozovi. 3 s tovornimi avtomobili itd. Z Gorenjskega smo dobivali mleko do 30 km daleč od mestne meje, z Notranjskega 8 km, z Dolenjskega v glavnem samo 4 do 5 km in proti Štajerski 3 do 10 km daleč- 2e tedaj je referent ugotovil, da bi bila lahko ponudba mleka v Ljubljani mnogo večja, če bi bil organiziran dovoz tudi iz drugih smeri tako dobro kakor z Gorenjske. To je postalo zdaj posebno aktualno. KOLIKO MLEKA PORABI LJUBLJANA Povsem točno do litra ni mogoče ugotoviti, koliko znaša poraba mleka v Ljubljani. Predvsem se lahko sklicujemo na podatke mestnega trošarinskega urada o uvozu mleka v Ljubljano. Toda upoštevati moramo, da ljubljanski živinorejci krijejo skoraj tretjino porabe mleka. Uvažati je treba torej dobri dve tretjini. Lani je bilo uvoženega 6.648.860 litrov mleka (predlanskim 6,402.913), tako da znaša povprečni uvoz na dan okrog 18.000 litrov. Okrog 8.000 litrov mleka na dan dajo Še ljubljanske krave. Razumljivo je, da uvoz mleka ni enak v vseh letnih časih. Razen tega moramo upoštevati, da poraba od leta do leta narašča. Poraba pa tudi lahko narase v času. ko mleko služi kot nadomestilo za drugo hrano, predvsem v poznih pomladnih mesecih, ko je že dovolj zelene krme ter torej več mleka, a ko še ni mnogo novih pridelkov. Zato je tudi razumljivo, da znaša zadnje čase uvoz mleka v Ljubljano okrog 22.000 litrov na dnn, kar so ugotovili nedavno s poskusnim štetjem (tisti dan je bilo uvoženega okrog 22 300 litrov). Računati smemo torej, da znaša poraba mleka v Ljubljani že 30.0OO litrov na dan ali 10.950.0o0 litrov na leto. *JM LITRA NA PREBIVALCA NA DAN Kljub tem navidezno visokim številkam je poraba mleka v Ljubljani še vedno majhna. Dnevna poraba mleka na prebivalca znaša v Ljubljani 0.34 litra. Povprečna poraba mleka v Švici znaša na dan 0.54 litra. V Sloveniji je znašala produkcija mleka na hektar obdelane zemlje 291 litrov, v Nemčiji pa celo 905 litrov. Produkcija mleka na prebivalca In leto Je znašala v Sloveniji 189, v Nemčiji pa 382 litrov. tODUKCI.TA MLEKA V LJUBLJANSKI POKRAJINI 8trokovnjaki so prejšnje čase računali, da je znašala produkcija mleka v ljubljanskem okoliškem okraju 18.615.000 do 21,900.000 litrov na leto. Če računamo, da živinorejci porabijo polovico tega mleka za domačo porabo, bi bilo za prodajo še vedno okrog 10 milijonov litrov na leto. Kot odjemalec pa pride v poštev predvsem Ljubljana. Doslej niso živinorejci skoraj nikjer prodali polovice pridobljenega mleka. Največ mleka so vnovčili v kranjskem okraju, in sicer 54 odstotkov, ker so ga lahko prodajali letoviščem in drugim večjim, zlasti industrijskim krajem. 2ivinorejci kočevskega okraja ao vnovčevali samo 20*1- mleka, novomeškega 14%, škofjeloškega 35, Črnomeljskega komaj 7 in logaškega okrog lO^c. PORABA MASLA Poraba masla bi bila zdaj velika, ker bi maslo lahko nadomeščalo druge zabele, predvsem mast. Toda, ko kmet lahko proda mleko, je navadno naprodaj le malo masla. Koliko masla je porabila Ljubljana prejšnje čase, je težko dognati, ker je v številkah o uvozu vštet tudi sir. Tako je bilo lani uvoženega v Ljubljano 254 tisoč 020 kg sira (v hlebčkih) in masla (predlanskim 268.434 kg). Strokovnjaki so izračunali, da je znašala poraba masla prejšnje čase v Sloveniji 0.75 kg na prebivalca in leto. To je zelo malo, zlasti v primeri s porabo v drugih državah. Tako j«» znašala poraba masla v Belgiji na prebivalca in leto 11 kg, v Angliji 10.7, na Danskem 9.6, Finskem 8.5, v Nemčiji 7.7 kg, v Švici 6.2, Franciji 4.9 itd. Maslo je bilo za našega delavca in nameščenca predrago, čeprav kmet ni bil zadovoljen s ceno. DA BOMO VSI ZADOVOLJNI Težko je urediti naše mlekarstvo tako, da bi bili zadovoljni vsi: prodajalci mleka in mlečnih izdelkov in porabniki. Da bo ponudba mleka dovolj velika v vseh primerih, morajo živinorejci predvsem rediti dovolj krav molznic, a redili jih bodo. če bo prodaja mleka donosna. Cena pa tudi ne sme biti previsoka, da bi zaradi tega ne bila zmanjšana poraba. Iz oddaljenih krajev je dovoz mleka preveč zamuden in predrag, da bi lahko mleko v mestu picdajali živinorejci neposredno. V tistih krajih kmetom ne kaže rediti krav za prodajo trtV»fcy, ManMaia se pa takoj spremene, če se organizira zbiranje in prevažanje mleka t večjih koiičinan. Gorenjci so si pomagali s svojimi zadružnim! mlekarnami. V drugih, okrajih zadružno mlekarniStvo le nI buo dovolj razvito. Zsvo tudi doslej nismo prejemali toliko mleka z Dolenjskega in Notranjskega, takor bi ga lahko. Na Dolenjskem bi se lahko tudi še mnogo bolj izpopolnilo sirarstvo in maslarstvo. V tem pogledu je nekoliko bolje na Notranjskem, vendar bo treba še precej naporov, preden bo Notranjska lahko bolje zalagala Ljubljano s sirom in maslom. Zadovoljni moramo biti torej, da je organizacijo preskrbovanja Ljubljane z mlekom in mlečnimi izdelki prevzel Visoki Komisariat, kajti to je eno izmed najpomembnejših vprašanj prehrane prebivalstva. Ljubljanska pokrajina se bo morala sčasom povsem osamosvojiti tudi v tem pogledu, kar je vsekakor izvedljivo. živina brez lastnikov Na Dolenjskem je še mnogo Živine, ki Se niso znani njeni lastniki Trebnje, 17. junija V soboto in ponedeljek smo objavili daljši seznam konj in volov, ki so v hrambi pri raznih posestnikih na področju trebanjske občine. Ta seznam danes zaključujemo z naslednjimi podatki o živini brez lastnikov v Trebnjem samem in njegovi okolici: Pri posestniku Mikliču Janezu v Lukov - ku konj, pram, zvez., bosanski. F»ri posestnici Te»tenovi Tereziji ▼ Dol. Podborštu konj, pram, bosanski. Pri posestniku Gričarju Francu v Dol. Podborštu konj, pram, zvez., gor. us. lis. in kobila, zvez., fuksa. Pri posestniku Jeraju .loiefn v Dol. Pod> boattu konj, fuks, žig 155. Pri posestniku škodi Ignaciju v Vini gorici konj, šimelj, bela glava, žig 53. Pri posestniku Tomšiču Hubertu v Trebnjem konj, zvez., pram. Pri posestniku Goletu Francu v Starem trgu konj, črn, zvez., žig 10 in konj. pram, zvez., noge črne. žig 21. Pri posestnici Jutraževl Mariji v Trebnjem konj, pram. Pri posestniku Rebernika Emanoem v Trebnjem kobila, prama, lisasta, žig 64 Pri posestniku Tomicu Vladimlrju v Trebnjem konj, pram, zvez., prvi nogi malo beli. Pri občini v Trebnjem konj, temen, pram. Pri posestniku Gabrijelu Francu v Pristavi konj, fuks, šargo, lis., zadnji nogi otekli. Pri posestniku I^esjakn Jožefu v Krizu konj, pram, žig B30. Pri posestniku Kolencn Jožefu v Krizu kobila, zvez., fuksa. Pri posestnici Levičarjev! Uršuli konj, zvez., fuks. Pri posestniku Patra Jožefu v Hudejah konj, fuks, žrebec Pri posestniku FMmu Adolfu v Hudejah kobila, šimlja. Pri posestnici Skubetovi Hemi v Hudejah kobila, prama, z liso. noge malo bele, žig 4157. Pri posestniku Ctigljn Francu v Gor. Medvedjem selu kobila, prama z liso. Pri posestniku SpraJcarjB Ignaciju v Brezi konj, rdeč. Pri posestniku Kvasu Janezu v Brezi kobila, črna, majhna. Pri posestniku Hočevarju Ivanu v Brezi konj, fuks, žig 010 S. Pri posestniku Kekn Jožefu v Studencu konj, fuks, zvez., žig. 4123. Pri posestniku Abini Francu v Cviblah kobila, prama, bosanska. Pri posestniku Prosenlkn Francu v Cviblah kobila, temna fuksa, konj, šimelt jah., žig 170 in konj, fiimelj, žig E 164. Pri posestniku Rebemikn L ▼ Trebnjem konj, šimelj. Pri posestnici Ifovafe Julijam t Račjem selu konj, fuks, žig 1T3 ta konj, črn, voj. Pri posestniku Dfam Ivanu v Hudejah konj, pram, žig 22. Pri posestniku AnzTju Janezu v Blatu kobila, prama, žig 822 in feoosrj, fuks, trebeč majhen. Pri posestnici Zaletljevi Ani ▼ Blatu konj, fuks, žig 9. Pri posestniku Povhu Antonu v Blatu konj, fuks, žig 59. Pri posestniku Kozlev£arJu Francu ▼ Vel. Sevnici konj. šimelj, žig 118. Pri posestniku Bukovcu Viktorju v Vel. Sevnici konj, šimelj. žig 01.38. Pri posestniku Rusu Alojziju konj, temen, pram, bosanski, 2lg 130. Pri posestnici Koinlkovi Lactjl ▼ KrlZlci rebri kobila, prama in konj, šhnelj, bosanski, žig 137 (187?). Pri posestniku Les jaku L v v¥*Dri Sevnici konj, fuks, z liso, žig 1581. Prepričani smo, da smo nafti m naročnikom ta čitateljem, ki iščejo svojo Izgubljeno živino, z objavo seznama živine brez lastnika na področju trebanjske občine ustregli. Kdor mtaR, da je kateri izmed navedenih konj aH volov njegov, naj se javi pri dottčnem posestniku ta si Žival ogleda, nato pa naj se javi v trebanjski občini, kjer bo lahko takoj uredil se vse ostale formalnosti. Pomagajte ljudem, Id Heejo Izgubljeno živino lu se prt tem zavedajte, kako veseli M r»m sami, če bt svojo bzgnbfjeno Ztvtno spet naXH! Posebno lep operni večer „Faust" s Hevbalovo in Lupšo ie dosegel velik uspeta Ljubljana. 17. junija. Bila je dobra misel: uprizoriti Gounodo-vega »Fausta .< še s Hevbalovo kot Margareto in z Lupšo kot Mefistom. Dobra misel se je dvakratno dobro obnesla: predstava je dobila novo zanimivost in publika je napolnila gledališče do natlačenostl. Izkazalo se je ponovno, da sta Hevbalova in Lupša priljubljena in da naše občinstvo s posebno pozornostjo spremlja njuno presenetljivo lepo rast. Glavno pa je, da umetnik razvija z višjimi cilji svoje najboljše sposobnosti. Gotovo je letošnja uprizoritev »Fausta« ena najbolj zadovoljivih ta kvalitetno se je po dosedanjih uspelih ponovitvah se dvignila. Dirigent Zebre ta režiser Debe-vec sta orkestralno in z vsem pevskim osebjem dosegla vzgon, polet m blesk, ki obeta, ako vztrajata, naši operi preroje-nje ln nekdanjo umetniško visino. Pa tudi nekdanjo ljubezen nase publike. Valči H«'vbalova kot Margareta je pevski in igralski žela zopet resnično velik te pošteno zasluzen uspeh. Stoječa tekom vse predstave v ospredju zanimanja, je bila deležna vseskozi najtoplejšega priznanja, po bravumi zapeti nakit ni ariji pa zares brezkončnega viharnega aplavza. Ako se i znebi na par mestih neke glasovne ostrosti, bo njeno pevsko podajanje partije vzgledno lepo. Njeno petje na vrtu, v veži cerkve ta v ječi so viški, ki so polno zadovoljevali. Tudi v igri je bila odlična, živahna in učinkovita m svojo prisrčno mi-lobo ta čisto naravno preprostostjo. Dala je Margareto kot resnično Seno; ne toliko poetično, eterično, nežno sanjarsko de- svojo tragedijo. Njena kreacija je torej dokaj svojska in zato posebno zanimiva, I npsa nas kakor Hevbalova preseneča zmerom z novimi posrečenimi kreacijami, ki dokazujejo izredno nadarjenost tega mladega pevca in igralca. Tudi njegov Mefisto je bil nov, velik umetniški uspeh. Pevski v nizkih ta srednjih legah močan, prodoren ta sočen, je bil tudi v igri zelo zadovoljiv. Gotovo pa je, da s ponovitvami vloge nekatera mesta igralski še dodela. Eleganten, prozen in pretkan je ta BSoađBaoatl Sel js nsjtoplejs kakor Hevbalova prejel obilo cvetja. V ostalem bi pripomnil na naslov tistih, ki se jih tiče: ne napijajte Zebretu, ne izražajte svojih čustev ta misli zebretu, ne koketirajte z žebretom, temveč vedno in vselej le k tovarišem in tovarišicam na odru! Skratka: Igrajte in pojte s partnerji ta z družbo, ne pa z žebretom, dr. švarom, ali s štritofom ali z Neffatom!— Predstava je bila v splošnem izvrstna ter je posebej še balet z vsemi solistkami in solisti izzval iskreno priznanje. BU je prav lep večer. Pr. GL Kmetovanje na ljubljanskem Barju Neprestano deževje povzroča barjanskim kmetovalcem hude skrbi Ljubljana, 17. junija. Neprestanega deževja tudi kmetovalec na Barju ni vesel. Zgodaj spomladi, ko se je iz obdelane zemlje prikazala prva rast, je vse kazalo prav dobro in so si ljudje potem, ko so zprad1 pomanjkanja konj in volov, z veliko težavo obdelali zemljo, želeli samo primernega vremena — malo dežja in veliko solnca. Njihove nade pa se niso izpolnile. Kmalu je nastopilo slabo vreme, tudi v maju je močno deževalo, junij je pa glede vremena še slabšL Zemlja na Barju je sama po sebi dovolj vlažna, zato na obdelanem polju tudi hitro zraste med krompirjem, fižolom in žitom plevel. Tako imajo kmetje zopet mnogo 3ela s plevelom. V vseh vaseh pod Krimom, na Igu. tja proti Lipam in dalje v Notranjih ter Vna-njih Goricah, v Bevkah in v Blatni Brezovici so ljudje zaradi neprestanega deževja v hudih skrbeh slede bodoče letine. Barjanski arki so se do vrha napolnili z deževnico, skoraj povsod se je voda spet razlila čez njive in travnike, tako da je tudi dovoz 6 kmečkimi vozovi na bolj oddaljene njive zelo težak. Debele deževne kaplje so rahlo, črno zemljo zateple in strdile, tako da bo treba velike njive spet rahljati z motiko in ponovno okopavati mlado rast. Krompir, ki je spočetka tako dobro pognal, je naenkrat kar obstal ta zdaj raste slabo. Prav tako je s fižolom in raznimi posevki. Lepše pa kaže žito, ki je že veliko in bujno. Ponekod so sejali tudi že zgodnjo ajdo, ki pa slabo raste. V Bevkah in okolici je voda zalila tudi velika zemljišča, na katerih režejo šoto, za katero upajo letos, da bo šla dobro v denar. Svoj čas so Barjarri prodajali mnogo šote tudi v Ljubljano, zdaj pa bo prišla kot kurivo menda spet do veljave. Letos so zlasti po Bevkah in v Blatni Brezovici narezali cele skiadovrnce šote, ki jo suše, zloženo ob jarkih na polji- Šota pa se spričo deževja le slabo suši, nadaljnje rezanje šote pa je zaradi na široko razlite vode zaenkrat sploh onemogočeno. Hude skrbi dela Barjanom tudi košnja, ki da veliko dela celo ob lepem vremenu, ob slabem pa spravlja kmetovalca v slabo voljo, ker ga zadržuje, saj v tem letnem času res ne ve, kje bi najprej prijel za delo, ki ga Čaka povsod, kamor se ozre. od ranega jutra do poznega večera. Kako raste štorklja Svoje gnezdo zapusti Sele, ko je stara dva meseca iti pol Pozomejši opazovalec lahko sliši iz štoTMjinih gnezd ob koncu pomladi mi-javkanju mladih mačk podobne glasove. To so glasovi mladih štorkelj, ki še ne znajo šklepetati s kljuni, kakor stare štorklje. Težko je podrobneje opazovati življenje štorkelj v njihovem visokem gnezdu, ki je na topolu ali dimniku. Pač pa lahko štorkljino jajce položimo pod va-lečo kuro ali gos. Tako so ornitologi že ugotovili marsikaj zanimivega iz življenja štorkelj. La cicogna — štorklja Mlada štorklja tehta 70 do 75 gramov ali dve tretjini teže svežega jajca. V nasprotju s pticami pevkami pride na svet z odprtimi očmi ta njeno telesce je pokrito enakomerno s kratkim belim puhom. Kljunček je črn, noge pa žolte s stvtmi lisami. 2e čez nekaj ur poskusi mlada štorklja zobati in starim ni treba prav rdč skrbeti za to, da bi mladiča učili zobanja. r>rugi dan mlada štorklja že trdno sedi ta se radovedno ozira naokrog. Njene noge so v začetku omejene v rasti, kar je moder ukrep narave, kajti sicer bi mlada štorklja padla iz gnezda. V prvem tednu doseže njena teža 270 gramov, v drugem pa že 860. V drugem tednu dobi mlada štorklja Že drugi snežnobeli puh, znatno daljši od prvega. V 36 dneh so obrisi nove štorklje že povsem jasni. Le noge so zdaj de vedno prešibke, kljun in krila pa pre- kratka. Mlada štorklja lahko sama stoji že ko je stara 10 dni. V 6 tednih doseže končno težo tri in pol kilograma, toda mladič mora še ostati v gnezdu, ker j|p letanje združeno z močnim krvnim obtokom, in bi ga mlado tek) tudi še ne zmoglo. Najdaljša peresa v štorkliimh krilih zrasto v času glavnega razvoja dnevno približno za 1 cm. Mlade štorklje ostanejo v gnezdih dokler ne morejo povsem varno letati. Za prvi polet se uče z močnim mahanjem kril v gnezdu. Tudi stoja na eni nosri, za štorklje tako značilna, se pojavi šele pozneje. Iz gnezda se dvigne mlada Štorklja rt i '.idno, ko je stara dva meseca in poL Kdo fe odkril smodnik O smodniku večkrat čitamo, da je ocV-k rit je Kitajcev. Okrog leta llOO so Kitajci res poznali zmes, vsebujoč© aoliter. ki je zažgana povzročata, silno bobnenje ln ogenj. Toda njen učinek je bO neznaten tako, da ga uiti od daleč ne moremo prt- merjati z onim našega smodnika, Arabci bo prinesli to kitajsko odkritje tudi ▼ Evropo, kjer ga je začel tefmično proučevati nemški trčenjak Albert us Magrma, razen njega pa tutfl angleški raziskovalec Roger Bacon. Toda odkritje nemSkega bernardtoekft-ga meniha Berthoida Schwarza, XI je bito predmet dvomov ta tocB. poornehovajija, je bilo samostojno termično defto in ono je prineslo znane tehnične prevrate zlasti na vojaškem polju. Schwarz je bil nemreč prvi, ki se mu je posrečilo sestaviti zmes pravega razstreHva. S poznejšimi poskusi si je prizadeval reformirati streljanje. Odkritje se je obneslo tako dobro, da je paška postala odločilen Činitelj v vseh vojnah. Pisatelj Guy de Poarteles umrl rz Švice poročajo, da je znani francoski pisatelj Girv de Pourtales umrl v ameriški Mantam' po dolgi bolezni v starosti 57 let. Spisal je zanimive biografije, ki so bile prevedene v vse svetovne jezike. Najbolj znane so njegove biografije o Lisztu, Chopinu, Nietzscheju in Ludviku TJ. Bavarskem. Bil je odličen prevajalec Shake-spearjevih del. Leta 1937. je prejel veliko nagrado Francoske akademije za roman, Trto A. Spagnol: 12 IZDAJALSKA PUNČKA Roman Stopnice so vodile od tod še v kleti, kjer so bile naprave centralne kurjave. Iz tega je razvidno, zakaj je našel grofa sluga, neki Angelo Ba-stanzi, ki je na poti iz prizemlja v kletne prostore slučajno začutil, da mu postaja roka na ograji stopnic vlažna. Ustavil se je in ves iz sebe od groze opazil, da mu je roka okrvavljena. Tedaj se je nagnil čez ograjo in opazil spodaj na tleh človeško postavo. Jel je klicati na pomoč. Prihiteli so drugi služabniki in skupaj so šli pogledat, kdo bi utegnil biti mož na tleh. Ko smo prispeli tja, se je okrog nesrečneža zbrana gruča razpršila. Jaz in doktor Marchetti sva se sklonila nad grofom Silviem. — Trenutek, prosim, če ni samo ranjen, se ga nikar ne dotikajte, — je dejal poročnik Marsico. Grof Sil vio je ležal z obrazom v tla in eno roko je imel pod seboj upognjeno. Bil je v pižami. Kri mu je curljala iz rane na glavi in se nabirala v mlaki pri njegovem obrazu. — Mrtev, — je zaklical doktor Marchetti potem, ko je bil otipal njegovo srce. — Smrt je pa nastopila pravkar, ker je truplo še toplo. — In vzrok? — je vprašal poročnik. — Brez točne preiskave ne morem ničesar reči. SIcer pa mislim, da zadostuje to-le tu, — in po- kazal ie na rano, dobro vidno na lobanje. Poročnik Marsico se je nervozno obrnil na rescialla. Zastražite takoj vse izhode; nihče ne sme zapustiti hiše. Pravkar je moralo priti z brigadirjem Squarzo še nekaj Karabinjerjev. Ti naj preiščejo park in okolico. Ce gre za zločin, ne more biti zločinec še daleč. Potem ko je bil poročnik točno proučil lego trupla, je naju pozval, naj preiŠčeva mrliča. Razen rane na glavi sva ugotovila zlom hrbtenice, frakturo treh reber ter ene noge in še več kon-tuzij. Smrt je morala nastopiti pred pol ure. — Nobene rane, zadane z orožjem? — je vprašal poročnik. — Ne, toda vse poškodbe je treba pripisati padcu, razen one na glavi, ki lahko izvira tudi od udarca. Toda prav tako tudi od padca na rob stopnice, — je dejal doktor Marchetti. Stopnice ta imajo zelo ostre robove in oči vidno je padel nesrečnež z glavo naprej. Poročnik si je presenečeno pogladfl brado. Torej smrt kot posledica nesreče? Čudno naključje! Kaj je bil grof vrtoglav? — Ne verjamem, — je odgovoril moj tovariš, — pač pa je bil umobolen. — Ah! To torej podpira teorijo o smrtni nesreči. — Do gotove meje. Grof je znal biti čisto normalen in nikoli nisem slišal, da bi se mu pripe- tilo kaj izrednega. Zato tudi ni bilo nikoli treba dodeliti mu strežaja. Ta čas, ko je doktor Marchetti govoril s poročnikom, se je moj pogled slučajno ustavil na spodnji stopnici. Med njo in predzadnjo stopnico sem opazil nekaj v senci, nekaj, kar je vzbudilo mojo radovednost. Stopil sem bliže in se sklonil. — Poročnik, poglejte sem! — sem zaklical in prižgal vžigalico. Častnik je stopil k meni in se ozrl na predmet, potem ga je pa previdno pobral, držeč ga med dvema ogloma žepnega robca. — Dodalo, s katerim je bila grofica umorjena, — je dejal po kratkem molku. — Glejte, konica je odlomi jena. Bilo je precej čudno orožje z ozkim, okrog dvajset centimetrov dolgim rezilom ki masivnim ročajem. — To se mi zdi eno tistih del, ki se z njimi ukvarjajo vojaki med vojno. Ročaj je narejen iz granate. Ah" je pripadalo to orožje grofa SUviu? — Gotovo ne, — je odgovoril grof Piero. Poročnik je bil oči vidno razočaran. — AH veste to povsem zanesljivo? — ga je vprašal se enkrat. — Seveda, — je odgovoril to pot skiga Bastanzi. Vedno sem pospravljal sobe ubogega grofa in dobro vem, da tega bodala nikoli nisem videl. Potem ko je pretaknil poročnik vse kotičke, če bi se morda našlo se kaj, je postavil enega svojih mož na stražo k truplu, potem je pa odšel z nama zopet v salon v prvem nadstropju, kamor je prišel istočasno tucfi marestnaDo TJsigH. — Vsi izhodi so zastraženi, gospod poročnik, — je javiL — Brigadir pa preiskuje okolico vile, če bi našel sledove ali kakršna koli znamenja. Dve patrulji sem pa poslal v park in v okolico. — Dobro, — je odgovoril rx>ročrrik. — Zdaj pa obvestite državno tožilstvo. Brzojavka mora biti oddana takoj, čim bo pošta odprta. Potem pa postavite pred vrata grofove sobe stražo. S?m pridem pozneje, čim opravim svoje delo tu. — Je že poskrbljeno, gospod poročnik. — Imenitno, zdaj pa lahko greste. V salonu so bili ostali razen naju zdravnikov grof Štampa, gospodična Sol veni, vicebrigadir m en Karabinjer. Grof Piero je stopil v sosedno sobo, kjer so bili zbrani vsi domači, ki so objokovali pokojnika. Tudi moj stric je bil med njimi. Vsi so bili pretreseni in bolestno potrtL Celo častnik je bil videti nekoHko iz sebe in nekaj časa je molče stal v salonu. --Vi ste bih torej prvi, ki ste to odkrili, gospodična? — je vprasaL — Ali je bila grofica oblečena, ko ste jo našli? — Da, povsem oblečena. — Aha... kaj sem hotel še vedeti. Ah, da, upravitelj ... — On je v predsobi, — je odgovoril grof Štampa. Stopil je k vratom in ga poklical. Urejuje Josip Zupančič II Za Narodno tiskarno Fran Jenm // Sa upravo m mseratni del Usta Vlad. RegaBv // Vsi v LJubljani