za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi ¡e moč! GLASILO SVO&ODOMISLLMIH SLOVEffCLV V AMLTUt^I Od boja do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Štev. 18. Entered as Seoond-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 , # Chicago, 111., 3. maja 1912. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto XI. Razgled po svetu. ■Il l . v ■— Avstrija. Dunaj. — Pri ožjih volitvah za v mestni svet je prišlo do številnih spopadov, pri katerih je tudi kri tekla. Tako je neki, pred soc. demmokrati bežoči krščanski socialist, streljal na zasledujoče, ter več oseb ranil. Pozno zvečer je bil razglašen izid ožje volitve: Voljeni so: sedem krščanskih-socialcev, trije socialdemokratov in eden nemški svobo-daš. Brno. — Ob zadnjih državnozborskih volitvah so soc. demokrati zborovali, pri kateri priliki je imel soc. dem. Jože Holomczik govor. Kaplan pater Stejskal je govornika provociral in potem de-nunciral, češ da je čez Krista govoril. Holomczik je bil zaradi bogokletstva obtožen in krivim spoznan ter na eno leto ječe obsojen! Pri sklicni razpravi se je Holomczik zagovarjal, da niti ni mislil govoriti o religioznih stvareh, a pater ga je izvodil, toda tudi potem ne more hiti nobenega govora o bogokletstvu. Sklicni sodni dvor je zagovor upošteval in Holomczika oprostil. Sprva eno leto ječe in potem o-prostitev,- Oboje v imenu cesarja! Italija. Rim. —Vatikan je kupil 300,000 štirjaških metrov sveta, ki z vatikanskimi vrtovi meji in bodo vrte za toliko razširili. Vsekakor je k tej akciji parlamentno dovoljenje potrebno, toda se ni bati kake o-pozicije. Francija. Pariz. — Povodom zadnjih av-tomobilnih napadov in iz teh izvirajočih preiskav, se je dognalo, da je veliko' število ararhistov iz vseh dežel, ki imajo v Parizu svoja skrivališča. Le-te zaničevalce ■zakonov nameravajo sedaj z vsemi sredstvi izslediti ter iz Francije pognati. Tako poroča brzojavna agentura. Britanija. Liverpool. — Zveza pomorščakov in kurjačev je sklenila, da se imajo vsi elani braniti delo sprejemati na ladjah, brez da bi bil.kak zvezni uradnik prisoten, kadar se sklepa popotovalna pogodba. Članom ni bilo danes dovoljeno na raznih ladijah delo sprejeti, ker mOrejo čakati na izzid zahtev za povišanje plače. Mesečne plače zahtevajo za pomorščake $22.50 a za kurjače $25.00. Nadalje so člani zveze sklenili, da ne sprejmejo delo ne na ladjah in ne tikajoče se ladij, kjer so vpo-sljeni neunijski- ali pa kitajski delavci. Zvezni tajnik je naznanil, da so pomorščaki in kurjači po drugih mestih in kjer imajo večjo plačo, pripravljeni stopiti v simpatično stavko. (Kasneje). Tajnik tukajšnjega oddelka “ Seamen’s and Firemen’s Union” je danes večer naznanil, da je sklenjeno uradno razglasiti stavko. Turčija — Italija. Rim. — V gotovih krogih se z vso resnostjo trdi, da bodo 'Lahi Carigrad bombardirali in sicer raz vojnih ladij in iz zrakoplovov, če ne bodo Turki sprejeli od Italije stavljene mirovne pogodbe. Carigrad. — Ministrski svet v •Carigradu je sklenil, da se odprtje Dardanelov odgodi, ker se je bati, da Italijani napade ponovijo. 36 ladij je v Rosporusu zaprtih. Mehika. San Diego, Cal. Danes je iz Ma-zatlana priplul parnik “Bonito Juarez” z 50 Amerikanci in Mehikanci na krovu. Ostavili so Mehiko, ker ves promet miruje. A-merikanci pravijo, da do sedaj še ni v nevarnosti življenje inozem-cev. Washington. — Zdr. države ne bodo edine, ki bodo poslale vojne ladije v mehikansko vodovje. Kakor je slišati, bodo druge države, kot Anglija in Francija sledile temu vzgledu. Japonsko. Tokio. — Pri eksploziji je bilo 280 premogarjev v premogovniku v Yubart-u podsutih in je mnenje, da so vsi mrtvi. Rusija. Petrograd. — “Tam pred Vami sedijo morilci naših otrok,” je rekel Pavl N. Milukoff, član stranke konstitucijonelnih demokratov v dumi, ter kazal na ministrsko klop, kjer je sedel učni-ministr. V svojem govoru je uvaževal številne samoumore dijakov v novejšem času. Profesor Milukoff je bil izključen za pet sej dume, nakar je svojo obtožbo ponovil in bil zopet od desetih sej izobčen. Turčija. Carigrad. — Tri velike hazarske četrti v Damasku, je požar uničil. Več ljudi je usmrčenih in škoda se ceni nad $10,000,000. Goreti je začelo v petek večer ter je gorelo do sobote popolnoči. ¡Smyrna, aziatska Turčija. — Parnik “Texas”, lastnina družbe “Archipelago American Steamship Co.”, je danes v tukajšni pristan vozila in zadela ob podmorsko razstrelbo (mino) ter v zrak zletela. Na parniku so bili popotniki, od katerih je okoli 100 utonilo. “Texas” je imel turško zastavo razobešeno in je bil namenjen peljati pošto iz Carigrada v Levanto. Pomotoma se je sprva mislilo, da je ameriški parnik in sicer zaradi imena plovne družbe. Smyrnski zaliv je eden najlepših sredozemskega morja in Smyrna je glavno pristanišče aziatske Turčije. Kitajsko. Peking. — Yuan-Bhi-Kai, priporoča načrt, po kateren bi se ljudstvu zlajsalo breme. V to svr- ho bodo natančno zmerjena zemljišča, pravično obdačenje in druge moderne odredbe v predlog stavljene. Z ozirom na to, da pri-mankuje domačinov, ki bi bili finančnega posla vešči, bodo ino-zemci nastavljeni, da primeren finančni sistem vpeljejo. Vojaške kardele so izvanredno številne, ter se imajo zmanjšati. Priporoča se tudi verska svoboda in sklepanje' pogodb z vsemi kulturnimi narodi. Portugalski princ obsojen zaradi nravstvenih zločinov. Iz Londona poročajo: Pred londonskim sodiščem je bil te dni obsojen princ Ferdinand Louis Marija pl. Braganca, bližnji sorodnik ekskralja Manuela iz Portugala, zaradi nravstvenih zmot v desetletno prisilno delavnico. Mo-drokrvni gospod je tudi duhovnik, ki je prišel pred nekaj leti v Anglijo ter v mestu Scotten Kra-resborough ovčice pasel. V januarju 1912 je vposlil kot paža nekega lSletnega mladeniča, s katerim je princ stopil v intimno razmerje. Po nekem času je sluga ¡mesto ostavil in si v Londonu poiskal nove službe. 'Le-ta in Braganca sta si dopisovala, kar je bilo za princa izvanredno kompro-mitivno in usodepolno. Eden njegovih vslužbencev, ki je o razmerju znal, je pisma mladenča izmaknil ter princa ovadil zaradi nravstvenega zločina. Poslednji kastrast umrl. Iz Rima poročajo, da je tam zanimiva oseba umrla, namreč maestro, Mustafa, bivši kapelnik na papeževem dvoru. Mustafa ni bil znan samo kot cerkveni skladatelj, marveč je predstavljal poslednjega kastrata (skopljeni sopranski pevec) v sikstinski kapeli, in kot tak ima zgodovinsko znamenitost. O životopisu 831et-nega Mnstafe ni veliko znano, vendar moramo za gotovo vzeti, da je bil orientalskega rodu in vzgojen v krščanskem samostanu, kjer so že od pračasov vzgojeva-li skopljence za sikstinsko kapelo. IŠČEM Frank Mušec-a iz Broda; mu i-mam sporočiti z doma. Ljudevit Mayer, Care of Glas Svobode. Razne novice. PRAVCATA VOJNA. Po 24urnem boju je Roosevelt zmagal nad Taftom v Missouri. . St. Louis, Mo. — Danes zjutraj ob 6. uri je republikanska državna konvencija zaključila, ko je skoraj vso noč in včeraj celi dan zborovala. Bil je najljutejši boj med pristaši Tafta in Roosevelta ter končal s popolno zmago po-šlednega. Preobvladali so skoraj vse delegate naeijonalne-konven-cije; in najbrže so tudi politično smrtno obsodbo izrekli nad delavskim. taj. Nagelom. On je prišel tja da bi Taftovo stvar vodil — in je izgubil. 'Na njegovo mesto je bil izvoljen delegatom v narodno-konvencijo Tomaž K. Niedering-haus. Neizmerno število volitev je bilo protestiranih, kar je konvencijo tako dolgo zadržavalo. Med tem časom so Taftovi pripadniki ponujali raznovrstne kompromise, delitev delegacije itd., toda Rooseveltovi pristaši so odklonili vse ponudbe ter izbojevali zmago pod predsedstvom governerja Hauley. Kongresnik Barthold je bil tudi tja prišel, da bi za Tafta delal, a je bil takisto udarjen; toda on si zna kožo na glavi (sealp) rešiti, ker v njegovem kongres-distriktu so, kakor je videti Taftovci na površju. Taftovi voditelji so po konvenciji v nekem hotelu priredili ust-meno-nominaeijo; in postavili štiri državne kandidate za narodno-konvencijo ter se nameravajo na konvenciji boriti s Rooseveltovimi pristaši. Eden delegatov je Otto F. Stifel. Little Rock, Ark. — Roosevel-tovci so danes napali dvorano, katero so bili Taftovci zasedli in v njej republikansko okrajno konvencijo imeli. Napadalci so bili odbiti in je bilo pri tej priliki vec oseb telesno poškodovanih. Potem so imeli konvencije Taftovci v dvorani, Rooseveltovci pa na travniku. Obedve stranki ste volile svoje delegate in sedaj se more stvar izbojevati. $15,000,000 škode. Tallulah, La. — Škodo, ki jo je povodenj povzročila v 11 farah v severno-vzhodni Louisiani, so cenili na petnajst milijonov dollar-jev. Najrodovitejši kraji Delte so pod vodo in nebodo letos tam nič pridelali. Beda veliko tisočev brezstrešnih je grozna. Poprava zagraj. Washington. — Senat je sprejel resolucijo, ki dovoljuje $1,500,-000 za popravo jezov ob Mississippi. V resoluciji je rečeno, da je povodenj storila 100,000 ljudi brezstrešne in da so prideljki na 6,000,000 uničeni. Tri funte tobaka prosto. Washington. — Pomožni finančni tajnik 'Curtis je carinske predpise v toliko spremenil, da dorasli popotniki, ki s parniki v Ameriko prihajajo, smejo v bodoče 3 funte tobaka eolnine prosto seboj prinesti. Do sedaj je bilo kadilcem dovoljeno samo 50 smodk oziroma 300 svalčic. Iz kongresa. Washington. — V tem tednu pričnejo v senatu tarifne-razpra-ve. Predloga o neposredni volitvi zveznih senatorjev, ki je bila v zbornici že sprejeta, a v senatu v svrho dopolnitve vrnena, bo v novi obliki prišla na glasovanje. Zvezni odsek za trgovino razpravlja o varstvenih napravah na prekomorskih parnikih. Senat bo bržkone še ta teden predlog priporočal, po katerem bo vsak že 5000 tonski parnik, ki ljudi prevaža,'moral imeti brezžične brzojavne naprave. Naznanilo. Društvo št. 56 ¡S. S. P. Z. v Rock Spring, Wyo. poživlja vsa tista društva, katera še niso poslala srečk za zlato uro, da iste pošljejo prej ko mogoče — prodane ali pa neprodane. Matt Batich, tajnik, 209 G. St. Rock Springs, Wyo. MIROVNI ZAKLJUČEK. Predsednik Baer potrdi pogodbo za rove trdega premoga. — Premogarji dobijo 10 odstotkov poviška in Unija se posredno pripozna. George F. Baer, predsednik Reading železnice in posestnikov rovov trdega premoga, je dne 26. aprila povabil k seji odsek, ki je bil prisoten na seji v četrtek dne 2. maja ob 2. uri popoldan v New Yorku. Sklepčne podrobnosti o posvetovanju nam še niso znane ko to pišemo, toda glavna stvar je sledeča: Odsek je bil sklican, da posamezne točke pogodbe med posestniki premogovnikov in premogarji odobrijo in tako strah stavke odvrnejo. Kakor je bilo oficijelno razglašeno, da pogodbeni pogoji se šele po seji objavijo, so vendar pozaneslivih virih v javnost prišli. — Po teh pogojih dobijo premogarji za 10 odstotkov povišano mezdo ali plačo, a se morajo za dobo štirih let zavezati. Lestvica s.e odpravi. Ohranitev takozvane-ga “Open Shop” se principijelno v toliko pripozna.. kolikor bi družba opravičena bila neunijske delavce poleg linijskih v rovih vpo-sliti. V vsakem rovu bo posebni odsek (komite) nastavljen, ki ho sestavljen iz zastopnikov družbe in premogarjev in ho nalogo i-mel vsake morebitne spore poravnati, in le če bi pogajanje brez-vspešno bilo, stopi stari porav-navni urad v moč. Ta točka se tiče edino premogarjev trdega premoga. Premogarji mehkega premoga niso s tem prizadeti. Kar se tiče predvidne cene premoga v podrobni prodaji, tako se bo cena na licu mesta premogovnika vsled 10-odstotnega poviška mezde pri toni neznatno zvišala. Toda, čakati je, če ne bo družba prodajalne cene svojevoljno določila. Navadna poletna produkcija se je s 1. majem določila, samo še ne vemo če je tolika, kakor je bila v prejšnih letih. Grozna nesreča. Gary, Ind. — Y topilnici Illinois Steel 'Co., se je zvrnila posoda, v kateri je bilo 25 ton raztopljenega železa. Razbeljena masa se je razlila po delavcih; Upman Edmondson je zgorel pri živem telesu. Druge, katerih imena ne-povejo in so grozno poškodovani, so odnesli v zasebno bolnišnico jeklarne. Po nesreči je bila silna eksplozija, ki je veliko strojev uničila. Književnost. Prijeli mo ‘Svobodno Misel’ V. letnik 2. štev. za mesec mare. Vsebina je kot po navadi izvrstna in sicer vsebuje ta zvezek med driu gim: “ Verstvo in moderni ideal človeka”, — konec; “Pravo-poli-tično vprašanja,” 1. Verski redovi; “Razlaga avstrijskega zakonskega prava in težnje po njegovi reformi”, nadaljevanje; “Fajmo-štri — božji poslanci”; “Propad”; itd. Naroči se: “Svobodna Misel”, Praga —- Vinogradi, Češko; ter stane za celo leto 4 krone. Kakor rečeno Svobodna Misel je vsakemu za priporočati, samo želeti bi bilo, da bi rednejše izhajala. “Slovenski ilustrovani tednik”, ima zopet zanimive slike. 'Naj o-menimo: “Velika nesreča na stolu,” Prof. dr. Cerk mrtev, “Zajtrk po prvem svetem obhajilu v sirotišnici”; “Dit Ferkova rodbina”; “25 letnica Slovenskega bralnega društva v Železnikih”; “Prvi otroški balet v Trstu”; “Prvi slovenski ples otrok v Trstu”; Spomenik ponesrečenih 35 premogarjev Slovencev v Trini-dad, Primero, Colo., Amerika, itd. Naroča se: “Slovenski ilustrovani tednik”, upravništvo: Frančiškanska ulica št. 12 v Ljubljani, Kranjsko, Austria. Stane za celo leto $3.00. Poročila rojakov. “ROKOVNJAČI”. Zadnjo nedeljo se je završila v Narodni dvorani v Chicagi do sedaj največja vprizorjena 5. dejanska predstava “Rokovnjači”. Isto je uprizorilo Slovensko Mladeniško Samostojno Podporno društvo “Danica”. Na splošno so take in enake igre za nas Slovence nekaka privlačna moč, kar je tudi pri tej igri pričala obila vdeležba, dasi smo imeli zelo slabo deževno vreme. Razen čikažanov smo opazili tudi večje število sosedov iz Jolieta, Waukhgana itd. Igra “Rokovnjači”, je pristna slovenska predstava, in kot taka je tudi vredna kratke ocene. Ista že sama na sebi zahteva, razven prakse in inteligentirane nadarjenosti tudi mnogo priprav, kot: kulis, obleke, orožja in še raznovrstnih drugih stvari. Res je in ne da se oporekati, da igra ni dobro izpala — seveda vpoštevati moramo dejstvo, da i-gralci niso imeli na razpolago takih priprav, ki bi pripomogle do popolnoma dobre izvršitve te i-gre. Gospodu režiserju bi svetovali več opreznosti pri razdelitvi vlog in kostumov ter, da bi se igre ponavljale bolj pogostoma, ker enkrat v letu — no ja, pri najbolj volji ne gre in ne drži. Sicer se mora pripoznati, da se je vsak posameznik trudil biti kos svoji nalogi, na pr. Šetina in Šo-tolovič sta rešila svoji vlogi predstavljajoča dr. Burgerja in Gau-riča zelo povoljno. Isto se mora reči o gdč. Krže in Novak. —- G. Mravlja, v čigar rokah je bila glavna vloga je tragično vlogo i-gral, kar je dokazal v 4 dejanju 7 prizoru v splošnem pa mu je manjkal zapovedujoč glas in e-neržija roparskega glavarja Groge. G. Trseliču je manjkalo veliko živahnosti. Izvrstno pa je igral g. Muha “Blaž Mazola”. Zmožnost moramo pripoznati tudi gdč. Vahtan, odrekali pa se mora g. Mateti, ker se mu jeclgnje ni popolnoma nič pristojalo. Nadalje sta se v svojih nalogah dobro obnesla gostilničar in njegova soproga, ravnotako g. Pieman. G. Stonich, predstavljajoč Obloškega Tončka je zgledal premlad za 60 let starega konjskega mešetarja, in tudi drugi igralci z manjšimi vlogami so dobro svoje vloge rešili, tako da je g. Kržetu, kot režiserju častitati na trudapolnem — povolnem vspehu. Želeti je le, da bi se iste kakor že rečeno često ponavljale, kar bi bilo v prid ljudstva, korist družbe in olajšavo režiserju. Iz Kenosha nam rojaki poročajo, da je dne 16. aprila ob 4. uri popoldne u-mrl rojak in naš somišljenik Martin Robsel. Isti je bil rojen leta 1872 v Škocjanu na Dolenjskem in je prišel sem (v Joliet) pred 22 leti. V Jolietu se je poročil z Ano Bizjak, katera je pred več leti umrla. Pokojni se je bil v drugič poročil z Hedviko Završnik, sedajno vdovo. ■ Martin Robsel je že dalj časa bolehal in vsa zdravniška veda mu ni mogla pomagati. Star je bil 40 let in zapušča vdovo, dve hčeri, dva brata in eno sestro ter mater v starem kraju. Pokojni Robsel je bil povsod priljubljen kjer je še bil, posebno je bil dobro znan v Jolietu, Chicago, Milwaukee, Sheboygan, Waukegan in drugih bližnih slov. naselbinah, in ta žalostna vest, dasi nenadna je poklicala marsikako solze. Mir ž njim! Dokončal je živ-Ijensko ničevo pot. Iz Roundup, Mont. prihaja vest, da je umrl 19. aprila rojak Josip iSrjavsek, član dr. št. 76 S. S. 'P. Z. Isti se je porodil pred 55 leti v Kamniku na Gorenjskem in je bil tu v Ameriki samo dve leti. Zapušča vdovo in žalujoče sorodnike v starem kraju- _ _________________ Za nov stroj. Joe Peteh 25c. Neimenovan 10c. Uboj rojaka. Iz Marianna, Pa., se poroča: 1. aprila zvečer okoli 9. ure bil je ubit rojak Matija Petek, doma iz Štange pri Litiji, 28 let star, ter zapušča ženo in 3 nedorasle otroke. Petek je bil član dfuštva št. 2 S. S. P. Z. v Claridge, Pa. — Ubijalec Josip Erjavec je doma iz Zagradca pri Žuženberku na Dolenjskem in je bil tu v Ameriki šelej 8 mesecev. Čakal ga je kakih 300 korakov od stanovanja Petka je napadel izza zasede, ter ga po glavi s sekiro udaril in z ostrino mahnil po njem ko je bil že pobit ' na tleh. Na potu v Pittsburg, Pa. nas je obiskal v uredništvu rojak Anton Jeram, ki je prišel iz Rock 'Springs, Wyo. in nam prinesel pozdrave od g. Jiistina in drugih. Žrtev nevihte. Gilbert, La. — Vsled grozne nevihte, ki je čez te kraje drvila,, je hiša farmer ja George Ros-a vij Boluff Prairie porušena. Ros je smrtno ranjen, njegov lOletni sin Sidney usmrčen in njegova 121et-na hčer Ada težko ranjena. DVA ZANIMIVA PROCESA. Tožba proti previdnosti. Iz ¡Stroudsburga, Pa. se poroča: Neki tukajšni oštir je pri sodišču vložil tožbo za odškodnino $50,000, ki je naperjena proti pastorju metodistov kot “zastojii-ku previdnosti”. Salonar je svojo krčmo blizo cerkve zgradil, kar pa pastorju ni bilo prav, a zabraniti ni mogel. To je pastorja, seveda spravilo v “sveto jezo”; da ji pa da duška, je ueko nedeljo s prižnice klical prokletstvo nebes nad salon in krčmarja. Dan po tem, v pondeljek je bila nad iStroudsburgom strašna nevihta in naključje je hotelo, da je v gostilno strela vdarila in vse poslopje z ognjem vničila. Od tod tožba; toda pastor in bogoslovci iz cele okoliee trdijo, da božji služabnik ni odgovoren za početje previdnosti. — Ali morajo duhovi voznino plačati? , Iz Neiv Yorka pišejo: Pri enem tukajšnjih sodišč, se je vršila o-bravnava, pri kateri bi bilo skoraj vse popokalo od smehu. Kapitan Faerber, vozari s svojim parnikom zabaviščarje, in je tožil francoskega barona Guitry-a za plačilo vozarine za 22 “duhov”. — Na nekem izletu je trdil omenjeni baron, da zna duhove poklicati (citirati), in kmali je citacijo vršil. Pozval je duhove Aleksandra Velikega, Caesarja, Washing-tona itd. Baronče je postajal vedno drznejši. Končavši vožnjo, vpraša kapitan barona če se na parniku še nahajajo citirani duhovi, nakar baron odvrne: “I kajpada, oni sedijo v Vaši kajuti”. Kapitan pravi: “Dobro, če so duhovi v moji kajuti, potem so se tudi z nami vozili, toda ker ste jih Vi gospod baron, poklicali, tedaj morate za nje voznino plačati. 22 gostov znaša voznina 440 dolarjev”. Baron je izprevidel, da je na vrsti bedaka igrati; a vse ni nič pomagalo. Kapitan je tožil in baron je pred sodiščem, med velikanskim smehom pripoznal, da se je mislil le šaliti, ter prosil kapitana za odpuščenje. DENARJE V STARO DOMOVINO poilljamo; ca $ 10.35 ................ 50 kron, za 3 20.50 ............... 100 kron, za 3 41.00 ............... 200 kron, za 3 102.50 .............. 500 kron, za $ 204.50 ............. 1000 kron, za $1020.00 ............. 5000 kron- Poštarina je všteta pri teh »votah. Doma se nakazane srote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične, je do 350.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic PostalMoneyOrder alipa New York Bank Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland 8t, N«w York 104 tt.Clair Ave., N.,E. Cleveland, Ohio Bolniška Jednota. RAVENSDALE. WASHINGTON. Zahodna Podporna Vstanovljena aprila 25. Inkorporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash., Box 44. Tajnik: FRANK TOSTOVRŠNIK, Taylor, Wash.,Box 44. Blagajnik: BLAŽ FELICIA N, Box 80, Enumclaw-Krkin, Wash. NADZORNI ODBOR: JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash. MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash. MATIJA KOREN, Taylor, Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash. ------------ VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW Seja gl. odbora vsako zadnjo ned eljo v mesecu v Ravensdale, "Wash., v dvorani Pavla Kos. Uradno glasilo je Glas Svobode. TEMNI OBLAKI. POVEST. — SPISAL DOBRÄVEC. Duh slovenskih taborov je pregnal temne oblake nezavednosti, duh taborov je pokazal slovenskemu ljudstvu pravo ceno človeštva in silo Slovanstva. “Živi, živi, duh slovenski!” odmevalo je po širnih straneh slovenske domovine. Ta klic je donel tudi po notranjskih doleh in bregeh, ko ga je vzbu/lil tabor na Kalcu in v .Vipavi. , Marsikdo, ki je prej trdovratno objemal svojo kranjščino, prerodil se je v plamenu nove dobe ter postal navdušen, za narodno stvar delaven in požrtvovalen Slovenec. (Nekatere je bodrilo k temu lastno prepričanje, da treba pomagati narodu iz nezavedne te-mote, druge so vzbudile rodbinske zveze in prijateljske spone z nesmrtnim pesnikom, rodoljubom Miroslavom Vilharjem, da so krenili na pravo pot. Ostala je pa še vedno peščica takih mož, mimo katerih je drvil duh časa, kako£ drvi hudournik mimo mogočne skale, ki sicer nima prave podlage, vendar se ne uda zhok lastne teže. Trdovratno kljubuje njegovi silovitosti. Takšen trdovratnih je bil tudi Luka Korenčan, imovit tržan v Ilirski Bistrici, stara korenina in neomajan kot stoletni hrast, trden v lastnem prepričanju kot stari grad nad virom Bistrice. Pozdravljen, na sivi skali Stari grad, pozdravljen ti, vrli znanec Korenčan, tisočkrat pozdravljen, Bistrice hladni vir, mnogokrat pozdravljen, spomin velikega rodo* ljuba Vilharja! Pozdravljam te, notranjska stran, in tebe, čudovita Reka! Čuden je tvoj tek, a še čudnejše je človeško življenje. Lepa je zemlja ob tvojih bregovih, dičen je tod naš slovenski rod. Pozdravljeni, bregovi, pozdravljeni, stari znanci! Razigrala se mi je duša o lepih spominih nedavnega časa. ' Korenčan je imel svojo obširno hišo, žago, mlin in druga gospodarska poslopja ob viru Bistrice, v onem kotičku, ki je že marsikoga navdušil za lepoto slovenske domovine. Luka je sezidal svoje prepričanje na lastno bogastvo. Bil je razumen, a tudi samosve-sten. Kar je sam spoznal za pravo, tega se je držal, vse drugo mu ni bilo prav nič mari. “Dokler i-mam kaj, spoštovali me bodo vsi, če sem Slovenec ali Nemec, Kranjec ali celo Francoz; če sem pa brez premoženja, prezirali me bodo vsi, ako vpijem tudi noč in dan: živio Slovenec!” 'Tako je modroval proti vsakomur, ki si je prizadeval omajati njegovo prepričanje. Vse zastonj. To je bilo prav tako nemogoče, kakor če bi se kdo trudil, premeniti njegovo ime, ki mu je bilo dika in ponos. Njegovi predniki so bili vsi Korenčani in sicer bogati, prav v davne čase nazaj bogati Korenčani. Luka se je držal starih rodo-vinskih sporočil in, ponosen na svoje pokolenje, ostal veren Kranjec. Njegov nekdanji sošolec in prijatelj, Andrej Lesar iz B. poleg Reke pri Košani, bil je povsem drugačen. Vzgoja mu sicer ni mogla vcepiti rodoljubja, zato se ga je v poznejih letih oprijel sam z glavo in srcem. Kadar ga je obiskal Vilhar, bilo je v njegovi hiši pravo gostovanje. Navdušeno so prepevali slovenske pesmi, prepevali probu j eni slovenski domovi- ni. Tedaj bi bil opazil, da celo skrivnostna Reka vesele je šumi ob hiši in žaga urneje poje po bukovem lesu. Kmalu potem so jeli zidati železnico iz Št. Petra na Reko. Zaslužka je bilo mnogo povsod, delavcev je ob vsej črti kar mrgolelo, živahno je bilo tudi zvečer v gostilnah. Ljudje so mislili, da se je pokrajina izpremenila v rajski log, koder se cedi med, mleko in vino. Ljudstvo po bistriški in ko-šanski dolini je razumno, a tudi delavno. Rado zasluži in tudi veseli se rado. Tedaj je bilo vsega zadosti. Mnogi posestniki, katerim so silile prihranjene stare petice iz skrinje v pisani svet, poskusili so svojo srečo ob zidanju železnice in jemali manjše oddelke ceste v lastno zvršitev, najemali so sami delavce, sami jih plačevali ter jih sami tudi odpuščali. Lesar in Korenčan sta hotela s tem pomnožiti svoje denarje. Dasi z domovanjem daleč narazen, srečala sta se v tem času večkrat ter nadzorovala vsak svoje krdelce in se, kakor sta bila navajena že izza mladih let, često tudi sporekla. Obrnila sta se potem godrnjaje vsak v svojo stran, a drugi dan sta bila zopet prijatelja. Lesar je pripuhal smodko Korenčanu nasproti, ta mu je pa že od daleč ponujal roko v pozdrav ter povpraševal, kako je kaj spal prošlo noč. Tedaj je po navadi še dostavil: “Andrej, živio Slovenec! Kaj ne?” —- Kako pa porečeš ti? zavrnil ga je Lesar. — Saj praviš, da nisi in ne maraš biti Slovenec. “I no, živio Kranjec!” — Glej, to se že samo ob sebi ne zlaga, torej ni za nič. Nerodno je tako kakor trditev sama, da smo mi Kranjci. “No, potem: živio denar!” — Luka, ti se šališ, rekel je Lesar, in oba sta se smejala. Navzlic temu sta ostala prijatelja. često se jima je pridružil tudi Peter Tomažič, Korenčanov sosed, ki bi bil tudi rad pridobil ob železnici nekaj stotakov. Peter je bil popolnoma Lesarjevega prepričanja, in kadar se ni bavil z e-lektriko in galvanizmom, spravila sta se oba na Korenčana. Obdelovala sta ga zastran kranjščiije tako, da je brcal z rokama in nogama, udal se pa ni. Korenčan je trda kost. Nekega dne potem so javili časniki to-le novico: (Zavraten napad.) Nekdo je napadel predsino-čnjim znanega rodoljuba, gospoda Andreja Lesarja iz B. ob notranjski Reki. S seboj je nesel nekaj tisočakov, katere mu je napadnih vzel, ko ga je jidaril z neko stvarjo po tilniku, da je omedlel. Zločinca iščejo. Sodi se, da mora biti domačin. — Na pol mrtvega je našel gospod Luka Korenčan iz Bistrice. Pripeljal se je mimo še o pravem času in ga spravil domov. Upanje je, da ozdravi. Ugibali so potem ljudje to in o-no, uganili pa niso nič. Lesar sicer res ni umrl takoj potem, a tudi o-zdravel ni. iSpomin mu je otem-nel, da se ni mogel domisliti, kdo ga je napadel in mu vzel denarje. Niti sumiti si ni upal nikogar. Napad je moral biti dobro premišljen. Hudobneža je iskala pravi- ca, a našla ni niti sledu. Lesar je hiral, in pol leta potem so ga nesli h košanski cerkvi sv. Štefana. Na domu je pozneje vladala gospodinja posestvo in vzgajala nedorastla otroka Ivana in Gabrijelo. Dolgo so žalovali po ljubljenem očetu, slednjič je pa skrbna mati vedno češče ponavljala, da bodo spomin rajnega očeta najlepše spoštovali s tem, če se ravnajo po njegovih naukih. Gabrijela je bila v marsičem podobna očetu. Smilili so se ji siromaki, ljubila je svoj rojstni kraj, in ko je dorastla, cenila je svoj jezik in slovenski rod. Ivan je bil nekoliko drugačen. Posebno so nanj močno uplivali šolski nauki. Ko je dovršil realko, ni kazal one ljubezni do svojega rodu in jezika kot njegova sestra. Njegov vzor je bila spretnost v gospodarstvu in pa imetek. Vendar je vel med njima do materine smrti in še pozneje duh pokojnega Lesarja, duh slovenski. Bili so sicer časi, ko je kazalo, da se preseli v hišo nesloga in raz-por, kopičili so se na obzorju Lesarjevih potomcev temni oblaki in naznanjali hudo hudo nevihto. — Ko se v naravi bliža hudo vreme, buči grom, švigajo strele, temni se nebo, in vse pričakuje v strahu hude ure; le redki so dnevi, da prežene nasprotni veter grozeče oblake in odvrne ledeno zrnje, ki preti poljedelcu uničiti nadp. Ali so pa tudi v življenju tako močni, tako vstrajni vetrovi? Železnica je stekla na Reko. — Luka Korenčan je nabral poleg plesnivih petič, podedovanih po rajnem očetu, še lepo svotico tolarjev. Tudi med priprostim ljudstvom se je marsikje poznalo zidanje železnice. Nekaterim je vzbujala železna cesja neprijetne spomine o neplačanih dolgovih in o dolgih računih v gostilni; druge je pa spominjalo srečnih časov samo vedno žejno grlo. Vilhar se je preselil v boljši svet, a duh njegov še živi med njegovimi rojaki. Slava velikemu rodoljubu! I. Ona si ’zbira d niz ega . In z ¿-m e ne mara nič več. Narodna. Deset let je minulo, kar je zdr-čal prvi vlak iz Št. Petra na Reko. Krasna je okolica ob Lesarjevem domu poleg notranjske Reke. Obširno, na pol gosposko poslopje se mogočno dviga izmed drugih gospodarskih stavb. V e-nolično ropotanje mlinskih kamnov se meša hreščeči glas vodne žage, ki brezobzirno drobi hlode v tenke deske. Tam-le ob Reki pa se klanja tožna jelša do tal, kakor da posluša, kaj si šepetajo srebrni valčki skrivnostne vode, ki nekaj kilometrov niže čudno izgine pod zemljo. O, ko bi mogel človek umeti tajno šepetanje bistrih valov, ko bi umel njih življenje! Da, umeš ga človek, saj si venec stvarstva. Le tebi je dal stvarnik potrebne peroti, da se dvigneš na p j ih iz vsakdanjih zagat v sinje višave; ' tedaj umeš naravno krasoto, umeš ptičje petje in krasoto pisanega cvetja — na perotih poezije. Kako bi ti mogla biti tukaj poezija neumljiva? Poleg bele ceste stoji Lesarjev dom, daleč na okoli se širi rodovitno polje s sadnim drevjem, z dolgimi vrstami plemenite vinske loze, v zraku nad teboj pa žvrgoli škrjanec, vi|e in više se dviga v zvokih svojega petja.------ Lesarjeva Gabrijela, osemnajstletna deklica, stopa med gredicami na vrtu. Nabrala je zvezen j solate, poleg tega pa ni zabila pomuditi se tudi pri svojih ljubljenkah, pestrih cvetkah, katere je sadila iu vzgojila njena roka. Gabrijela je zalo dekle. Visoka, dejal bi, krepka postava prav nič ne kvari ljubke somernosti, marveč še vzvikšuje ; v lepih, temnih očeh je njeno srce in njena duša. To je podedovala po očetu. Ljubitelj naravne krasote bi jo tako le opazoval med raznobojnim cvetjem v širnem vrtu brez konca. Saj je tudi ona cvet med cvetjem, in njena navzočnost še le po-polnjuje pomladno lepoto narave. Človek je res krona stvarstva. Pobrala je natrgano zelenjavo in hitela v hišo. Danes je nedelja, in ura že blizu osme. Prišedšo na prag sreča jo brat ter ji smehljaje se nekaj'zašepeta'na uho. Deklica je zardela, nasmehnila se in zbežala v kuhinjo, od tam se je ozrla k bratu in rekla: “Ali res prideta?” — Glejte jo no! Ali misliš, da mora biti takoj prvič že vse res, ako prideta. Povabljen sem bil jaz že večkrat h Korenčanu, zato sem povabil danes oba, sina in o-četUj k nam na prijateljski pomenek. “Pa mi nisi prej ničesar povedal o tem. Sedaj sem v zadregi.” — E, kaj moraš vse naprej vedeti, šali se Ivan. “Naj bo no, če je res”, dostavi ona in se obrne po svojih opravilih. — Saj te poznam po licu, da ti je prav, tudi če bi ne bil nič povedal, podraži jo Ivan in odide pregledavat, če je vse v redu o-koli hiše. Jedno uro pozneje je drdral mičen koles po cesti proti Košani. ¡Blagovoljnemu bralcu moramo tu precej pojasniti Ivanovo govorjenje. Povabil je namreč za danes popoldne Korenčana in njegovega sina Josipa, ki je dovršil v prestolnem mestu pravoslovne nauke, potem pa ostal vsled izrecne očetove želje doma. Josip je svojemu očetu, katerega srčno ljubi, poosebljeno nasprotje, bodi že po telesu ali po mišljenju. Stari Korenčan je čokat človek, srednje postave, rejen in okrogel kot repa. Najraje govori nemški, o domačih stvareh tudi domači, rekel bi, kranjski jezik. S pokojnim Lesarjem sta bila skupaj v postojnski “glavni šoli” in pozneje na goriški realki. Zato sta včasih, ko ju je objela dobra volja, udarila pomenek tudi v ščebetajoči furlanščini. Korenčan je ostal navdušen za vse tuje. Domovina, njene posebnosti, njena krasota in veljava, to so mu bile samo malenkosti, za katere se stara le še kak nespameten človek; kar ima kaj cene, to je in mora biti nemško. “Pri nas je revščina, revščina”, dejal je večkrat. “Kaj hočemo ? 'V Nemcih je denar, v Nemcih naobraženost, oni so “narod mislecev”. Kaj imamo pa mi? — Vse polno kamenja, do vrh glave dolgov; če pride le količkaj sil-nejši dež — povodenj, potem razgled po tožnem Krasu in pa domače razpore. To je vse. A drugod? Nemec, Nemec...” Potem je začel naštevati znane “notranjske lastnosti”. Tega prepričanja bi mu ne bil izpodbil sam Demosten, oče vseh govornikov na svetu. Korenčanov Josip je drugačen. Visok, vitek mladenič je in prijazen, ljubezniv kakor malokdo. Njegov ponos je to, da je sin slovenskega naroda, Slovan z dušo in telesoip. Že dijak je gojil in širil take nazore. Skušaj e očetu omajati zastarelo prepričanje, r&zlaga mu včasih lepoto, znamenitost in tudi slavno prošlost naše domovine, a staremu Korenčanu to noče v glavo. Prav toliko umeva lepe besede, kakor bi umel, recimo, star zajec pouk o notah. “Jaz sem in ostanem Kranjec. Tako mi je najbolje. Bodite vi drugi, kaj vam drago. Tako so .se navadno završevali vsi poskusi, ko je nameraval pripraviti očeta na svojo stran, kar se še drugim pred njim ni hotelo posrečiti. — Vendar je imel Josip le ž očetom takšen neuspeh. Prijateljstvo z Ivanom Lesarjem in staro prijateljstvo s pokojnim gospodarjem ob Reki bilo je vzrok, da sta oče in sin rada obljubila mlademu Lesarju pohod. Josipa je pa vleklo še nekaj drugega, kar ni težko uganiti. — Saj so si ljudje pripovedovali že kot javno tajnost, kako rada se vidita Josip in Gabrijela.* Modri sosedje so stvar že celo tako uganili, da, če sta se stara dva kdaj sporekla v boljših letih, se bodo pa njuni otroci toliko bolj ljubili. In res, kadar je šla Gabrijela z bratom v Bistrico, ni zamudil mladi Korenčan priložnosti, da ne bi je bil pozdravil in govoril ž njo. Ce je bil doma o pustnih veselicah, tiščal je vedno za Ivanom in za deklico, ki je čim dalje raje prihajala v Bistrico. Nihče se ni čudil, da so si bili kmalu domači. ¡Nekdaj se je Ivanu Lesarju med potjo v Bistrico nekoliko poškodoval konj. Kako srečen je bil Josip, da sta se ustavila s sestro v njih hiši in prosila pomoči! “Koliko mi boste dali, gospica. pa bodem danes jaz vaš kočijaž? Popeljem vas naravnost domov ali pa na konec sveta, če ukažete”, govoril je Josip. Deklica je umela te besede, sramežljivo povesila oči in dejala: — Menda mi zaupate toliko, da vas plačam še le na koncu vožnje, nezaupni kočijaž! • Dalje prihodnjič. k. i AAAé à Izpolnite in izrežite spodni listek ter ga pošljite z naroč nino vred na “Glas Svobode Co.”, 1809—1813 So. Loomis St., Chicago, 111. Celoletna naročnina $2.00 in polletna $1.00. Naročilo za Glas Svobode. « ( gotovini ) V prilogi pošiljam v 1 poštni nakaznici V svoto $...... ( znamkah j čitaJ;................................kot naročnino na GLAS SVOBODE, katerega pošiljajte na sledeči naslov: Mr............... .država. To I nov™ I naročnina. Ime pošiljatelja:. X ' 1 DU® i J ?» Vaš trdo-lesen pod ilPI fÉj ostane svital, če m rabite naš J PERHWDCT II N HOOK FINISH H ffiSCSssSîiSi v Se posuši čez noč in ostane lep, svi-tel. Se ne odrgne in ne premoči. PERMANENT FLOOR FINISH Ena ioc ročka (kanta) našega “IDEAL WALL PAPER CLEANER očisti stenski papir v jedni sobi. Čudovito sredstvo. CHAS. NOVAK & SON barve, steklo, čopiči in stenski» papir 1652-1654 Blue Island Ave., blizu 18 ceste. Telefon Canal 732 VINO. Pristno vino iz Missouri. VINO. Rojak ne zabavljaj ko prideš v saloon ali naročiš vino, pa dobiš mlako, jesih ali mešano brlozgo. Zahtevaj in naroči VINO IZ MISSOURI Ki je pristno, garantirano in narejeno iz najboljšega grozdja. — Missourska vina so dobila leta 1900 prvo nagrado namiznega vina na svetovni razstavi v Parizu. To ni vsakemu znano a je resnica. Vsa vina, ki jih imam jaz na prodaj pridejo iz državnih trtnic in so iz čistega grozdja. Bela vina : Cena gal. Elvira ............... 60c Riesling............. 70 Od dr. št. 2: M. Pušnik, 296. — Od dr. št. 4: J. -Jeraj, 1403. — Od dr. št. 5: M- Kravanja, 666. — Od dr. št. 9: P. Černič, 1986; A. Ambrož, 2704. — Od dr. št. 10: A. Rupnik, 2267; F. Ambrožič, 258. — Od dr. št. 12: J. Marold, 1320; M. Marold, 1686. — Od dr. št. 14: A. Cmajnar, 2478. — Od dr. št. 16: J. Kuč, 447. — Od dr. št. 18: A. UPRAVNIŠKI PREDAL. Ne bomo jamrali ta teden in to pa zato, da si ne bodo naši zastopniki mislili, da samo jamramo in tožimo in da nismo nikoli zadovoljni. Ce smo res taki nezadovoljneži nismo sami krivi. Nam je menda že tako prirojeno ali pa je nekaj druzega, da nas je napravilo tako nezadovoljne. In kedo ne bi bil nezadovoljen?! Človek, ki se trudi in peha in si beli glavo dan in noč samo, da bi vsim vstre-gel in to kar najhitreje; človek, osamljen bi rekel, pač zgubi vso potrpežljivost. Ko bi kedo tako preganjal upravnika za kako stvar, kakor preganja on svoje zastopnike, bi prav gotovo iz kože skočil, če že drugo ne. Nekateri ljudje, vstvarjeni po božji podobi, radi slišijo “blažilne” besede vpijočega božjega stvarstva, a malo se zmenijo za njegove prošnje. No je že tako, da poslušamo radi — a storimo pa nič ali pa prav malo. Tako pozicijo kaj radi vzamemo kedar nam govori kak upravnik in se dere na vse grlo, da bi povečal število naročnikov. Tako je! Naš zastopnik v Claridgu se je zavzel za stvar. Pokolektal je vso naročnino in zadnji teden je nabral na svatbi sedem novih naročnikov in dve stari. Vse hvale je vreden. On porabi vsako priliko za agitacijo. Ce je na društveni seji, ali če je na shodu ali veselici povsod agitira za Glas Svobode in z dobrim vspehom. Ni ga sram pokazati rojakom, da je svobodomislec, da je napredno misleč delavec in dober pristaš Glas Svobode in zato je med Cla-ridčani priljubljen. Mož odkrito pokaže kake barve je in vsak ga spoštuje in se ne brani naročiti se na Glas Svobode. Naš zastopnik Ign. Smuk v Clevelandu nam je poslal ta teden 2 novi naročnini in 6 starih, a poleg tega pa je poslal 90 naslovov, na katere pošiljamo to številko. Društvo Lunder-Ada-mič je sedaj že v drugič poverilo g. Smuka, da naroči za vsakega člana po en iztis Glas Svobode. S tem se je pokazalo vrlo društvo, da je napredno, da se strinja z propagando, katero dela Glas Svobode. Hvala vrlim članom, ki tako očito pokažejo, kak duh veje v Clevelandu. Skoro vsi člani dr. Lunder-Adamič so stalni naročniki Glas Svobode in to pove mnogo- Ne dolgo tega smo omenili, da nekateri rojaki radi ne plačajo naročnine med “paydami”, a na plačilni dan pa so pripravljeni naročiti se. Tako n. pr. je naš zastopnik ISenuškar poslal naenkrat 8 starih naročnin. Pokolektal je vse in sedaj je sleherni čitatelj v Witt, 111. predplačnik na Gl. Sv. Pripoznati moramo, da Witt je katoliška trdnjava, da pred časom ko ni bilo Senuškarja tam, smo imeli samo 3 naročnike, danes jih imamo okoli 30. Kakor nam je povedal naročnik Kokalj je v Wittu samo 40 slov. družin. Do tega je pripomogel ISenuškar. In tako naj stori vsak zastopnik: Tisti izgovori: “Tu je preveč farško, svet je zateleban, noče citati” itd., so prazni, nimajo dna. Ce je Senti-škar iz 40 katoliških rodbin pridobil jih 30. da so se naročili na Glas Svobode, kako je to, da ne bi tudi tako vspešno deloval kedo drugi? Kar je v enem kraju možno to se da storiti tudi druge, samo volje in korajže je treba. Tora j na delo! Malobesedno ljudstvo. V težavno pristopnem delu Sierra Madre, v severni Mehiki, živi čuden narod, ki se zove Tar-thuamaris. Ljudje živijo v duplinah in malih vaseh. Tarthuamar-cii so male postave, a vendar prav močni in vstrajni. Njih edini živež je koruza, iz ktere si tudi varijo pijačo, “Tešuin” imenovano. Njihov jezik ima 300 besed in u-mejo samo do deset šteti. Kak srečen narod! Nekaj o kužnih boleznih in razkuževanju. še vedno je mnogo ljudij, ki deloma v svoji nevednosti, deloma iz dobičkarije nočejo verjeti, da so nektere bolezni nalezljive. Na ubogajo dobrih svetov, naj ne ob iskujejo okuženih hiš, temveč so le izgovarjajo, češ, to je bilo na» menjeno, prehladil se je itd. Na enkrat pa zboli jeden otrok, potem drugi in tretji, včasi sam liiš ni gospodar; tedaj še le neverni Tomaž povesi glavo, rekoč: ‘ Sedaj pa verjamem, da se ta bolezen prijemlje.” A tačas je že prepoz no! 'Veda nas uči, da vse nalezljiva ali kužne bolezni nastanejo iz majhnih, samo s povečalnim ste klom vidnih rastlinskih semen “glivic”, ki se nahajajo v zemlji v vodi, v jedi in v zraku, in ki pridejo skoz sapnik in pljuča, ah skoz požiralnik in želodec v naše telo. Tamkaj se zelo hitro zapio* de, in kedar jih je veliko število, ali kedar je človek slaboten ali prehlajen, naselijo se, kakor ples noba po gnili vlažni zemlji, v krv; in v kosteh, v mesu in v koži tei zanetijo bolezen. Glivice poginejo med boleznijo v človeku, ali pa. pridejo skoz usta, čreva ali kožo zopet na dan, se z nova zaplode razpršijo v zraku in po pohištvu ter napadejo drugega človeka. — ‘Vsakdo pa ne zboli, kdor se je nalezel takih glivic, ker ima nekteri že prirojeno lastnost, da mu ne škodujejo glivice kake bolezni nekteri pa ima tako zdravo in mo čno kri, da bolezen premaga. Za torej je umljivo, zakaj nekteri svoj živi dan ne zbolijo, na pr. na koleri, če tudi živijo v okuženem kraju. Ce se torej bolezni ne nalezeš, če si tudi pri kužnem bolniku v jedni šobi, še ni dokaz, da. bolezen ni nalezljiva. Nektere km žne bolezni, davica, škrlatinka napadajo večinoma le otroke, ker glivice teh boleznij kri slabega o troka zastrupijo, odrastli človek pa jih premaga. Nikdo ne zboli takoj isti dan. ko se je nalezel glivic. Pri vsaki bolezni preteče toliko časa, da se dovolj glivic zaplodi in namnoži, da premagajo in zastrupijo kri in zanetijo bolezen. O kozah je znano, da preteče ‘od dneva, ko si se nalezel kozjih glivic, pa do prve. ga dneva bolezni, 13 dnij; pri vro čniei 2 do 3 tedne, pri ošpicah 10 do 14 dnij; pri škrlatinki in da-viei 2 do 8 dnij; pri boleri 2 do 12 dnij; pri influenci (hripi) 3 do 4 dnij; pri ruskah 2 do 3 dnij; pri mrzlici 1 do 3 tedne. Glivic dobimo torej ,kakor že omenjeno, iz prirode (iz okužene jedi in vode in iz okuženega zraka), ali pa od človeka, v kterem niso vse pogini' le. Glivice, ki ostanejo v bolnikovem blatu, ali v sobi, v zraku in na pohištvu, so toliko časa nevarne, dokler ne poginejo, ali pa jih sami z razkuževalnimi sredstvi ne zamorimo. Ker pa ne vemo* kdaj glivice same od sebe poginejo, je dolžnost vsakega človeka, da že iz ljubezni do bližnjega skrbi za to, da vse stori, da se bolezen ne zanese, in če se je že zanesla, da se ne razširi. Razširjanje kužne bolezni zabraniš ali vsaj omejiš, ako vestno izpolnjuješ od zdravniške oblasti (Board of Health) v ta namen izdane postave in skrbiš, da se glivice kužne bolezni v tvoji bližini ne naselijo; če so se pa naselile, da jih zamoriš. Postava ukazuje, da vsak, ki ve ali sumi, da se je pojavila kje kužna bolezen, nemudoma to naznani občinskemu uradu, in po postavi se mora vsak, ki naznanjevanje zanemari, bndo kaznovati. Dokler je majhen ogenj v gtrebi, ga še pogasiš, kedar pa gori vsa streha, tedaj ne opraviš več veliko. Ce torej pravočasno in zgodaj kužno bolezen oblastim naznaniš, morejo ti pomagati in svetovati, kako je delati, da se bolezen ne širi. Vsako leto tudi pri ugodnem vremenu često opazimo, da mlade setve, ko .ozelene dalj časa zaostajajo in se le, polagama opomorejo, in vzlic temu si mislimo, da je zemlja dovolj rodovitna, da smo zadostno gnojili in da imajo mlada rastlinstva zadostno in enakomerno hranitev. Na zemlji presi-čeni z dobro rodovitnostjo in z razkrojenim gnojilom, nebomo tega opazili, kajti tu imajo še kratke korenince primerno hranitev. Nasprotno povsod tam, kjer ni bilo gnojilo podorano, nemorejo koreninice v prvemčasu razvoja doseči živež. Boreče in gladujoče rinejo mlada zelišča svoje korenince v plast, kjer konečno dovolj hrane najdejo. S tem pa često mine najugodnejši čas rasti — spomlad in le težko se zamore zamujeno prehiteti, ker koreninice niso v stanu gnojila izrabiti. Strajno in dobro živino skojimo s tem, da jo v mladosti zadostno hranimo in takisto moramo zelišču v prvi mladosti vso pozornost posvetiti, dati jim moramo vse, kar potrebujejo za močan razvoj, namreč razkrojena ali pa lahko razkrojilne redilne snovi in to blizo še kratkih in slabotnih korenino. Zatorej je velike vrednosti, da izventega, da gnoj podorjemo, pri setvi in saditvi ali pa po vzhaji setve, lahko razkrojljive redilne snovi n. p. drob hlevnega gnoja ali pa umetne gnojila dodamo. — Tudi takim ozimnim setvam, ki so po zmrzlinah izčrpane, daje tako vrhno gnojenje novo življenje. Navoz gnoja iz hlevov ni sedaj več mogoč, torej je najbolje raba čilisoliter (Chilisalpeter). 50 funtov te soli z 200 funtov suhe zemlje zmešano in raztreseno na 1 a-ker, zadostuje, da se ozimini in travnikom k hitri rasti pomore. Taka navrhna gnojitev se mora zgodaj storiti in po treh ali štirih tednih se lahko v drugič ponovi. Tako gnojenje povzroči neznatne stroške a dobiček je velikanski. Reja piščancev. Prav imajo tisti, ki se pečajo s perotnino na zgodno valjenje, toda pri tem je treba paziti, ker se često prigodi da se piščanci izvale v času, ko se lahko prehladijo, kar zdravju in razvoju škoduje a-li pa celo poginejo. Mali piščanci potrebujejo, osobito dokler še nimajo varujočega in ogrevajočega perja, — toploto; in rejač more za to skrbeti, da jim potrebno toploto preskrbi, kar se s toplimi prostori zgodi. Shranitev v kokošnjakih, kjer je stara perutnina, navadno ni primeren kraj za pišče-ta, ker so prehladni in tudi so razne neprilike ki niso za rejo prikladne. V hladnih prostorih piščanci tudi pod materjo nimajo zadostne gorkote; za to je potrebno za rejo mlade perutnine posebnih prostorov. Toda, kakor rečeno, so kurjeni prostori le v skrajni sili potrebni; previsokp toplota bi nasprotno u-činkovala, piščanci se bi pomehkužili in tedaj za mraz toliko bolj občutljivi bili. Potrebna je pozornost in nadzorovanje pri valenju. Pri umetnih valilnicah je to bolj priročno, ker toplota za piščance se nareja v aparatih in živalce so pod vednim nadzorstvom. Ce se pa vodstvo piščancev koklji prepusti, potem je za to skrbeti, da ob mrzlem ali celo obdeževnem vremenu koklja piščance na prosto ne vodi. Tudi ne sme koklja z mladežjo poljubno na prosto vhaja ti, kajti če je tudi sploh skrbna za mladež, vendar jo lahko naravni gon nadvlada in materinska ljubezen zamre, mladiči so tedaj sa-misebi prepuščeni ter hodijo po mokrem namesto po suhem, v sen* co namesto po solncu, na prepih namesto po zatišju itd. Vzrokov je več kot preveč, da se mlada kur jat lahko prehladi. V takih dogodljajih lahko opažamo, ko male živalice okoli čivkajo in zmr-šavim peričem raztikavajo, in vse to radi tega ker nimajo voditeljice. Navadno so take živali prerani smrti izročene, dobijo drisko in po njih je, med tem, ko bi v nasprotnem slučaju kuretnino neštevilno pomnožili. Brezdelica je mati greha, poleg tega pa. je tudi mati mnogih bolezni, iz med katerih je neaktivnost jeter najnavadnejša bolezen. To bole'zen dobite navadno pri ljudeh, ki veliko sede ali so leni, jedo dobro, pijejo mnogo alkoholičnih pijač in se ne zmenijo dosti za zdravje. Isti imajo slaba u-sta, so zaprti, nimajo apetita, njih jezik je usližen, imajo glavobol in se ne počutijo dobro po jedi. V takih slučajih da Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino najboljši rezultat. Isto hitro očisti telo in ga drži čisto; izžene vse strupene ostanke in ob enem ojači organe, da lahko opravljajo svoj posel. ¡Rabite ga v slučajih, kjer je treba dober apetit in telesna moč. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 iSo. Ashland Ave., Chicago, Illinois. Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo. Kaspar State Bark 1900 BLUE ISLAND AVE. Finančno stanje 19. aprila 1912. IMETJE: Posojila........$3,232,097.55 ‘Stock in vrednostni Papirji......... 906,400.00 .Gotovina........! 917,276.88 $5,055,756.43 DOLG: Kapital in surplus... $ 500,000.00 Nerazdeljen dobiček 42,987.43 Vloge............... 4,512,769.00 3 7 4 2 9 6 10 5 8 | ‘■"Vsak slovenski delavec | | in napredno misleč človek j j bi moral brati “Glas Svo- j j bode” in se nanj naročiti. | $5,055,756.43 URADNIKI: William Kaspar......Predsednik Otto Kaspar......Podpredsednik Charles Krupka.. .Podpredsednik Joseph Sikyta........Blagajnik August Filek....Pom. blagajnik DIREKTORJI: OTTO KASPAR, Predsednik FRANK P. DÄNISCH Odvetnik WILLIAM KASPAR Predsednik Kaspar State Bank CHARLES ‘KRUPKA Podpreds. Kaspar State Bank V. F. MASHEK Podpreds. The Pilsen Lumber Go. WILLIAM OETTKNG Predsednik Oetting Bros. Iee Co. H. E. OTTE Podpreds. National City Bank J. PEISOHEL Tajnik Turk Manufacturing Co. J. SIKYTA Blagajnik Kaspar State Bank C. J. VOPIdKA Predsednik Atlas Brewing Co. GEORGE C. WILCE Podpredsednik T. Wilee Co. $25.00 ZASTONJ $25.00 Ako hočete imeti dobro 14k pozlačeno uro z napisanim jamstvom tovarne za 20 let, jo lahko dobite od nas na lahke obroke, mesto od trgovcev, ki računajo dvakrat toliko. Postavite številke zgoraj tako, da bodo na vse strani 'seštele na 18, vam pošljemo certifikat za $25 kredita z eno naših ur in verižic; tudi pošljemo naš katalog, da si izberete uro, verižico i ove-sek. Pošljite znamke za pošto iu pišite na: LENOX WATCH CO., 32 Union Square, Dept. 14, New York. Telefon: Canal 3014 NAZDAR! S A L O O N s kegljiščem kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare. Potniki dobe pri meni čedna preno čišča. Potrežem vsakemu točno in izborno. MARTIN POTOKAR 1625 So. Center Ave., Chicago, III. Dr. J. H. ROTH zdravnik in ranocelnik. 1664 Blue Island av. 2612 S. Millard av. vogal 18 cesta blizu 26 ceste od 9 do 10.30 dop., 2.30 do 4 pop., 6 30 do 8 pop. Tel. Canal 85. v j utro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer. Tel. Lawndale 3470. «• 99 Glas Svobode (Thb Voice op Libkrtt) weekly Published by M V. KONDA (SL CO. 1809-1815 Loomis Street omcago, Illinois. Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski ___________narod v Ameriki. ___________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek — In velja SA AMERIKO: 1.«. *1.00 SA EVROPO: sa pol leta »l.*5 Naslov za lopi«* m POilLiATTl J» GLAS SVOBODE 1809-1813 LOOMS STR. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivali««* prosimo naročnik 4* nam natanlno naznanijo poleg Nornoa tild ■•ABI naslov. ni ‘TITANIC” V LUČI ZLOČINA. Vsi ameriški časniki, osobito dnevniki pišejo na dolgo in široko o potopljenem parniku “Titanic,” ki je bil last White Star družbe, ter mi konca ne kraja prežvekovanju in raztezanju dogodkov in tudi pišejo o stvareh kot dejstvo, kar se pa ni zgodilo. 'Mi smo prepričani, da od vsega hrušča in trušča, bo le malo pomagano ; in zato smo se odločili, da o stvari nekoliko izpregovori-mo ter naše mnenje povemo javnosti. Tedaj Zvezni senat v Washing-tonu je odredil, da se preišče in dožeme, kdo je povzročitelj in krivec grozne nesreče, kakoršnje na morju še nikoli ni bilo. In to se sedaj godi. Preiskava, ki jo vodi komite senatorjev, je že toliko dognala, da glavni povzročitelj nesreče je v prvi vrsti zločinska malomarnost plovne-družbe “Bele zvezde”, in da je ona zakrivila smrt 1595 ljudi. Dognano dejstvo je, da je bil Smith, kapitan “Titanic” že ure popred obveščen, da se nahajajo v smeri njegove vožnje ledene plasti in velikanski ledeniki. Tozadevne informacije je kapitan prejel, a upošteval jih ni. To ni oviralo ne kapitana in ne glavnega solastnika parnika Bruce Ts-may-a, ki je bil vkrcan na Titanic kot popotnik, in drvila sta naprej z hitrostjo 26 milj v uri, ne-meneč se za nevarnost, ki je pretila. Bila sta prepričana, da velikanu, kot je bil “Titanic”, se nemi ore ničesar zgoditi, še manje pa da bi se potopil. Bes je bil parnik velikan, prava pomorska palača, toda naravni sili ni bil kos. Tedaj, kakor smo že omenili, plul je parnik ob času kolizije z ledenikom z brzino 26 milj v uri in to — kar povdarjamo — ponoči, ko mesec ni svetil (zgodilo se ■je 24 ur po zadnjemu krajcu) in med ledovjem! Nimamo izraza in primere druge, kot da, je bil to pravi zločin. Ismay, glavni solastnik parni ka, je imel brezdvomno živo zanimanje nad tem, da kapitana, ki je bil njegov plačeni suženj, spodbode in da skrbi, da “Titanic” dobi na prvi vožnji “lavoriko” reeorda za hitrost. Ismay, ktere-mu se sicer najhujša strahopetnost očita, sedaj prisega pri bogu in vragu, da stari in skušeni pomorski kapitan ¡Smith ni bil pod njegovo oblastjo; in temu se ni čuditi, saj kapitan je mrtev in Ismay ima tehtne vzroke da taji in laže. Pomorščaki so izpovedali, da čuvaji v razglednem košu niso i-meli dalnogledov. Ko so s prostimi očmi zagledali ledenik, bilo je za odvrnitev katastrofe že prepozno. Tudi iz tega dejstva je videti nezaslišano brezbrižnost. Število rešilnih čolnov bi komaj zadostovalo za rešitev ene tretjine potnikov in uslužbencev. Tedaj, kaj naj se zgodi v slučaju nesreče z ostalimi dvemi tretjinami? Poginejo naj, kakor se je zgodilo. Iz Southamptona brzojavljajo, da s parnikom “Olympic” ni hotelo odpluti, 300 kurjačev in drugih uslužbencev, ker rešilni čolni niso zhdostno varni. Teh 390 mož so takoj zaprli in bodo jih procesirali kot puntarje, da bodo strogo kaznovani. Družba White Star sicer pravi, da zahteva kaznovanje, ker v nasprotnem slučaji bi zgubila gospodstvo nad ostalimi uslužbenci. — Mi pa rečemo, da “vzorna” družba se bo le nad siromaki znosila, posebno ker je morala osemdesetim potnikom 1'. razreda in dvajsetim 2. razreda, že plačeno voznarino vrniti. Le-ti so se preko Londona v Ameriko odpeljali, a nekaj potnikov 2. in oni iz 3. razreda so se vkrcali -seveda, z zamudo — parnik “Philadelphia”. Toda pustimo to, ne spada v naše razmotrivanje ; to smo samo vrstili, da čitatelj razvidi, koliko in kaj da je z družbo “White Star.” Bazne priče so izpovedale, da so slišale streljanje iz samokresov na krovu “Titanic”, in to potem, ko so s rešilnimi čolni od parnika odrinili. Ko j v začetku je bilo nekaj poročil, ki so trdile, da sta se kapitan in prvi častnik ustrelila; a kmali se je dokazalo, da temu ni tako, pač pa so baje bili u-streljeni trije Italijani, ker so se hoteli polastiti rešilnega čolna. — Kdo jih je ustrelil, javnosti ni znano. Tedaj, te strele vrh krova so slišali, a one strele iz medkrovja, v takozvanem 3. razredu, pa ni bilo mogoče slišati in ravno tam so se dogajali pristni zločini. -Sledeče dve izpovedi : Kansas ¡City, Mo., 27. aprila. — Iz Syrie došla Lateže Bakelnay, ki je bila rešena, med tem, ko je njen mož utonil, potrjuje, da so bili v medkrovju vozeči potniki nad eno uro zaprti, in da so se grozni boji vršili za prostor pri vratih. Ko so bile vrata konecno odprta, da so ženske in otroci ven šli, so štirje moški pot zaprli; častniki so jih postreljali in ženske kot tudi otroci so preko trupel u-bitih korakali. Drugo poročilo se glasi: 'Cleveland, O., 26. aprila. Anglež Victor Sunderland, kateri je bil v 3. razredu je danes izjavil,da je na svoje oči videl, ko je prvi častnik nekega Rusa ustrelil, in to ko je Rus že v rešilnem čolnu sedel in je le-ta baš imel v morje spuščen biti. Busin se je branil rešilni čoln zapustiti. Takih in enakih izpovedb je ne-številno, toda zaradi pomanjkanja prostora naj ta dva dogodka zadostujeta ter preidimo k glavni stvari. Da preiskovalni senatorji v Washingtonu stvar resno zasledujejo, nemoremo tajiti. In da je temu tako, kaže dejstvo ko sta bila glavni solastnik potopljenega parnika Bruce Ismay in upravni podpredsednik v New Torku P. A. S. Franklin že opetovano in strogo zaslišana, ter se že teden dni nahajata pod policijskim nadzorstvom. Tudi veliko število drugih, ki so bili na “Titanic” vposljeni in štirje častniki ne smejo Ameriko zapustiti, dokler ne bo dovoljeno in preiskava končana. Da je preiskava resna, smo re kli; toda prvo vprašanje je: bo li kaj izzid koristil? Nekaj bo; če že ne druzega, bodo vsaj varnostne' naprave morale biti take, da se pri morskih nezgodah ne bodo ljudje potapljali kot miši. Toliko se bo storilo, da bi se pa več, na to dvomimo. In še to je prokleto drago kupljeno, kupljeno z 1595 žrtvami ! ! ! Ta grozna nesreča, kot tisoč in tisoč drugih, kaže zopet jasno, kaj počne kapitalist! Drugo in to je glavno vprašanje je : Bi li se kongres ameriški tako vneto zavzel za nesrečo, ki so jo kapitalisti učinil, če ne bi bili 3 ali 4 milijonarji tudi prizadeti, kakor so ? Dvomimo, dvomimo ! — če bi bile one 1595 žrtve, edino inozemci, delavci, tedaj bi se malo bluffalo in — konec bi bil čez vse.------ Koliko tisočev in milijonov nesreč in kapitalističnih umorov se je v tej “blaženi” deželi že dogodilo, a kdo je videl ob takih pri likah zastave na pol jadrnika vihrati, v znak občnega sožalja, kakor se je to sedaj zgodilo v New Yorku in drugod? Kdo je ob tacih prilikah “resno” zaslišaval predsednike raznih trustov, železnic, rudnikov itd.? Nihče! Zaslišan je bil k večjem kak superintendent; ta se je prav na debelo preisko välcu -—- če ga je sploh bilo — nalagal in zaključek se je vselej glasil: “Ponesrečeni si je sam krivj” in mirna Bosna. 'Tudi sedaj ne velja ta “stroga” preiskava v toliki meri onim 550 potnikom iz 3. razreda in 730 vslužbencem, ki so v morskih va lovih našli konec življenja, marveč to velja edino tistim 3 ali 4 milijonarjem'. In preiskovalni senatorji so takisto člani miljonar skega klub-a ; — od tod izvira vsa “resnost”. Sicer pa, saj se pre iskuje na stroške ubogih davko plačevalcev, ki v premeri veliko več plačujejo, kot oni, ki neštete milijone premorejo. Sedaj križari po morju kjer se je parnik “Titanic” potopil, neki parnik, da pobira vtopljence kolikor jih pač najde. Neki časnik piše, da tiste mrliče, ki jih identi-icirajo, jih na kopno pripelje; in tako je bilo oni dan 210 mrtvih v Halifax prepeljanih, kjer so osebnost dognali (?). Radovedni smo, kaj se z onimi zgodi, ki se jih ne indentificira; in kdo je onih 210 indentificiral? To je vseskupaj velikanski bluff in javnosti pesek v oči. ¡Vsak z&ruk&nec mora zna-ti, da tu se gre za milijonarja A-storja in drugove, ne pa za nima-niče. Parnik, ki križari ondot, je seveda tudi iz državne blagajne plačen; in to za to, ker se gre za plemenite duše ameriških milijonarjev ! Kolikor je do sedaj dognano, so tudi slovanske rodbine prizadete in sicer neki Merkun, doma blizo Kranja na Gorenjskem in pa okoli 30 Hrvatov in žensk. Avstro-ogrski konzul v New Torku je baje dognal, da je bilo na “Titanic” 63 Avstrijcev vkrcanih, a koliko je rešenih se še ne ve. Tedaj, ako vse okolščine premislimo, pridemo do neovrgljivega zaključka, da vsega groznega gorja ni nihče drugi kriv, kot brezmejna angleška nadutost in pa kapitalistična neskončna požrešnost. Koliko angleški pomorski častniki skrbijo za njim izročene potnike je tudi iz tega razvidno, ki so se od šestih, s (kapitan vštet), rešili štirje! Šlo jim je za življenje in pokazali so svojo infamno strahopetnost, med tem, ko v drugih slučajih nos kviško nosijo, kot da so edini narod na svetu! Avstrijski občni državljanski zakon pravi: “Vsak voznik, ki blago ali druge stvari za prevoz prevzame, jamči za vso pdškodbo, in naj si bo to na suhem ali mokrem.” Strogo bomo opazovali, v koliki meri se bo ta tehtni zakon vpošteval in kako se bo odškod nina odmerila. V to svrho poživljamo vse tiste, ki so vsled potopa parnika “Titanic”, kolikortoliko naj si bo neposredno ali posredno prizadeti, da se na nas obrnejo. Popišejo naj razločno in podrobno vse okolščine po katerih se čutijo dejansko oškodovani. Vse to se more zgoditi prej ko prej. S tem nočemo reči, da nebodo avstro-ogrski konzuli svojo dolžnost storili, toda takove skušnje so nam še v spominu.-------- Pristavimo še, da ta poziv velja samo za avstro-ogrske podanike; za tiste, ki imajo ameriške državljanske papirje to nevelja. IZ ZGODOVINE NARKOZE. Že v pradavnih časih so si zdravniki prizadevali, da bi svoje bolnike pred operacijami uspavali, da ne bi čutili bolečin. Že pred 4000 leti so v ta namen uporabljali opojne učinke opija, tro belike in zobnika. Zdravniki pa so s temi metodami narkoze, ki so se prakticirale do najnovejšega časa, svoje bolnike spravili čestokrat v smrtno nevarnost. Bilo je tudi toliko neuspehov, da je še leta 1832. francoski zdravnik Vel peau dejal: “Lajšava bolečin pri zdravniških operacijah je fata morgana, ki naš vek zaman hiti za njo.” In vendar je imela biti ravno njegova doba, ki nas je obda rila z iznajdbo narkoze. Bila sta dva amerikanska zobozdravnika, Horace Wells in William Thomas Green Morton, ki sta leta 1844. pričela s takozvanimi poskusi. Wolfram nam podaja študiji ‘Der Kampf gegen den 'Schmerz bei o-perativen Eingriffen’ (Boj proti bolečinam pri operacijah) interesantno zgodovino te iznajdbe in opisuje trpljenje njenih mož. Morton se je bil v družbi z AVellsom, pozneje s Henrikom Charles T. ¡.Jacksonom dalje časa bavil z medicinskimi in prirodoslovnimi študijami in je naposled v Bostonu ustanovil zobozdravni ški zavod. Wells je takrat izvrševal svojo prakso v Ilartfordu. V tem mestu je imel na večer 10 dec. 1844. potovalni govornik G A. Coloton eksperimentalno predavanje o kemiji v katerem je razpravljal o lastnosti dušikovega oksidala. ki povzroči vdihavan veselo in pijanost* podobno razpoloženje. V zabavo poslušalcev je Colton to lastnost omomnega plina poskušal na nekaterih navzočih osebah in pri tem se je zgodilo, da je mlad kemik, neki Cooley, ki je bil omamni plin vdi- hal v krepkih vdihljajih, padel na tla in v globokem spanju obležal. S pomočjo zobozdravnika Wellsa je kmalu prišel zopet k zavesti, začudil pa se je močno, ko so ga opozorili na krvavečo rano na kolenu, ki jo je bil zadobil pri padcu, ne da bi bil kaj čutil. Wells je takoj spoznal zvezo med brezbo-lestnostjo poškodbe in učinkom vdihanega plina ter se je s tem spoznanjem takoj okpristil; dal si je drugi dan za po^us pod vplivom tega omamnega plina od svojega prijatelja in tovariša Riggsa izdreti bolen zob. Poskus se je popolnoma posrečil. Wells in Cooley sta nato ustanovila kompanij-sko podjetje za brezbolestno izdiranje zob ter se preselila v Boston, da bi v to svrho prirejala javne demonstracije (poskuse), pri čemur jima je asistiral Morton. Podjetje je po opetovanih ponesrečenih poiskusih narkoze končalo s popolnim fiaskom in Wells se je popolnoma potrt u-maknil v Hartford nazaj. Morton pa je mislil drugače. — Polovični uspehi narkotiziranja po Wellsovi metodi so rodili v njem misel, da bi dušikov oksidul nadomestil z močnejše učinkujočim sredstvom. Pri tem se je spominjal na dogodek, ki mu ga je njegov prejšnji učitelj Jackson opetovano pripovedoval. Poslednji je namreč nekoč pri naprav-ljanju klorovega plina padel v nezavest. Ko je Morton še slučajno dobil v roke neko razpravo Fara-daja iz leta 1818., v kateri ta opisuje veliko sličnost omamnega u-činka soparice žveplenega etra z učinkom dušikovega eksidala, se ni mogel več otresti misli, da dušikov eksidal nadomesti z etrom kot inhalacijskim Sredstvom za brezbolestno izdiranje zob. Da se o njegovih učinkih prepriča, je napravil celo vrsto poskusov na ribah, kokoših, psih in na samem sebi. Vzel je v roko uro, se vsedel komodno v naslanjač, omočil žepni robec z etrom in je položivši si ga preko ust in nosu v par minutah zaspal. Ko se je prebudil, je bilo preteklo osem minut. Bil je prepričan, da bi mu bili med tem časom brez bolečin lahko izdrli en zob, in tako je sklenil, da napravi pri prvi priliki poskus na svojih pacientih. Še tisti večer mu je slučaj privedel takega pacienta v osebi krepkega godbenika Frosta, ki se je hotel iznebiti bolečega zo- ba. Pacijent se je rade volje podvrgel inhalaciji inA po petih minutah je bil zob izdrt, ne da bi bil kaj čutil. Uspeh je dal Mortonu pogum k nadaljnemu delu na tem polju. Ne samo pri brezbolestnem izdiranju zob, temveč pri brezbolesT ni izvršitvi vseh kirurgičnih operacij je imela njegova iznajdba i-grati še veliko vlogo. Dne 16. oktobra 1846. se je etrova narkoza rabila pri operaciji .nekega 201et-nega tiskarja Gilberta Abbotta, ki so mu morali izrezati neko oteklino na vratu. Občinstvo, ki je bilo pri operaciji v velikem številu navzoče, je z nezaupnostjo opazovalo manipulacijo z narkozo, zlasti ko se je bolnik kmalu po vdi-hanju etrovega plina začel premetavati in brbljati nerazumljive besede. Ko je začel bolnik spati, pa je zavladala smrtna tišina. — Vseh oči so sledile z napetostjo in rastočo presenečenostjo gibanju zdravnikovega noža. “Zares, gospoda moja,” je zaklical operater Warren, z nožem v desnici s povzdignjenim glasom v molk zatopljenemu poslušalstvu. “Zares, to ni humbug!” in burno odobravanje je pretresalo celo dvorano. Proti koncu operacije, ki je trajala pet minut, se je pričel bolnik gibati in dajati od sebe glasove, ki bi se bili smatrali lahkQ za izraz bolesti, toda pacijent je izjavil, da je čutil samo nekaj kakor praskanje s topim nožem. Odločno večja operacija s pomočjo etrove narkoze se je izvršila 7. novembra istega leta. Šlo je za amputacijo gornjega stegna 201etne jetične deklice Alice Mohan. Amfiteater je bil prenapolnjen z dijaki, zdravniki, duhovniki, juristi in drugimi radovedneži. Zdravnik je deklici prežagal kost. ji podvezal pet odvojnic, o-na pa se ni ganila. Šele čisto proti koncu operacije je jela nekoliko stokati. Ko se je pa iz narkdze probudila, ni vedela o operaciji ničesar in ni mogla nikakor verjeti, da ji je bila odvzeta noga. Vihar aplavza, še silnejši nego 16. oktobra, je naznanjal okolici in celemu svetu, da se je izvršila velika, iznajdba. Od tedaj si je narkoza osvojila svet. Horace Wells triumfa svoje iznajdbe ni več doživel. Tragično je bilo njegovo življenje po ponesrečenih poskusih v Bostonu leta 1845. Preselil se je iz Hartforda v New York in je tu znova pričel propagando za svojo stvar, toda tudi tu brez uspeha. Ko sta kmalu nato triumfirala eter in kloroform, iji nihče več hotel vedeti o narkozi z dušikovim oksidulom. Wells je poleg tega zblaznel. Da bi se maščeval nad človeštvom, ki se mu je po njegovem mnenju kot dobrotniku izkazalo tako nehvaležno, se je plazil zvečer po nju-jorških ulicah, polivajoč obleke mimoidočih dam z žvepleno kislino. Bil je ujet in je utekel obsodbi samo s tem, da je sam izvršil samomor. 24. jan. 1848. si je v ko-pelji prerezal žilo utripalnico, vdihavajoč nato, da bi mu umiranje bilo lažje, klorove pline. To je bila edina dobrota, ki jo je narkoza prinesla možu, ki si je iz-, tekel za njeno iznajdbo tako velike zasluge. Tudi najditelju etrove narkoze Mortonu je prineslo življenje prav malo veselih dni, nasprotno pa le preveč zavisti, sovraštva, bede in skrbi. Desetletja se je moral Morton pravdati, preden so mu priznali prioriteto njegove iznajdbe. Kot najhujši njegov nasprotnik je nastopil njegov bivši prijatelj Jackson, ki je hotel za par nasvetov, ki jih je bil dal Mortonu, priznanje da je sam resnični iznaditelj etrove narkoze. Sodnijski boji Mortovi za svojo pravico, so požrli njegovo premoženje in izpodkopali njegovo zdravje. Parlament v Washingto-nu je opetovano naprosil za denarno podporo, toda vselej zaman. Umrl je 15. julija 1868. v največji revščini, poiskavši si smrt popolnoma obupan v nekem ribniku centralnega parka v Nju-jorku. Meščani Bostona pa so na njegovem grobu postavili spomenik, na katerem ga slave kot iznajditelja etrove narkoze ... — Stara usoda velikih mož, ki pridejo, v življenju preganjani in prezirani, dostikrat šele po svoji smrti do veljave! “Zarja”. MORGAN ROBERTSON, je znan, kot eden najboljših pisateljev povodnih povesti; in sedaj je hkratu postal celo prerok. Robertson, je namreč pred 15. leti spisal novelo, katero je naslovil ‘ ‘ The Wreck of the Titan ’ ’. T tej noveli je, kakor rečeno pred 15. leti pripovedoval o uničenju največje in najmoderneje ladje na svetu, in povod temu, da bo velikanska ledena gora in to ravno tam, kjer se je sedaj potopila ladja Titanic. Robertson je radi, te svoje novele naenkrat postal slaven. Predno je postal pisatelj, bil je več let na morju in se radi tega posvetil izključno pisateljevanju povodnih povesti. ZEMLJA V MISSOURL V okolici Neeleyville se je naselilo od zadnjega septembra do> konec marca t. 1. 142 rodbin, to je samo Amerikancev in Nemcev (ne* vstevši Slovence in Italijane). — Kmetije rastejo kot gobe po dežju. Misliš li bralec, da so vsi oni. naselniki nevedneži in da ne vedo • kaj delajo, kaj so kupili in da morda ne poznajo dobre zemlje od slabe? Cena zemljišču v Missouri--ju se bo v petih letih dala primerjati cenam zemljišč Illinoisa, kjer -se sedaj prodaja aker polja po $100 in gori gozd pa po $50 in ■> čez. Za Slovence, ki se žele naseliti na lastno kmetijo je tu zadnja: priložnost kupiti zemljo po ceni.. Cena spodaj navedenim zemljiščem je absolutno ceneja, kakor kjerkoli v južnem iMissouriju. Rojak, poslušaj dober nasvet in kupi zemljo, kajti nobena banka, nobeno podjetje ni tako zanesljivo in-varno, kot je pa ravno rodovitna,-gruda. V tem delu Missourija ni ne toče ne viharjev, ne suše in ne povodnji. Južni Missouri in severovzhodni Arkansas sta raj Zdr. Držav, kajti tu rastejo vsi pridelki zmernega podnebja, posebno pa. vspeva trta in sadje. Kaj so Florida, Texas, Oklahoma in druge tem enake države ? ‘ Pesek ali pa močvirje. Sleparija! Da govorim resnico, pridi in o-glej si sledeča zemljišča, katera sem prevzel od dedičev in morajo biti razprodana do 15. junija, a« jih držim do 20. maja izključno samo za rojake. 1. ) Dve kmetiji, vsaka po 80 a— krov, ležeči v enem kosu, od vsake je po 30—40 akrov polja, drugo je gozd; hiši, hlev, lep vrt, cena akru $30. Najemnina od tega zemljišča za to leto znaša $400. In. potem ceni vrednost zemljišča. 2. ) 160 akrov krasnega gozda, ležečega ob glavni cesti, zraven šole, cena akru $26.00. 3. ) 160 akrov gozda, nekoliko manj drevja kot na gornjem kosu, cena akru $24.00. 4. ) 360 akrov gozda, toda ob novi delani cesti; cena akru $22. Vsa gori omenjena zemlja je suha (ne močvirje) ravna in leži od 1—2 milje od železnice in mesta. Na željo kupcev razdelim zemljo na 40 akrov po isti ceni, kedor pa želi kupiti samo 10 ali 20 a-krov tega zemljišča pa doplača $3 na aker za pokritev stroškov prepisa, abstrakta in tako dalje. Plačilni pogoji so sledeči; eno tretjino v gotovini pri sklepu kupčije, ostanek tekom 5 let s 7% obrestmi. Pridite in oglejte si zemljo, če ista ni taka kot jo opisujem, mu povrnem vožnjo, kar jasno kaže. da govorim resnico. F. GRAM, Naylor, Mo 5-17-12“ VABILO NA SPOMLADANSKI KONCERT katerega priredi v soboto večer, dne 4. maja 1912. Pevsko društvo SLOVAN v Frank Medoshovi dvorani na vogalu 95. ceste in Ewing ulice,, S. Chicago, Illinois. PROGRAM; Poleg petja in igranja na glasovir vprizorilo bo društvo veseloigro v enem dejanju: “Šolski nadzornik”. Po igri ples, prosta zabava, itd. Začetek točno ob 8 uri. Za obilen posest se najvljudneje priporoča ODBOR. Naznanilo Znancem, prijateljem in rojakom v Chicagi in okolici naznanjam, da se SEM PRESELIL PRVEGA MAJA V LASTNO HIŠO NA 1805 So. Centre Ave., ki je zraven hiše, v kateri lem ze dolgo vrsto let obrtoval. Zahvaljujem se vsim prijateljem in znancem, ki so kcdaj posetili maj saloon in upam, da mi ostanejo naklonjeni tudi v naprej ter me često obiskali v lastnem domu. Vsi dobro došli! JOHN KOSIČEK g I Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko <^vf> Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 Inkorp. 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GLAIVNI ODBOR: PMJDSflEDlNIIIK: Jo«. Hauptman, Darragiu, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. ff AJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. EAjPffSNHKAR: Ivan Flere, Ad&mgburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. mr.kt Čelik. Adamsbiurg, Pa. Box 23. VRHOVNI ZDRAVNIK; DS. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. MILITARIZM. Vsi, celo generali, majorji in drugi profesijonelni rokoborci, semintam pritrdijo, da vojska je kruta in da bi se jo moralo odstraniti. Toda tako dolgo, dokler ne moremo pretvoriti človeške narave, se bo človeštvo bojevalo med seboj, ker se mora, ker je prisiljeno bojevati se in tako pride, da vojska ostane med nami, kot nekak neizogibljiv madež. S tem se moramo zadovoljiti, saj temu nismo mi krivi! Ne, nismo krivi! Kriv je vedno kedo drugi, — pa bog! Barbari drugih držav in dežel so tega krivi — pa ne mi! In da preprečimo njiho.v prihod v našo deželo, da nam tu ne delajo zgage, se moramo pripraviti za njih sprejem. Imeti moramo vedno več križark, bojnih ladij, toifr pedovk in drednovtov, vedno več kanonov, boljših karabinarjev in boljše uniforme, in nazadnje imeti moramo dvakrat toliko vojaštva, kot ga oni imajo. Prestrašimo jih s tem, da zgle-damo grozni, navdušeni za vojsko, kajti preprečenje je boljše kot zdravljenje! Ali ne zgleda to kot nekaj navadnega! Toda kedar barbari v drugih deželah delajo ravno isto kot mi z istim namenom, tedaj ti postane stvar smešna, seveda če slučajno nisi strokovni morilec. Eden in vsi smatrajo drug dražega za sovražnika, tata, roparja, čakajoč prilike — ko mi ne gledamo — da pridejo čez meje v našo deželo, vkradejo telico ali kravo, celo mačko ali ljubico: — ravno tako, kakor se je godilo v oni dobi, ko so ljudje prebivali še v podzemskih jamah. In še danes je svet tak, ali vsaj tako si predstavljamo ljudi one, drage dežele. Našo deželo — domovino — ljubimo in oni nas ne morejo goljufati. In zato zidamo carinske tirade, pobiramo col in tarifo, posebej pa prisilimo vse tujce da nam plačajo, ako nas hočejo obiskati^, Naši vojaki čuvajo meje in obrežja samo, da pokažemo barbarom na dragi strani meje ka- ko ljubimo našo domovino in koliko boljši smo od njih, — a na ono stran meje pa delajo ravno isto kot mi na tej strani. Pazijo nas! Imajo tudi carinsko urade, pobirajo davek in imajo u-niformirano vojaštvo, ki straži, da se kateri nas skrivoma ne zmaže na njihovo stran in da kaj ne ukrade. Oni so tudi patrioti in ne vedo kako nam bi lepše povedali, da smo tatovi in roparji brez meje in mere. Ali se nam ne zdi njihovo početje neumno in otroško!? Toda tak je patriotizm. Tak je milita-rizm! In tak je kapitalizmi Vsi smo tatovi in roparji, ki si skušamo eden druzega podjarmiti in to v imenu vsega kar je dobro, zvesto in lepo! Kaka absurdnost! In da-li kedo mogoče pri tem oboga ti? Ali ni vse to skozinskoz gola zavist? Ali dobi delavec v jeklarnah, kjer izdelujejo armor plate, več kot $1.50 ali $2.00 za dvanajst urno, težko in nevarno delo? Ali je mogoče s tako plačo obogateti? In če delavec, ki zdela vse orož je, ki ga potrebujemo za vojsko in mir, ne dobi iz tega več kot boro življenje, kakor drugače postanejo bosi bogati, če jednostavno ne ogoljufajo tega kalina-patriota — delavca za njegov izdelek?! Kedo je tedaj pravi sovražnik, ali tujec ali kapitalist? Mislite in molčite! Ne povejte svojih misli delavcu, ker delavec ne rabi misliti in si glave beliti s takimi rečmi. Naj raje drugi zanj mislijo! Delavec naj veruje to, kar je veroval njegov oče, poje naj isto pesem, kot ga je naučila mati in spoštuje naj one starodavne ideje, ki so jih gojili njegovi pradedje in maj se nikoli ne povspe nad babje-verstvom. , Če pa bi delaveč storil obratno, kapitalist bi zgubil kontrolo nad njim; naučil bi se proizvajati stvari, ki bi njemu basnile namesto za profit svojega mojstra. In takrat ljudje ne bi krali, ne ropali, kei' bi ne bilo ničesar za vkra-sti, tudi vojsk ne bi bilo, ker se ne bi*imeli za kaj bojevati. Vsi delavci vsih dežel bi delali v harmoniji, proizvajajoč koristne stvari v veselje vsega človeštva. Delo za vsaeega in vsak za delo! Zló zatremo le tedaj, če mu populimo korenine. Militarizem je mednarodno zló in dokler bo ostala samo ena kal tega zla, se ne bomo iznebili. Treba je, da mu populimo korenine, da sam od sebe vsahne. Koren militarizma je patriotizem in steblo militarizma je kapitalizem. Uničimo ta dva faktorja najprej in potem ne bo težko uničiti militarizma. 'Pod sedajnim kapitalističnim sistemom je militarizem potreben neizogiben. In dokler bode kapital vladal postavodajstva in vladarje, dokler bodo taki miljo-narji, kapitalisti kot je John D. Rockefeller lastovali javne zavode, kot šole in vseučilišča, dokler bodo učitelji pod vplivom in pod pritiskom kapitalistov morali poučevati našo mladino v t.em duhu, kot jo sedaj in dokler bo patriotizem tlel v srcih državljanov, dotlej nam ni treba misliti na odpravo miitarizma. Socijalistični poslanci so sicer mnogo storili v tem oziru, da bi pa zmagali na celi črti, do tega pa še ne bo prišlo. Na Angleškem in celo v Zdr. Državah imamo takozvane "Boy scouts” (po domače rečeno: otroke “soldate”.) Vlade in kapitalisti vzdržujejo te otročje organizacije, jih preskrbljujejo z uniformo in dragim. Vsak tak “boy scout” vživa nekak privilegij v svojem razredu. Četam teh '“boy scoutov” zapoveduje odrastel inštruktor, katerega vzdržuje vlada oziroma dobi plačo iz za to posebej namenjenega sklada, v katerega prispevajo kapitalisti in celo neumni stariši teh “Soldatov”. V mladeniču se vcepi najprej ljubezen do domovine, postane patriot, in ljubitelj militarizma. Mlad in neizkušen hlepi po vojaški časti, katero naposled le izkusi — dasi mu je kasneje morda žal — vseeno pa to, kar so mu v mladih letih vcepili v srce, prevladuje njegovo dušo. Sedeže v postavodajnieab bodo posedali naši potomci — boy seouti, katere zgojimo v od kapitalistov kontroliranih šolah. Takratni možje poslanci — ljudski zastopniki — bodo navdušeni patrioti, vneti za militarizem in kedar bo kapital zahteval več kanonov, več bojnih ladij in več vojaštva, bodo ti patrijoti volili za militarizem, kanone in bojne ladi-je. V njih srcih je že iz mladih let vcepljen militarizem in so pod vplivom zgodnje vzgoje in meščanskega časopisja, ki je najboljša obramba kapitalizma. Kapitalizem, patriotizem in militarizem so trije pojmi, ki so odvisni eden od druzega. Če vniči-mo patriotizem in kapitalizem, je s tem zadan smi’tni udarec militarizmu: če vničimo patriotizem in militarizem prede slaba kapitalizmu in če vničimo kapitalizm in militarizem, vničimo s tem patriotizem? Mi delavci smo lahko brez vsega tega. Naša domovina je vesoljna; kamor pridemo, kamor položimo svoj klobuk smo doma. Vojaštva, topov, bajonetov, bojnih ladij in takega morilnega orožja med seboj ne rabimo, ker je za nas brez pomena in bi bil vsak zadovoljen s tem, da mu puste vži-vati to, kar producira ali vsaj ekvivalent za isto. OTROK BODOČNOST. ‘Če hočeš zadeti meri v trebuh — smrt bo gotova!” — Milit, učitelj — kapital. Bilo je v velikem tednu leta 19—, ko sem šel k prijatelju na obisk; bil sem že v predsobi, ter nameraval potrkati na levi, ko zaslišim na desni strani rezek prepir. Sodeč po glasu, bil je to glas mladega dekleta in pa že odrasle ženske: “Oh, kak mali vrag si ti — ferdamana, na dnu pekla se boš cvrla na vse večne čase, če se ne spreobrneš in poboljšaš.” “Kje pa je pekel gospa?” “O ti ne veš?” “Ne, nevem gospa. Kje je?” “Hm . . . hm . . . hm, tudi jaz dobro ne vem, kje je.” “Kako to?” “Kako to! Tako, ko tako malo vem o njem. Človeška inteligenca je omejena; tako govorijo cerkveni sveti možje”. “Da li pa veliko trpijo tam? in ali Vam je, kateri soupdnikov pisal, kako je tam?” “Drago moje dete, saj vendar ne gremo v pekel dokler nismo mrtvi. Kako mi naj potem kedo piše od tam?’ “Kako Vi potem vse to veste?” “Sveti cerkveni možje nam povejo to.” “Da mrtvi trpijo?” “Njih duše — duše, otrok neumni.” Kako?” Gorijo na veke.” Pa, kako naj duše gorijo ne da bi zgorele?” Zato — bm — hm, sveti cerkveni možje pravijo tako.” Sva/ti cerkveni m/ožje? Oni pravijo, da bodem šla jaz v pekel?” Vsi zločesti ljudje gredo v pekel.” ‘Kaj pa sem vendar storila? Saj ljubim svojega očeta, svojo mater; spoštujem jih ter storim vse, kar od mene zahtevajo in jim pomagam kolikor morem.” V cerkev ne greš, ne moliš in — ne verjetno se mi zdi, ker si še tako mlada — ker v boga ne veruješ. Krivda ni tvoja, pač pa tvojih starišev.” In vendar me bo bog kaznoval? Moj oče in mati mu tega ne bosta pustila.” “Bog je vsegamogoč&i.” “Kaj misliš s tem reči?” “To, da je njegova moč večja od vsake drage stvari; poljubno on lahko vstvari in pokonča; cel svet, če hoče; nobena reč se ne premakne, se ne stori brez njegove volje.” “Je torej to on, ki hoče in tako želi, da dobra moja stariša delata noč in dan, da nas vzdržita, o-blačita in izobražujeta; med tem, ko otroci delodajalcev, kateri jih tako grozno izrabljajo, živijo v palačah, v izobilju, obdani z varuhi, ki jim strežejo?” “Kako čudna mala zver si ti! Nikdar bi mi kaj takega vprašati ne prišlo na misel.” “O, da! Povedali so tudi meni, da bolj ko trpimo v življenju na tem svetu; temvečje bo naše veselje na onem. Zakaj se pa sami tako pehajo, da vživajo vse dobro že na tem svetu?” “To je — zato, ko so božji namestniki na svetu.” “Namesto, da bi dajali vzgled. “Za boga! Ali je mogoče, da te nisq, nič učili o neskončnih dobrotah? O veličastnem modrem nebu, o smehljajočih zvezdah in solncu, mesecu, gorah, bostah ter nepreglednem morju. Vsa narava je velikansko delo in stvarstvo boga ...” “In blisk, grom, nevihte, potresi in kuge, so tudi to njegova dela?” “Toda otrok, otrok! V kako šo lo ti zahajaš?” “V šolo, v kateri me učijo zaupati sama sebi in ne zanašati se na. nadnaravne moči, kjer me učijo ljubiti vsa človeška bitja, nikogar izrabljati ali ščuvati enega nad dragega, kjer nikdar ne govorijo ne o vragu ne o bogu.” “Oh, izgubljeni otrok, izgubljen na vse večne čase.” Nisem se mogel več vzdržati. Odprl sem njili vrata pograbil dekleta, nekako deVet let staro, in jo s solzami v očeh poljubljal medtem pa je “sveta” ženska pre-strašana zbežala. To je otrok, ki bo odrešil današnji grešni svet. Vsa slava mučeniku Franciscu Ferrer, katerega zavratni umor, je le pospešil razširjenje njegovih vzvišenih naukov po celem svetu. Popravek. V štev. 16 Gl. Sv. v dopisu iz Witt vrinila se je neljuba pomota. Umrli Anton Kogel ni bil član S. N. P. Jednote, kar se naj na 1 znanje vzame. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJJt. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO fît? PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA: Kaiser Franz Josef I. IS. junija 1912. Devigka(prva) vožnja iz New Yorka- Oceania £ Zja | Martha Washington a5. maja Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu. ŽelezmSke cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanilSa najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU • Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N QLAVN1 ZA8TOP ZA AMERIKO Y. Nove£omlad^in|ol^nei modne obleke za može in dečke. Najboljše blago dobite za najnižjo ceno, če kupite pri HING@ JELINEK in MAYER, imitelja. Vogal Sine Island Arene in ISta cesta. Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v nedeljo dopoludne. 0- M. A. WEISSKOPF, M. D. ---- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK - 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Piatt, & od 8.—10. ure predpoludne od 1. —3. ure popoludne in od 6.—3:30 ure večer. 814 Ashland Ave. od 4.—8. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m- m ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. g LAQER I MAGNET j GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. ®' 1 * SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ. Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje v*a v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne. IMIettiiei 5241 Butler Str., Pittsbnrjr, Pa. Beii Phone 7-r Fisk. Compapie Générale Transatlantique Iz New York v Avstrijo čez Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio, uri zjutraj: S. S. France (nov dvovijak) S. S. La Provence S. S. La Lorraine S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. rasredu- Odplujejo vsako soboto ob 3, pop. S. S. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. S. La Touraine Glavni z atop na 19 State St., New York. MAURICE W. KOZMINSKI. glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago, lil DOPISI. Taylor, Wash. iPred par meseci je bil v “Glas Svobode” priobčen dopis od tukaj, ki 'omenja naprednost tukajšnih rojakov. Res so se kazali do sedaj kot socialno-napredni, toda zadnji slučaj ,pa nekatere v prav čudno luč postavlja. Dne 15. aprila, jo primaha k nam zastopnik '“Clevelandske A-merike”; na Rentonu mu je rekel neki rojak, da pri nas na Taylor-ju ne bo nič opravil; ali žal da se je zmotil; pregovoril je šest rojakov, da so se naročili na omenjeni list. Tedaj list, ki ne pripada k nobeni stranki, — ali pa k vsem! “C. A.” ja piše za kapitaliste, klerikalce, republikance in vrag sigave, za kaj še vse, samo da mu nese. Kako se že imenuje človek, ki toliko strank zagovarja? (Breznačajnež! In tako se bo tudi list imenoval. Storili ste madež na naši .naselbini in pričakujemo, da ga boste odpravili. Ne prišfevam vas k stranki “Clevelandske malerike” in u-pam, da se ne motim ko vas je dobil ker niste lista poznali. — Bodimo trdni značaji ne pa oma-blivci in držimo se le ene stranke t. j. socialistične. Čitajmo in podpirajmo edino take liste, ki zagovarjajo delavske interese ter nobenih drugih. Socialni pozdrav Taylorski. Roslyn, Wash. Cenjeni urednik: — Oprostite ker sem se z naročnino malo zakasnil. Tukaj Vam pošiljam naročnino za eno leto, in o-benim (Vam naznanim o tukajšnih delavskih razmerah. Z delom se nemoremo kaj pohvalit, delamo 3 do 4 dni v tednu. - Zaslužek v tukajšnih premoga-rovih je odvisen od prostora, ker le-ti so različni. Imamo tudi nekoliko brezposelnih premogarjev, pa saj je menda tudi drugod tako, kakor čitam v dopisih. Delo se tukaj težko dobi, posebno ako nimaš sčim delo plačat, če pa stisnež “bosu” 2 ali 3 dese-take v žep, tedaj imaš koj drugi dan delo. Seveda, kolikor več mu daš, tem bolje. Tukaj je dosti ta-cih tičkov, ki jih osebno poznaiil. •Pozdrav vsem čitateljem Gl. Sv. •Naročnik. Pony, Mont. Cenjeno uredništvu: — Kakor Vam je znano “Gorenjec” “jamra in stoka” tam nekje v črni deželi. Le “jamraj in javkaj”, mi se te ne bojimo, prišel pa bode čas, ko boš jokal in izdihnil! — Večina Slovencev, ki pridejo iz Amerike, je za Vas zgubljenih, ne gredo več v cerkev, ne k spovedi, in kar je še najhujše, za vaše bisage nimajo nič denarja. Ali ni res tako č. č. g. g.? To bo imelo slabe posledice ... to je verjetno, ker mera dobrih del je polna! In 54 miljonov brezvercev -t- grozno življenje med temi “divjaki” za nas Slovence! No, potem pa še “Glas iz pekla”, uh, ta, ta!! Sem tukaj pri nekim farmarju (ameriški kmet), ne molimo nič, kaj je naša, spoved itd., to nam je nepoznano; meso je dišalo na veliki petek kot v nedeljo enako, dobro; — ali ni to strašno ?! ® Pa čudno se mi vidi, da pri vsem tem grozovitim in brezverskim življenju, se počutimo prav dobro. Grehi nas ne skrbé in ne teže; bog ima nas gotovo prav rad in lepo po očetovsko za nas skrbi. Mi tukaj razumemo boga častit, med tem, ko vaš kmet tam na Kranjskem hodi s “cekarjem” za bogom, v včliki vročini prosi in moli, pa vse nič ne pomaga. Tako je “Gorenjec”; nauči tvoje kmete po Ameriško “boga častit” in upam, da bodo usliša-ni. Posebno pa bog čisla naše prijatelje in gg. pri Glas Svobode v Chicagi; vidno blagoslavlja njihovo, za nas nad vse koristno delo! Le po brezvercih, le po njih, toda pazi, da ti kteri ne uvide. — Prvi božji blagoslov, ki ga dobim v roke, ti ga bodem poslal, ker že računam na dvakratno izdajo. Srečno svobodaši! I. P. Adamsburg, Pa. Cenjeno uredništvo G. S.: — Nekoliko vrstic iz tukajšnje naselbine. Živimo v času delavske borbe. Obetal se nam je velik pre-mogarski štrajk. Tudi tukaj v ’Westmoreland County ju se nam je obetal. No, do tega ni prišlo. Tukaj smo si želeli ga, a odkrito povem, še bolj pa bali. Nam je še v živem spominu zadnji! Pričakovali smo, da se bo vsa unija za nas potegnila, da tudi mi dobimo unijo, kar- se pa ni zgodilo. Dali so nam (ali bolje: še vzeli so nam) pet odstotkov povišanja. — Toda kakšno je to povišanje?! Takoj so se podražile razne potrebščine; kompanije kradejo še z večjim a-petitom, tako da delavec ni nič na boljem, marveč na slabšem. Take so delavčeve razmere pa nič drugačne. Tukaj smo vstanovili novo društvo, katero mislimo priklopiti k Slovenski Nar. Podporni Jednoti. Naše upanje je, da bo društvo tukaj lepo napredovalo in rastlo. — Pričakujemo, da bodo rojaki v tukajšnji naselbini in okolici društvu naklonjeni. Vse tukajšnje Slo vence prijazno vabimo, da pristopijo k društvu; posebno pa še tiste, ki niso še pri kakemu društvu, kajti splošno so znane koristi društev. Društvo upam, da bo vsikdar zvesto svojim principom, po katerih je vstanovljen«. Člane društva pa opozarjam, da vsak deluje po svoji moči za napredek in ugled društva. Mir in zastop-nost, sloga in bratstvo naj vlada med nami in dosegli bodemo naš namen. Torej še enkrat: Rojaki na noge ! Tukaj si prav lahko vstanovi-mo društvo, enotno društvo, ki postane velemočno in ugledno; nam v korist, izobrazbo in zabavo. Na delo! Pozdravljam vse rojake širom Amerike ter kličem krepki: Na-zdar! Charles Žele, začas. taj. -Indianapolis, Ind. Ker sem čital v Gl. Sv. št. 16, dopis, in ker me veže večja dolžnost kakor pa g. Pushnarja, sem primoran, da se resnici na ljubo oglasim. Da ne bodeva jaz in Josip Cimperman, kot voditelja štrajka izdajalca delavcev, vprašam g. Pushnarja, kateri so tudi delavci, ki sva jih midva prodalo ? — zakaj drugi jih nemore. Morda sta pa le sama in pa tisti Nemci in Angleži, ki so delali, ko smo se mi malo opočinili? — Praviš, da se ni izdal ukaz, da se bo delo vstavilo. No morda si pa ti takrat spal, ko smo mi sejo imeli in to od 7. do 10. ure. Ako bi bil ti v korist delavcev, bi bil prišel na scjp, tako sta pa vidva edina Slovenca, katerih ni bilo k seji. Dne 1. aprila je bilo na seji okoli 700 do 800 ljudi, a zakaj vaju ni bilo, ko je vendar seja bila vsak dan dvakrat? Vprašaš, zakaj se ni dal ukaz, da bodemo doma? Morda pa ne znaš brati, ali si pa spal, ko si šel v šapo, da nisi videl tiste plakate, na katerih je bilo zapisano ¡Attention Fellow! Stay A-way From the National Malleable Casting Co’s. Plant Strike is on — Don’t be a ¡Scab. Pa ako si z delavcem, zakaj se ne prideš zagovarjat? Zakaj si delal 2. aprila? Ali se morda bojiš za tistih 50 centov, da bi dal za unijo v kateri so večinoma vsi Slovenci, a-li se pa bojiš, da ne bodeš več za bosa? Tedaj, ako so kteri delavci prodani, naj pridejo k meni na 712 Warman ave. Ako pa misliš, da so tisti, ki so delali rinke (nipols) se pa motiš, kajti rink ni bilo pred petimi letami, in delavci so zahtevali plačo, kakoršna je bila pred petemi leti. Da se pa ne bodeva spopadla, a-ko ni kaj prav; pridi na sejo in povej vsem skupaj. Sedaj imamo sejo vsako sredo. Pozdrav vsem delavcem širom Amerike. Joseph Bruder. Opomba uredništva: Za nas je ta zadeva končana; nemoremo stvari rejtati, ki nimajo za javnost pomena. Kokomo, In d. Izginila je sneženo-bela odeja in prikazala se željno pričakovana bujno-zelena spomlad, po kateri človeško srce hrepeni. V takem spomladanskem večeru sedim pri oknu in gledam sedanjo naravo, gledam na tovarne in poslušam njih piščalke, ki naznanjajo delavcu da je zanj končan dan. Tovarna se odpre in de-lavei hitijo trumona iz nje, kot bi jih nevidna sila gonila ter razidejo v vse dele zakajenih predmestij. Gotovo si tudi ti slovenski delavec med njimi; tudi ti občutiš vso bedo in gorje današnega sistema ter se želiš rešiti kapitali- stične sužnosti. To je resnica. Tudi ti želiš, da bi imel več svobode kot jo imaš in da ne bi bil vedni suženj kapitalistične družbe. Želiš, da bi se tvoji otroci pošteno izgajali, kar ti je sedaj nemogoče. Za to, čitaj slovensko napredno časopisje, ki ti prinesejo mnogo poduka; čitaj Glas Svobode, ki je najbolj podučljiv slovenski list v Ameriki. Kaj ne slovenski delavec, brat, prišel si iz stare domovine s trebuhom za kruhom, da bi si pripravil boljšo bodočnost; toda prodal si se kapitalistu takisto, kot proda gospodar vola mesarju. In ti delaš dan za dnem kakor tovorna živina, a vprašam te, kaj ti o-staja druzega kot krvavi žulji! Zato te opominjam: spomni se prvega maja, odpri tvojo trdo glavo in pusti tiste tvoje neumne misli, ki so ti jih v stari domovini rimski mračnjaki vtepli. Vzdrami se, da boš stal na svojih nogah kot zaveden delavec v vrstah zavednih delavcev. Slovenski delavec in delavka, o-zri se in pogledi: vse se zbuja iz zimskega spanja, trava zeleni in cvetlice poganjajo; na kratko: vse se zbuja, rase in cvete! A ti slovenski brat, trpin ? Ti še vedno spiš, spiš trdno spanje iz katerega te dramim in kličem: Zbudi se in pridi v našo vrsto! Kličem te jaz, kličejo te tvoji prijatelji, kliče te spomladanska narava in kliče te PRVI MAJ!! Ti delavec, brat, mlad si in mogoče si šele j ostavil domačo grudo ter si prišel sem v novo domovino, kjer je toliko tvojih bratov,-ki se čutijo domače in se nebodo nikdar več povrnili tja, kjer jim je tekla zibelka, in kjer so preživeli dneve mladih, cvetočih let. Prišli so sem, da si zboljšajo svoj položaj, a prehitela jih je smrt in krije jih tuja zemlja. Delavec, kdo je kriv tega našim bratom in sestram? Kdo drugi kot nezavedni delavec ! — Še mnogo je tacih delavcev med nami, med slovenskim narodom, ki so še slepi in gluhi; zato je potreba, da zastor odvežeš in krinko odvrzi. Izpreglej in zbudi se! Brat, volitve so pred durmi, ali boš zopet prodal svoje ude v suž-nošt kapitala? Morebit boš zopet volil bič, da te bo bičal kot tovorno živino? Ne podaj se in bodi zaveden korenjak; stopi na našo stran in v naše vrste. Neizprosen boj za svobodo se bojuje med vsemi sloji, med vsemi narodi in po vsem svetu. Slovenski delavci, tudi mi bojujmo boj, tudi mi se moramo bojevati, da izbojujemo tem gotove-je našo zmago! Mnogo je še Slovencev, ki so tukaj komaj nekaj let, pa že zavidajo svoj narod; kaj bi bilo, če bi bili taki rojaki tukaj rojeni? a mnogo je takih, ki so tu rojeni pa niso pozabili materni mili jezik in se ga tudi ne sramujejo! Zatoraj: Slovenci in Slovenke, podajmo si roke, stopimo v napredno vrsto, da bomo lahko pokazali, kaj zamore Slovenec!! Naročnik G. S. Claridge, Pa. Glas Svobode:— Naj sporočim, da sta tukaj stopila v zakonski “jarm” naš rojak g. Frank Tičer, ki je poročil gospodično Cilko Santnar. Novima zakoncema želim obilo sreče! Ker sem se tudi jaz svatbe vde-ležil, in ker je naš rojak John Seršen zaigral krasni valček, smo bili vsi urnih nog, tako da smo se izvrstno zabavali, ter sem se tudi požuril in vam 6 novih naročnikov pridobil. Vsak je bil pri volji in rad plačal naročnino za Glas Svobode, ker je res naš delavski list — ki bi moral biti vsak zavedni Slovenec nanj naročen. Pozdrav vsim svobodomiseleem. A. Pratshek. služi par centov na dan več, kod v oddelkih kjer je dnevna plača, se tistemu seveda 'takoj zniža; potem je treba zopet bolj napeti; že tako izmozgane delavske kosti, da se more živeti. Kdo je vsega tega kriv, tega nočem povdarjati, to bi moral vsak vedit, ki dela v jeklarnah, rudoko-pih ali premogovnikih. Da pa delavci ne vedo, oziroma nočejo vedit, da so sami krivi današnjega sistema in pa kapitalistično časopisje. to je dejstvo. Ako bi se bolje čitalo delavsko časopisje, kot je edini “Glas Svobode” in pa tudi “Proletarc”, (te dva lista bi morala zahajati v vsako hišo), potem bi delavci gotovo prišli do spoznanja, da niso na pravem potu. Da pa temu ni tako in da se delavca tlači nižje in nižje, je kriv tudi naš “prečastiti” gospod Ciril, za njim pa njegovi backi. Ogromna večina tukajšnjih slovenskih delavcev se drži teh pijavk. Ako pride naročnik Gl. Sv. ali pa Prol. pred našega “bradača”, potem se ga bog usmili; edina “žavba” je, ki ga zamore rešiti zaničevanja in psovk, svotica $25.00 in ako tega nimaš, se “prečastiti” prične sklicavati na cerkvene odbornike, češ, oni tako zahtevajo ; idi in prosi, mogoče te u-slišijo. Kdo so ti odborniki, bom pozneje poročal. Omenim naj le, da se je posebno odlikoval v njegovim, od “prečastitega” poverjenim poslu lanskega leta neki tukajšnji prodajalec različnega blaga, suhe, mokre, sladke in grenke. Če niso šli k njemu delavci oziroma delavski, težko prisluženi dolarji kot kolekta, potem je bilo slišati stokanje in grcanje, da bi človek mislil, da se je medved v past vjel; in to seveda v farovžu kakor tudi v delavskih hišah. Do-tičnemu svetujem, da opusti vabljenje “gotovih oseb” v njegovo vedno prazno prodajalno in to v odsotnosti njegovega usluženca. — Ako pa hoče na vsak način izkazovati ljubezen do svojega bližnjega, se to lahko stori na lepši* in boljši način, kajti v tukajšnjem mestu živi mnogo siromašnih o-trok, ki nimajo potrebnega živeža niti obleke. Tem bi se spodobilo pomagati. Temu pajacu lepo tiho na uho povem, da se poboljša, sicer bo joj! Pozdrav somišljenikom in čitateljem Glas Svobode. Resnicoljub. NAPRODAJ POCENI KRASNA HIŠ A ...BLIZU. Slovenske cerkve sv. Štefana v Chicagi na 22nd P lace in South Li jr treet SAMO $2,500 GOTOVINE POTREBUJETE ostanek na dolge obroke. Šest družin lahko stanuje v hiši, ima plin, kopališče in umivalnike. Pueblo, Colo. Cenjeno uredništvo: — čitam v našem priljubljenem listu Glas Svobode dopise iz raznih krajev in slovenskih naselbini a žal, ko se malokdaj kaj čita iz tukajšnje katoliško cvetoče naselbine ; zatorej prosim, da mi dovolite par vrstic: Kar se tiče delavskih razmer, so tako slabe, da se komaj zasluži za vsakdanje življenske potrebe. Kjer sem jaz vposljen, je delo od kosa ali takozvano “akordho’’-delo. Seveda se ne dela vsaki dan, kakor je to že navada kjer je delo od kosa. Delavci garajo kakor da bi šlo za življenje in smrt, a kadar je dosti produciranega In skladišča nakopičenega blaga, pa dobimo počitnice-. In če kdo za- C. J. HRUBY & Co 1322 W. 18TH STREET CHICAGO. JOHN TANCL Pogrebnik in balzamovač. Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd. Telefon Canal 1101 1921 Blue Island Ave., Chicago, III. ■ Edino pristni a “ Električni Obliž ~ (Plaster) izdeluje in prodaja LOOIS SCHEFFEL, lekarnar vogal 20 cesta is Blue Island ulica. Ni boljšega sredstva proti bolečini. Poskusite ga! It doesn’t pay to neglect « B i H S i. W I I t fcl ! H II 7^"". - .V your Itmt’ l'f če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr.. Richterjev * PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. . in 50c. steklenice. A čuvajte se ponaredb in pazite na l sidro in naše ime. \ F. AD. RICHTER Cj CO.,215 Pearl St.. New York. N.Y. ^ ^ -s Dr. Richterjeve Congo Pilulo olajšajo. (25e. ali 50c.) Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1719 So. Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči it pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščis Pišite y svojem jeziku za vzorce in cenik. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 8096, 2103 Blue Island Av. cor. 21.St The Komad Schiele! Co. 1 Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.” A. J. Terbevec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapahoe St-, Denver,Colo. C. K. OeWllde k Sons. Zaloga importiranega vina in žganja ter najboljšega brinove a. Sheboygan, Wis ODVETNIK PATENTI CARL STROVER (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Til, 3989 MAIN Dobra Unijska Gostilna, ”‘rr;Jos. S. Stastny 2005 Blue Island Ave. velik* Dvorana za druStvene imunijske seje, in druga dvorana za konoerte, ženitve in zabave, GOSTILNA kjer je največ zabavi» in največ vžitka za par centov g biljardn» mizo na razpolago. Vse to se doba v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, DL Telefon Canal 1439. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plac«. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo mh in spmlatoe obode. “The Roosevelt Saloon” ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem! trgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena let» 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od KasparjeveBank, "sioraiao CM" Saloon V STRINGTO WN, Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za na Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan. irano in stanovanje. JOE LANICH, lastnik. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalcu sodovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač. 62—84 Fisk St, Tel. Canal 1406 SALOON i lepo urejenim kegliš&em in sveže Scboemhofen pivo priporoča ANTON MLADIC, 2348 Bine Island Ave. Chicago. SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bobemio” kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul Izvrstna kuhinja. Fina riaa in smodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18.ul. o n Y ^ 1 0 — o Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svo- j bode”! 1 o O O — o --------------------------^ RAZNO IN DRUGOJ Kranjsko. Prste mu je odsekal. Janez Pucelj je star že 64 let in skoraj popolnoma slep. Ker imamo pri nas ponekodi tako krasno urejeno občinsko siromašno preskrbo, da mora boditi občinski siromak od hiše do hiše in da ima preskrbo •vsak dan v drugi hiši, seveda povsod drugačno preskrbo, je očivi-dno in umljivo, da se hoče vsak siromak iznebiti take preskrbe, pri kateri dobi vsak dan samo o-stanke prejšnjega dne in pri kateri ga povsod po strani gledajo. Tudi Pucelj je imel tako usodo, pa je naprosil župana v iSevcih pri Podliscu, da je dobival vso preskrbo pri njem, za to pa mu je o-pravljal različna taka dela, pri katerih mu njegova slepota ni bila na potu. Dne 3. aprila t. 1. je cepil županov 161etni sin Jože drva na domačem dvorišču. Pucelj mu je podajal klade in jih držal pri cepljenju. Naenkrat je županov sin neprevidno zamahnil s sekiro ter odsekal Puclju levi kaza-lee in sredinec čisto proč, prstanec pa mu je globoko presekal. Pucelj ni videl, kaj se je zgodilo, pač pa je čutil malo bolečino ter je rekel: “Ti, Jože, meni se zdi, da si me nekoliko oprasnil.” Županov sin pa je smeje se odgovoril: “Malo sem te res česnil, pa ne veliko, saj sta samo dva prsta čisto proč, tretji pa se še malo drži.” Pucelj je moral v bolnišnico. Po spomladi se mu je tožilo. — Slavko Zore je komaj 16 let star, pa je vsem varnostnim organom predobro znan. Presedel je v različnih zaporih že marsikako urico. Pred kratkim pa je dobil v priznanje njegove zgodnje pridnosti pri okrajni sodniji v Novem mestu dva meseca zapora. Ker pa je sijala zunaj rajska pomlad, se mu je zahotelo že po par dnevih zapora zopet zlate svobode. Porabil je trenotek paznikove odsotnosti, da je smuknil iz zaduhlega zidovja v zlato prostost. Iščejo ga dosedaj povsod zaman. Beseda ni konj. Blaž Bakšič s Čistega brega pri Raki je pomagal dne 27. marca Antonu Jordanu v vinogradu pri delu. 'Zvečer se je peljal Bakšič z Jordanovim vozom domov in je srečal Antona Cvelbarja iz Zameška, s katerim je Bakšič nekoliko pokramljal, potem pa se poslovil, rekoč, da se mu mudi domov, ker ima tudi doma še mnogo dela. Cvelbar ga je zadržaval, prigovarjaje mu, naj še ostane, ker se mu vendar ne mudi tako zelo. Bakšič je rekel, nič hudega sluteč: “Kaj ti veš, ki si osobenjek in nimaš toliko o-nravila”. Cvelbar pa se je čutil z besedo “osobenjek” razžaljenega in je začel Bakšiča preklinjati in zmerjati. Nazadnje, ko je Bakšič že pognal konja, je stekel Cvelbar za vozom, zgrabil Bakšiča za o-braz in prsi in ga potegnil z voza ter ga pretepel, nazadnje pa ga je še sunil z odprtim nožem zadaj ža desno uho. Bakšič je šel zaradi dobljenih poškodb dne 1. aprila v bolnišnico, Ccelbar pa v luknjo. Vavtovaški župnik Zakrajšek se pere. Zakrajšek je eden najhujših in najzagrizenejših klerikalnih petelinov. Svojo službo o-pravlja le toliko, kolikor mu dopušča politika. Pri volitvah je vedno v prvih vrstah in ostane, če je treba, kar po par dni od doma. Pred kratkim mu je neki list to opravičeno očital. Zakrajšek je trdil potem v “Slovencu”, da je vedno doma. Temu nasproti navajamo mi sledečo značilno do-godbico: Prinesli so k župniku Zakrajšku otroka h krstu, pa župnika ni bilo doma. Ko so prinesli otroka drugič, Zakrajška še vedno ni bilo doma. Ko so prinesli otroka tretjič h krstu, župnika Zakrajška že zopet ni bilo doma. To je bilo botru-domačinu, ki pa je župnikov somišljenik, preveč ter je zarobantil: “Prekleto, faj-mošter in vaški bik morata biti vedno doma!” Skrajna hudobnost. Ciril Vračaj iz Loganja je star šele 17 let, pa je ža vseh muh poln. Dne 23. marca t. 1. je vrgel iz samega ljubega dolgega časa Antonu Kalči-ču pri Krškem z daljave 12 korakov precej debel kamen s tako močjo v glavo, da mu je prebil črepinjo ter je moral Kalčič iti dne 26. marca 1.1. v bolnišnico, pa se dvomi, da bi ostal pri življenju, kakor nam poročajo. Je pač značilno ža našo, v dr. Krekovem duhu vzgojeno mladino, da napada in pobija sovrstnike brez najmanjšega vzroka, zgolj iz boja-željnosti. Štajersko. Spovednica — orožje proti organizaciji. Bibojski delavec je šel v Celje h kapucinom k spovedi. Že je bil z opravilom pri kraju, ko ga bradač vpraša, ali je organiziran. Delavec mu je jedrnato odgovoril, da je. In tedaj je začelo bliskati se in grmeti iz kapu-cinarjevih ust, češ da ne dobi odveze, ako ne obljubi, da odstopi od organizacije. Mož pobožni mu je zapovedal, naj pride zopet k njemu, da ga poduči, kako pregrešna stvar je organizacija. Seveda, boj proti izkoriščevalnemu kapitalizmu in za poštene delovne ter mezdne razmere, je rimskokatoliškemu pobožnjaku velik greh, ki se zanj niti odveza ne dobi — ako bi se bil delavec spovedal kakih Macochovih grehov, bi jo bil gotovo dobil. Ponesrečen rudar. Te dni je ponesrečil v rudniku v Radniški vasi pri Konjicah rudar Janez Ven-gušt. Prišel je med dva hunta, ki sta ga stisnila in mu zmečkala nogo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico v Konjice. Nečloveški starši. 'Slovenjegraškim orožnikom je nekdo javil, da ravnata zakonska Aleks, in Marija 'Viher nečloveško s svojo 161etno hčerjo. Orožniki so stvar zasledovali in res našli dekle v hlevu na nekih deskah, suho do kosti, vso onesnaženo in polno uši ter tako oslabelo, da se ni mogla več dvigniti. Nečloveške starše so orožniki naznanili sodišču. Nočni napad. Iz Brežic pišejo: Janez Vogrinc v Selah pri Brežicah je šel v eni zadnjih noči iz Šetipcove gostilne s fanti Jožefom Bučerjem in Janezom Savnikom proti domu. Na koncu pota se je poslovil od spremljevalcev in je šel sam naprej. Komaj pa je šel še ne četrt ure, sta skočila iz skrivališča dva moža s črnimi obrazi In sta ga podrla s poleni na tla. Ko je Vogrinc hotel vstati, ga je eden od napadalcev zabodel z nožem v hrbet. Nato sta preiskala vse žepe in mu vse odvzela. Težko ranjen se je nato Vogrinc privlekel domov, odkoder so ga spravili v bolnišnico. Koroško. Velik zaklad. V Bistrici ob Žili so pred kratkem v neki gostilni v tajnem predalčku stare omare po slučaju našli zlat ‘in srebrn kakor tudi papirnat denar v vrednosti več tisoč kron. Denar izvira večinoma še iz srede prejšnjega stoletja. Med tem, ko se bo iz zlatega in srebrnega denarja gotovo izbila prav znatna kovinska vrednost, je papirnati denar brez vrednosti. Domnevajo, da je denar privarčila in shranila babica sedanjega posestnika, da je pa stara ženica pozneje nanj pozabila. Najdeno okostje v Beljaku. Iz Beljaka poročajo 3. aprila : V neki kleti onih hiš v šolski ulici, ki jih sedaj podirajo, so našli človeško okostje v neposredni bližini pa črepinjo. To okostje je na tem mestu ležalo najbrž že stoletja, ker štejejo hiše, ki jih sedaj podirajo, k najstarejšim poslopjem in so, kakor je dokazano, eksistirale že v 13. stoletju. Rabelj. — S pričetkom letnega poštnega voznega reda med Bovcem in Rabljem se bo namesto dosedanje vožnje z vozovi upeljal avtomobilni promet. Promet bo o-skrboval vozni podjetnik Mlekuš v Bovcu. Primorsko. Surovi nemški vojaki. Na Velikonočni ponedeljek se je vršila v Kojskem veselica, katere so se u-deležili vsi domačini, brez razlike političnih nazorov. Veselico so po-setili tudi nekateri vojaki Nemci, tam nastanjene stotnije 47. pešpolka. V zahvalo za gostoljubnost domačinov so vprizorili ti ljudje, ko so se napili, pretep, ki je imel žalostne posledice. Najprej so strgali štirje vojaki neki domači deklici raz hrbet ruto. Brat se je potegnil za sestro in vnel se je pretep. Ko so domači fantje raz-sajače vrgli na prosto, je priteklo kakih 12 vojakov, ki so bili oboroženi z bajoneti. Med pretepom so bili štirje fantje precej težko ranjeni. Nekega fanta so odpeljali v spremstvu 7 vojakov z nasajenimi bajoneti, skoraj nezavestnega v vojašnico, njegov tovariš pa, ki so ga tirali v spremstvu 6 vojakov je sicer ušel sirovežem. toda dobil je pri tem težko rano z bajonetom. Mnogo fantov je več ali manj težko ranjenih. Vojaki so bili skrajno sirovi, skakali so po mizah in klopeh in vpili: ‘Heute muss alles rot werden’.— Vsi domačini se bridko pritožujejo zaradi dogodka in se spominjajo v kaki sporazumnosti so se vršile razne veselice in zabave, ko so bili tam namesto Nemcev nastanjeni domači lovci. Župan je vložil na vojaško oblast oster protest zaradi nečuvanega postopanja vojaštva. Častnik brez sablje. V vas nad Kanalom je prišel vasovat častnik, pri tej priliki pa je prišel ob sabljo. Dogodovščina se je takole dovršila. V Gorenj empolju je par-krat ponoči stikal častnik iz Kanala okolo Podbrščekove hiše. — Domači izprva niso vedeli, kdo lomasti okrog hiše, pa so hili v strahu. Nekoč pa so videli, da je nočni gost človek, ki ima vojaško čako. Neko noč, po gospodarjevi smrti, je zopet prilomastil kanalski oficir v Podherščekovo hišo. Domači so se ga ustrašili, ker so mislili, da straši. Slednjič se je sin Ivan opogumil ter zgrabil oficirja. Častnik pa je dejal, da je financar in da ga lahko aretira, ker imajo v hiši luč. Podbršček je nato še opazil, da je častnik segel kakor bi hotel zgrabiti sabljo, zato ga je vrgel ob tla. Oficirju so vzeli sabljo, nato pa so ga pustili, da je odšel. Sabljo je Podbršček izročil orožnikom ter povedal, kaj se je zgodilo. Kmalu pa so pozvali Ivana Podbrščka pred kanalsko sodišče, ker je bil obtožen, da je poškodoval častnika. Pri obravnavi je častnik izpovedal, da je romal v Gornje-polje, ker bi bil rad prišel k lepi Podbrščkovi hčeri, ki mu je zelo ugajala. Razprava v Kanalu se je končala s tem, da je bil Ivan Podbršček popolnoma oproščen. Ta dogodek je zelo razburil prebivalstvo po vsem Kanalskem. Zakaj tudi ljudske potrpežljivosti je konec, ako misli kdo, da sme uganjati z ljudstvom karkoli hoče — pa naj je tudi c. kr. oficir! Razno. 1600 letnica. Letos, dne 28, oktobra, bo preteklo 1600 let, kar je krščanski veri naklonjeni cesar Konštantin Veliki ob mostu Ponte Molle pri Rimu slavno premagal hudega sovražnika kristjanov, cesarja Makseneija, ki je utonil v valovih Tibere. L. 313., dne 13. junija, je izdal Konštantin skupno s cesarjem Lieinijem v Milanu razglas, da smejo v celi rimski državi'tudi kristijani očitno priznavati svojo vero, zidati cerkve in v njih obhajati svoje obrede. Papež Pij X. je pred kratkim imenoval komisijo kardinalov, ki bo sestavila načrt, kako naj se ta 1600 letnica priznanja krščanstva slovesno proslavi. Socijalisti v Italiji so razdeljeni v dva tabora: nekaj je revolucionarjev, drugi so pa reformisti. Ta razdvojenost se kaže tudi v nastopih stranke proti vladi glede vojne v Tripolisu. V Lisaboni so anarhisti vrgli med velikonočno procesijo ljudstva dve bombi. Pet oseb je bilo ubitih in 10 težko ranjenih. To so divjaki pa vozniki naših naprednjakov! Ruski misijonarji. V nekaterih ruskih bogoslovnih semeniščih se vzgajajo gojenci za misijonarje. V Kazanu imajo bogoslovci posebne misijonske kurze. Poučuje se je ponovno vršila taka pobožna vaja in sicer zopet v vojaško-znan-stvenem društvu pod vodstvpm istega jezuitskega patra. Oficirji s paternoštrom in molitvenikom v roki, to bi bile vsekakor prav zanimive prikazni. (Uf vraga, ta pa je dobra! stavec.) Župnik v preiskavi zaradi motenja vere. Župnik Porniča iz Ho-voran pri Hodoninu je bil pri o-krožnem sodišču obsojen zaradi volilnih sleparij na 24 ur zapora. Domov grede je srečal nekega farana, ki ga je spoštljivo pozdravil z besedami: “Hvaljen bodi Jezus Kristus!” Župnik je bil pa zelo slabe volje in je odgovopil na prijazni pozdrav z besedami: 'Piš me v uh’!” Državno pravdništvo je pa smatralo ta odgovor za motenje vere ter odredilo proti župniku preiskavo zaradi motenja vere. — Sestanek hrvaških, srbskih in slovenskih poslancev. Kakor zatrjujejo v političnih krogih, se namerava sklicati sestanek, vseh hrvaških, srbskih in slovenskih poslancev iz Koroške, ¡Štajerske, Kranjske, Goriške, Trsta, Istre, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Bosne in Hercegovine. Ta sestanek se ima vršiti v Ljubljani. Na tem sestanku se bo imel sestaviti skupen manifest vseh hrvaških, srbskih in slovenskih poslancev na narod, spomenica na vladarja in manifest na vse kulturne narode v Evropi, radi brutalnostim mažarke vlade napram Hrvatom. Ljubosumen petrolejski kralj. V Baku je končala obravnava proti večkratnemu milionarju, petrolejskemu kralju in državnemu svetniku Tagijevu. Zgodovina njegove afere je sledeča: Tagijev je imel inženirja, po imenu Bebutov, ki je vodil njegova podjetja. — Vsled različnih praznih govoric, ki so mu prišle na ušesa, je postal na inženirja ljubosumen. Nekega dne ga je poklical k sebi, peljal ga je v svojo spalnico ter ga ondi zaprl. Nato je poklical ljudi in kričal: “Tepite lopova!” Bebutova je nahujskana druhal strahovito pretepla. Tagijev sam je oa bolečin zdihajočega inženirja še parkrat sunil z nogo, obkladajoč ga pri tem z najpodlejšimi psovkami. Gospa Tagijeva, ki je bila priča tem prizorom, se je onesvestila. Tagijev petrolejski kralj je bil zaradi svojega postopanja obsojen na poltretje leto ječe, in sicer mora presedeti kazen v ječi, ki jo je bil sam sezidal in podaril državi. Tudi ostale, na trpinčenju udeležene osebe so dobile večje zaporne kazni. Listnica uredništva. Gosp. J. D., De 'Pue. Vaš dopis nemoremo priobčiti; tukajšnji zakoni so strogi in lahko bi prišli Vi in mi v neljubo zadrego. Pišite kaj druzega toda osebnosti ne! — Vsi ostali dopisi pridejo na vrsto ter jih priobčimo, kakor bo prostor dopuščal. Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim pctujo čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobre urejen West Roundup Saloon. Samo % milje zahodno od postaj«. Vedno sveže pivo. — Postre žba solidna. — Prenočišče. Josip Cerovšek lastnik. Denar pošiljamo y domovino. Po sledečih cenah: $10.35 ................... K. 50 $20.50 ................... K. 100 $30.85 ................... K. 150 $41.00 ................... K. 200 $61.50 ................... K. 300 $102.50 .................. K. 500 $204.50 ................. K. 1000 $1020.00 ..................K. 5000 S temi cenami so vračunjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE v domovino in obratno I MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski Jtaspar State Bank 1900 Blue Island ave., Chicago, DL 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. V-taKa Knjižica je -Čredna jSlO.oo -C-taKemu bolnemu člo-CeKfi. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, led vicah in v mehurju. Ako ste zgubili Dado in ako vam priseda zabadav» denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. „ XAiruuiViiJü HE WANES IN EUSLITE GA NAM. Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicagv 111. Gospodje,- Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vai prosim, da mi jo tako pošlite. Ime. Pošta Država DIG mmmmmmmmmmmm m ssesseesses TUJA SLABOST. « Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, v slabi krvi in nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeba. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh pr