Poitnlna plačana v gotovini
Cena Wn V-
Stev. 126.
V Ljubljani, sobota 3. junija 1939.
Leto IV
Nemška vojska
koraka mimo kneza namestnika Pavla
Po včerajšnji veličastni vojni paradi bosta jugoslovanska gosta danes prvič zapustila Berlin
Berlin, 3. junija, o. Včeraj ob 9.30 je knez namestnik Pavle v navzočnosti vseh vodilnih nemških osebnosti položil venec na spomenik padlih vojakov. Pri spomeniku je stal častni bataljon nemške vojske, ki ga je knez namestnik obšel. Na trgu pred spomenikom je bila zbrana ogromna množica berlinskega ljudstva, ki je navdušena pozdravljala kneza Pavla.
Za tem je knez namestnik na častni tribuni ob cesti Ost-Wesi prisostvoval veliki paradi nemške vojske v spremstvu kanclerja Hitlerja. Parado je gledala tudi kneginja Olga z gospo Goringovo.
Poveljnik parade, topniški general Haase je v začetku podal knezu Pavlu in Hitlerju poročilo, da je vse pripravljeno za mimohod, nakar so prikorakali po cesti prvi oddelki z bataljonom letalcev na čelu. Hkratu so začela čisto nizko leteti številna bombna in lovska letala od vzhoda proti zahodu. Kancler Hitler in knez namestnik sta stoje gledala prihod čet in jim odzdravljala. Za letalci so korakali mimo visokega gosta pešci. Prihod vsake zastave sta knez namestnik in kancler pozdravila. Za pešci je
prišla zračna pehota, padalci, ki bi jih ob napadu spustili z letal sovražniku za hrbet. Za njimi so prišli oddelki protiletalske obrambe, motorizirano protiletalsko topništvo, žarometi, protiletalske strojnice, za njimi metalci granat, min, ognja ter avtomobili težkega topništva. Za topništvom je korakalo nekaj polkov pehote, nato konjenica z godbo na čelu. Za konjenico je šlo poljsko topništvo, kolesarski oddelki, oklepni avtomobili, spet motorizirano topništvo, prometni oddelki, oddelki poročevalske, telefonske in brezžične službe, nazadnje pa ogromno število težkih tankov, ki so zaključili to veličastno, dve uri trajajočo parado nemške vojske. Slovesnosti je prisostvovalo ob cesti blizu milijon ljudi, ki so navdušeno pozdravljali vse oddelke.
Zvečer j« bila v državni operi slovesna predstava Wagnerjeve opere »Mojstri pevci«, h kateri sta se knez namestnik in kneginja Olga pripeljala s kanclerjem Hitlerjem. Operi sta prisostvovala v kanclerjevi loži. Predstave se je udeležil berlinski diplomatski zbor, najvišji civilni in vojaški dostojanstveniki ter vsa berlinska visoka družba.
Berlin, 3. jun. m. Po programu bosta knez namestnik Pavle in kneginja Olga danes prvič zapustila nemško prestolnico in se odpeljala v okolico. Pri sprejemu pri županu Lippertu se bo knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo ob pol 11 vpisal v zlato knjigo mesta Berlina. Ob 11 se bo knežja dvojica v spremstvu nemškega ministra Meissner-ja in njegove soproge odpeljala v Potsdam, kjer bo knez Pavle položil venec na grob Friderika Velikega. Nato je določen ogled Friderikovega dvorca »Sansouci«. Pojasnila bo dajal ravnatelj državnih dvorcev in parkov dr .Thala.
V	novem dvorcu v Potsdamu bo kneza namestnika in kneginjo Olgo sprejel in pozdravil nemški zun. minister von Ribbentrop s soprogo. Von Ribbentrop bo priredil v novem dvorcu tudi slavnostno kosilo, po katerem se bodo gostje odpeljali v Schwanenwert, kjer bo popoldne priredil čajanko nemški oropagandni minister dr. Goebbels s soprogo. V Berlin se bo knežja dvojica vrnila proti večeru, nakar bo slavnostna večerja v hotelu »Kai-serhoi«. Prireja jo spet zunanji minister von Ribbentrop. Na tej večerji bo tudi kancler Hitler.
Predsednik vlade -jutri v Ljubljani
Belgrad, 3. jun. m. Jutrišnjega delavskega tabora v Ljubljani se bo udeležil tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in bo na njem tudi govoril. V Ljubljano se bo odpeljal s svojim spremstvom z večernim vlakom. Tabora se bosta udeležila med drugim tudi slovenski minister dr. Miha Krek in senator Franc Smodej.
Obisk romunskega zun. ministra v Turčiji
Napovedi o vstopu Bolgarije v Balkansko zvezo
Bukarešta, 3. jun. m. Zunanji minister Ga-fencu bo odpotoval 9. t. m. na uradni obisk v Ankaro, kjer bo ostal dva dni, nato pa uradni obisk v Atene. Turški zunanji minister Sarad Zoglu pa bo istočasno odptoval v Moskvo, kjer bo vrnil obisk pomočniku sovjetskega komisarja Potemkinu.
Poučeni turški krogi zatrjujejo, da bodo ob obisku romunskega zunanjega ministra Gafenca v Turčiji znova načeli vprašanje vstopa Bolgarije v Balkansko zvezo. Največja ovira za vstop Bolgarije v to zvezo je nerešeno vprašanje Dobrudže, kakor je sam predsednik bolgarske vlade Kjusei-vanov izjavil v svojem nedavnem razgovoru z nekim francoskim časnikarjem. Toda zatrjujejo, da bo tokrat to vprašanje zadovoljivo rešeno s posredovanjem Turčije, ki ravna po nalogu Anglije.
Združitev nemškega in Italijan. vojnega letalstva
R*m, 3. junija, o. »Giornale d’ Italia« poroča, da je bil zadnji obisk voditelja nemškega vojaškega letalstva generala Milcha v Rimu izredno pomemben. General Milch in general Valle sta s sodelovanjem vseh poklicanih izdelala načrt o združitvi italijanskega in nemškega letalstva ter
0 enotnem poveljstvu, kakor ga določa italijansko-n eniška vojaška zveza. Razen tega eo določili posebne komisije, ki naj čimprej izdelajo vse potrebno načrte za popolno letalsko sodelovanje in za vzajemno načrtno izpopoluitev letalske industrije v obeh državah.
1 f Tainik Matej Tomazin |
.jjubljana, 3. junija. Sinoči je dospela h Mojstrane v Ljubljano vest o nenadni smrti g. Mateja Tomazina, tajnika JRZ v Ljubljani. Pokojnik, ki jo bil že dalj časa lia bolniškem dopustu, je bil še v četrtek zvečer v Ljubljani vesel in dobre volje. Včeraj zjutraj je odpotoval na birmo v Dovje in je asistiral pri škofovi maši. Po cerkveni slovesnosti je žigosal birmanske listke, potem pa jo odšel na razgovor k škofu g. dr. Rožmanu. Sredi pogovora pa se je zgrudil na stolu — zadela ga je možganska kap. To je bilo ob pol 12. Iz Mojstrane so takoj poslali z avtom po jeseniškega zdravnika dr. Marčiča, ki je bolniku vzel kri in mu dal nekaj injekcij, a inu bistveno ni mogel pomagati, ker se krvavenje v možganih ni dalo ustaviti. Pokojnik je od dveh dalje ležal nepremično in nezavestno, okrog 8 pa je izdihnil, ko so ga dejali v sveto olje.
Pokojnik, čigar ime se je navzlic njegovi važni službi malo omenjalo v javnosti, je bil po svojem ogromnem drobnem političnem delu znan in cenjen do zadnjega kotička Slovenije. Njegovih zasluge pri zopetni politični organizaciji večine slovenskega ljudstva, zdaj še ni mogoče preceniti, vidne bodo najbolj tedaj, ko se bo v našem političnem delu začela kazati izguba, ki je stranko *u z njo slovensko ljudstvo zadela ob tej smrti.
Zahtevajte povsod naš list!
Angleško-francosko-turški vojaški posveti v Londonu
Obisk načelnika francoskega generalnega štaba Gamelina v Angliji
London, 3. junija, m. Načelnik francoskega generalnega štaba general Gamelin bo 6. junija dopotoval na štiridnevni uradni obisk v London. Na sporedu obiska so posveti med angleškim in francoskim generalnim štabom. General Gamelin ho imel več sestankov z lordom Chatfieldom, ministrom za obrambno sodelovanje ter s poveljniki angleške vojske, mornarice in letalstva.
V	ponedeljek bo v London dopotovalo Se tur-ško odposlanstvo pod vodstvom generala Urbaja na posvetovanja t angleškim generalnim štabom.
Posveti bodo veljali oblikam in obsegu vojaškega sodelovanja med obema državama, kakor ga določa angleško-turška vojaška zveza. Posvetovanja se bodo po začetnih razgovorih v Londonu nadaljevala v Ankari.
Turški poslanik v Londonu Ruždi Aras je na odločujočih angleških mestih vprašal, ali bi bil •ubisk predsednika turške republike te rase v Angliji zaželen. Kaže, da bo do tega obiska prišlo, s čemer hoče Anglija dati še posebnega poudarka zavezništva s Turčijo.
Uradni ruski odgovor in novi pogoji za vojaško zvezo s Francijo in Anglijo
Moskva, 3. junija, o. Angleški poslanik v Moskvi Seeds in francoski poslanik Naggiar sta bila snoči ob 17. poklicana k zunanjem ministru Molotovu, ki jima je izročil uradni odgovor sovjetske vlado na zadnje francosko-angleške predloge. Ta odgovor vsebuje sovjetske pogoje za sklenitev vojaške zveze med Anglijo, Rusijo in Francijo. — Pogoji so:
1. Anglija in Francija morata svoja poroštva raztegniti na tri severnozahodne sosede Sovjetske Rusije: Estonsko, Leton-sko in Finsko.
2. Treba je natančno določiti obseg in pogoje za medsebojno pomoč.
3. Treba je iz predlogov odstraniti vse, kar bi novo pogodbo v čemerkoli vezalo na Zvezo narodov.
Pri razpravi o teh sovjetskih pogojih bodo
največ težkoč povzročale ruske sosede, od katerih Letonska in Estonija nista nasprotni poroštvu, Finska ga pa zavrača, češ da je prisiljena to storiti zaradi stališča ostalih severnih držav, s katerimi jo vežejo skupne zahteve glede nevtralnosti.
Ni mogoče ničesar napovedovati, kako in kaj bo z nadaljnjimi posvetovanji in še manj s sporazumom med tremi velesilami.
London, 3. junija, m. Današnje londonsko, ča-1 sopisje smatra za možno da bo v kratkem odpotoval v Moskvo zunanji minister lord Halifax ali pa vsaj državni tajnik Buttler ali prvi zunanjepolitični svetovalec dvora Vansittard zaradi nadaljevanja pogajanj za zvezo med Sovjetsko Rusijo > in Anglijo.
Ne izključujejo možnosti, da bosla Anglija in Rusija naprosili za posredovanje Turčijo. Nekateri spravljajo v to zvezo že tudi skorajšnje potovanje turškega zun. ministra Saradzoglua v Moskvo.
Uspeh romunskih volitev
Bukarešta, 3, junija. Uradno poročajo, da izidi volitev prekašajo vsa pričakovanja. Udeležba pri volitvah je znašala povprečno 98%. Volitve so , .»tekle v navdušenju, ki dokazuje nacionalno vlogo. Za volitev ‘je bila svoboda in enakopravnost popolna. Naglašajo, da je to res prvi svobodni parlament, ker so bili volivci osvobojeni vseh političnih ovir in obveznosti do raznih političnih skupin. Volivci so dokazali, da želijo, naj nove volitve za korporativni parlament predstavljajo zmago osebnosti in okrepitve ljudskega zaupanja do teh osebnosti. Okoli 70% izvoljenih poslancev so znani socialni delavci, ki do zdaj niso nikoli bili povabljeni naij prispevajo svoj del k javnemu življenju. Samo 30% izvoljenih so bil člani prejšnjih parlamentov. Značilna poteza teh volitev je v tem, da so socialne, gospodarske in poklicne stvarnosti dobile tako sposobno zastopstvo. Izvoljeno je veliko kmetov, industrijskih delavcev, trgovcev in razumnikov. Volitve potrjujejo tudi zau.panje v sedanjo vlado. Predsednik vlade Calinescu je dobil 170.000 glasov, kolikor doslej ni dobil noben romunski politik. Zunanji minister Gafenco je bil izvoljen od razumnikov v Bukaješti, iz česar se vidi, da inteligenca kaže popolno zaupanje v vodstvo zunanje in narodne politike, ki jo ■<» Romunija izvajala ob zadnjih dogodkih.
Volitve v romunski senat
Bukarešta, 2. junija, m. Danes bo znan izid včerajšnjih državnozborskih volitev. Volitve so potekle po y8ej državi v miru in redu, le tu in tam je bilo nekaj manjših neredov, kakor uradno poročajo.
Po vsej Romuniji so danes volitve v senat. Udeležujejo 6e jih samo zastopniki organizacij, ki pripadajo uradno priznanim 6tanovom. Izvoljenih bo 88 senatorjev, in sicer 44 zastopnikov kmetov in delavcev, 22 zastopnikov industrije in trgovine, 22 senatorskih mest je pa določenih za svobodne poklice. Za 88 mandatov se bori 149 kandidatov. Razen 88 kandidatov, ki bodo izvoljeni, bosta kralj
in vlada imenovala še 88 senatorjev. Senat bo izpopolnjen tudi z onimi senatorji, ki imajo do senatorskega mandata pri ustavi pravico brez volitev. Med temi so tudi vodja bivše liberalne stranke Bratianu, bivši zunanji minister Titulescu, bivši predsednik vlade in sedanji romunski veleposlanik v Parizu Tatarescu, profesor Jorga, dr. Lupu, Ma-niu in še veliko število drugih bivših političnih osebnosti.
Vesti 3. junija
Vesti o novi delitvi Slovaško med Madžarsko in Nemčijo se množe v angleškem tisku. Razdelitev baje Nemčija in Madžarska utemeljujeta s tem, da manjkajo Slovaški vsi pogoji za samostojno življenje.
Posvetom angleškega poslanika v Rimu z zunanjim ministrom grofom Članom, pripisujejo v Rimu velik pomen.
Turška vlada je sklenila odpustiti 12 nemških poljedelskih strokovnjakov, ki so bili usluž-beni v kmetijskem ministrstvu in ki so vodili nemško poljedelsko proizvodnjo. Razen tega Turčija ne bo več obnovila pogodb, ki jih ima e raznimi nemškimi strokovnjaki in profesorji na vseučiliščih v Ankari in v Carigradu.
Poljske športne ustanove in organizacije eo zadnje čase odpovedale vse dogovorjene športne sestanke z nemškimi športnimi zastopniki.
Italijanska vlada je prepovedala vsako sodelova-vanje delavskih in obrtniških strokovnih združenj z Judi.
Angleška in kitajska vlada sta sklenili novo trgovsko pogodbo, ki vsebuje velike ugodnosti za prodajo kitajskega blaga na Angleškem in za plačilo kitajskih naročil v Angliji.
Nemški parnik »St. Louis« je izpred Kube odpotoval v Nemčijo z 976 judovskimi izseljenci, ki jim kubanska vlada ni dovolila, da bi se izkrcali, čeprav so imeli pravilne vizume, izdane od kubanskih konzulov.
90 mornarjev v podmornici „Thetis" izgubljenih
London, 3. jun. o. Poveljstvo angleške mornarice je davi izdalo uradno poročilo, da je treba opustiti vsako upanje na te«, da bi mogli žive rešiti mornarje, ki so se potopili s podmornico »Thetis«. Navzlic silnim naporom( ki so trajali včeraj ves daa in vso noč, _ se je posrečilo rešiti iz podmornice z Dawisovimi aparati le štiri može, 90 pa je najbrž zadušenih v podmornici. Dawisovi reševalni aparati so odpovedali.
Na kraj nesreče je do sinoči priplulo vsega 20 bojnih ladij najrazličnejših vrst, ki 60 z močnimi reflektorji vso ,noč razsvetljevali površino morja, da ne bi reševalci prezrli koga, ki bi se mu morda posrečilo rešiti iz podmornice. Pričakovali so, da se bo ob sinočnji oseki prikazal zadnji ko.nec podmornice iz vode, nakar bi predrli oklep in rešili posadko. Toda to se ni zgodilo, ker je morje še vedno zelo nemirno in visoko.
Sinoči ob 22 je mornariško poveljstvo sporočilo, da se konec podmoir.ice ni prikazal iz vode, in da z obžalovanjem ugotavljajo, da se upanje za rešitev ostalih ponesrečencev od ure do ure manjša. Reševalci so bili stalno v stiku s ponesrečenci, ki so jim z udarci po Morsejevih znamenjih sporočili, da je v podmornici dovolj Dawisovih dihalnih aparatov, da pa jih ne morejo uporabiti, ker je vsakopot, kadar so odprli zasilni izhod iz podmornice, vdrlo vanjo toliko vode, da bi po nekaj nadaljnjih poskusih utonili vsi, ki so še v potopljeni ladji.
Davi ob 6 so sporočili, da se je ponesrečil poskus, da bi dvignili zadnji konec podmornice iz vode ter s posebno reševalno cevjo prišli do prostora, v katerem je moštvo in po.slali po njej svežega zraka v podmornico. Posadka je imela zaloge kisika samo do pol 2 zjutrai. Od 2 dalje ni dajala več nikakih znamenj življenja in ne verjamejo, da bi bil zdaj še kdo v podmornici živ, tudi če bi se posrečila priboriti $i vstop vanjo.
Zadnji od 4 rešenih mornarjev, Shaw, je povedal, da je bil že sinoči ob 10 zrak v podmornici silno slab. Sleherno upanje za rešitev pa so pustili, ko je voda podmo,rnieo prevrnila, tako da je nemogoče uiti skozi njen stolp. Dva mornarja, ki sta skušala, priti na površje po tej poti, sta sinoči utonila, tretji pa je v podmornici znorel od obupnih naporov, da bi 6e rešil.
Vzrok za to nesrečo, ki je terjal 90 življenj, je ali v teen, da se je podmornica s kljunom zadela v čer in je voda poplavila sprednji prostor, kjer so torpedi. Po drugi razlagi pa so odpovedala globinska krmila in se je podmornica s kljunom potopila v luknjo na dnu morja. Prvi od rešenih mor-njj*Cn 'e kapitan Oram, poveljnik petega oddelka podmornic.
Nesreča podmornice »Thetis«, druga velika nesreča v dobrem tednu, je največja te vrste.
(Vsa poročila v današnjem »Jutru« o tem, da je b;la vsi posadka podmornice rešena zc sinoči, so torej neresnična ali celo izmišljena — kar pri tem listu ni nič čudnega.)
Nemški propagandni minister dr. Crobbels je včeraj sprejel jugoslovanske časnikarje ter se z njimi dalje časa razgovarjal. Zunanje ministrstvo pa jim je priredilo kosilo.
Demonstracije čeških fašistov v Pragi so množe in jih policija vedno težje kroti. Kaže, da bi fašisti radi izzvali nove korake s strani Nemčije.
Belgijski kralj je povabil angleško kraljevo dvojico, naj uradno obišče Belgijo, s čimer bi angleški kralj in kraljica vrnila lanski obisk belgijskega kralja v Londonu.
Kongres nemških propagandnih voditeljev je sklican za nedeljo na Dunaj. Udeležil se ga bo'tudi italijanski propagandni minister AHi-eri. Tisk, kulturno udejstvovanje ter propaganda narodnega socializma in fašizma bosta odslej usmerjeni in vodeni po enotnih načelih.
24 novih bojnih ladfj, med njimi dve po 45.000 ton, je naročilo ameriško mornariško ministrstvo v zasebnih ladjedelnicah za ceno 350 milijonov dolarjev.
Darujte za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939
Ameriški predsednik Roosevelt bo kandidiral Še v tretje, ker ni po mnenju odločujočih krogov v Ameriki nikogar, ki bi ipogei nadaljevati njegovo politiko.
Visoki komisar Zveze narodov za Gdanski* dr. Burckhardi je včeraj dopotoval v .Berlin, kjer se bo z nemškimi voditelji posvetoval o vprašanjih glede Gdanska. Njegova potovanja nekateri evropski listi primerjajo s potovanji slovitega lorda Runcimana med Prago in Berlinom lani.
Nad 200 ljudi }e bilo ubitih zadnje čase v spopadih med sirskimi nacionalisti in med gorskim plemenom Alauitov. Alauiti hočejo ustanoviti samostojno državo pod francoskim varstvom, sirski nacionalisti pa zahtevajo svobodno sirsko državo, ki bi obsegala vse pokrajine med Palestino, Turčijo in Irakam.
Nenapadalno pogodbo bosta te dni podpisali Ncm-ičja in Letonska.
javljamo, da je vsemogočni Bog poklical k sebi svojega zvestega služabnika
in našega neutrudljivega sodelavca, gospoda
Mateja Tomazina
tajnika JRZ
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 5. junija 1939 ob 9 dopoldne iz župnišča v Naklem pri Kranju na farno pokopališče.
Ljubljana, dne 3. junija 1939.
Banovinski odbor JRZ in uradništvo banov, tajništva JRZ
Stav. 126.
Slovesen začetek ljubljanskega velesejma
Začel se je v navzočnosti trgovinskega ministra in drugih
odličnikov
Ljubljana, 3. junija.
Pravijo, da je vedno deževno, ko otvarjajo že sedaj tradicijonalui ljubljanski pomladanski velesejem. Letos jim je bilo vreme zelo naklonjeno. Danes ob 10. je bil velesejem slovesno otvorjen. Že kmalu pred 10, uro so se zbirali odlični zastopniki civilnih in vojaških oblasti. K otvoritvi je prispel osebno trgovinski minister gosp. Jevrem Tomič, ki je hkrati tudi častni predsednik velesejma, ki zastopa visoko kraljevsko vlado. Letošnji velesejem je v marsikaterem pogledu zanimiv in poučen. Vsi prostori so bili do zadnjega kotička oddani. Množice že dopoldne prihajajo, da vidijo, kaj je vse ustvarila naša podjetnost in kaj nam
nudK’o tujci.	.
ftočno ob 10, dopoldne je predsednik ljubljanskega vete^ejma g. Fran Bonač pozdravil navzoče austopnike civilnih in vojaških oblasti. — Iskreno 'e pozdravil poleg trg. ministra g. bana dr. Marka Natlačena, zastopnika vojnega in mornariškega ministra generala Dušana Dodiča, ljubljanskega župana dr. J. Adlešiča, pozdravil jo dalje zastopnike posameznih ministrstev, tako finančnega direktorja dr. Sedlarja kot zastopnika finančnega ministra, pozdravil je v kratkih besedah diplomatske in konzularne zastopnike, tako g. Guerrini M a r a 1 d i j a, generalnega konzula Italije v Ljubljani, francoskega konzula R e -m e r a n d a, nemškega konzula Hansa Bernarda, trgovinskega atašeja poljskega poslaništva Chorobslcega, zastopnika Eksportnega združenja nemških avtomobilskih tovaren, ki so letos na velesejmu razstavile- najnovejše modele, gosp. Bernharda Rungvvertha in barona B a n f i e 1-d a, ki je bil med svetovno vojno eden najdrznejših' letalcev v avstrijski armadi, ki je sestrelil mnogo letal nasprotnika in se je sam večkrat ponesrečil. Prejel je v znak svojih drznih poletov tako imenovani red Marije Terezije, ki je zdruzen vedno z baronatom.
Predsednik velesejma gosp. Bomač Je nadalje toplo pozdravil gospode senatorje, narodne ^poslance, zastopnike duhovščine, zastopnike nase voj-6ke, zastopnike ljubljanske univerze, slovenske Akademije znanosti in umetnosti, zastopnike raznih drugih gospodarskih korporacij in kulturnih
društev.	.	j	j	ii
V	svojem nadaljnjem govoru je g. predsednik omenil, da je že preteklo 19 let, odkar obstoja ljubljanski velesejem. Menjavale so se faze gospodarskih in političnih razmer, velesejem je vse težkoče mirno preživel. Tudi v dobi gospodarskih depresij je velesejem kot organizacija vztrajal in ni odstopil od svoje pred 19 leti začrtane smeri. Letošuji pomladanski velesejem je mdustrljgko-obrinega značaja. Obsega razne panoge nase domače proizvodnje, zlasti v pogledu mizarstva, ki tudi sedaj dominira na velesejmu.
19	letih resnično že doslužile. Zato se je uprava odločila k temeljiti preureditvi razstavnih zgradb. Z zadovoljstvom moram ugotoviti, da 6ino našli na merodajnih mestih pohio razumevanje za naš gradbeni načrt.
Na merodajnih mestih je uprava dobila polno razumevanje in tudi znatno finančno podporo. Pozval je nato g. predsednik trgovinskega ministra g. Tomiča, da je oficijelno otvoril letošnjo res lepo prireditev. Gospod minister se je v toplih in iskrenih besedah spominjal velike podjetnost^ našega obrtništva, industrije in trgovine ter je želel, da bi velesejem kot organizacija vedno doživljal lepe uspehe v korist države in narodnega gospodarstva. Govore je prenašala radijska postaja. Za popoldne je napovedan poseben sprejem ljubljanskih časnikarjev, ki ga je priredil zastopnik nemške avtomobilske industrije g. Banfield.
Prireditev tujskoprometnill tečajev v Murski Soboti in Slovenjgradcu
Maribor, 3. junija.
V	sredo 7. junija bo v Murski Soboti enodnevni tujskoprometni tečaj v organizaciji Tujskopro-metnega društva v Murski Soboti. Enak tečaj bo v ponedeljek 12. junija v Slovenjem Gradcu v izvedbi Turističnega odbora tamošnje občine. Oba tečaja priredi kralj, banska uprava v sodelovanju s Tujskopronietno zvezo »Putnikom« v Mariboru. Tečaja sta brezplačna in obsegata predavanja o stanju, pomenu in potrebah tujskega prometa, o turistični propagandi, o polepšanju zunanjega lica turističnih krajev, o higieni v turističnih krajih in
o	aktualnih nalogah pri pospeševanju turizma. Med predavanji so bodo predvajali poučni filmi. Predavanja se vršijo določenega dne od 8—12 in od 14—18, tako da je tudi zunanjim interesentom omogočena udeležba. Namen tečajev je, da se najširši sloj prebivalstva seznani s pomenom in potrebami našega tujskega prometa ter da se poučijo o možnostih in merah v svrho pospeševanja in razmaha tujskega prometa, ki je našim turističnim krajem prinesel že toliko gospodarskih koristi. Zato bi bilo želeti, da se tujskoprometnih tečajev v Murski Soboti in v Slovenjem Gradcu udeležijo iz bližnje in daljne okolice vsi oni, ki
Kavarna »SLON« se otvori danes zvečer ob 20. uri
Resnica o binkoštni smrtni nesreči
na Korošici
Celje, 2. junija.
Iz Mozirja smo prejeli nekaj zanimivih podatkov o binkoštni nesreči v Savinjskih planinah in o reševanju pokojnega novomeškega dijaka Si-monicha. Pri reševanju sta imela glavno zaslugo dva pogumna in nesebična mozirska fauta, ki sta bila prva pri ponesrečencu.
Na binkoštno nedeljo je bilo v Kocbekovem domu na Korošici kakih 20 turistov, ki zaradi strašnega viharja, ki je divjal vso binkoštno nedeljo v Savinjskih planinah, niso mogli nikamor iz koče. V popoldanskih urah so prišli v kočo trije turisti in sicer dvo dami v spremstvu gospoda, ki je povedal, da so zaostali med potjo še 4 iz njihove družbe, ki pa zaradi snega in viharja že omagujejo. Takoj so se v smer, ki jo je nakazal došlec, napotili Sandi Mrevlje, sin kamnoseškega mojstra g. Mrevljeta iz Mozirja, njihov pomočnik g. Češarek in neki tehnik iz Ljubljane. Kmalu so srečali Simonichevega spremljevalca, ki pa skrajno izčrpanemu tovarišu zaradi lastne onemoglosti ni več mogel pomagati in se je napotil sani proti koči, da bi obvestil oskrbnika o nesreči. V Vratcih sla srečala nato še Ciglarja, ki je z zadnjimi močmi podpiral spremljevalko
n ajm oder ne j š o~ " r azšt a v o, za 'veliko dvorano, kjer bodo lahko razne slavnostne prireditve, je gospod
i gdč! Kosovo. Mrevlje in Češarek sta v teku odšla ' proti Simonichu, med tem pa je tehnik iz Ljubljane spremil v kočo Kosovo in Ciglerja. Prvi je
Glede "nadaijne preureditve velesejmškega j proti Simonichu, med tem pa je tehnik iz Ljub ko so že izgotovljeni načrti za stalno	——n -
predsednik dobesedno omenil takole.
Spoštovana gospoda! Zgradbe v katerih prireja ljubljanski velesejem, so bile zamislj L zgrajene kot začasne zgradbe ter ,so sedaj po
se
ene
našel ponesrečenca, ki je klečal nezavesten z obrazom zaritim v sneg, Mrevlje, mu odprl obleko in ga pričel masirati po prsih in obrazu ter ga potem še z umetnim dihanjem vendar spravil k zavesti. Na to je s pomočjo Češarka odnesel Si-luCJliglia na ramenih proti koči. Po kakih 50 m
pa so zaradi strmine in vedno naraščajočega viharja vsi trije omahnili v sneg, kjer se je Si-monich spet onesvestil. Mrevlje je odšel nato sam čez Vratca na Greben, odkoder je videl kočo, ker je upal, da bo s klicanjem in mahanjem privabil iz koče pomoč. Ker pa iz koče ni bilo nikogar, najbrže ga v viharju ni nihče opazil ali slišal, se je vrnil k ponesrečencu, pri katerem je ostal češarek, ki ga je masiral in mu pomagal z umetnim dihanjem. Ker pomoči še vedno ni bilo od nikoder, sta Simonicha speta dvignila in nesla kakih 50 m dalje. Kako strašna je bila p-ot, se vidi po tem, da sta reševalca na tej kratki razdalji s svojim bremenom trikrat omahnila v sneg. Ker sta videla, da sama Simonicha no bosta mogla spraviti na varno, je odšel Češarek spet v kočo po pomoč, pa je že med potjo srečal tri reševalce z nosilnico, češarek jih je odpeljal k že umirajočemu Simonichu, ki ga je Mrevlje z masiranjem in umetnini dihanjem poskušal obdržati še pri življenju. Hitro so ga zavili v odeje ter odnesli proti koči. Malo pred kočo je ponesrečenec zakrilil z rokama in omahnil z glavo, nakar ni več pokazal nobenega znamenja življenja, ki ga niso mogli več vzbuditi njegovi planinski tovariši niti z nad eno uro trajajočim umetnim dihanjem in masažo. Prihodnje jutro, to je na binkoštni ponedeljek, so napisali za starše in SPD v Celju brzojavke, ki so jih Mrevlje, češarek in neki mizarski pomočnik iz Celjft odnesli v najhujšem viharju in v nevarnosti za lastno življenje v 4 ure oddaljene Luče, kjer so obvestili SPD in orožniško stanico o nesreči. Ekspedicija, ki jo je stavilo SPD, je že ob 2 odrinila proti Korošici.
Taka jo resnica o nesreči na Korošici.
so v kakršnemkoli oziru v zvezi s tujskim pro* metom in ki imajo od tujskega prometa Rospo^ ar-ske koristi. — Za udeležbo na omenjenih tečaj m daje interesentom vsa podrobnejša pojasnila luj-skoprometna zveza >Putnik<, Maribor, lrg s\o-bode — Grad, telefou 21-22.
iz Celovca in Beljaka
Celovški mestni svet je 9. t. m. sprejel da-lekosežne sklepe glede nove ureditve glavnega mesta. Uvodno je nadžupan dr. Eranz ugotovil, da je število rojstev v Celovcu v tekočem letu za 130% presegalo število predzadnjega leta. Rastoči tujski promet ustvarja potrebo po velikem mestnem hotelu. Pogajanja z večjimi pivovarnami so se pričela. Potrebnih je tudi več novih šolskih poslopij, tako za dekliško gimnazijo ter za osnovne šole v Št. Rupertu, St. Petru in Anabichlu. Bivše zavetišče za umobolne v Št. Martinu se preuredi za dekliški dijaški dom. Celovško gledališče se delno renovira. Od 30. majnika do 1. junija zborujejo v Celovcu zastopniki nemških obmejnih knjižnic in ob tej priliki se bodo posvetovali o veliki nemški ljudski knjižnici s sedežem v Celovcu. Povečalo se bo tudi število parnikov na Vrbskem jezeru za dve novi ladji. _ Mesto Beljak praznuje prihodnje leto svojo 700-letuico. Do današnjega dneva je ohranjena listina, ki omenja Beljak kot »civitas«, kar ht bila latinska označba za mesto. A že leta 1C60 je vas Beljak imela od kralja Henrika IV. podeljeno tržno pravico. Leta 1233 je bil trg obdan z visokim zidovjem. Uvodno omenjena listina je iz leta 1240. Ime Bilachianium za sedanji Beljak so pr*iS zasledili na kamnu nekega rimskega grobišča, izkopanega v Žabnicah. Grobišče je najbrž iz dobe 200 po Kristusu. Kraj Uillach omenja neka listina kralja Karlmanna v zvezi z dravskim mostom. Nato je bil Beljak do leta 1759 last bam-berških grofov, nakar 6o prevzeli Beljak Habsburžani.
Trboveljski slavčki so pred nedavnim časom naštudirali Grbčevo triglasno mašo in so jo prvič peli na dan sv. birme v Trbovljah. Mariborski vladika dr. Tomažič je izredno pohvalil mala pevce, ki so v resnici dovršeno prednašali Grbčevo najnovejše delo, ki je posebno v recitatornem pogledo zelo težko za koncertno prednašanje. V Ljubljani bodo peli to mašo v torek, dne 6. t. m., ob 20 v frančiškanski cerkvi. Vstopnice v Matičui knjigarni.
Sprejcmanjo v srednje trgovske šolo (trgovske akademije in dvorazredne trgovske šole). Uredba
o	spremembah in dopolnitvah zakona o srednjih trgovskih šolah z dne 10. marca 1939 vsebuje glede sprejemanja učencev važno novost. Učenci, ki so dovršili zavržni izpit na meščanskih šolah, morajo namreč predhodno napraviti dopolnilni izpit po pravilniku, po pravilniku, ki ga bo predpisal g. minister za trgovino in industrijo. Kolikor je zdaj znano, bo moral vsak absolvent in absolventinja meščanske šole, ki se hoče priglasiti za sprejem na trgovsko akademijo ali dvo-razredno trgovsko šolo, najprej prositi za pripustitev k dopolnilnemu izpitu. Prošnjo bo treba kolkovati s 30 din, za izpitno takso pa plačati 100 din. Plačila bodo oproščeni tisti, ki sami in njihovi starši ne plačujejo do 800 din neposrednega davka. Kolikor se izve, bo treba polagali dopolnilni izpit iz slovenščine, enega tujega jezika in matematika iz snovi; kt 6e predela v prvih štirih razredih gimnazije. Natančni podatki hodo razvidni iz objav na razglasnih deskah posameznih šol, ko bo izšel pravilnik o polaganju dopol* uilnega izpita,	-
Kongres Kristusa Kralja
od 25. do 30. Julija 1939
PREDMET:
ZAHTEVA NAŠEGA CASA - KRŠČANSKI PREPOROD
SPORED: Torek, 25. julija:
18 Začetek kongresa v stolnici. »Veni sancte. Otvoritveni govor predsednika kongresov Kristusa Kralja, škofa dr. Gregorija Rožmana. Blagoslov.
19 Slovesna otvoritev kongresnih zborovanj v »Unionu«. Govori kanonik dr. Friderik Mack - Lusemburg.
Sreda, 26. j u 1 i j a :
Predmet iborovanj: Verski preporod.
7 V stolnici maša s pridigo v francoskem jeziku.
9—12 I. študijsko zborovanje v »Unionu«: »Bistvo in cilj verskega preporoda«. Referent: župnik dr. Laros, Koblenz-Stolzenfels (nemško). Koreferent: dr. Viktor Korošec, univ. prof., Ljubljana (slovensko). Razgovor po jezikovnih skupinah.
16—18 II. Študijsko zborovanje v »Unionu«: »Sredstva in pota verskega preporoda«. Referent: P. Galileo Venturini, Rim (italijansko). Koreferenti: Prof. dr. Marcelin, Pariz (francosko), direktor Galdynski, Poznan (poljsko), Salvadore Camera, drž. poslanec, Neapelj (italijansko).
19.30	Večerne pobožnosti po cerkvah.
20.80 »Cerkveno leto v slovenskih pesmih in šegah«.
Četrtek, 27. julija*
Predmet zborovanj: Nravni preporod.
7	V stolnici maša s pridigo v poljskem jez.
9—12 III.študijsko zborovanje v »Unionu«:
»Vzgoja novega nravnega rodu«. Referent: Ekscel. pom. škof Rogerij Beaussard, Pariz (francosko). Koreferenti: P. Ledit S. J., Rim (francosko), Karitasdirektor Stehlin, j Pforzheim (nemško).
16—18 IV. študijsko zborovanje v »Unionu«:
»Krščanska vest v javnem življenju«. Referent: Ekscel. nadškof dr. Josip Ujčič, Bel-grad (slovensko). Koreferent: Gen. vikar Quenet, Pariz (francosko).
19.30 Večerne pobožnosti po cerkvah.
20.30 Koncert slovenske nabožne pesmi v »Unionu«. Priredi glasbeno društvo »Ljubljana«.
Petek, 28. julija;
Predmet zborovanj: Svet za Kristusa!
7 V stolnici maša s pridigo v italijanskem jeziku.
9—12 V. študijsko zborovanje v »Unionu«. »Moderni apostolat«. Referent: Univ. profesor drd. Swiczawski, Lwow (poljsko). Koreferent: kanonik dr. Anton Sanchez, Palma de Malorca (špansko).
16—18 VI. študijsko zborovanje v »Unionu«: »Sodelovanje laikov pri verskem preporodu«. Referent: P. Bangha S. J., Budimpešta (madžarsko). Koreferent: dr. Žitko Stanislav, odvetnik, Ljubljana (slovensko).
19.30 Večerne pobožnosti po cerkvah.
20 Slavnostno zborovanje v »Unionu«.
Sobota, 20. julija:
8 Mladinska pobožnost na Stadionu.
9 Zborovanje KA za inteligenco v Delavski zbornici.
15.30 Sklepno študijsko zborovanje v »Unionu«. Poročilo o delu študijskih dni, objava in sprejetje resolucij.
18 »Igra o kraljestvu Kristusovem« na Stadionu.
21 Večerne pobožnosti po cerkvah.
Nedelja, 30. julija:
9 Na Stadionu pontifikalna maša s pridigo.
14 Sprevod katoliških organizacij na Stadion. Poziv zastopnikov narodov na bratsko sodelovanje v kraljestvu Kristusovem. Prenos Najsvetejšega iz župne cerkve sv. Cirila in Metoda na Stadion.
Pete litanije Srca Jezusovega, posvetitev, zahvalna pesem, blagoslov in Povsod Boga.
Priprave za Prekmurski teden
Murska Sobota, 2. junija.
Tisti, ki so svoje dni, takoj po prevratu in v kasnejših letih, službovali v Prekmurju, eo se brez dvoma razveselili, ko so čuli o Prekmurskem tednu. Ta velika gospodarska in kulturna manifestacija, ki bo kot proslava 20 letnice priključitve Prekmurja k Jugoslaviji v Murski Soboti od 17. do 26. junija, bo mnogim spet nudila priliko, da si ogledajo kraje svojega nekdanjega službovanja in spot po dolgem času stisnejo roke prijateljem in znancem, ki eo jih tu spoznali. Da ti niso pozabili na prve uradnike, ki so po prevratu prišli službovat med prekmursko ljudstvo, je dokaz, da so sprožili misel na velik skupni sestanek, ki naj bd bil v soboto, 24. junija ob 9 zvečer V velikem gostilniškem paviljonu na veseličnem prostoru razstave.
Vsem, ki eo bili kdaj v službi v Murski Soboti, je uprava Prekmurskega tedna poslala vabila 6 sledečo vsebino: »Naše Prekmurje proslavi
20	letnico priključitve k Jugoslaviji. Sadovi naših
naporov, uspehi našega dela ter VBe naše hotenje in stremljenje teh dvajsetih let je našlo svoj izraz v prireditvi »Prekmurski teden« od 17. do 26. junija v Murski Soboti. Ne bi bilo prav, da bi pri naših proslavah pogrešali stotero tihih in skromnih delavcev, ki so dali svoj delež k naši kulturni in gospodarski zgradbi. Četudi so morda le malo časa prebivali med nami, so gotovo odnesli iz naših krajev najlepše spomine in v njih gotovo še ni zamrla želija, da bi videli, kakšna je Murska Sobota danes. Nekdanje pionirsko delo in skupna usoda sta skovala prijateljstva, ki jih tudi čas ni mogel načeti.«
V	Murski Soboti bodo pripravili bivšim uradnikom v Prekmurju prijeten večer, 6 katerim bo v zvezi tudi kulturni in zabavni program, ki ga bodo predvajali nekateri bivši uradniki sami. Po prijavah eodeč, se bo zbralo v soboto, 24 junija v Murski Soboti prav Jopo število starih znancev, ki bodo v prijetni družbi obujali spomin na pretekle čase, ko so še peč ali z nerodnimi vozovi prišli iz Radgone v metropolo Prekmurja.
Človeško okostje ob cerkvenem zidu
Moravče, 1. junija.
Pri podružnici sv. Andreja belijo cerkev in izravnavajo prostor med cerkvenim obzidjem. Delavci, ki 00 zaposleni pri delu, so izkopali te dni na teni kraju več človeških kosti, kar spričuje, da fe moralo biti tukaj v davnini pokopališče. Ljudsko izročilo sporoča, da je bila ta podružnica nekdaj farna cerkev; manjka pa zanesLjivih zgodovinskih podatkov, ker je 1. 1761 pogorelo moravsko župnišče in z njim vred najbrž tudi mnogo važnih dokumentov Vendar pa že stavba sama potrjuje resničnost ljudske govorice, ker je zidana povsem drugače, kakor druge moravike cerkve. Tako ima ta podružnica na sredi kupolo, kar ji daje neko posebno znamenitost. Kdaj naj bi bilo tukaj prenehalo pokopališče, ni menda nikjer zapisano in tudi
najstarejši ljudje niso Jjuli o tem pripovedovati. Zato je tembolj zanimivo, odkod je človežko ojkost-je, ki so ga odkrili delavci tik ob cerkvenem zidu zunaj za glavnim oltarjem. Kosti so še prav dobra ohranjene in kažejo, d^ so v zemlji le kakega pol stoletja. Pokriva jih tanka zemeljska plast, pod katero so zravnane tako, kot bi ležale v grobu. Natanko se poznajo še posamezni deli, ki merijo 160 centimetrov, kar označuje srednjo človeško postava. O skrivnostnem najdenju ljudje mnogo ugib-ljejo in >e nekateri Se spominjajo, da je pred mnogimi leti izginila v okolici neka branjevka, ki je šla od doma, ni pa s« več vrnila. Namigujejo tudi na neko krčmo, ki je bila svoj čas v Dvorjah, kjer 60 se shajale razne sumljive osebe. Pripovedujejo o roparskih napadih, kakršnih je bilo več v tamoš-njih gozdovih, Zločinec, ki je tukaj zakopal svojo žrtev, je bil za visokim obzidjem popolnoma varen ter je lahko nemoteno opravil svoje delo, Toda skrbno je maral zabrisati sledove novega groba, da razkopana prst ni vzbudila nikake pozornosti in je razkritje omogočilo le nepričakovano naključje.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 3. junija. -
Junij, tako lahko zapiše dnevni kronist, je nam prinesel lepo vreme, ko drugače smatrajo prav ta mesec za čas najhujših lokalnih neviht, spremljanih s točo. Majnik je imel letos 301.5 mm padavin. Po meteorološkem računu pomeni to, da je padlo v okolišu ljubljanske občine in okolice na površju 80 km’ ta mesec 241,200.000 vode Prvi jumjevi dnevi kažejo prav lepo. Poročila iz Brežic in Kostanjevice pravijo, da je včeraj voda še vedno naraščala. Krka je pri Brodu dosegla najvišje stanje 418 cm nad ničlo. Vse Krško polje je pod vodo. Mnoge vasi so bile pod vodo. Kmetje so obupani, ker jim je ta druga pomladanska povodenj uničila skoraj vse pomladanske. posevke, zlasti je velika škoda na njivah. 2e prva pred-binkoštna povodenj Je tem krajem napravila ogromno škodo. Ceste so na mnogih krajih razdrte. Drugače je treba zaznamov/1-'1 nekatere lokalne dogodke.
Kavarna flSlon" bo odprta
V	prvi vrsti moramo omeniti, da bo te dni odprta najmodenneje urejena kavarna »Slon« nasproti Ljubljanske kreditne banke. Včeraj popoldne je podjetni lastnik »Slona« g. Koritnik povabil časnikarje, da eo si ogledali vse hotelske, kavarniške in druge prostore. Vsak prostor je res najracionalneije izrabljen. Sobe bodo primemo po ceni opremljene z vsem sedanjim modernim časom odgovarjajočim komfortom. Kavarna je lepo urejena. Ljubitelji svetovnih časopisov in revij bodo prav v ^ te j kavarni našli vse na izbiro. G. Koritnik je časnikarje gostoljubno pogostil. Za Tuijskoprometno zvezo se mu je zahvalil g. dr. Žižek. Združenje gostilničarjev pa je zastopal g. Černe, ki je prav prijateljsko čestital g. Koritniku
Velika povodenj v dobrniški dolini
Dobmiče, 2. junija 1939.
Nesreča, Ičot je ne pomnijo niti stari ljudje, je zadela te dni našo faro. Ves dolnji del dobrniške doline je pod vodo. Zlasti so prizadete sledeče va6i: Vrbovec, Korita, Zagorica, Artmanja vas in Preska. Občutno škodo zaradi vode trpe mnogi po-6etniki iz Dobrnič, Dobrave, Gorenje vasi, Vapče vasi, Železnega, Knežje va6i, Luže in Občin. Na njivah je uničeno prav V6e. Polja zaliva do 5 metrov globoka voda, ki 6e ne bo odtekla v več tednih, tudi če dež pojenja.
Melioracijska dela, ki jih je naredila banska uprava pretekli leti v tej dolini proti poplavam, eo se sicer izkazala, vendar bi jih bilo treba čim prej dokončati in prekopati iztok v požiralniku pri Podlipi, ki sedaj ne požira vode, ampak jo celo bruha iz sebe.
Potapljaške priprave na veleseimu
»Združenje bivših mornarjev« pripravlja na letošnjem pomladanskem velesejmu veliko presenečenje cenjenim obiskovalcem. Izrazito mornarska organizacija, v kateri so včlanjeni vsi odsluženi 'mornarji, hoče seznaniti naše zaledje z raznimi pomorskimi dejstvi v 6vrho okrepitve in širjenja pomorske zavesti v zaledju. Ena takih prvih atrakcij bo zanimala gotovo vsakega obiskovalca velesejma in to bo potapljač v svoji opremi nad in pod vodo. Posrečena, zelo zanimiva in poučna zamisel bo omogočila vsakemu lajiku spoznanje te čudovite opreme. Potapljanje zahteva tudi 6vojo znanost, sposobnost in odločnost. Iz raznih potapljaških aparatur in naprav je razvidno, da služi vsaka izmed teh v posebno določene svrhe in to do raznih globin morja. Tako poznamo potapljaški zvon za izvrševanje raznih gradbenih del pod vodo, potapljaško obleko, ki omogoča delovanje do 30 m globine in potapljaška železna obleka do 100 m globine. Vsi te podatke bomo slišali iz ust naših poklicnih potapljačev. Istoačsno se bo strokovno tolmačilo delovanje aparature, kar bo poznavanje potapljanja zelo olajšalo. Ker je ta prireditev zelo poučna, vabimo posebno šolska vodstva, da si jo ogledajo.
Spreiem v minoritsko semenišče v Ptuju
V	minoritsko semenišče v Ptuju se sprejemajo nepokvarjeni sinovi katoliških starišev, ki 6e želijo Posvetiti duhovniškemu in redovniškemu poklicu. Gojenci bodo obiskovali tukajšnjo humanistično državno gimnazijo. Zato morajo stariši poskrbeti, da bodo otroci napravili sprejemni izpit na tej ali na kakšni drugi gimnaziji. Prošnjo je treba poslati najkasneje do 15. julija t. 1., katere pa ni treba kolko-vati. Sprejemajo se tudi gojenci iz višjih razredov. Za vzdrževalnino se plača 200 din mesečno. Vsa druga pojasnila glede obleke in šolskih potrebščin se dobe ob priliki uglasitve v samostanu. V6e informacije glede sprejema dobite v samoistanu.
Minoritski samostan v Ptuju.
za tako lepo urejeno lokale. Mnogo je še dela. Zgodovinski »Slon« bo pač še vedno ohranil evoj sloves daleč na okrog. Po vojni je bil prav »Slom« lokal, kjer so se shajali mnogi gospodarstveniki, zlasti lesni trgovci in je bilo kratko včasih rečeno, da najj gre vsak lesni trgovec k »Slonu«, kjer je bila neuradna lesna borza. O zgodovini »Slona« je bilo že mnogo napisanega. So bili časi, ko so tam stanovali odlični češki politiki, tako n. pr.
frof Ilarrach, ki je z balkona pozdravil vrle jubljančane v lepem češkem jeziku. Stanovale so še druge odlične osebnosti. Kronika o teh naj za enkrat molči.
Večni karamboll
Prav včeraj okoli 11 dopoldne je prizivni senat obravnaval neko zadevo, ko je avtomobilist povozil mladega kolesarja.	Prvo	sodišče ga	je
oprostilo, prizivni senat	pa	ga je obsodil, ker	se
je postavil na stališče, da bi moral biti šofer pro-vidnejši. Ko eo to zadevo obravnavali, pa je prišlo poročilo, da se je	na	križišču	Tavčarjeve	in
Cigaletove ulice, torej	na	kraju,	kjer so prav
redld karamboli, zgodila nesreča, da sta skupaj trčila dva avtomobila. Lahko bi bila hujša nesreča. Nastala je samo materialna škoda. Oba avtomobila sta bila spredaj znatno poškodovana.
Davi pa je bila okoli 7 hujša nesreča. Trčila je kolesarka Marija Mrharjeva, posestnikova hči iz Kleč z nekim kolesarjem. Pri padcu je dobila hude notranje pokodbe in eo jo z reševalnim avtom prepeljali v splošno bolnišnico. Njeno stanje je nevarno.
Treba bo policijski upravi, da predpiše za MikloSičevo cesto skoraj posebne prometne predpise, kajti prav na tej cesti klifub veliki pozorno?1 i se dogajajo najhujše prometne nezgode.
4. junija:
Slov. delavski tabor v Ljubljani Tretjeredniški tabor v Nazarjih Mladinski tabor v Mokronogu Mladinski tabor ljutomerskega okrožja v Sv. Križu pri Ljutomeru Prireditev fantovskega in dekl. krožka na Hrušici pri Ljubljani
II. junija:
Tabor notranjskega fantovskega in dekliškega okrožja na Blokah Mladinski tabor v Št. Jerneju na Dolenjskem
II. junija;
Tabor slovenskih viničarjev v Jeruzalemu
Prosvetni tabor v Litiji ob 30 letnici Prosvetnega društva Tabor škofjeloškega fantovskega in dekliškega okrožja v Selcih
25. junija:
Mladinski tabor v Zagorju
29. junija do 2. julija i Mladinski tabor v Mariboru 25.—30. julija:
Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani
5.-6. avgusta:
Versko prosvetni tabor ob 700 letnici minor. samostana v Ptuju
V	petek, dne 2. f. m. je na Jesenicah umrl spoštovani g. Anton Mihevc, železničar v pokoju. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob 4 popoldne. Žalujočim naše iskreno sožalje.
Herwey Alleni
186
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Amerikanci eo vzeli svoje žene in otroke na ramena in so se opotekaje prebili 6kozi vodo. Z nogami eo zadevali na ostro kamenje na dnu reke. Nato so tresoč ee v mrzlem jutranjem zraku obstali onstran reke in ee ozirali nazaj na Indijance, ki so ie čepeli na bregu.
Salezar je postajal nestrpen. Zažvižgal je; vojaki na konjih so z biči pognali Indijance, ki 60 boječe kričali, kar v skupini v vodo. Nekateri so zgrešili vrv in se obupno oprijemali drugih. Tri može je odneslo in so utonili. Salezar ni dobil niti ušes.
Divji nad svojo lastno neumnostjo je s kletvijo in kričanjem pognal proti mestu. Na deželni cesti je oblikoval vrsto, za jahal *konja, uredil svoje čete in se ponosno postavil na čelu vsega sprevoda. Trobontače pa je poslal naprej, da bodo naznanili njegov prihod. Prebivalstvo El Pasa je drlo iz hiš, da bi videlo naseljence iz Texasa.
Pogled na razkošno vinograde In pravljične vrtove El Pasa sredi prašno puščave s kaktusi je bilo nasprotje, ki se je upiralo vsaki zemeljski primerjavi. Ujetnikom, ki so se rodili v ozelenelih pokrajinah in eo morali bežati po brezkončnih pepelnatih poljih vic, se je zdelo, kakor da stopajo v rajsko dolino.
Milje daleč so se raztezale vrste elegantnih vil navzdolž po dolini ob obeh straneh reko. Pred severnim vetrom je dolino varoval polkrog strmih gora. Široke ceste, zasenčene z drevesi, so držale mimo vinogradov, vrtov, sadonosnikov do valovitih zelenih trat. V grmovju je pelo na tisoče ptičev; vsepovsod jo donelo svrČanje in žgolenje
o	sreči ter žuborenje in šumenje vode v lesenih koritih. V ta vrt veselja, ki je s svojimi slikovitimi hišicami med trtami in cvetjem daleč presegal vsa pričakovanja, so pripeljali ujetnike.
Učinek je bil mogočen. Otroci so tekali iz vrste in trgali rože, možje so iztezali svoje roke in med solzami grabili za sveže listje. Dan je bil vroč. nebo sinje, brez oblaka In sončni žarki so ae Igrali na žfvlh mejah. Mokrn oblačila so so posušila in telesa osvežila. Kljub ranjenim nogam eo korakali dostojanstveno in veselo, srečni, da so še med živimi. Pogled nanje je bil 6mešen, grotesken in hkrati Vzvišen.
Množica, ki se je zbrala na trgu, Je !o tudi takoj začutila. Nor-
čevala se je iz njih, jih obžalovala, jim dajala poguma in jih hkrati občudovala. Ljudje Iz Tesasa se niso sramovali svojega sprevoda. Celo nasmehnili so se malo, pri čemer so pa imeli 6olze v očeh.
S	stopnic svojega stanovanja nasproti katedrale je opazoval bližajoči se sprevod polkovnik don Elias Gonzales, poveljnik El Pasa. Visoko nad glavami množice je videl deklico s predivastimi lasmi in črno obrobljenimi, žalostnimi očmi. Obraz male se mu je vtisnil v 6rce. V rokah je držala šopek cvetlic; njena oblekca iz tenkega, raztrganega muselina je komaj pokrila malo bledo telesce. Jezdila je na ramah mogočnega moža, cigar gola prsa je pokrivala zlata brada. Hlače eo mu visele v cunjah okoli kolen. Ko 6ta prišla oba mimo poveljnika, je zamahnil otrok s pravo dekliško kretnjo s svojo ročico daleč nazaj in vrgel poveljniku šopek. Poveljnik ga je ujel in se resno priklonil. On in bradati mož sta se sporazumela s pogledom. Nato je sledilo nekaj žilavih, proti vetru utrjenih moz v kožah in nekaj lopovov z deloma krvavečimi nogami.
Mistress Johnson in njena fantka so mahali z zelenimi vejicami; Jane Chalfond s svojim neuničljivim slamnikom je nosila dojenca, zavitega v vojaško odejo. Obe ženi sta imeli na sebi obleke, ki jih je dala Fides. Kot zadnji je šepal mimo gospod Johnson in se je držal za svoj ranjeni bok. Nato je prišla vrsta Indijancev, katerim so sledile v eužnost zveste žene. Bili so nakaženl od udarcev In jezdeci so jih neprestano gnali naprej.
Poveljnik je zamišljeno poduhal svoj šopek rož in pogledal Sa-lezarja, ki ga je pozdravljal, visoko vzravnan na svojem konju.
Poveljnik se je obrnil, ne da bi pogledal, šel v hišo in 6edel k oknu. Iz šopka je vzel košček zvitega papirja in bral, kar je bilo z drobnimi, toda lepimi črkami napisano. Bil je dnevnik potovanja. Cez nekaj časa se je nato dvignil in zopet pogledal ven.
Množica se je razšla Ujetniki so bili ravno na drugi strani trga pred vrati mestne jetnišnlce. Salezar je čakal zlovoljen in napihnjen pred vrati.
»Pridi sem!« je zarjovel polkovnik Gonzales z okna. Salezar je presenečeno pogledal kvišku. »Tl tam, ti prokleti lopov!« je kričal polkovnik z obrazom, rdočim od jeze, In pokazal s kazalcem na njega. »Da, tebe mislim.«
*
Uro kasneje so se odprla vrata skupne velike sobe v jefnišnicl. Vstopili so polkovnik, mlad pater in vojaški zdravnik. V. enem koncu
dolgega, belo^ opaženega prostora so stoično mimo čepeli na tleh Indijanci. Mož z zlato brado je klečal pred neko žensko ln ji izpiral ranjene noge. Belci so se stisnili skupaj na klopeh na drugem koncu. Zene so klepetale, možje spali ali pa igrali karte.
Mladi pater je šel k Antoniu ln ga prijel za rame.
»Kakor vidim, služiva istemu Gospodu,« je rekel, »ali Imam prav?«
»Da,_« je odgovoril Antonio.
»Prišli smo, da vam pomagamo; polkovnik bi rad govoril z vami. Zdi ee mi, da rabite obveze «
»Ali ste mi vi pisali listič, senor?« je vprašal polkovnik.
»Da, danes zjutraj v vsej naglici na listič, ki 6em ga našel na cesti. Bilo je kakor darilo...«
»Saj je tudi bilo!« je rekel polkovnik. »In kjo je mala gospo dična, ki mi je vrgla rože? To je bil sijajen domislek. Moja ženi: in jaz sva bila Čisto ganjena. Kako je mali ime? Sadie?«
»Daj mi roko, Sadle. S svojo materjo boš smela stanovati pri nae Da — prestavite ji to, prosim, senor. To je želja moje žene. Kaj? Šo dva brata? Bojim so — toda ne, zakaj ne? Torej dobro. Lahko pridete vsi štirje. In vi, doktor, boste poskrbeli za mater z dojenčkom. Poglejta vendar, dete je bolno in bruha iz sebe vse.«
»To ni nič nenavadnega,« je rekel doktor malo zbegano.
»Bo že šlo,« je rekel polkovnik. »Ne morem je poslati k župniku. Kuharica bi imela potem preveč klepetati. Predstavite si samo to. doktor.«
Zdravnik in duhovnik sta se zasmejala.
»In ti gospodje — če mi daste svojo častno besedo, bom tudi za vas našel v mestu kaj boljšega. Kaj mislite o tem?«
Predlog 60 sprejeli navdušeno in vzklikali polkovniku.
V	desetih minutah so odšli vsi belci. Polkovnik je sedel, lado voljno se smehljajoč in ves rdeč od razburjenja nad toliko dobroto, na prazne klopi.
»2al moja hiša ni dovolj velika, da bi tudi vas povabil,« je rekel Antoniu. »Bojim se, da se boste morali nastaniti pri duhovniku. Poslal vam bom obleko in britev — Če nimate nič proti.«
»O ne,« je odvrnil Antonio. »Tako hvaležen sem vam!« Nfckai je okleval. »Kaj bo z Indijanci?'
Od tu in tam
Posebni vlak sezonskih delaveev ir Medji-murja je včeraj odpeljal v Nemčijo. Skupno se je odpeljalo s tem vlakom v Nemčijo 736 delaveev in. delavk, ki bodo ostali čez poletje v tujini, da bi si kaj prislužili, ko doma zanje ni dovolj dela in tako tudi ne zaslužka. Poleg te skupine delavcev se je ponoči odpeljala še druga skupina, ki Šteje okoli tisoč delavcev, tretji vlak s sezonskimi delavci pa bo odpeljal v Nemčijo iz Medji-inurja v ponedeljek. Iz Prekmurja je do sedaj v Nemčijo odšlo na sezonsko delo 6300 delavcev, v Francijo za 1300.
Lepo podporo siromašnim dijakom je te dni
podelila sarajevska občina. Izplačala je Rimskokatoliškemu odboru verskih šol 40.0CK) din. Ta podpora je namenjena za nabavo knjig siromašnim dijakom za prihodnje šolsko leto. To je bila sarajevska občina.
2000 novih telefonskih številk bo dobilo mesto Belgrad konec meseca avgusta. To se je pokazalo za nujno potrebo spričo dejstva, da se naša prestolnica kaj hitro veča. Telefonske kable že polagajo in gre delo hitro izpod rok. Prošnje za
...	 ennn
Starec umoril dekle sredi polja
Sam se je javil škofjeloškim orožnikom in povedal, kje leži žrtev
Ljubno pri Brezjah, 3. junija.
Tako groznega zločina že kmalu ne pomni lepa Gorenjska, kakor se je včeraj primeril v naši lepi in romantični vasici Marija Ljubno. Ponoči okoli 2. so škofjeloški orožniki poklicali nekatere vaščane, da so šli z njimi nekoliko daleč v stran od vasi na travnik, ki je last ge. Ane Rozmanove. Tam so našli zaklano 21 letno dekle Marico Čeferinovo, doma iz Zalega loga. Pred kratkim je vstopila v službo pri posestniku Josipu Kokalju na Posavcu. Bila je mirna in prav pridna. Kot kmečko dekle je bila sposobna za vsa dela in ni mnogo govorila.
Vsem vaščanom pa je padlo v oči, da je včeraj okoli pol devetih prišel v Ljubno posestnik Janez Rant iz Zalega loga, družinski oče, ki ima skrbeti za tri nedorasle otroke. Po vasi je povpraševal, kje služi Marija Čeferinova. Povedali so mu. Nikdo ni slutil, kakšne namene ima stari človek. Ko je prišel na Kokaljevo domačijo, je lepo pozdravil dekle in jo naprosil, da naj gre z njim na pogovor. Odšla sta iz vasi. Kaj se je naprej dogajalo, za enkrat ni znano. Proti večeru se je
 1 ;l   .'XI.! v\An(nti «* čflmfii T /-»IrI Tnein
nove telefone je vložilo približno 8000 ljudi. Tako I zglasil na orožniški postaji v Škofji Loki Josip se vidi, da bodo od vsakih štirih vloženih prošenj I Kokalj in prav hladnokrvno začel orožnikom pra-morale iti tri v koš.	|	viti: »Zaprite me! Umoril 6em dekle!«
Nova Batino tovarno bodo zgradili v Dobrinju blizu Visokega v Bosni. Temeljni kamen bodo položili že 15. t. m. Podjetje Bata je tod kupilo primerno veliko zemljišče, kjer bo ustanovilo novo delavsko kolonijo. Poleg usnjarne bo tu postavljena tudi tovarna za izdelovanje čevljev.
Redni letalski potniški promet med Zagrebom, Splitom in Dubrovnikom se bo začel, kot ponavadi vsako leto, 15. junija. V zadnjem času je bilo nekaj poskusnih poletov pod najtežjimi vremenskimi okoliščinami. Ti poskusi so se sijajno obnesli. Poleg tega je bilo letos tudi sklenjeno, da se vzpostavi letalska zveza med Bel-gradom in Carigradom. Na ta način je vzpostavljena tudi najhitrejša zveza med Zagrebom in Carigradom. Letala bodo to pot preletela v sedmih in pol urah.
Našo državo tožijo tri madžarske banke zaradi posojila, ki ga je najelo naše finančno ministrstvo v bivši Avstro-Ogrski. Zaradi te tožbe so se zbrali državni pravdniki iz Belgrada, Zagreba in Sarajeva na konferenco v Sarajevo, da bi s skupnimi posvetovanji dognali, ali so m a
Natančno je orožnikom opisal, kje in kako je umoril dekle, s katerim je imel nedovoljeno lju-
bavno razmerje. Komandir orožniške postaje se je takoj odpravil in odšel pozno v noč v Ljubno, kjer je sklical nekaj vaščanov, da so šli na kraj zločinskega umora. Na travniku 60 res našli Marijo Čeferinovo, mrtvo v mlaki krvi. Komandir Meh-medinovič je opravil vse posle po svoji službeni dolžnosti in odredil, da so truplo prepeljali v mrtvašnico.
Posestnik Kokalj je dekle zabodel z 20 cm dolgim nožem v grlo tako, da je popolnoma izkrvavela.
Uvedena je pri okrajnem sodišču v Škofji Loki proti posestniku Kokalju, ki 6e je dal hladnokrvno odpeljati v tamošnje zapore, kazenska preiskava in je bilo danes o zločinu obveščeno tudi državno tožilstvo v Ljubljani. Ne gre tu morebiti za kak umor iz koristoljubja, pač pa za zagonetko ljubavne drame.
Morilec Kokalj je vse priznal in se zagovarja, da je zločin napravil v hipni razburjenosti. Morali so biti med žrtvijo in njim včeraj popoldne pač dramatični in skoraj tragični prizori.
Takega zločina Gorenjska že kmalu ne pomni. Mnogi se pač spominjajo na zločin posestnika Nagliča, ki je zabodel na njivi svojo ženo in je bil pozneje leta 1925 obešen na dvorišču justične palače v Ljubljani. Saj to je bil po vojni edini grozni zločin, ko drugače Gorenjska zaznamuje samo kake hude pretepe objestnih fantov.
Vlomilčeva usoda:
Prvi se je zastrupil, drugi pred sodniki
Maribor, 3. junija. Dne 19. aprila sta se nahajala v Vidmarjevi gostilni v Boharini dva moška, katerima 6e je že od daleč videlo, da se pošteno ne preživljata. Iz-gledala sta kakor dva potepuha, toda imela sta denar in sta si privoščila vse dobrote. Ko sta se najedla in napila, sta se spravila nad biljard ter sta začela igrati. Medtem pa, ko sta bila oba zatopljena v igro, so se nenadoma odprla vrata ter so 6e pojavili na pragu orožniki. Oba moška st£ planila kvišku, ozirala sta se, kje bi bila priložnost za beg, pa sta uvidela, da sta ujeta. Nato je eden hipoma potegnil iz žepa nek prašek ter ga zavžil. Čim je skrivnostno reč pogoltnil, že se je
džarske banke res upravičene < zahtevati vrnitev I zvii skUpaj in kmalu umrl. Zavžil je nek hud
tanra ivtCAiilo o1< na PacauIa m nilA 17n3TlA	H	•_____ i	•___J_ _________________________________ mnSlri	ca
strup, ki ga je na mestu usmrtil. Drugi moški 6e je nato dal orožnikom mirno prijeti. Pri njem so našli razno vlomilsko orodje in različno blago, izvirajoče iz vlomov.
Moški, ki se je vpričo orožnikov zastrupil, je bil znani vlomilec Marjan Pajer, njegov tovariš, katerega so prijeli, pa 28 letni steklar Ivan Maček iz Zagorja pri Pilštanju. Maček je_ prišel danes pred mali senat mariborskega okrožnega sodišča. Njegova usoda je zelo pestra. Bil je že velikokrat kaznovan zaradi vlomnih tatvin ter je nepoboljšljiv potepuh in dolgoprstnež. Nedavno je bil izpuščen iz zaporov celjskega okrožnega sodišča, potem pa se je pridružil Pajerju ter sta izvršila celo vrsto vlomov. Obtožen pa je zaradi dveh vlomov, ki 60 mu jih dokazali: V noči na 12. aprila
tega posojila ali ne. Posojilo je bilo izdano^ za zgraditev prog v Bosni in Hercegovini Tožeča stranka zahteva izplačilo anuitet v znesku 5 milij.
466.160 zlatih avstrijskih kron. Udeleženci konference v Sarajevu pa so se soglasno postavili na 6tališče, da posojilo na noben način ni bilo porabljeno za zgraditev omenjenih železnic, pač pa v avstrijske politične namene.
Žensko — navdušeno bojevnieo so te dni pokopali v Subotici. Pisala se je Rizna Radovič. Ob odprtem grobu so ji izkazali vojaške časti, kakor se spodobi za junaka, ki si je pridobil mnogo zaslug. Pokojna Rizna Radovič se je udeleževala bojev kot častnik v vrstah Koste Pečanca. Sodelovala je v Topliški vstaji. Izkazala se je hrabro junakinjo in je bila za svoje junaštvo večkrat odlikovana. Nekajkrat je bila v bojih tudi ranjena.
Nad tisoč tujcev je bilo letos več y Dubrovniku aprila meseca kot lansko leto v istem času.
Letošnji april se jih je mudilo tam 8459, lani v tem času pa le 7406. Prenočnin je bilo 53.584.
Največ letoviščarjev je bilo iz Jugoslavije, nato iz Nemčije (5794), iz Madžarske (196), ostali pa iz drugih držav. Celo iz Amerike je bilo 84.
Strela jo je mahnila skozi dimnik in -ubila trgovca, ko je spal. V vasi Gradcu pri Slavonskem Brodu je spal v svoji hiši trgovec Adam Hrušt.
Ponoči je nenadoma nastala strahovita nevihta.-;---- *	-	-____-___j
Nenadoma 'je strela udarila v hišo trgovca Hrušta, I javko na Jugoslovansko ogo	navaia da
planila skozi dimnik ter preletela skozi sobo, v I "O rešitev svoje prošnje V braojavkin^ajau da kateri je spal trgovec Hrušt. Strela je treščila na I Nemčija brezpogojno zahteva svoji poti tudi v posteljo ter ubila spečega trgovca. I G^janskega^v^^em	in ^no. Isto-
V bližini Nikšiča ▼ Črni gori so odkrili precej 1 časno je JNZ dobila brzojavko od nemških klu-lepa ležišča aluminijeve rude. Del teh ležišč je bil I bov, s katerimi je bil Gradjanski dogovorjen, da v izkoriščanje že oddan neki češki rudarski sku- I bo igral. Vsem tem nemškim klubom je JNZ od-
• r* »yv	nai	cr>	nhmpio	nndntk«	na Tlftmsko
sta vlomila e Pajerjem v Slovenski Bistrici v gostilno Rasteiger ter sta odnesla cigarete, meso, vino, plašče in nekaj gotovine, v noči na 19. aprila pa sta vdrla v Konjicah v hišo posestnika Novaka ter mu odnesla iz shrambe 32 suhih klobas, pol kilograma klanine ter nekaj drugih reči. Maček se sedaj izgovarja na Pajerja ter vali vso krivdo na svojega nesrečnega pojdaša. Razprava ob času poročila še traja.
V Gradcu sleparil neveste, pri nas pa ga sodijo
Maribor, 2. junija.
Pod tem naslovom smo v današnji številki poročali o razpravi proti nevarnemu sleparju Ivanu Soršaku, ki je v Gradcu izvršil ženitveno goljufijo. Pri današnji razpravi je bil Soršak obsojen na eno leto strogega zapora, 600 dinarjev denarne kazni, v slučaju neiztirljivosti še na 10 dni zapora, in na tri leta izgube častnih pravic.
Združenje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, oblastni odbor Ljubljana, priredi v soboto 3. junija proslavo patrona železničarjev cara Konstantina in carice Jelene. Prireditev bo v glasbeni dvorani Narodno-železničarskega glasbenega društva »Sloge« (vhod iz Pražakove ulice) ob 10.30 dopoldne. Sodeluje godba in pevski zbor »Sloge«. Vabljeni V6i železničarji!
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Zadnja športna poročila
Nogometni spor med 'Zagrebom in Beigradom
Belgrad, 3. junija, m. Kakor smo že poročali, je Jugoslovanska nogometna zveza suspendirala zagrebško nogometno moštvo Gradjanski zaradi tega, ker je prepovedalo nastopiti svojim igralcem v tekmi z Anglijo. Gradjanski je sedaj zašel v težak položaj. Včeraj se je drugič obrnil z brzo-
pini. Prva dela za izkoriščanje 60 že pričela.
V srbskem Ponioravju je že od njega dni vpeljana takoimenovana »goveja slava«. Še iz 9tarih časov se je obdržal običaj, da gospodinje na dan »goveje slave« podkurijo na domačem ognjišču z ognjem, ki ga prineso od takoimenovaega »živega ognja«, katerega zažgo na ta dan kmetje v bližini vasi. S pepelom, ki ostane od tega ognja, potem namažejo domače govedo. Govedo mora iti mimo roke skozi priroden predor. Na drugi strani predora ga že čakata fantič in dekletce, navadno 2i-van in Živanka ali Stojan in Stojanka. Ta dva jim potem s pepelom rišeta križe na hrbet, za zdravje in lepo rejo. Po tej ceremoniji nastane po vaseh veliko narodno veselje: kolač drobe, svečo zažigajo, jedi in pijače je na pretek. Najzanimivejše take »goveje slave« so v vaseh Majnru in Čepuru.
V prepad je zdrsnil avtomobil g šestimi potniki na Čakorju v bližini Andrejevice. Avto je izpod neslo na nekem ostrem ovinku. Vozilo je popolnoma razbito, potniki pa 60 k sreči ostali pri življenju. Dva sta težje ranjena, ostali pa so le lažje poškodovani.
Vso svetovno vojno je preiivel skrit na svislih nekega bosanskega kmeta tedanji profesor trgovske šole v Trebirtju in sedanji ravnatelj cetinjske gimnazije, Ljubomir Bjelič. Sknval se je pred avstrijskimi vojaškimi oblastmi. Za njegovo skrivnost so vedele samo SbiTi banjaluške rodbine. Bje-lie se je prikazal na beli dan šele na dan osvo-bojenja.
Gosenice so ge pojavile v velikih množicah v župskem okraju. Posebno eo se spravile nad slive m jabolka v vzhodnem delu tega okraja. Gosenice se postopoma širijo in prihodnje leto bodo najbrze  tako sodijo — velika nadloga za ves okraj.
govorila, naj se obrnejo za podatke na nemško nogometno zvezo, katero je naša zveza obvestila o vsem, zakaj je kaznovala Gradjanskega. Zaradi te prepovedi Gradjanski ne sme nastopiti v tujini. Ta prepoved bo trajala vse dotlej, dokler Gradjanski ne bo zadostil zahtevam JNZ.
Ker so se znatno znižale cene pšenici in moki, je zagrebško mestno poglavarstvo sklenilo, da bo znižalo cene tudi kruhu. Tako bodo morali v bodoče peki prodajati po štiri dinarje: kruh iz bele moke v teži 1.4 kg, iz polbele ali ržene moke v teži 1.2 kg in kruh iz črne moke v teži 1.24 kg. Kaj umestna uredba.
Pedagoški kongres učiteljev na osnovnih šolah vzglednega tipa je bil te dni v Borovem. Svečanosti so obsegale obširen spored praktičnih in teoretičnih vežb. Kongresa 6e je udeležilo približno 200 delegatov iz vseh krajev v naši državi, koderkoli 60 vpeljane šole tega tipa.
Velikega morskega psa in 36 mladičev 60 ujeli te dni ribiči z otoka Mlrjeta. Morski pes je bil dolg dva metra in pol ter okrog 100 kilogramov težak.
Ker ga je bil takrat, ko je bil 5e majhen, nabil, je kuhal jezo Gjura Gvozdenov iz vasi Gaja pri Kovinu ria Živo Jovanoviča, svojega soseda. Zadnjič ga je pijača razbesnila. Vzel je nož in Jovanoviču razparal trebuh.
Hudo kri imajo po nekaterih krajih! V vasi Stanovih, nekaj ki’ometrov preč od Brčkega, so se včeraj krvavo spoprijeli kmetje dveh pravoslavnih vasi. Kmetoma Miči Gogiču in Vasi Saviču sta pobegnili ženi, ker se nista z njima razumeli. Menda sta jih moža vsak dan pretepala. Popoldne sta moža, ki sta svoji ženi pogrešila, odšla v bližnjo vas Potočare, kjer sta bili obe ženi že pri svojih starših. Ker nista hoteli z njima zlepo, sta jih prisilila. Ker pa sta se bala
V Belgradu se je poročil 65-letni svetovno-/nani ansleški »dravnik-specialist za tropske bo-	—r_, —	-	.	.	.,.
If/ni dr Hoops — z 18-letno lepo, pa siromasno I njunih bratov, sta z ženama takoj, ko sta prišla Novosadčanko Verico Zorič. Mlada žena pa je z I domov, pobegnila v gozd. Toda sorodniki njunih vreščanjem žo prvo noč po poroki pobegnila od I žena so s kakšnimi 20 sosedi odšli za njima, da nieca Afera je v Belgradu izzvala precejšnjo po | bi jima ženi vzeli. Prišhso v vas Stanove m ze-mrnošt Konec krajev pa se je ta čudni zakonski I čeli brkljati okrog po h šah Stanovčam pa imajo “ar vendar^ pobotal. Z vedrim obrazom se je | hudo kri. Brž so planili ^pokonci ter se Potočar-včeraj gospa Verica Zorič poslavljala na belgraj-skem aerodromu od svojih domačih, ko je s svojim ©-letnim možem vstopila v aeroplan, s katerim se je nato odpeljala najprej v London, od-ondot pa gre v Singapur; njen mož je namreč komandant, predsednik Zveze medicincev v Kalkuti, guverner malajske države Kedah in na vso moč bogat posestnik.
jem postavili po robu. Prišlo je do hudega tepeža, v katerem so prav pošteno izkupili Medjo Gjokič in Pajo Gjokič, očeta obeh žena, ter Pavle Savič, ^>če Vase Saviča. Ranjenci so jih dobili s sekirami po glavah in čeprav so bili takoj prepeljani v bolnišnico v Brčko, so zdravniki v skr-oeh za njihovo življenje. Lažje poškodbe pa je iz tepeža odneslo šo kakšnih 10 vročekrvnih kmetov.
Krai	Baroineter-sko stanje	Temperatura v C'		i« 3» S*	ae C Is P	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		■ a '“IX ° >	a i ' J- a = S				m/m	vrsta
Ljubljana	/05-8	22-2	116	3/	0	J		—
Mariboi	/64-3	21-i	11-0	80	3	0	—	—
Zagreb	702-3	23-0	14-0	/l	10	NEj	—	—
Belgrad	759-5	26-0	17-0	8(	5	N,	—	—
Sarajevc	759-5	20-J	13-1	St	10	u	20	dež
Vis	757-i	2J-0	13-C	iO	0	nw3	—	—
Splii	757"i>	27-0	15-(	5U	6	NE,	1-0	dež
Kumboi	7556	24-0	17-(	90	5	NE,	—	—
Rab	759-i	27-0	15-0	30	1C	NE,	1-0	dež
OubrovniK	755-5	2&\	15U	70	5	NEi	rO	dež
Novice iz Zagreba. Pod pritiskom ostrega nastopa J. N. Z. je bil Gradjanski prisiljen odpovedati napovedano turnejo po Nemčiji. Prav tako je Gradjanski tudi odpovedal tekmo, ki bi jo moral odigrati proti švicarskemu moštvu Grasshoppers. Gradjanski je o teni brzojavno obvestil nemške klube in pa Grasshappers. Gradjanski bo radi odpovedi trpel precejšnjo škodo.
Medmestna nogometna tekma, ki bi jo morala igrati ljubljan. nogometna reprezentanca proti zagrebški 29. junija v Zagrebu, je odpovedana. To je sklep zadnje seje zagrebške nogometne podzveze; o tem je bila brzojavno obveščena tudi ljubljanska podzveza.
Na 6voji zadnji seji je »Hrvatska športska sloga« za javnost izdala naslednje sporočilo: »Hrvatska športska sloga protestira proti neupravičenemu in samovoljnemu suspenzu hrvatskih klubov Gradjanskega iz Zagreba in Hajduka iz Splita.
»Hrvatska športska 6loga« izjavlja, da je izostanek hrvatskih igralcev na tekmi proti Angliji posledica enodušnega sklepa »Sloge« in potrebna mera samobrambe z oziram na trdovratno stališče Jug. nog. zveze glede reorganizacije.
Zaradi tega ne nosijo niti klubi niti igralci nobene odgovornosti.
»Hrvatska športska sloga« zaradi zadnjega napada na hrvatske klube poživlja hrvatsko javnost, naj najostreje obsodi Jug. nog. zvezo in v vsakem pogledu pomaga hrvatskim klubom v njihovi upravičeni borbi.
Za 11. junij je »Hrvatska športska sloga« sklicala plenarni sestanek vseh svojih članic.
Proslava 10 letnice SK Svobode. Jutri bo na proslavi 10 letnice SK Svobode nadvse zanimiv nogometni turnir. Turnir se prične ob 15, in sicer s tekmo med Svobodo in Kranjem, ob 16 med ligaškim moštvom Ljubljane in Hermesa, ob 17 med premagancem in ob 18 med zmagovalcem. Ker so vsa moštva v dobri formi, posebno velja to za Ljubljano, ki je v nedeljo pokazala, da je še vedno brez konkurence. Vendar bo imela v nedeljo nekoliko težje stališče. Posebno bo zanimivo srečanje z SK Kranjem, ki se je v finalnih tekmah za prvenstvo L. n. p. odlično držal. Istočasno bo proslavil svoj 27 letni jubilej, odkar igra nogomet član SK Svobode Batič Viktor. Zanimivo je tudi, da bosta igrala v enem moštvu oče in sin. Vstopnina bo minimalna.
Prvi gorenjski Motokluh sporoča, da je razpisana moto-dirka Jesenice—Sv. Križ preložena na nedoločen čas, ravno tako kolesarska dirka Kranj —Jesenice. Preložitev je potrebna zaradi slabega vremena in slabega stanja dirkalne proge. Vsekakor pa bodo te dirke v še večjem obsegu to poletje.
Olimpijski dan v Celju. Jugoslov. olimpijski odbor je določil letošnji 18. junij za Olimpijski dan. Ta dan naj bi se propagirala olimpijska misel in obenem naj bi se zbirala sredstva, s katerimi se podpirajo naši vsakokratni športni in telovadni tekmovalci na Olimpijadah. Tudi celjski klubi in telovadne organizacije so se odzvali vabilu JOO za sodelovanje. Na predvečer bo štafetni tek po celjskih ulicah, nato pred postajo promenadni koncert. V nedeljo 18. t. m. bo dopoldne na Glaziji atletski miting, v mestnem parku teniški turnir, v mestni okoliški šoli table-teniški turnir. Popoldne bo nogometni turnir in kolesarska dirka s startom in ciljem na Glaziji. Ves dan bodo &kauti prodajali olimpijske znake v korist olimpijskega fonda. Pri teh prireditvah bodo sodelovale vse športne in telovadne organizacije.
Vremenska napoved: Večinoma jasno, precej stalno in toplo vreme.
Obvestila
Danes, sobota, 3. junija: Evgen.
Nedelja, 4. junija: Sv. Trojica.
Koledar
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, ^v. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta ’ *£ ,IFr- Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Prijave za vpis v I. razred deške in dekliške vadnice. Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani sporoča onim staršem, ki želijo dati svoje otroke v I. razred vadnice, da se zglasijo v ravnateljevi pisarni v torek, dne 6. junija od 10 do 11 dopoldne. Ravnateljstvo prosa tudi one starše, ki s0ze prijavili za vpis v I. razred, da pošljejo isti dan enega izmed svojcev v ravnate-ljevo pisarno zaradi razporeda zdravniškega pre-gleda, ki bo za deklice v petek, dne 9. in za dečke v soboto, dne 10. junija t. 1. na šolski polikliniki, Aškerčeva cesta. Po zdravniškem pregledu bodo imena sprejetih otrok v I. razred vadnice od 14-junija dalje objavljena v veži na oglasni deski.
Železničarji in njih svojci i* ljublj. žel. ravnateljstva, ki se bodo udeležili jutri (4. t. m.) proslave razvitja praporov mariborske podružnice UJNŽB ob 30 letnici obstoja in Nar. žel. glasbenega društva »Drava« ob 20 letnici obstoja, imajo do Maribora in nazarj brezplačno vožnjo na podlagi objave službene edinice (rešenje G D. št. 2889/39). Udeleženci iz Ljubljane in proge potujejo z vlakom štev. 617/518 (oidhod iz Ljubljane ob 7.52 uri), ki bo imel ojačeno garnituro.
Slovenska Straža v Ljubljani bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 4. junija ob 9 dopoldne v prostorih Posvetovalnice KTD (Jugoslovanska tiskarna) z običajnim dnevnim redom.
Ljubitelje umetnosti opozarjamo na obisk umetnostne razstave Fr. Kralja v Jakopičevem paviljonu. Na razpolago je pri blagajni lepo ilustriran katalog. Vstopnice ohranite za žrebanje.
Dekanat juridične fakultete v Ljubljani obvešča, da se pravnozgodovinski državni izpiti v junijskem terminu prično v ponedeljek dne 5. t. m. ob 9 dopoldne. Podrobnejši razpored je nabit na dekanatski deski v univerzitetni avli. Prav-tam je objavljen tudi razpored pravosodnih državnih izpitov za čas od 6. junija dalje.
Mestno zdravniško nedeljsko službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15-11., telefon št. 32-84,
Opozarjamo na I. sklepno produkcijo gojencev šole Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek, dne 5. t. m., ob 18.15 v mali Filharmonični dvorani. Produkcija obsega 22 točk in tiskani spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. II. produkcija šole bo potem v sredo 7. t. m. prav tako ob 18.i5 v mali Filharmonični dvorani.
Zlata poroka v mestnem zavetišču za onemogle. Jutri bo v mestnem domu starčkov v Japljevi ulici velika slovesnost ob zlati poroki oskrbovancev Marije in Jurija Zalaznika. Zlata poroka bo po sv. maši ob 10.30 v župni cerkvi sv. Petra, ko bo v zastopstvu zadržanega župana g. dr. Jura Adlešiča za pričo direktor magistratnih uradov g. Fran Jančigaj, za drugo pričo pa zdravnik zavetišča za onemogle, mestni fizik g. dr. Matricij Rus, a svatje bodo kot predstavniki dobrih ljubljanskih občanov zastopniki ljubljanskih dnevnikov. V počastitev zlatoporočencev prirejenega kosila v mestnem zavetišču za onemogle se udeleže tudi vsi oskrbovanci zavetišča.
Največja tombola v Sloveniji bo v nedeljo, dne 4. junija v Slovenj Gradcu. Glavni dobitek je nov avto. Tombolske karte so po 4 din komad. Poleg glavnega dobitka je še okoli 500 dobitkov velike vrednosti. Tombola bo popoldne ob 3. uri. Vsi vljudno vabljeni.
V nedeljo 4. junija ob pol 4 jwpoildne v dvorani Starološkega doma ponovitev najlepše letošnje drame: Hasanaginica. Nikomur ne bo žal, kdor se bo v nedeljo potrudil v Staro Loko. Predstava traja dve uri in pol. Med odmori bo igrala domača godba.
Kakšne so olajšave za obiskovalce Ljubljanskega velesejma v tujini? Na podlagi velesejmske legitimacije, ki jih prodajajo vsi večji tuji potniški uradi, pa tudi jugoslovanski konzulati, imajo obiskovalci Ljubljanskega velesejma, ki bo od 3. do 12. junija, brezplačen vizum, kjer je ta še potreben. Na železnicah pa imajo sledeče popuste: v Nemčiji in Češko-Moravekem protektoratu 25%, v Bolgariji 50, Grčiji, 25, Madžarski 25—33, Italiji 80, Poljski 33, Romuniji 25, Švici in Franciji 25%. V Jugoslaviji pa imajo 50% železniški popust na ta način, da jim je potovanje iz Ljubljane nazaj do meje brezplačno.
Varietejne predstave bodo na velesejmu pred veliko restavracijo ob drevo: edu dnevno med 7 in 12 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa tudi popoldne ob 4. url Nastopali bodo mednarodni plesalci in plesalke, klovni na kolesih, 14 letni deček, ki z neverjetno spretnostjo uganja razne vragolije, komični ekscentrični par ter skupina petih svetovnih žonglerjev in ekvilibristov. Videli bomo tudi višek pasje dresure, p6a, ki ugane celo misli. Vstopnine k tem predstavam ne bo
L|ubl|ansko gledališče
Drama: Začetek eb 20.
Sobota. 3.: Utopljenca Izven. Znižane cene. Nedelja, 4.: Othello. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 5.: zaprto.
Opera: Začetek ob 20.
Sobota. 3.: Luria di Lammeruioor Reci B. Gostovanje Christy Solarija in Alde Nollijeve.
Nedelja, 4.: Vse za šalo. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Ponedeljek. 5.: zaprto
Uspešno končana pogajanfa
Za zboljšanje položaja rudarjev TPD
Pred enim letom eo sklenile rudarske strokovne organizacije kolektivno pogodbo s TPD ta dosegle tedaij poleg zboljšanja naturalnih dajatev tudi 6% zvišanje temeljnih mezd, akordov ta doklad, Ta pogodba je bila za dobo enega leta ne-odpovedljiva, po 30. aprilu 1939 pa je biia od-povedljiva s 4 mesečnim odpovednim rokom.
Ker so 6e tekom preteklega leta draginjske prilike zelo spremenile in so se pokazale tudi ■ gotovo pomanjkljivosti v obstoječi pogodbi, eo začele eirokovne organizacije obenem z II. skupino rudansko zadruge akcijo za prilagoditev mezd novim draginjskim razmeram in za odpravo vseh ugotovljenih nedostatkov.
Trboveljska premogokopna družba je ugodila želji strokovnih organizacij, da naj se izvrši revizija obstoječe kolektivne pogodbe brez odpovedi iste in so se dne 31. maja 1939 sestali predstavniki delavstva s predstavniki TPD pod predsedstvom R. generalnega ravnatelja Skubeca in so v celodnevnih pogajanjih končno dosegli nov sporazum v obliki dodatka k sedanji kolektivni pogodbi.
Delavstvo je doseglo sledeča zboljšanja:
1. Vsi akordi in doklade se z veljavnostjo od 1, Junija 1939 zvišajo za 4%, temeljile mezde posameznih kategorij se zvišajo od 4.3%—6.73%, tako da znaša povprečni povišek temeljnih mezd 4.94%.
2. S 1. (junijem' 1939 bo uvrstila TPD polovico, s 1. januarjem 1940 pa še drugo polovico sedanjih učnih kopačev, ki so bili svoječaeno pri družbi že zaposleni kot kopači in nato reducirani ter ikatmeje ponovno sprejeti nazaj v službo, spet nazaj v kopalko kategorijo.
3. Za posamezne kategorije so se zboljšali pogoji za dosego naturalnih dajatev.
4. Družba je izjavila, da bo tekom dveh mesecev proučila in uredila vprašanja doklad strojnemu osebju, prav tako pa bo proučila tudi vprašanje uvrstitve strojnega osebja v posamezne kategorije, kateremu je priznala za umazana dela delovno obleko.
Poleg teh točk je bilo rešenih še več vprašanj lokalnega značaja, kakor zgraditve kopalnice v Rajlienburgu itd.
Istočasno s povišanjem prejemkov rudarjev so se zvišale tudi temeljne mezde, akordi in doklade delavstva apnenic in kamnolomov TPD v Zagorju za 4%.
Novi delovni pogoji in mezde veljajo za dobo enega leta in je pogodba do 31. maja 1940 ne-odpovedljiva. Po tem roku 6e zamore odpovedati na 4 mesece. V primeru večjih draginjskih sprememb navzgor ali navzdol, ki bi znašale po indeksu Narodne banke za cene na malo v Ljubljani
6	ali več točk, sta se obvezali obe pogodbeni stranki pristopiti brez odpovedi pogodbe k pogajanjem za prilagoditev mezd novim draginjskim razmeram.
Poleg predstavnikov TPD iz vseh obratov so
sodelovali na pogajanjih še predstavniki Rudarskega glavarstva, II. skupine rudarske zadruge, Delavske zbornice, Zveze rudarjev Jugoslavije, Jugoslovanske strokovne zveze, Narodne strokovne zveze, Zveze združ. delavcev in Zveze strojnikov.
Nad 4500 rudarjev bo deležnih gornjega zvišanja zaslužka ter bodo pri sedanji zaposlitvi pridobili letno nad 4 milijone dinarjev
Nova zveza Ljubljane s Sušakom - čez Prezid
,,Avtobusna" seja mariborskega občinskega sveta
Maribor, 2. junija.
•	Mariborski občinski svet je imel sinoči ob pol 7 četrto redno sejo, ki je bila pa šele danes dopoldne nenadoma sklicana. Na dnevnem redu so bile namreč važne zadeve, o katerih je sinoči razpravljal ukravni odbor Mestnih podjetij. Pri Seji je bil navzoč tudi okrajni glavar dr. SiSka.
Zupan dr. Juvan je začel točno ob pol 7. Poročal je. da je imela Mestna hranilnica te dni občni zbor. Komisija mestnega sveta, obstoječa iz podžupana Žebota in mestnih svetnikov Ro\gliča in Loosa, je pregledala vse poslovanje ter našla vse v najboljšem redu. Mestni svet je poročilo in poslovanje Mestne hranilnice odobriL
Bela Krajina - naša sončna deželica
K narodnemu slavju v Črnomlju 18. junija.
Vedno mi jo toplo, ko se iz semiškega pre-Hora pripeljani z vlakom med vinograde in se mi odpre prelep pogled po vsej Beli Krajini od Sv. G er c čez Suliof' Sn Krupo proti Poljanam.
Neko posebno toplino izžareva ta naša pokrajina, vedrimo in praznično slovesnost...
JSn ko atopiš me d ; b»kikrarflskega človeka^ irnaa isti občutek. Iskrenost in vedrost te pozdravita la njegove lepe in polne govorice, odsevata ti iz njegovega prirodnega značaja. Kot taki so Belokranjci v našem narodu že dovolj znani.
.	- s? v?.e bo’j nekaj posebnega je, ako pri-
dete med njih, ko praznujeijo še dandanes.
Seveda, vse nekaj drugega, če se praznovanju pridruži dih nekdanjih časov in vam v narodni noši zaigrajo svoje narodne igre — kolo, most, rešetca, kresnice, zelenega Jurija, petelimji boj, turn... So to davna rajanja, zrasla iz življenja naših prednikov, prilagojena v teku časa novim razmeram in potrebam.
A dihajo vam tako preprostost in tiho notranjo srečo, da vas objamejo z vso svojo toplo radostjo — in šli bi med te srečno Belokranjce in še bi z njimi zarajali in zapeli:
Mi	zbiramo	dekliče,
mi	zbiramo	fantiča
.vsake žumberske družine...
in vso to v naši preprosti beli narodni noši, sredi	zelene narave, v	ravnici,	ki	ee	vije	v	hrib
in nudi	toliko	možnosti	i za igro	i	za	gledalca...
' Naša Bela Krajina nam je ohranila lep kos JiaSega lepega narodnega življenja, ohranila, da ga spet ohranimo vsi in vzamemo s seboj v svoje lepše življenje v bodočnost...
Lep razvoj avtobumega
DOdietfa
Poročevalec za Mestna podjetja ravnatelj Stabej je nato podal obširno poročilo o stanju mestnega avtobusnega prometa, ki se zelo pavolj-no razvija. Avtobusni promet ima 21 registriranih voz, in sicer 17 Dieslovih, dočim so ostali 4, ki služijo za rezervo, starejšega tipa druge znamke in so preurejeni na pctgon z bencinom in metanom. Ti štirje vozovi 60 že zdavnaj doslužili, ker 60 prevozili povprečno vsak najmanj po 540,000 kilometrov. Sklenjeno je bilo, da sc nabavija 4 novi avtobusi tvrdke »MAN«, na pogon z nafto, kakor vsi sedanji Dieslovi. To je tembolj potrebna, ker je začela obratovati nova proga Maribor-Ljutomer, ki 6ama potrebuje dva voza. Morda 6e bo v doglednem času odprla še 'kakšna proga, za katero morajo biti vozila vnaprej na razpolago.
Dosedanjih 17 »manavcev« stane približno 4 milijone din. Od tega zneska, ki 6e je kril popolnoma iz dohodkov oziroma prihrankov avtobusnega prometa, je plačati le še razmeroma malenkostni znesek nekaj nad pal milijona din. Obroki se plačujejo mesečno in bosta v najkrajšem času dva obroka že poravnana, ostali pa sledijo v krajšem roku. Zato se brez drugega naroče omenjeni štirje vozovi, ki bo,do stali, kar se tiče šasije, približno 15.000 mark. Karoserije bo, Jts&or doslej, izdelala mariborska tvrdka Pergler.
Štirje novi „manovci"
Na nekaj pripomb mestnega svetnika Sprager-ja glede celjskih avtobusov, je pojasnil upravnik Stabej, da prvatno nabavljena vozova na pogon z nafto vozita še vedno na tej progi in da sta prevozila doslej že vsak nad 200.000 km brez večjega defekta. Mestna podjetja so se obrnila že sama na nekaj drugih inozemskih tvrdk, vendar so dobila nepovoljne odgavore. Nekatere tvrdke se 6P .. ne zaniniajo za dobavo svojih vozil v Jugoslavijo, druge pa so mnogo dražje. Naglasiti je, da tvrdka »MAN« dobavlja vazove mestni občini brez vsakršnega posredovanja, kar je seveda veliko ceneje. Mestni svetnik Roglič priporoča, naj občina ostane pri onih vozovih, ki so se doslej izkazali kot najboljši, ker je najbolje, ako sc ostane pri istem dobavitelju in ako stoje v garaži vsa vozila iste znamke.
Nato je mestni svet sprejel predlog upravnega odbora MP, Za nakup avtobusov se bo porabilo tudi posojilo 1 milijona din, ki je bilo dovoljeno že pred enim letom, pa se doslej ni izkoristilo.	1
Vprašanje novih garaž — rešeno
Na tajni seji, ki je po teh sklepih sledila, je mestni svet razpravljal o vprašanju novih garaž
Prezid, v maju 1039.
Slovenija si prizadeva od 6voje strani ustvariti dobre zveze z morjem; v tem tekmujejo tudi privatna podjetja. Pred dobrimi mesecem je začel g. Pečnikar iz Ljubljane v smeri Ljubljana—-Pre-zid—Sušak novo avtobusno progo, ki je gotovo krajša kakor ona, ki gre čez Kočevje.
Pečnikar je vo avtobusno podjetje ima zdaj iz Ljubljane do Prezida dnevno dve redni zvezi’ do Sušaka pa eno. Na tej progi eta v prometu dva moderna avtobusa, ki popolnoma ustrezata vsem zahtevkom.
Z začetkom te proge do Sušaka smo prišli v tujsko-prometnem pogledu korak naprej, in je to posebno važno za nase notranjske in dolenjske kraje, ki so v bližini te proge. Prav posebne važnosti pa je ta nova proga za hrvatske kraje, ker gre malo manj kot polovica pota po ozemlju savske banovine. V Prezidu, kjer je nekaka sredina pota, posebno če računamo na kakovost ceste, je glavno postajališče proge Ljubljana—Sušak. Škoda, da od tu do Čabra ni zveze, pa bi iiueli, če bi se to napravilo, dobro zvezo z Delnicami, ko ije že avtobusna zveze Čabar—Delnice.
Če upoštevamo torej, da je Prezid tako rekoč glavno postajališče na tej progi do Sušaka, poleni bi smoli skromno pripomniti, naj vsaj to pokaže. Naj omenimo le mimogrede, da je moral biti avtobus v zimskem času preko noči skoraj vedno pod odprtim skednjem in ne v garaži, ki jo je dogradil g. Pečnikar. Nas ne zanima totiko, kje je avtobus preko noči, pač pa, kje se ustavlja. To poslednje je važno za tujce, ki dospejo ob nedeljah ponoči do Prezida, ali pa ako vstopajo zgodaj zjutraj v Prezidu za eno ali drugo »mer. Posebno ponoči je nerodno, stikati za prenočišči, če 6e avto ne ustaivlja v bližini gostilne, ki j® še odprta, ko dospe avtobus. Potujočim je treba nuditi vsaj minimalne udobnosti in se je treba izogniti vsem neprilikam, ki bi postavijo Jeraj v slabo luč. To bi morali predvsem upoštevati in se pobrigati, da se potujoči ne bodo pritoževali. Garaža in postajališče naj bosta tam, kjer je kaka solidna gostilna s prenočišči odprta zvečer ob prihodu in zjutraj ob odhodu avtobusa. To je najmanj, kar se zahteva. Sicer pa upamo, da se bo splošni ljudski žel!ji ugodilo in da bo g. avto-pod jetnik poskrbel, da se bo avtobne ustavljal vsaj v bližini cerkve, ki je središče kraja.
Spored jutršnjega delavskega tabora
Spored:
1. Ob 6 zjutraj fanfare na Gradu in budnica po mestu. 2. Od 6—8 zbiranje udeležencev v veliki dvorani in na dvorišču Delavske zbornice. 3. Ob
8	odhod v cerkev sv. Jožefa. 4. Ob pol 9 sv. maša s kratkim nagovorom dn blagoslov 10 praporov.
5.	Po blagoslovitvi praporov ureditev sprevoda in sprevod po Poljanski cesti preko Krekovega trga mimo škofijskega dvorca čez itrimoetje mimo častnih gostov na balkonu Uniona do konca Miklošičeve ceste, kjer se sprevod obrne po isti cesti in gre v Unionsko dvorano.
Red sprevoda;
1. Fanfare. 2. Državna zastava in dve zastavi ZZD. 3. Častna četa delavstva v predpisanih enot-
Tabor slovenskih viničarjev
pod pokroviteljstvom j dr. A. Korošca
Pod pokroviteljstvom voditelja slovenskega naroda g. dr. Antona Korošca prireja Strokovna zveza viničarjev — Zveze zdruzenih delavcev v nedeljo, dne 18. junija 1939 (v slabem vremenu 25. junija) v Jeruzalemu (pri Ljutomeru) VINIČARSKO - DELAVSKI TABOR ki naj bo mogočna manifestacija zavesti krščanskega delavstva našega naroda.
Spored tabora: Ob 9 sv. maša s cerkvenim govorom v Jeruzalemu. Pri sv. maši ljudsko petje s spremljanjem godbe.
i	Po sv. maši zborovanje pri cerkvi. Govorijo: gg. dr. Anton Korošec, minister Snoj Franc, na-rodni poslanec M. Kranjc, zastopnik	ZZD,	st.ro-
•f^kovni tajnik tov.	Košnik Joža iu	v	imenu	viničarskih žena tov.	Grlica Usika.
Popoldne bo	pri »Majeričke«	v	Jeruzalemu
prijateljska zabava z bogatini »rečolovom, petjem in koncertom godbe jSlavčekc, ki traja do odhoda vlakov. Popoldanska prireditev jo namenjena za dograditev Viničarskega delavskega doma v Ljutomeru.
Prihod vlaka zjutraj v smeri Maribor—Ormož do Ivanjkovcev ob 7.43, odhod zvečer ob 16.19 in ob 19.45. — Prihod vlaka v Ljutomer v smeri iz Gor. Radgone in Mursko Sobote zjutraj na postajališče v Ljutomer ob 6.36, odhod zvečer ob 19.10. Kdor bi hotel iz Ljutomera peš v Jeruzalem — eno uro hoda — pa se naj pridruži drugim udeležencem na zbirališču v Ljutomeru na postajališču in pred Viničarskim domom, in to še pred
7	zjutraj. Točno ob 7 odidemo naprej v Jeruzalem.
Prosimo, da vzamete društvene zastave s seboj. Kdor reflektira na kosilo, naj to v naprej sporoči na naslov Strokovne zveze viničarjev ZZD, Viničarski dom v Ljutomeru.
za avtobusni promet. Dosedanje garaže sa le nekak gost mestne plinarne, ki bo rabila cama te prostore, poleg tega pa eo garaže mnogo pretesne. Občinski svet je nato sklenil, da se kupijo od tovarne Zelenka & Ca. tovarniški objekti predilnice in zemljišča za 900.000 din ter da se v njih osnujejo garaže mestnega avtobusnega prometa.
Ali je maratonski tek le legenda?
mh oblekah. 4. Godba Krekovega prosvetnega doma z Jesenic. 5. Delavsttvo Radovljiškega okraja: a) simbol kovinarjev z dvema zastavama: b) kovinarji: plavžarji, kovači, profesionlsti, žebljarji, narodno noše in dečve, kovinarji v entonih oblekah, ostalo delavstvo radovljiškega okraja. 6. Godba Jugoraaa jz Kragujevca. 7. Gostje člani Jugora-sa iz drugih banovin. 8. Prapor centrale ZZD. "• Predsedstvo ZZD in osebje centralne pisarne. 10. Namesčenske skupine ZZD, 11. Rudarji v uniformah (Trbovlje). 12. Rudarji v enotnih oblekah in ostali rii<iar»ja. 13. Viničarji, simbolična skupina. 14. Delavstvo kamniškega okraja: a) kovinarji (Kamnik), tekstilci (Jarše), mizarji (Duplica), narodne noše, dečve, ostalo delavstvo iz okraja Kamnik. 15. Godba Tržič. 16. Delavstvo iz Tržiča po strokah 111 skupinah: tekstilna, usnjarska, kovaška itd., dečve, enotno obleke, narodne noše, 17. Delavstvo iz Kranja in okolice po strokah in simboličnih skupinah: tekstilci, poljarji, opekarfi, enotne nose, dečve, ostalo delavstvo iz okraja Kranj. 18. Godba Vevče. 19. Papirničarjf Vevče. 20. Tekstilci Grosuplje. 21. Tekstilci Škofja Loka. 22. Pa-pirničariji, Sladki vrh. 23. Tobačno delavstvo. 24. Zdraviliški delavci: Novo Celje. 25. Tekstilci: Celje tekstilci, Celje splošna. 26. Godba Vič-Glince. 27. Maribor po strokah in skupinah. 28. Stavbinci Ljubljana.
Sprevod ^krene v veliko dvorano Uniona, kjer ee ob 10 začno manifestacijsko zborovanje z naslednjim sporedom:
1. Pozdrav častnih gostov. 2. Državna himna in himna ZZD. 3. Otvoritev, in pozdravi. 4, Pozdrav bana dr. Marka Natlačena. 5. Kratek govor zastop-nika ZZD (Langus Jože). 6. Govor ministra dr. Kreka. 7. Govor slovenskega narodnega voditelja dr. Korošca. 8. Govor predsednika vlade dr. Cvetkoviča. 9. Zaključek zborovanja s slovensko narodno himno..
Potek StboTo^anja prenaša ljubljanska radio postaja. Za tiste, ki no bodo mogli v dvorano, so postavljene na Miklošičevi cesti ojačevalne naprave.
UdelcSencem I. slovenskega delavskega tabora
dovoljena na velesejmu znižani vstopnina.
Udeležencem prvega slovenskega delavskega tabora je v skupinah dovoljena znižana vstopnina 3 ilin za osebo za velesejem. Voditelji skupin zberejo od posetnikov velesejma legitimacije, ki smo jih razposlali za četrtinsko vožnjo in za vso skupino hkrati kupijo skupno vstopnico za velosejem.
Zaradi nesrečnega strela denarna kasen
Poročali smo v »Slov. domu« o razpravi, ki se je vršila pred mariborskim okrožnim sediščem proti kletnemu posestniku Matevžu Rozmanu iz Podlehnika zaradi smrtne nesreče, ki jo je povzročil s svojo nepazljivostjo dne 7. marca t. 1. Ko je pregledavat svoj samokres, se mu je orožje naenkrat sprožilo m strel je zadel posestniškega sina Janeza Trafeb v trebuh. Nesrečnež je umrl zaradi Izkrvaljenja, četudi so ga takoj prepeljali v bolmimco, kjer ,e bil operiran. Krogla mu je prebila na vec mestih črevesje, jetra in žolč ter je
b;l	zdravni]ka Pomoč zaman. Rožman je
bit zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem obsojen nepogojno na 1500 din denarne kazni ali 1 mesec zapora ter na plačilo 250 din povprečnine.
>Kaj je pravzaprav maratonski tek?« Vprašanje, ki si ga športniki zastavljajo neštetokrat, a zelo redko pravilno odgovorijo.
Samo na dveh mestih v grški književnosti naletimo na lepo pripovedko o atenskem vojščaku, ki je po zmagi na maratonskem pol ju leta 490 pr. Kr. pritekel z bojišča v Atene in javil Atencem zmago. Ko je prišel v Atene, so je zgrudil mrtev od napora. Pri Herodotu, ki nam je dal klasičen opis maratonske bitke, o maratonskem tekaču ne najdemo ničesar. Zlasti je zanimivo, da anekdoto
o	maratonskem tekaču Herodot ni zapisal, dasl je zelo rad iskal in zapisoval slično anekdote. O maratonski bitki je zapisal vse polno anekdot, vendar
o	maratonskem tekaču ne piše ničesar. Tudi ostali opisi maratonsko bitke no pišejo prav nič o kakem maratonskem tekaču. Pripovedka o maratonskem tekaču je nastala šele 600 lot po maratonski bitki, ko je bila Grčija žo pod rimskim cesarstvom. Plutarh, ki je živel v lotu 4,6 do 120 po Kr. r., v svojem opisu: »Ali so bili Atenci slavnejši v vojnah lili v znanostih?« prinaša tudi naslednje: >Po tein, kar pripoveduje Ileraksides Pontikos, je prinesel Thersipos iz občine Eroidai vest o maratonski bitki. Večina jih trdi, da jo bil to Eukles, ki jo po končani maratonski bitki pobegnil z bojišča, ves v orožju, in jo prišel preznojen do prvih atenskih hiš, kjer je spregovoril samo naslednje besede: »Veselite so, tudi ml so veselimo!«, nato pa je padel mrtev na tla.«
Pri Lukianu, ki jo živel od leta 120 do 180 po Kr., imamo o maratonskem tekaču naslednjo pripovedko: >0 napakah pri pozdravljanju ljudi«, razpravlja Luldan o okusu one dobe in se navdušuje za pravilno pozdravljanje. Ob tej priliki pripoveduje tudi nekaj rpimerov iz filozofije in zgodovine. Lukian izjavlja: »Prvi, ki je uporabil pozdrav: »Veselito sel«, jo bil tekač Filipides, ki je prišel iz maratonskega boja in zaskrbljenim ljudem, ki so čakali na izid bitke, povedal: »Veselite
se, mi smo zmagovalci!« Ko je izrekel te besede, se je zrušil mrtev na tla.«
Iz obeh popisov legende o maratonskem tekaču je zanimivo, da se niti v enem opisu maratonski tek ne označuje kot športni napor, ampak v obeh primerih poudarja narodno junaštvo. Maratonski tekač je jmnesel vest o zmagi in z bese-damidami: »Veselite sel« umre. Etični smisel to pripovedke jo zlasti poudarjen pri Plutarhu, ki jo dodal svojemu opisu tudi nekaj moralnih po-edinosti. Toda zgodovinska anekdoia, polna etike, no odgovarja vedno zgodovinski resnici. Zdi se, da je tako tudi v lem primeru. Epizode in anekdote niso podvržene ostri kritiki. Najprej nas preseneča negotovost, kdo jo bil maratonski tekač. Opisi imenujejo tri imena: Thersipos, Eukles in Filipides. Nedvomno je, da bi se v narodu ohranilo pravilno ime tekača, če bi ta dogodek živel v tradiciji v grškem narodu, Filipides jo bil po po poklicu sel (hemerodromos, kar pomeni tekač); Filipidesa so tudi poslali Atenxi še pred maratonsko bitko v Spor to, kjer je prosil špartancc za pomoč proti Perzijcem. Sjiartanci iz verskih vzrokov niso mogli takoj priti na pomoč. O tem važnem političnem poslanstvu, ki ni posebno športno delo, pripoveduje Herodot mnogo romantičnih za-nimivosti. Lukian pa jo enostavno prenesel opis maratonskega teka na Filipidesa. Toda tudi Plutarhova pripovedka ima svojo slabo točko.
Naj bo kakorkoli, četudi popis maratonskega teka ni zgodovinsko dojstvo in je samo ena od mnogih junaških legend, vendar zaradi tega narodnostni in etični |iomen maratonskega teka ni nič manjši. V zgodovini je vsekakor mnogo takih pripovedk, ki ne prenašajo zgodovinsko kritike in vendar je prav v teh pripovedkah dostikrat mnogo resnice. Narodna zavest in čustvovanje se budi mnogo bolj s pripovedkami, polnimi fantazije, kakor pa na enostaven nnčin s suhtini in golimi dejstvi, kuterim manjka prizvok junaštva, V tem
smislu želimo in tudi moramo gledati maratonski tek in maratonskega tekača.
Med starimi grškimi kipi ne poznamo nobenega dela, ki bi govorilo o maratonskem tekaču, toda današnja umetnost ga že pozna. Nemški kipar Max Kruse je prvi upodobil maratonskega tekača. Njegova sijajna plastika: »Zmagali smo« je prvo delo Maxa Kruseja iz leta 1881. Ta plastika je danes eno najznamenitejših del Narodno galerije v Berlinu. Avtor se pri svojem delu ni držal književne oblike, ampak je svobodno upodobil golega mladeniča, ki teče z dolgimi koraki. V desni roki drži lovorjevo vejico, z levico se pa pritiska na srce. Njegove moči so na koncu. Se v večji meri pa so maratonski tek in maratonskega tekača poživile olimpijske igre. Globoko psihološko pojmovanje je pokazal francoski akademik Michel Breal, ki je 1895 predlagal organizatorju olimpijskih iger, baronu Coubertinu, naj v spored modernih olimpijskih iger privzame tudi maratonski tek. Na ta način je postal maratonski tek in maratonski tekač povest iz davne prošlosti resničnost ne samo za Grke, ampak za ves svet.
V	novih olimpijskih igrah je maratonski tek našel svoje pravo mesto kot nadaljevanje teka, o katerem nam govori legenda. Toda za prve olimpijske igre leta 1896 v Atenah je ta tek pomenil več kakor pa ves ostali športni spored. To je bilo središče in vrhunec olimpijskih iger v Atenah. Maratonski tek v Atenah je imel predvsem močan narodnostni poudarek. Vsa pozornost cele Grčije je bila pri prvih olimpijskih igrah osredotočena samo na maratonski tek. Samo maratonski tek je navdušil slednjega Grka iz ulice in želja, da bi pri tem maratonskem teku zmagal Grk, jo postala naravnost narodnostna zahteva. Prvi maratonski tek je bil 10. aprila 1896. To je bil dogodek, ki jo zasenčil vse ostale športne tekme prvih olimpijskih iger.
Že v zgodnjih Jutranjih urah je bilo vse mesto na nogah. Do popoldneva Je razburjenje ljudstva še narastlo. Na stadionu je bilo 50.000 gledalcev, na tisoče ljudi je zasedlo bližnje vzpe-
tine, tisoči pa so napravili živ zid na zadnjem delu k* 86 jo končala v stadionu. Tekači so za-
1	“ popoldne z malega mosta na rav-
nini Maratonskega polja. Teklo je 25 tekačev. Večina tekačev je bilo Grkov. Tekel pa je še en rrancoz, en Madžar, en Amerikanec in en Avstralec. Proga jo vodila od Maratonskega polja preko Charvati, Arubelokipi in je bila dolga 40 km, Kot favorit je veljal Avstralec Flack, ki je tudi dolgo časa vodil, ni pa vzdržal tempa in se je zgrudil, preden je prišel do cilja. Nestrpno pričakovanje, in nemir je v stadionu rastel vsake četrt ure. Nihče se ni menil za tekme, ki so bile v stadionu, Četudi so se Amerikanci proslavili s skoki, Id Jih dotlej ni nihče videl. O poteku maratonskega teka so občinstvu na stadionu pripovedovali častniki, kt so s konji hiteli maratonskemu tekaču nasproti, ali kolesarji. Dolgo časa so bile vesti o poteku maratonskega teka za Grke neprijetne. Vodil je Avstralec. Ko pa je Flack zaradi izfrpauosti moral odstopiti, je prišel na čelo Grk — mlad kmet Luis iz Amarusslja, vasi blizu Aten. Vest je navdušila ves stadion. Sredi največjega pričakovanja jo odjeknil topovski strel. To je bil dogovorjen znak, da je prvi tekač že blizu stadiona. Vsi ljudje so se dvignili in skušali priti k vhodu. Ljudje so zunaj stadiona navdušeno pozdravljali, mahali z robci in zastavami. Razburjenost in veselje sta bila nepopisna. V stadion je pritekel ves oznojen in prašen Luis, zavil po tekallščii, nato mimo kraljeve lože v cilj. Prestolonaslednik Konstantin, pokrovitelj prvih olimpijskih iger, in knez Jurij, vrhovni sodnik, sta Čakala ob vhodu v stadion j« tekla ol> Lulsu vsak na eni strani; za njimi so tekli ostali sodniki. Grški kralj je vstal in pozdravljal. Navdušenje je doseglo vrhunec. Ljudje so od veselja jokali, se objemali In stadion je grmel od veselih vzklikov. Nihče ni ostal hladen v vsem stadionu. Za Grke zmaga Lutsa, ki je tekel 2 uri 58 minut in 50 sekund, nt bila samo športni uspeli, ampak simbol slavne grške zgodovine, ki je bil prenešen v sedanjost. Tudi drugi in tretji, ki sta za Luisom zaostala sedem minut, sta bila Grka; šele četrti je bil Madžar.
Kratek obisk v slovitem dvorcu ,Bellevue'
Nemški kancler Je dvorec pripravil za prtjetno bivanje naše
knežje dvojice
Tudi v Nemčiji znajo visoke tuje osebnosti, predvsem pa še vladarje ali njihove namestnike, sprejeti nadvse slovesno in jim preskrbeti najprijetnejše bivanje v svoji sredi. Zato so se že dalj časa z vso skrbnostjo pripravljali tudi za čim svečanejši in čim dostojnejši sprejem jugoslovanske knežje dvojice, kneza Pavla in kneginje Olge. Ta obisk naj vsemu nemškemu narodu ponovno utrdi prepričanje, da je zaman vse prizadevanje velesil, da bi Nemčijo obkolile, ko pa ima Nemčija na jugu svojo cenjeno prijateljico Jugoslavijo, ki ji je Hitler sam v svoji predvčerajšnji zdravici pred knezom Pavlom zagotovil trajne sedanje meje. To izjavo je tudi nemški narod sprejel z velikim veseljem, ker se je tako ponovno lahko prepričal, da je vsaj na jugu obkoljevalni obroč odločno pretrgan.
Za trenutek stopimo v sloviti dvorec »Bellevue«, v katerem stanujeta za časa svojega obiska v Nemčiji naš knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Ta dvorec je star že nad dve sto let in ni čudno, da je bil pred časom že kar skoraj pozabljen in je postal tako pomanjkljivo urejen, da ne bi mogel nuditi dostojnega bivanja vladarskim osebnostim, ki bi prišle v Nemčijo na obisk.
»Bellevue« je dvorec, ki naj jugoslovanski knežji dvojici nudi nadvse prijetno bivanje. Vse pomanjkljivosti, ki jih je opazilo budno oko še pred nedavnim, so odpravili. Ta dvorec naj bi dobil nazaj spet oni sloves, ki ga je užival nekoč, obenem pa naj bi v najpopolnejši meri ustrezal tudi sedanjosti.
Vse stare dragocenosti v njem so spravili z najmodernejšimi umetninami v skladno celoto. V srednjem delu stavbe so zgradili nov vhod, poleg tega pa so dogradili še dvoje stranskih kril, da bi dobili čim več novih prostorov. Pri zgraditvi teh dveh kril so pazili na to, da bi bili zgrajeni skladno s starim delom zgradbe, ki jo je postavil nek holandski arhitekt v francoskem baročnem slogu. Ti dograjeni prostori so dobili ime
»ministrska krila"
V	njih stanuje za časa bivanja kneza Pavla in kneginje Olge v Berlinu minister Meissner, ki bo dvorec nadzoroval in skrbel v njem za red. S staro zgradbo sta ti dve krili zvezani z galerijami.
Razneseno bogastvo so znosili spet nazaj
Skoraj popolnoma so preuredili tudi prostrani park pred dvorcem. Pravijo, da bodo v bližnji bodočnosti imeli dostop vanj vsi, seveda razen tedaj, kadar se bo v dvorcu »Bellevue« mudil kak visok gost. Dvorec sam so prenovili pod nadzorstvom ministra Baumgartena. Ta mož je imel dosti skrbi, kako bo ta dvorec uredil, kajti dobil je skoraj samo golo zidovje. Prej je bil v dvorcu nem-
•	ki norodopisni muzej, ki pa so ga prenesli dru-
gam. Največje težave so bile pač v tem, kako bi prilagodili stari stavbni slog najmodernejši opremi, pri kateri je glavna stvar udobje.
Razumljivo je, da za vso opremo ni zadostova-samo tista oprava, kar jo je bilo nekoč v tem dvorcu, to že zato ne, ker so dvorec povečali. Ta nekdanja oprava je bila deloma shranjena v Potsdamu, deloma pa v stari kanclerski palači. Poleg nove oprave so v dvorec morali nabaviti tudi veliko število umetniških slik, ki so bile v njem že svoj čas, a so jih zdaj morali odkupiti od raznih bogatih rodbinskih rodbin, če so jih hoteli prenesti spet na njihov stari kraj. Nalogo, da spravi te dragocene slike spet nazaj, kjer so bile nekoč, je dobil veliki reformator profesor Speer, preure-ditelj Berlina kot prestolnice nove Nemčije.
V »Bellevue« so prinesli spet nazaj ogromno bogastvo v slikah, ki so jih tudi zelo okusno razmestili. Pritličje in prvo nadstropje sta tako dobila nazaj spet oni stari sijaj.
Za ministra Markoviča čisto novi prostori
Skozi glavni vhod se pride najprej v prostrano vežo, v kateri so stene obložene z rdečkastim marmorjem. Z umetniško izdelanega stropa visita dva sijajna lestenca. Odtod je dostop v ostale prostore, do katerih vodijo s slikami okrašeni hodniki ali stopnišča. Stara zgradba sestoji iz štirih oddelkov, ki so ločeni drug od drugega. V pritličju je tudi jedilnica, ki je v zvezi z razkošnim salonom in veliko teraso, dolgo toliko, kot je ves stari del zgradbe na oni strani, kjer je park. V bližini velike veže, obložene z marmorjem, so prostori, v katerih zdaj, ko biva knez Pavle v tem dvorcu, stanuje naš zunanji minister Aleksander Cincar Markovič. Te prostore tvorita dva velika salona, ki služita kot čakalnice, delovna soba, spalnica, kopalnica in prostori za garderobo. Oprava je tod vsa čisto nova. Poleg teh prostorov so drugi, v katerih stanuje minister dvora Milan Antič. Salon je tu opremljen z opravo iz palisandro-vega lesa.
Prvo, častno nadstropje za knež o dvoj co
V prvem nadstropju stanujeta knez Pavle in kneginja Olga. Ureditvi n opremi teh prostorov so posvetili še prav posebno pozornost. Po stenah vise okusno razporejene krasne umetniške slike. Knez Pavle ima na razpolago nekaj salonov za čakalnice, veliko delovno sobo, spalnico, salon v slogu beneškega baroka, dragoceno knjižnico, kopalnico in nekatere druge prostore. Slike na stropu v delovni sobi so delo slovitega italijanskega slfkarja Mantegne. Poleg tega je v tej sobi tudi nekaj dragih slik holandskih umetnikov iz 16. stoletja. Notranjost napolnuje tako rekoč ozračje
Novi liehtenstclnski knez Franc Jožef II. na častni tribuni v glavnem mostu Vadnz. ko sc zahvaljuje večtisočglavi množici za izraze vdanosti. Levo stoji vdova kneza Franea Jožefa I,, na desni
pa škof iz Ckura, Lanrencius Mathias Vincenc.
Njegova svetost antijohij-ski patrijarh msgr. Kjril IX. Mogabgab, ki ga je francoska vlada povabila v Francijo, pri svojem prihodu v Lyon. Nosi tudi naslov aleksandrijske ga in jeruzalemskega pa-trijarha. V Francijo je prišel iz Rima, kjer je bil sprejet tudi pri papežu Piju XII.
preteklih stoletij. Edino, kar spominja na sedanjost, je telefon, pa še ta je nenavaden, namreč izdelan iz slonove kosti.
V	»beneškem salonu« so stoli in naslonjači obloženi z onimi oblogami, ki so nekoč krasile sobo kraljice Luize. Iz tega salona pa se pride v
dragoceno knjižnico
v kateri so stene obložene s hrastovino, v predalih te dragocene knjižnice je nad 10.000^ skrbno izbranih knjig v raznih jezikih. Iz te knjižnice pa je tudi lep razgled na živalski vrt.
Kneginja Olga ima svoje prostore takoj za temi. Do njih vodi krajši hodnik, pokrit z dragoceno preprogo. Oprava v spalnici je nekoč služila kraljici Luizi. V spalnici visi tudi kraljičina slika.
V	drugih prostorih, kjer biva kneginja Olga, je povsod vse v cvetju, ki daje toploto starinskemu dvorcu. Posebnost zase je tudi tako imenovana dvorana »Langhaus«, namenjena za kongrese in svečanosti, ki jih bodo v tem dvorcu v bodoče prirejali. V gradbenem oziru je ta »Dolga dvorana« res prava posebnost. Ob njej so še štiri manjše dvorane.
Soiitfc starega in novega ...
Dvorec »Bellevue« nudi vsakomur, komur se je le kdaj nudila prilika stopiti vanj, prepričevalen dokaz, kako se da združiti v lepo zaokroženo celoto staro in novo. V njej je v najlepšem sožitju tradicija z najnovejšo dobo in njenimi pridobitvami. Dvorec ima tudi svojo telefonsko centralo, in še več, celo popolno radijsko postajo. V kratkih besedah je nemogoče popisati vse bogastvo, ki je nakopičeno v tem slovitem starinskem »Bellevueju«. Saj nismo niti omenili številnih prostorov, ki so namenjeni za spremstva visokih osebnosti, ki so in ki še bodo prišla na ta »dvor«. Teh spremljevalcem imata knez Pavle in kneginja Olga za časa svojega bivanja v »Bellevueju« nad sto.
Tudi za tako kritičnega opazovalca, kakor je knez namestnik Pavle, veliki ljubitelj umetnosti, bo pomenil dvoree, ki mu ga je nemški kancler določil za bivanje v Berlinu, gotovo nadvse prijetno presenečenje.
Dr. Euwe: »Na prej Keresa in polam Aljehina" Keres: »Na prej Euwe a, nato pa Alrehina"
Estonec Keres. ki danes brez dvoma spada med najboljše šah iste na svetu, in Holandec profesor Euwe sta se zdaj le odločila, da odigrala šahovski dvoboj, ki naj bi končno odločil, kdo ima pravico igrati z Aljehinom za svetovno prvenstvo. Odigrala bosta dvajset partij, toda ne vse naenkrat, pač pa prvih deset konec jul rja, drugih deset pa pozneje. Prvo polovico partij bosta igrala v estonskem pristaniškem mestu Pernu, drugo pa v Holandiji. Kraj, kjer bo na Holandskem ta dvoboj, še ni določen.
Pobudo za šahovski dvoboj je dal Euwe, oziroma Holandci, ki še zdaj ne morejo preboleti, da je njihov velemojster tako hitro izgubil svetovno prvenstvo in ga izročil 6pet tistemu, od katerega ga ije dobil, Aljehinu. Zato Holandci že zdaj zelo težko čakajo, kako se bo dr. Euwe držal v igri z mladim in toliko sijajnim igralcem Kere-som, na katerega je šahovski svet v zadnjih letih postal tako pozoren. V primeru, če bi Emve, res premagal Keresa, bi končno le prišel spet čas. da se spoprime z Aljehinom in mu dokaže, da 'je
bil njegov poraz pri zadnjem dvoboju z njim res le slučajen. Euwe bi to na vsak način rad dokazal, čeprav v šahovskem svetu prevladuje trdno prepričanje, da Aljehinu ta holandski profesor še ni koe, čeprav je tudi njegova igra odlična, in Euwe zaradi izvrstnega poznavanja šahovske teorije dela celo Aljehinu precejšne preglavice, tako da mora ta poklicati na pomoč vso svojo iznajdljivost v kombinacijah.
Dvoboj med Euwejem in Keresom bo pa zanimiv tudi v tem, ker si bosta stala nasproti po letih dva zelo različna velemojstra. Keres je še naravnost mladenič, saj je bil rojen šele leta 1916. Ima torej komaj 23 let. Pa tudi Euwe še ni tako star, sa'j se je rodil že v tem stoletju, in sicer leta 1901, 38 let vendar tudi še ni tako visoka starost, da bi bila ona kriva neuspehov. Celih petnajst let je torej Keres mlajši.
To srečanje med Keresom in Euweje-m je gotovo približno enako važno za oba. Le zdi se, da je Euwe mnogo bolj nestrpen kot pa Keres. Holandec bi se rad čim prej spoprijel z Aliehinoni in se mu maščeval, Estonec pa je prepričan, da zanj še ni prišel čas, da bi se boril za svetovno prvenstvo. Ne bi rad šel v ta boj, ne da bi' bil zanj temeljito pripravljen. Kljub svojii odlični igri še vedno smatra, da tu pa tam njegovo znanje še nekoliko peša. Zato hoče na vsak način počakati še toliko časa, dokler ne pride njegova ura... Zaradi slabe pripravljenosti ne bi rad nakopal očitka, da je sam kriv, če bi Aljehin pregladko z njim opravil. Z morebitnim porazom bi si tudi precej pokvaril svoje izglede za morebitni ponovni dvoboj, pri katerem bi šlo za svetovno prvenstvo. Zato raje še nekaj časa počaka, ;n zato je tudi pristal še prej na dvoboj z Euvvejem, čeprav bi ee imel že zdaj prej pravico boriti z Aljehinom kot pa Euwe, Holandec pa v teni dvoboju hoče tudi še enkrat preceniti svoje moči pred odločilnim spopadom.
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 5. junija: 10 Prenos otvoritve ljuhlj. -velesejma (koncert voj. godbe) — 12 Za zabavo vam igramo, a naslove ne izdamo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Za zabavo vam igramo, a naslove ae izdamo — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma La-gerloff* Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih b) Gašperček, lutkovna igrica — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radij, orkester — 18.40 Glasba v službi narodu (g. dr. Drago Cvetko) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Prenos otvoritve protituber tedna iz magistratne dvorane. Govorita dr. J. Bohinjec in ban dr. M. Natlačen — 19.50 Nikola Cvejič poje narodne (plošče) — 20 O zunanji politiki (g. dr. Al. Kuhar) — 20.30 Vesel živalski krog: Dvojčki sonce nam vrtijo, čudne »e stvari godijo. Kdor hoče, naj posluša zdaj! Pisan večer, ki ga izvajajo člani rad. igral, družine sodelujeta Jožek in Ježek —
Nedelja, 4. junija: 8 Vesel nedeljski pozdrav (plošče) — 8.45 Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga) — 9 Tekmovanje godb na pihala (prenos iz Kranja) —
11 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 11.30 Mu-surgski Ravel: Slike iz razstave, simf. ciklus slik —
12 Pevsko društvo «Loški glas« — 13 Napovedi — 13.20 Pevski in orkestralni koncert. G Tone Petrovčič in Radijski orkester — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Boka Kotorska za naše osvobojen je (Djordje Subotič) Bgd. — 19.30 Klavirski koncert gdč. Herte Seifert — 20.30 a) Miroslav Vilhar (1818—1871): «Jamska Tvanka«Glasba spevoigre (repriza). Izvajajo solisti Radijskega kom. zbora: ga. D. Sokova, gdč. M. Polajnarjeva, gg M. Premelč, M. Jarc D. Žngar — Radijski komorni zbor in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec; b) Koncert lahke glasbe (R. O.) — 22
—	Napovedi, poročila — 22.15 Za ples in zabavo (plošče).
Drugi program!
Sobota, 3. junija: Belgrad: Žfl.ao Koncert velikega RO — Zagreb: 30.15 Prenos i7 Švice — Bratislava: 22.30 Poročila v srbohrvaščini — Praga: 19.40 Brno — Sofija: — 21 Zabavna glasba — VarSava: 21 Prenos — Berlin: — 22.30 Miinehen — Thlnaj: 30.15 Veselo alpske dežele — Frankfurt: 19.30 Gledališče v fi 1 mt. in radiu
—	Paril: 22.10 Arije — Stuttgart; 20.15 Koncert RO ju solistov.
Nepotrpežljivo je čakal vesti ali hruma, ki bi mu naznanil, da se letali zmagovito vračata. Ce bi bil zaslišal ta dobri in veseli glas, bi bil v trenutku pozabil uradno jezo in vse, tako ga je pa vsebolj začela razjedati žalost.
Ko so čez dolgo privedli k njemu Courtneya in Scotta vsa umazana in okrvavljena, je moral napeti vse sile, da je zatajil svoje veselje in ohranil uradno resnost. Namršil je čelo ter jima zapovedal, naj se očedita ter se potem priglasita na raport.
Scott in Courtney, ki so ju bili izza prve črte pripeljali napol mrtva sem z avtomobilom, sta najprej krenila v točilnico ter si tam privezala telo in dušo. Potem sta se odpravila k majorju.
Ko sta stopila v sobo, sta se držala krotko in potrto kakor mokri jagnjeti. Postavila sta se v predpisano držo in čakala ognja. Delala sta se, kakor da ogenj in streljanje ki sta ga prestala pred nekaj urami, ni nič v. primeri s tem, kar ju je čakalo zdaj. Podobna sta bila samostanskim gojenkam, ki so pobegnile na promenado, ker baje niso vedele, da to ni dovoljeno.
Brand je vstal in grmel nad njima:
»Druge vrste orožje drže red, vi ste pa vojno spremenili v cirkus za osebno
zabavo. Tega ne morem več trpeti. Poskusila bosta vse posledice današnjega dejanja. To je vojna, ne pa vaša zabava. Takoj bom obvestil o tem glavni stan. Nekdo bo to moral plačati!«
Ta trenutek je zazvonilo pri telefonu. Phipps je snel slušalo, pa ga takoj podal majorju z besedami:
»Generalni štab vas kliče, poveljnik!« Major Brand je 6kočil k telefonu ter dejal postrani proti Scottu in Courtneyu: »Ravno prav . . Zdaj bosta videla ...« Prijel je za slušalo. Glas iz generalnega štaba je govoril:
»Čestitam, major ... Nemško letališče je popolnoma uničeno ... Smo že zvedeli. Ujeli smo nemški radiogram in ga j razvozljali. Silno so zmešani in divji. Vaš oddelek je odlikovan. Slišali smo, da sta . bila samo dva. Prav dobro! To sta ju-nakal — Čestitamo, major, Razen tega imamo za vas zanimivo in veselo no-vioo . ..«
Major Brand toliko, da se ni na glas zasmejal v telefon. Ves čas mu je bilo težko, ko je premišljal, da bo m°raj Prijemati fanta, ki bi ju bil najrajši na-
I	gradil. Zdaj mu je glavni etan vzel breme
I	s srca in storil še več, kakor bi bil mogel on. In pa... saj Courtney in Scott navzlic vsemu pohvalo tudi zaslužita. V
glavnem stanu že Vedo, kaj sta storila. Njemu nista hotela povedati ničesar...
Še preden je major kaj mogel, ga je potegnil iz misii glas tovariša iz glavnega 6tana:	,
»Vesela novica. Potrebujemo vas tu.« Brand ni verjel svojim ušesom, zato je začel spraševati na ves glas:
»Kaj, kako pravite?«
»Da, da. Potrebujemo vas . . .«
Major še vedno ni dobro razume! in je spraševal:
»Pa kaj naj zdaj storim?«
»Izročite dolžnost najstarejšemu častniku na letališču in pridite takoj, da prevzamete mesto v generalnem štabu.« Brand je hotel še nekaj spraševati: »Kaj? Ponovite, prosim! Zdi se mi, da nisem dobro slišal.«
Glas na oni strani je ponavljal: »Izročite dolžnost in pridite takoj v glavni stan, kjer vas čaka novo mesto.«
I	Zdaj	je major	razume!	in	odložil slu-
! šalo. Nekaj časa	je sta!	pri	telefonu in
premišljal, kako in kaj je s to nenadno | spremembo, ki je prevrgla vse njegove prejšnje naklepe. Ni si mogel brž na jasno, odkod in zakaj vse to.
Courtney in Scott sta ga gledala in
i	takoj 6poznala, da se je nekaj moralo ! do dna zasukati in spremeniti. Čakala sta, kaj bo in pa, ali jima bo major povedal, kaj so mu telefonirali iz štaba.
Brand je še nekaj trenutkov postal in majal z	glavo, potem pa	je	začel naglo
koračiti	po sobi.	Nato se	je	spet ustavil,
pogledal potepena pilota, bruhnil v smeh ter ju začel tolči po ramah, zdaj Scotta, zdaj Courtneva.
Ta sta nekaj časa gledala, potem sla se začela še sama režati. Začelo se jima
je jasniti, kaj je moral zvedeli major po telefonu iz vrhovnega poveljstva Prijelo ju je taka veselje, da bi bila Branda najrajši pograbila za roke in z njim zaplesala po sobi kakor paglavca . . .
Majorja smeh ni in ni hotel miniti, tako da je bilo letalcema že kar malo neprijetno, saj ju je ta smeh spominjal na najmučnejše trenutke v letalskem življenju, ko človek izgubi oblast nad samim seboj in bruhnejo iz njega zatajevana čustva.
Nazadnje je bilo smeha tudi Brandu dovolj. Stopil je do omare in vzel iz nje steklenico whiskyja. Ko jo ie držal v rokah in stopil z njo do letalcev, ga je spet popadel smeh, da se je kar zvijal.
Scott in Co,urtney sta v zadregi samo migala z rameni.
Maior je dejal:
»Vidva sta fanta in pol! Od zlodja sta! Čudovito letita! Generalnemu štabu vajina pustolovščina ugaja. Toda Court-ncy, zdaj vas bom jaz okrtačil.. . Ha-haha ...«
Courtney ni vede! reči drugega kot:
»Hm, hm ...«
Ozrl se ie v Scotta, toda tudi ta ni vedel, kaj bi dejal, Zamrmral je nekaj podobnega kakor Courtney.
Major je natočil kozarce.
»Pijta, fanta! Na vajino zdravje!«
Trčili so, potem pa je major nadaljeval:
»Torej uničila sla nemško letališče. Naš oddelek je odlikovan z najvišjim redom. Pa tudi jaz sem dobil plačilo. Zdaj vam bom že pokazal, Courtney! Dobro poslušajte!«
Courtney se je postavil v pozor. — Brand je zamahnil z roka.
»Nikar ne igrajte komedije. Saj veste, da nisem mislil tako. Sedimo.«
Posedli 60, kamor je ravno kdo mogel, potem je Brand govoril dalje:
»Da. Oni tam v generalnem štabu so navdušeni nad vama ir, r.ac' nami vsemi. So že vse zvedeli. Kličejo me zdaj v štab. Moram takoj tja, da prevzamem r.ovo službo, rte vem. katero mesto mi bodo dali. Vsekakor bo nekaj drugega, kakor pa je tu.«
Ni si mogel kaj, da se ne bi zasmejal, tako 6e mu je zdela vse to dobro. Bil je vesel, da je za 6voje delo in odgovornost enkrat le dobil plačilo.
Pili so Scott in Courtney nista hotela nič spraševati, marveč sta pustila majorja, da je govaril sam.
»Da... In potem sem dobil povelje, naj izročim dolžnosti ter vodstvo najstarejšemu častniku tu. Ha, ha, ha . ,.«
Scott in Courtney 6ta se spogledala. Major je nadaljeval:
»Dozdaj je vojna bila za va6 samo razveseljevanje in zabava. Jaz sem bil dozdaj tisti, ki je moral pošiljati nedorasle fante v smrt. Jaz sem bil tisti, ki sem se moral prepirati z generalnim štabom in se izgovarjati zaradi izgub. — Skratka, jaz sem bil poveljnik letališča, a odzdaj ste to vi, Courtney ...«
Pri teh besedah je Brand stopil k zidu, kjer je visel njegov plašč, ga »nel, si ga oblekel, si nasadil čepica na glavo, uradno pozdravil ter še preden sta utegnila Scott in Courtney od presenečenja migniti, izginil skozi vrata.
Ko je bil že zunaj ie zavpil nazaj: »Zbogom, poveljnik! Srečno pošiljajte fante v smrt. Jaz sem rešen te neprijetne dolžnosti. Zbogom!«
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din za inoiemstvo 211 din Uredništvo: Kopitarjeva otira 6/II1 Telefon 4001 ds 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6.
Za Jusoslnvansko tiskarno > l.niltlj.mi I• >>< Krm.ur,i	Izdajatelj ini Jože Sodja Urednik: Mirko Javornik