Uto XIII. telefon ure D N 1 S T V A : 2S-67 NAROČNINA NA MESEC Cena din 1*— j s,ev. 209 upr POSLOVALNICA CEl POSTNI CEKC A V E : 25-« In 28—«7 ..IE. Prešernova 3. tel. 280 IVNI R A C U N 11.409 Maribor, sreda 13. septembra 1939 1 Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din htftii aofiet ometi £eda Sklepi vojnega sveta v Parizu ako upanje na sklepanfe separatnega miru onemogočeno - Italijanska napoved o na-* lniem razpletu voljne - Zedinjene države ne bodo dovolile nobenega napada na Kanado evropske kolonije v Ameriki - Obe poljski armadi dosegli zvezo z glavno vojsko nr»j’ 13‘ sePt- Reuter. PAT. ^a, i(j . P°ročilo pravi, da je ar- ^ j® Umikala c Pn7tiani!skA vendar pravi poroko t j! Lodža hude bitke. Na j “'Pravi, da je poznanjska ar-i^naoi a zvez0 z Varšavo ter se 1 ie nr,j1-,°^res^a nemških klešč. Prav st***ftn rf V kontakt z Varšavo tudi i oj je a> ki se umika iz Pomorjan-fHverj* bori v trdnjavi Modlin, 30 3h jT° °d Varšave. Tudi na ostalih napredovanje sovražnika za- lwJt* k napadov na poljska u alska arn-!11311^ ker je poljska proti-SoVrT- Prizadejala že preveč i!,i 5Vo«J^n u’ da je sedaj začel šte-5' v J!?1 le*ali. Pred Varšavo so Po- v w - ■**«<. rrea varsavo so rojili včerajšnjega dneva in noči J?* Mnti. l2Padov proti nemškim če^ radio pa poroča, da je trflVa 0<* tre*1 strani obdana z fflj\^V1"i!avan^ 'n obrambnimi utrd-f*°l)aki v nekaj dneh zgra-Poljaki zaplenili tudi dva H j lj 13- septembra. (Reuter.) Po SikJ*: V severni Poljski je začelo petroleja. čete sinoči spet zasedle Lodž. Javljajo tudi, da so poljske čete, ki so bile odrezane v področju Poznanja, spet vzpostavile zvezo s svojo divizijo, ki operira nedaleč od Kutna, južnozahodno od Varšave. LONDON, 13. sept. (Reuter.) Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno v Varšavi, potrjuje, da je poljskim četam uspelo spet zavzeti Lodž. Istotako se potrjuje vest, da sta obe poljski armadi, nahajajoči se na področju Poznanja in Pomorjanskega, ki sta bili v nevarnosti, da bosta ujeti, vzpostavili spet medsebojno zvezo in sta zdaj v srditih bojih z nemškimi četami. Na koncu pravi poročilo, da je na vseh ostalih frontah prodiranje Nemcev zaustavljeno. VARŠAVA, 13. septembra. Poljsko vrhovno poveljstvo odločno zanikuje nemške vesti, po katerih naj bi bile nemške čete že dosegle, ali celo prekoračile železniške proge, ki vežejo Varšavo z Bia-!ystokom in SiedHcami. Obe ti železniški progi sta trdno v poljski posesti in daleč od front, na katerih se sedaj bijejo boji z Nemci. VARŠAVA, 13. septembra. (Havas.) V bojih okoli Varšave je bi! ranjen tudi vojaški škof Gawlina. Bojne operacije ob Saari Verodostojnih virov so poljske a napredovanja na Poljskem C Varj s«Ptembra. Velika bitka Dos,„*H čef° tik pred zaključkom. „ 111 Se je v nadaljnjih bojih Drn*?ret* Severno in južno od 1 ** - vzhodu. Na severu od #1 ***** 1,0 °w »viu uu VXželezniškeg!e in deioma tudi Pre- * Pro80, ki veže Var- Da DrRK °m- Na iugu od VaršaviMaeSn racile železniško progo dS CC' Na Južnem bojišču Srnerl proti Lvovu In pra Severno in južno od " v tako so obkolile razne p0jT . ld«o so obkolile razne H lfte Vojsk ie se umikajoče oddelke l&hi,r^ala ftk”,.zaj.ele celo skupino, ki -0 letak* Radoma. Z uspehom RIlih bombardiralo celo vr- vVSrave n razt*e*a*° zlasti pro- Nj[tl* ^ront] Nemške čete ^OrJ°Vu- Jusrn°, nag,em prodiranju u *4!tA ^ete »no z dno od Przemyšla ^ - 0 na w^^°wlce, E* "eft. -u r.^.nyS,a w iav n® Dnies*6 mesto Sambor in he?ele KrDi,_ru*. Nemške hitre čete ^LJ«eia j v'wice, severovzhodno svoje^4- (DNB.) Maršal Goži1 &0iv^V tlieg0vpM u na fronto obiskal KS o SZT glavnen“ sta™ ta Sv * Mn °nto Ku1 PoSiljanju letalskih tCril ** tudi ° ukrepih, ki t*5.? u^fatnbo ^'k ministrskega ^ ^ nrerievem itnenti ^Va'il"t>terenu med Varšavo na Posameznih leta- z železnim križem. Wožw,ova^!u skfl:d mc' ^iaie Prebivalstva 08- BERL1N, 13. setpt. (DNB.) Po poročilu posebnega poročevalca s fronte, je ob priliki nekega napada nemških letal na poljske čete, ki so se umikale na področju Varšave, manjša nemška letadska štafeta bila napadena od koncentričnega ognja poljskih topov in letal. Vendar je nemški eskadrilji uspelo izvršiti svojo nalogo in razdejali ceste in pota, po katerih so se umikali Poljaki. En nemški avion je bil zadet v oba motorja in se je moral spustiti sredi poljskih edinic. Pristanek se je posrečil in pilot in opazovalec sta prenesla svoja tovariša, ki sta bila ranjena, v neto poljsko kmetsko lvišo, kjer so jima obvezali rane. Opazovalcu se je, ker zna poljski jezik, posrečilo rpiti skozi sovražnikove vrste do nemških čet, ki so rešile Uidi drugega ranjenca. MADRID, 13. sept. (DNB.) Vse časopisje poudarja pod vtisom Goringovega govora, da Nemčija nima namere napasti Francijo, in da je tako dana možnost, da se po zasedbi Poljske spet doseže mir. Po sijajnih uspehih na bojiščih so na Španskem mnenja, da je na vzhodu glavna težkoča vojne že minila. NEMŠKI APEL NA RDEČI KRIŽ BERLIN, 13. sept. (DNB.) Nemški Rde či križ je poslal na mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi brzojavko, v ka-geri se pritožuje nad grozodejs:vi, ki jih počenjajo Poljaki na svojem umiku nad pripadniki nemške narodnosti in nujno prosi, naj medanordni odbor lakoj odpošlje svojega zastopnika na Poljsko, da se bo pri polni svobodi gibanja lahko o tem prepričal. BOJNE OPERACIJE OB SAARI PARIZ, 13. sept. Francosko uradno poročilo pravi, da je sovražnik včeraj poizkušal s protinapadi, ki pa so bili vsi odbiti Posebno močan je bil ogenj sovražnikove artilerije. Francoske čete so napadale osrednjo sekcijo obrambe Saar-briickeua s tanki In motoriziranimi edi-nlcarnl ter so utrdile zavzete položaje. V tem sektorju so se francoske čete približale že na 10 km Siegfriedovi črti. Nemški napad na Sierck ni imel nikakega uspeha. PARIZ, 13. seipt. Havas. Glavna operacija na zahodni fronti je na 20 km dolgem sektorju vzhodno od Saare. Operacije v gozdu VVarnt imajo karakter či- ščenja, to pa zaradi poznejšega lažjega operiranja drugih čet, ki bodo prišle na ta teritorij. Čisti se teritorij med Sarge-miindom in Hornbachom. Francoske čete so zasedle vrhove na obaU reke Bliese ter dominirajo nad mestecema BlleskasteO in Zweibriicken. S tem se pojasnjuje živa reakcija nemške artilerije. Nemško poročilo naziva ta teren, kjer so težki artilerijski boji, ozemlje, »kjer se borijo patrulje«. BERLIN, 13. septembra. (DNB.) Londonski radio poroča: Francosko vojno poročilo od 12. septembra zvečer javlja nadaljevanje prejšnji dan doseženega napredka na enem delu fronte ter močan topniški ogenj od strani sovražnika. Vojna do naravnega konca Vsebink pakta, katerega besedilo je bito včeraj sklenjeno med zastopniki Anglije in Francije vojnih ciljih. Ta pakt določa med drugim tudi, da niti Anglija niti Francija ne moreta sklepati separatnega miru, in to tudi ne v primeru popolnega poraza Poljske. Med zahodnima demokracijama in med Nemčijo ne more biti nobenega kompromisa več. Vojna se bo vodila do naravnega konca. Tudi zadevna posredovanja Italije bodo v bodoče odklonjena. Vojaške, gospodarske In finančne priprave PARIZ, 13. septembra. (Havas.) Po včerajšnjem sestanku šefov francoske in aaiigleške vlade, Daladierja in Chamberlaina, je bil izdan komunike, ki pravi, da se je na tem sestanku predvsem izreklo priznanje herojskemu zadržanju poljske vojske in se je še enkrat na svečan način izjavilo, da sta Francija in Anglija čvrsto odločeni nuditi Poljski vso svojo pomoč, s katero razpolagata. To je najboljši odgovor na nemške manevre, ki gredo za tem, da bi se Poljska oddvojite od njenih zaveznikov. V komunikeju se nadalje poudarja, da bosta Francija in Anglija razvili vse svoje sile in napore, kako bi dobili to jima vsiljeno vojno. To potrdilo dobiva vso svojo važnost od trenutka, ko je vsakomur jasno, da se je Velika Britanija popolnoma pridružila Franciji in Poljski. Kakor Je znano, Je pa na njeno stran stopila tudi Kanada, ki Jo Nemčiji napovedala vojno in Izglasovala vojne kredite, kakor Jih v njeni zgodovini svet ne pojmi. Istotako je tudi Novi Zeiand že pričel zbirati prostovoljce, a tudi Indija je stavila svoje vire na razpolago Veliki Britaniji. Tudi v vseb delili francoskega imperija se vrši mobilizacija* In to v sijajnem tempu. Kar zadeva edhi-stvo delovanja v gospodarski vojni, je tudi to popolnoma ustvarjeno. Francoski strokovnjaki v Londonu delajo s svojimi angleškimi kdegi, kako bi najbolje zasi-gurali svobodo prehrane obeh držav, sovražniku pa jo otežkošfi. istotako }e angleški finančni minister poslal francoske* Nadaljevanje na 2. strani! LONDON, 13. septembra Včeraj se je sestal v Franciji anigileško-rrancoski vrhovni vojni svet. Sestanka so se udeležili ministrski predsednik Chamberlain, lord C ha tii e la, ministrski predsednik D a 1 a d i e r in generalisim G a m e 1 i n. O tem sestanku je bilo izdano sinoči tu uradno poročilo, ki pravi, da je bil namen posveta izmenjati medsebojna mišljenja o položaju, ki je bil ustvarjen z dosedanjimi dogodki, in sprejeti sklepe, ki so potrebni za najbližjo bodočnost. Na sestanku je bila dosežena popolna soglasnost med zastopniki Anglije in Francije, tako glede ukrepov, ki so potrebni za zmago v vojni, kakor tudi glede angleško-francoske pomoči, ki je potrebna Poljski, katera se tako hrabro upira silnemu in brezobzirnemu napadu na svoje ozemlje. Ko se je ministrski predsednik vrnil z letalom v London, ie bil še zvečer sprejet pri kralju v avdienci, kateremu je poročal o rezultatih sestanka v Franciji. Iz poučenega vira se pa še izve, d? je bilo včeraj sklenjeno besedilo pakta med Anglijo !n Francijo o HARŠAL PETAIN bo verjetno v novi francoski vladi vojni minister Stran 2. »V e č e r n I k« V M a r f b o r u dne 13. Italijanski glasovi o vojnem razpletu V Nemčiji so še vse do zadnfega verjeli v možnost separatnega miru z Anglijo in Francijo Pred strahotami vojne in letalskih bojev na zahodni fronti — Vojna bo trajala še več ko tri leta RIM, 13. septembra. Italijanska listi razpravljajo zelo živahno o dosedanjem razvoju evropske vojne in se ukvarjajo zlasti tudi s položajem na zahodni fronti. Tako pravijo, da so Nemci še vse do dneva po Gorlngovem govoru pričakovali, da na zahodni fronti ne bo večjih bojev In se bodo tako Francozi kakor Angleži zadovoljiti s tem, da ostanejo na svojih položajih In na ta način izpolnijo obveznost, ki so jo prevzeli nasproti Poljakom s pogodbo o pomoči proti nemškemu napadu. Pričakovali so dalje, da se jim bo po zlomu Poljske posrečilo skleniti s Francijo in Anglijo premirje in mir, iz katerega bi Izšla nova Evropa, kakršno so si oni zamislili. Sedaj ta nemška vera polagoma izginja in pričenjajo se tudi v Berlinu zavedati, da bo vojna dolga in strašna. Priprave, ki jih delajo Angleži in Francozi doma, v dominionih in kolonijah to najbolj dokazujejo. Vojna v popolnem obsegu se bo na zahodnem bojišču po sodbi italijanskih listov šele sedaj pričela, ko so prišle, oziroma še vedno prihajajo tja angleške čete in so pričakujejo tudi kolonialne. S splošnim napadom na zahodni fronti bo dan tudi znak za strahovito letalsko vojno, v katero bodo posegla letalska brodovja v neslutenem obsegu. Dosedanji letalski napadi na vzhodni fronti zdaleč niso imeli takega obsega, kajti zdi se, da so Nernd proti Poljakom uporabili le del svojega letalstva, ker jim je zadostovala tudi manjša flotilja za dosego prevlade nad šibkim poljskim letalstvom. Letalstvo bo zato šele v prihodnjih dneh pokazalo vso svojo pomembnost v moderni vojni. Nemčija bo sedaj razglasila nemške- mu narodu, da sta jo Anglija in Francija prisilili z napadom nanjo sprejeti boj in ga voditi do konca. Povedala bo tudi, da pada vsa odgovornost za ta boj na Anglijo, ki je Poljsko nahujskala in prisilila tudi Francosko, da se je popolnoma udinjala angleškim ciljem. O strahotah sedanje vojne, ki se bo šele razvila, piše tudi vatikansko glasilo »Osservatore Romano« in ne prikriva, da bo vojna ena najstrašnejših, kar jih pomni zgodovina, in bo verjetno trajala še več časa, kakor tri leta, kot napovedujejo iz Londona. List tudi pravi, da še nihče ne ve, kdo vse bo od sedanjih nevtralcev v nadaljnjem poteku prisiljen opredeliti se z orožjem v roki za to ali ono stran. Ko bi se bili tisti, ki nosijo za vojno krivdo, zavedali takega razvoja, je gotovo ne bi bili začeli. Poljsko početje, da branijo Varšavo, le nesmiselno BERLIN, 13. seipt. »Berliner Borsen-zeitung« piše, di je poveljnik poljskih čet, Id branijo Varšavo, izjavil, da bo prej spremenil mesto v pogorišče, kakor pa ga bo Izročil Nemcem. List pripominja: Ali sl je postavil tudi vprašanje, komu s tem več škoduje, svojemu narodu ali sovražniku? Tudi drugi nemški listi pravilo, da je poljsko početje, da branijo Varšavo, nesmiselno, ker jo s tem sami uni- čujejo. ŽORICH, 13. septembra. V Švico so prispele naslednje podrobnosti o obleganju Varšave: Nemški motorizirani .oddelki so se malo umaknili, da utrdijo svoje postojanke in počakajo na ojačenja. Obrambi mesta poveljujeta general Czu-ma in komisar Stasinski, ki imata pod svojo komando tri vrste čet, več divizij redne vojske, civilno gardo in dravsko hrambo, ki so jo postavili sindikati. V teh dveh formacijah so večinoma starci in mladeniči, ki še niso odrasli za vojsko, ter ženske. Vse prebivalstvo brez izjeme sodeluje s čudovito hrabrostjo na zgraditvi barikad. Prebivalci, ki so pobegnili iz mesta, se smejo vrniti le, ako so sposobni za delo na obrambi. Varšava je v stalni telefonski zvezi z mestom, kjer je zdaj vlada. [USA ne Me napada na Kanado WASHINGTON, 13. septembra. Dej. stvo, da je Kanada napovedala Nemčiji vojno, je vzbudilo v ameriški javnosti in v tisku mnoge komentarje, ki ugotavljajo, da bi v primeru kakršnega koli napada na Kanado bile tudi Zedinjene države po Monroevi doktrini dolžne priskočiti ji na pomoč in stopiti v vojino. Tudi predsednik Roosevelt je izjavil včeraj časnikarjem, da je treba njegov govor meseca avgusta na kongresu v Kanadi, v katerem je dejal, da USA nikoli ne bi dopustile napada na Kanado, tolmačiti drugače, kakor se je doslej. Roosevelt meni, da Monroeva doktrina ne velja samo za Kanado, ampak tudi za vse posesti An- glije, Francije in Holandije na zahodni polovici zemeljske krogle, t. j. tudi za vse otoke teh držav, ki leže v Severni, Srednji in Južni Ameriki. Posebno je pa Roosevelt omenil tudi Gvinejo, Curacao, Martinique, Jamaico in Bermudsko otočje. V primeru, ako bi se skušala spremeniti suvereniteta nad temi kolonijami in otoki, bi bile USA prisiljene dvigniti se proti taki nameri. USA so izpolnjevale vedno Monroevo doktrino po teh dveh načelih: 1. Nobena evropska sila ne sme prevzeti kontrole nad ameriškim kontinentom; 2. ne more se dovoliti nobena sprememba v suverenosti evropskih posesti v Ameriki. Namen diplomatskih akril v Rimo RIM, 13. septembra. Namen čestih stikov med italijansko in angleško diplomacijo, ki se kaže na zunaj zlasti ob sestankih angleškega rimskega veleposlanika Lorainea z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, ima namen — kakor se iz zanesljivega vira izve — doseči razčiščenje zadržanja Italije. London in Pariz želita, da se Italija jasno opredeli, aM za res popolno nevtralnost, aH za naslonitev na eno ali drugo stran. Samo v tem primeru bodo mogla biti uspešno zaključena tudi pogajanja med Anglijo in Francijo na eni ter Italijo na drugi strani glede novega trgovinskega prometa, ki jih f or si ra zlasti Italija s svoje strani. V Londonu in Parizu ne marajo, da bi Italija bila nakupovalka angleškega in francoskega blaga za koga drugega, ali pa tudi zase, ako se ne izjavi, kaj v bližnji bodočnosti namerava. Razgovori se zato nadaljujejo in se pričakuje, da se bo v kratkem vrnil sem tudi francoski veleposlanik Franc-ois-Poncet a popolnoma določenimi instruikcijamiL Vest o kongresu preuranjena WASHINGTON, 13. septembra. (Reuter.) Predsednik Roosevelt je Izjavil, da je vest o izrednem zasedanju kongresa v svrho spremembe zakona o nevtralnosti preuranjena. Washington, 13. septembra. (Reuter.) Predsednik Roosevelt je izjavil za- stopnikom tiska, da bo skrbno pazil na to, oa se ne povišajo cene bakru in žitu, ker hoče ameriška vlada onemogočiti vsako tako podražitev. Upa tudi, da se bodo cene bombaža obdržale v skladu z gospodarskim položajem. DANES SEJA ANGLEŠKEGA PARLAMENTA LONDON, 13. sept. (Havas.) Po časopisnih poročilih je predviden za danes popoldne naslednji dnevni red na seji angleškega parlamenta: Chamberlain bo podal nov ekspoze o poteku sovražnosti. Ta govor bo povezan z resolucijo o od-gioditvi parlamentarnega zasedanja. Ta procedura bo omogočala splošno debato, a upa vlada, da bo debata kratka. Parlament bo tudi izglasoval nove zakone, veljavne za fas vojne: med temi ie zakoniki predlog, o kontroli dela. Oba doma bosta zasedala do četrtka. Predloženi bodo tudi osnutki za ustanovitev ministrstva za plovbo, nadalje se bodo pa še pretresala vprašanja o osiguranju imovi-ne, vojne škode in druga, ki jih proučuje poseben ministrski odbor in za katera bo več poslancev zahtevalo nujnost PRIPOVEDOVANJE POTNIKOV BUKAREŠTA, 13. sept. (Havas.) Potniki, ki prihajajo iz Poljske, pripovedujejo, da so opazili vzdolž železniške proge veliko število nemških bomb, ki niso eksplodirale. VARNOSTNI UKREPI V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 13. sept. (Havas.) Tukajšnje oblasti so ukrenile vse potrebno, da se prebivalstvo pouči, kako se je treba zavarovati od morebitnega napada iz zraka. Tramvaji so že prepleskani s sivo barvo. Vršijo se številna predavanja o zaščiti pred strupenimi plini. Pripravlja se evakuacija otrok iz prestolnice v notranjost države. NA POLJSKO-ROMUNSKI MEJI RED BUKAREŠTA, 13. septembra. (Havas.) Na poljsko-romunski meji vlada popoln red. Poljske in romunske oblasti so dovršeno organizirale službo evakuacije tujcev. NI prišlo nikjer do nobene zmešnjave In panike. Nemška letala so napravila nekaj Izvidniških poletov na meji. KRALJ JURIJ PRI VOJAKIH LONDON, 13. sept. (Reuter.) Kralj Jurij je včeraj ob:skal- združene brigade, ki taborijo nedaleč od Londona. SLOVAŠKI BEGUNCI AMSTERDAM, 13. sept. »Het Folk,< po roča, da je do sedaj dezertiralo na Madžarsko že čez 10.000 slovaških vojakov. Internirani so večinoma v Košicah. RUSIJA IN ANGLIJA STOCKHOLM, 13. sept. (DNB.) Kakor se je tukaj izvedelo, kaže, da bo sovjetska vlada v kratkem odpovedala trgovinski sporazum z Veliko Britanijo. Nadaljevanje s 1. strani! kon ^ jih imela francoski in britanski 8 štab. Listi poudarjajo zlastj političnih s ališč obeh držav, ^ odločili vreči v boj vsa vojna 1 darska sredstva. GREY SE VRNE V TOKIO , WA5HINGTON, 13. septembri $ ni.) Bližnji vrnitvi veleposlairt Greya v Tokio, ki je zdaj nav ■ že od meseca junija, pripisujeJ° pomen. Grey je imel včeraj s P kom Rooseveltom dolg razgov0 ^ KANADSKI DRŽAVNI OTTAWA, 13. septembra, parlament je sprejel budžet za P * leto. Preračun znaša 130 /jr tov. Od teh bo šlo 20 miljoi,oV, e^, r jard din) za izredne vojaške P® 0? račun ima 31 milijonov fti*1*0 ki bo krit z novimi davki* ^ FRANCOSKA POHVALA *O!A0^ BUKAREŠTA, 13. septembra- ^ Vsi Francozi, ki so prispeli iz jijfl* , Bukarešto, hvalijo pozornost, $ bila izkazana od strani ronmn sti pri prehodu na Romunsko- a BUKAREŠTA, 13. septmb«;■ pfjtf cosikih inženirjev, ki so iz ^ s» J v Bukarešto, je pripovedovalo, ^ priča bombardiranja Lvova j 50^ bra od nemških bombnikov. N ^ činoma metali užigalne bom®* ju ‘ knln-rivor. na skladišče pl kolodvor, na skladišče gazometre. Veliko bonib med prebivalstvo. pa NEMŠKA DAVČNA BERLIN, 13. septembra- DI\u'df-> podtajnik v finačnem ministrs po,., hardt je izjavil v svojem g°v? ' pristan** izpremenjene ško poveljstvo ne dajo gž, o številu čet, ladij ifl terih so ladje odplul- Odmevi vojne na m BERLIN, 13. sept. (DNB.) V ponedeljek je newyorška kratkovalna postaja okoli 20. ure med drug:mi javila tudi vest iz Montreala,da so oficirji ekega ameriškega aviona obvestili London, da so videli neko nemško podmornico. OSLO, 13. sept. (Slefani.) Na n • vc-ški obali, nedaleč od Bergena, so se ponesrečili trije nemški tovorni parniki. RIGA, 13. sept. (Stefani.) Po vesteh iz Moskve so sovjetske oblas i brzojavile vsem ruskim ladjam, ki so krenile proti oti« “sv% m Angleški, naj to svojo , LONDON, 13. ept. <£ ■„ po bor* v* V'r dohodkov. Zato je Ha-žftt.. *cc*aj koli prej navezan na ‘Jslužek v + • .1 ko11 Prei navezan na ®a jjCe , ul’ni- Z delom, ki ga ima do-Wiiti °v°lj, se ne more nikdar zado- 7 „ more nikdar zado- W'5 t dnin°. ki se »i „ 5 din, ne v Halozah suče •s Sam - •- more pri napornem delu Sta>nanJ’a dninarja vzdržati. Na svojo ^Ka ra°i.feC0 ne sme pomisliti. In različnih težav Vi m tar«« a se i ■ dan v 'i av’ ki &a tarei° iz dne-PrJ; *°©ar je primoran, da že iz Jim nr v trohico pridelanega ^Ptekupčevalcem po sran ^ Potreb ’,e sP0rnnil svojih najosnovnej-% je Je izkupiček splahnel. Po-.% tat,^U,mJii'V0, da haloški viničar in vina vin-sramotni ceni. težita za sezonskim delom. lalno w°asko d,elo pa ni tako tradi- kot v aj0 'J® Prckmursko. Haložani ne toliki meri kot Prekmurci v ^ 0nia P° širni Sloveniji in Hrvat- \ si zato tembolj za- ski. Tako so Haložani med drugim daleč naokrog znani kot dobri mlatiči. V juliju se prične mlačva. Do tedaj opravijo Haložani v goricah najnujnejša dela. Gorice so že okopane drugič in tretjič, mladje povezano in oškropljeno, čez poletje trta ne zahteva mnogo dela. Moški si pripravijo cepce. Zapuščajo svoje koče. Po parih se porazgube po širšem Dravskem polju tja do Čakovca in Varaždina. Nekateri pa odhajajo na Koroško, kjer so kot mlatiči zelo priljubljeni. Saj mlatijo skoraj vsako leto pri istih gospodarjih, tako da so jim že vnaprej zasigurana mesta. Pi-kapoka njihovih cepcev odmeva od zore do mraka tja do trgatve. Kmetje jim plačujejo 10 din dnevno, večji kmetje pa celo manj z ozirom na to, ker jim dajo dalje ča sa zaslužek. Na Dravskem polju pa ne mlatijo za denar, temveč za mertik. Več namlatijo, več dobe zrnja. Ko pa začne grozdje dozorevati, se vračajo haloški mlatiči v svoji skromnosti zadovoljni domov. Tako si delavni Haložan za silo preskrbi kruh čez zimo. Drobna kronika iz Laškega Kopališka sezona v laških toplicah je že končana. Sedaj so v kopališču saimo člani OUZD, sicer pa je bila letošnja sezona precej dobra Mnogo zanimivih komentarjev je sprožila med laškim prebivalstvom akcija turističnega odbora mestne občine za zgraditev kopalnega bazena na prostem. Turistični odbor, ki mu načeluje g. Peter Hrastelj, zagovarja zgraditev bazena pri kopališkem parku, kjer je senca, vsi drugi pa so za bazen na sončni levi strani Savinje nasproti toplic. Končna odločitev še ni padla. Pretekli teden so imeli Laščam nena- vadno komično senzacijo. Gostilničar B. je v razburjenosti razlil po cesti vso zalogo vina, jabolčnika in žganja. In še ena senzacija v Laškem. Oni dan so zavedni laški fantje pretepli zasebnega uradnika M., ker je bil nekam preveč tuje navdušen-V Laškem se je razširila vest gotovih krogov, da primanjkujejo neki laški tekstilni družbi surovine. Te govorice so tendenciozne. Okoliški kmetje so te dni napravili dobre kupčije z živino. V ponedeljek so v Laškem odpremrli tri vagone živine v Italijo. -ak. !d°v°d in elektrifikacija v Sv. Juriju »■»■"'s zau 7' ob južni železnici aw. klavna. Ze pred meseči je Sradnjo vodovoda, ker kraju 1T1 olk°Hci občutno pomanjka-,v©de- Te dni so končali pri-$t6fl a-. Zajeli so izvirke pod pfj e Posestniku Frležu v Ši-v v- Juriju ob j. žel. Vodo so * Tavali Veklke rezervoarje, ki bodo \Z(bavo pitno vodo ves trg vSjbna s dl okolico. Vodovod gradi il0TI10^^0 občine. Stroški za Vpeljavo znašajo 600.000 di- Vf- ^ e naprave šentjurskega vo- dovoda je potrebna tudi razširitev elek- o. Tatvina betonskega železa. Iz skladišča posestnika Josipa Tušaka v Cerkvenjaku je bilo ukradeno zadnje čase več sto kg betonskega železa. Tatvine je bil osum- triškega omrežja. To delo bo opravila Z., prf rrskji rylvwit5* t1. l-a^croraTrii ^rftniTVi. r.l^KTri-- je aretiralo o. Napad v Jurskem dolu. V mariborsko bolnišnico je prišel 56 letni viničar šte- i* _ u t-»___ -_ t i. . .r tirtii -1 t. trška občina z lastnimi sredstvi. Elektri fikacijska dela so poverjena elektro-pod-jetju Dobrotinšek iz Celja. Ta dela zelo lepo napredujejo. Elektrifikacija bo veljala šentjursko občino okoli 60.000 dinarjev. Služila bo novim vodovodnim napravam in razširitvi elektorskega omrežja v okolici Sv. Jurija ob južni železnici. Občina bo nabavila vodovodne cevi in nato bo pričela z napeljavo vodovoda. Prebivalstvo je hvaležno za to prevažno gospodarsko pridobitev. h *no opozorilo! ko morajo uprave listov stroške za papir, tisk in drugo vnaprej ali _ ^ ^ ^ ^ bb ^totaV.navati* *e n©m°£°č©> da bi zaostajali naročniki z naročnino za do ho,oDr°S.imo ©©ni©11© naročnike, ki plačujejo naročnino za »Večernik« po b"5 Haka“nj^’ da Sv°i° dolžnost napram listu brez odloga izpolnijo ter nemu-ioife zaostalo naročnino za nazaj in za tekoči mesec, da jim ne bo ao Prejemanje lista. UPRAVA »VEČERNIKA« «dni e ure morilca Sabukovška 13. septembra. >;5S Ob i6tV'ie'- Jiilf- sodui ri PPPOkine se je zbral ^id' Sehat m Voran,i okrožnega sodišča ^ p°v i Č J« avz°Si so bili preds. dr. Vka« v°dn,''ki dr. Dolničar, \ »k- Nato rečlt?- Božič in Po-j^dja c.,*® ©rožniki privedli mo-l Nv^ni seuat l: V§ka- B1©d je stopil ^0v?ltvi reviJ-’ 0111,1110 Poslušal odlok ^ ie iT1 Pomilostitve. Sa- \ deial; ,N®Sf /lavo, se nato zrav-S g^ašanv - lžetl sem«! Na sodni- ^ žSeti tornih6,imeti dukovn\ so j ’ ie vse odklonil. i\trv111 helo ga oblečejo v črno »o ga Sraico. iNto s°diš5er°|nikl ©dpeljali 113 staro hodll'poa^UK,OVŠOk ie bil zei0 1 ridi, Vse, s w^ -sem ter tja ter . % 8 'onii je ie lmcl oprav- zve>dl vsak0 i°d. k bil* g- pfaiK'1R1>rJŠel k niemn vo“ hU g r,aahurjetl ,a b š.e k- Sabu kov-Vi-h-, llrat n,- ga Je odklonil, na tijk Pristal 2 ur-n<\Todšel’ rekoč, da S'ka;M Ci ■"? to te Sabukov- * PbuZolZ jCJ\ kai,lan ,zo-: ,%’k5 le 2 časnike in se za- - uk 'r 1 riHaJ14;5 kaPlai,~Vi5ek se ie umiril. V Dr,>b ho| ^ ?-ačei '•? ]e do oolno-S LUri zL !tati sv- Pismo. uk°všckll‘'-ie kaPlap zopet ie obhajilo mirno sprejel, molil ter prosil kurata, če sme vzeti svetinjo, ki mu jo je podaril s seboj pod vešala. Ob 6. zjutraj je vstopil v celico primarij dr. Flajs in sodnik dr. Farkaš, ki je pozval orožnike in morilca. Sabukošek je spregovoril nekaj besed z g. kuratom, nakar so ga odpeljali na morišče starega okrožnega sodišča, kjer so bila postavljena nova vešala. Na dvorišču ie bil že zbran sodni dvor, državni tožilec dr. Davorin Rus in krvnik Hart š pomočnikom. Krvnik je bil oblečen v črn frak, na glavi je imel oilliinder in na rokah bele rokavice. Sodnik dr. Farkaš je Sabukov-šku prečital smrtno obsodbo ter se poklonil pred krvnikom Hartom rekoč: »Krvnik, izvršite svojo dolžnost!« Na dvorišču je zavladala mrtvaška tišina. Okoli 50 ljudi je strmelo proti prostoru, kjer so bile postavljene vislice. JKaplan g. Babšek je dal morilcu poljubiti križ in nato odstopil. Morilec je skočil na podnožnik, krvnik je slekel bele rokavice in mu jih vrgel pred noge, rekoč: »Jurij, jaz nisem kriv tvoje smrti!« Nato se je krvnik obrnil k sodnemu dvoru in zaklical: »Pravici je zadoščeno.« Sabukovšek je umrl v 16. minuti. Nato so bile opravljene pogrebne molitve. Morilca so položili v rakev in odpeljali na pokopališče. fan Brus iz Jinskega dola pri Velki, ker ga je neki Ivan Keržič v prepiru težko poškodoval z lato po glavi. o. Uspeh slovenskih skavtov. Ob priliki tečaja jugoslovanskih skavtov na robu bosanskega pragozda v Jelaških Lukah ob Krivaji je dosegel prvo oceno načelnik litijskih skavtov slega kralja Matjaža Duško Pleničar iz Litije. o. Ogenj v Ljubljani. V kleti pod trgovino Ivanke Sraalčeve na Marijinem trgu je začelo goreti skladišče najrazličnejšega blaga. Nevaren ogenj pa so gasilci takoj pogasili, o. V smrt zaradi neozdravljive bolezni. Ob železniški progi v Logu pri Litiji so našli mimoidoči potniki mrtvo truplo nekega 38 letnega Oskarja Puncerja, rojenega v Celju, stanujočega pa zadnje čase na Glincan pri Ljubljani. Moški se je zastrupil zaradi neozdravljive bolezni. o. Usodni karambo! med avtom in voznikom. Nad železniško postajo v Bršlji-nu blizu Novega mesta je zavozil neki avtomobilist v enovprežni voz 35 letnega veleposestnika Jožefa Čudovana iz Cadre-ža pri St. Jerneju. Avtomobilist, ki je po nesreči oddrvel, je razbil posestniku voz, posestnika samega pa vrgel z voza na cesto, kjer je obležal z razbito lobanjo. Posestnikovo stanje je zelo obupno, neznanega šoferja pa je policija že aretirala. o. Osem gospodarskih poslopij v plamenu. V Gorici blizu Koprivnice v Hrvat-skem Podravju je zgorelo osem gospodarskih poslopij z vsem orodjem m vsemi pridelki ter kmetska hiša. Skoda znaša četrt milijona din. Ogenj sta zanetila dva fanta. o. Svojo smrt je napovedal v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu pekovski vajenec Jakše iz Semiča v Beli Krajini, ki ga je pred dobrim tednom zabodel na postelji domači hlapec, s katerim sta se sprla. Dan pred smrtjo je Jakše napovedal usmiljenemu bratu točno uro svoje smrti. o. Tovarna furnirja v Sv. Juriju ob j. ž. Nedavno je lesni industrijalec g. Borlak v Sv. Juriju ob j. ž. povečal svoje podjetje. Dogradil je k žagi oddelek za izdelovanje furnirja. Dobra stran Borlakove podjetnosti je med drugim tudi zvišanje števila pri njem zaposlenih delavcev. o. S kolesom se je pouesrečila Slavica Polanec, natakarica v gostilni Slavine na Pragerskem. Pri padcu je dobila poškodbe na nogi, da se je morala zateči k zdravniku. o. Sezonski d.Javci iz Francije se še vedno vračajo. Na pragerski postaji je dan za dnem veliko število delavcev iz Prekmurja, ki se vračajo iz Francije. Kakor pripovedujejo jih bo prišlo se več stol o. Brzi vlak, ki prihaja v Pragersko ob 2. uri popoldan ima zamude dan za dnem celo nad eno uro. Zamude so zelo neprijetne za potnike iz Madžarske. Celje c. Vlom. Te dni je bilo vlomljeno v so. ho mesarskega pomočnika Valentina Vrečarja na Glavnem trgu 12 v Celju. Vlomi- PtačMni natakar: Kar pa ima najraje vsak gost, to je . . - Pikolo: Znam, Proizvaja UNION, Zagreb. lec je odnesel srebrno uro, zlato verižicOj samokres, več obleke in čevlje v skupni vrednosti okrog 3000 din. Storilca še niso dobili, so mu pa že na sledi. e. Aretirana je bila Marija V. iz Nakla pri Kranju. Na pošti je izmaknila delavki Jožefi Golobovi denarnico z 49 dinarji. Ugotovilo se je, da išče Marijo V. tudi zagrebška policija, ker je meseca aprila t 1. ukradla nekemu zagrebškemu trgovcu 4000 din gotovine. c. Radi tatvine sta se včeraj pred celjskim okrožnim sodiščem zagovarjala 33 letni Rupert Fižolnik brez stalnega bivališča, pristojen v Grajeno pri Ptuju in 45 letna služkinja Magdalena Slugova brez stalnega bivališča, pristojna v Košake pri Mariboru. Fižolnik je bil obložen, da jc izvršil več tatvin v Slovenjem Gradcu, Slovenski Bistrici, Zgornji Polskavi in drugod, koder je kradel obleko in drugo blago. Vrednost ukradenih predmetov znaša okrog 8410 din. Slugova je bila obtožena, da je Fižolniku pri tatvinah pomagala. Fižolnik jc ponarejal tudi domovnice. Fižolnik je bil obsojen na 2 leti in 6 mesecev robije, po prestani kazni pa ga bodo pridržali v zaporu, Slugova pa je bila radi pomanjkanja dokazov oproščena. c. Smrtna nesreča. 48 letni Jerman Miha je padel pred dnevi v Mozirju iz nekega kozolca. Težko poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je vsted dobljenih poškodb umrl, c. Nesreča In napad. 19 letnemu avtomehaniku Karlu Novaku v Celju se je sprožil v roki samokres. Krogla ga je zadela v levo nogo pod kolenom. — 32 letni delavec Rudolf Mitoni iz Teharja je šel po cesti iz St. Jurja proti domu. Na cesti ga je napadel delavec Jos. Gorjup ter ga težko poškodoval po glavi in očeh. — Oba se zdravita v celjski bolnišnici. Piuf p. Iz gimnazije. Letos se je vpisalo 307 dečkov in 163 deklic. Skupaj 470. Običajno je bil vsako leto veliki porast vpisanih. Letos pa je obratno. Manj jih je 33. Tudi pri vpisovanju so se začutile težke gospodarske razmere in napet sedanji položaj. Nižja gimnazija ima vzporednice. p. Izprememba profesorjev na ptujski gimnaziji. Odšli so prof.: Rus Vilko, Matekovič Svetka in Novak Stanko, prišli prof.; Lipoglavček Franc, Ločnikar Pavel, Stojan Sonja in Savli Ivan. p. Tujski promet v mesecu avgustu. V preteklem mesecu je obiskalo naše mesta 226 naših državljanov, iz Češkoslovaškega protektorata 2, Anglije 1, Francije 16, Italije 8, Madžarske 14, Nemčije 91, Poljske 1, Romunije 5. Prenočnin je bilo 4čfc n. Prva hrvatska gimnazijska ravnateljica. Za ravnateljico zenske gimnazije v Subotici je imenovalo prosvetno ministrstv« gospo Marijo Tolj. Sedanja ravnateljica k službovala na subotiški gimnaziji že ?S let kot profesorica. n. Domače tovarne gradijo nove železniške vagone. Domače jugoslovanske tovarne vagonov so dobile te dni naročilo zt izgradnjo 50 novih železniških vagonov z najmodernejšimi konstrukcijami. Proračun za vagone znaša 27,400.000 din. Mariborske železniške delavnice niso dobil* ob tej priliki nobenega naročila. n. Strašna nesreča z motornim kolesom V bližini Varaždina sta dva mlada meha-ničarska pomočnika z motorjem, na katerem sta se peljala brez vednosti gospodarja, zavozila v 14 letno Frančiško Re getovo iz Biškupca ter jo vlekla dobrih 30 metrov z največjo brzino s sabo jw cesti. Dekle si je pretreslo možgane ter je bilo prepeljano v bolnišnico v nezavestnem stanju. n. Devet sto gozdnih delavcev stavka v središču gozdne industrije v Belišu v Slavoniji. Delavstvo zahteva boljšo plačo. n. 236,0W.#00 cHn bo stala gradnja nov» proge med Karlovcem in Bihačem. Dela se se že začela. — Pojdi že, Lizika. Saj vendar vidiš, da to ne predstavlja novi model klobučka, temveč je le neke vrsta vaza... Stran 4. »Večernih« . IV 1938.. VMariboru dne 13. > Maribor Anarhija med pešci in kolesarji Poročila o »brezobzirnih kolesarjih" niso upravičena —■ Mariborski most: peta kolesarjev — Boj kolesarjev proti anarhiji med pešci Ahilova Preden začnemo to eno izmed najbolj perečih mariborskih vprašanj, moramo takoj ugotoviti, da je Maribor, kar se tiče vprašanja pešca ali kolesarja še tipično patriarhalno mesto, kjer ima pešec kakor, kakšen fevdalec vse pravice, kjer je pešec nekako eksteritorialno bitje, ki se sme docela svobodno gibati med kolesi in vseh vrst motornimi vozili, ki so zadnja desetletja osvojila naše prometne žile, in kjer vam »vesten reporter« ob vsaki praski ali ob vsakem neljubem srečanju med pešcem in kolesarjem zapoje staro pesmico o »brezobzirnih kolesarjih«, »brezobzirnih avtomobilistih«, »brezobzirnih motociklistih« itd. S takole pesmijo in policijsko kaznijo, ki seže kot docela nepričakovan izdatek kolesarju globoko v žep, je potlej pri nas problem odpravljen. Kazni proti kolesarjem pa so sploh take, kakor da bi bilo kolesarjenje iuksus — in ne življenjska potreba večine mariborskega in okoliškega prebivalstva. . Da ne bo kdo ■ očital, da brez vsake podlage zabavljamo čez kolesarje, je 'dobro, če pokažemo na eno izmed najbolj 'kočljivih in ranljivih prometnih žili našega mesta — na mariborski državni most. Vkljub temu da preide dnevno mariborski most skoraj enako število pešcev kakor kolesarjev, morajo kolesarji na mostu upoštevati cel kup predpisov, gagati kakor gosi počasi drug za drugim, čeprav ima kolesar zato kolo, da bi hitro prevozil most, dočim pa imajo pešci na vsaki strani mosta pločnik z enim edinim predpisom »DESNO«, ki je sicer v veliki meri upoštevan, ki pa tudi ni tako problematičen, da bi te varnostni organ zapisal, če se slučajno kdaj zmotiš ter kreneš po nasprotni strani. Pešci tudi smejo prehitevati na mostu drug drugega s tem, da stopajo s pločnika na cestišče, niti najmanj se oziraje na to, da je tam domena za vseh vrst vozila. Mariborskemu pešcu je tudi dovoljeno, da kjer koli preide most: ali v sredi, ali na kraju, ali kjer koli pri tistih dveh fenomenalnih otokih. Vesten mariborski opazovalec je mogoče že opazil, da je oni, ki je delal sedanje cestišče na mostu na obeh krajih mosta napravil v tlaku po dve- vrsti železnih plošcih, med katerimi bi naj pešci prehajali iz ene strani na drugo stran mosta. Zakaj se tega pri nas ne izvaja, pa je seveda drugo vprašanje, na katerega bi našel človek edin odgovor v privilegiranosti pešcev v mariborski patriarhalni metropoli. Ali prav ta anarhija naših pešcev je tista šiba božja, ki je kriva po večini vseh nesreč po mariborskih ulicah ter seveda v prvi vrsti na mariborskem državnem mostu. Pri nas si kolesar ni ni- koli svest, da mu ne bo ne samo na križišču — ampak tudi kjer koli s pločnika skočil pred njegovo kolo brezbrižen mariborski pešec, kateremu je slučajno padlo nekje sredi ulice v glavo, kjer ni nobenega prehoda čez ulico za pešce, da mora preko ceste. Vsi ti problemi se rešujejo pri nas z vedno novimi in strožjimi kaznimi zanje, vedno novimi in strožjimi kaznimi zanje. Je pa'zadeva taka, da bo treba zauzdati tudi naše pešce, katerim' je pri nas dovoljeno anarhično gibanje med prometnimi vOziili, ki se morajo gibati po predpisih. Zato bo treba izvajati cestni red tudi proti pešcem, kakor se izvaja v vseh večjih mestih, pa borno videli, da bo manj nesreč. Da bo zmagal v tern boju kolesar je jasno kakor beli dan. Discipliniran pešec in kolesar m. Vpisovanje v vse jjp| nadaljevalne šole v Mariboru- t 17. sept. od 10. .do 12. v up Hf sarni, Zrinjskega trg h. F{ Lri^ sovanju prinesi zadnje šotsfco aJai#’ rojstni list, potrdilo o Plačs£L0 dve izpolnjeni rodovnicj. so (o ^ _,J.. i ,-r.icnm. m 1 ■ JJOIC 1U. I. Ul. V cev, Jurčičeva ulica 8-1. tej’P po- mete tudi dve rodovnici; Pao joV$ i poLrdila o plačani folmm m .-^TE j ne more vpisati. Vsi izpiti se yeI1 f, nedelj ek,' 18. sept ob 15. L 0iP se prične v ponedeljek, -a- rpri vR Vse druge informacije se tainist' j vanju, oziroma vsak dan na * v;.; skega odbora Združenja trgo v oie5*f i. Protituberkulozni dinar J® vjaL iju 1939 dosegel. M ' " pok. Tscheligi Josipa, 50 din Dra p#- -193.549 in v avgustu -stanovske akcije so daroval! .žek Adolf 200. din mesto na — dm opekarna Prah, prah in še enkrat prah UPRAVIČENA PRITOŽBA NAŠE NAROČNICE Neka naša naročnica nam je poslala iz Vrazove ulice naslednji dopis, ki ga v celoti objavljamo: Opomnite — kogar treba, naj.se mesto ne .zanemarja tako obupno, da tonemo v prahu in konjskih odpadkih, kar si prebivalstvo razlaga na razne, sodobnim dogodkom odgovarjajoče načine. Debeli sloji prahu in vsake vrste smeti itd. pokrivajo ceste, dokler ni prometa, potem-pa prah dvigajo lahka in težka motorna vozila, vozovi, pešci, jezdeci, ljudje in živali. Vrazova ulica že n. pr.'ni bila ne škropljena ne pometena ves minuli teden, kar pomeni katastrofo za zdravje prebivalcev, stanujočih v omenjeni ulici, v kateri je ravno te dni največji promet. Podnevi duši prah, ponoči pa duh po konjskih odpadkih. Oba parka sta vedno zameglena, to se pravi zaprašena (razen tega se pa še vsak,, kdor ni len, vozi s kolesom skozi park!.), listje, na.grmovju in drevju je sivkasto od debelega sloja prahu, a zrak, prenasičen s prahom, lega na pljuča. Po nekaterih uticah voda od preobilice kar odteka v kanal, po drugih škropilni voz le prah vzdigne, in beži mimo razočaranih stanovalcev. Pošljite reporterja na Kalvarijo tako-le okoli poldneva, pa se bo težko orientiral, kje naj prav za prav išče slavni, jugoslovanski Meran, ker je ves v megli prahu na poti k raznim epidemijam. Eh, da bi nam Bog vsaj dežja poslal za naraščaj tuberkulozne lige. Ob koncu pisanja naročnica pripominja, da so se začeli nekateri stanovalci boriti proti prahu s polivanjem ulic. Vremenska pregled za avgust Najtoplejši je bil 5. avgust z 23.3° C v senci, najbolj hladno pa je bilo 7, zjutraj z 10.0° C. Vročih dni s toploto 25.0° C ali višjo je bilo 20 dni, enako kot v letošnjem juliju. Povprečna toplota je bila v avgustu 19.7, povprečna naj višja 25.2, a povprečna najnižja toplota je bila 13.8°C. Čeprav je vladala v juliju večja vročina in je tudi bilo nekaj dni celo bolj mrzlih kakor v avgustu, ko navadno vročina že pojema, je zanimivo, da v avgustu ni bilo tako mrzlih dni in da je bila povprečna najnižja toplota celo nekoliko višja kakor v vročem juliju. Lanski avgust je bil od letošnjega mnogo bolj hladen, ker je imel mnogo manj vročih dni in ker so bile vse povprečne mesečne toplote precej nižje. Deževalo je v avgustu 13 dni. Največ dežja je padlo 15. avgusta in sicer 36.8 nun, to je več kakor v celem juliju. Skupna količina padavin je bila v letošnjem avgustu 79.1 mm. Povprečno je padlo na deževni dan 6.1 mm dežja. Lanski avgust je bil v vsakem oziru bolj moker, saj je ime! rekordno višino padavin, namreč 248.6 mm in v celem mesecu samo 11 dni ni deževalo. Čeprav je padlo 15. avgusta največ dežja, vendar je bilo najbolj vlažno 35. avgusta z relativno vlago 98%; najbolj suho pa je bilo 20. avg. s 26% vlage v zraku. Najvišji zračni tlak je bil 741.6 mm, najnižji 732.4 mm, povprečni mesečni tlak pa je bil 738.0 mm. Lani pa je bil zračni tlak v istem mesecu vobče mnogo nižji zaradi velikega deževja. V letošnjem avgustu je bila prva tretjina meseca najbolj suha, druga tretjina pa je'bila najbolj deževna, v tretji in zadnji tretjini meseca pa je prevladovalo lepo sončno vreme. Popolnoma jasni so bili 3 dnevi, zelo oblačnih je bilo 6 dni, ostali dnevi pa so bili le deloma oblačni. Lanski avgust pa je imel isto število jasnih dni, zelo oblačnih pa radi obilnega deževja mnogo več. Končno še omenjamo, da je bilo 4., 5. in 6. zelo viharno vreme, popolnoma tihi dnevi so bili 23., 25. in 31. avgusta, ostale dni pa so pihali le slabi vetrovi. OZKA JURČIČEVA ULICA SE MODER-NIZIRA V ozkem prehodu med Gosposko in Vetrinjsko ulico dokončujejo te dni v Jurčičevi ulici veliko trgovsko hišo, ki jo je zgradila na svoječasnih prostorih Mariborske tiskarne ma-nufakturna tvrdka Jakob Lah. Prav tako pa začeli obnavljati te dni tudi pročelje l.otzove trgovske in stanovanjske hiše. „PUTNTK"—Maribor—Urad sporoča, rfa so srečke 39. kola drž. klasne loterije že prispele. Segajte po sreči! POBALINSTVO BREZ PRIMERE! V Studencih se najde tudi še med kolikor toliko inteligentnimi ljudmi, kakor se šlejejo, pravi pobalinski tipi. V Erjavčevi ulici so se znašli takšni starejši pobalini ter nastavili v večerni uri mirno idočim pasantom čez cesto na žico napeljan zabojček z zvoncem, ki je zazvonil, ko se je stopilo rta žico ter tako nekatere ženske, ki so se vračale iz tovarn, prestrašiti. Ljudje se zgražajo nad tekšnim početjem, kfer hi se lahko pripetila večja nesreča vsled naoeie žice čez vrsto. Zatorej se opozarja merodajne činitelje, da enkrat, za vselej preprečijo taka pobalinstva, ki jih izvršujejo brezposelni ter starejši fantje omenjene ulice. so Srečke 39. kola drž. klasne loterije prispele PUTNIK—Maribor—Grad. SMRTNA NESREČA V Oplotnici je pri podiranju stare hiše grofa Lesebru.va padci tram na glavo 40-letnemu delavcu Ivanu Persilu, ki se je nezavesten zgrudil. Med prevozom v bolnišnico ju umrl. SMRTNI UDAREC S KONJSKIM KOPITOM V hlevu pri opravljanju živine je sunil konj v trebuh 53-letnega posestnika Jakoba Ribiča iz Zlatoličja pri st. Janžu na Dravskem polju. Znanega posestnika so sicer takoj po nesreči prepeljali v mariborsko balnišnico, vendar pa so bile poškodbe smrtnonevarne ter je Ribič danes ponoči podlegel. m. Viak v Nemčijo, ki odhaja z glavnega kolodvora ob '9:10, bo vozil s 15 septembrom dalje z odhodom ob 8.50: m. Z davčne, uprave. Odmera pridobni-ne in davka na poslovni promet za zdravnike za leto 1939 je bila z odlokom finančne direkcije v Ljubljani razveljavljena. Zaradi tega se. bo vršila nova odmera 2. oktobra 1939 ob 9. zjutraj. Predlogi so razgrnjeni ter so na vpogled pri mestnem poglavarstvu od 16. ao 30. t. m. m. Dvakrat okraden v enem tednu. Eme-rik Amster, zaposlen v Ehrlichovi tekstilni tovarni je prijavil- na policiji, da mu je neznan tat odnesel iz zaprtega stanovanja na Gosposki ulici čevlje in več obleke. Amster je obenem povedal, da je bilo v njegovo stanovanje vlomljeno že pred nekaj dnevu. m. Tcranosiv volčjak se je zatekel v vežo Splošne bolnišnice v Mariboru. Volčjak se dobi pri vratarju bolnišnice. m. S soparo se je nevarno opekel po obrazu 15 letni železničarjev sin Miran Ivonfidenti, doma iz Limbuša pri Mariboru. Prepeljali so ga v bolnišnico. m. Egipčanom v Mariboru se dobro godi. Iz Gradca je prišlo v Maribor več egiptovskih akademikov, ki so študirali na graški univerzi. Akademiki bodo nadaljevali študije na naših univerzah. Do za-četkah študij pa bodo ostali v Mariboru, kjer zelo lahko izhajajo z egiptovskim funtom. * „PUTMK“—Maribor—Grad sporoča, da so srečke 39. kola drž. klasne loterije že prispele. Segajte po sreči! m. Izseljenci so se vrnili v Nemčijo. V Nemčijo se je vrnila preko mariborskega kolodvora večja skupina nemških izseljencev, ki sc je mudila te dni v Sloveniji Na! kolodvoru so se od njih poslovili tukajšnji škof in dr.ugi mariborski odličniki. honemih v Mariboru, schek pa 440 din. m. Za Nemčijo je uveden P® noBr* Vizum za Nemčijo, ki je bil Avstrije k Nemčiji odpravi]« ;-eljA uveden. Vizum zd potovanje ’ da v vsakem slučaju nemški ^ jjgpf * Srečke 39. kola drz- . —. s« prispele PUTNIK—Maribor p m. V kinu „Espianade“ Prl'•• , krasen francoski film «^or. .ir. m. Trgovci ukinjajo prodajo »j ib V zvezi z zunanjepolitičnimi “gj nje dni so začeli mariborski =^8 lij a ti prodajo na obroke. Zara p pov je ostalo brez posla tuai -nostriih trgovskih potnikov. , vStdri> m. Odpovedi tekstilnega de radi ukinitve nočnega dela ,j a -tov del svojega delavstva tekst« ■ Tboma. ■ •.' flapi ? j? m. Vino za ribe. Finančni o plenili nad tisoč litrov 'Fic cestnikoma iz Slovenskih S? ^ ugotovili, da je .bilo vino, ki. 1$^ peljala posestnika v _ Maru>o , • Oba soda vina so izlili v b.r _„i * šivilje.sprejme, takoj v škega perila Babič, Maribor, * ..Staribor“ ima v četrtek, . \K „Staribt>r“ ima v če lembra, ob 20. uri svoj vec~ a stanek v restavraciji Narod*1 Mariboru. * Poceni nalivna peresa ' -kvaliteti in veliki izbiri_doin t| knjigarni in papirnici „Tisk« tel, Maribor, Aleksandrova c. poji0ri\ * V¥I nlviini vhor 0 i VII. rcuni občni zbor Mtg'39 gs leznice“ bo dne 10. oktobr . svet -5 uri 30 min v restavraciji a,nribor.'1‘. * vodnik) Jurčičeva ulica v *' ,.1(jnjeŽ^ ni red: 1. Čitanje zapisnika občnega zbora; 2. poročilo nadzorstva; 3. obravnavan] ^ ; poročila; 4. odobritev r3Ču:d; rt Js' ka za poslovno leto 1938; d&j} slučajnosti. — Ako bi la,.1p0čeD, a tj navedenem času ne bil s ^'' pol ure kasneje na istem v? istem dnevnem redu drug1 števl veljavno sklepa ne glede _ dt>or-vzočih članov. — Upravnr ^ g * V knjigarni Ivoren, 9oSJyxine- y te šolske knjige in potrej^^-r Kino * Grajski kino. Samo d? ' „Pe . „Antonio Adverso", — P1'1 ‘ • -plr lega zapada“. * Kino Esplanade od & papi«1 francoski film „Zloraba hille. k rieux. Film nepozabne vse ' * Kino Union. Do vkljuf1 Paloma", film lepih pesmn Fritz Kampers. seadio Četrtek, 14- scP,c. ,,0j0 13.: 18.-1L „ vu-,. mel kvartet „Murnček "•iž-FjjO' cu-an simfonični koncert, t r« j n . RO. - Z»6reb: 17.15 .Konc ld^ , - Beograd: j' leta. •'A* M cert; 22.35 Večer kimfom moidočih, čemu joče. N ^ 9 vedala, da ji je lr0lfap$ 55 nekem vrtu rož in jih P »Koliko ti je' vzel -« »Tri krone.« se »Ni res! Samo en ^ k .j stavil fant in zalučat ^ noge. . jokala »Tri- mi je vzel«, •držala v naročju šopk ' ^ejn Hotelska okna so ‘l ceSti, ua in ljudje srt hiteli I ^ej Kdo bo zdaj kUP°'val. ^Mar 'boru dne 13. IX. 1939. »V e č e r n! k« Stran 5. Vprašanje sodobne slavistike Ijalni^aJh k^igi’ ki J° ie izdaI priprav-lt0n„ °£ za odpovedani slavistični °Pštenia V Srac*u pod naslovom »Sa-raPPort ' re^era*' — Communications et ceie vrst*’ S° Z'3ran' nadaljnji prispevki skih ;n £ ^namenitih slavistov iz slovan-5i0 0ni ,nes‘°vanskih držav. Manjkajo sa-spiQh !z SOv]etske Rusije, ki se kongresa i^aja '1S° namerava'> udeležiti. Tudi ta (tHih razdeljena po posameznih od-ipeviki m ?°..Z0Pet na prvem mestu pri-»kvariaio C1!e za lingvistiko. Vsi se ^slovanS-eCin?ma z vPrašani> razvoja in pozno-'- 'n sk'°Pa indoevropščine eJSega razvoja slovanskih jezikov. 'lz Purina je objavil raz-slavo« t 'nr,ovazioni preetniche nello ^o'J°n Beau>i^x 'z Pariza pa razil tu,] ne n°uvelle etape de 1’ evolution 51 razv^*’ V 'Ka^er' se ukvarja z novej--°Jeni bolgarščine na področju ftfira ngl.Je ™ sintakse. Milan Budimir re-'■po,PHmdo.evr°P&kih Vrazih za »imeti Piše 0 °vaH<<’ Arturo Cronia iz Bolonije tieziii ?.esn’škem jeziku i W pT^uaggio poetico NaJ.1 td«ard čech i* P rac in refleksivni e poesia ri- ^sih ^ech iz Prage o nekaterih fel j2 uj s'0Vanskih jezikih, Ernst Fraen-115 Pod-m^'0 etimologiji in sintaksi °LU baltiških in slovanskih jczl-spoznavamo zanimivo so- kov, S ‘z Česar n0St n b ^^jiavauiu idimuivu ou- Grje el{aterih indoevropskih izrazov. %nih rjevvP'še v ruščini o razvoju 1 jg0tJi.nare^j poljskega jezika v zvezi &Vn J1.1.0 .Poljskih, finskih in ruskih ^ Isti en''** v sestav poljskega na-JS, sl znan.s*ver|ik razpravlja tudi o ‘.6 in °V^kih narečij pod vplivom če-^■'h !lar„r.Usc'nc (podkarpatske) ter če-***■ ClJ P°d vplivom stare sorbšči- >tskSiniive so J- Hamma iz Zagreba v kat arocei’iivenoslovanske paraleli1 r'*1. uS°^avija že znano dejstvo A ki v5°''ce 'n gotsko-hrvatskih sti-j2 ^ se odražali tudi v jeziku. S. s'ova ^^e*3a se zavzema za kronolo-u\WSk? dispalatalizacije dentalov. A ai.f °wski iz Wilna razpravlja o jv' like kneževine Litvanske, ?a°Ve Ob 'cz iz Lublina o problemu b sPiilerwacie 0 ruskiej dyspalatali-;/rageS1°S6k Przed e - i«, V. Lesny Vl]a v ne,'iščini prispevek Si Snr;JU der Aktionsart in slawi-Mnn ^8 aC Und der ursprungliche še ^ke ' u®men^es<<- Zanimiv je V. J. i,*!10 vpi'L elsj,nkov Prispevek v nem-Ve . Nšk ruščine na cerkvene izraze '4j ?agraebImena v karelščinl. A. Ma- 'JP1 % rh,e, a obravnava vprašanje slo-% Jiied e!^SOv ilirskih glasov in o raz-v0r^ ]kansk°-ilirskini in venet 1 -L. Ossowski iz Lvova go Politi,! 7, vsaowSKI iz Lvova gonje vonjev J ^Pografični terminologiji. bavi z jezikom naše sred- nickij iz Berlina podaja v pisani razpravi razlago nekaterih ukrajinskih krajevnih imen, v katerih nas Slovence posebno zanima razlaga imena kraja Teršova, ki je nastalo iz tega, da je bilo tam terišče lanu, ker imamo tudi mi kraj Trčova in je gotovo njegovo ime istega izvora, in kraja Tere-bovlja, ki je imensko gotovo istega izvora kot naše Trbovlje. Isti razpravlja dalje o premiku naglasa krajevnih imen v ukra-jinščini in bolgarščini, ki pa pri nas Slovencih nima podobnosti, ter o še nekaterih lingvističnih problemih. A. Stojiče-vič iz Ljubljane piše o Kašičevi in Bohoričevi srbski ter slovenski slovnici in ugotavlja Bohoričev vpliv na Srba Kašiča, kar je novo in zelo zanimivo. S krajevnimi imeni se ukvarja dalje W. Taszycki iz Lvova, dočim piše Ivan Todorov iz Sofije o dvojnem naglašanju v bolgarščini (Dvojno akcentuvane v blgarskija ezik). Ostale prispevke so poslali še Mate Ten-tor iz Zagreba, A. Tomaszewski iz Poznanja, K. Treimer iz Brna, A. Vaillant iz Pariza, W. Vijglarz iz Krakova itd. Ostali del objav je posvečen zgodovini književnosti, pouku slovanskih jezikov, balkanologiji in vprašanjem slovanske fonetike. Izmed Slovencev je v knjigi zastopan samo prof. Fr. Ilešič iz Zagreba z razpravo »Prvi jugoslovanski prevodi iz Henrika Sienkiewicza«. Napovedana tretja knjiga doslej še ni izšla. -r. ŠESTI MEDNARODNI ARHEOLOŠKI KONGRES Letošnji šesti mednarodni arheološki kongres, prirejen v Berlinu od 21. do 26. avgusta, je bil že ves v znamenju pripravljajoče se vojne, zato so bili vsi referati skrajšani, nekateri opuščeni, in opuščene so bile tudi nameravane ekskurzije po zahodni Nemčiji. Občutno je trpela tudi udeležba; namesto prijavljenih 1200 arheologov z vsega sveta, jih je prišlo samo okoili 800. Seje kongresa so bile v avli berlinske univerze pod predsedstvom nemškega znanstvenika prof. dr. Schedeja. Iz Jugoslavije se je udeležilo kongresa 9 arheologov, in sicer profesor ljubljanske univerze dr. Balduin Saria, kustos ljubljanskega muzeja dr. Rajko Ložar, profesor beograjske univerze dr. Nikola VuHč, kustos beograjskega Muzeja kneza Pavla dr. Miodrag Grbie, univerzitetni profesor in ravnatelj zagrebškega Arheološkega muzeja dr. Viktor Hoffiller. ravnatelj splitskega muzeja dr. Avramič, profesor Gjuro Elmer iz Pančeva in profesor Rudolf Bratanič iz Niša. Jugoslovanski znanstveniki so poročali na kongresu o arheoloških izkopavanjih v najdiščih stare klasične kulture: v Ptuju in drugod po Sloveniji, Daihnacifi, Južni Srbiji, Sremu itd. Razen tega so se naši delegati udeležili tudi številnih debat. Na predlog italijanskega delegata Parisennija je bilo sklenjeno, da se priredi prihodnjli, sedmi mednarodni arheološki kongres leta 1942. v Rimu. Kolesarsko prvenstvo dravske banovine Slovenske kolesarske podzveze s sedežem v Mariboru, Slovenjgradcu in Ljubljani bodo priredile v nedeljo, 17. t. m., cestno kolesarsko dirko za prvenstvo dravske banovine na progi Maribor—Ljubljana. Seniorji bodo prevozili celo progo (137 km), juniorji pa bodo tekmovali na progi Celje—Ljubljana (70 km)- Start seniorjev bo v nedeljo ob 6. pred stadionom SK Železničarja, juniorji pa bodo startali ob 9. v Celju. V prireditvenem odboru bo zastopal Mariborsko kolesarsko podzvezo g. Fajs M. iz Celja. Za zmagovalce so predvidena lepa darila, v prvi vrsti pokal, ki so ga v ta namen kupile podzveze prirediteljice. Kljub izrednim prilikam je skoro gotovo, da se bo dirka vršila, pričakovati je tudi številne udeležbe. Tudi mariborski kolesarski šport bo številno zastopan. Križa v Im? Mariborski kolesarski klubi Maraton, Pe-run, Poštela, železničar so po svojih odgovornih funkcionarjih podpisali predstavko na naslov Mariborske kolesarske podzveze, v kateri pozivajo preds. MKP g. Mihaela Lešnika, da v zvezi z dogodki ob priliki dirkališčnega kolesarskega prvenstva mesta Maribora 1939, poda ostavko na predsedniško mesto ter da se skliče izredni občni zbor, ker bodo v nasprotnem slučaju izzvali sklicanje istega odborniki sami s tem, da bodo dali svoja mesta podzvezi na razpolago. Podpisniki pričakujejo, da se bo njihovi zahtevi pridružil tudi še TKK. Predmet spora predstavlja protipravilno postopanje predsednika MKP, ki je zahteval, da se pripusti na start kolesar Štefan Rozman, ki ni pri nobenem klubu pravilno verificiran. Ker od te zahteve ni odstopil ter je prevzel nase vso odgovornost za posledice, so ostali odborniki podzveze odstopili iz vodstva dirke, ki jo je nato izvedel predsednik MKP sam, a je bil vložen kasneje protest ter tudi darila niso bila razdeljena. Ta samovoljni nastop podzvezinega predsednika je vzbudil v vrstah odbora toliko nezadovoljstva, da_ so dali iniciativo za gornjo akcijo. Pričakovati je, da mariborski kolesarski šport ne bo trpel na posledicah tega spora in da se bo kmalu našel primeren izhod. Teniško prvenstvo Savinjske doline SK Celje bo priredil letos tretjič teniški turnir za prvenstvo Savinjske doline in za prehodni pokal mestne občine celjske. Igralo se bo 16. in 17. t. m. na igriščih SK Celja v mestnem parku, oba dni od 8. dalje, turnir bo preložen le v slučaju neugodnega vremena. Na prvih dveh turnirjih sla zmagala Mitič, odnosno Smerdu. Tudi letos bodo sodelovali najboljši jugoslovanski igralci in igralke. ŠE DVA REZULTATA IZ CELJSKE SKUPINE Prvorazredna prvenstvena tekma Hrastnik—Amater v Hrastniku se je končala z zmago Amaterja v razmerju 1:1, v drugorazredni tekmi v Gotovljah pa sta se Borut in Store razšla z remijem 2:2. ŽENSKO POEDINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V Zagrebu bo 16. in 17. L m. državno atletsko prvenstvo poedink. Prijavljenih je doslej 9 klubov« s. Poverjenišho SOLNP-a (službeno). Drevi nadaljevanje tečaja. — Pozivajo sc sodniški kandidati gg. Aršič Gašpar, Dol-goš Ladislav, Grošelj Janko, Jenko Jožo, Konrad Jože, Mazi Gvidon, Mavercsak Vladimir, Murko Ivan, Nadasdi Mirko, Orel Franjo, Selanac Branko, Szalay Ladislav in Starašina Avgust, da se v svrho teoretskega sodniškega izpita javijo izpitni komisiji 16. t. m. točno ob 20. uri v hotelu .,Orer‘ v Mariboru. Kdor še ni predložil potrebnih dokumentov in plačal takse, naj to naredi do tega roka. s. SK Trbovlje je v Litiji visoko izgubil prvenstveno tekmo proti SK Litiji. Rezultat 1:7. s. Na listi strelcev v slovensko-hrvatski ligi vodi popularni Lešnik (Gradjanski) s 7 goli, sledi s 6 Lokošek (Slavija-O.), s 4 Duh (Hašk), s 3 Hitrec (Hašk), Matošič (Hajduk), Vidakovič (Bačka) itd. s. Hrvatska športna sloga je sklicala za 14. t. m. konferenco vseh športnih forumov v Zagrebu, da se preizkusi možnost ustanovitve samostojnih hrvatskih zvez v vseh panogah športa. Poleg že obstoječe nogometne zveze bo v nedeljo predvidoma ustanovljena tudi atletska. s. Finec Tamila je postavil v Joensuu nov svetovni rekord v teku na 25 km v 1:21:07, dosedanji rekord je zboljšal za 1:21 min. s. V Mednarodni olimpijski zvezi sta včlanjeni sedaj tudi Slovaška in Litva. Finci so tudi obe novi članici povabili na XII. olimpiado, tako da je doslej povabljenih vsega 64 narodov. PREHRANA DRUŽIN V AMERIKI Dvanajst milijonov družin Zedinjenih držav izda povprečno na leto za hrano vsaka 300 dolarjev. Najslabša prehrana, ki komaj zadostuje za golo življenje, stane za petčlansko družino 265 dolarjev na leto. Ta hrana se sestaja iz kruha, krompirja, govedine in konsemrane zelenjave. Druga stopnja je minimum, ki je znašati 1. 1936 372 dolarjev. Tretja vrsta prehrane s sadjem, zelenjavo in boljšim mesom stane 600 dolarjev. Tako hrano si lahko privošči komaj četrtina Američanov. Četrta hrana, M je obilna, aHi če hočete izvrstna, znaša 900 do 1000 dolarjev na leto, privošči pa si jo lahko le okoli osem odstotkov prebivalcev Zedi-1 njenih držav Severne Amerike. r9Ma6nUs • ROM M>>1. Ko tv,Ul® v. tC)variša, ne da bi esno, je , Je, v>del, da misli Erics- »fekote2Ldc’ “*« od sram" Stacpoole MEZEK MOlllllilll ERICSSON! A N 14 »to v°10 ni,r at ^ ^ala??***.**- se ti piavc vrednosti. vse- ^livaUujem.« v trenutku sjl* tčez h‘P- »denar ie WlH8a,n» ninJ denar’ ki ga ne Se ti r t prav.e vrednosti. Vse^ ^ (ISTI • ' * uvuuuiu w** "*'”** 'iti13' «niži!.'?r Memislii Ali !>» ,n post<>neva dru- ]5l4h s^nika?« iriaI° i>r'°Kno”-lnko’ kako seni 0 pred* r)W otr>, da K križarili Pfed \0 V ^'difjordu od- $5?*, se da marsikaj j*' r®ki. u n^lT1 ali pravioo do 'a iaz ^r,Dada tvojemu stri- ^ rik:V' v p "t0stancm zda]i ko ^ vac i iku- Končno je ' * ki hi bila rada me- sto jaz pa bi bil rajši kje drugje, kjer ni ljudi...« Magnus se je grozansko navdušil za ta načrt. Daru ni hotel sprejeti, toda družabništvo — to je pa nekaj drugega! »Vrag vedi,« je dejal, »nekaj je na stvari. Poznam Breidifjord od Flateya do Breidavika, in ne le Breidijord, temveč tudi Talknafjord in Amafjord in vso obalo do Adalviika. Pri vsem bi bil zraven, samo pod pogojem, da na majhno začneva.« »Tudi jaz sem zato,« odvrne Ericsson. »Boljše je z malim začeti in postati velik, kakor začeti z velikim in postati majhen. Toda nobenih načrtov ne moreva delati, dokler nisva. tam. Kako velik pa je prav za prav ta Skarsstod?« »Dovolj velik za naju. Tudi gostilna je tam, kjer lahko bivava, (oda prepričan sem, da bi naju sprejel Štefan Gunnars-son. S Svalo stanuje v lastni hiši.« Ericsson je na Švalo čisto pozabil, in ko je Magnus omenil dekle, je spreletela njegov obraz mrka senca. Od onega do- godka na obali pri Noto ni govoril še z nobenim dekletom več, nobene ni niti pogledal. Ves ženski spol se mu je zazdel gnusen. »Stanoval bom v gostilni,« je dejal. »Ne mika me po družbi. Iščem kraj, kjer človeku ni treba vedno blebetati z ljudmi. Delati hočem, čim prej, tem bolje.« Magnus je molče pritrdil. Ni mu ušlo, da je njegova omemba dekleta vznevo-ljila Ericssona, in stotič se je začudil nad njegovo spremenjenostjo. Ponoči, ko je Magnus buden ležal in snoval načrte za bodočnost, je slišal, kako sc Ericsson premetava na ležišču. Proti jutru se je nenadoma prebudil: Ericsson je v spanju strahotno kriknil. Magnus je skočil k njemu in ga tresel, dokler se ni zbudil. »Kaj ti pa je?« »Japonka!« jc stokal Ericsson in strmel s široko razprtimi očmi, polnimi strahu, divje okoli sebe. Potem je padel nazaj na blazino in mrmral nekaj o neki pošasti, o kateri je sanjal. Magnus pa jc vedel, da je sanjal o tistem dekletu. * Drugo jutro sta po zajtrku odšla k notarju. Ericsson se je od morečega sna popolnoma opomogel in je bi! videti veder. Sah OLIMPIADA V BUENOS-A1RESU V 7. kolu sta igrala oba favorita neodločeno. Nemčija je remizirala s Francijo, Švedska pa s Palestino. češko-Moravska je premagala Dansko- v razmerju 2Vs:l lh, Nizozemska Chile 3:1. Letonska Brazilijo 2Vs: 17», Kuba Litvo 3:1 in Poljska Estonsko 21/s:l*/s- Litva je dobila prekinjeni match z Dansko 3:1, Argentina pa je bila v tem kolu prosta. Po 8. kolu vodi še vedno Nemčija z 19 točkami, sledijo švedska 18, Nizozemska I6V2, Argentina 16, Poljska 15V2, češko-Moravska in Letonska 13, Francija 12Vz. Chile 12, Estonska 11 Vs, Palestina 11, Danska IOV2, Kuba 10, Litva 9 in Brazilija S1/: točk. V 8. kolu je Nemčija prosta, tako jo bo prehitela Švedska, ki bo verjetno premagala Brazilijo ter nato sama prezvezla vodstvo olimpiade. sBMnaaaaanHBBHnHnmoBma Magnus je bil molčeč in odsoten. Ta skrivnost, ki se je prigodila prijatelju in ga vedno zasledovala s hudimi sanjami, je privlačevala njegovo fantazijo. Radovednost je bila sploh njegova slabost. Notar ju je peljal iz pisarne v svoje stanovanje, jima ponudil cigare in začel pogovor. Ericsson mu je prepustil vse listine kakor tudi prodajo hiše. »V Breidifjord hočete torej,« je vprašal notar, ko je bil poslovni pogovor končan. »Da, j.Botina”, odjadra tja pojutrišnjem,« odvrne Ericsson. »Zdaj, ko sem uredi! stvar z vam?, nimam tu več kaj početi, toda preden odidem, se še enkrat zglasim.« Notar ju je spremil do vrat in vprašal Magnus a po stričevem zdravju. »O tem veste gotovo več ko jaz,« je menil Magnus. »Leto dni je že, odkar nisem slišal o njem.« »Pred šestimi meseci sem ga videl,« de notar. »Bil je nenavadno čil in vesel. Tudi gospodična švala je bila tu. Ona je v ostalem zaročena.« »Kaj?« je zaklical Magnus in sc obrnil. Stal je že na pragu in moral se je prijeti za vrata, da ni padel. »Z Olafurjem Gundmundssonom, ki mu pripada reka nad področjem njenega očeta.«- (-Dalje sledi.-) Stran 6. »Večer n IS« V Mariboru dne 13. IX. 1939' Zanimivosti Scribe, hipoteka in zakonski jarem OB BARANTANjU OKOLI HIPOTEKE NA PRVEM IN DRUGEM MESTU JE ČEZ LETA PRIŠLO DO ZAKONA Slavni francoski pisatelj komedii Scribe je v dobi svojih največjih uspehov in najbolj tolstih tantjem vlagal vse svoje prihranke v hipoteke. Za ta posel je imel celo najetega posebnega notarja. Nekega dne se je oglasila pri Scribeju mlada dama, hčerka vinskega trgovca z La Villeta, ki je bila poročena s Parižanom Biolayem. Njen oče ie zašel v težak finančni položaj, iz katerega bi ga utegnila rešiti samo hipoteka na drugem mestu. Gospa Biolay je sicer s svojo vnaniostjo napravila na Scribeja na vse mikaven vtis, toda ta okolnost ni pisatelja omehčala v toliki meri, da bi se las oddaljil od svojih praktičnih gospodarskih načel in postal sentimentalen. Z obžalovanjem je izjavil gospe: »Na hipoteko na drugem mestu ne reflektiram«. Prisebna dama mu odvrne: »Vzemite potem prvo hipoteko. To je moje imetje, ki sem ga bila podedovala po materi in ki mi je zapisano kot prva hipoteka. Zadovoljila se bom z drugo hipoteko, da na ta način obvarujem svojega očeta.« Na to izjavo je Scribe dal gospe denar. Minila so leta, ne da bi med tem v življenju še srečal gospo Biolay. Nikakor oa ni mogel pozabiti iskrene ljubezni do očeta, ki jo je bila njim razkrila sicer tako ponosna Pari-žanka. Ves dogodek je nekega dne pripovedoval svojemu notarju. »To je žena«, pravi Scribe v šali, »s katero bi se človek brez bojasni oženil! To je srce. Škoda, da je že omoženal« Minilo je jedva dobro leto. ko se je Scri-bejev notar spomnil tega dogodka, ker je zvedel, da je postala Biolay vdova. S čudnimi občutki je to novico takoj sporočil Scribeju, ki pa je v tem času že precej ostarel in je mnogo bolj mislil na svoje osoljene komedije kakor na ženske. Zadeva pa se je vendarle zasukala tako, da je gospa Biolay postala gospa Scribe. Pisatelj, ki je v svojih komedijah na šaljive načine združeval pare, je naposled sam padel v zakonski jarem v precej hudomušnih okolnostih. Prispodoba. Neki vnet misionar v Afriki je hotel na čim napornejši način predočiti svojim vernim črnim poslušalcem grozote pekla. »Ste že videli raztailjeno železo, ki teče iz peči?« Nekateri črnci so prikimali. »Botbro!«, pravi misionar. »V peklu imajo to za sladoled.« Dober izgovor. Šef: »Vi torej celo priznate, da ste ves dan sipali, sedeč za pisalno mizo!?« Uradnik: »Priznam, gospod šef; toda dneva nisem izgubil, ker sem ves čas sanjal o naših poslovnih zadevah.« iiiirmur"*3* Him tsftmuU Telet. 25-29 G JURO VALJAK - MARIBOR MALI OGLASI CENE MALJM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par. najmanjša pristojbina za te oglase le din 8 Dražbe, preklici, dopisovanja in žeuitovanjski oglasi din 1.— po besedi. Naimaniši znesek za te oglase Je din 10 Debelo tiskane besede se raSnnaio dvoino. Ozlasni davek za enkratno objavo znaša din 2 Znesek za male oglase se plačuje tako) pri naročilu, oziroma ca ie vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račon št. 11.409. Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Razno NOGAVICE - PLETENINE volno za strojna in ročna dela. konjske koce, posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in ple tilnici »MARA«, Koroška cesta 26. 7888—1 HALO! Najceneje kupite ves stavbeni material in rezan les kakor premog in drva pri C. Kra- ser, Studenci. ' 8475—3 Gas. četa Sv. Miklavž priredi v nedeljo, 17. septembra VELIKO TOMBOLO na vojaškem vcžbališču. Tezno. 8726—1 Posest VEČSTANOVANJSKA HIŠA zidana, se odda z vrtom. Nova vas, Sp. Radvanjska c. 50 8702—2 Prodam majhno HIŠICO ali dam kuhinjo in sobo v na jem. Delavska ul. 53. 8705—2 Prodam DVE VIOLINI in popoln dobro ohranjen sokolski kroj ugodno na prodaj. Naslov v upravi. 8697—4 JABOLKA po 1 din kg od 5 kg navzgor. Kopitarjeva Vi. 8717—4 MOTORNO KOLO NSU 350 šport v najboljšem stanju prodam. Jerin, Kneza Koclja 20. 8720—4 Prodam novo, dobro ohranje no KOLO Naslov v upravi. 8722—4 KONJSKI GNOJ prodam. Vojašniška ul. 11. 8727—4 OREHOVO SPALNICO prodam. Pečnik, mizarstvo. Koroška c. 39. 8721—4 Stanovanie SOBA IN KUHINJA na dvorišču se takoj odda eni ali dvema osebama. — Glavni trg 3. 8704—5 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda. Studenci. Slomškova 9. 8710—5 ŠTAP^VANJE kuhinja in soba, sobe s štedil nikom se odda. Vprašati Klav niška ul. 5. 8712—5 "stanovanje 2 sobi, kuhinja, pritikline, se odda Vprašati Klavniška 5. 8713-5 DVOSOBNO STANOVANJE se takoj odda. Končna avtobusna postaja Studenci, trs. Kraser. 8718—5 Dobro ohranjen globoki OTROŠKI VOZIČEK prodam. Cankarjeva 8, priti. 8729—4 Sprejmem GOSPODIČNI ali GOSPODA takoj na hrano in stanovanje Kejžarjeva 2-6. 8695—7 Lepo OPREMLJENO SOBO oddam solidnemu gospodu ali .gospodični. Krekova ulica 5, priti, levo.__________8701—7 DVA GOSPODA vzamem na hrano in stanovanje. Vprašati Frančiškanska ul. 21-1. 8706—7 SPREJMEM GOSPODA na stanovanie. Koroška 74. 8707—7 DVA BOLJŠA DELAVCA se sprejmeta na hrano in sta novanje. Rotovški trg 8-1. desno. 8708—7 ODDA SE SOBICA Krčevina, Aleksandrova c. 2. Peklar. _ _ 8709—7 ODDAM KABINET sončen, opremljen, s kopalnico pri parku. Prešernova 30a-III. 8711-7 STANOVANJE soba in kuhinja, event. samo soba se odda s 1. okt. Frančiškanska 21, krojaštvo. 8731—5 Sobo odda GOSPODA sprejmem v vso oskrbo. Sme tanova 51-1, vrata 3. 8719—7 GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje. Rosinova ul. 24, Petek. 8693—7 DVEMA BOLJŠIMA solidnima osebama se odda lepa separirana, parketirana soba (centrum), kopalnica, eventualno kompletna oskrba. Ponudbe: Maribor, poštni predal 16. 8698 7 DVE LEPI VELIKI SOBI in ena soba s pritiklinami se takoj oddajo. Aleksandrova 45, Studenci. S730—7 SOBA s posebnim vhodom, uporaba kopalnice, s celo oskrbo za dve osebi, se odda. Gospoina 7-HI, levo. 8732—7 Službo dobi UČENKO dobrih staršev s primerno šol sko izobrazbo sprejme trgovina Kravos, Aleksandrova. 8666—9 Od srede 13. do vključno ponedeljka, 18. sepfa Zloraba v glavni vlogi najslavnejša francoska umetnica DANIELLE DARRIEUX Najboljši film sedanjosti, film, ki v resnici predstavlja višek fHm' ske kvalitete. še nikoli niste v nobenem filmu videli toliko resnice, toliko bol' in solz, kot Vam to prikazuje ta izboren film. V Zagrebu v največjem kinematografu je bil predvajan ta f‘*n’ 27 dni in v Beogradu 21 dni, kar dokazuje največje zanimanje za dober film. Matere, starši, bogati in gmotno šibkejši sloji, skratk3 vse staro in mlado naj si ogleda ta edinstveni film današnje s° cialne nemorale. IŠČE SE PRODAJALKA za slaščičarno. Naslov v upra yd, 8678—9 Tovarna v bližini IŠČE za takojšnji nastop: l kovača vešč. dela kladivom« ter več ključavničarjev za nje stavben, okovja vinastega blaga. Anončni zavod Sax, pod »Takoj«. Maribora z »Ajax-spretnih izdelova-in ploče. Ponudbe: Maribor, 8694—9 KMEČKO DEKLE pridno, pošteno, ki se želi naučiti kuhati, išče mesto v boljši kuhinji. Naslov v upravi »Večernika«. 8714—10 Sobo Išie Iščem carO OPREMLJENO s ^ s posebnim vhod«*1 lO- i Albin Lah, Meljska gj Zgublieno IZGUBILA se je v nedelje zvečer rdeča damska torbica od Radvanja do Kralja Petra trga. Pošten najditelj se naproša, na] isto vrne proti nagradi v kavarni »Orient«. 8700—11 Sluibo ISte dekle za vse zmožno samostojnega gospodinjstva, gre h gospodu ali manjši družini. Stara 33 let Ponudbe na upravo pod »Poštena«. 8715—10 Pridno, pošteno DEKLE ki zna kuhati in opravljati vsa dela v hiši, želi mesto k boljši družini. Ponudbe na upravo pod »Pridna*. 8725-10 DVA GOSPODA iščeta separirano sobo s 15. sept. s hrano ali brez. Ponudbe pod »Centrum« na upravo. 8699—8 IŠČE SE SOBA z dvema posteljama v sredi mesta. Naslov v upravi »Ve-černika«. 8723—8 Zlato in srebro, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakun M. Hgeriev sin, Maribor. Gosposka ulica 15. OKA$* tablete Pri spolni slaj0 lahko poskus«*. tablete za 100 komadov proti poV*etlULek«'/ Zastopnik • Mr. Rož«*® Beograd ~ 0*1. rtf Suh ladliskl p od in slavonski hrastovi in parjeni bukovi p**’"® TOVARNA PAHK8TOV ffl Josift JUkdeti, fkotiiot, Polaganje vršimo pod strokovnim nadzol»tvon1' AmIumb! —* Šolske knjige — In vse potrebšllne za Solo v veliki izbir* te naUeneie v kniigarni in papirnici: ..TISKOVNE ZADRUGf Maribor, Ajeteandrow c. 13 - Telefon 2j Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAK v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DL I ELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku ^ ^ey, J*' ne vraatj-jj Uredništvo iu uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telelou uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-07. — Poštni čekovni ru^u J*