unELONiarVU ZAKJK je ▼ Ljubljani, frančiškanska ulica Sl. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradno ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. poj oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Kefrnnkirana pisma se ne : : sprejemajo t t y NAROČNINA : cclolelna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ; : oslalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36—. : • P! A r Posamezne številke po 8 vin. Stev. 590. _________v Ljubljani, v torek dne 27. maja 1913. Klerikalno gospodstvo. ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje in praznik o »* •* f ob pol 11. dopoldne. *. ♦. • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, IL, in oraduje za atTanke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. iveAo In sera ti: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, postano s: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrnnkirana ali premalo (rankirana pisma se ne sprejemajo Reklamacije Hsta so poštnine proste. —»..........» Leto 111. V deželnem dvorcu stoluje dr. Ivan Šušteršič, glavar dežele Kranjske in načelnik »Slovenske ljudske stranke«. V deželnem odboru, v deželnem zboru in v deželi je njegova stranka skoraj vsegamogočna. Skoraj neomejen je njen vpliv na deželno in centralno vlado. Kakor graniten steber stoji stranka, in če bi pljuskalo valovje opozicije še z večjo silo ob njeno stavbo, ne bi je moglo omajati. Tako je bilo navidezno še pred nedavnim. V svoji reformirani, demokratizirani« obliki je klerikalna stranka še mlada; na vrhuncu oblasti stoji šele kratek čas. Kdor ve, da stranke kakor vsak organizem vstajajo in padajo, je vendar računal, da ima klerikalno gospodstvo vsaj še nekaj desetletij zagotovljenega obstanka; zakaj stranke navadno ne umirajo od kapi, nenadoma. In oblast daje običajno sredstva za podaljšanje življenja. Pred kratkim je izgledalo tako. Čez noč pa se je izpremenila slika. Granitni steber se resnično že maje; ne — kaže se, da sploh ni iz granita, ampak če zapiha malo močnejši veter, ga lahko poruši. Klerikalna stranka ni armada, iz katere ustvarja železna disciplina eno telo in v kateri živi ena duša; le skupina klik je, izmed katerih ima vsaka svoje posebne interese, globoka nasprotja pa premostuje le za silo enakomerna pohlepnost po oblasti in dobičkih. Nobeno politično prepričanje, nobeno veliko načelo ne združuje posameznih delov; programi so krinke, teorije so pesek. Še klerikalizem ni nič drugega kakor barva, ki naj na zunaj učinkuje kakor pretvezna enotnost. Polom se bliža v klerikalni stranki veliko hitreje nego je bilo normalno pričakovati. Prej ali slej je bil seveda neizogiben. Kdor ne živi v Debeti deželi, je moral že davno razumeti, da nima klerikalna stranka v sebi pogojev za trajno življenje. Število onih. ki tekajo zanjo, je veliko; če bi bilo mogoče šteti njene pristaše, bi se pokazal le majhen trop. Moči ji ne dajejo politični somišljeniki; volilce ji pridobiva duhovniški vpliv, s katerim bi se dosegel enak uspeh za katerokoli stranko, ker slede nesamostojne čete duhovniškemu, ne pa politič. klicu. Glasov ne daje klerikalcem določena zavest volilcev, ampak pomanjkanje zavednosti. Veliki, neutajivi dosedanji uspeh klerikalne stranke je v svojem bivstvu negativnega značaja; in le deloma se more pripisati stranki sami, zakaj po večjem so ga povzročile razmere, ki so nastale večalimanj brez neposrednega klerikalnega vpliva. Od nekdaj so klerikalci radi rabili frazo o »našem dobrem, vernem ljudstvu«. S tem so hoteli reči. da je Slovenec od narave klerikalen, tako da izvira moč njih stranke pravzaprav iz slovenskega ljudskega značaja. Ako bi bilo to resnično, bi bila usoda našega naroda tragična. Iz stoletnega tlačanstva se je predramil, ko je zavel duh nove dobe po vsej Evropi in je dajal od sebe znamenja krepke sposobnosti za življenje. Ali vsi kresovi, ki so se vžigali po njegovih kribih, bi bili le veše. če bi bil klerikalizem res njegov prirojeni značaj. Kajti klerikalizem je preteklost, ljudstvo, ki hoče živeti v bodočnosti, pa mora imeti drugačne sposobnosti. Na srečo pa je klerikalna karakterizacija neresnična. Moč razmer velja za Slovence kakor za vsak drug narod. Ljudstvo, ki nima do- volj izobrazbe in izkušnje, se podaja najmočnejšim vplivom; če so klerikalni, sledi pač klerikalcem. Razvoj, ki povzročuje gospodarske razlike, pa ustvarja tudi politična nasprotja ter vodi sloje in razrede v one tabore, v katerih se zastopajo njih interesi. Liberalizem je politično veroizpovedanje meščanstva, ker zahtevajo njegovi interesi svobodno konkurenco. Delavstvo, čigar glavni interesi se ne morejo spraviti v soglasje z interesi nobenega dru-zega razreda, prihaja — včasi prej, včasi pozneje — neizogibno v socialistični tabor. Ta proces političnega diferenciranja, ki se očitno vrši tudi na Slovenskem, izpodbija nauk o prirojenem klerikalizmu. Vladajoči stranki na Kranjskem ne prihaja »naravni klerikalni značaj ljudstva« v prid, ampak zaostalost gospodarskega razvoja in izobrazbe. To pa niso večna dejstva. Tehnični in gospodarski razvoj se ne da ustaviti; njegovi zakoni so tako močni, da se razblinjajo vpričo njih vsa papirnata načela. V deželi vladajoči klerikalci se bavijo sami z velikimi tehnično-gospodarskimi načrti, dasi je elektrika naravnost protiklerikalen element in tehnika sploh izrazita sovražnica srednjega veka. Z gospodarskim napredkom pa gre vzporedno izobrazba; četudi je kapitalizmu samozavest delavstva zelo neljuba, mora vendar v lastnem interesu vsaj do gotove meje skrbeti za boljše šolstvo, ker si ne more pomagati s popolnoma nevednim delavstvom. Tla, na katerih je uspeval klerikalizem se izpreminjajo, vsled tega se izpreminja tudi rast m plod. Vsaj deloma pa se razvoj lahko tudi pospeši. Nezadosten šolski pouk se lahko nadomesti z drugimi sredstvi. Izobrazba si je poiskala že razna pota, po katerih prodira do ljudstva; proletariat se trudi sam, da bi si z organizirano močjo pridobil znanje, ki mu ga je odrekla oficielna šola; zastopniki prave znanosti, ki noče biti fantom brez krvi in mesa, iščejo stikov s širokimi sloji prebivalstva, pa se mu bližajo s predavanji, s posebnimi zavodi, s knjigami in časopisi. Veliko se imamo v tem oziru še naučiti od drugih narodov; ali dobre zglede je mogoče posnemati in tako je mogoče premagati nevednost, ob kateri se redi klerikalizem. Ali klerikalna stranka nam sama razodeva, da gre hitreje navzdol kakor navkreber. Koinaj so se dobro ogreli stoli, ki jih je zasedla njih oblast, pa se nam že razgrinja slika propalosti in razdejanosti, ki obeta bližnji polom. Ljudem, ki ljubijo pikantnosti, dajejo razkritja zadnjih časov iz klerikalne stranke mnogo naslade; politično oko pa gleda globlje in spoznava slepilo. s katerim je klerikalizem zavaroval množice o svoji moči. Sile, s katero jih je hipnotiziral, ni; na lončenih nogah stoji velikan, vsak hip se lahko zdrobe pod njegovo težo in kolos se razleti na tisoč koscev. Kajti sestavljen je iz samih kosov. Mislili so, da vidijo stranko, v kateri vlada sloga brez primere. Nikjer ni mogoče uniformirati ljudi; povsod so v teh ali onih rečeh nazori različni. Ali kranjska klerikalna stranka je sestavljena iz samih nasprotij, ki porajajo vsestransko nevoščljivost. Med posameznimi ljudmi in skupinami vlada besno sovraštvo. Tekma za mesta ne pozna prijateljstva in prizanašanja. Za protekcije se pulijo in protekcije dele; neizogibna posledica pa je korupcija, ki ni bila v deželi še nikdar tako bujna kakor sedaj. Nehote sili človeku vprašanje v možgane: Je li v klerikalni stranki sploh kdo po prepričanju klerikalec? Seveda hodijo za procesijami, dajejo klerikalnim institucijam subvencije, prirejajo katoliške shode. Ali prepričanje? Kdor bi mogel pogledati v srca, bi našel malo klerikalnega, še manj krščanskega. Stranka ima oblast v rokah, zato so tam, zato spravljajo svoja prepričanja v žep, zato zatajujejo svoje osebne inržnje, zato hodijo s krinkami po svetu in zato ne zaupajo drug drugemu. Včasi pa se razvname strast, da ne morejo niti vpričo tujcev zatajiti svojega medsebojnega sovraštva, svoje besne zavidnosti, svoje notranje razdejanosti. Boju zoper to teroristično stranko se je pokazalo nepričakovano upanje. Za zmago nad klerikalizmom ni treba desetletij, kajti gospodstvo je trhlo in nekoliko krepkih sunkov zadostuje, da se poruši v prah. Dan je bil kratek, mrači se že. Težja je ohranitev oblasti kakor pridobitev. Večina ljudstva ni poznala klerikalne stranke, zato ji je sledila »n jo dvignila na vrhunec. Prav s tega vrhunca jo bo pahnila ljudstvo, čim jo spozna. Treba je torej razširiti spoznanje med ljudstvom. Politični položaj na Goriškem. (Poročilo sodruga dr. H. Tume na V. goriški deželni konferenci dne 11. t. m. v Podgori.) Od zadnje konference dne 4. februarja 1912 ni bilo važnejšega političnega dogodka v deželi, zaradi tega se je politično življenje stranke omejilo le na delo organizacije in razširjevanje časopisja. Tudi razmerje strank v deželi se po državnozborskih volitvah 1911 ni bistveno iz-preinenilo. Že te volitve so kazale propadanje narodno-napredne stranke in precejšnje naraščanje klerikalne stranke. Propad narodno-napredne stranke je le posledica brezprogram-nosti, brezciljnosti in osebnosti pri političnem nastopanju, najbolj pa poloma gospodarske organizacije napredne stranke, ki je bila nje glavna opora. »Trgovsko-obrtna« in »Mizarska zadruga« sta propadli in »Goriška ljudska posojilnica« se je morala omejiti strogo na lastni delokrog in obstanek. Tako so prenehali denarni viri politični narodno-napredni stranki. Ker je vodja te politične stranke zakrivil polom gospodarskih zavodov, je splošno nezaupanje proti njemu potegnilo za seboj tudi narodno-napredno organizacijo in to tembolj, ker je list »Soča« izgubil svoj gospodarski temelj in je prešel v druge roke. Tako se je končno dne 24. aprila t. 1. ustanovilo politično društvo, ki nam danes predstavlja novo, dasi še brezimensko stranko. Ta nova politična stranka se je ustanovila v skromnem obsegu in nimamo pred seboj druzega nego izjave oficielnega glasila »Soče« in dotična pravila; ne iz enega, ne iz druzega pa ne moremo sklepati niti na program niti na smer nove stranke. Bodoče volitve pokažejo torej šele nje prvi praktični nastop. Lahko pribijemo že sedaj, da so ustanovitelji novega političnega društva nekdanji člani iz-vrševalnega odbora narodno-napredne stranke in vodstva propalih gospodarskih zavodov. Vsi ti so bili svojčas ožji politični prijatelji nekdaj tako oholega voditelja narodno - napredne stranke. Iz teh okolščin smemo sklepati, da gre le za prelevitev stare narodno-napredne stranke. Vsled propadanja gospodarskih zavodov in organizacij napredne stranke je po drugi strani naravno, da je moral klerikalizem na Goriškem narasti in da prihaja do odločilne ve-, ljave. Cela dežela je prepletena s klerikalnimi posojilnicami, ki drže posestnika v svoji odvisnosti, poleg tega pa klerikalna stranka vzdržuje krepko svoje časopisje: »Gorica«, »Primorski List«, »Novi Cas«. Ker ima stranka deželni odbor in večino občin v svojih rokah, je jela dobivati nadmoč tudi pri okrajnih šolskih svetih in tako je tudi učiteljstvo postalo negotovo in prihaja pri politični organizaciji ljudstva malo v poštev — odločajo torej v javnem političnem življenju duhovniki s svojimi pristaši. Pri bodočih volitvah smemo računati z vso gotovostjo. da nekdanja narodno-napredna stranka pade še nižje, kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah in da torej niti ne pride do resnega tekmovanja. Narodno-napredna stranka ima zagotovljen le en mandat v mestih in trgih.; Klerikalna stranka pa je gotova 7 mandatov v kmečki kuriji. Volilni boj se bo vršil v splošni kuriji in v kuriji veleposestnikov. V tej so zmagali pri zadnjih volitvah kandidatje narodnoJ napredne stranke, četudi ne posebno odločno.! Ker so posledice gospodarskega poloma najbolj občutne med velikimi posestniki, je tudi gotovo, da je stališče napredne stranke v kuriji' veleposestnikov precej omajano in verjetno je, da proderejo klerikalni kandidatje tudi v tej kuriji, posebno, ako jih podpro veleposestniki italijanske narodnosti, kar se utegne iz opozi-cionalnih razlogov tudi zgoditi. Tako smejo klerikalci že sedaj računati, da dobe od 14 mandatov 10. Pa tudi v splošni kuriji naraste število klerikalnih glasov, ker so volitve razpisane za delavsko stranko na jako neugoden čas, kajti delavci, zidarji, težaki, lesni delavci in drugi so vsled slabega gospodarskega položaja v deželi šli po večini v svet na delo. Stališče napredne stranke je vsled gospodarskega propadanja in izterjavanja posojil omajano tudi pri malem in srednjem posestniku. Tako napredna stranka tudi v splošni kuriji ne more pričakovati posebnega uspeha. Smemo torej že danes' računati s tem, da tudi v IV. kuriji prodere klerikalna stranka z vsemi kandidati. Socialno demokratična stranka ima svojo oporo na, Krasu m v okolici Gorice, dočirn je ves tolminski okraj poljedelski. Ker v splošni kuriji, volijo vsi trije politični okraji skupno, odločijo kompaktni tolminski glasovi v prilog klerikalne stranke. Četudi torej se delavska stranka zaveda, da nima mnogo upanja, da samostojno prodere v splošni kuriji, stopi v volilni boj s prepričanjem, da bo stranka vsled napredovanja organizacije in politične izobrazbe in potem volilnega boja pridobivala terena tudi ob na-, stopajočih volitvah. Posebno se mora okoristiti volilnega boja, da stopi v dotiko s kmečkim prebivalstvom, ki je v ogromni večini mali posestnik, pravi poljedelec in po Krasu in goriški okolici tudi močno pomešan z delavstvom. DR. OTON BAUER: Agrarne carine. (Dalje.) Čim več mora mestno prebivalstvo plačevati za živila, tem manj more kupiti industrijskih izdelkov, tem počasneje se razširja indu- KARL LEUTHNER: Slava voini. Na naših mejah je besnela bojna vihra, ki je izpreminjala dan za dnem mlade, življenja željne ljudi v kupe trupel in potoke krvi. Preko porušenih vasi, pomendranih njiv, ■gorečih mest je uničujoče divjal njen vrtinec. Tukaj pa so sedeli za pisalnimi mizami in stali na govorniških odrih ljudje, ki so slavili in po-yeličevali vojno. Vsa draga in sveta imena so priklicali, da so slavili ubijanje ljudi. Pogani, moška krepost, požrtvovalnost, plemenita vdanost posameznika za vse, naj bi se v končnem in pravem pomenu uresničila le tedaj, če grme topovi in če strojne puške, vražje iznajdbe, žanjejo ljudi kakor kosec travo. In komur ni bilo povtiičanje vojnih prizorov všeč. temu so trobili žalostno fatalistični nauk o neizpremenljivi, zverinsko roparski naravi človeka, ki izbruhne v vojni, kakor ukročeni cirkuški lev v vzplamteči besnosti raztrga strežnika in kakor mačka ne more opustiti lova na miši. Ali upravičevalci vojne, ki se prikazujejo kot idealisti ali znanstveniki, imajo enak strah pred tem, da bi naslikali resnično resničnost jvojne. Njihove fraze špekulirajo na patriotizem iz Ijudskin šol. ki se ga marsikdo ne otrese vse življenja, ali pa na polovičarsko naravoslovsko izobrazbo. En satn, z brezobzirno resničnostjo naslikan bojni prizor, en opis bede mučene krea-iture. ki se razprostira za borečimi vojnimi vrstami po lazaretih, pa ovrže vse njihove blesteče izmišljotine, vso njihovo krivo znanost. Sakuiaj je najgorečnejši zagovornik vojne. Pred Port Arturjem mu je ruska krogla odtrgala roko. Toži, da ni bil vreden, da bi bil umrl za deželo češnjevega cveta in da bi sc bil pridružil odrešenim duhovom junakov. In Sakuraj, pevec vojne, slika sotesko, skozi katero je pogosto divjal vihar naskoka, takole: »Še enkrat smo morali skozi peklensko sotesko. Pogledali smo na mrtvece in ranjence v temini noči in videli, da je njihov položaj še strahovitejši nego je bii. Oni, ki so še dihali, so pod železnimi kolesi zadnjikrat zadihali in oni, ki so bili že mrtvi, so bili lazrtgani na kose. Razdrobljene kosti. raztrgano meso, tekoča kri sc je pomešala z zlomljenimi meči in razklanimi puškami. Ali je kje gnusnejši prizor? In naskok je šel preko trupel tovarišev. »Ne stopajte na trupla« sem zaklical svojini vojakom, ali še tisti trenotek sem stopil sam enemu na prsi.« Ali slika s prostora, kjer so obvezavali ranjence: »Poleti, ko sem se udeleževal bitk, so gosti roji muli napadli nesrečne bolnike, črvi so se zaredili v ustih in nosu, in nekateri niti niso mogli odganjati mrčes, ker so bile roke brez moči.« Ali slika bitke: Sakuraj leži z drugimi ranjenci na bojnem polju. Nad njimi pokajo japonske granate in vzdigujejo od tal obenem prah in kri. Noge, roke, vratove, razstrele v črne kose in jih razmetavajo okolo. Sakurajev.o meso zadene nebroj majhnih razstrelilnih kosov, hrepeneč pričakuje poštenega strela, ki konča njegovo trpljeje. »Vsak trenotek sem pričakoval da me požro lačni psi in volkovi polja; napol mrtev, napol živ. ali vendar nezmožen, da bi kljuboval usodi.« Berite katerekoli zapiske vojne, če pripovedujejo čisto, nepobarvano resnico, oznanjajo isto. Vse strasti nečloveške narave se razklenejo, strahote najtemnejših stoletij se dvignejo iz grobov preteklosti. Človek je izgubil lice človeka. Če ie vojna potrebna, zakaj potem tudi ne sodišče, kjer so zločincem trgali z razbeljenimi kleščami meso s telesa? Še pred 130 leti je veljalo tako sodišče za neobhodno potrebno, da sc je pravo in pravica ščitila. Brez njih izhajamo sedaj. In čc ie vojna ideal najvišjega razvoja človeštva, zakaj ne hrepenimo po razmerah, ko je bila vojna glavno opravilo barbarskih rodov in je bila krvava glava ob pasu zmagovalca najvišja trofeja, ki je zamogla poplačati in venčati človeško ueio? TONIO: Nauki matere. Sin: Kaj pa so socialisti, mamica? Mati: Kdo ti je govoril o teh stvareh, pa-glavček? Sin: Nihče: videl sem na zidovih. Na vseh lepakih jc ta beseda: in vsak dan slišim ljudi, ko se pogovarjajo o njih . . . Kaj pa so? Mati: To so reči. ki jih ne moreš še razumeti. Tvoj oče na primer je socialist. Sin: Zares?! Jaz pa sem mislil, da so socialisti zverine ali malopridneži, ki jedo otroke. Mati: Oj, ti. butica. Zakaj si mislil to? Sin: Zato, ker je v nedeljo, ko sem s teto poslušal pridigo, dejal župnik: ako ne bomo verni, pridejo socialisti in pokončajo vse. Mislil sem si, da so socialisti kakor tisti trije medvedje preroka Elizeja, o katerih govori sv. pismo. O, da bi bila videla, kako je bil župnik rdeč, ko je govoril o njih! . . . Mati: Mogoče, da župnik ne pozna socialistov. če bi jih poznal ... Sin: Mamica, kaj duhovniki ne vedo vsejM? Mati: Duhovniki se razumejo o verskih stvareh, o maši in drugih takih rečeh; o sociali- stih pa mislim, da ne razumejo mnogo . . . Sin: Potem pa naj o njih molče! Povej mi torej, mamica, kaj pomeni: biti socialist, kakor je oče. Mati: Biti socialist . . . pomeni: sovražiti krivice in združevati se, da se odpravijo. Krivice — si li razumel? — te hoče odpraviti dober socialist, kakor je oče. Tako imamo ljudi, ki se Vse življenje ubijajo z delom, ne da bi kdaj kaj uživali od tega. Imamo pa druge ljudi, ki ne delajo druzega kot uživajo. Socializem hoče, da vsak dela po svojih močeh in da tudi vsak uživa te dobrote. Sedaj vidiš starčke, ki delajo kakor črna živina. Ne prizanaša se niti bolnim in slabotnim dečkom. Socialisti pa hočejo, da bi imeli starčki in onemogli počitek, bolni potrebna zdravila in postrežbo, dečki pa igre in šolo. Vidiš tudi mnogo ubogih žensk, ki morajo biti cele dni v tovarnah in delavnicah. Njih otroci pa so na cesti. Socialisti hočejo, da matere oskrbujejo in vzgajajo otroke. Koliko pridnih dečkov je v šoli, ki ne morejo nadalje Študirati samo zato, ker imajo revne starše, dočim so sinovi bogatinov, četudi imajo trdo butico, prisiljeni študirati proti svoji volji. Tako so nesrečni eni in drugi. Socialisti pa hočejo, da vsakdo lahko dela, kar mu je bolj pripravno, da koristi sebi in družbi; razumeš li? In še veliko drugih lepih stvari hočejo socialisti, kakor n. pr. odpravo vojn. Sin: Potem so opravljivci tisti, ki slabo govore o socialistih! Kako pa se bodo. povej, mamica, napravile vse te lepe reči? Mati: Z združitvijo vseh delavcev, dragec, tistih, ki najbolj čutijo težo in bol tolikih krivic in tolikega nereda. Oni. delavci, združeni in z eno samo mislijo navdahnjeni, oni napravijo nove, dobre in pravične zakone; svet pa postane polagoma . . drug boljši svet! strija, tem manjše število poljedelskih delavcev more upati, da dobi v industriji dela. Na ta način zapirajo carine poljedelcem oba izhoda iz revščine: na eni strani zvišujejo zemljiške cene in onemogočajo s tem proletarcem v vaseh, da si razširijo svoja zemljišča; na drugi strani ovirajo industrijski razvoj, s čimer se poljedelcem zmanjša možnost, da dobe v industriji posla. Zato je ponudba delovnih moči na kmečkem delovnem trgu večja, kakor bi bila, če ne bi imeli carine. Tako se zavlačuje dviganje delavskih mezd na deželi. Žitne carine ne podražu-jejo samo mestnim delavcem živila; tudi poljedelskim delavcem otežkočajo priboritev višje mezde, krajšega delovnega časa. dostojnejšega ravnanja. Toda tudi med posestniki kmetijskih zemljišč je število tistih jako veliko, kateri nimajo od visokih žitnih cen dobička. Leta 1902 je bilo v Avstriji poljedelskih obratov z obdelano površino: izpod 2 hektarjev (najmanjši obrati) od 2 do 5 hektarjev (mali obrati) od 5 do 20 hektarjev (srednji kmečki obrati).................................. od 20 do 100 hektarjev (veliki kmečki obrati).................................. nad 100 hektarjev (veleobrati). . . v odstotkih 1,322.565 46-5 810 225 28-5 613 290 21-6 89 342 11.466 3-1 0-3 Skupaj 2,846.888 1003 Gotovo je pa. da najmanjši in mali' obrati sploh ne morejo prodajati žita. pač pa si ga morajo sami dokupovati. 2,132.790 poljedelskih obratov, 75 odstotkov, torej natanko tri četrtine ni interesiranih na visokih žitnih cenah. Srednjeveliki poljedelski obrati. 613,290, torej nekaj več kot petina, vlečejo iz njih le majhen dobiček. Največji del plena pograbijo obrati velikih kmetov in veleposestnikov, kateri šte. jejo samo 3.4 odstotka vseh poljedelskih obratov in katerih ni v vsej Avstriji več kot 100.008. Po štetju leta 1900 so industrija, obrt. trgovina in promet, javna služba in prosti poklici pre-preživeli 12.441,504 ljudi. Več kot 12 miljonov iiudi mora torej plačevati svoja živila dražje, da nosi 100.000 poljedelskih obratov svojim gospodarjem večji dobiček. Na en protežiran obrat pride 124 oškodovanih konsumentov. Ne devet milijonov ljudi, kateri so zaposleni v poljedelstvu, temveč le posestniki 100.000 veleobratov in velikih kmečkih obratov vlečejo velik, kvečjemu še posestniki 613.290 srednjih kmečkih obratov zmeren dobiček iz žitne draginje. (Konec prih.) Liubljana in Kranjsko. — Klerikalni protekcionizem v deželnem dvorcu. »Slovenec« se je tudi na zadnja izvajanja Kamile Theimerje lepo potuhnil. Stvarne očitke glede oddajanja deželnih služb, ki zbuja glasno nejevoljo že med najgorečnejšimi klerikalnimi pristaši, je kar preskočil in se je s slabimi dovtipi obesil na neke privatne razgovore Kannle T heimerjeve in dr. Susteršičeve Bogomile. Oseba deželne glavarice, ako se ne vtika v uradne posle, kakor se je. nas ne zanima, pač pa javnost interesira, kako se oddajajo deželne službe, ki jih plačuje kranjsko prebivalstvo in ne dr. Šušteršič. Theimerjeva je s konkretnimi podatki obdolžila klerikalce najostudneišega protekcionizma, a »Slovenec« ni niti poskusil, da bi bil njene očitke omajal. Kranjska javnost bi bila organu deželnih gospodarjev mnogo bolj hvaležna, ako bi dajal od sebe manj slabih dovtipov. pač pa pokazal jamstvo, da se vsaj vbo-doče ue bodo godile več v deželnem dvorcu take nezaslišane zlorabe, kakor so se vdoma-čile pod klerikalno ero. — Žrtve klerikalne nasilnosti. Ker je deželni odbor zaprl »Kinometropol«, je Dramatično društvo naznanilo igralcem, da jim ne more izplačevati za poletne mesece dogovorjene su-stentacije, in jih je odvezalo vseh pogodbenih dolžnosti. Dramatično društvo je uvedlo kinematografske predstave, da iz dohodkov pokriva nujne izdatke poletnih mesecev. Deželni kristjani so Dramatičnemu društvu zamašili ta vir dohodkov in odjedli igralcem poletne su-stentacije; obenem pa so spravili slovensko gledališče v Ljubljani za prihodnjo sezono v nrav hudo nevarnost. Početje deželnega odbora kliče psihiatra. — Iz Spodnje Šiške. Na obč. tabli sta nabita dva razglasa, ki sta zelo zanimiva. V prvem se razglaša sklep zadnje občinske seje. s kojim se od 1. januarja 1913 dalje nalaga šišenskim stanovalcem 2 vinarska šolska doklada na vsako krono najemninske svote. Ako plačam 240 kron najemščine, bom plačal 4 K 80 vin. šolskega davka. Gospodarji bodo imeli nalogo eksekutorjev, ki bodo pobirali to doklado od strank. — V drugem se razglaša, da Je občinski odbor sklenil prevzeti vodovod v svojo režijo na last po ponudbi, ki jo je svoj čas stavila vodovodna zadruga v Šiški, da izplača vodovodni zadrugi vse za stavbo narasle stroške po odbitju prejete podpore. — O obeh razglasih bomo se govorili obširnejše. — Tudi podobe strupenih kač so nabite na občinski deski. Priporočali bi občinstvu, naj si jih ogleda, da bo spoznalo te škodljivke, — 5% večje doklade je sklenil občinski odbor v Šiški, kakor nam pišejo — in sicer zaradi tega, ker le deželni odbor odbil 30 vin. doklado od žganja in dovolil le 22 vin. Proti temu Sklepu se sicer vsakdo lahko pritoži, pravi občinski odbor šišenski. Prav in lepo! Davkoplačevalec in stanovalec Šiške je lepo obla-godarjen kar v eni seji: — 2 vin. od krone sta-narinskega davka za šolo. 5% pa doklade povečati — to je delo tistih, ki so vpili, da bodo socialni demokratje doklade povišali, če pridejo v občinski odbor. Dejanja se od besedi pač silno razlikujejo! — Tržič. Katoliško oliko je kazal na Telovo v gostilni pri Zurelnu g. občinski svetnik Karol Golmajer. Napadal Je nekega čevljarskega pomočnika. Zaključila se je komedija tako, da je Isti čevljarski pomočnik zvalil g. občinskega svetnika po tleh. Karol Golmajer Je bil že vse, kar Je kdo hotel, zato pa Je bil ko_t preiskušen značaj ravno dobro došel klerikalcem. Pri"ob činskih volitvah so ga vzeli v svojo sredo. Al so mu tudi izročili misijo, da predstavlja kato liško maniro po gostilnah, s tem da zmerja de lavce z barabami in jih napada? Vsekako je lep zgled: dopoldne v fraku in cilindru lazi za pro cesijo, zvečer pa taka pretepaška natura. Po sledice takih zgledov se opazujejo tudi v generalnem štabu tržiških čukov; načelnik te cerkvene garde je bil nedavno obsojen na 4 dni zapora, zaradi pretepa. — Društveni shod predilničarjev In čevljarjev se vrši v nedeljo 1. junija ob 3. popoldne v gostilni pri Kavčiču v Tržiču. Vabijo se vs člani in somišljeniki. Kdor bi slučajno ne dobi vabila, naj vseeno pride. Poročal bo sodrug V Zorč iz Ljubljane. — K nesrečam v pivovarni »Union« v Šiški. Ko smo poročali o smrti v pivovarni »Union«, ki jo je zadnjič povzročila transmisija, smo dobili dopis nastopne vsebine: »Varnostne naprave za delavce v pivovarni »Union« so pač pod vsako kritiko. Govori se, da je bila predzadnja nesreča že četrti slučaj, da so delavci padli v greznico.. Trije so imeli srečo, da so si rešili življenje, med tem, ko je četrti izdihnil Lansko leto je v natakališču prijela transmisija zidarja, ko je belil. Namesto, da bi bil za par ur promet ustavljen, se je pustilo, da je trpin v nevarnosti delal. Dvakrat mu je zlomilo desno roko. Vesel je, da je tako ceno ušel. Pred nedavnim časom se je delavki pri natakanju steklenic ena razpočila. Še sedaj je menda v bolnici, oko se ji je razlilo. V natakališču. pri čestem eksplodiranju steklenic bi morale ženske imeti maske. — A kdo se briga za malenkosti! Obrtni nadzornik namesto da bi pri delavcih povprašal o njih razmerah, se pomeni v pisarni s skopim ravnateljem in s Kozlerji. Tako ostane vse pri starem. Delavec garaj, če tudi pri tem pogineš, ali pa — pojdi.« Dopisa nismo objavili, ker nam dopisnik ni bil osebno znan. Nesreča, o kateri smo včeraj poročali, nas pa direktno sili, terjati od c. kr. obrtnega nadzornika. da preišče varnostne odredbe v tej pivovarni. Dalje pa bomo še pisali — kajti z delavskim življenjem se ne sme tako brezvestno in lahkomiselno gospodariti! — Artlljerijska posadka v Vipavi, V Vipavi se v kratkem zgradi topniška vojašnica za trdnjavsko topniški bataljon št. 8; bataljon je sedal v Ajdovščini, kjer se 27. t. m. prično šestte-denske orožne vaje za trdnjavsko artiljerijo. V prvih dneh junija bodo vaje z ostrimi streli. — Umrli so v Ljubljani; Frančiška Oblak, trgovčeva žena, 70 let. — Ljudmila Vrtačnik, žena pekovskega mojstra. 31 let. — Ana Huber, mizarskega mojstra vdova. 82 let. — Janez Škerjanec, dninar. 62 let. — Ogenj na Kodelovem. Včeraj smo poročali. da Je pogorela lesena kantina »Na zeleni tratiti« na Kodelovem. Gostilničarko in lastnico kantine. Krivec, so zaprli, ker je osumljena, da je zažgala sama. Izrazila se je baje pred dnevi, da jej gre slabo gostilniška obrt, ker jej gostje ne plačujejo redno in da bi bilo najbolje, če bi vse pogorelo. Krivec je bila dolgo let gostilničarka pri »Cenkerju« v Gradišču. — Obstrelil se ie Peter Eržen, na Sv. Joštu, ko je streljal z možnarjem .Dobil je težke poškodbe na levi roki. — Kinematograf »Ideal«. Novi spored ima dva velekomična filma. »Maks se vozi na jadra« in »Moric predsednik«, ki vzbujajo nepopisen smeh, nadalje je velezanimivi Pathč jour-nal kakor tudi lepa drama »Na robu življenja«. Ostale slike so prvovrstne. 1. Turkestan in njega prebivalci. (Potovalni film.) 2. Avguštin ljubi živali. (Komično.) 4. Kongres za telesno vzgojo. (Športni film.) 5. Leonova domačnost. (Humoristično.) 6. Zmota. (Socialna življenjska slika.) Samo popoldne. 7. Mučenik znanosti. (Drama.) — Samo popoldne. — V petek otvoritev vrta! Od sedaj naprej vsak petek sensacij-ska učinkovitost Nordiskfilm Co. — V soboto: Padec Skadra. (Najzanimivejši vseh dosedaj pokazanih vojnih filmov.) — Kolinska tovarna kavlnlh primesi, trgovsko delniško podjetje, poživlja rdvnokar k sub-skripciji 5000 delnic lit. B po 200 K nom. Ta emisija ima namen razmnožiti lastno opravljajočo glavnico, ker dosedanji delniški kapital 3,000.000 K ne zadostuje zavodu, kateri po zje-dinjenju z Buvovo in Bergrovo tovarno združuje osem tovarn za kavine primesi in sedem sušilnic za cikorijo. Želimo tej emisiji mnogo uspeha, posebno pa v trgovskih krogih, katerim se gotovo ponuja ugodna prilika udeležiti se tega simpatičnega podjetja. Goljufija v klerikalni Zadružni zvezi. Polajnko obsojen na šest let težke ječe. Včeraj se je zagovarjal pred ljubljansko poroto bivši knjigovodja klerikalne »Zadružne zveze« Ivan Polajnko, ki je s ponarejeno nakaznico dvignil v »Jadranski banki« 40.000 kron in pobegnil z prigoljufano vsoto v Ameriko. Na policijsko obvestilo so mu na Otoku solza za-branili izkrcanje na ameriška tla in ga poslali v roke ljubljanske policije. Njegov nastop pred sodnijo je drzen in ne razodeva skesanosti. Senatu predseduje dvorni svetnik Pajk; vo-tanta sta svetnika Persche in Milčinski. Izžrebani so sledeči porotniki: Ivan Kandare. Jožef Koželj, Gaspar Rudolf, Franc Jakelj, Matija Barle. Franc Stupica, Franc Heinrichar, Janez Babnik. Ignac Čadež. Marko Arko. Mihael Ko-velj, Karl Polajnar. — Obtožbe zas*opa dr. Neu-berger, obtoženega zagovarja dr. Švigelj, Zadružno zvezo kot zasebno udeleženko zastopa dr. Pegan. Jadransko banko pa dr. Furlan. Obtožnica očita Polajnkotu hudodelstvo goljufije. Ivan Polajnko, rojen 27. decembra 1886 v Ljubljani, katoliške vere, oženjen, knjigovodja v Ljublani, sedaj v preiskovalnem zaporu, je na nakaznici Zadružne zveze v Ljubljani ponaredil podpise ravnatelja Ivana Travna in tajnika Antona Kra- lja fn dne A. Iebruarja f9la uradništvo »Jadranske banke« v Ljubljani v zmoto pripravil, vsled česar naj bi »Jadranska banka« trpela 2000 kron presegajočo škodo ter le imenovana banka vsled izplačila 40.000 kron v roke Ivana Polajnko tudi trpela škodo 40.000 kron . Zakrivil je Ivan Polajnko s tem hudodelstvo goljufije v zmislu §§ 197, 200, 201 a, 203 k. z. in naj se kaznuje po § 203 k. z. Kdo bo trpel škodo? Pri prečitanju obtožnice in pred zasliševanjem obtoženega Polajnkota izjavi dr. Furlan, da sta se Jadranska banka in Zadružtia zveza sporazumeli in da si bosta vso škodo vsled Po-lajnkove goljufije razdelili. Zasliševanje Polajnkota. Ivan Polajnko, rojen v Ljubljani, bivši knji govodja klerikalne »Zadružne zveze« v Ljubljani, oženjen, vojak, je zašel po daljših blodnjah na priporočilo nekega župnika v »Zadružno zvezo« najprvo kot praktikant brezplačno, nato je prišel v knjigovodstvo in je imel plačo najpre; 120 K, pozneje 160 K, in končno 180 K in brez plačno malo stanovanje. Ker pa je imel veliko dolga, ker je rad dobro živel in lahko služil, zato je sklenil pridobiti si denar bodisi na kakršenkoli način in pobegniti v Ameriko. Glede nakaz nic izjavi Polajnko, da jih je izpolnil sam. Rabili so te nakaznice za vzdiganje denarja. Pri »Jadranski banki« je imela »Zadružna zveza« tekoči račun. Predsednik: Koliko je bilo približno v zalogi? — Polajnko: Do 100.000 K. — Predsednik: Torej ste vzeli 40.000 K na račun te zaloge? — Polajnko: Ja. — Predsednik: Kako ste prišli do tega? — Polajnko: 2ivel sem slabo, imel sem dolg, delal sem predujme in konec meseca sem dobil malo od plače. Prosil sem ravnatelja za zvišanje ali pa za večje posojilo. Ker mi ravnatelj tega ni dovolil, porabil sem lepo priliko in dvignil denar. Nadalje pripoveduje Polajnko. da*je dvignil za 20.000 K bankovcev po 20 K, za 10.000 stotakov in 10 tisočakov. Iz Ljubljane sem šel z ženo na Dunaj. Imel sem sabo ročno usnjato torbico, v nji perilo, v posebnem predalu pa večjo vsoto denarja. Poleg tega sem imel potno košaro. Na Dunaj sva se pripeljala zjutraj in sva ostala na Dunaju do večera. Šel sem tam v neko banko, da bi zmenjal 20-kronske bankovce v večji denar. Uradnik pa me je vprašal, za koga bo denar. Tega sem se ustrašil, mislil sem, da me že zasledujejo in sem pobegnil. Z Dunaja sva se odpeljala v Inomost, odtod v Ulm in v Štutgart. Tam sem dal hraniti 4000 K v banki, več si nisem upal pokazati. Ko sem na Dunaju šel iz tiste banke, kjer sem hotel menjati denar, sem pisal bratu — ne. dobremu prijatelju, da naj mi brzojavi, če me že zasledujejo. V Štutgartu sem dobil brzojavko: stric zelo slab. Predsednik ga prekine in vpraša, kako je ponaredil podpise. Polajnko: Na okno sem položil neko pismo s podpisi in začrtal podpisa z navadnim svinčnikom in jih nato prepisal. — Predsednik: Ali se niste preje že učili podpisov in podpisali s prosto roko? — Polajnko: Ne. — Predsednik: trikrat vem prav dobro da ste -Vao 4 blagajne zahtevaneTsS p se vam je mudilo. — iv^ T^Tna,ca?nice’ «t taiko ‘polisS 'nakSiT?^ ^ Dr. Švigelj: Kakšno kontrolo ste vprni imeli v zavodu. Dne 25 ianua L d n ^ ponarejeno nakaznico dvignil 40 000 K v G 1 dranski banki« na vaš račun Vrnili« denar T isti dan nazaj. Vi niste zvedeli m? I £ n5* 3. februarja je dvignil Polajnko zfnet I Sjo* zve°d c"?S'č°z"m 000 * .* Ivan Traven: Prvič ie Polalnko ££ sam dvli mls in sam vrn . To se ni nnt,ri , n kotu sem dal v torek sredo in ne v četrtek, vedel 'srn S. . M * zeno m da nima drugega i? J 2 Plačo. V četrtek snm imeli S"1-3 S SVQi0 dne. ko sem bil prost Tem ,ln šel? V pisarni nismo našli nič in Sl pre*Iedavn^ slal slugo v »Jadransko bank® POtenlSem Po* stvar razkrila. - Dr FurTn pl’, ■nfa,r Sef den je šel po denar. iz m!sarn'e M* nira! v banko, če ima 40 000 K F*,,? denarja. - Polajnko- £ le ^ razpo,ož|j,yes?i cer bi ne dobil denarja T t kot ravnatelj niste zahtevali oh k l Lil kacije? - Traven: Ne! L n? o fk,? vaša krivda! Švigelj: 1oje PoveT da'sta^jegovae podpisa ČIT K"'> ske bal. ierttn^VeP0 lajnko prvič denar da na 'trn t Je dviKF' ^ in dobil slučajno njega On T»LPrf esd W denar pač vzamejo nazaj toda ja druga obresti za dva dni Pohini? ,p ¥»*' da se izroč? denar ki te v°sodn?OSI?od P0^ ste naložili v Stutgariu f S Zal?K,‘ ka e.re*a oiuigartu, »Jadranski banki« olajnko: »O ja! O to paj ste naložili v štutgartu. »Jadranski Ck« « »Zadružni zvezi«. - Polajnko? «*< Priča Bugenigg. BuSSe vKe?nUy^5^'rt7* pohištvo? 'Pr1ča1°Moje hčere^K CteSaV° * nekai>I. Rekel mi je odpotoval, da gre v BolvariTn'u ,v7 natcljem sprl. To mi je seveda prišlo^rlaki vano. a Polajnko je rekel ch 's'°,nepr;l7 hištvo je njegovo in niegovf h E? 'f kovo. njegove hčere, ne Polai),. aovK1«,i,p vlsteiS181 Sem mislil boljšo službo dob h ~ Kako Jo boste dobiii. same. izpoveva K"ožl“TJdHiteiSS' ker se je prepričal, da ni bil poTT i mn ie i ' nar poneverjal. Plačeval mu Je meK? 00 )S in se mu ,e sam za ta denar poS v s« Dosedanje življenje obtoženca. tož e nčev em” Trp n *,P 'i® ^ S-C ^ n!k vei spisov o otl vine, goljufije in poneverbe. Kje je denar? vožmTmTpiif-’ -da ie ukradel nekdo mej vožnjo po zelezmci. medtem ko sta bila l ženfl v jedilnem vozu. usnjato ročno torbico v k« kron ToTe it’1? Predalu PribIižn0' ^ etno se ne veriame. Kot za ver. jetno se \zame slučaj, da ie Polalnko dena, narnib STa"' ^!" banlse i" vefvečlih ” niirSar6 'Z)aVil°’ “ l*r' nllh PoWnk° | Z^dsednik PokljSe slugo, ki prinese P<^. SkT . • torblco iz rjavega usnja. P<-\. n1i M t!?rKiriZnawa svojo last- Trdi pa. da Je kV i ?VH^U’ ono pa. ki jo je vz^j s sabo iz Ljubljane in ki mu je bila z denarjem “k:adena- pa Je kupil v Ljubljani pri Kench V toibici je revolver in nekaj toaletnih predme. p f v-u arr^di da mu J€ ostal° 9° tatvi,il e še kakih o i00 1K. ki jih je nosil v žepu in cL V®8 em. denarjem vkrcal v Dovtb na par. n • Generaroi konzulat avstrijski v Ameriki n-porota, da so našli detektivi pri Polajnku podo sojeni, kadar jih ujamejo. (Ce se bodo dali ujeti.) Novo glavno mesto. Carigrad, 27. Bivši nacionalistični poslanec erid Kutahija predlaga, da se preloži glavno mesto v pokrajino Cezareje. Državnim funkcionarjem naj bi se darovala zemljišča; tako bi se dalo mesto v kratkem času ustanoviti. Imenovalo naj bi se Osman j e. Odstavljen vali. Carigrad, 27. Blagajne vilajetov Konija, Er-zerum in Adaua so odklonile brzojavni poziv finančnega ministra, da naj vpošljejo izkaze o dohodkih vilajetov. Vali Konije je odstavljen. Enver beg. Carigrad. 27. Enver beg je imel pred dese timi dnevi baje zopet novo nezgodo. Straža na neki topničarski ladji pri Bujuk Čekmedže je opazila barko, ki se je potapljala. Kapitan se je s čolnom približal in našel v barki Enver bega in nekega poročnika, oba v nevarnosti, da se potopita. O pravem času so še oba rešili. ARMENSKA BOMBA. Carigrad, 27. Iz Hagina v vilajetu Adana poročajo, da je v neki mohamedanski hiši eksplodirala bomba, ki jo je popolnoma razrušila. Lastnik hiše, njegova žena in dvoje otrok ie težko ranjenih. Pravijo, da so bombo položili Armeni. OTOK CIPER ANGLEŠKI. London, 27. »Daily ExprcR« poroča iz Carigrada: Iz najzanesljivejšega vira poročajo, da je Anglija sklenila pogodbo s Turčijo, po kateri pripade otok Ciper popolnoma Angliji. KATASTROFA »NEVADE«. 205 žrtev, še dva čolna ponesrečena. London, 27. »Daily Mail« poroča iz Smirne, da cenijo število žrtev, ki so utonile z ladjo »Nevada«, na 205 oseb. Med potniki je bilo tudi nekoliko Angležev. Poveljnik ladje »Exfeler« je poslal dva čolna na pomoč; oba sta naletela na mino in sta se potopila z vsem moštvom. Kar se je dalo, so večinoma rešili častniki in mornarji ladje »Bruix«. KARAMBOL NA MORJU. Tulon, 27. Pri mornariški vaji je oklopnica »Diderot« s tako silo zadela ob ladjo »Justice«, das ta obe ladji močno poškodovani. »Diderot« ie dobil na levi strani špranjo sedem centimetrov široko in dva do tri metre dolgo. PROTIMILITARISTIČNE DEMONSTRACIJE NA FRANCOSKEM. Socialisti zoper triletno službo. Pariz, 26. Včeraj popoldne je priredila socialistična stranka impozanten protesten shod zoper militaristične nakane vlade. Zbralo se je okrog 15.000 ljudi; za govornike je bilo pripravljenih petnajst odrov. Okrog vseh se je trla množica. Glavni govornik je bil Jaurčs, katerega je ljudstvo pozdravilo s frenetičnim ploskanjem in klici. Jaurčs je ostro kritiziral šovinistično hujskarijo in militaristično politiko vlade. ter naglašal, da smatrajo socialisti ščuvanje naroda zoper narod in krvave spore med narodi za sramoto, katero je treba preprečiti z vsemi močmi. Govoril je tudi o vojaških demonstracijah in dejal: Vojakom ni treba zarote, da razumejo sovražno vsebino pripravljenih zakonskih načrtov, ker poznajo vrednost časa. Zbor. ki se je izvršil zelo živahno, toda v popolnem redu, je sprejel energično resolucijo zoper pridržavanje tretjoletnikov in zoper nameravano tretje službeno leto. Ministrska agitacija. Montvidler, 26. Minister za notranje zadeve Kiotz je pri otvoritvi nove hranilnice govoril o političnem položaju. Pravil je, da je triletna vojna služba potrebna, ker se je evropsko ravnotežje premaknilo na škodo Francije. Grmel je proti vsem, ki se ne strinjajo z vlado in z njenimi vojaškimi nameni. Aretacije. Pariz, 26. V justični palači je bilo snoči živahno gibanje. Preiskovalni sodnik Grloux je do II. zvečer podpisal celo vrsto aretacijskih ukazov. Pri članih strokovnih organizacij in pri mnogih vojakih, katere dolže, da so povzročili protimilitaristične demonstracije, so izvršili hišne preiskave. Letaki in pesmi. Pariz, 27. »Matin« poroča.: Pri vizitaciji topničarske vojašnice v Charleville so našli pri kakšnih osemdesetih vojakih veliko množino oklicev in protimiltarističnih pesmi, ki pozivajo vojake na dezertacljo. Oblasti mislijo, da gre za zaroto. Neredi v Brive so bili mnogo yečji, nego so začetkoma poročali. Preiskave. Marseille, 27. Na ukaz preiskovalnega sodnika so se včeraj na vse zgodaj zbrali vsi policijski komisarji ter so izvršili veliko število hišnih preiskav zaradi protimilitaristične propagande. Vlada v nevarnosti. Pariz, 27. V političnih krogih so prepričani, tla so ure ministrstva Barthou štete. Triletna služba naletava na oster odpor socialno radikalne stranke; socialisti pa se bojuiejo proti teniu načrtu z vsemi silami. Nakana finančnega ministra, da bi najel milijardo posojila za militaristične namene, razburja vso javnost. Dogodki med vojaštvom dokazujejo, da vlada nima veliko energije. Gotovo je. da vlada ne bo dolgo vztrajala; najbrže pade v zbornici ob kakšnem postranskem vprašanju. Govori se, da preti potem prehodna Pichonova vlada. Vojaška opozicija v Narboni. Pariz, 27. Iz Narbone poročajo: Poveljnl-štvo 80. linijskega polka je izvedelo, da namerava vojaštvo ob mirozovu prirediti demonstracijo. Garnizija se je alarmirala. Aretira-li so nekoliko korporalov. češ da so se udeležili proti-militarističnega shoda v neki kavarni. Eden izmed njih je izjavil, da je bil tam le iz radovednosti. Agitacija v Sedanu. Pariz, 27. Iz Charleroi poročajo, 'da so se v Sedanu delile brošure zoper triletno vojaško službo. Civilne oblasti so storile sporazumno z vojaškimi »potrebne« korake. Cestni pevdh Pariz, 27. V Brestu so cestni pevci, ki prepevajo po ulicah in dvoriščih za miloščino, peli neko nerodno patriotično pesem, ki poziva mlade Francoze, naj ostanejo eno leto dalje v kasarni, da bodo hrabro branili domovino. Prišlo je do viharnih demonstracij proti temu petju in do spopadov. Ljudstvo Je zapelo Internacionalo. Naposled je policija napravila konec burnim prizorom. Dezeraclja Pariz. 27. V Saint Michel so na polju našli dve uniformi in en bajonet. Najbrže gre za dezertacijo. Uvedli so preiskavo. »Dol s triletno službo!« Pariz, 27. V Poitieru je bilo več demonstracij proti brambni reformi. Nekdo je na ulici zaklical nekemu častniku pod nos »Dol s triletno službo!«, pa so ga takoj aretirali. Poslanska zbornica. D u n a j, 26. maja. Zbornica je danes nadaljevala proračunsko debato. V krogu poslancev so že mislili, da je zanimivost razprave minila. Današnja seja pa je prinesla novo resno senzacijo; Govor poslanca Daszynskega, ki je zunanji in notranji politiki s svojo znano stvarno, globoko in formalno dovršeno retoriko tako posvetil, da je naravnost fasciniral zbornico. Poleg njega Je govornik Poljskega kola dr. Kolischer učinkoval kakor učenec pred profesorjem. Zanimive momente je podal še profesor Masaryk. Čim bolj napreduje debata, tem bolj se razgrinja klavrnost in izkazuje osamelost vlade in njene politike. Seja. Začetlrom seje ni še niti polovica zbornice zasedena. Češki radikalci glasno ironizirajo večino, ki meče volilcem pesek v oči, kakor da dela za finančni načrt in za proračun, pa ie še na seje ni. B u f i v a 1: Saj nismo sklepčni! Kalina: To so prijatelji uradnikov! Škandal! Naposled dožene predsednik, da je zbornica sklepčna. Besedo ima poslanec Daszynski. Današnje razpoloženje prebivalstva v Galiciji. če se primerja z lanskim, pomeni nezaupnico Stiirgkbovl In Berchtoldovi politiki. Meseca novembra ie pohitelo 97 odstotkov vpoklicanih vojakov pod orožje. V zahvalo so jih klicali »poljske pse« in »poljske svinje«. Pisma, ki smo jih dobivali, so bila polna ogorčenja. Avstrija jei grala nedostojno vlogo; dostavek, ki ga je dala ruska vlada vzajemno dogovorjenemu razglasu, je bil za Avstrijo zasluženo ponižanje, in tako je prišlo, da so se vse vojaške priprave obrnile proti mali črni gori. Dunajsko Časopisje menda ne sluti, da Dunai ni Avstrija in da nima pravice govoriti v imenu osmih narodov. Proti volji Avstrije se je Turčija iztisnila iz Evrope, okrog Avstrije se je napravil krog slovanskih držav, ki so zdaj veliko močnejše kakor pred vojno. Avstrija se je rešila z ustanovitvijo albanske države. S to pohabljeno državo mislijo krotiti balkanske države; ampak Albanija bo slaba tolažba za tepeno avstrijsko diplomacijo. Zdaj bi bilo v interesu Avstrije, da b' podprla azijsko Turčijo. Govornik se nato temeljito bavi z gališkimi razmerami in ostro kritizira škofovsko politiko. Nemara je v interesu ruske politike, da ne more priti do miru med Poljaki in Rusini. če nima vlada toliko moči, da bi izvedla reformo, katero hoče večina obeh narodov, se res lahko pravi, da pride za Turčijo Avstrija na vrsto. (Obširnejše poročilo o tem zanimivem govoru objavimo, čim nam bo dopuščal prostor.) Dr. Kolischer govori o gospodarskih zadevah Galicije. Prof. Masaryk: Z ruskim nasprotjem je treba računati, ali s samim zmerjanjem se ne rešimo ruske nevarnosti. Nemcem na Češkem Je žal ljubše iunker-sko gospodstvo kakor splošna, enaka volilna! pravica. Za demokratični parlament je škandal, da sme uradniška vlada uganjati, kar se ji ljubi. Vse stranke bi morale spoznati, da ie v, interesu vseh narodov, da se napravi kraj nedelavnosti v notranji in zunanji politiki. Ital. klerikalec Decartl govori o italijanski fakulteti. Konec seje ob pol 8. zvečer. Prihodnja seja bo jutri ob 11. dopoldne. SMRTNA NEZGODA SODRUGA HRASTOVČANA. Sodrug Hrastovčan Franc, upokojen železniški uradnik in hišni posestnik, naš bivši kandidat pri državnozborskih volitvah, se je peljal 23. t. m. s kolesom po dolini proti Žuliču. V Leskovcu je zadel ob drugega kolesarja, oba sta padla in Hrastovčan je bil na mestu mrtev. Blag mu spomin! _____________ Istra. — Socialistična zmaga v Pulju. Zmaga socialno demokratične stranke pri nedeljski ožji volitvi v Pulju Je močno poparila italijanske nacionaliste po vsej Istri. Mnogo jim je bilo na tem, da se po zloglasnih korupcijskih aferah politično rehabilitirajo in se tudi najmaloprid-nejšiii volilnih zvijač niso sramovali, da porazijo socialiste. Najostudneišo agitac'jo so uganjali nekateri uradniki trgovskega konsorcija, tako, da je bilo celo mnogim trgovcem preveč in bodo poklicali dotičtiike na odgovor. O enem Je 11. pr. znano, da je ves teden dostavljal stranicam glasovnice, na katerih je bilo napisano ime kamorističnega kandidata dr. Devescovija. Delavstvo respektira svobodo političnega prepričanja in prizna vsakomur volilno svobodo, ampak trpelo pa ne bo volilne goljufije. Trgovci, ki so navezani na delavske odjemalce, so pokazali, da umevajo delavsko stališče, ko so čisto očitno obsojali nezaslišani nastop nekaterih uradnikov trgovskega konzorcija. Ampak vsi nesramnosti, ki se jih je kamora po-služila to pot, so bile brezuspešne: sodrug Li-russi ie dobil 1612 glasov in je z večino 256 glasov zmagal nad italijanskim nacionalcem dr. Devescovijem, ki ^e dobil 1356 glasov. — Razstava slik v Pulju. V puljskem »Narodnem domu« je otvorjena razstava slik. po-največ domačih umetnikov. Razstava obsega prav nmogo številk, ki so seveda različne kvalitete. a je med njimi mnogo res lepih umetniških del. Kakor čujemo, je med puljskim občinstvom nmogo zanimanja za to razstavo. Velik del zasluge gre profesorju g. Fr. Novljanu, ki je obljubil, da bo o priliki predava! v našem * Izobraževalnem društvu«. Trst. — V Črno goro! V Rocolu je sklicalo pol. društvo »Edinost« v nedelja vojilni sliod. Tam ife gvoril tudi kandidat dr. Just. Pertot. Med drugim je dejal tole: Do zadnjega sem se upi-rai kandidaturi. Vdaj sem se pa iz pokorščine. Ki sem se je naučil v Črni gori. Dr. Pertot je namreč šel kot zdravnik na pomoč črnogorskemu Rdečemu križu. Slov. narodnjaki so lahko bogu hvaležni, da je poslal nad Črno goro vojno in da jc šel tja tudi dr. Pertot. Samo iz pokorščine, ki se jo je naučil v Črni gori, je sprejel kandidaturo. Ako ne bi bil šel v Črno goro. bi imeli narodnjaki še enega kandidata manj. Ker je pa v »Narodnem domu« veliko število pilili, ki nočejo več sprejeti kandidature, predlagamo pol. društvu »Edinost«, naj jih pošlje vsaj za par dni v Črno goro, da se nauče pokorščine. Dr. Just Pertot! Zdi se nam, da se pravi imeti volilce za norca, ako se jim pripovedujejo take reči na shodu, kjer bi bilo treba razviti volilni program. Nam se zdi tako. Pa Vam, g. dr. Pertot? — Fiasko Hinavskega vodovoda. Komisija izvedencev, ki je imela nalogo preštudirati vprašanje novega tržaškega vodovoda (o katerem smo obširno poročali), je te dni končala svoje delo in poslala mestnemu odboru svoj sklep in svoje predlogg. In ti predlogi tvorijo velikanski fiasko Hinavskega vodovoda, ki ga je liotela italijansko socialistična večina vsiliti občini in prebivalstvu na korist grofa Thurn-Taxisa in odvetnika dr. Ricchettija. V poročilu in predlogih te komisije se namreč niti ne govori o Timavi, kakor da Timava ne eksistira! Kakor da se ni vršila socialistična obstrukcija zaradi umazane Timave! Kakor da niso bili poklicani na seje v Trst zaradi Timave! Kakor da ni Timava kriva, da Trst še nima dovolj dobre in zdrave pitne vode! Na tisoče in tisoče so potrošili italijanski nacionalci občinskega denarja zaradi Timave. Vse je bilo že pripravljeno, da se zgradi vodovod iz te umazane reke. Oni. ki so te načrte izdelali, so bili po italijanskem nacionalističnem časopisju povzdigovani v deveta nebesa in ljudje so bili že prepričani, da s Timavo ne bodo dobili le navadno vodo, marveč med in šampanjec. Vse so pa preprečili ti prokleti socialni demokratje. Italijanski nacionalci so bili užaljeni, zelo užaljeni, ker se jim ni verjelo, da hočejo dati Trstu dobro vodo. Celo nekateri slovenski narodni občinski zastopniki so se prepričali, da je timavska voda dobra in da so socialisti proti njej le iz strankarskih ozirov. Pa so imeli socialisti prav. Obstruirali so. Italijanski nacionalci so dejali, da bodo vseeno izvedli ti-mavski vodovod; Morali so se prepričati, da ne gre tako laiiko. Predlog so odložili. Poklicali so izvedence, da se prepričajo na licu mesta o vprašanju, kateri vodovod bi bil najboljši. Izvedenci so prišli, si stvari ogledali in že tedaj dejali, da bi se smelo računati na Timavo le v slučaju, ako ,ne bi bilo druge vode. Izvoljena je bila komivja. Ta je študirala in končno poslala svoje poročilo lin predloge. Ta komisija predlaga, naj se za sedaj napravi le majhen provizoričen vodovod in naj se ukrenejo potrebni koraki, da se dovoli 'koncesija za zgradbo vodovoda iz................... Bistrice. O Timavi pa komisija ne zine niti z besedico. To je uspeh naših občinskih zastopnikov, na katerega smo ponosni. Seveda bodo italijanski nacionalci, z ozirom na volitve, molčali o tem sklepu komisije. Nihče ne razkriva rad svojih blamaž. Zato pa bomo mi poskrbeli, Ida izve tržaško ljudstvo o tej novi blamaži italijanske nacionalistične stranke že pred volit-Ivami. Zanimivi nauki. Ni dolgo tega — tisti, ki zasledujete delo-jvanje socialno demokratične delavske stranke. Ste z veseljem pozdravili izvršeno dejstvo: šotvoritev obrata moderne delavske pekarne f»Hammerbrotwerke« v Schwechatu pri Dunaju. Ne tako gospodje, ki so odgovorni za državo in njeno gibanje! Dunajski mestni magi-jstrat }e izgnal idejo in njeno uresničitev na inajnesramnejši način z Dunaja ven v Schwe-chat. Druge c. kr. in avtonomne oblasti pa so uresničenju »Hammerbrotwerke« delale vse mogoče ovire. Ali šlo je —; in ko je že šlo, zopet so ovirali vsi od buržvaznih poslancev do buržvaznih občinskih svetnikov dunajskih razvoj podjetia »Hammerbrotwerke« ... — * * Te dni je bilo. Pri Pragi na Češkem. Akcijska družba Fr. Odkolek je otvorila svojo Damo pekarno in svo} mlin. Podjetje v štilu in [velikosti »Hammerbrotwerke«. Otvoritev je bila kar najveličastnejša! Prišel je sam cesarski namestnik iz Prage: pozdravil je iskreno novo pekarno; isto je storil praški župan: predsednik 'trgovske in obrtne zbornice je navdušen opeval napredek, ki ga kaže novo podjetje; Za njim so prišle in proslavljale delo in podjetje akcijske družbe, občinski svetniki, deželni odborniki, državni poslanci — vsi, vsa »javnost«, časopisi od »Narodne politike« do »Narodnih Listu« so polni hvale in slave . . . Ustanoviteljem je šlo in gre vse na roko — vse jim pomaga. Star latinski pregovor pravi: »si dno fa-cinnt idem. non est idem« (če dva storita isto, ni isto). — Da, delavci so hoteli sami zase — organizirani konsimienti so sl začeli sami pači kruh in za ta kruh mleti moko. Vsa meščanska kapitalistična javnost je bila proti njim. Pa tudi velika večina tovarišev-delavcev je zrla nekako topo, brez zanimanja, na delo pogumnih mož . . . češ. kaj pa zopet to, kaj se mešamo delavci tja, kjer je prostor za »gospode«... Meščanski kapitalisti so otvorili enako podjetje. Meščanska javnost jim je zapela slavo in hvalo. Od vlade do avtonomne občine, vse je podpiralo stremljenje meščanskih kapitalistov. Nauk za nas? Delavstvo je razred, ki je objekt izkoriščanja buržvaziji. Vsemu strem« Ijenju razredno-zavednega delavstva se upira vsak, komur je uredba današnje ljudske družbe ljuba in draga! Zato: delavstvo sebi na vsej liniji, tako v političnem, strokovnem in gospodarskem oziru! A. K. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Stavbena in gostliniška zadruga »Delavski dom" v Trbovljah. regislrovana zadruga z omejeno zavezo vabi svoje člane na občni zbor ki se bo vršil v nedeljo 6. julija 1913 ob 3. popoldne v društveni dvorani. DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. a) Poročilo revizije; b) računsko poročilo; c) poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o prebitku. 4. Preuredba § 11, 13, 14, 17, 18 in 20 pravil. 5. Volitev devetih članov v nadzoistvo in treh namestnikov. 6. Razno. Trbovlje, dne 14. maja 1913. Načelstvo. Nadzorstvo. Otvoritev gostilne! Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da se je v soboto 10. maja otvoiila novi gostilna 2STa, Eimski cerati ±± Točijo se pristna istrska, dalmatinska, furlanska, in goriška vina. Dobi se tudi Vermuth in maršala. Vsa ta vina so od najbolj zanesljivih vinogradnikov kupljena. Od 5 litrov naprej nižje cene. Za mnogobrojen obisk sc priporoča Ijeonardo CrJilanie. m H IBM ■ El 18 ■ B B « M H B E E N H d HI K H 40 letni uspeh, ki8?potriuiei°na tisoče priznan]. Želodčna = tinktura legarnarja Piccoiija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 steklenička velja 20 vin. Kf 0. PiCCOli, Ljubljana. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi. Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. ©<§)©© Učiteljska tiskarna J Ljubljana, Frančiškanska ul. 8 r. z. z o. z. Tiskovine za čole, županstva in tirade. Najmodernejše plakate m vabila za shode in veselice. V Letne zaključke za dru£'va. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzika lij itd. Stereotipija. e Litografija. Maksim Gorktj . Jb Vezana „Zarja Cena K 4-—. To pohvalno delo slavnega ruskega nfsatelU u izšlo te < Dobiva se po vseh knjigarnah, k£ kor vuui ' laiožlri »Zarje* v Ljubljani. H j* Knnao založila in izdala * A. Župančič kn%ovez v Ljubljani Sloma* ovs; Ulica štev. 31 f-fpoioča svojo na novo urejeno Jgoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v kniiiroveškr stroko spadajočih del. - Razen vezan a raznih njig za knjižnice in šolsko rabo se še posebno priporoča za naročila trgovskih knjig forotoko. lov), različnih map, vzorčnih knjig {n vsakovrst. mh kaitonaz. Izdeluje tudi okvirje in passepir ut, pnklade za različne podobe, fotografije it