PoStnlna platana v gotovini.	Izhaja vsak Četrtek.	Posameint
Št 8.	V Ljubljani, dne 21. februarja 1924.

e 1 Din.

Leto II.
c-J;
RADIKALStil
GLASNIK
OR. C)AN NARODNE RAD USA L NE J TRANE E.


Uredništvo in uprava r Ljubljani, Woifova ul. 1/1. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7.
Zmaga radii&aiisma — zmaga ftadsosrsalii©
m državne zajesti S
Lj. D. Jurkovič, Ljubljana:
Ideja narodnega radikalizma v Sloveniji zmaguje. Stranka se z vsakim dnevom boij širi. Radikalna misel prihaja v najoddaljenej-še slovenske vasi. Ubogi slovenski kmet vidi y zmagi radikalizma jamstvo za boljšo bodočnost svojega naroda in svoje lepe domovine.
Kljub vsem zaprekam in težkočarn, kljub neverjetni in ogorčeni borbi naših političnih nasprotnikov vstajajo vsak dan nove radikalne organizacije, prihajajo novi člani, vršijo se zbori in radikalske zabave, berejo se radikalski časopisi, pri občinskih volitvah se vlagajo radikalske liste, na univerzi napreduje radikalski akademski klub, na vseh naših javnih manifestacijah se čuje glas radikalov itd.
Med slovenskimi radikali se čistijo pojmi, izmenjavajo se misli, nastajajo spori, ki se polagoma rešujejo. Na ta način se avtomatično vrši selekcija članov: slabiči odpadajo, nedisciplinirani se izključujejo itd.
Vsi ti pozitivni in negativni znaki najbolje in najjasneje dokazujejo, da se je Narodna radikalna stranka v Sloveniji udomačila, da jo je slovensko ljudstvo vzljubilo in se prepričalo, da se more pod njeno zastavo uspešno boriti za svoj napredek.
Vsi ti znaki dokazujejo življensko moč in napredek radikalne misli v Sloveniji. Trdno smo prepričani, da ni več daleč čas, ko bo večina slovenskega ljudstva izkazala Narodni radikalni stranki svoje zaupanje, ki ga zasluži stranka v polni meri po svoji pro-Slosti, po svojem sedanjem delu, po sposobnosti in razumnosti svojih voditeljev.
Radikalna stranka je tako pred osvobo-ienjem kakor po osvobojenju podala dovolj dokazov o svoji iskreni volji, da dela ca dobrobit ne samo srbskega dela našega naroda, temveč tudi za dobrobit slovenskega hi hrvatskoga dela. To mora priznati vsak "jen nasprotnik, najbolje pa bo to priznala nepristranska zgodovina.
V najtežji dobi srbskega naroda, ko se »e sovražnik polastil srbske zemlje, porušil srbske vasi bi mesta, ko je ves srbski narod bil na mučeniškl poti preko Albanije, ko je sovražnik ponujal Srbiji poseben mir in ji naial Bosno ki Hercegovino, so sprejeli ra-
dikali nase težko odgovornost in so odbili sovražnikove ponudbe ter vodili narod v nadaljni težki in krvavi vojni. To pa zato, ker jim je bila v resnici na srcu dobrobit slovenskega in hrvatskega naroda, ravnotako kakor srbskega.
V teh trenutkih najtežje izkušnje, ko je bilo odvisno od g. Pasica, da izbira med ustvaritvijo takozvane Velike Srbije in ustvaritvijo edinstvene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ko ni bilo prostora za fraze, so g. Pašič in njegovi prijatelji najbolje dokazali svojo resnično ljubezen za enokrvne brate Srbe, Hrvate in Slovence.
Zato je krivično in nepošteno, ako se g. Pašiču in radikalni stranki odreka priznanje za zasluge, ki jih priznava ves kulturni svet. Posebno pa to ni lepo in pošteno, ako tega ne priznavajo bratje Hrvatje in Slovenci, ki st> jako malo storili za osvoboditev.
Toda edi se, da polagoma tudi pri Hrvatih in Slovencih zmagujeta pamet hi treznost in da iskrem patrijoti in dobri državljani prihajajo do prepričanja, da radikalna stranka nima samo velikih zaslug za našo splošno narodno stvar, temveč je tudi edina stranka, ki jc sposobna, da vodi državo in narodno poJitiko in da je to edina stranka, ki je tako v prošlosti, kakor v sedanjosti dovolj dokazala, da zasluži popolno zaupanje ljudstva. Radikalna stranka je prava državotvorna stranka.
Vemo, da HMioge stvari pri nas niso tako, kakor bi morale biti, vemo, da je pri nas treba že marsikaj' ozdraviti in popraviti, vemo pa tudi to, da bomo vse to zto popravili samo s skupnim sistematičnim ddon* ua podlagi jasnih političnih načel.
Narodna radikalna stranka s svojo dolgoletno izkušnjo nam daje najboljšo podlago za skupno delo v dribrobit vseli Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na temelju mirnega, jasnega in širokega programa, se bo gotovo tudi naš«, država najbolje konsolidirala i« pridobila ugled in zaupanje vsega sveta.
Zato nas iskreno voeeh vsak uspeh Narodne radikalne stranke v Sloveniji in kličemo vsem slovenskim radikalom:	»Naprej,
odločno in smelo!« Zmaga radikalizma pomeni zmago nacijonalne iu državne zavesti.
Ratifikacija rimskega sporazuma.
Zunanii minister dr. Nlnčlć o rimskem sporazumu.
V	pondeljek je narodna skupščina razpravljala o sporazumu z Ilalijo. Zunanji minister dr. Ninčič }c podal daljši ekspoze, v katerem Je dokazal potrebo In koristi, ki jih bo imela naša država od sklenjenega sporazuma. Takoj uvodoma je pravilno naglasi1!, da ni mogoče sporazuma pravilno oceniti, ako se ne ozremo na splošni evropski politični položaj. Ta pa nam kaže še vedno neko stanje neumirjenosti, ki ga skušajo države odstraniti s posameznimi pogodbami. Sem spada zvezna pogodba med Malo antanto in pogodba med Ceškos'ovaško in Francijo. Brezdvotnno pa spada v to kategorijo tudi prijateljski pakt med našo državo in Italijo. Možno pa ga je bilo skleniti samo, ako se je prej spravilo z dnevnega reda pereče reško vprašanje.
Očitki opozicije, da smo preveč žrtvovali, niso točni. Brez rešitve reškega spora, bi živeli r. Italijo v večnem sovraštvu, kar bi bilo dobrodošlo za naše sovražnike. Toda tudi našim pri-lateljem ni bilo tako stanje po godu. Na reško vprašanje se je v zunanjem svetu polagala večja važnost nego pri nas, ker je vsebovalo nevarnost medsebojnega oboroženega spopada. To pa bi bilo škodljivo za naš mednarodni položaj. Vlada se je mnogo trudita za samostojno reško državo, toda uvideti je morala, da bi zahtevalo čakanje vedno večje žrtve, ker smo postajali vedno bolj osamljeni.
Na razsodnika, švicarskega predsednika se nismo mogli obrniti, ker predvideva rapallska pogodba arbitražo samo glede mei, nikakor pa ne glede ustanovitve samostojne reške države. Možna bi torej bila samo, ako bi sc obrnili na švicarskega predsednika obe stranki. Ravno tako ni bila možna arbitraža pri Društvu narodov. Lahko bi apelirali samo še na Društvo narodov na podlagi člena XV., ki predvideva apelacijo, če se med &ani pojavi spor. Društvo v tem slučaju samo svetuje, praktične vrednosti pa od tega ni hi sporna člana bi imela v sedanjem slučaju prosti roki. Posledica bi bila, da bi se naši odnošajl z Italijo kvečjemu poslabšali.
Imeli smo santo dva izhoda: ali prijateljski sporazum, ali pa pustiti reško vprašanje nerešeno. V drugem slučaju bi bili odvisni od dobre volje Italiiaitov. Tudi bi taka rešitev kvarno vplivala na naše mednarodne odnošaie.
V	svojem nadaljnjem govoru je ostro kritiziral delovanje Radiča Hrvati očitajo vladi, da ic izdala hrvatske hi slovenske Interese. Toda baš Radič je bil oni. ki je za časa pogajanj ponujal Italiji nevtralizacijo vse vzhodne obali Jadranskega morja, torej vse hrvatsko Primorje in vso Dalmacijo. Tega pa so se naši delegati že na mirovni konferenci najbolj bali. Da bi zmanjšat ugled naše vlade, je predstavljal Srbe kot imperijaliste in se vezal s komitskim vojvodom To-dorom Aleksandrovem. Sreča za našo državo je, da ni hnefl Radič oblasti svoje ideje uresničiti, kar bi zelo škodovalo naši državi na korist Italije.
Tudi Reke nismo v resnici izgubili, ker je nismo več imeli. Zgubili smo jo že leta 1920 z ra-pallsko pogodbo. Ozemlje reške držav* bi ne
Mi* naše in tudi ne reško pristanišče. Mislili bt samo. da Imamo nekaj, česar v resnici ne bi Imeli In zanemarjali bi lastne dežele.
Pridobili pa smo del našega ozemlija z našim živi lem. Pridobili smo uporabo dela reškega pristanišča za dobo 50 let, ki bo zadostoval za naš promet preko Reke. Kar pa le najvažnejše: luka Baroš preide z Delto in Bankinom v našo izključno last. Popravljena je bila tudi meja na kanalu Rcčinl.
Poleg tega smo dobili zavod sv. Jeronima v Rimu. avtonomijo pravoslavne cerkve v Zadru, Trstu In na Reki. Rešena je bDa izmenjava kron slovenskih zadrug. Zaščitene so bile pravice naših rojakov na Reki, zagotovljena nam je bila izvršitev treh važnih mirovnih pogodb. Ves zunanjepolitični svet razume sporazum kot modro politično delo.
Narodna skupščina je dva dni razpravljala o rimskem sporazumu. Pri glasovanju, ki se je vršilo 19 t. m., je glasovalo 147 poslancev in sicer 123 za In 24 proti ter je bil sporazum v načeSu sprejet V podrobni debati je glasovalo 123 za in 21 proti.
Zunanji minister je v svojem odgovoru na opozicijo Izjavil, da je vsaka nesreča, ki zadene Slovence In Hrvate, tudi nesreča za Srbe. Sporazum je bilo treba skleniti v interesu države, čeprav ni v Interesu našega naroda.
Srbski narod, organiziran v ogromni večini v radikalni stranki, vzgojen v narodno-radikalni Idej!, da ne more biti kljub svoji svobodi srečen, dokler ne osvobodi onih Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki trpijo pod tujim jarmom, je ustvaril Pijemont naše svobode.
Takih ljudi s takimi ideali pričakujeta naSa Primorska in naša Koroška!
Demokratske klevete.
Takozvano demokratsko časopisje, na čelu mu ljubljansko »Jutro«, se poslužuje najnižjih sredstev za blatenje svojili političnih nasprotnikov, Infamna laž je pri teh ljudeh tako v čislih, da sploh ne morejo več razumeti resnice
Kdor ne trobi v njihov počen rog, kdor se no klanja njihovim političnim in gospodarskim »zmožnostim«, kdor si upa javno zastopati svoje prepričanje, ki je v nasprotju z njihovim lažidemokratizmom, ta ni več varen pred zlobnimi napadi demokratskega časopisja, ki ga vzdržuje tuji inozemski kapital.
Slovenski javnosti so dovolj znane žrtve lutrovskega demokratizma, ki se je maščevalo nad nedolžnimi ljudmi samo zato, ker se niso hoteli pokoriti diktatu namišljenih demokratskih veličin. Demokratski matadorji so zmožni razširiti o svojih političnih nasprotnikih take neresnice in si izmisliti take zločine na njihov račun, da se mora pošten človek začudeno vprašati, kako je sploh mogoče, da se morejo skuhati v človeških možganih taki živinski izrodki na naslov sočloveka, ki noče misliti na komando skrahiranih demokratskih voditeljev.
Toliko v splošnem. Ako pa bodo gospodje nadaljevali z infamnimi klevetami in lažmi, srno pripravljeni vračati milo za drago, Snovi in dokumentov imamo na razpolago dovolj.	Bivši demokrat z dežele.
Podpirajmo lastno časopisje! Zato se naročujmo
na „Radikalski Glasnik44!
* --------------~ ~
Strankarska borba v Sloveniji.
Glavno glasilo naše stranke »Samouprava« priobčuje pod tem naslovom informativni članek, ki priča o dobrem poznavanju naših strankarskih razmer. Članek se glasi:
V	Sloveniji se bije ljuta strankarska borba. Vse stranke so v tiliem sporazumu reducirale svojo borbo na zelo enostavno formulo: stranke licitirajo med seboj v najvišjih superlativih, katera je bolj opozlcijo-nalna in protirežimska. Ena očita drugi, da njena oi>ozicija ni iskrena in da na tihem paktira z radikali, toda vse stranke grdijo enoglasno radikale.
V	demokratskem časopisju je že del] časa glavni predmet pisanja obdolževanje vseh drugih strank, da se na tihem družijo z radikali Odkar je začel v Ljubljani izhajati »Narodni Dnevnik«, napada demokratsko časopisje neprestano napredna, kmetijsko in narodno-socijalistično stranko, da hočejo tiho prestopiti k radikalom. Odkar se je pričel snovati opozicijonalni blok, napadajo demokrati vedno bolj klerikalec in jim očitajo tajno paktiranje z radikalci in »Markov protokol«. Kaj mislijo demokrati s tem doseči, je zagonetno: ali jih hočejo še bolj navdušiti za opozicijonalni blok, ali jih odstraniti iz njega? Klerikalci seveda ne ostanejo dolžni in razpolagajo vedno z najmočnejšimi izrazi. Na napade odgovarjajo s protinapadi, očitajo demokratom njihovo koalicijo z radikali, obenem pa povdarjajo, da opozicijonalna borbenost demokratov ni iskrena in da gledajo samo na to, kako bi čim preje obnovili koalicijo. Z druge strani napadajo kmetijce, katerim ravnotako očitajo, da so živeli v družbi z radikali in da so se sedaj ž njimi v zvezi, ako to zahtevajo interesi stranke. Kmetijci se mučijo, da dosežejo klerikalce v ostrosti izražanja ter se zaklinjajo, da so ravno oni najnevarnejši nasprotniki radikalov, dočim očitajo klerikalcem, da so vedno pripravljeni, prodati radikalom interese slovenskega ljudstva za osebne koristi in strankarske interese. Narodni socijalisti imajo od zadnjih volitev sem malo zraka, toda tudi oni zagotavljajo, da so razven njih vse druge slovenske stranke prodane radikalom. Samo socijalisti se ne udeležujejo te borbe, ker so popolnoma zaposleni s svojimi hišnimi spori Razcepili so se na več malih frakcij ter se medsebojno prepirajo, kdo je pravi socijalist in kdo se je prodal kapitalistom. Medtem pa se pojavlja v ozadju znova Anton Kristan. Ker sl je ta gospod v času svojega občevanja z bnr-žujci materijalno zelo opomogel, je verjetno, da bo zmagala ona frakcija, h kateri se bo on pridružil.
To je že odmev in predigra bodoče volilne borbe in iz tega moremo že sedaj razvidih, s kakšnimi gesli bodo šle stranke na volitve. Zdi se, da se je v Sloveniji že pričela volilna licitacija!
Delati je treba!
»tjtružtt« (Osijek): Vsi narodi so ostali na-pram »ruskemu« boljševizmu in italijanskemu fašizmu zvesti svojim tradicijam. Tudi angleška delavska stranka, ki Je sedaj na vladi, se noče vdati tem tradicijam. Pri nas ni nc komunizma In ne fašizma, imamo pa razne separatiste In nezadovoljneže, ki M radi zrušili vse. To so oni, ki nočejo močne edinstvene države, temveč bi jo hoteli razdeliti na plemena in pokrajine zato, da bi prišli njihovi ljudje do oblasti. Ideal vseh južnih Slovanov in najboljših sinov našega naroda je bil vedno osvobojenje in ujedinjenje vseh južnoslovanskih pflemen. Sedaj pa moramo končati započeto delo in varovati tradicije, ki so nam fih zapustili naši veliki predniki.
Ig notranle politike.
: Kaj hoče Radičev opozicijonalni blok? Is raznih Izjav Radičevih zastopnikov je razvidno* da Ima gospodin Radič prav posebne namene s ustvaritvijo bodočega opozicijonalnega bloka. Iz teh Izjav gleda tudi Radišev strah pred eventuali nlm prevzetjem vlade, ker se kljub svojim meglenim političnim nazorom zaveda, da bi kaj takega moglo škodovati predvsem njegovi človečanski hrvatski republiki. Zato je osredotočit svoje namene v Izvedbi čimprejšnjih volitev, ker misli, da bodo izpadle v njegovo korist in tako ustvarile novo politično situacijo. Hrvatsko časopisje prav nič ne taji, da Je treba izvojevatl dvoboj med Beogradom in Zagrebom v korist zadnjega. Klerikalni listi to sicer prikrivajo, vendar pa se vsled zvez njihovih prvakov z Radičem, nikakor ne upajo nastopiti proti radičevski protiverski hegemoniji, ki bi v slučaju izpolnitve Radičevih želja stopila na glavo rimskemu klerikalizmu, kateremu je Radič že tolikokrat napovedal smrtni boj. Recimo, da »zmaga« Radič s pomočjo Korošca, Spahe in v manjši meri s sodelovanjem Davidoviča, kaj potem? Gotovo je, da bi nihče od teh treh ne privolil v Radičev absolutizem. Korošec je preveč slovenski, Davidovič preveč srbski in Spalio preveč »jugoslovanski«, da bi se udali na milost in nemilost Radičevemu vsehrvatskemu in fanatičnemu šovinizmu. Radičev, blok je torej zelo problematične vrednosti. Njegova eventualna vstvaritev bi povzročila usode-polnc zmešnjave v našem notranjepolitičnem življenju in bi bila za nas Slovence laliko pogubna, ako bi odpovedal zdrav razum našega ljudstva in ako bi Srbi, v ogromni večini združeni v Narodni radikalni stranki, pustili Radiču, kar je ra-dićevskega (Malo Hrvatsko)! Toda do tega pač ne bo prišlo dokler se Srbi In Slovenci ne odrečejo skupni državi. In to se ne bo zgodilo nikdar!
: »Enotna« avtonomistična fronta v Sloveniji. Zadnjič smo poročali pod naslovom »Med federalisti« da straši Stiplca Radič g. Korošca s slovenskimi (radičevskimi) republikanci ter smo pristavili, da g. Korošec gotovo ne bo pozabil lega. In res je odgovoril »Slovenec«, da ne bo pustil nobenemu, tudi ne Radiču, da bi rušil »enotno« avtonomistično fronto v Sloveniji. K temu pravi glavno glasilo naše stranke »Samouprava«: Ali velja to tudi za najnovejše zaveznike g. Korošca — za g. Puclja in posili poslanca Reisnerja? AH smeta ta dva rušiti v Sloveniji enotno avtonomistično fronto? Seveda, to je njihova zadeva!
: Za kakšne »poslance« se zavzema opozicija. Razni opozicijonalni časopisi so priobčiH alarmantno vest, da je bil v Bosni aretiran »narodni poslanec« Mate Špijonjak. Bosanski republikanci so celo brzojavili Ljubi Davidoviču in ga prosili za intervencijo. Opozicijonalne skupine so vložile oster protest pri predsedniku narodne skupščine. In kdo je la »poslanec«? Špijonjak je bil samo kandidat dr. Krneviča v tuzlanskem ol -Tižju, kjer je bil izvoljen samo nosilec liste. Res, lepa je ta opozicija! Ako so tako solidni pri takih stvareh, kaj bo šele v načelnih vprašanjih?
: Metode slovenskih demokratov. »Jutro« je nedavno priobčilo imena članov izvrševalnega odbora demokratske stranke. Med temi člani je pa več lakih, ki so prišli v odboi brez svoje vednosti In proti svoii voljL Lepe metode!
Zapislki.
Demokratske intrige.
.kkadeinskt radikalski klub »Slovenski Jug« v Ljubljani je priredit 12. t. m. društveni zabavni večer za povabljene goste. Prireditev je bila intimnega značaja v skladu s tradicijo Narodne radikalne stranke. Zabavni večer je ket prva radikalska prireditev v Ljubliani dobro uspel.
Demokratsko »Jutro« seveda ni moglo preko tega dejstva, ne da bi se po svoji stari navadi lagalo In klevetalo. V svoji onemogli jezi je po-grabflo tudi to in skušalo po židovsko osmešiti povabljene goste, med katerimi so bili tudi zastopniki tujih držav. Jutrovci sicer niso preveč izbirčni v lažeh In v napadih, toda v intrigah so kljub dolgoletni praksi še precej nepraktični. To se je pokazalo tudi ob tel priliki. V odgovor na »Jutrove« Intrige je priglasilo svoj vstop v. Narodno radikalno stranko troje duševnih delavcev, ki so bili še pri zadnjih volitvah orijentirani v psevdodemokratskem duhu. Eden teh gospodov nam je obljubil zanimiv članek o demokratskih intrigah proti slovenskim kulturnim delavcem.
Demokrafske Intrige dosegajo torej popolnoma drugačne uspehe, kakor pa sl jih želijo razni •»prvcbo'pvnik?« slovenske kulture!
Narodnogospodarski problemi socijalne
reforme.
Ce je gospodarski problem socijalne reforme predvsem ta., da nudi širokim množicam mezdnih slojev obilnejšo oskrbo in preskrbo, potem se vrine vprašanje, ali se ta cilj lahko doseže že na podlagi obstoječih produktivnih naprav. Drugače izraženo: da se že obstoječe dohodke in premoženje boljše^ pravičnejše razdeli, ali pa nastopi potreba zvišane produkcije.
Progresivno obdavčenje dohodkov in posesti, kakor visoki davki na zapuščine v zvezi z odstranitvijo podedovalne pravice manjšega sorodstva v prid države, naj po-morejo do tega, da bo produkcija množin-skih. vsakdanje rabljivih predmetov visoko nadkriljevala produkcijo luksuznih predmetov.
Delavski sloji bodo vsled tega davčno razbremenjeni in dana jim bo možnost, več konzumirati. Veliki dohodki, katere bo imela vsled teh ukrepov država in občina, lahko vodijo do tegav da javne korporacije neposredno krijejo del uporabe.
Zapeljivo je postopanje na ta način, ker se lahko odpovemo vposeganju v upravo podjetij. Podjetnik ne bi trpel vsled socijalnih bremen in tudi ne vsled konkurence raznih korporacij. Socijalna reforma ga zadene lele tedaj, ako ima mnogo čistega dobička, visoke dohodke in veliko premoženje.
Vendar ima kritika pomisleke proti taki metodi socijalne reforme.
Povprečno visoki dohodki, kakor jih navaja statistika, nas ne smejo zapeljati k neupoštevanju dejstva, da je število ljudi, ki bi prenesli močno obdavčenje dohodkov brez vpliva na celoti služeči efekt, vendar veliko premajhno, da bi se s tem zvišali dohodki množice.
Iluzija jei, če pomislimo, da taka politika ne bi neugodno vplivala na produktivni mehanizem. Obstoječa razdelba dohodkov ne Stoji izolirana zraven produktivnega reda, se tre da vsled političnih vplivov enostransko preobraziti tako, da na bi trpela cela organizacija produkcije. Interesi na tvoril kapitala, na delovanju v podjetniških poklicih bi bili izredno majhni, če bi se moralo računati Z vedno večjo omejitvijo uporabe doseženih dohodkov. Umetno dvignjena množinska uporaba ne bi vzdržala produkcije na isti višini. Pač pa bi ta uporaba imela kot posledico močno dviganje cen. Dviganje cen ne bi izzvalo razširjenja produktivnih naprav s stran, privatnih kapitalistov, ker pričakovani dobički ne bi bili dovolj osigurani. Temelji obstoječega pravnega in gospodarskega reda, lastnina in samoodgovornost, bi postali nesigurni. Država bi prišla v položaj, da stori samo to, česar ni hotel ali mogel vznemirjeni privatni kapital. Nastane vprašanje, ali je moderna država pri nas in drugod kos te.; nalogi. Trenutno zadostuje dejstvo, da danes celo socijalisti o neposrednem podržavljenju nočejo nič slišati, pač pa zahtevajo preustroj kapitalističnih kartelov In trustov v splošne, gospodarske, samoupravne korporacije,
S predstojećim nočem trditi, da socijalni vidiki ne igrajo vloge pri izgraditvi davčnega sistema. Ali vsled vojne nam naložena bremena in slaba finančna politika med vojno in Ito vojni (ki se y zadnjem času sicer zbolj-šuje), nas navdaja s strahom, da bo višina finančne, obremenitve izsušila vire dohodkov.
Cim močnejši je čut solidarnosti, čim večja je podjetnost, čim močnejše je razvito vsestransko zaupanje naroda v vlado, tem večje davke se lahko naloži Posestnim slo-
jem, ne da bi oluomel gospodarski napredek in nc da bi se občutila davčna praksa kot nepravični konfiskacijski sistem. V tem oziru še nobena država niti od daleč ni dosegla zmožnosti Anglije.
Tukaj, kakor tudi drugod v življenju, ima preventivni princip prednost pred represivnim. To se pravi: gospodarska politika, ki onemogoči nezaželjene napetosti v razdeljevanju dohodkov kar v naprej, da ceni višje kakor sistem poznejših korektur s pomočjo davčnega vijaka. Najvažnejša gospodarska naloga socijalne reforme obstoja v tem, da vodi nastajajoč proces, ki prinaša dohodke, da upravlja prehrano socijalnih teles tako, da so vsi organi dovolj preskrbljeni in na višku delazmožnosti. Cela socijalna zakonodaja (varstvo in zavarovanje ročnega in duševnega delavstva), kakor tudi razne strokovne in stanovske organizacije služijo tem ciljem.
S privatnogospodarskega stališča opazovano pomenijo ti vplivi mnogokrat zvišanje izdatkov, ki jih podjetniku naloži produkcija; oni predstavljajo, kakor pravimo, socijalno obremenitev za podjetja.
Meje, katere začrta socijalna zakonodaja napram uporabi otrok in mladih ženskih delovnih moči, prisilijo podjetnika, da nastavi mlade moške delovne moči.
Slične posledice lahko nastopijo vsled skrajšanja delovnega časa. Zakoni o zavarovanju silijo brez ozira na delovni čas k prispevanju in razna dobro končana gibanja strokovno organiziranih delavcev lahko vodijo do zvišanja mezd.
Ce se izdatki podjetnika zvišajo na ome>-njeni način, potem je naravno, da teži za zvišanjem prodajnih cen. V podjetjih, ki ne trpijo vsled inozemske konkurence in ki lahko računajo s petičnimi odjemalci, se izvrši ta prenos obremenitve od producenta na konzumenta vsaj od večjih in zmožnej-ših podjet'j precej lahko. Imamo pa tudi razne industrijske panoge, ki morajo konkurirati z inozemskimi izdelovalci, kateri mogoče nosijo manjša socijalna bremena, in tudi take, ki morajo svoje izdelke oddajati manj petičnemu, torej manj sigurnemu delovnemu ljudstvu. V obeh slučajih nastane vprašanje, ali je prenos obremenitve Izvedljiv. Ce se napram domačemu delavstvu tudi izvede, vendar nastopi skrb, da se doseže le razdelitev dohodkov, ki bi morali biti porazdeljeni na vse, ne samo na delavske sloje; ne doseže se pa zvišanje čistih dohodkov narodne produkcije, katerih bi moral biti deležen celokupni delavski razred, —v. —1.
Slovenski demokrati in politična situacija.
»Samouprava« (Beograd) se bavi z govorom dr. Kramerja na shodu demokratskih zaupniko-v v Ljubljani, in pravi: Iz celega govora se vidi jasno samo to, da bi slovenski demokrati radi s klerikalno pomočjo zrušili homogeno radikalno vlado, ne da bi dali klerikalcem kakšne koncesije v državnopravnem oziru ali v vprašanju uprave v Sloveniji. Toda klerikalci pač ne bodo pomagali zrušiti sedanje radikalne vlade samo zato, da pridejo do oblasti demokrati.
Ljudstvo za pravo politiko.
»Virovi tičan in« (Virovitica):	Ko so
spoznali izkušeni državniki nevarnost, ki preti naši državi, ko so videli, da kako se bliža s hitrimi koraki propast, so sklenili prevzeti nase težko delo ter so vzeli v svoje roke državno krmilo, da sami uredijo notranje in zunanje razmere. Ko so radikali opozarjali svoje tovariše v Vadi, so se jim smejali in govorili, da je Radičevo početje samo fantazija bolnega človeka. In tako Je prišlo do volitev, pri katerih se Je večina izrekla za deh) radikalnih državnikov.
Socijalni vestnik.
s Rudarski zakon. Pri ministrstvu za rudnike so se vršila posvetovanja o načrtu novega rudarskega zakona za vso državo.
s Reorganizacija urada za zavarovanje delavcev. 8. t. m. se je vršila skupna konferenca vseh zbornic s predstavniki uprave urada za zavarovanje delavcev. Na konferenci se Jc med drugim razpravljalo o nadzorovalnih odborih pri ekspoziturah in o avtonomiji urada. Ker ni prišlo do pozitivnih rezultatov, se je vršila ponovna konferenca 13. t m. Razpravljalo se jc tudi o pravilniku, ki ga je izdelala uprava urada za zavarovanje delavcev in ki temelji na zakonu o zavarovanju delavcev.
s Nezaposlenost na Hrvatskem. Na zadnji anketi o nezaposlenosti na Hrvatskem se je ugotovilo, da je sedaj na Hrvatskem okoli 53.000 nezaposlenih ljudi, ki morajo dobiti ali delo, ati pa podporo. Zagrebška mestna občina je dovolila kredit v znesku 25 milijonov dinarjev za javne zgradbe, da odpomorc vedno večji bedi. V Zagrebu je sko-ro ena desetina prebivalstva brez dela in zaslužka.
s Mednarodna konferenca za osemurni delavnik. Angleška vlada je sprejela predlog ministra Hawa, naj bi se vršila v Londonu konferenca zastopnikov vseh držav v svrbo hitre ratifikacije wasliingtonskega dogovora. Na konferenco bo povabljena tudi Nemčija.
s Zakon za varstvo službenega razmeđa. Češkoslovaško ministrstvo za socijalno politiko pripravlja zakonski načrt za varstvo službenega razmerja nastavljencev za časa njihove vojaške službe. Novi zakon stopi na mesto dosedanjih vsakoletnih odredb.
s Reforma sociialuega zavarovanja v Avstriji. Avstrijska vlada namerava v reformo socijalncga zavarovanja uvesti tudi starostno in invalidno zavarovanje. Predvsem se izvede reorganizacija delavskega bolniškega zavarovanja ter se bo skrčilo število sedanjih 220 bolniških blagajn za najmanj eno tretjino. Nato se uzakoni novi delavsko-zavarovalni zakon, ki bo obsegal vse zavarovalne stroke.
s Socijalna politika v Ameriki. Pri ujujorškl tvrdki Bethelehm Steel Companv, katere predsednik je Charles Schwab, ki se sedaj mudi v Evropi, se je letos prvič uveljavil penzijski zakon glede visoke starosti delavcev. Skupno se je izplačalo 254.675 dolarjev starostnih pokojnin.
Iz zunanje politike.
+ Svetovna konferenca. Angleški ministrski predsednik Macdonaid hoče v svrho rešitve evropskih vprašanj sklicati svetovno konferenco, katere program naj bi bil sledeči: Konferenca naj sklene izvedbo sanacijskih predlogov izvedeniških odborov. Ta izvedba na jse vrši pod nadzorstvom komisarja Društva narodov. Nemčija naj dobi moratorij za dobo 2 In pol leta. Ko poteče moratorij, naj mednarodna konferenca določi vsakoletna Izplačila, ki jih mora plačati Nemčija na račun vojne odškodnine. Anglija dovoli Franciji dvajsetletni moratorij za njene dolgove. Na konferenci naj bi se razpravljalo tudi o vstopu Nemčije v Društvo narodov.
+Francoski obrambni načrti. Francoska vlada je predložila parlamentu načrt splošne narodne organizacije za slučaj vojne. V načrtu naglaša, da se je treba preskrbeti za dolgotrajno vojno kljub temu, da je treba upati na mir.
4- Priznanje sovjetske Rusije. Angliji In Italiji se je pridružila tudi Norveška, ki Je »de Jurc« priznala sovjetske republike. Vršijo sc priprave za priznanje tudi s strani avstrijske in teškoslo vaške vlade.
+ Komunistični nemiri v Nemčiji. Boljše viški agitatorji so pod krinko boja za osemurni delavnik (ki ga pa v boljše viški Rusiji v splošnem ne priznavajo), priredili v raznih krajih Nemčije večie In manjše izgrede, pri katerih jc bilo več oseb ranjenih. Komnnisti so v raznih krajih napadli vojaštvo, izvedli več atentatov na tovarnarje in hoteli osvoboditi jetnike. NemSka dr žavna vlada je poklicala na pomoč vojaštvo, kt se je moralo poslužiti orožja. Uradi komunistične stranke v Berlinu so bili zapečateni.
Prosveta.
p Dvajsetletnica opernega pevca Zatheyja. 16. t. m. je praznoval operni pevec g. Hugo« Zathey dvajsetletnico svojega umetniškega delovanja In šestletnico požrtvovalnega sodelovanja v ljubljanski operi. Pel le uiogo Mefista v Oou-nodovetn Faustu. Gledališče je bilo nabito polno. Jubilant je prejel neštevilno vencev in drugih darov. Zaslužnemu kulturnemu delavcu, zavednemu sinu bratskega poljskega naroda želimo še mnogo jubilejev na deskah naše opere.
Pokret Narodne radikalne stranke.
Ljubljanska oblast.
Občni zbor krajevne organizacije NRS v Novih Lazih.
3.	fdmiarja se je vršil občni zbor naše krajevne organizacije Narodne radikalne stranke, prvi po ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil prvo nedeljo v septembru 1921. Srezki odbor NRS in enako mestna strankina organizacija kočevska sta odposlali svoje odposlance. Ob pol 4. uri otvori predsednik krajevnega odbora Ivan Konig, posestnik in trgovec v Novih Lazih, ob skoro polnoštevilni udeležbi članov, občni zbor; pozdravi navzoče, zlasti številne nanovo se prijavljene člane, posebno prisrčno pa kočevsko deputacijo z dr. Sajovicem na čelu. Poda pred-sedstveno poročilo^ iz katerega izhaja, da sta Igrala organizacija in njen odbor v občini odločilno vlogo. 2e pri občinskih volitvah leta 1922 jc prešla občina v roke NRS; državno-zl>cwske volitve 18. marca 1923 so iznova potrdile, da stoji stranka v občini na trdni in solidni podlagi. To podlago hočemo razširiti tudi na bodočnost; občni zbor sam na] odloči, kdo naj pri očividni radikalni večini volMstva v občini vodi politično usodo so-občanov. Da bo odločitev lažja, je na željo vseh članov povabil svojega soustanovitelja iu srezkega strankinega predsednika dr. Sajovica iz Kočevja, da poroča o splošnem političnem položaju ter smernicah naše države vodeče stranke v državi in Sloveniji.
Dr. Sajovic, burno pozdravljen, se v imenu stranke najpreje toplo zahvali za zvestobo, ki so jo izkazali občani pri volitvah 18. marca 1923 stranki ter povdari, da zvestoba zaideva protizvestobo. Prinaša pozdrave Akcijskega odbora iz Ljubljane, čigar delovanje dozoreva in se bo vsled tega umaknil v doglednem času statutarnemu Oblastnemu odboru, ki je že na vidiku. Novi krajevni odbor, ki se izvoli danes, bo že soodločeval po svojem predsedniku in podpredsedniku na sestavo Oblastnega odbora NRS. Nato priue na vzroke, ki so vodili do razbitja koalicijske vlade v decembru 1922, dotaknivši se tudi vloge Samostojnih v železniškem vprašanju v,veze Slovenije z morjem in razloži, zakaj le morala radikalna stranka vzeti državno krmilo v lastne roke, ako ni hotela, da se razbije država, ker bi bilo lahko za mir uso-depolno, zlasti pa za nas, ki stojimo ob meji Italije. S prevzetjem vlade po NRS je osiguran zanesljiv notranji in zunanji politični pravce, ki se glasi: Dolgotrajen mir na zunaj, da se doseže čas za pomirjenje in uzadovo-Ijitev na znotraj. Iz tega vidika je presojati našo pomirljivo zunanjo politiko, ki se ne straši doprinašati tudi začasnih žrtev, samo da se ohrani mir. V notranji politiki pa veljajo za našo stranko enakosti, širokogrudne demokratične in socijalne pravičnosti. Ob nastopu vlade je sestavila stranka poseben delovni program, ki ga hoče uresničiti. V prvi vrsri tega programa stoji ustalitev dinarja, ravnotežje državnega proračuna in ž njim zvezana rešitev uradniškega vprašanja, iz-> enačenje upravnih in sodnih zakonov z izvedbo vidovdanske ustave in gospodarskega povzdiga države, zlasti s sklepanjem ugodnih trgovskih pogodb z drugimi državami in pa povzdigo prometnih sredstev (potov, cest, železnic, luk) v državi. V to vrsto spada tudi kuluk, ki ima tudi jako dobre strani, zlasti za južne neprometne dele države, ki se pa v Sloveniji ne bo izvajal, ko že imamo prometnih sredstev vsaj za silo. Sicer pa bi kuluk v Sloveniji?, ako bi se ga izvajalo v neza-
poslenih jesensko-zimskih dnevih škodoval le brezdelni lenobi, prihranil bi pa davkoplačevalcem težke izdatke. V takih vprašanjih ne sinejo imeti širokoustneži in puhli demagogi odločilne besede. Pokaže, v koliko je že vlada ta svoj program realizirala in kakšno delo jo še čaka. Povdarja, kako težavno je z izvrševanjem tega ogromnega dela, ker v parlamentu primanjkuje resnih in primerno izobraženih delavcev, zlasti strokovnjakov. Marsikak vsevedež in vsegamogočnež, ki se po hribovskih ljudskih shodih šopiri kot nedosegljiv ljudski tribun, predstavlja v parlamentu veliko ničlo, ker je za'strokovno delo po odborih parlamenta neporaben ter predstavlja le za davkoplačevalca težko dnevno breme. Vsled tega so volilci sami krivi, ako ne gre delo v parlamentu tako gladko, kot bi bilo treba. Naloga strankinih organizacij pa je tudi, da opozarjajo na potrebe in nedostatke potom nadrejenih organizacij in Glavnega odbora v Beogradu; take opozo-ritve iz vrst volilcev se jako lepo upoštevalo. Pri našem parlamentarnem sistemu je član vlade in minister vsakdo le, dokler uživa zaupanje in pa merodajna stranka, ki jo tvorijo volilci. Tudi mi v našem okraju moramo stvoriti naš delovni program in naše cilje; ti se morejo poroditi le iz potrebščin ljudstva. Nato razloži govornik gotove tozadevne podrobnosti s konkretnimi cilji ter konča z apelom na solidarnost vseh enakomislečih. — Popolna tišina med govorom, na koncu pa živahne ovacije so pričale, kako interesantno in iz srca vseh navzočih je razpravljal govornik o perečih vprašanjih dalekosežne važnosti. V nad pol ure nato trajajoči diskusiji je odgovarjal in dajal pojasnila dr. Sajovic še o različnih podrobnih vprašanjih notranje in zunanje politike.
Nato je sledilo tajnikovo poročilo«, ki se je v bistvu slagalo s predsednikovim. Blagajnik poroča, da ima prazno blagajno — denarja nič, dolga pa tudi nič. Podlaga naj se določi 3 D letnega prispevka za krajevno organizacijo od vsakega člana, kar bi pri povprečno 100 članih dalo 300 D, s čimer bi bili stroški organizacije za silo kriti. Se sprejme soglasno.
Stari odbor sprejme nato 12 nanovo prijavljenih članov, h kateremu koraku jim predsednik v interesu cele občine iskreno čestita.
Pri nato se vršečih volitvah se izvoli in konstituira sledeči odbor KONRS Novi Lazi; predsednik Josip Mihič, posestnik Novi Lazi št. 9; podpredsednik Jurij Skieher, pos. in trgovec, Štalcarji; tajnik Peter Novak, posestnik, Novi Lazi št. 24; blagajnik Josip Fitz, posestnik, Novi Lazi 6; odborniki: Janez Ze-koll, posestnik. Rogati hrib 9, Josip Jaklič, posestnik, Morava 12; Matija Tursky, posestnik, Iškerba 2; Matija Hutter, posestnik in trgovec, Novi Lazi 21; Franjo Patre, posestnik, Novi Lazi 3; pregledovalca računov: Janez Springer, posestnik in trgovec, Novi Lazi 18, Janez Gerbic, posest., Novi Lazi 53.
Po občnem zboru se je vršila v najlepšem razpoloženju prosta zabava, pri kateri so se izmenjavale iskrene zdravice. Zlasti toplo je pozdravil v lepi napitnici gospod Jurij Skieher dr. Sajovica iz Kočevja, zahvaljujoč se mu za njegovo požrtvovalno delo v korist občine in okra in v preteklosti in proseč ga, naj v tej sim. le neomajno vztraja; dr. Sajovic se je zalivali! za solidarno sodelovanje ter je napil na lepo bodočnost občine Novi Lazi in skupnega našega kočevskega
okraja, poudarjajoč, da vse, kar človek doseže, mine, ima pa le to, kar je dosegel za skupnost, za celoto, za napredek javnih interesov. Burno in živahno odzdravljanje je sledilo njegovim besedam. Razšli smo se šele pozno v noč, z iskreno željo, da bi se nam taki lepi dnevi še pogosto ponovili.
VABILO
na občni zbor krajevne organizacije Narodne Radikalne Stranke za občino Mozelj, ki se vrši v nedeljo dne 24. februarja 1924 v gostilniških prostorih odbornika Josipa Putra v Mozeiju štev. 41, ob 3. uri popoldne. Dnevni red:
1.	Poročilo predsedstva,
2.	referat o političnem položaju in smernicah državne politike NRS. Referira dr. Sajovic iz Kočevja,
3.	poročilo tajnika,
4.	poročilo blagajnika,
5.	poročilo pregledovalcev,
6.	sprejem novih članov,
7.	volitve novega odbora,
8.	slučajnosti.
Z a o d b o r:
Franc Hiris, t. č. predsednik.
Lovro Kleindienst, t. č. tajnik.
VABILO
m občni zbor Krajevne orgahtzacije NRS Borovec, ki se vrSi dne 2. marca 1924 v gostilni Briški ob 3. uri popoldne. DNEVNI RED:
1.	Pozdravi.
2.	Referat o političnem položaju in smernicah državno politike NRS. Predava dr. Ivan Sajovic iz Kočevja.
3.	Poročilo predsedstva, tajnika in blagajnika.
4.	Vzprejem novih članov.
5.	Volitve.
6.	Slučajnosti.
Po občnem zboru prosta zabava.
Za odbor NRS Borovec:
Karl Černe,	Matija M i hič,
tč. predsednik.	tč. tajnik.
ZAHVALA.
Akademski radikalni klub »Slovenski Jug« smatra za svojo prijetno dolžnost, da se najiskrenejše zahvali vsem, ki so pripomogli k uspehu njegove javne prireditve. Posebno se najtopleje zahvaljuje članom Narodnega gledališča, dirigentu g. N e f a t u , gdč. S voli o d o v i in Vavpotičev! ter gg. Mariiu Šimencu in Nikoli C v e j i ć u , ki so s svojim umetniškim nastopom povzdignili zabavo in navdušili ugledne goste in prijatelje našega kluba.
Končno se najtopleje zahvaljujemo damskemu komiteju in sicer gospem: dr. Blei-w c i s o v i, dr. Švigljevi, dr. Zarnikovi, dr. Lukanovi, prof. P r e s 1 o v i, dr. Županičevi, inž. Šego vi, dr. Souvanovi in dr. Vrtačnikovi, ki so s svojim požrtvovalnim delom izkazale posebne simpatije za naš mladi akademski klub.
* V Ljubljani, 15. februarja 1924.
Za SRK »Slovenski Jug«;
Turk, predsednik.	Vukrnanovič, tajnik.
— Kočevje. Redni sestanki članov se vrše odslej v obliki družabnih večerov vsako prvo soboto v mesecu, in sicer ob osmih zvečer v gostilniških prostorih odbornika Henrika Hdnigmanha štev. 191 v Kočevju. Ostale sobote neobvezno kot dyslej pri Mariji Erker št. 58. Vsak član naj bo naročen na »Radikalslti Glasnik«. Prispevek po 5 Din naj se vplača do 15. marca t. 1. pri blag. Martinu Čadežu. — Mestni odbor NRS v Kočevju.
Mariborska oblast. ObSastni odbor
Narodne radikalne stranke v Mariboru je bil »a seji, dne 2. febr. 1924 tako-le sestavljen:
1’redsednik: dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru, I. podpredsednik: Janko Tavčar, industrijalce v Mariboru, II. podpredsednik: Josip Kiraly. posestnik in sostilničar v Dol. Lakota, tajnik: Janko Nivoje Trošt, knjigovodja ▼ Mariboru, blagajnik: Franjo Dolničar, restavrater na Pragerskem, odborniki: Janko Jež, ravn. mestnega vojnega urada v Maribora, Janko Belšak, delavec v državnih delavnicah na Studenci, Josip Rančigaj, trgovec v Gornji Radgoni, Ivan Čretnik, komisar fin. kontrole v Prevaljah, Stefan Kralj, posestnik v Dolgembrdu pri Prevaljah, Rudolf Ster-uiecki, veletrgovec v Celju, Ivan Brence, nadučitelj v pok. v Ložnici pri Celju, Marko Raj. posestnik v Dol. Lendavi, Albert Kopač, veletrgovec v Slovenjgradcu, Emil Popis, inženjer v Slovenjgradcu, Janko Vučak, ka-varnar v Ptuju, Uroš Peček, učitelj v Ptuju, Anton Senica, posestnik v Cvetkovcih pri Ormožu, Peter Matečko, invalid v Cvetkovcih pri Ormožu, Rudolf Pevec, trgovec v Mozirju, Vinko Kotnik, lesni trgovec in posestnik v Mozirju.
Za Maribor, levi breg je mesto ei^ga delegata nezasedeno, za srez Murska Sobota, Konjice in Šmarje pri Jelšah pa po dve me-s4i.
Trbovlje. V nedeljo dne 10. februarja t. I. je priredila tuk. Narodna radikalna organizacija zabavo v prid trboveljskim ubogim. Zabave se je udeležilo mnogo občinstva. Ob tej priliki si štejemo v dolžnost, da izrečemo gospej Kolbesnovi in gdč. Ušenič-nikovima iskreno zahvalo za požrtvovalno sodelovanje in vsem gostom za obisk. Od či-
Domovinska ljubezen/
Rodoljubje.
Rodoljubje je ljubezen posameznikov do svojega naroda, iz katerega so izšli in v katerem živijo in delajo. To je občutek simpatije- do enokrvnih bratov in sester, ki govorijo z nami isti narodni jezik, dasiravno jih vsled velikega števila ne moremo nikdar vse osebno poznati, pa jih kljub temu cenimo in ljubimo kot svoje sorojake. Radujemo se, ako vidimo ali slišimo, da naš narod napreduje in smo žalostni, ako zvemo, da je zadela del našega naroda kakšna nesreča.
Svoj narod cenimo kot celoto, kot kolektivno osebnost. Vsak si predstavlja narod kot tako celoto, s katero živi v gotovih od-nošajih, od katere pričakuje in prejema, in do katere ima posebne obveznosti. Iz teh medsebojnih odnošajev prihaja vzajemna simpatija, ki nas vzpodbuja, da pomagamo povsod svojim sodelavcem.
Ko govorimo o svojem narodu, ne mislimo samo na rod, ki živi z nami, ampak se spominjamo tudi prejšnjih rodov, ki so nam zapustili kot dediščino svoje kulturne pridobitve, ki nas vežejo ž njimi. Poslužujoč se teh pridobitev, se spominjamo s pijeteto in s hvaležnostjo svojih prednikov ter smo ponosni na njihove zasluge za naš kulturni napredek.
Ko govorimo o bodočnosti svojega naroda, mislimo tudi na one generacije, ki pri-
* Iz zbirke Srbske kr. akademije — ustanove velikega srbskega prosvetnega dobrotnika Dimitrija S t a m e n k o v i č a, beograjskega trgovca, k> ie v svoji oporoki odredit, da se morajo vse knjige njegove ustanove v lepi vezavi brezplačno razdeliti med srbsko ljudstvo.
stega dobička so se že izplačale sledeče podpore: delavcu Jazbecu Ivanu 100 Din, Aškercu 100 Din in slepcu Grabliču 50 Din.
Radikalska zabava v Beogradu.
Kakor vsako leto, tako se je vršila tudi letos 12. februarja v Beogradu glavna zabavna prireditev Narodne radikalne stranjce. Letošnja prireditev ie nadkrilila vse prejšnje od osvoho-jenja sem. Vsi obsežni prostori hotela »Pariz« so bili prenapolnjeni. Zabavo je poselilo nad tri tisoč ljudi, več sto pa se jih je moralo vrniti, ker ni bilo več prostora. Od naših prvakov so se udeležili zabave predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič, beograjski mestni župan Marjanovič in ministri Trifunovič, Krsta Miletič, Velja Vuki-čevič, Ninko Perič, Simonovič, Vujičič, L. Markovič in Uzunovič. Na prireditev so prišli tudi skoraj vsi narodni poslanci.
Župan Marjanovič je pozdravil goste- s primernim govorom, nakar je predsednik skupščine Ljuba Jovanovič otvoril kolo. Ker je bilo zelo malo prostora, se ie prava zabava mogla pričeti šele po polnoči, ko so #e gostje malo razšli. Zabava, katere so se udeležili vsi sloji, je bila sijajna manifestacija moči Narodne radikalne stranke.
Radikalska prireditev v Novem Sadu.
Ako bi hoteli prinesti le kratka poročila o vseh tradicionalnih radikalskih zabavah širom države, bi morali napolniti z drobnim tiskom več listov. Da pa naši pristaši v Sloveniji uvidijo velik pomen teh strankinih prireditev, priobčujemo poleg beograjskega tudi novosadsko poročilo, iz katerega je razvidno marsikaj podučnega za raše razmere.
Na prireditev v Novem Sadu je prišlo nad 1200 posetnikov iz mesta, okolice, iz Bačke, Sremskega Podonavja in celo iz Banata. Prostori kavarne in hotela »Sloboda« niso mogli sprejeti vseh gostov. Zabavo je otvoril profesor Mirkovič, ki je očrtal dosedanje nacionalno delo in bodoče naloge NRS. Pri zabavi so sodelovala društva:	pevsko društvo »Neven«, Delavsko
pevsko društvo iz Petrovca, tamburaški zbor Kola obrtne mladine, gledališki igralci itd. Iz Beograda so prišli tudi trije narodni poslanci. Zabavo so poselili intelektualci, umetniki, delavci, trgovci, obrtniki, sploh so bili zastopani vsi sloji.
dejo za nami. Z ljubeznijo gojimo mladi naraščaj, ki bo nadaljeval naše delo, pomnožil naše pridobitve in ohranil našo narodnost. Mnogo upamo od naše mladine in ji želimo več sreče. Prepričani smo, da bo naš mladi naraščaj še bolj učvrstil naše nacijonalne ideje. Ta vera povečuje našo moč pri delu za narodne interese.
Tako se ohranjuje zgodovinska nepretrganost v življenju naroda, ki je prožet medsebojne ljubezni vseh svojih članov. Na ta način je preskrbljeno napredovanje njegovega dela za nacijonalno in splošno človečansko kulturo, kar je merilo narodovih zaslug za človeštvo.
Rodoljubje in človekoljubje.
Rodoljubje zavzema mesto med samoljubjem in človekoljubjem.
Samoljubje je posledica ohranitvenega nagona ter je instinktivne narave. Najbližja ! mu je rodbinska ljubezen. Spolna in roditeljska ljubezen sta na nižji stopnji človeškega razvoja ter sta tudi instinktivne narave, ker izhajata iz nagona po ohranitvi vrste in človeškega rodu.
Iz rodbinske ljubezni se razvija plemenska ali nacijonalna ljubezen, ki je pri vsakem narodu drugačna. Ta ljubezen posamezne narode bolj razdvaja nego jih ujedinjuje. Kadar se križajo interesi dveh narodov, more priti med njima celo do sovraštva. To je proizvod rodoljubja, ki se more stopnjevati do nacijonalnega fanatizma.
'Poda med sorodnimi, sosednimi in drugimi narodi, katerih interesi se ne križajo, more vladati simpatija in vzajemna pomoč. Tako se n. pr. slovanski narodi medsebojno vedno bolj približujejo, četudi povzročajo njim nasprotni narodi med' njuvu razprtije.
Eplškopejska žurnalistika ali „Trije jerarhi" in „Jutro”.
Povedati Vam moram, da se nisem kinulA ua kaki intimni in samo za povabljene goste namenjeni prireditvi tako dobro imet in tako prijetno zabaval, kakor na društvenem večeru, ki ga je dne 12. t. m. priredil akademski radikalskl klub »Slovenski Jug«. Pričetek sporeda se je pač nekoliko zakasnil, kakor je pri nas že običajno. Vzrok pa je bil to pot na tein, da je precejšnji del povabljenih gostov pa tudi del umetnikov, ki so sodelovali na sporedu, prisostvoval nastopu zagrebškega baleta v opernem gledališču. Vkljub temu je že proti 9. uri naš operni pevec Mario Šimenc s svojim krasnim glasom zapel Michlo-vega »Človeka nikar«, nakar se ie vrstil ostali sijajni spored, o katerem je poročal »Narodni Dnevnik«. Nato se je razvila nadvse animirana zabava s plesom, ki je trajala do ranega jutra. To bo lahko potrdil gospod veliki župan Spor n, ki ji je prisostvoval do konca, to bodo potrdili visoki konzularni funkcijonarji prijateljskih in sosednih držav, ki so se prav dobro imeli in pridno udeleževali plesa, to bodo potrdili vsi udeleženci, ki jih je bilo okoli 150 in slednjič bodo to potrdili tudi naši umetniki, ki niso, kakor je sicer običajno, odšli, ko so odpravili svoj program, temveč so se z nami radovali do zadnjega. Fred 2 uro sploh nikdo ni zapustil zabave, večina pa je vstrajaia ie dalj. Ko je ob 1. uri vojaška godba naznanila s tušom, da je ples pri kraju, je to izzvalo splošen protest in vsled živahnega prigovarjanja se je morala godba podaljšati. V sosedni sobi je bii postavljen okusno aranžiran buffet, ki ga pa niso priredile tri dame, kojih imena je iz prozornih zlohotnih namenov navedel neki tukajšnji dnevnik, ki ga je marveč priredilo in vodilo osem dam iz naših najodličnejših krogov.
Sedaj pa pročitajte notico, ki jo je o tej zabavi objavilo »Jutro« dne 13. t. m. Vse za nič, nobene udeležbe, program piškav, tako da so malo številni udeleženci komaj čakali, da so po njega završitvi vsi odšli! Razumljivo, ker zabava ni bila mladinsko-demokratska! Kako se more v Sloveniji napredna stranka, ki ji ne načeluje dr. Žerjav, upati, da priredi zabavo? Saj taka stranka sploh ne eksistira, ne sme eksistirati, saj za čitatelje »Jutra« ne! Pri tem debela laž in izmišljotina, da je zabavi prisostvovalo celokupno uredništvo »Narodnega Dnevnika« z glavnim
V	novejšem času se širi tudi med raznimi kulturnimi narodi vzajemna simpatija. Na tem delajo največ znanstveniki in umetniki, tehniki in delavci, obrtniki in trgovci, ker postajajo njihova dela in njihovi proizvodi kljub nacijonalnemu obeležju počasi splošna last vseh narodov ter se smatrajo končno kot pridobitve celokupnega človeštva.
V	zvezi s tem se naše nacijonalno čuvstvo stopnjema širi na vedno večje število ljudi in narodov, katerim poklanjamo svoj® simpatije. Končno čutimo simpatijo do vsakega človeka, zlasti v slučaju kakšne nesre-
i če, do vsakega naroda, zlasti malega in tei>-tanega. Ako se n. pr. mal narod bori za svojo svobodo proti velikemu narodu, so naše simpatije vedno na strani malega ter se veselimo njegovih uspehov in obžalujemo njegove neuspehe.
Na ta način prehaja rodoljubje v človeko* ljubje. Pri tem pa ne trpi rodoljubje, ker j® vsak človek, naj živi kjerkoli ali dela karkoli, neprestano v zvezi s svojim narodom Nacijonalne vezi so trdnejše od mednarodnih,
Ako je naš narod skupno z drugim narO' dom v nevarnosti, moramo najpreje pomagati svojemu narodu, ker smo državljani svojega naroda in svoje države, kjer imamo svoje pravice, pa tudi dolžnosti Nihče n« more biti svetovni državljan.
Predvsem moramo skrbeti za svojo narodnost in šele potem moremo delati na. ustvarjanju humanih idej, ki so moralno natf osebnimi in nacijonalnimi interesi. Normalno rodoljubje ne nasprotuje razvoju človeko-j Ijubja, ker je samo stopnja v tem razvoju, J
(Nadaljevanje slediT
urednikom Železnikarjem na čela, ki jlb nikdo od nas videl ni! V resnici Je po završltvl umetniškega programa z zabave odšel samo nepovabljeni vohun »Jutra«, ki se Je vanjo utlhotapii. Najbolj zanimivo pa je, da Je bila ta »uničujoča« notica spisana že ob 10. zvečer, ko se Je stoprav začela razvijati najlepša in najanimiranejša zabava. Kajti že ob pol 11. zvečer je drug blebetav član »Jutrovega« uredništva nekemu prizadetemu gospodu razodel, da pride drug dan njegova soproga v »Jutro«!
Tako poročanje je ena onih značilnih zloglasnih mladinskih perfidij, ki so vzrok, da je demokratsko stranko, odkar JI dajejo smer mladini, zapustilo toliko naših najuglednejših politikov in ■ajzasiuženejših mož In da ji obrača hrbet že tudi naša meščanska družba. Zlasti mislijo mladini, da smejo servirati take laži in ustvarjati nekako umetno javno mnenje, odkar se jim je s pomočjo in z denarjem in njihovih upnikov posrečilo kupiti edini dotedanji neodvisni dnevnik. Toda kruto se varajo. Nič ne dokazuje potrebe neodvisnega dnevnika bolj, kakor tako perfidno poročanje. Sicer pa danes naša javnost natančno ve, kako ima soditi o »Jutru« in koliko mu sme verjeti. List je, to odkrito priznam, v svojem političnem delu dobro informiran in ima dobro poročevalsko službo, v ostalem pa špekulira na najnižje ljudske instinkte. Dokaz temu stalni s posebno naslado priobčevani članki o koruptnih in demora-ifzujočih predmestnih zakonskih in ljubavnih aferah, ki jih list na široko razpreja, dokaz temu rubrilta »Dopisovanje«, kjer iščejo gospodje družice za večerne In nočne zabave, kjer se ponujajo energične ženske in kjer vabijo razne »lisičke« in »piške« spremljevalce za samotne iz-prehode. Rubrika, v kateri se daje razmah zvod-Stvu in najnižjim nagonom — »Jutru« pa gre zasluga, da jo je vpeljalo v slovensko časopisje. —
Dr. M. T.
Dopisi.
<1 Jesenice. Sprejmite g. urednik ta dopis in ga po možnosti uvrstite v »Radlkalski Glasnik«. Sem zaveden radikal, dasiravno sem v zadnjem času stal na disidentski strani E. Stefanoviča, ker sem pač veroval, da je pravica na njegovi strani. Priznavam, da nisem bil dobro in vsestransko poučen o razmerah, kar me pa ni motilo v mojem sadikalskem prepričanju, ker sem mislH, da pač ne gre za osebo, ampak za stvar. Po izidu občinskih volitev pa vidim, da je štefanovlčeva osebna razprtija žeto škodovala našemu pokretu, kajti ako bi ne bilo prišlo do tega osebnega razcepa bi hnell radikali v občinskem svetu najmanj pet do šest zastopnikov. Škodo trpi torej le naš pokret. — Kolikor mi je znano, so demokrati na zelo nečeden in mislim tudi na kažnjiv način dosegli razveljavljenje prve radikalske liste. Pre-kkava bo pač dognala tudi to. Do takrat }e pa bolje molčati. Upajmo, da bo pri prihodnjih volitvah naša stranka že važen faktor, ker se posameznikom že odpirajo oči.
d »Ttšenpol.« Pred par Jeti Je obiskal naše naselje kot pisar neki golobradec, na čigar ime smo pa že pozabili. Ako se prav spominjam, se je pisal Šemanovlč. Le to s sigurnostjo vemo, da je imel precej široka usta, ki so bila očividno brez vsake prave zatvornice, brezdvomno pa brez po Jrebnega regulativa. Mož nas le v namišljeni svoji resnosti izborno zabaval. Zlasti pohvala, oh kateri smo si nekoliko pomežiknili, mu je nadvse dobro dela. Kot čujemo, nam je gospod Šemanovlč ohranil hvaležen spomin: baje je ovekovečit naše Tišinopolje z nekakim dopisom pod gornjim na-jlovom. Menda v nekem zakotnem in bogzna s gakšnim denarjem plačanem lističu — toda, natiskano je! Mož le zadel na pravo struno; v našem vefenaselju štirih bajt, iz katerih so že na mesece po krošnii in sečnji odsotni vsi roški člani vseh štirih družinic, preostale ženske in otroci seveda drugega ne razpravljamo med seboj kot o velcpolltlki slavnega gospoda fclevanoviča ter njegovem podrepenju In vsiljevanju, ki je na las podobno judu. ki tišči skozi okno nazaj, ko jc ob krepki brci zletel skozi vrata. Ker se za nas tako zanima, da še celo ve, kai govore ženske in otroci, pričakujemo, da nas rlde nekoliko obiskat; Imamo namreč ob naselju akih 50 konjskili sil močan, hladen vodopad. Morda bi mu bil mrzli curek tega vodopada vsaj nekoliko od koristi. Bojimo se le, da bi se vodopad posušil ako gospod šemanovlč »pošteno«
otvori svoja usta--------Pravijo, da je to usoda
vsakega pojava ali pokreta, ki ga vzame gospod Sievanovič v roke ali usta, da ga sam požre. — živelo naše Tišinopolje — pardon — »Tlšenpol«!
d Trbovlje. Povodom smrti svoje matere, blagopokojne gospe Karoline Berger, je daroval Ojen sin gospod Matija Berger, trgovec v Trstu, jra občinske reveže znesek Din 2500. . Hvala!
d Iz Zagorja ob Savi nam pišejo: V naših premogovnikih imamo zaznamovati znaten napredek. V zasipanje izčrpanih premogovih rovov rabimo nekaj dni sem žično železnico v daljavi več kilometrov. Stroj vleče v vagonih 600 1 šute navzgor, kjer se po ceveh z vodno omočjo zasip-IJeJo zapuščene Jame. — Apno iz naših 23 apnenic se porabi nekaj doma, večina pa ga gre v Ruše ter dosti tudi drugam. — V naših premoogvih rovih Je danes zaposlenih 1200—1500 premogokopov ter so povsod sami Slovenci.
Tedenske vesti.
— Našim naročnikom in somišljenikom. Tej številki so priložene položnice za one naročnike, ki do sedaj še niso poravnali naročnine. Oni naročniki, ki so že izpolnili svojo obveznost napram strankinem glasilu, naj blagovolijo izročiti položnice svojim znancem, da se morejo naročiti na naš Ust. Dolžnost vsakega našega pristaša in somišljenika je, da se'naroči na »Rmlikalski Glasniku in da zanj agitira med tovariši.
Uprava.
— Naše dopisnike uljudno prosimo, naj blagovolijo poslati vse dopise najkasneje do vsake srede zjutraj, ako želijo, da bodo priobčeni v tekoči številki.
— Za župana v Ražnju je bil Izvoljen mesto umrlega radikalskcga staroste Gjoke Bračlnea radikalski kandidat Voja Milosavljevič, ki je dobil od 400 glasov 269 glasov.
— Kontrola Inozemskih poštnih pošiljatev. Poštno ministrstvo je odredilo strogo kontrolo pri poštnih pošlljatvah v in Iz inozemstva.
— Brezplačno zdravljenje javnih nameščencev. V smislu novega uradniškega zakona je prosvetni minister obvestil šolske oblasti, da bo vlada izdala naredbo, po kateri se bodo javni nameščenci brezplačno zdravili v javnih bolnišnicah.
— V upravi monopolov Je bilo reduciranih 110 nameščencev.
— Nova amnestija. V pravosodnem ministrstvu pripravljajo ukaz o pomiloščenju raznih obsojencev.
— Dopusti sodnega osohja. Pravosodno ministrstvo je odredilo, da smejo predsedniki sodišč v nujnih slučajih dovoljevati osobju kratke dopuste do največ treh dni.
— Potovanje v Italijo. Italijanska vlada Je znižala za naše državljane konzularne takse za potne liste na 170. za legalizacije pa na 340 Din.
— Za uarodne in đobrodelue svrhe Je darovala srbska narodna obrana v Ameriki 1,500.000 dinarjev, KI so se razdelili takole: Narodna obrana 250.000, kolo jugoslov. sester 400.000. Jadranska straža 100.000, Privrednik 400.000 in Dom sirot ubitih svečenikov 100.000 dinarjev.
— Plazovi v kamniških planinah so napravili raznim posestnikom precej škode. V bližini Solčave je odnesel plaz dve kravi ter ju globoko v dolini pokopa! pod snegom.
— Kurzi za poštno osobic. Pri vseli večjih poštah v naši državi so se osnovali kurzi, v katerih se poštno osobje izpopolnjuje v svojih dolžnostih. V maju bodo polagali vsi kandidati teli kurzov izpite.
— Žalostne razmere na Primorskem. Te dni se je pripetil v škorklji slučaj, ki jasno osvetljuje trpljenje naših bratov pod Ita do V hišo družine Pleteršek sta prišla dva orožnika v spremstvu tajnega policista In vsi skupaj so napovedali hišno preiskavo brez navedbe vzroka Domača hči je vljudno prosila za pojasnilo te preiskave, toda policijski agent jo je nesramno zavrnil z besedami: Molči, suženjska svinja! Užaljena Slovenka je protestirala, toda policijski agent jo Je še bolj ozmerjal in jo sunil s pestjo pod rebra. Ker so protestiraili tudi ostali člani družine proti takemu nekulturnemu postopanju, so orožniki vse skupaj aretirali In vklenili: dva brata, dve sestri In šestdesetletno mater.
— Potresi v Dalmaciji. Dalmatinsko prebivalstvo je zelo vznemirjeno vsled vedno se ponavljajočih potresnih sunkov, ki so biii najmočnejši v šibeniški okolici. Potresni sunki se ponavljajo od 11. januarja naprej skoraj vsak dan.
— Podivjanost šolske mladine le posebno velika v Sarajevu. Nedavno so srednješolci pričeli Izdajati svol list. ki )e bil poln pornografskih slik. List so prodalali celo javne po ulicah. Veliko srednješolcev le spolno bolnih. Šolske oblasti so ukrenile potrebne korake, da se to zlo prepreči v I korenini.
Gospodarstvo.
Usodna situacija.
Že minuli teden smo poudarili, da je deloval sporazum z Italijo zelo ugodno na naš gospodarski in politični prestiž in da jc ta sporazum eden izmed glavnih vzrokov porasta dinarja. Dinar je porasel tako, da je marsikdo osupnil. Ne glede na to, da-li bo dinar rasel še nadalje ali ne, je zelo potrebno, da nekoliko premotrimo našo gospodarsko situacijo, ki je nastala radi hausse dinarja.
Zelo pogosto je te dni opažati bojazen, češ da je povzročila porast dinarja mednarodna špekulacija. Za presojo naše sedanje gospodarske situacije pa je neobhodno potrebno, da smo si na jasnem, v koliko je ta bojazen opravičena.
Gotovo je, da je pri dviganju dinarja igrala ulogo tudi mednarodna valutna špekulacija. Ker so špekulanti a la baisse dinarja (taki, ki so špekulirali na padec dinarja) v zadnjih mesecih izgubili ogromne vsote — kajti njihove želje, vreči dinar, se niso izpolnile — so postali oprezneiši. Uravnovešen proračun, izboljševanje prometa, naraščanje produkcije in izvoza In notranja konsolidacija v naši državi, vse to je ustvarilo v zadnjem času v inozemstvu zelo ugodno sliko o naših razmerah in zaupanje do naše države se je vedno bolj večalo. To je dobro čutila mednarodna špekulacija, ki je pač nikjer ne manjka. Ko je pokazal dinar nekako živahnost navzgor, je hotela špekulacija izravnati svojo izgubo in se je vrgia nanj. Zato pa so bili skoki dinarja v nekaterih trenutkih tako presenetljivi.
Vendar iz tega še ne sledi, da bo ta špekulacija dinarju škodovala. Špekulanti a la baisse dinarja so imeli zaenkrat dovolj slabe izkušnje, da bi si upali tako kmalu zopet poskušati negotovo srečo v tej smerL Glede notranje vrednosti dinarja samega je pa itak že dolgo časa prevladovalo prepričanje, du je ta mnogo večja, kakor pa je dinar faktično notiral.
Položaj je sedaj tak, da je vrednost dinarja v inozemstvu zelo porasla, nasprotno pa tega na domačem trgu še ni opaziti. Cene še niso padle in to porabljajo zlasti nasprotniki vlade ter ji očitajo, da je porast dinarja škodljiv itd. Toda to je samo demagoško kričanje. Znano je vsakomur, da so cene vetfno takoj sledilo vsakemu padcu dinarja in da so ga mnogokrat celo prehitele; nasprotno pa je trajalo zelo doigo, da so se izravnale s povečano vrednostjo. Tako je tudi sedaj. Nazadovanje cen bo sledilo porastu dinarja le počasi in to tem bolj, ker vlada danes še velika negotovost o vzrokih porasta dinarja in ker nihče ne ve, kje sc bo dinar ustalil. Toda sedanje nesorazmerje ne more trpeti trajno in cene se bodo morale izenačiti z Izprc-menjeno kupno močjo dinarja.
S tem v zvezi pa bi na kratko povdariil šc eno — ne najmanjšo — korist radi dviga dinarja. Temu bodo, kakor rečeno, morale slediti cene in se občutno znižati. Na ta na' čin pa bo rešen tudi velik del tako perečega uradniškega problema in pa vprašanja delavskih plač. Plače nameščencev, zlasti državnih, so radi pomanjkanja sredstev odločno premajhne. Zvišati naenkrat jih ni bilo mogoče, če nismo hoteli zopet deficita v državnem gospodarstvu, ki bi vplival na valuto uničujoče in bi končno povzročil za urad-ništvo še slabši položaj. Zvišcna skupno moč dinarja pa bo razmerje med plačami i" dejansko potrebo izboljšala in morda popolnoma Izenačila In to ne bo malima koristi'
— O kakem znižanju plač pa itak ne more biti govora, ker so bile že doscdaj premajhne. kar je priznaval vsakdo.
Kakšen bo vpliv dinarja na naše producente? Spočetka neugoden, kar je že opažati Treba bo zniževati cene. Morda bodo razmere tupatam tudi koga zadušile. Težave pa jc itak treba enkrat preboleti in če odleti, kar je slabega in nesolidnega, to niti ni izguba za gospodarstvo.
1’a še eno ogromno korist moramo po-vdariti, ki jo ima naše gospodarstvo radi porasta dinarja. Ze takoj spočetka, ko se je pričel dinar dvigati, je bilo opaziti precejšnje olajšanje denarne krize. Ta se je sedaj zmanjšala v Še večji meri in smemo upravičeno računati, da bo denarna kriza v najkrajšem času prestana.
Položaj smemo torej presojati s precejšnjim optimizmom. Brez žrtev seveda ne bo šlo, toda brez nič sc nc da izvesti nobena gospodarska sanacija.	mg.
K Podražitev inozemskega olja. Vsled zelo rtabc oljčne letine v Franciji, Španiji in Italiji |e treba pričakovati podražitve olja.
g Proizvodnja lanenega semena za pridobivanje lanenega olja je znašala lani v naši državi 20i) vagonov, kar pa je premalo za domače potrebe In bomo morali uvoziti precej lanenega olja.
g Naša živina za Italijo. Pošiljanje preko postaje Bohinjska Bistrica jc ustavljeno. Prelco Rakeka pa je dovoljeno za gotove italijanske klavnice samo z dovoljenjem italijanske vlade.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi na tirajo cene žitu: rž 280 Din, ječmen 300 Din, Oves 250 Din, koruza 257.50 Din, pšenična moka 322 Din. otrobi 190 Din.
K Nemška zunanja trgovina. Lani je uvozila Nemčija za 6.086,391.000 mark v zlatu, Izvozila pa za 6.079,254.000 mark v zlatu.
Naše vinogradništvo.
V soboto 16. t m. se le vršila v Zagrebu ustanovna skupščina Glavnega saveza jugoslovanskih vinogradnikov. Na skupščino |e prišlo okoli 120 delegatov iz vseh krajev kraljevine.
Skupščino je otvorll predsednik pripravljalnega odbora, vinar, ravnatelj g. Anton Puklavec iz Maribora. Na njegov predlog se je poslal brzojavni pozdrav kralju Aleksandru.
Pri volitvah je ostalo predsedniško mesto neizpolnjeno. Za podpredsednika sta bila izvoljena svetnik Hržič in Ant. Puklavec, za tajnika Gj. Kajtner, za blagajnika P. Cezar, za odbornike: Boh. Skalicky, .los. Nemanič, Rob. Kušar, Lovro Petovar, Fr. Zemljič, Burkstaler. Praunberger, Sv. Ritilg. Turkovič in Bombcles. Za nadzornike: Ivan Benčan, Peter Mijovič, Gustav Erber, los. Kolenc. V odboru so samo zastopniki Slovenije in Hrvatske, ker pokrajinske zveze v Srbiji, Bosni in Dalmaciji še niso organizirane.
Letna članarina je določena na 10 Din. Na predlog g. Skalickyja se predelajo sedanja pravila.
O vinski krizi je poročal predvsem g. Ska-licky, ki je povdarjal, da jo je mogoče ublažiti le z omejitvijo vinske produkcije, z izboljšanjem vinske kvalitete, z organizacijo vinske prodaje in trgovine, s pospeševanjem izvoza in z marljivo eksportno propagando v inozemstvu.
Poročal Je nadalje g. Cezar, ki je naglašal, da je cepljenju trte treba posvečati uajvečjo pažnjo. Treba je izvažati sveže grozdje. Potreba enotnega vinskega zakona je nujna.
Veletrgovec Sitar je omenil, da imamo okoli 174.000 ha vinogradov, ki producirajo letno tri in pol do štiri in pol hi vina. Konzum doseže dva milijona, za izvoz ostane 1 in pol do dva milijona hi.
Dr. Frangeš je izračunal, da stanejo vinogradi 40 milijard Din, trgatev v letu 1922 pa je znašala 250 milijonov Din, ter bi se moglo na ta način uvoziti letno 1 milijardo zlate valute. V Zagrebu je vinska borza, ki pa ne uživa dovolj zanimanja.
Po raznih nasvetih je sprejela skupščina obširno resolucijo, več predlogov in zahtevo, da se
ne sme dovhtt uvoz Italijanskega vina v nafto državo. Govorilo se Je tudi o ustanovitvi strokovnega časopisa.
g Izvoz lesa. Od L januarja do L decembra 1923 sc je Izvozilo iz naše države gradbenega lesa 781.108 ton v vrednosti 1 milijarde 272 milijonov dinarjev. Lesa za kurjavo se je izvozilo 312.684 ton v vrednosti 140.6 miljonov dinarjev. Železniških pragov (bukovih in hrastovih) so le izvozilo 55.720 ton v vrednosti 49.4 milijonov dinarjev.
g Ribji trg v Zagrebu kaže razmeroma zelo visolce cene. ki jih diktirajo prekupčevalci. Na zadnjem trgu so bile sledeče cene za 1 kDogram: postrvi 70 Din, sulec 50 Din, karpi 40—50 Din In som 60 Din.
g Danski uvoz in Izvoz. 1 ani je Danska uvozila za 1973 milijonov danskih kron, izvozila pa za 1626 milijonov.
g Vžigalice v Franciji prenehajo biti državni
inonool. Država bo prodala svoje tovarne vžigalic zasebnim tvrdkam.
g (zguba angleških železnic radi zadnje stavke znaša 1,531.700 funtov šterlingov.
g Produkcija časopisnega papirja je znašala lani v Nemčiji 580.000 ton, v Angliji 300.000 ton, na Švedskem 210.000 ton, na Finskem 160.000 ton, na Norveškem 120.000 ton. V Avstriji je znašala produkcija 180.000 ton. V Avstriji je 46 papirnih tovarn z 91 stroji. Češkoslovaška je producirala 220.000 ton časopisnega papirja v 88 tovarnah s H9 stroji.
g Konkurzl v Avstriji. V mesecu januarju je bilo v Avstriji 10 konkurzov in 41 izravnalnih poravnav.
g Sladkorna produkcija v Nemčiji je znašala
v decembru 1923. leta 2.68 milijona centov.
g Ruska naročila v Češkoslovaški. Pri strojnih tovarnah v Brnu in v Vitkovicah je naročila Rusija za en milijon dolarjev strojev. Sovjetski vlada bo plačala ta naročila v sedmih obrokih.
Lastnik: Konzorcij »Lčad. Glasnika«.
Urednik: Ivan Podržaj. Odg. urednik: Ivo Kisovec. Tiska »Zvezna tiskarna«.
Nov Sherlock Holmesov doživlja!.
A. Conan Doyie: Hudičema nega.
(Iz angleščine prevet P. y. H.)
(Nadaljevanje)
—- Predrznost tu, to nisem jaz, je dejal strogo Holmes, arnpak vi doktor Sterndale. Zadostovalo bo, če povem nekaj dejstev, ki so podlaga mojih sklepov. Ničesar nočem govoriti o vaši vrnitvi domov, potem ko ste v Plymoutliu odposlali en del svoje prtljage v Afriko. Vem samo, da je to eno onih dejstev, ha katera sem moral računati, ko sem dramo rekonstruiral.
- Da sem se vrnil...
— Povedali ste mi svoje vzroke, toda ti niso niti prepričevalni niti razumljivi. Pustimo to. Prišli ste k meni in me vprašali, na koga Dada moj sum. Nisem vam dal na to odgovora. Nato ste šli k vikarju, čakali ste nekaj Sasa zunaj in slednjič ste se vrnili domov.
— Kako veste to?
—- Sledil sem vam. Nato ste v svoji sobi preživeli zelo burno noč, delali načrte in jih kvršili naslednji dan. Šli ste z doma, ko se je 2aČeio daniti. Pri vhodu na vaš vrt se nahaja kup rdečkastega peska: z njim ste si napolnili «ep.
Sterndale je poskočil in preplašeno pogledu! Holmesa.
— Nato ste krepko korakali eno miljo do Vikarjeve hiše. Ko ste prišli do hiše, ste šli j^eko vrta, stopili preko stranske žive meje 'h dospeli do okna sobe, v kateri je stanoval ‘fegennis. Med tem je bilo že postalo popolnoma svetlo, toda v hiši še nihče ni vstal. 'zell ste malo peska iz žepa in ga vrgli na °kno nad vami.
Sterndale se je dvignil, kakor je bil dolg.
— Mislim, da ste sam vrag! je zakričal.
Holmes se je poklonu nasmejal.
— Morali ste vaše početje ponoviti dva ali trikrat, predno se je najemnik sobe prikazal im oknu. Pomigali ste mu, naj gre dol v salon. Sami ste pa vstopili skozi okno. S Tregennisoni ste imeli kratek razgovor, pri katerem ste korakali po sobi sem ter tja. Nato ste šil ven, spet zaprli okno in čakali na trati, pušeč smotko. Opazovali ste od zunaj, kaj se je godilo notri. Ko je bil Tregennis mrtev, ste odšli, kot ste prišli. Kako morete opravičiti tako ravnanje, doktor Sterndale? Kaj je bil njegov vzrok? Nepotrebno bi bilo, se izgovarjati ali me skušati zavleči na napačno sled, kajti zadevo bi v teni slučaju predal takoj v druge roke.
Med tem pogovorom je postal obraz najinega posetnika siv kot pepel. Zopet je sedel, ostal nekaj časa zamišljen in držal glavo naslonjeno na roke. Nato pa je z naglim gibom potegnil iz notranjega žepa suknje fotografijo in jo vrgel na vrtno mizo, ki je stala pred nami.
— To je vzrok, da sem storil, kar sem storil, je deja).
Holmes se je sklonil nad sliko. Bila je doprsna fotografija zelo lepe ženske.
— Brenda Tregennis, je dejal.
— Da, Brenda Tregennis, je ponovil Sterndale. LjubU sem jo že več let, in ona mene tudi. To je skrivnost samote, ki sem jo prišel Iskat v Cornwallis, čemur se je mnogo ljudi tako zelo čudilo. Bival sem blizu edinega bitja, ki sem ga imel rad na tem svetu. Nisem je mogel poročiti, ker sem poročen z ženo, ki me je že pred dolgo leti zapustila in od katere se ne morem dati ločiti, ker tega angleški
zakon ne dovoljuje. Brenda je pa kljub temu čakala in jaz pa tudi. in takšen je bil konce najinega čakanja!
Strašen vzdih je pretresel to veliko telo, pod lisasto brado so doktorjevi prsti iskali grlo. Le s težavo se jc obvladal in nadaljeval:
— Vikar je bil o vsem obveščen. Zaupala sva se mu popolnoma. Lahko vam pove, da je bila Brenda angel, ki je bil prišel iz nebes na zemljo. Sedaj razumete, zakaj mi je tcle-grafiral in zakaj sem se takoj vrnil. Kaj me je brigala moja prtljaga, ki je plavala proti Afriki, če je taka usoda zadela ženo, ki sem jo ljubil. To si lahko predstavljate, gospod Holmes.
— Nadaljujte, je dejal moj prijatelj.
Doktor je spet še z roko v žep in privlekel zavojček, ki ga je položil na mizo. Njegov ovoj je imel rdeč napis, kot je to navadno pri strupih; glasil se je latinsko: Radix pedls diaboli. Porinil ga je proti meni.
— Gospod, če se ne motim ste zdravnik, mi je dejal. Ali poznate to stvar?
— Hudičeva noga, sem prevel. Ne, tega ne poznam.
— Znanost vašega stanu temu ni kriva, kajti vem, da se nahaja v vsej Evropi samo še en vzorec, namreč v nekem budimpeštan-skem laboratoriju. Korenina, za katero gre, ni opisana niti v zdravilstvu, niti v toksilogijl Ima čudno obliko, ki spominja deloma na človeško nogo, deloma na kozlov parkelj: odtod izvira ime. ki so ji dali botaniki. V nekaterih deželah zapadne Afrike, kjer imajo šo navado, da se s pomočjo strupa dokaže nedolžnost pred sodnim dvorom, jo zdravniki domačini uporabljajo v ta namen; toda način njenega pridobivanja je njih skrivnost N« bregu reke Ubangi sem sl preskrbel ta vzorec na čisto Izreden način.
Ko je doktor tako govoril, je odprl zavoj* ček in pokazal rdeče rujavo snov, ki je la« gledala kot duhanov prah. (Dalje prihodnjlčj
Najcene
pisalni stroji
stari a!i novi
v mehanični delavnici
Ludvik Baraga, Ljubljana,
Selenbursova ul. 6/1.
Pisarniške potrebščine!
••• •••••••••••••••••••••••••••••• ••••••••••••••

Zvezna knjigarna
Ljubljana
Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj.
ST0EWER IrECORU
Marijin trg 8
Zbirke pesmi:
I.	Albreht: Slutnje .... broš. 6-—
J.	Glaser: Pohorske poti . . „	6’—
Igo Gruden: Narcis . . . . „ 10'— Igo Gruden: Primorske pesmi , „ 10’ — Tagore-Gradnik: Vrtnar . . . „ 20'—
Zahtevajte cenik!
Marijin trg 8
Din
vez. 8 —Din
»» S ,,
12'—
»»	f»
» 12— „
» 23— M
Vrhunec finomehanike. Zastopstvo Lud. Baraga, Ljubljana,
Šelenburqova ulica štev. 6||.

držo-brzo 1
na vlak v Celje v veletrgovino S B. Stermeckl.kier kupile letos *
sukno j
o
o
s
tj
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujevo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini
R. STE8MECKI, CEUE.
Trgovci engros-cene.
*••••••«
•••••••«••••••••••«•••••«

IVolfova ui. 1
TTIarijin trg 8
fr
Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naročilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah
Moderna knjigoveznica.
»•••••••••••• ••9M« •'•OtfC I •<»••••«••«•• ••••••'»••••••••••e«*« »•<»••• CtO*
ladraoslsi Banha m- MmA
Centrala (zažasno) Ljubljana.
Delniška glavnica: Din 60,000.000 -- Rezerva Din 32,515.000 —
		Podružnice:		
Beograd		Jelša		Metković
Bled		Jesenice		Prevalje
Cavtat	K-atJ	Korčula	i 1	Sarajevo
Celje		Kotor	a&zrM	Split
Dubrovnik		Kranj		Šibenik
Ercegnovi		Ljubljana Maribor		Zagreb
				
f Danka ima prvovrstne zveze v vseh glavnih mestih :	s^eta in se peča z vserm bančnimi posii.
••*••••• e««***«« »••••+—	OOM	«•

5s
Nssiov za brzojave: JADRANSKA. Amerikanski oddelek. = Potniški urad.
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banra Adriatica, Trst. Opatija. Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA; BANCO VUOOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofaaasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Ponrenlr.
AFILACIJA: FRANZ SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York Clty.
Praktična darila
so čevlji i znamko
Na deželi v vsaki večji trg o-vini s cevijt!
Prodaja g Ljubljani:
Breg št. 20
fllelisondpovii c. 1 Prešernovo nlica
Seljak
Na vali ko razpošilja tovarna
Peter Kozina & Ko.
Tržič — Gorenjsko
!!! Ceniki na zahtevo brezplačno !!!