PRIMORSKI DNEVNIK
iKutnina Pečana v gotovini	/a t.
^postale i gruppo Lena oU lir
Leto XXTV. Št. 100 (6993)
PROGLAS PARTIZANSKE^ ORGANIZACIJE ANPI OB OBLETNICI OSVOBODITVE
Republiška ustava mora postati stvarni dejavnik družbenega življenja
Proslave 25. aprila po vsej Italiji - Govori Longa, De Martina in Laborja - Mladinska konferenca za evropsko varnost
TRST, petek, 26. aprila 1968
RIM, 25. — Vsedržavni odbor partizanskega združenja "NPI je ob 23. obletnici osvoboditve izdal proglas, v katerem Pravi, da je v sedanji volilni kampanji najboljši način proslavlja 25. aprila, da se opozori, da dežela pričakuje od novega Parlamenta hitro rešitev vprašanj, ki so stara že desetletja. v Proglasu se predvsem sklicuje na republiško ustavo, ki mo-ra Postati stvarni dejavnik na vseh pcdročjih družbenega 'Jlj en j a in državne uprave. v proglasu se nato omenja širo-l° 8'banje univerzitetne mladine, ar dokazuje, kako se družba raz-'Ja na osnovi idealov, ki jih ni °goče vedno skrčiti na gole ra-BiK*6’ V tem okviru je odporniško JLjPJ® ne samo formalni ideal, saj ajajo svoboda in demokracija te-
•'“‘■iiiiii
je bilo več proslav, na katerih so obletnici 25. aprila oceniti preho-
melj, na katerih je treba graditi bodočnost miru, ki ga je treba zagotoviti predvsem v Vietnamu in povsod, kjer obstajajo vojna žarišča.
Obletnico osvoboditve so svečano
proslavili po vsej Italiji. V Rimu
niiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinminiiiiiuii
Ponesrečen atentat na predsednika Alžira
Buniedien je Itil le lažje ranjen z drobci stekla
Niso znane podrobnosti niti ozadje atentata
a	25. — Alžirska tiskovna ci govoril Zagari. Delegati so so-
javlja, da so neznanci glašali, da bi morala biti konle-liia« i danes ob 15. uri (po ita- ‘ avti?Sltern času) z brzostrelko na tiioA Pr®dsednika Houarija Burne-hrJia- Drobci stekla so laže ranili jHj^r^dnika, ki je malo prej za-k.jof . v*adno palačo sredi Alžira,
“* je predsedoval ministrskemu
se poklonili spominu in žrtvam vseh, ki so se borili za svobodo. Občinska uprava je postavila vence na spomenike padlih, osrednja proslava pa je bila v Ardeatinskih jamah.
V	Milanu je bila ob prisotnosti župana osrednja proslava v gledališču Lirico, kjer je govoril predsednik ANPI Boldrini. V Mantovi so odkrili nov spomenik odporniškemu gibanju, kjer je spregovoril podtajnik za šolstvo senator Calef-fi, ki je ugotovil, ds ne obstaja demokracija, kjer ne prihaja do izmenjave idej in kjer ne more nekdo izraziti tega, za kar je prepričan, da je pravilno.
V	Benetkah je bila proslava v do-ževi palači, katere se je udeležil župan in parlamentarci. V Genovi je bilo več proslav _iri je žalni sprevod šel skozi središče mesta. Žalni sprevod po mestu je bil tudi v Firencah, popoldne pa so v imenu lokalnega odbora odporniškega gi-
6vetu.
atentata je prišlo v notra-galerije v središču mesta v ten' *U’ 110 ie kil Bumediene na-ttva ^ v Palačo vojnega ministr-■kiT’.Kjer stanuje že od 1962. leta. V Po strelih so ga odpeljali Hi 0Ja*ko bolnišnico, kjer so glav-proftravnik Amir, prof. Aubert, po-l^jAndre in dr. Benbarek izdali lajg^lo, da je bil Bumediene le njo ganjen z drobci stekla v zgor-žaij ustnico in da ga niso pridr-tlov' .Njegovo stanje je
j* 2flv;
povsem za-'o. Predsednikov šofer pa
tudi
tanjen v desno ramo, ven-
njegovo stanje ni resno.
je^Kn 80 atentatorji in koliko jih j reč i1?, "i znano. Policija je nam-tl0 “Okolila področje, kjer je pri-je vf? streljanja. Domnevajo, da stvo n "kit tudi en član spremili 'Pravijo, da sta bili dve ose-Ubjy sta streljali na Bumediena,
4$*° atentatu je bilo nekaj zme-41 ’ Pfadvsem, ker je v bližini tuje Postajališče avtobusov. Položaj «0f T^halen in tudi mesto je ka-V dan mimo.
1& ^Predsednikovem avtu sta bita n* 561 cerimoniala in minister Se P‘,eyoze Rabah Bitat. Oba sta tJi-Hi brez poškodb.
Oči^rjihih vesti o atentatu še ni. Prej *? trdijo, da so slišali naj-1? strele iz brzostrelke in nato ta i/hokresov. Videli so le, da je prišlo pet	rešilnih avbo-
flva^rhi. tajnik KPSZ Brežnjev je SoviJOh pred prihodom novega slaj , kega poslanika v Alžir po-»Ha * datumom 14.	april alžirske-
S*atii(vfed£edniku Bumedienu po-Ja	’uV kateri je	izrazil upanje,
bodo odnosi	tako na poli-
t,,"', gospodarskem, kulturnem
renca, če bo res uspelo, da se sestane, dobro pripravljena. Zagari je tudi na dolgo govoril o glavnem problemu dopoldanskega zasedanja, o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Pozitivno je ocenil nedavne dogodke v CSSR in na Poljskem ter se v bistvu izrekel za vsakovrstno sodelovanje Zahoda z Vzhodom.
Sedanje zasedanje je tudi kaj pripraven okvir za razpravo o vprašanju pristopa Anglije v ZET. Jutrišnjega zasedanja se bo udeležil tudi britanski zunanji minister Michael Stewart, ki je že danes zvečer odpotoval iz Londona.
LONDON, 25. — Velika Britanija in Irak sta sklenila obnoviti v sredo, 1. maja diplomatske odnose, ki so bili prekinjeni lanskega junija med izraelskim napadom na arabske države.
jemo pot, predvsem pa je treba pogledati, kaj je treba še narediti. Socialistična partija je prispevala številne mučence za svobodo in je po dolgem razdobju centri-stičnega imobilizma prevzela vladno odgovornost, ker je hotela v novih okoliščinah nadaljevati z delom. Po združitvi težijo socialisti, da se spremene odnosi sil in se ne strinjajo, da ima KD monopol v vodstvu vlade, KPI pa primat v delavskem gibanju. De Martino je zavrnil Morove zahteve, da se ne bi smelo polemizirati med vladnimi strankami, ker je ena stvar vladna koalicija, druga pa prp-gram, in značilnosti strank. De Martino je zaključil, da se socialisti bore za obnovljen levi center, ki bo z novim zagonom privedel do velikih izprememb v družbi.
Predsednik ACLI Labor je v Turinu dejal, da osnovna rdeča nit povezuje vse velike osvobodilne boje našega časa. To velja za italijanski 1945. leta, kot onih, ki se
za svobodo kulture, ali onih, ki iščejo nove poti, da pretvorijo socialistične izkušnje iz nekaj tiranskega v težavno naraščanje svobode. Pri tem ne smemo td, da je prav pred letom dni bil —1-------v Grčiji polkovnišk'
banja govorili na zborovanju La j bore za neodvisnost svoje^ dežele, Pira, posl. Barbieri in prof. Spini.
Govorniki so orisali prispevek partizanov za obnovitev demokratične
ga ustroja v Italiji in podčrtali nuj-	______, ,
nost, da se vrne mir na svet.	kode-	ne	P°fab’>
Odporniško gibanje in njegovi	^t d^ J^rav Dred letom dm
ideali so bili v ospredju tudi raz- “fr, J nih volilnih zborovanj. Tajnik KPI	'	.
Longo je v Benetkam govoril pred-1 Labor je nadaljeval, da nova ge vsem mladincem in je ugotovil, da	neracija,	ki	je rasla v	ozračju
nrAslevliBK. 96 anril ven razvijajoče se družbe, zastavlja no-sedaj vsi proslavljaj . . p ■ ve ciIje Zg0{jovinskega pomena. V
dar je bilo odporniško _gibanje dol-	tovarnah	se	zanika, da bi eko-
go časa v resnici zaničevano in ga - n,omtl!ta 0t,iast bila sodnik vsake je antikomunisticni tisk blatil, rio- j odločitve, v univerzah se bori pro-telo se je ločiti «dobre» od «hudob- j y oligarhični in zaprti oblasti. La-
lago vladi. George Bali je bil do leta 1966 državni podtajnik. Glede vietnamske politike je baje na strani «golobov».
Predsednik Johnson je skupini demokratičnih parlamentarcev izjavil, da ne misli popolnoma zapustiti politike med volilno kampanjo. Pripomnil je, da so letos zelo važne volitve. Čeprav ne bo kandidiral, ne bo ostal kot dezmteresiran opazovalec. Dejal je, da je potrebno braniti akcijo njegove vlade. Izjavil Je, da misli po zapustitvi Bele hiše poučevati na univerzi v Teksasu.
NOV SESTANEK V V1ENIIANU V ZVEZI Z VIETNAMOM
Poljska zaprosila nekatere države naj pritiskajo na Washington
Nadaljuje se močno bombardiranje Severnega Vietnama
NVASHINGTON, 25. — Iz Vientiana so javili, da sta se tam sestala ameriški poslanik in severnovietnamski odpravnik poslov. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da ni bil še dosežen sporazum o sedežu pripravljalnih stikov. Na številna vprašanja časnikarjev ni hotel predstavnik odgovoriti.
V ameriških krogih zatrjujejo, da je ameriška nota, ki so jo v ponedeljek poslali Severnemu Vietnamu po ameriškem poslaništvu v Laosu, predlagala tudi »mehanizem«, da bi
premagali mrtvo točko o določitvi sedeža. Ta »mehanizem* baje določa, naj bi se poslužiK drugih držav za posredovanje.
V zvezi s tem se znova postavljajo domneve, da so U Tantove izjave o morebitni izbiri Pariza morda v zvezi s to ameriško pobudo. Tudi včeraj je U Tant izjavil,, da sta' po njegovem mnenju Varšava in Pariz pripravna sedeža za pri-
pravljalne stike. Zvedelo se je, da je severnovietnamski predstavnik izročil danes ameriškemu poslani-
je* i ^k'neSSlrX.;"H.’	Ven*,, p- rt >1. » ur,-
naj pritiskajo na Washington, da bi prepričale ameriško vlado, da sprejme Varšavo ko' sedež razgovorov. V poučenih krogih pravijo, da so omenjene države Švica, Japonska, Velika Britanija, Belgija, Italija, Francija. Intnja in Kanada. Ni izključeno, da je poljska vlada posredovala tudi pr: drugih državah. Ta svoj predlog je poljska vlada postavila med razgovori zunanjega ministra s poslaniki omenje-
noja ameriški vladi v zadnjih dveh tednih ter da odgovarja na ameri-
den korak.
Ameriški podpredsednik Hum-
ško noto od Donedelika Na levi - Pbrey je izjavil, da predvideva, da na°vprašanja časnikarjev, sdi jeha *e bodo ZDA n Severni Vietnam v nojski predstavnik res izročil od
_____ ___. ? L. .. *	1 ^.MA^lr,ii,..nil, n	1
govor, ni hotel predstavnik ameriškega državnega departmaja odgovoriti.
V Varšavi se je zvedelo, da je poljska vlada zaprosila osem držav,
kratkem času sporazumela o izbiri sedeža. Pripomni! je da so v teku s tem v zvezi zasebni razgovori.
Ameriški predsednik Johnson Je bil sinoči v Chicagu, kjer je govoril na večerji, ki jo je organizirala zbiranje
LONDON, 25. — Polemika okrog vprašanja rasizma se je v Angliji še bolj razširila in zaostrila spri-
___	_	, ____„_______ ________ ___________čo odločitve notranjega ministra
nih» partizanov in med «hudobne» bor je zaključil, da morajo biti Jamesa Callaghana, da uvede proso se prišteli garihaldinci in ko- j politične sile zavestne in da se I iskavo glede pisma 40 funkcionar-munisti in torej najštevilnejše in ne smejo prepustili lahkemu iz-. jev imlgracljske službe, ki so ta-najnaprednejše odporniško gibanje! koriščanju novih tokov, za kar je' ko javno izrazili svoje soglasje s v Italiji.	| Prav vzgled odporniško gibanje. I tezami konservativnega poslanca
Longo je nadaljeval, da se je i Ob prazniku 1. maja bodo po treba še vedno sklicevati na ideale vseh pokrajinah razdelili «zvezde odporniškega gibanja, ker ni mo- za zasluge«, s katerimi se vsako goče voditi obnovitvene politike, če; l©to imenujejo zasluženi »mojstri se istočasno skuša postaviti diskri-1 ri“,Q" flro ,nQoWn
t demokratična stranka za
m»iMiiiiHi»iiiiiiiiuiiiiiiiMmmiimiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiimiiiiiiiiiiii»iwiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii»imiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiMiii»i«iiiiH»iHiiii«niHi sredstev za volilno kampanjo. Pred
v	. hotelom, kjer je bila večerja, se je
NEPRIJETNE TEŽAVE ZA LABURISTE	p *
ti vojni v Vietnamu Policija je hotel močno zastražila
V	Južnem Vietnamu se nadaljujejo spopadi na kopnem, ameriška letala pa nadaljujejo močno bombardiranje Severnega Vietnama.
Od petka so v teku spopadi v dolini Šau med ameriškimi in osvobodilnimi silami. Na področju Saj-gona so se ameriške sile spopadle včeraj z osvobodilnim’ silami 48 km severovzhodno od prestolnice.
V	Sajgonu je policijsko ravnateljstvo objavilo izredno sporočilo, v katerem pravi, da se osvobodilne sile pripravljajo na ponovitev napadov, kakršne so izvedle med novoletno ofenzivo. Policija poziva prebivalce, naj prijavijo osumljene osebe in naj se ne zbirajo v skupi-
Preiskava proti funkcionarjem ki so se izrekli proti imigraciji
Hrupno izražanje solidarnosti s Povvellom - Rezultati preiskav javnega mnenja kažejo trenutno dokaj slabo za laburiste
minacijski plot proti osmim milijonom Italijanov, ki glasujejo za komuniste. Zato se je tudi levi center pretvoril v konservativno silo. Longo je zato podčrtal, da je treba hoditi po novi poti in da je treba iskati enotnost vseh levih sil.
V Messini je sotajnik PSU De
Martino dejal, da je treba ob
............I.»...11.11...........m...«.........
POLICIJA JE ARETIRALA DESET ŽENA
Arabske žene protestirale proti paradi v Jeruzalemu
Parada predstavlja za prebivalce vzhodnega Jeruzalema pravo provokacijo
^4 v?°\ v kateri je izrazil upanje,
----------;--------------
boiJSaii v°j®skem področju še iz-
lo, (jb^bradnih virov se je zvede-10 teljaf Se Je Bumediene komaj od-! z avtom, ko je pred vozilo k. u,, ot,r°k. Predsednik je naro-* I	j?erJu naj ustavi avto. Otrok
I	'zročil pismo in potem ko
^ S ■ toediene pogovoril z otro-.1 taja’ Je naročil osebam cerimo-;0#j Se4xtv:‘aj .spremijo otroka na pred-\fl\ J niiA,’ £jer je hotel še govoriti VI	^ ,Tak°j zatem je avto po-
ji I1.0 nl^aljeval pot. Nepričakovani >1*4 Ak„'le Je Pred vozilom poja-
^«du°seba
_	z brzostrelko v roki.
M » °ije n. ao Je atentator sprožil 1 jtstnoLi s°fer z neverjetno pridi ?*o, nSP^^a silovito pognal vo-fF ^l! st,rSntl. spremstva pa so zait" *°ve jati na atentatorja in nje-
Predkajdaše.
il s®dnik Bumediene je danes 1 « ?a Ahu.°Vor'* nekaj minut iz ra-jK"| ?.4 j)f.zir' Med drugim je izjavil, ■fii tlstya nadaljeval delo v korist
I rt(rs*«h y®ieru se je zbrala na al-| t, jy bučah velika množica lju-je vzklikala predsedniku.
Francija na konferenci 7Vrščenih držav
I>* ®vet 2S- — Tu se je sestal I	jbirdstrov	zahodnoevropske
jg!1]	? . kateri je .(šesterica« in
/	ntanija) pod predsedstvom
’ gl f *ZreVpfa, zunanjega ministra, ki i trajni dobrodošlico. Zasedanje > bij 10 dva dni. Današnji dan /"jen, bk^ečen političnim vpr 1P.I ča*io(i L z*astl odnosom Vzhod
vit «	0*1	on1' u«*nasiiji um.
it	^svečen političnim vpra-
>a*i0(i L z’asti odnosom Vzhod -krizi na Bližnjem vzhodu.
ii ’ zuna°n(ttelegaciJo vodi podtaj’
“njega ministrstva Mario

a 1» jrsvZej (lru Couve de Murvilla je * I ^hii Predsedstvo francoski dr-I	geHJnik za zunanje zadeve An-
u^eio etlcourt Kolikor se Je iz-if " Sl*WenA? naJPrej razpravljali o rjS((*	1 neuvrščenih držav, za
, |i( t, ■	ZHVzema predsednik Ti-
I	0 je, da bi bila morda
^	_ Povabljena na to kernfe-
ajprej je 0 tej konferen
JERUZALEM, 25.	— Izraelska
policija je surovo razgnala 280 a-rabskih žena iz vzhodnega dela mesta, ki so protestirale proti vojaški paradi, ki jo Izrael namerava organizirati 2. maja v Jeruzalemu. Arabske žene so bile namenjene pred sedež vojaškega poveljstva, kjer so hotele oddati protestno pismo.
Policija je aretirala deset žensk, med katerimi sta tudi hčerka bivšega jordanskega obrambnega ministra in bivšega guvernerja arabskega dela Jeruzalema Anwar Zus-seibech in znana voditeljica ženskega gibanja in bivša oficirka pomožnega ženskega angleškega korpusa Assia Halabjr.
V dokumentu, ki so ga hotele predložiti vojaškemu poveljstvu, so ženske protestirale, ker predstavlja vojaška parada za arabske prebivalce vzhodnega dela Jeruzalema pravo provokacijo.
Policija Je javila, da Je aretirala tudi Abou Ghazali, ženo jordanskega poslanika v Španiji. Ranjenih ni bilo, pač pa so bile nekatere ženske zaradi spopada s policijo potolčene. Arabski voditelji v Cisjordanji so se zbrali na sestanku, kjer bodo razpravljali o možnosti proglasitve splošne stavke. O vojaški paradi so začeli razpravljati tudi na diplomatskem nivoju. V Jeruzalemu poudarjajo, da je ta zgolj notranjega značaja in da Izrael ne bo priznal Jordanji pravico do vmešavanja v Jeruzalemu.
Jordanci so danes javili, da so Izraelci streljali proti jordanskim kmetom. Jordana so na ogenj odgovorili in streljanje je trajalo približno eno uro. Na Jordanski strani ni bilo ranjencev, medtem ko so poškodovali tri izraelska vojaška vozila. Domnevajo, da so imeli na izraelski strani tudi nekaj žrtev.
Sovjetska zveza Je v zadnjih tednih začela pošiljati v ZAR rakete »zemlja-zemlja« vrste Kennel. Rakete dosegajo daljino 90 km in jih lahko uporabljajo tako za obalno obrambo kot za napad na zemeljske cilje kot so topniška gnezda, koncentracija čet, vojaški konvoji itd.
To je prvič, da ameriški krogi verjamejo vestem izraelske tajne službe. Pred meseci je ta najavila pošiljke iz SZ raket vrste »Luna M«, vendar v pentagonu niso verjeli, kot še vedno ne verjamejo, da ima ZAR te rakete.
Iz ameriških virov se je zve-
Mareela Dassaulta, kljub de Gaul-lovem embargu, preiskušala novo vrsto rakete «zemlja . zemlja«, ki bi jo morala prihodnje leto izročiti Izraelu. Raketa, znana kot «MD-660», je baje močnejša od Kennelove, ki jo imajo Egipčani. To piše tudi «Le Monde«, ki domneva, da bo imela raketa dva stadija in da jo lahko namestijo na premična izstrelišča. S tem o-rožjem bodo lahko streljali do 500 km daleč in bo imelo konico z navadnim ali z atomskim eksplo. zivom. Točnost zadetka se približuje kilometru, kar dokazuje, da bi se Izraelci poslužili rakete za uničevanje mest. Z doline Sinaja bi lahko napadli dolino Nila do Assuana, Aleksandrije in Kaira, v Siriji do Eufrata, Libanon, Jorda nijo in severnozahodni del Saudske Arabije,
«Le Monde« dodaja, da so poskusi že na dobri poti in da Izraelci čakajo na zaključek serije 50 izstrelitev. Sele tedaj se bodo dokončno odločili. To raketo so ponudili pod imenom «Javelot» tudi francoski armadi, ki jo ni sprejela in se je raje odločila za rakete «Pluton». Izraelci trenutno nimajo raket «zemlja . zemlja« za tako daljino, medtem ko imajo nekaj «Hawkov», ki spadajo v serijo «zemlja . zrak«.
Predstavnik tovarne Dassault je danes kategorično zanikal vest o gradnji kakršnihkoli raket za Izrael.
I dela«. Gre za visoko odlikovanje,
' ki ga podeljuje uslužbencem predsednik republike. Letos bodo razdelil 800 zvezd in od tega 15 v naši deželi.
Danes se je z enostavno svečanostjo zaključil milanski velesejem. ki je trajal dvanajst dni. Na velesejmu je bilo 13.461 razstavljavcev, od katerih 10.098 domačih in 3.543 tujih. Obiskovalcev je bilo tri milijone 680 tisoč in nekaj manj kot lani.
Danes se je v Rimu pričela mladinska konferenca za evropsko var. nost, ki je bila prirejena na pobudo federacije socialistične mladine in na kateri sodeluje okrog 50 mladinskih organizacij iz 26 evropskih držav obeh taborov. Iz Italije so prisotni predstavniki mladinskih gibanj KD, PRI, PSIUP, KPI in ACLI.
V otvoritvenem govoru je generalni tajnik sooialistdčne mladine Roberto Cassola dejal, da konferenca ne more biti diplomatski sedež, na katerem se bodo obravnavali modeli evropske varnosti, temveč gre za poskus mladinskih organizacij da politično konkretizirajo idealne težnje, ki se pojavljajo povsod v Evropi in ki se paralelno razvijajo kljub tradicionalnim delitvam. Edina alternativa obstoječim zavezništvom je v ustvarjanju skupnega odgovora in kolektivne varnosti. Glede lastne organizacije je Cassola dejal, da nikakor niso pripravljeni pristati na zavezništvo, ki vključuje tudi fašistične partnerje, kot sta Portugalska in Grčija. Konferenca se bo zaključila v nedeljo 28. aprila.
Sindikalne organizacije so izdale skupno poročilo o pogajanjih s podjetjem FIAT v Turinu. Med razgovori so sindikalne organizacije izrekle dokončni kompromisni predlog glede najbolj perečega vprašanja delovnega umika in bo na ta predlog vodstvo podjetja Jutri odgovorilo. Od tega bo tudi odvisno, če bo prišlo do sporazuma, ali do razbitja pogajanj
Ennocha Powella.
Omenjeni funkcionarji tudi zatrjujejo, d« so za prekinitev imigracije barvnih ljudi. Ker pa gre za državne funkcionarje v posebno delikatni službi, je minister odredil preiskavo, kajti pismo po-stavije v dvom njih nepristranskost Organizator te pobude okrog pisma pa je bil suspendiran. Imen funkcionarjev niso objavili, ker je to po angleškem zakonu državna tajnost.
V nemirnem in razburjenem o-zračju je parlamentarni podtajnik v notranjem ministrstvu David En-nals id je odgovoren za probleme imigracije, potrdil vladno odločitev o preiskavi zaradi pisma 40 funkcionarjev imlgracljske službe Ennochu Powellu. Ti funkcionarja so v službi na nekem londonskem letališču.
Vlada ima vso zadevo za zelo resno in je o njej obširno razpravljala na dopoldanski seji. Stališče, na katero so se postavili omenjeni funkcionarji, je zelo presenetilo britansko javno mnenje, ki ima nepristranskost za eno najbolj življenjskih aspektov britanske birokracije. V poslanski zbornici se je tudi voditelj opozicije Heatli izrekel za preiskavo. Ker je funkcija imigracijske službe zelo kočljiva, so tudi politični krogi postali zaskrbljeni spričo stališča 40 funkcionarjev. Tako Ennais kot Heath sta sicer v poslanski zbornici poudarila, da imajo tudi funkcionarji pravico do svojega zasebnega mnenja, nimajo pa pravice javno izražati to mnenje. Vlada je obljubila, da bo podala poročilo, ko bo preiskava končana Medtem se pa v določenih sektorjih nadaljuje zelo hrupno izražanje solidarnosti s Powellom, ki ima v mnogih primerih vse oblike rasizma. Zlasti med pristamiščnikl so močne struje nasprotovanja priseljevanju, ki se izražajo celo s pohodi nad Westminster. Med pri-staniščniki so se pojavili letaki, ki jih pozivajo, naj se ne udeležujejo demonstracij, in tudi sindi kalni funkcionarji so jih skušali prepričati, naj opuste demonstracije, vendar brez uspeha. Okrog 1000 pristaniščnilkov iz «Royal Groupof Docks« je sklenilo, da prekine delo za 24 ur. V tem času bodo šli pred Westmimster s peticijo, ki so Jo podpisali tudi pomorščaki.
Burnega ploskanja Je bil deležen pristaniščnik, ki je v svojem govoru pozval tovariše, naj na jutrišnjo demonstracijo pripeljejo tu di žene in otroke. «Naj bo konec, je dejal, priseljevanja nebelih in ljudi iz Commonwealtha. Naši o-troci bodo lahko jutri v nevarnosti. Nočemo, da bi bili tudi pri nas Detroit!».
Powell pa Je doslej že prejel 65.000 pisem. Izmed 50.000 jih Je
Nadaljujejo se študentske manifestacije
Goldberg odstopil
WASHINGTON, 25. - Predsednik Johnson je danes sporočil na kratki tiskovni konferenci, ki jo Je nalašč sklical v Beli hiši, da je ameriški predstavnik v OZN Goldberg podal ostavko. Dodal Je, da Je ostavko sprejel. Goldberg bo ostal na svojem mestu do junija in tedaj bo njegovo mesto prevzel George Bali. Johnson je dejal, da je Goldberg odstopil Iz osebni razlogov, da pa bo vedno na razpo-
bilo samo 30 proti Powellu.
Stališče britanskih pristamščni-kov in mnogih drugih delavcev glede priseljevanja barvnih ljudi je postavilo mnogo vprašanj, na katera skuša angleški politični svet najti odgovor. Osnova ravnanja pri-staniščnikov, ki je vsaj navidezno rasistično, je stanje negotovosti, ki ima več komponent. Nekatere teh komponent so prav gotovo rasistične zaradi težkega sožitja belih in črnih v številnih mestnih področjih, kjer je problem gradenj že dovolj hud. Prenapolnjene hiše, šole natrpane do hodnikov, služba bolnišnic na meji svojih zmogljivosti — vse to je za bazo te ga težkega sožitja, zlasti v velikih industrijskih mestih, kot v Birminghamu, Manchestru, Leedsu. Sheffieldu itn.
Odnosi med belimi in črnimi delavci, ki so na delu še korek-ni, postanejo napeti v sožitju na isti cesti, v isti hiši.
Potem se kaže problem brezposelnosti. Sedaj je v Veliki Britaniji kakih 580.000 brezposlenih ali 2,5 odst. delovne sile. V duševnosti britanskega delavca živi kot o-mamljiva mora spomin strašnih let ekonomske krize in brezposelnosti, let «pohodov lakote« in splošnih stavk. Ta spomin je močno živ pri starejših delavcih in ti ga prenašajo na mlajše, kar ustvarja pravi umski blok in pojasnilo za ravnanje dela angleškega delavskega razreda. Gospodarske težave v državi, kriza šterlinga, povečanje brezposelnosti, vse to je obudilo stare strahove. In čeprav dotok barvnih delavcev nima nobene zveze z brezposelnostjo, je le postavil angleške delavce v stanje obrambe. Barvni delavca zapolnijo samo tiste praznine, ki so jih beli delavci pustili v javnem prometu, pomožnem delu, bolnicah. Brezposelnost pa ima druge vzroke. Ce ne bi bilo barvnih ljudi, bi bila cela področja življenja paralizirana. Vsem navedenim dejavnikom pa je treba seveda prišteti pristno rasistično komponento, čeprav je morda v manjši meri priso+na, kot se splošno misli.
Danes so objavili rezultate neke preiskave javnega mnenja, na osnovi katerih bd dobili laburisti, če bi bile sedaj volitve, samo 28 odstotkov konservativci pa 56, torej dvakrat toliko.
cev. 12 plačancev so takoj odpelja li na letališče v Bruslju, od koder
Belgijske plačance, med kateri ; nak ?e pred dnevi so odredih primi je bil tudi njihov poveljnik ^adrde^m se*j^poveča^jf sabotažna Schramne so odpeljali z avtobusi d avnest osvobodilnih šil v samem v orožniško vojašnico v Vottenu, meStu kjer so jih dolgo zasliševali. Tri od njih so pridržali, ker jih sumijo, da so zakrivili navadne zločine. Druge so odpeljali na železniško postajo in so nadaljevali pot v Bruselj. Polkovnik Schramne je prispel popoldne t avtomobilom svojega brata v Bruges, kjer živi njegova mati.
Voditelj francoskih plačancev Gil-bert Martin je v Parizu izjavil časnikarjem, da je med lanskimi boji v Kongu padle 31 plačancev, drugih 31 pa jih je bilo ubitih v Kinšasi.
Martin je dejal, da je pripravljen znova odpotovati in «iskati akcijo«.
Skupino 120 plačancev polkovnika Schramna so evakuirali včeraj iz
Sedaj v Budimpešti 49 delegacij
BUDIMPEŠTA, 25. — Prvo poročilo pripravljalne komisije 44 partij, izdano včeraj zvečer, pravi, da so delegati najprej odobrili referat madžarske KP o dejavnosti po posvetovanju v februarju in marcu, nato pa so začeli diskusijo o praktičnih pripravah za konferenco novembra ali decembra v Moskvi.
Včeraj zvečer je prišlo v Budimpešto še pet delegacij: iz Brazilije, inske, Indije, Peruja in Avstrije,
Ruande, kjer so bili v taborišču 5
mesecev. Kongoška vlada je zaman ukčTda jih' Je sedaj 49. skušala doseči njihovo izročitev, da bi jih postavila pred sodišče, in je končno privolila v njihovo repatriacijo s pogojem, da se njihove države obvežejo, da jim ne bodo dovolile povratka v Afriko.
MOSKVA, 25. — V Sovjetski zvezi so izstrelili še dva satelita vrste Kozmos, in sicer 217 in 218. Prvega so izstrelili včeraj, drugega pa danes.
Repatriirani iz Ruande beli plačanci
•iniiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiMiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiMtiiiiiiiniiiiiMiiiiiimiMimiiniiiiiiitiiia
V ZVEZNEM IN GOSPODARSKEM SVETU SKUPŠČINE SFRJ
Zelo živahna razprava o vprašanju zaposlitve
Novi ukrepi za poživitev gospodarstva
ki postaja vse bolj pereče. Povod za razpravo je bilo poročilo, ki ga je v imenu zveznega izvršnega sveta na skupni seji obeh svetov podal predsednik zveznega sve. ta za delo Anton Polajnar.
Kot je razvidno iz poročila, se je število zaposlenih v letu 1966 In 1967, namesto da bi se povečalo za predvidenih 200.000, zmanj-,	,,c	,,	.	.	, šalo za 117.000. Posebno zaskrblja
PIŠA, 25.	- Davi ob 2.30 je na povečanje nezaposlenih šolanih ka-
vojaškem letališču v Piši pristalo drov, zatem vprašanje zaposlitve
(Od našega dopisnika)	i	na 900.000. Po mišljenju poslanca
RiTicmn nc ir	I	Nikole Kotla so majhne možnosti,
BEOGRAD, 25. - V zveznem in! Ho hl	,
gospodarskem svetu zvezne skupščine je bila danes zelo živahna razprava o vprašanju zaposlitve,
MILAN, 25. — V številnih italijanskih mestih so se danes nadaljevale študentske demonstracije ter zasedbe fakultet v znamenje pro testa proti zastarelemu univerzitetnemu ustroju in proti avtoritarizmu univerzitetnih oblasti
V	Milanu se nadaljuje zasedba agrarne fakultete državne univerze, ki se je začela pred dvema dnevoma. Zasedba bi morala sicer tra jati samo 48 ur, danes pa so štu dentje na zborovanju sklenili nada ljevati z bojem zaradi nerazpolož ljivosti profesorjev za stvaren dia log s študenti.
V	Bariju je od včeraj zaseden
delo, da je letalska industrija osrednji sedež univerze. Nekateri
študenti, ki sodelujejo pri zasedbi, so se popoldne udeležili demonstra cije proti mestnemu časopisu, ki je neobjektivno pisal o študentskih nemirih.
V Cataniji so danes študentje zasedli farmacevtsko fakulteto ter fakulteto za naravoslovne in biološke vede. Do zasedbe je prišlo, ker je fakultetni svet zavrnil študentske predloge.
PARIZ, 25. — V latinski četrti v Parizu je prišlo včeraj do masovnih študentskih demonstracij. Študentje so protestirali proti nedemo kratičnemu ustroju francoske univerze, demonstrirali pa so tudi pro ti ameriški politiki v Vietnamu.
Okrog 200 študentov je zvečer zasedlo poslopje, v katerem stanujejo številni ameriški in francoski študentje pariške univerze.
NEW YORK, 25. - Že tri dni je zasedeno znano newyorško vseučilišče »Columbia University», študentske demonstracije pa so se vršile na univerzah v Bostonu, Hart-fordu, Princetonu in Ohiu.
BILBAO, 25. — Študentje ekonomskih ved univerze v Bilbau so včeraj zasedli fakulteto v znamenje protesta proti aretaciji nekega visokošolca Zvečer so študentje za-
nizozemsko letalo, v katerem je bilo večje število belih plačancev, ki so se vrnili iz Ruande, kjer so bili več mesecev v taborišču V Ruando so se zatekli iz Konga po neuspelem uporu proti kongoški vladi. Letalo je najel mednarodni Rdeči križ.
Iz letala je izstopilo 16 plačancev, med katerimi trije Grki in en Izraelec. Nekatere od njih so sprem ljale afriške žene. Letalo je prispelo z Malte, kjer je bilo pristalo. Štiri (uje plačance so davi pripeljali z vlakom v Rini ter jih nato poslali z letali v Atene in Tel Aviv.
Drugo letajo, ki ga je najel mednarodni Rdeči Križ, je prispelo da vi na letališče Orly v Parizu. Pri peljalo je 25 1: ancoskih plačancev. Z istim letalom so prispeli tudi štirje angleški plačanci in dva nemška. Prve so takoj poslali z letalom v London, druga dva pa sta nadaljevala pot v Koln Drugih pet, in sicer štirje južni Afričani in en Švicar so nadaljeval; pot v Ziirich z istim letalom.
Iz Bruslja poročajo, da je prispelo na letališče oiizu Liegea 53 belgijskih plačancev, ? španska in 6 portugalskih s posebnim portugal skim vojaškim letalom. Tudi to le-
pustili zasedeno poslopje, pred fa kulteto pa jih je čakala policija, ki i talo je najel mednarodni RK. V je vsem študentom zaplenila štu- letalu je bilo tudi l! žensk in 11
dentske izkaznice.
otrok, ki so žene in otroci plačan
nekvalificiranih delavcev na nerazvitih področjih in pojav presežka delovne sile v delovnih organizacijah. Vprašanje zaposlitve bo postalo še bolj pereče, če se ne najde potrebna rešitev, kajti računa se, da bo v prihodnjih treh letih končalo šolanje okrog 380.000 novih mladih kadrov.
Najrealnejše možnosti za novo zaposlitev vidi zvezni izvršni svet v turizmu, gostinstvu, trgovini, prometu, obrti in drugih terciarnih dejavnostih. Poleg tega bi se po mišljenju zveznega izvr.nega sveta z intenzivnejšo stanovanjsko gradnjo lahko zaposlilo okrog 50 tisoč novih gradbenih delavcev. Polajnar je svoje poročilo končal z ugotovitvijo, da bi bila iluzija misliti, da se bo vprašanje zaposlitve lahko hitro rešilo.
Razprava na ločenih sejah zveznega in gospodarskega sveta Je še bolj osvetlila to pereče vprašanje, ki postaja vedno ostrejše Poslanci so se zelo kritično ozrli na predloženo poročilo zveznega izvršnega sveta, ki po mnenju nekaterih vsebuje namesto konkretnih predlogov bolj ali manj znane splošne ugotovitve, in so zahtevali, da zvezni izvršni svet predlaga konkretne predloge skupščini za rešitev vprašanja nezaposlenih. V gospodarskem svetu je poslanec Kotle pesimistično ugotovil, da bi se v Jugoslaviji v 1970. letu število nezaposlenih, če bi se nadaljevalo z dosedanjim tempom, lahko povečalo od sedanjih 280.000
da bi se število nezaposlenih z razvojem terciarnih dejavnosti lab. ko v kratkem zmanjšalo, kajti s povprečnim osebnim dohodkom 870 novih dinarjev mesečno je jr Jugoslaviji kupna moč premajhna, da bi zagotovila hitrejši razvoj terciarnih dejavnosti.
Padli so ponovno predlogi, da se vprašanje zaposlitve reši tudi z zmanjšanjem delovne dobe za pokojnino od 40 na 35 let za moške ln od 35 na 30 let za ženske. Po mišljenju poslanca Veberja zaostruje vprašanje nezaposlenosti med drugim tudi napake v gospodarski politiki, med njimi nepotreben uvoz blaga, ki se lahko v Jugoslaviji proizvaja Sveta sta končala razpravo s sklepom, dfc zvezna odbora do prihodnje seje na podlagi poročila zveznega izvrš. nega sveta in današnje razprave pripravita ustrezne sklepe s predlogi v zveznem izvršnem svetu, da predloži skupščini konkretne ukre. pe za rešitev vprašanja nezaposlenosti.
Zvezni izvršni svet je sprejel včeraj vrsto ukrepov za poživitev gospodarstva in izboljšanje položaja delovnih organizacij P, leg tega je zvezni izvršni svet z istim namenom predlagal skunščini d* po kratkem oostopku snremeni nekatere zakonske predpise Med drugim zvezni izvršni svet predlaga zni-anje obrestne mere na bančne kradite gospodarskim podjetjem od 8 na 10 odst., zmanjšanje zamudnih ooresti od H na 4 odst in zmanjšanje obrestne mere na kredite, ki iili Narodna banka daje poslovnim nankam. od 7 na 6 odst. Za spodbijanje izvoza se predvidevajo eksportni krediti in zmanjšanje dela prispevka na osebne dohodke v korist zveze tistim podjetjem, ki izvažajo Za po. živitev notranjega trga je zvezni izvršni svet liberaliziral uredbo o potrošnih kreditih Med drugim je povečana gornja meja potrošnih kreditov od 6 000 na 10.000 novih dinarjev Tudi dijaki in študenti bodo lahko dobili za nakup knjig kredite do 800 dinarjev.
B. B.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura
23,7, najnižja 14,9, ob 19. uri 21,1 stopinje. vlaga 60 odst., zračni tlak 1014,6 pada, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 26. aprila
ZDESLAV
Sonce vzide ob 5.00 in zatone ob 19.05 — Dolžina dneva 14.05 — Luna vzide ob 4.29 in zatone ob 18.07-Jutri, SOBOTA, 27. aprila BISTRA
OB 25. APRILU, PRAZNIKU ODPORNIŠKEGA GIBANJA
Počastitev padlih borcev osvobodilnega boja ob poudarjanju veljavnosti njegovih idealov
Zborovanje A:\PI na Irgu Garibaldi in polaganje vencev odporniških organizacij in oblasti na spomenike padlih - Spominska svečanost v Rižarni - Poimenovanje trga v naselju S. Sergio po 25. aprilu - Zborovanje ANPI v Miljah
Venci pred spomenikom
padlih slovenskih zanov v Miljah
in italijanskih parti.
Na Trgu Garibaldi je bilo včeraj ob 10.30 javno zborovanje partizanskega združenja ANPI, na katerem sta govorila poslanka Marija Bemetif in član osrednjega vodstva ANPI odv. Canestrini. Zborovanju je predsedoval podpredsednik pokrajinskega odbora ANPI v Trstu Laurenti, ki je predstavil govornike in poudaril pomen praznovanja 25. aprila, dneva splošne vstaje v Severni Italiji proti fa šistom in nemškemu okupatorju v 1. 1945 Laurenti je hkrati pozdravil tudi vse borce, id se v kateri koli deželi na svetu borijo za svobodo in proti tujem okupatorju in je počastil spomin vseh, ki so padli , in ki še danes padajo v osvobodilnih borbah. Hkrati je Laurenti sporočil, da je Ml na pobudo in prizadevanja ANPI'1 sprejet nov zakon, ki omogoča vsem bivšim partizanskim borcem, zlasti pa slovenskim, da dobijo uradno priznanje partizanskega borca.
Nato je spregovorila v slovenščini poslanka Marija Bemetič. Dejala je, da partizani in antifašisti praznujejo 25. april v spominu na slavno partizansko borbo. Nato je poudarila, da poteka letos tudi 20. obletnica italijanske republiške u-stave, ki je zrasla iz antifašistične in osvobodilne borbe. Toda na žalost, je ugotovila poslanka, je naš obračun o uveljavitvi ustave zelo negativen. Da je ustava v glavnem le na papirju, občutijo najbolj Slovenci, je dejala Bemetičeva, ker do sedaj še niso bili izdani zakoni o izvajanju ustavnih načel o pravicah slovenske narodnostne manjšine, vlada pa celo zavrača za. kone in ukrepe deželne uprave, ki so v korist Slovencev.
Poslanka je nato poudarila, da je treba še bolj utrditi vezi prijateljstva in bratstva med Slovenci in Italijani, kar predstavlja edino jamstvo za dosego slovenskih narodnostnih pravic.
Odvetnik Canestrini pa je v začetku svojega govora poudaril, da je treba na dan 25. aprila pustiti ob strani volilno propagando, ker je ta dan praznik vseh antifašistov in demokratov. Govornik je ostro obsodil tiste italijanske kroge, ki bi hoteli sedaj, po 25 letih klavrnega konca fašističnega režima, spraviti v en koš tako fašistične kot protifašistične borce, češ da smo itak vsi Italijani in da moramo pozabiti na vse za blagor
domovine.
Potem ko je obsodil vsako poveličevanje fašističnega in nazadnjaškega reda, je odv. Canestrini poudaril, da so italijanski antifašisti prijatelji in bratje Slovencev in da se danes čutijo z njimi prav tako združeni, kot so bili za časa borbe proti fašizmu.
Tudi v Miljah so na pobudo tam kajšnje sekcije združenja partizanov — ANPI proslavili 23. obletnico osvoboditve. 2e pred zborovanjem na trgu pred županstvom so predstavniki združenja položili venec v spomin padlih na milj skem pokopališču. Po zborovanju pa so šli tja tudi najvišji predstavniki miljstce občine.____
Osrednja svečanost j« bila ob 11. uri na . Trgu, Marconi. Zborovanju je predsedoval predstavnik miljske-ga združenja partizanov Giorgio Marži. Za njim je spregovoril v slovenščini Kiljan Ferluga, ki Je poudaril, da je slovensko’ prebivalstvo našega ozemlja dalo ogromen delež v borbi proti fašizmu in pozneje v narodnoosvobodilni vojni. Zato je nujno, Ja se prizna Slovencem vse pravice, ki jim pri-tičejo v duhu republikanske ustanove in drugih obveznosti.
Po krajšem nagovoru Adriana Crevatina, ki je govoril v imenu mladine, je udeležence proslave pozdravil v imenu pokrajinskega odbora združenja partizanov ANPI Vladimir Kenda. Govorni!; je še prav posebej poudaril trdno povezanost bivših borcev obeh narodnosti na našem ozemlju, ki naj bo tudi v bodočnosti trdno jamstvo za uresničenje velikih ciljev, za katere so se skupno bonli v zadnji vojni. Sem spadajo tudi zahteve Slovencev na Tržaškem in Goriškem po popolni enakopravnosti.
Nato Je govoril znani politični delavec iz Pordenona poslanec in deželni svetovalec Mario Bettoli, ki je obravnaval razna vprašanja sodobne ureditve italijanske družbe v luči narodnoosvobodilne borbe. Govornik je posvetil veliko pozornost vprašanju vzgoje mladine v svobodoljubnem duhu. Mladine se ne smemo bati — je dejal — temveč ji moramo zaupati. Današnja mladina bo ponesla naprej zastavo svobode, tako kot jo je ponesla tista, ki se je udeležila narodnoosvobodilne borbe.
Po proslavi na Trgu Marconi so
Marija Bemetičeva govori na zborovanju ANPI na Trgu Garibaldi
Predstavniki oblasti in občinstvo med svečanostjo v Rižarni
vsi udeleženci odšli do spomenika padlim. Na čelu sprevoda sta dva mestna redarja nosila venec ob čdnske uprave, a za njima dva bivša partizana venec krajevne sekcije ANPI.
Predstavniku partizanskega združenja ANPI, Združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) in Združenja političnih preganjancev (ANPPIA) so včeraj dopoldne položili vence v počastitev spomina padlih borcev in žrtev nacističnega terorja v Rižarni, na vojaškem pokopališču, na pokopališču pri Sv. Ani, v parku pri Sv. Justu, v Ul. D’Azeglio in v Ul. Ghega. Člani občinskega odbora in predstavniki svetovalskih skupin so položili vence tržaške občine v Ul D’Azeglio, v Ul. Ghega, pri openskem strelišču, v Bazovici, v parku pri Sv. Justu in v Rižarni. Vence deželnega sveta in deželne uprave so položili v Rižarni v parku pri Sv. Justu in na strelišču na Opčinah. V Rižarni smo opazili tudi vence pokrajinske u-prave in sekcije PSU od Sv. Sobota, delegacija pokrajinskega odbora PSU pa je položila venec v parku pri Sv. Justu. Ob skromnem spomeniku v Rižarni je bilo včeraj skupno osem lepih lovorovih vencev, vsaka celica pa je bila o-krašena s šopski cvetja. Dopoldne in popoldne, dokler je bdla odprta, so prihajali v Rižarno ljudje Iz mesta in okolice. Ogledovali so sl mrko stavbo, strašne celice in kraj, kjer je bil krematorij, obujali spomine na hude čase osvobodilnega boja in padle svojce, prijatelje in znance z željo, da bi se strahote vojne in taborišč smrti, kot je bilu Rižarna, nikoli več ne ponovile, in da bi se uresničili ideali, za katere so darovali svoja življenja padli borci, aktivisti, tailci, Sloven-
ci in Italijani.
Na dvorišču Rižarne so bili ob 10. uri katoliški, pravoslavni in židovski obred. Prisotni so bili župan inž. Spaccini, vladni komisar Cappellini, predsednik pokrajine dr. Savana, predstavniki vojaških oblasti itd.
Po ceremoniji v Rižarni je bila v naselju S. Sergio svečana prireditev za poimenovanje tamkajšnjega trga po 25. aprilu. Župan inž. Spaccini je v svojem govoru predvsem omenil svečanost v Rižarni, v kateri »smo počastili spomin vseh padlih v osvobodilni borbi; vojake, civiliste Italijane, Slovence Žide Povezal je proslave «Trst 68» s proslavo odporniškega gibanja in poudaril, da je nova Evropa zrasla iz žrtev in idealov svobode, miru in ljubezni, ki so bili kvas odporniškega gibanja in morajo biti temelj javnega življenja ter odnosov med narodi. Omenil je, da so v naselju S. Sergio že poimenovali ulice po padlih borcih in da bodo poimenovali še druge ulice.
Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je nato imel daljši govor, v katerem je med drugim dejal, da so spominske svečanosti koristne in potrebne, da se podčrtajo temeljne vrednote odporništva In obudi spomin na žrtve, ki jih Je zahtevala osvobodilna borba, iz katere je zrasla italijanska republika z demokratično ustavo. Kdor se zaveda teh vrednot, se ne more zadovoljiti z doseženimi uspehi, ampak mora vlagati svoje sile, da se uveljavijo v državnem in mednarodnem življenju. To velja zlasti še za našo deželo in Trst, da se bo razvijalo medsebojno spoštovanje mirno sožitje, dialog in vedno bolj široko sodelovanje med narodi ob Jadranu.
OTVORITEV OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI
Mednarodna cvetlična razstava od včeraj odprta za občinstvo
Po otvoritvenih nagovorih dr. Savone, župana dr. Spaccinija in ravnatelja razstave prof. Nattija, je predsednik dežele dr. Berzanti prerezal tradicionalni trak
Savona, desno ravnatelj raz-
oblasti in gostov na teraso pred se bo vsak obiskovalec, domači in
Predsednik deželnega odbora reže trak. Levo predsednik pokrajine dr.
stave prof. Natti
13. mednarodna cvetlična razstava v Miramarskem parku je včeraj nekaj po 13. uri bila z uradno svečanostjo odprta za občinstvo. V lepem sončnem vremenu, kot nalašč rimernem za
vhodom v novi razstavni paviljon, je prisotne nagovori! predsednik pokrajine in Ustanove za preporod kmetijstva dr. Savona, ki je naj-barvit: cvetlični o- prej dejal, da se letošnja medna
pi
kvir, so otvoritvi prisostvovali številni predstavniki oblasti in ustanov, med katerimi predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, pred sednik pokrajinske uprave in predsednik Ustanove za preporod kme-tijstva dr. Savona, tržaški župan inž. Spaccini. deželni odbornik za javna dela Masutto, predsednik pristaniške ustanove in bivši župan dr. Franzil, vladni komisar prefekt dr. Cappellini, kvestor Guida in drugi.
Takoj po prihodu predstavnikov
iiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,mm iiiiiiiiihiiiiiiiiii,murnu mu
Z ZASEDANJA 0 RAZDELJEVANJU IN TRGOVINI
Vpliv obmejnega osebnega prometa na potek trgovine v naši pokrajini
Dr. Geppi trdi v svojem poročilu, da so lani italijanski državljani nakupili v jugoslovanskem obmejnem pasu za okoli 18,5 milijarde lir blaga, pri nas pa so nekatera področja trgovine napredovala prav zaradi jugoslovanskih kupcev
Na nedavnem zasedanju o razdeljevanju in trgovini v deželi Furlaniji . Julijski krajini, ki je bilo na videmski trgovinski zbornici, je predsednik tržaškega združenja trgovcev dr. E. Geppi obširno govoril o razvoju in problemih trgovine v tržaški pokrajini (glej poročilo v včerajšnji številki). Med problemi, ki jih je najbolj razvil, je tudi vprašanje vpliva maloobmejnega prometa s sosedno republiko na tukajšnjo tr. go vinsko mrežo.
Od leta 1961. dalje, naglaša dr. Geppi v svojem poročilu, se tržaška trgovina nahaja v velikih težavah ; eno izmed teh pa predstavlja zlasti živahno nakupovanje domačinov na sosednem jugoslovanskem obmejnem področju. Tržačani hodijo v velikem številu čez mejo, kakor hodijo sicer v velikem številu tudi v Furlanijo, saj je nemogoče zahtevati, naj bi ostali vedno «doma», stisnjeni v tesnem prostoru, ki ga zavzema današnja tržaška pokrajina. Poleg tega je treba upoštevati, da se iz zgodovinskih, etničnih, socialnih in drugih razlogov tržaško rezidentno prebivalstvo podaja na sosedna ju, goslovanska področja, na Kras ali v Istro, ne da bi imelo pri tem vtisa, da gre «v tujino«, ali da stopa čez državno mejo. Trst, Kras in Istra, to je že od nekdaj ena sama integrirana enota. Odtod tolikšno število prehodov, pa tudi tolikšno število potnih listov in propustnic. Prav tako gravitira od nekdaj na Trst prebivalstvo $ sosednjega obmejnega pasu, tako da je tudi število jugoslovanskih državljanov, ki redno zahajajo k nam, vedno zelo visoko.
Seveda vpliva na razvoj osebnega obmejnega prometa tudi gospodarski moment, to je razlika v cenah nekaterih blagovnih vrst, ter različna izbira potrošnega blaga Na Tržaškem so nekatera področja trgovine imela od tega precejšnjo škodo: tako se je prodaja domačega sira, masla in drugih mleč, nih izdelkov od leta 1955 do leta 1967 skrčila z 29.517 na 26.625 stotov (to je za 10,86 od sto), prodaja mesa s 120.588 na 117.189 stotov ali za 2,90 od sto, (če pa upoštevamo izključno goveje meso, potem Je znašalo nazadovanje celo 10,8 od sto), prodaja olivnega olja se je skrčila z 22.274 stotov v letu 1957 na 9.356 stotov v le-lu 1966 (to je za 57,99 od sto — manjkajo podatki za leto 1955 ln za leto 1967), prodaja bencina pa se je od leta 1962 do 1967 zmanjšala za 2,1 od sto, medtem ko je v istem razdobju število avtomobilov narastlo za 111,2 od sto). Po induktivnem računu, ki ga je izvedlo združenje trgovcev, naj bi bili tržaški avtomobilisti v lanskem letu porabili 58,976.000 litrov goriva, od tega pa naj bi ga na-tankali v Jugoslaviji 31,630.000 litrov. Za italijanski erar je to pomenilo 3 milijarde Ur izgube.
Združenje računa, da Je vsak 1-talijanski državljan, ki se je lani podal na sosedno jugoslovansko področje, potrošil tamkaj povprečno po 2.500 lir; potem je znašala skupna vrednost nakupljenega blaga in storitev okoli 18,5 milijarde lir. Ta številka — pravi dr. Gep-pi v svojem poročilu, — vzbuja na tej strani velike skrbi, čeprav
je treba upoštevati, da tudi jugoslovanski državljani, ki prihajajo k nam, kupujejo najrazličnješe blago v naših trgovinah. Koliko potroši vsak izmed njih, je nemogoče ugotoviti ali pa sploh oceniti, pravi dalje poročilo, bilanca da pa izkazuje velik primanjkljaj za Itaujo, tudi zaradi tega ker izmed jugoslovanskih državljanov, ki prihajajo k nam v maloobmejnem prometu, je mnogo takih, ki najprej prodajo blago, ki so ga prinesli s seboj čez mejo, in šele nato potrošijo tako pridobljene lire v tržaških trgovinah.
Kljub vsem težavam, s katerimi se je srečala v zadnjih 20 letih, pa je ‘vžpAka trgovina le ostala pri življenju, ugotavlja še dr. Geppi v svojem poročilu, ter se je na nekaterih področlih celo okre-
pila. To velja za področja, ki se jim je tržišče v tem času povečalo in razširilo, in sicer prav s prilivom jugoslovanske klientele.
Pri igranju nogometa si je zlomil roko
Pri nogometni tekmi med ekipama «Fulgor» in «Rncol», ki se je odigrala včeraj zjutiaj na igrišču pri Montuzzi, se je ponesrečil 14-letni dijak Furio Ussai, ki stanuje v_ Ul. Cimarosa 6. Da bi dosegel žogo je fant akrobatsko skočil, nato pa nerodno pade' na tla ter si zlomil levo roko Z zasebnim avtomobilom so ponesrečenca odpeljali v splošno bolnišnico kjer se bo moral fant od 30 do 60 dni zdra viti na ortopedskem oddelku.
rodna cvetlična razstava vključuje v okvir prireditev ob 50-letnici prihoda Italije v Trst. Nato je poudaril, da namen tržaške mednarodne cvetlične razstave že od njene prve izdaje ni bil samo v določeni trgovski funkciji na tem specializiranem področju, temveč tudi in predvsem, je dejal dr. Savona, v njeni vzgojni funkciji, s katero se pridružuje vsem ostalim pobudam za ohranitev pri-rodnih lepot naše dežele, ki so nenadomestljiv okvir stvaritvam u-stvarjalnega genija Tržaška cvetlična razstava je s tem — je dejal dr. Savona — odigrala zelo pomembno vlogo, ki se uvršča med najpomembnejše, kar jih je bilo v Trstu. Potem ko je izrekel priznanje vsem, ki so sodelovali pri organizaciji razstave in zlasti ravnatelju prof. Natti ju, se je zahvalil tudi predsedniku republike, ki je prevzel nad razstavo svoje pokroviteljstvo. • J ” m?,i Za dr. Savono je spregovoril župan inž. Spaccini, ki je med drugim dejal, da je Trst upravičeno ponosen na to mednarodno prireditev, ki predstavna tudi pomembno turistično privlačnost ne samo za domače, temveč tudi za inozemske turiste. Tudi on je poudaril letošnji posebni pomen razstave ob 50-letnici, ki pogojuje tudi njeno letošnjo izjemno organizacijsko strukturo, saj bo razstava praktično trajala brez presledkov tja do 4. novembra, ter izrekel zahvalo in priznanje mestne občine organizatorjem in prirediteljem Kratko tehnično obrazložitev razstave je nato podal ravnatelj prof. Natti, vi je med drugim dejal, da je razstava razdeljena na 13 specifičnih razstav v 13 ciklih in da bo skupno trajala 194 dni. Omenil je postavitev novega funkcionalnega paviljona ter nasad /rtnic in tulipanov na skupni površini nad 20.000 kv. m. Vse to — je dejal prof. Nat-to Je zahtevalo zavzet napor or-ganizatorjev in ustanov, ki so dale svojo pomoč. Nato je poudaril poleg trgovske tudi kulturno vlogo
razstave, pri čemer je omenil, da
.......................................................nminiiiiiiii.......
PODATKI ZA TRGOVSKI PROMET V MARCU
Brez dovoza nafte za naftovod se je pomorski promet zmanjšal
Samo v marcu so pripeljali za potrebe naftovoda 1.156.986 ton nafte - Zmanjšal se je tudi blagovni promet po železnici
Tržaška trgovinska zbornica Je objavila podatke o trgovskem prometu za mesec marec in pa za prvo letošnje trimesečje. Iz teh podatkov Je razvidno, da se je v letošnjem marcu v primerjavi z lanskim, če odštejemo promet z nafto za naftovod, pomorski promet kar občutno zmanjšal. Prav tako se je zmanjšal promet po železnici, medtem ko podatkov za promet s tovornjaki poročilo trgovinske zbornice ne navaja.
Celotni pomorski promet v letošnjem marcu je dosegel 1,663.176 ton, od česar odpade 1,458,018 ton na izkrcano ln le 205.158 ton na vkrcano blago. Lani so te postav ke v marcu znašale 616.091 ton, od česar 468.669 ton izkrcanega in 147.422 ton vkrcanega blaga. Vendar pa je treba od letošnjih podatkov odšteti pri izkrcanem blagu kar 1,156.986 ton nafte, poleg tega pa še 19.715 ton blaga za zaloge in za oskrbovanje ladij. Na oskrbovanje ladij je lani odpadlo 7.607 ton.
železniški promet Je v marcu znašal skupno 128.028 ton, kar je skoraj za 60 ton manj v primerjavi z lanskim marcem (184.158 ton). Od tega je bilo v dovozih 61.781 ton, v odvozih pa 66.247 ton blaga.
Podatki za prvo letošnje trlme sečje pa so naslednji; celotni pomorski promet od januarja do konca marca je dosegel 4,621.001 ton v primerjavi z 1,701.499 tonami, pri čemer pa odpade na izkrcano nafto za naftovod 2,981.825 ton, kar pomeni, da se je v letošnjem trimesečju v primerjavi z lanskim pomorski promet brez nafte zmanj-šal za okrog 60.000 ton. V letošnjem prvem trimesečju so po morju pripeljali skupno 4,142.488 ton,
odpeljali pa 478.513 ton. Od skupnega letošnjega prometa odpade na zaloge in ladijsko oskrbo 41.871 blaga.
Promet na železnici je v razdobju januar-marec zabeležil 396.791 ton In je bil za okrog 100.000 ton manjši od lanskega enakega razdobja. Po železnici so pripeljali v Trst 190.702 ton blaga, odpeljali pa 206.809 ton blaga.
Za promet s tovornjaki med tržaškim pristaniščem ln zaledjem poročilo ne navaja podatkov, v lanskem prvem trimesečju pa Je ta promet v celoti znašal 496.245 ton
Volilna zborovanja
Danes ob 18.45 uri bo na Trgu Garibaldi za združeni PSI-PSDI govoril kandidat za deželni svet Clau-dio Boniciolli, član upravnega sveta tržaških združenih bolnišnic, ta bo orisal položaj v mestnih bolnišnicah.
KPI bo imela naslednja zborovanja: ob 12. uri pri tovarni Ve-trobel v industrijskem pristanišču kjer bo govoril kandidat za deželni svet inž. Antonino Cuffaro; ob 18. uri v Ul. Almerigotti, kandidatka za poslansko zbornico Jo-le Burlo, na Šentjakobskem trgu senator Vittorio Vidali In kandi dat za deželni svet Supancic; ob 19. uri na Lonjerski cesti Silvano Bacicchi, kandidat za deželni svet, v naselju S. Sergio kandidat za deželni svet Claudio Tonel; ob 26 uri v Borštu kandidat za deželni svet Dušan Lovriha in Slava Ce-bulec ter v Stramaru kandidat za deželni svet inž. Cuffaro.
PSIUP bo imela zbroovanje ob 19. uri na Trgu sv. Antona, kjer bo
govoril Ezio Martone, tajnik tržaške federacije stranke in kandidat za poslansko zbornico.
Zakonca ranj‘ena pri trčenju na obalni cesti
Mlad zakonski par je bil včeraj ranjen v prometni nesreči, do katere je prišlo okrog 15.30 na obalni cesti. 34-letni Renzo Bernardi iz Ul. Catraro 5 je iz Sesljana proti Trstu vozil svoj opel, v katerem sta sedeli še njegova 34 letna žena Morosina Saul ter 5-letna hčerka Paola. Ko je dospel v bližino narav-nega predora, je iz še nepojasnjenih razlogov trčil v zadnji del fiata 850 coupč, ki je peljal pred njim in ga je vozil 46 letni Ferruccio Pariš iz Ul. Matteotti 22. Pri trčenju sta se zakonca udarila v vetrobransko steklo, njuna hčerka pa, ki je sedela na zadnjem sedežu, je ostala nepoškodovana.
Na kraj nesreče so prihiteli a-genti prometne policije, da bi ugotovili vzroke trčenja. Prihiteli so tudi bolničarji Rdečega križa, ki so ranjenca odpeljal' v splošno bolnišnico.
Najhuje se je poškodovala Morosina Saul: zdravniki so ji ugotovili rane in udarce po čelu in obrazu ter poškodbe po zobeh. Pridržali so jo na nevrokirurškem oddelku, kjer bo žena okrevala v dveh tednih. Njenemu možu so nudili prvo pomoč zaradi ran in ogrebnin po čelu, desni roki in komolcu. Zdravil se bo 10 dni V bolnišnici so pregledali tudi malo Paolo, ki pa ni imela nobenih poškodb.
inozemski, iahko prepričal, da je bila posebna skrb posvečena čuvanju prirodnega okvira Miramarske-ga parka, ki ni bil nikjer niti najmanj prizadet in ki bo po zaključeni razstavi ostal nedotaknjen v vsej svoji edinstveni lepoti in očarljivem miru, katerega bodo deležni tudi številni obiskovalci razstave. Prof. Natti je še dejal, da sodeluje pri razstavi 360 razstavljavcev iz 25 držav, ki obiskovalcem skozi vseh sedem mesecev ne bodo nudili samo cvetličnih izdelkov, temveč tudi slikarska dela, otroške risbe, strokovne publikacije itd., razen tega pa bodo v okvir j razstave tudi simfonični koncerti in druge visoko kvalitetne kulturne prireditve. Prav s tem bo razstava še povečala svoj vzgojno - kulturni pomen in svoje poslanstvo ljubezni do narave zlasti pri mladih ljudeh.
Po zaključenih govorih je predsednik deželnega odbora dr. Berzanti prereza! trak ob vhodu v paviljon, nakar so si predstavniki oblasti in gostje, ter za njimi številno občinstvo, ogledali najprej krasno rezano cvetje z-riviere;'zlasti nageljne, vrtnice in,, drugo cvet: je, filatelistično razstavo na temo orhideje, kolektivno razstavo nekaterih najpomembnejših slikarjev iz naše dežele na cvetlično tematiko, razstavo strokovnih knjig in primerkov ikebane, te; še razstavo eksotičnih okrasnih ptičev v pokritem paviljonu, potem pa so se podali še k nasadom tulipanov pred manjšim gradičem, ki nudijo prekrasen pogled s svojo pestro barvitostjo, čeprav se je cvetje zaradi vročine v teh dneh začelo žal že usipati, in še k nasadom vrtnic vzdolž in iznad »Drevoreda vrtnic*, ki pa bodo prišli do svojega polne ga izraza šele ob cvetenju v prihodnjih mesecih.
Razstavo, zlasti tulipane in pa eksponate v pokritem paviljonu, si je že včeraj popoldne ogledalo zelo veliko število obiskovalcev, ki so lep sončni dan izkoristili tudi za osvežilni sprehod po Miramarskem parku.
Avto ga je povozil
Nekaj metrov pred obmejnim blo kom pri Lazaretu if prišlo včeraj popoldne do prometne nesreče, ka tere žrtev je bil 3dletni Eugenio Rotar iz Ul. Flavia 22. Mož je o-krog 15.30 hodil po cesti proti cam-pingu, ko ga je obvozil fiat 600, ki ga je šofiral 19 letni Eddi Sepich s Trga Stare mitnice 13. Rotarja, ki se je udaril v levi kolk in po desnem stopalu, so z rešilnim av-tomobilom odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali na or-topedskem oddelKu s prognozo o* krevanja v 10 dneh
Stegnenico sl je zlomil
65 '®[ni Karel Štoka s Kontovela st. lol se je včerai ponesrečil v stanovanju hčerke Marije Ferluga v Miljah, Ul. s. Barbara 17. Priletni mož je na hodniku stanovanja zdrsnil in padel na tla ter si verjetno zlomil desno stegnenico. Njegova hčerka je poklicala bolničarje Rdečega križa ki so ponesrečenca z rešilnim avtomobilom odpeljali v splošno bolnišnico. Tu so ga pridržali na ortopedskem od delku, kjer se bo moral Štoka zdraviti od 20 do 90 dni.
SAK Jadran vabi na tradicionalni spomladanski Izlet na Plitvička jezera, ki bo v soboto m nedeljo 27. m 28. tm. Cena 3000 lir. Odhod avtobusa v soboto ob 7. zjutraj izpred sodnije. Zadnje prijave danes dopoldne na univerzi.
• • •
SPDT priredi 5. maja letos izlet i avtobusom na Krim pri Ljubljani z ogledom Iškega Vintgarja m gradu v Peklu. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do 2. maja.
• * •
SPDT priredi v nedeljo, 28. aprila srečanje med planinci in alpinisti pri razvalinah gradu nad Zabrežcem. Sestanek ob 14. uri v Bazovici pri avtobusni postaji.
DNEVNA SLUŽBA LEKAKN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd Ul Orologio 6 Ul. Ulaz 2. Alla Saiute Ul Giulla 1. Plrcio-la, Ul Or'ani 2. Vtrnarl. Trg Val-maura 11.
nočna služba lekarn
(od 19.30 do 6.30)
Alla Basilica Ul S G:usto 1 Croce Verde, Ul. Settelontane 39 Kava-sim. Trg Llberta 6. Testa d'Oro, Ul Mazzini 43.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM Italo Svevo . Tullio Kezich
«ZEN0VA IZP0VED»
(La coscienza dl Ženo) Drama v dveh delih
V nedeljo, 28. aprila ob 16. uri Abonma:	invalidski red C
— sindikalni red G (Vstopnice so še na razpolago)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno ur# pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
PEVSKI ZBOR • VASILIJ MIRK*
S PROSEKA-KONTOVELA
priredi
v soboto, 27. aprila ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
KONCERT
partizanskih umetnih in borbenih pesmi
Dirigira: IGNACIJ OTA
Sodelujejo;
ALEKSANDER VODOPIVEC
—	klavir OSKAR KJUDER
—	harmonika STANE STAREŠINIČ
—	član SG
Vstopnina; 500 lir, dijaki ln pevci z izkaznico 300 Ur; rezervacija in prodaja vstopnic v Tržaški knjigami.
SAK JADRAN obvešča,
da bo danes, 26. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma predavanje z naslovom
•USPEŠNOST PRIPADNIKOV NARODNE MANJŠINE — PSIHOLOŠKA PROBLEMATIKA«.
Predavatelja bosta dr. D*-nilo Sedmak in dr. Rafko Dolhar.
Gledališča
Verdi
Pri blagajni gledališča «Verdl» nadaljuje prodaja vstopnic za botnl simfonični koncert, na kate(\ bo orkester gledališča Verdi pod v"ji stvom dirigenta Vittoria Guia izV Gluckovo uverturo, Preludij, Arijci Finale Cesara Francka ter Brah1"^ vo četrto simfonijo.
Prodaja vstopnic se nadaljuje.
Nazionale 16.00 »Camelot«. R.
V. Redgrave, F. Nero Film “L oscarjev. Tecnmcolor 70 mm slSt ^ Ezcelsior 16,00 »Senza un attim0 j tregua«. Lee Marrin. Angie Dl£ri j son. Technicolor. Prepovedan m1' j. ni pod 14. letom.	j
Fenke 15.30 «Troppo per vlverei co per morire«, Technicolor. ™ i
dio Brook. Dameia E:anchl.
i'
Eden 16,00 »Trans Europa Expi ^ J. Louis Trlntignat. Prepove“L mladim pod 18 letom. Tecbnk0 Grattaclelo 16.00 «Manon 70». Catn‘„ ne Deneuve, Samy Frey Easi'1'(j color. Prepovedan mladini P0® letom.	)(||
Kitz i Ulica Ban Francesco Stev gt 15.30 »Gangster story». Warren atty In Faye Dunaway Alabarda 16.30 «1 setvaggi«. Nantf natra, Peter Fonda. Technicol0r'.j(; Fllodrammatico 16.30 »Sette volt' “ na«. Shirley McLaine.
Moderno 16.00 «11 massacro del l‘°f dl San Valentino«. Panavision J chmcolor. Prepovedan mladini, j 14. letom.
Cristallo 16.30 «Masquerade». R • , rison. S. Hayward. Tech n kolo'-fi Garibaldi 16.30 «L’uomo di Rio«.
Belmondo	J'
Capitol 16.00 «Pronto c’e Gluha"* te«. Mita Medici, Glanni D*1- i chntcolor.
Aurora 16 00 »Gll occhi della n®1 Technicolor
Impero 16.30 »La valle delle na le«. Barbara Parklns, Sharon 1 > Astra 16.00 «Delitto perfetto«. a(,: Vittorio Veneto 15,30 »James 007. Casino Koyal». p. Sellef5, j sula Andrews, D. Niven.
Abbazia 1600 «L'uomo di ferrO* Hudson in J. Chandler	./I
Ideale 16.00 »Kriminal«. Helga V Gleen Saxon, Technicolor . C'n j scope,___________________________

TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV »SAVA« KRANJ
Išče
za svojo prodajalno v
KoPfl'

3 PRODAJALCE
Pogoj: KV trgovski delanj z dveletno prakso na en««] zahtevnih delovnih meSl^ v trgovini
Podjetje si pridržuje pravl4 da pred sklenitvijo delovm®e razmerja preizkusi strok£>’i ln druge delovne sposobn0 kandidata.
Osebni dohodek po pravili o deUtvi OD podjetja. Nastop službe po dogovor®-
Prednost pri Izbiri bodo kandidati, kl stanujejo v p pru.
Pismene
prijave s krat^L življenjepisom sprejema -j-drovska služba podjetja kasneje do 6. 5. 1968. j
✓
katoliška cerkev in socialistične države
Vatikan se vse bolj ozira proti Vzhodu
Veliki preobrat v odnosih z nastopom Janeza XXIII. - Zastopniki ruske pravoslavne cerkve na vatikanskem koncilu ■ Povečana diplomatska dejavnost na Madžarskem, Cehoslovaškem in Poljskem
/
/.
f)
2e nekaj časa Je očitna želja Vatikana, da bi izboljšal in postopno uredil svoje odnose do socialističnih dežel. Za to je moč navesti več prepričljivih argumentov, med temi tudi stališča ha samem koncilu, da navedemo ®hega od najznačilnejših.
Za dosego tega, pa bo treba rešiti vrsto vprašanj, tudi takih dokaj delikatnega značaja, kakršno Je. postavimo, vprašanje madžarskega kardinala Mindszentyja, ki s® že od 4. novembra leta 1956 nahaja kot politični begunec v ameriškem veleposlaništvu v Budimpešti.
Javna tajnost je, da Je njegov Primer postal nevšečen že za vse, ki se jih tiče: za madžarsko vlado, ki tako vrsto političnega za-
'aiitniiiiiiini,Iililllllltlllllllllililllllllll)llll
«Odvratno je zvedeti...»
WASHINGTON, 25. — Saj bi se ne zdelo niti res. Ne le med Slovenci, pač pa marsikje po Ev-r°Pi je imel pojem Amerike dvoj-hi smisel. Amerika je bila zemljepisni pojem in hkrati pojem bogastva. In vendar je v ZDA «na milijone ljudi, ki trpijo lakoto in s° podhranjeni«, posebno v »dvajsetih zveznih državah juga in jugozahoda«.
Tako zatrjuje poročilo, ki ga Je v Washingtonu objavila posebna Shketna komisija, ki je zbrala podatke za zasebno ustanovo «Citl-Zen’s Crusade Against Poverty». Anketo so začeli lani julija na o snovi nekega poročila senatne podkomisije, ki je ugotovila, da «v državi Mississippi je del prebivalstva podhranjeno. Sestavljavci poročila navajajo točne podatke o kronični lakoti v 256 vojvodstvih J' 2u različnih državah, še posebej v Georgiji in Mississipplju. p°ročilo navaja primere anemije, zaostale rasti in razne bolezni, ki ^ morajo pripisati izključno kronični podhranjenosti v državah lužni Čarobni, Mississipi, Alaba-«Ptr^*4ndijanskih rezervatih, t '* »Odvratno je zvedeti, da tisoč jmdi nima po več dni na mesec ksj dati v usta in to v bogati dr-*avi. Toda menimo, da v ZDA de gre za tisoč, pač pa za več ddiijonov ljudi in po našem mne-n*u se stanje še slabša«. — bere-“l0 v že omenjenem poročilu.
Dokument, iz katerega povzemamo gornje podatke in citate, mitizira tudi prehrambeni pro-kram, ki ga je sestavilo ministr-tv° za kmetijstvo in ki ga finančno podpira zvezna vlada. Do-nment zatrjuje, da ta program 'e k povečanju dohodkov od metijstva, predvsem dohodkov elikih producentov. Zato je v n°r°čilu priporočilo, da naj se a uradni načrt opusti in naj se amenja s programom, ki bi bolj Sešteval interese potrošnikov, še Pese hej manj premožne sloje.« čeprav domnevamo, da v ame-Skem primeru ne gre za lakoto, v raznih predelih sveta zahte-6, ha tisoče mrtvih, je že dej-v°. da se v prav gotovo tehnič-najbolj razviti in v povprečju sni bogati državi na svetu Pl°h govori o lakoti in podhra-lenosti, porazno, obtožujoče. °rda gre to pripisati deloma tu-v dejstvu, da se hočejo ZDA “emu svetu vsiliti kot nekakšen ^dar, kar pa veliko stane...
točišča smatra za politično izzivanje, za ameriškega gostitelja, ki bi svoje odnose do Vzhoda rad razbremenil vseh nepotrebnih bremen, kot tudi za sam Vatikan, kateremu je ta mučenec iz prvega povojnega desetletja zdaj v dokajšnjo napoto v njegovem stremljenju, da bi izboljšal svoje odnose z vzhodnoevropskimi deželami.
Mindszentyja je doslej obiskalo že nekaj visokih vatikanskih dostojanstvenikov, da bi ga pregovorili za odhod v Rim« Med temi s j bili dunajski kardinal Koenig in pa diplomata kurije Casaroli in Bongianino. Prvič ga je k Mindszentyju poslal maja 1963 papež Janez XXIII. Dva meseca prej je Hruščov pustil iz zapora ukrajinskega nadškofa Slipyja. Janez XXIII. je bil tako navdušen nad tem uspehom, da je skušal doseči izpustitev še dveh katoliških dostojanstvenikov:	prat-
škega nadškofa Beranna in madžarskega primasa Mindszentyja. Vtem ko je primer praškega nadškofa bil rečen enostavno, pa je madžarski primas povzročil dokaj nevšečnosti ne samo madžarski in ameriški, marveč tudi vatikanski diplomaciji.
Madžarska je sicer bila med prvimi socialističnimi deželami, ki so z Vatikanom sklenile provizoričen sporazum. Bilo je to septembra 1. 1964. Vendar je na nadaljnjo normalizacijo pristala samo, če se prej reši primer Mindszentyja, ki predstavlja nekakšen barometer vatikanske vzhodnoevropske politike. Vsekakor je to treba rešiti, če naj Vatikan doseže z vzhodnoevropskimi deželami sporazume, s katerimi bi se katoličanom teh dežel zagotovila «minimalna mera duhovne skrbi«.
V letih hladne vojne je med Vatikanom in Združenimi državami bila sklenjena neka vrsta svete zveze za borbo proti komunizmu. Potem je prišlo z Janezom XXIII. do velikega preobrata katoliške cerkve na levo.
Odločilno leto za spremembe v odnosih pa je bilo 1. 1965. Tedaj "so 'začeli’'-krožiti glasovi, Ha bi Vatikan z • vzhodnimi deželami želel ' Ustvariti hfekak' itiddus "vi-vendi. Na to se je Vatikan bržkone pripravljal že nekaj let. Saj je patriarh Roncalli, pravijo, postal papež Janez XXIII. tudi zato, ker se je močno zanimal za vzhodnoevropska vprašanja.
Sovjeti so že 1. 1957 izrazili pripravljenost za razgovore s Sveto stolico. Prihod dveh ruskih pravoslavnih opazovalcev na vatikanski koncil, pa je bil očiten znak začetka izboljšanja odnosov. Maja 1. 1963 so časopisi z naslovi čez celo prvo stran objavili, da je Janez XXIII. sprejel Hru-ščova in njegovega zeta Adžubeja. Obiska Gromika in Podgornega Pavlu VI. sta ta stremljenja še potrdila. Kakšne realne interese bi imela SZ od dialoga z Vatikanom? Neki vzhodnoevropski ekspert je izrazil mnenje, da Moskva zastopa stališče, kako da bi v Lar tinski Ameriki ter v afriških deželah južno od Sahare ne mogla doseči nobenega uspeha, če bi se nahajala v odkritem spopadu s katoliško cerkvijo. Kremelj, baje, visoko ceni pozicije Vatikana med arabskimi deželami.
Italijanski marksisti, ki se takisto zavzemajo za dialog s katoličani, menijo ,da so vlade vzhodnoevropskih dežel pripravljene to-
lerirati obstoj verskih skupnosti, če le te sprejemajo politični in družbeno-gospodarski ustroj socializma. Največ, kar je v tem smislu doslej bilo doseženega, bržkone predstavlja sporazum, ki sta ga junija 1. 1965 sklenili Sveta stolica in Jugoslavija. V njem so se jugoslovanski škofje obvezali na lojalnost do komunistične družbene ureditve v tej deželi.
Hkrati ta sporazum za vzhodnoevropske dežele predstavlja primer pozitivnega sožitja med določeno cerkvijo in socialistično državo. Zahvaljujoč temu, je Vatikan okrepil tudi svojo diplomatsko dejavnost na Madžarskem, Cehoslovaškem in na Poljskem.
Na prvem večeru v proslavo 100-lctnice ustanovitve Kmečke čitalnice v Skednju v sredo zvečer nastopila cela skupina mladih umetnikov in recitatorjev.
iiiMiiiiiiiiiiiiiiiniMMOiiiiiHHiMHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMniHiMimiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiniimiiiiinniiiiiniiiiiniiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiimliimiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
RESNO SVARILO ZNANSTVENIKOV NA POSVETU V MILANU
Pitna toda je taliHen kapital da ne smemo z njo razmetavati
Kaj je treba storiti, da se bodočim rodovom zagotovi zadostna količina vode? - Predvsem je treba spremeniti odnos do vode
Kaj je treba storiti, da bi za prihodnja desetletja tako sebi kot bodočim generacijam zagotovili zadostne količine vode za družinske, poljedelske ter industrijske potrebe? To je bilo vprašanje, ki ga je Zveza znanstvenih in tehničnih združenj v Milanu postavila številnim italijanskim in tujim znanstvenikom, ki so se pretekle dni zbrali v tem mestu. Odgovora sta dva: prvič, ustrezneje je treba izkoristiti tehnologijo in drugič, potrebno je izdelati dolgoročne programe.
Vprašanje vode se je pojavilo na osnovi dejstva, da so se urbanistični in industrijski centri razvijali na relativno omejenih področjih, kjer vodVVč žafoge niso bogate oziroma, kjer so podvržene nenehnemu izkoriščanju in stalnemu onesnaževanju Če se bosta poraba in onesnaževanje voda nadaljevali v tem ritmu, bo v prihodnjih letih nujno prišlo do krize v mnogih industrijskih krajih sve-
Jutri
zvečer
v Kulturnem domu
Veter brije, dež prši, noč se spušča na zemljd.
Kot da bi mrliči šli, drua za drugim v dalj gredo. V vsakem srcu je boleč, komaj tleč dogorek sanj. Včeraj šel je eden več jutri šel bo eden manj.
Besedilo ene najlepših partizanskih pesmi, ki jih je zbor «Va-silij Mirk« pripravil za jutrišnji «Partizanski koncert« v Kulturnem domu.
ta in, razumljivo, tudi v Italiji.
Kot je bila tehnologija tista, ki je človeka pripeljala v to past, ker se je pač družba razvijala, ne da bi vodila račun o nujnosti razpoložljivih količi”, vode, tako lahko tehnologija tudi pomaga človeku premagali sedanjo krizo, predvsem z iznajdbami gospodinjskih strojev ter industrijskih naprav, izdelanih z natančnim smotrom, da se v največ.ii meri zmanjša poraba vode.
Graditelji in načrtovalci bi ne smeli več uresničevati oziroma izdelovati naprav, ki bi zagotavljale samo največje učinke ob
Ta dela zahtevajo istočasno obvarovanje tal pred erozijo in predstavljajo sredstva za proizvodnjo tako «ode kot elektiične energije, obenem pa tudi zavarovalne naprave proti povodnjim.
Pogosto tečejo velike reke skozi več dežel in s tem v zvezi obstajajo zapleteni mednarodni dogovori, ki urejajo odnose med temi deželami glede njihovega izkoriščanja. Primeri mednarodnih režimov nad velikimi rečnimi tokovi obstajajo n.pr v zvezi z Donavo, Renom in drugimi rekami.
Voda, ki se pridobi pri reguliranju rečnih tokov, bi s po-
najn.ižjih- cenah, temveč morajo .močjo zapletenih nijpravrmorala -j-zu-is.«.- j- >. *-->“** H biti speljana ttidE mvzelo odclalje
na področja, kjer je povpraševanje po vodi veliko,
Čedalje večjo važnost, se zdi, posvečajo tudi pridobivanju pitne vode iz morske, in to s pomočjo tako imenovane desalinizacije. To danes predstavlja še vedno najdražji način pridobivanja pitne vo-
iti”
\c°'
Ž
ju”
5
Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Pobila 7.00 Koledar - 7.30 Jutra-,Ja, glasba 11.40 in 17.40 Radio . a..s°le - 12.00 Saksofonist Papetti ■s*-10 Gospodinja nakupuje - 12.20 n! vsakogar nekaj 13.30 Glasbe-'£ Potovanje -	17.00 Skupina
t®en Agers* 17.20 Ne vse, toda I . vsem 17.30 0”kester - 18.00 . JUdski pevci in pesmi - 18.15 jjfhetnost - 18.30 Violist L. A.
*anchi - 19.10 Pirandello: «Pa-2n nn *9-30 Glasbila in barve -• •u0 Šport - 20.35 Gospodarstvo 20.50 Mezzosopranistka
R oe*° 20.50 Mezzosopranistka 2i'.,Vv®.iič in basist T. Neralič -‘MO veseli utrinki 22 jazza Gulli.
—. utrinki 22.15 V svetu 22.30 Pianistka Giuliana
. Plošče 12.25 Tretja stran 14 dn 1(1 ‘-’1 tržaške zgodovine -tisku GsvobodVev Trsta v ital.
Koper
lo6,30’ 7.30,	12.30, 14.00, 16.00
ha15 Poročila - 7 10 Jutranja glas s? ' 8.00 Prenos RI. - 10.15 An Blumauer 10.45 Plošče „'. ..Turistične beležke - 11.30 Da basnJl pevci - 12.00 in 12.50 Glas l P« željan - 14.10 Operna glas iRvn 15'25 Od Soč* do Drave . iŽ° Simf. koncert - 17.40 Ritmi n *M'09 Orkester Scott - 19.30 Pre-22 •>„Gl- - 22.00 Phana glasba -" ® Slovenski solisti.
Nacionalni program
7'°°. 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Po-
PETEK, 26. APRILA 1968
ročila - 8.30 Popevke - 9.06 Zvočni trak - 10.05 Šola - 10.35 Ura glasbe - 11.30 Tenorist John Wi-ckers - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Radijske kronike - 14.45 Plošča za poletje - 16.00 Program za mladino - 17.05 Beethovnove skladbe - 17.40 Tribuna mladih - 18.20 Glasba za mladino 20.25 Orlando Furioso 21.00 Simf. koncert.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album • 10.00 Roman - 11.40 Plošča za poletje - 13.35 Brez naslova 14.00 Juke box - 15.15 Pianist A. Rubinstein 16.00 Plošča za poletje - 17.35 Enotni razred -
18.20	Poljudna enciklopedija *
19.00	Vam ugaja klasika? - 20.00 Pregled prireditev - 21.15 Francoske plošče.
III.	program
10.55 Monteverdijev! madrigali 11.10 Hačaturjar.ova simfonija
12.20	Schubertov menuet -12.50 Simf. koncert • 14.20 Basist N. Rossi Lemeni - 16.00 Gounodo-va Slavnostna maša 17.20 Angleščina - 17.40 Bartokova sonata -18.30 Lahka glasba 18.45 Kulturni pregled - 20.30 Dednost pri človeku - 21.00 Poezija in glasba.
št. 2
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 1^.30 Poročila ■ 6.30 in 7.25 Informativna oddaja • 8.08 Matineja pri Chopinu 6.55 Pionirsk. tednik - 9.25 Ženski vokalni kvartet 9.40 Iz glasbenih šol - 1016 Pri vas do-
ma - 11.00 Turistični napotki -
11.20	Igramo za vas - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Tri Lisztove skladbe - 12.30 Kmetijski nasveti
-	12.40 Iz kraja v kraj - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Zabavni orkester - 15.20 Turistični napotki - 15.45 Kulturni globus - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 človek in zdravje 17.15 Glasbene uganke
-	18.00 Aktualnosti - 18.15 Zvočni razgledi - 18.45 Na križpotjih -
19.00	Lahko noč, otroci! - 19.15 Poje J. Svete - 20.00 Zbor «Slav-ček» 20.30 Dobimo se ob isti uri
-	21.15 Oddaja o morju - 22.10 Hindemith in Berg - 23.05 Literarni nokturno.
Ital. televizija
10.30 Šola - 12 BO Živi svet -
13.00	Roditeljski krožek - 13.30 Dnevnik 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino 18.45 Kvartet N. Paganini 19.15 Velika verstva
-	19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 TV tednik - 22.00 Film: »Spletka« - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.00	Nikoli ni prepozno - 18.30 Angleščina 21.00 Dnevnik - 21.15 Detektivka. «La donna di quadri»
-	22.15 Potovanje v Italijo.
Jug. televizija
20.00, 22.30 Poročila - 9.40, 14.50 TV v šoli - '6.10 Iz produkcije Zastava f’lma - 17.50 Deček iz džun gle, film • 18.20 M’ mlad’ - 19.05 Leto '944 v Evropi 19.55 Vijavaja
-	20.35 Sen, jug film - 22.05 Obletnica ustanovit, sestanka OF.
) Jspgpafcitij tialjo, da. k že orne jenima elementom” pristavijo še tretjega, in sicer najmanjšo porabo vode.
Izkušnje drugih dežel kažejo, da je mogoče proizvajati jeklo, sladkor, bencin in drugo ob uporabi le petih odstotkov tistih količin vode, ki jo je večina industrijskih obratov doslej potrebovala. Trenutna poraba vode za gospodinjske ter industrijske namene bi se z največjo lahkoto mogla zmanjšati na polovico
Kar zadeva obvarovanje voda pred posledicami onesnaženja, je predvsem potrehno spremeniti naš odnos do vode nasploh. Doslej sta industrijska proizvodnja in družbeni razvoj, kar se tega tiče, šla na račun kapitala, t.j. na račun sladkovodnega premoženja. Odslej naprej se je treba zavedati, da se kapital mora amortizirati in da amortizacijo predstavlja očiščevanje voda od mestnih ter industrijskih odpadkov.
Kakor sleherna amortizacija, tudi ta predstavlja ceno, ki jo družba ter industrije morajo plačati za ohranitev zadevnega stanja vsaj v takšnem obsegu, ki bi zagotavljal sedanjo raven razvoja.
Tehnologija omogoča več rešitev za očiščenje voda, medtem ko je ponekikrat moč stroške vsaj delno kriti s pridobitvijo nekaterih unovčljivih snovi ter ponovno uporabljive vod*.
Ukrepi za varovanje voda pred onesnaženjem so danes že v številnih deželah določeni s posebnimi organicnimi ter učinkovitimi zakoni, kar so na sestanku v Milanu potrdili mnogi poročevalci. Ti zakoni se spoštujejo in se morajo strogo spoštovati tudi zaradi tega, ker se je med meščani, zahvaljujoč se široko organizirani vzgojni te” propagandni kampanji tako med mladino v šolah kot tudi med odraslimi, razvila zavest o vodi kot skupnem, družbenem premoženju
S pomočjo tehnologije lahko ^tudi povečamo razpoložljive količine vode, predvsem s pomočjo regulacije rečnih tokov ter z izgraditvijo jezov in umetnih jezer.
de, kljub temu se ga poslužujejo že v mnogih krajih, kjer so ugotovili, da se jim to vendarle izplača. Trenutno se na tak način po vsem svetu dnevno proizvede nad 700 tisoč kubičnih metrov vode, t.j. nad 700 milijonov litrov. Med 1975. in 1980. letom bodo pridobivali od 10 do 40 milijonov kubičnih metrov pitne vode. oziroma od 10 do 40 milijard litrov na dan, l. 2000 pa bodo v ZDA s pomočjo desalinizacije proizvajali okrog 7 odstotkov vse porabljene pitne vode iz morja Najbolj razširjen način za pridobivanje pitne vode, pa bo še .vedno ostala desBP^jja. '^JOToč-nosti bodo destilatflfcJL pofMiBrij ključeni na termoeiektrične centrale, izgrajeni pa bodo tudi jedrski reaktorji z nizke temperaturo za proizvodnjo edinole pitne vode in že računajo, da bodo stroški za njeno proizvodnjo tako nizki, da jo bo moč na tak način pridobivati tudi za potrebe namakanja.
minili iHiiiiimiiiiimmitimiiiiiiimiiiimiifiMiiiiiitiMiiiiiiiimttiiiiiiiiiiimiimmimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
AMERIŠKI KONGRES 1E ZADRGNIL MOŠNJO
Predstavniki NASA tožijo da imajo premalo denarja
IVASHINGTON, 25. — Vsa zahodna Evropa in z njo še marsikatera dežela toži, da mora zaradi pomanjkanja sredstev in nerazumevanja političnih, in gospodarskih vodilnih krogov plačevati ZDA previsok «davek možganov«. Kakor je znano, odhaja v ZDA iz mnogih dežel veliko strokovnjakov najrazličnejših strok, ker so pač ZDA bolj bogate in ker imajo velikanske in dobro opremljene inštitute. Zato izzveni nekoliko čudno to, kar navajajo nekateri ameriški znanstveniki v okrepilo svojim zahtevam, aa naj kongres dodeli a-stronavtiki več sredstev, ker da se bo v nasprotnem primeru veliko posebno mlajših strokovnjakov opredelilo za druge dejavnosti in bo ta najnovejša dejavnost ostala brez sposobnih ljudi. Sicer pa poglejmo nekoliko pobli-že, za kaj gre.
Ameriški kongres je precej okrnil proračun za ameriško u-stanovo ,ki se ukvarja z vesoljskimi raziskavami in astronavtiko, za ustanovo, ki je znana sicer pod kratico NASA. Sedaj skušajo ameriški znanstveniki, ki delujejo v okviru načrtov NASA, prepričati člane kongresa, da
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pomislite tudi na to, da niste neizčrpni. Zatišje na čustvenem področju.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Z vašim značajem tudi danes ne boste mogli mirovati. Postavite se po robu neki izkušnjavi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne dovolite, da bi vaši nasprotniki prišli do podatkov o vašem zasebnem življenju. Sožitje v družini.
RAK (od 22.6. d< 22.7.) Danes skušajte uresničiti samo nekatere svoje zamisli. Pobotali se boste z drago osebo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Neko vaše človekoljubno dejanje bo imelo velik odmev. Nikar se čustveno preveč ne obvezujte.
DEVICA (od 24.8 do 22.9.) Praz nino dneva izpolnite s kako konkretno akcijo Deležni boste izrazov hvaležnosti od stran, nekega prijatelja.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Po stopno preuredite ves svoj način dela. Preveč ste popustljivi do ljubljene osebe.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Otresite se od časa do časa okolja, ki v njem živite vsak dan. Odličen nasvet’od strani nekega sorodnika.
STRELEC (od 22.11 do 20.12.) Izpolnite svoje strokovno znanje. O-preznost do tujcev.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Praznične dni porabite za to, da bi se res spočili. Ne pričakujte hvaležnosti za neko storjeno uslugo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Poglobite se v proučevanje nekega psihološkega vprašanja, ki je za vas velike važnosti. Razvedrite se.
RIBI (od 20.2. do 20 3.) Z nekim športnim podvigom si boste zagotovili tudi lep poslovni uspeh. Svojo čustveno zadevo lahko rešite samo vi.
je ta okrnitev proračuna precej kvarna, celo nevarna in to iz več razlogov. Seveda skušajo posamezni znanstveniki člane kongresa prepričati s konkretnimi argumenti. Gordon McDonald zatrjuje, da bodo raziskovanja atmosfere imela tudi to posledico, da bo mogel človek pravočasno ugotoviti, da bo na določenem kraju prišlo do potresa, da bo torej človek mogel preprečiti vsaj žrtve. Isti strokovnjak zatrjuje tudi, da bo mogel človek s temeljitejšim poznavanjem atmosfere Zemlje in globljega vesolja nekako nadzirati tudi klimo na Zemlji.
V diskusijo s kongresom o kvarnih posledicah okmjevanja proračuna NASA so se vpletli tudi predsednik ameriške akademije znanosti Frederick Seitz, profesor na Fermijevem zavodu John Simpsom in drugi.
Pravkar omenjeni profesor na Fermijevem zavodu John Simpsom se je lotil tudi vprašanja, o katerem smo spregovorili v začetku. Simpsom ugotavlja, da so ZDA trenutno na boljšem v primerjavi z ostalim svetom glede svoje tehnološke razvitosti in sposobnosti. Toda to prednost je treba gojiti, kajti v nasprotnem primeru se bo ameriški povoljni položaj poslabšal, kar bo imelo hude posledice na nadaljnji razvoj vse ameriške družbe, prvenstveno na razvoj ameriške znanosti. Konkretno je omenil razmere na Fermijevem zavodu, kjer so v zadnjih devetih mesecih morali odpustiti 30 odstotkov o-sebja, ki se je ukvarjalo s tistimi panogami, ki pridejo v poštev za ameriške vesoljske načrte. Ti znanstveniki, tehniki in tudi mladi študenti, ki so se, kakor zatrjuje Simpsom, «že u-veljavill na področju vesoljske tehnike, saj so pripomogli k izboljšavam na 22 vesoljskih ladjah«, so za to znanost izgubljeni. Simpsom dobesedno pravi:
«Ce se ne zganemo, bomo zapravili navdušenje vse sedanje generacije. V zadnjih desetih letih nam je uspelo pritegniti cvet ameriških univerz. Danes pa nam te sile uhajajo, ker ni skladov za izvajanje vesoljskih načrtov Ta mladina se hoče uveljaviti v znanstveni dejavnosti, toda v takšni, ki vzbuja navdušenje«.
IVAN REGENT:
SPOMINI
is.
Dr. Puecher, Rodolfo Cemiutz, Doff-Sotta in drugi Člani širšega političnega odbora italijanske socialistične stranke v Trstu pa so menili, da bodo Italijani tak način izbiranja kandidatov smatrali za poniževanje Italijanov, da bodo v njem videli napad Slovencev na italijanski Trst, da bodo italijanski nacionalisti na veke očitali socialistom tako drznost, italijanski delavci pa da bodo glasovali proti socialistom, za-zato da je treba kandidate za mesto izbirati samo med italijanskimi socialisti. Po premnogih sejah je bil s komaj zadostno večino sprejet Pittonijev kompromisni predlog, naj v mestu na skupni socialistični listi poleg italijanskih socialistov kandidirata dva slovenska socialista, v okolici pa poleg slovenskih socialistov tudi en italijanski socialist. Zlasti v mestu naj se, tako je Pittoni predlagal, še posebej poudari, katera dva kandidata sta slovenska socialista. Tako smo v okolici na naš predlog kandidirali poleg slovenskih kandidatov tudi italijanskega socialista Valentina Pittonija, v mestu pa sta bila slovenska socialistična kandidata Avgust Novak in Vinko Kermolj. Pri volitvah nista bila izvoljena. Dobila sta premalo glasov. Tudi v okolici ni bil in ni mogel biti izvoljen noben socialistični kandidat. Izvoljeni so bili samo vsi slovenski narodni kandidati. Dejstvo, da je kandidiral med slovenskimi kandidati tudi Valentino Pittoni, je razjezilo slovenske narodnjake, socialistov pa ne, kar potrjuje tudi dejstvo, da je dobil Pittoni enako število glasov kakor ostala dva socialistična kandidata. Od tedaj naprej so tržaški socialisti do začetka prve svetovne vojne še kandidirali v mestu po dva slovenska socialista, a vedno brez uspeha. Žalostno je, da premnogim socialistom ni nikdar prišlo do zavesti, da vprašanje narodne pripadnosti ne bi smelo delati socialistom nobenih preglavic.
Naš predlog glede predlaganja socialističnih kandidatov v tržaški občinski svet so povzročili v italijanski socialistični stranki zelo resno in dolgotrajno krizo, ki je opozorila, da je bila nacionalistična miselnost tudi med italijanskimi delavci močno zakoreninjena ter da je bila internacionalna misel pri njih bolj površna prevleka, kot pa osebno prepričanje.
Najprej je zaradi omenjenega spora stopil iz stranke sekretar delavske zbornice in državnozborski poslanec Silvio Pagnini. Njemu je sledila vrsta italijanskih srednjih socialističnih kadrov, na žalost pa je prav mnogo takih, ki so nasprotovali kandidaturi slovenskih socialistov v mestu, ostalo v stranki, med njimi dr. Puecher, zdravnik dr. Senigaglia in drugi. Praksa je pokazala, da je odnos do socialistične mednarodne ideje in do socialističnega nauka o narodni enakopravnosti preizkusni kamen za vsakega socialista, kasneje pa je pokazala, da velja to tudi za vsakega komunista. V takih in podobnih primerih, kot so bile opisane občinske volitve, se pokaže, kdo je idejno internacionalist in kako pojmuje svoj internacionalizem.
Kmalu potem, ko je Pagnini odložil državnozborniški mandat, ki so mu ga zaupali socialisti, in sekretariat delavske zbornice, ter oddal strankino izkaznico, je ustanovil svojo italijansko delavsko organizacijo in italijansko narodno socialistično stranko. Okoli sebe je zbral manjše število italijanskih nacionalistično razpoloženih delavcev in intelektualcev, toda vkljub vsem naporom, ki jih je vlagal v to zadevo, sta tako on kot njegova stranka prav kmalu izginila iz političnega življenja. Začasno pa je s svojim šovinističnim nastopom vendarle prizadejal strokovnim organizacijam in italijanski socialistični stranki dokajšnjo škodo. Toda njegov poraz je vsekakor pomenil zmago mednarodne zavesti v tržaških italijanskih socialističnih vrstah. Naš predlog glede izbiranja kandidatov za Trst in okolico je končno vendarle pripomogel, d,g so se italijanski socialisti, znebili precejšnjega Števila italijanskih nacionalistov, ki so jih imeli v svojih vrstah. Pri nadomestnih volitvah v avstrijski državni zbor je bil leta 1909. izvoljen namesto Pagninija nacionalist dr. Giorgio Pitacco.
Leta 1910 je bilo v Avstriji ljudsko štetje. Slovenski narodnjaki so se bili že zdavnaj pripravili na to, da bi bili pri tem ljudskem štetju prisotni in čimbolj aktivni. To njihovo prizadevnost je treba razumeti. Ljudsko štetje je bilo v Trstu, Gorici in v istrskih mestih v rokah italijanskih nacionalistov. Nobena skrivnost ni bila, da bodo italijanski nacionalisti poskušali izrabiti tudi ljudsko štetje sebi v korist. Se pravi, da bodo skušali dokazati, da je Trst z Istro in Goriško po svoji večini italijanski. Zato je skrb slovenskih narodnjakov, da bi bilo ljudsko štetje kolikor je največ mogoče odraz narodne realnosti v naštetih krajih, bila upravičena. Dr. Ferfolja je predlagal tržaškemu političnemu odboru Jugoslovanske socialnodemokratične stranke, naj bi pri tem ljudskem štetju sodelovali s slovenskimi narodnjaki. Politični odbor se je sprva temu protivil, vendar je nazadnje sprejel Ferfoljev predlog, toda slovenski narodnjaki niso na ta naš predlog nikdar odgovorili. Ljudsko štetje je pokazalo, da je v tržaški občini, se pravi v mestu in okolici, sedeminpetdeset tisoč Slovencev. Naslednje ljudsko štetje je bilo po prvi svetovni vojni, ko je bila Julijska krajina že del Italije. Pri tem ljudskem štetju je bilo slovenskih in hrvatskih prebivalcev v Julijski krajini že manj kot pri prvem ljudskem štetju. Ponudba tržaškega političnega odbora Jugoslovanske socialnodemokratične stranke narodnjakom, da bi pri ljudskem štetju skupaj skrbeli za natančnost ljudskega štetja, je pri njih, kot sem že omenil, naletela na gluha ušesa. Molk slovenskih narodnjakov na naš predlog nas je opozoril, da moramo biti pri slučajnih bodočih takih korakih zelo previdni. Opozoril je vse slovenske pa tudi italijanske socialiste, da se socialistična politična dejavnost ne sme naslanjati na simpatije in čustva in da ne bomo nikdar pogrešili, če bomo pogumno gledali resnici v obraz.
Naslednje leto, leto 1911, je zopet dokazalo, da v italijanski socialistični stranki še vedno ni vse v redu. Konec novembra so italijanski nacionalisrični svetovalci predlagali v tržaškem občinskem svetu, naj bi občinski svet dodelil 15.000 kron italijanskemu nacionalističnemu društvu Lega nazio-nale ,češ da mora to društvo vzdrževat) šole v občinah, ki nimajo zadostnih sredstev za šolske namene. Dr. Wilfan je ob tej priložnosti predlagal, naj bi tržaški občmski svet dodelil 5000 kron podpore za slovensko šolo Ciril Metodovega društva pri Sv. Jakobu v Trstu Za prvi predlog, to je za podporo 15.000 kron Legi nazionale, so glasovali italijanski nacionalisti in trije socialistični svetovalci: dr. Puecher, dr. Senigaglia in Cemiutz, dočim so se trije socialistični svetovalci: Calligaris, Stefano Paulich in Antonio Simonetta glasovanja vzdržali. Proti podpori Ciril-Metodovi družbi so italijanski nacionalisti in omenjeni trije socialistični občinski svetovalci glasovali z utemeljitvijo, da bodo glasovali za podporo Ciril-Metodovi družbi šele tedaj, ko bodo slovenske občine dale podporo Legi nazionale. Glasovanje proti podpori za slovenske šole je bilo v nasprotju s socialističnim naukom, v nasprotju z realnostjo, kajti resnica je bila, da so slovenske šole v Trstu imele pravico ne le do občinske podpore, marveč tudi do tega, da bi jih občina vzdrževala. Hkrati je bilo glasovanje v nasprotju s stališčem italijanske socialistične stranke v Trstu, ki je bila za ustanovitev slovenskih ljudskih šol v Trstu. Glasovanje me je spodbodlo, da sem napisal članek, v katerem sem povedal tole:
Na krivi poti
V tržaškem mestnem svetu se Je zgodilo nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi, ako bi se nekateri socialistični mestni svetovalci potrudili gledati in misliti nekoliko bolj socahsUčno, bolj mednarodno.
Sestavljen je bil predlog, da se da družbi Lega nazionale 15.000 kron podpore in predlog, ki ga je stavil dr. Wilfan, da se da vsaj 5000 kron Ciril-Metodovi družbi. Razprava, ki je sledila tema dvema predlogoma, je nadvse žalostna. Nas zanima seveda stališče, ki so ga pri tej priliki zavzeli nekateri naši mestni svetovalci pod nesrečnim vodstvom dr. Puecherja. Le-ta je izjavil, da bo glasoval za podporo Legi, ki vrši plemenito dele (?) v italijanskih občinah, ki imajo dovolj sredstev, da bi zidale lastne šole in ki po njegovem mnenju — nikakor ne vrši raznarodovalnega dela med Slovenci.
(Nadaljevanje sledi)
Goriško-beneški dnevnik
VČERAJ V GORICI IN NJENI OKOLICI
Občinske uprave in prebivalstvo so počastili praznik 25. aprila
Občinska uprava iz Doberdoba je položila vence po vseh vaseh • Svečanost na glavnem pokopališču v Gorici in na Gradu - Polaganje vencev v Pevmi, Steverjanu in Sovodnjah • Akademija v Doberdobu
Dan osvoboditve italijanskega ljudstva, 25. april, so včeraj svečano slavili tudi na Goriškem. Občinska uprava v Doberdobu je za ta dan pripravila obisk vseh krajev v občini, kjer so spominske plošče ter grobovi padlih partizanov. Župan Jarc skupno s člani odbora, svetovalci ter številnimi domačini je obiskal Jamlje, Dol, Poljane in Doberdob. Povsod so zastopniki občinske uprave položili venoe ter se z enominutnim molkom oddolžili spominu padlih partizanov. V Jamljah, Dolu in na Poljanah so pevci domačega zbora, v katerem pojejo tudi Vrhovci, zapeli žalostinke. Na Poljanah se je po vasi razvil sprevod, na čelu katerega sta domačina nesla lep občinski venec. Zborovo petje pred spominsko ploščo za devetimi padlimi Poljanci je marsikomu orosilo oko. V Doberdobu je najprej zaigrala godba na pihala Kras, potem pa je župan Jarc v svojem govoru opozoril, da se je za ideale, za katere so padli naši partizani, še potrebno boriti, za kaj primer Martina Luthra, Vietnama in drugi dokazujejo, da moramo biti vedno budni ter popravljeni na borbo za priznanje enakopravnosti, mednarodnega sodelo. vanja ter miru na svetu. Pri tem je še posebej omenil pravično borbo Slovencev v Italiji za priznanje jezikovnih pravic. Ob koncu so domači pevski zbor Jezero ter pevci zbora Kras, ki so prišli na o-srednjo svečanost v Doberdob, zapeli nekaj žalostink in borbenih pesmi.
Slovenska kulturno gospodarska zveza, bivši partizani in mladina, ki so se zbrali na trgu v Štan-drežsu, so v povorki prinesli na glavno pokopališče v Gorici tri
Gorica
VERDI. 17.00: «Love vuol dire amo. re», J. Lem on in P. Falk. Ki-nemaskop v barvah.
CORSO. 17.15:	«Troppo per vi-
vere, poco per morire«. C. Brook in D. Bianchl. Italijanski kinema-skop v barvah.
MODERNISSIMO. 15.45 - 17 - 19.15 in 21.30 «Bambi». Walt Disneyje-va barvna slikanica, združena z dokumentarnim filmom v barvah.
CENTRALE. 17.15: «Cinque mari-nes per Singapore«. S. Flynn in M. Mitchell Kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 17.15:	«La piu bel-
la coppia del mondo», W. Chiari in P. Quattrini. Italijanski barvni film.
Tržič
AZZURRO. 17.30—22: «11 marito č mio e io l’ammazzo quando mi paren, Catherine Spaak.
EXCELSIOR. 16—22: «Io, due fi-glie, tre valigie»<>, L. De Funess.
Ronke
EXCELSIOR. 19—21.30: «Io, l'amo-re», Brigitte Bardott in L. Ter-zieff. Kinemaskope v barvah.
RIO. Zaprto
vence ter jih položili na grobove padlih borcev, ki so tam pokopani. Obenem so jih počastili z enominutnim molkom. Od tu so odšli na Grad ter položili venec tudi pred spominsko ploščo talcem, ki so jih tamkaj ustrelili nad-fašisti.
Podobne svečanosti s polaganjem vencev so priredili domači partizani tudi v Pevmi in pred spomenikom padlim borcem v Steverjanu. Predstavniki občinske u-prave v Sovodnjah pa so položili venec k spomeniku padlim pred županstvom.
Tudi goriška občinska uprava je položila svoje vence v goriških zaporih, na Gradu in pred spomenikom padlim na pokopališču v Loč. niku; deželna uprava pa je položila svoj venec v parku Rimem-branze v Gorici.
Včeraj zvečer je prosvetno društvo Jezero iz Doberdoba priredilo ob dnevu osvoboditve v prosvetni dvorani akademijo, ki je lepo uspela. Deželni svetovalec Jože Jarc Je govoril o tem pomembnem dnevu za nadaljnji razvoj i-talijanskega ljudstva, Goriški oktet iz Šempetra pri Gorici pa je s svojim pestrim ter umetniško dognanim koncertom dopolnil ta pomemben dan, obenem pa je nudil prisotnim prijeten umetniški užitek, za katerega niso varčevali s ploskanjem.
III. AMATERSKA KATEGORIJA
V preteklem prvenstvenem kolu slovenska moštva brez poraza
Breg le še eno točko za vodečo enajsterico Aurisine
20. kolo III. amaterske lige je bilo verjetno odločilno za zgornji in spodnji del lestvice. Vodeča Aurisina je doživela na domačem igrišču grenak poraz in ima samo še skromno točko naskoka pred Brežani. Na dnu lestvice pa so Trebencd z zmago nad Gret-to povišali razdaljo med seboj in nedeljskim nasprotnikom na 3 točke. Čeprav naše enajsterice v tem kolu niso dosegle zavidljivih rezultatov, pa so prvič v letošnjem prvenstvu vse odnesle iz srečanj vsaj po eno točko.
Predstavniki SKGZ, bivših partizanov in mladine polagajo vence na goriškem pokopališču in na goriškem gradu
UNION — ALABARDA B:
Točka v zadnjih minutah.
Pričakovali smo, da bodo pobrali Podlonjeroi v nedeljo celoten izkupiček tekme, a domačini so prišli le do ene točke. Glavni vzrok tega spodrsljaja je predvsem živčna igra nekaterih igralcev in tudi celotne ekipe: zaigrala je pod svojimi sposobnostmi in jo je privedel v vodstvo šele Poropatov prosti strel. Že tri minute kasneje pa so gostje izenačili.
V drugem delu igre je kakovost srečanja zelo padla. Podlonjeroi so začeli z zavlačevanjem, Alabar-da pa je s protinapadi ogrožala
Predavanje v Gorici o Cankarju • liriku
Za Cankarja vlada veliko zanimanje med goriškimi rojaki. To smo lahko ugotovili na zadnjem večeru v klubu S. Gregorčič, kjer je tajnik Slovenske matice iz Ljubljane pi%f. Bernik govoril o zanimivi temi «lvan Cankar —lirski pes-nik».
Z izbrano besedo in občutkom je predavatelj prikazal to, lahko bi rekli začetno pot Cankarja u-metnika, za katero je on sam poudaril, da ni njegova pot. Obravnavala je predvsem prvo in drugo izdajo pesniške zbirke «Erotika», v kateri je Cankar pokazal tudi svoj pesniški talent ob inspiraciji Ane Lovšinove. Njegovo predavanje ni bilo predolgo, vendar vsebinsko zelo polno ter je vseskozi pritegnilo občinstvo, med katerim je bilo tokrat tudi precej mladine.
Po predavanju se je razvila de bata, v kateri so se poleg starejših oglasili tudi dijaki s svojimi vprašanji in zanimivimi ugotovitvami.
Govornika je predstavil in se mu na koncu zahvalil predsednik kluba Marko Waltritsch, ki je izrazil splošno željo prisotnih, da bi se predavatelj kaj kmalu zopet vrnil v Gorico še s kakšnim drugim predavanjem o Cankarju ali kakem drugem slovenskem književniku.
V tovarni v Rubijah se je ponesrečil
Včeraj dopoldne okrog 9. ure se je ponesrečil na delu v tovarni Lacego v Rubijah 37-letni Vittorio Selva iz Gorice, Ul. Madonnina 15. V bolnišnici so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi rane na prstih desne roke.
POBRATENJE MED RONKAMI IN METLIKO
Odnosi vzpostavljeni med NOB naj krepijo mir v tem delu sveta
Izmenjava daril na izrednem zasedanju občinskega sveta - Prisrčen sprejem Metličanov na županstvu - Njim na čast so na predvečer priredili kulturno prireditev
je od Korzo
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči
prta lekarna TA V AS ANI,
Italija 10 — tel 25-76.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči Je od prta lekarna S. Nicolo, dr. G Olivetti, Ul. 1. maggio 94, tel. 73328 RONKE
Danes ves dan in jutri je odprta lekarna «All’Angelo», dr. S. Matit-ti. Ul. Roma 22 - tel. 77019.
KROŽEK SALVEMINI priredi danes ob 18.30 v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici predavanje z naslovom »Problemi in značilnosti sodobne družbe«. Predaval bo prof. F. Romano. Sledila bo diskusija.
Občinska uprava iz Doberdoba
se zahvaljuje vsem pevcem, godbi na pihala ter občanom, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k tako lepemu uspehu proslav 25. aprila.
Romke in Metlika sta se včeraj pobratili, obenem pa sta položili temelje za razširjenje pobratimstva še na avstrijski kraj Wagna. Dogodek, ki se je izvršil dopoldne v sejmi dvorani občinskega sveta v Ronkah, je bil nadvse prisrčen, skorajda bi lahko rekli ganljiv, zakaj sklep o sklenitvi tako tesnega prijateljstva je spremljala izmenjava pergamentov, daril, stiski rok ter objemi predstavnikov dveh, odnosno vseh treh občin. Naši kraji, ki so bili nekdaj predmet sporov ter krvavih obračunov, gradijo sedaj mostove prijateljstva, prek katerih se bomo mogli bolje spoznavati ter nadalje utrjevati plodno sodelovanje v korist miru in napredka.
Ronke in Metliko, dva kraja z 8.000 prebivalci, je pred 25 leti povezala skupna usoda njenih prebivalcev v osvobodilni borbi. Takrat so namreč Rončani ustanovili v Metliki svojo udarno brigado Fontanot. Skorajda vsa povojna leta, posebno pa v zadnjih letih so partizani ter z njimi ob čemi teh dveh mest stkali vrsto vezi. Rončani so včeraj navezali tudi prve uradne stike s predstavniki Wagne, kjer so njihovi starši preživljali evakuacijo med prvo vojno.
Ronke so ta dogodek proslavile nadvse svečano. Pred občinskim sedežem sta plapolali državni zastavi Jugoslavije in Italije, občinska sejna dvorana je bila prav tako okrašena z obema trobojnicama, poleg njiju pa sta visela prapora ter grba obeh mest Najprej so zastopniki obeh mest položili venec k spomeniku odporniškega gibanja, ki so ga lani zgradili v Ronkah, potem pa so odš'i v dvorano, kjer je bila izredna se ja občinskega sveta ob prisotnosti številnega prebivalstva. Po govorih župana iz Romk Giovannija Blasut-tija, predsednika občinske skupščine Metlike Petra Vujčiča ter župa na Wagne Johana Nussholda, v ka terih so bili jx»udarjeni cilji dvoj nega (ter pozneje trojnega pobra timstva), govorih, ki so jih prevajali na vse jezike, je sledila izmenjava pergamentov, na katerih je bila vtisnjena neke vrste skupna
želja po nadaljnjem sodelovanju v korist miru ter bratstva med narodi. Župan Metlike Vujčdč je poklonil Romkam umetniško sliko z motivom Bele krajine kakor tudi občinski grb, župan Wagne pa je poklonil Ronkam srebrn krožnik s posvetilom. Občina Ronke pa je vsem podelila keramične izdelke domačega obrtnika.
Na predvečer je bila v dvorani Excelsior kulturna prireditev, na kateri je pel zbor p.d. Srečko Ko sovel iz Ronk, ki je bil za to priliko okrepljen s pevci z Dola-Poljan, godba na pihala Kras iz Doberdoba in bližnjih vasi je igrala vesele poskočnice, folklorna skupina iz Metlike pa je v belokranjskih nošah izvajala vrsto plesov ter narodnih pesmi z naslovom Metlika poje in pleše, številno občinstvo iz Ronk ter slovenskih vasi je z navdušenjem ploskalo zares lepemu izvajanju programa.
Prihod 40-članske metliške delegacije je v sredo dopoldne pozdravil župan Blasutti na županstvu ter izrazil prepričanje, da se bodo bratske vezi iz časov partizanskega bojevanja sedaj razširile tudi na kulturno, gospodarsko, športno in družbeno življenje, župnik iz Rona Mario Virgulin je goste pozdravil v slovenščini, poudarjajoč potrebo po miru ter bratstvu med narodi. V sredo popoldne so si Metličani ogledali nekatere šolske objekte, gradbišče novega stadiona, pokopališče v Redipuglii, stopili pa so tudi v številne trgovine in javne lokale, kjer so jih domačini prijazno sprejeli in pozdravljali. Občinska uprava je namreč prihod predstavnikov bratskega mesta najavila z dvojezičnimi lepaki, nalepljenimi po mestu ter v lokalih.
Prihodnji obisk pripada Ronča-nom; z njim bodo sklenili krog formalnih dogovorov, katerim bo sledilo poglabljanje stikov ter temeljiteje medsebojno spoznavanje.
nišnico, kjer so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi udarca na prsni koš in drugih poškodb.
Podivj'ani bik zbežal čez mej’o
Včeraj dopoldne je 13 stotov težak bik zbežal s tovornega kolodvora v Novi Gorici. Podivjana žival je prešla mejo ter se je zatekla na dvorišče gradbenega podjetja Mat-tiroli na Svetogorski cesti, kjer je z rogovi razbila šipo na fiatu 500. Zasledovalci so pritekli za bikom ter ga skušali ujeti z zankami, vendar jim to ni uspelo, pač pa so ga znova pregnali na jugoslovansko stran, kjer so nanj "streljali!
Bik Je zbežal delavcem podjetja «Zivinopromet» med razkladanjem živali na rampi. Ko so ga prignali do kolodvora so nanj streljali vendar ga niso ubili, pač pa le toliko ranili, da se je umiril, nakar so ga odpeljali v klavnico.
Černigoja in v eni od teh akcij je prišla do zadetka. Tako je vse kazalo, da bodo morali Podlonjer-ci poraženi z igrišča, čeprav so gostje od 23’ dalje igrali le v desetih. Poškodovanega vratarja je namreč moral zamenjati branilec Teat ker ekipa ni imela rezervnega vratarja. Dve minuti pred koncem srečanja pa je Poropatu le uspelo izenačiti in Union je osvojil tako vsaj eno točko.
PRIMORJE — GRETTA:
Pomembna zmaga Trebencev
Po šestih zaporednih porazih so Trebenci v tekmi z Gretto končno prišli do obeh točk. Če povemo, da je Primorec v 19 tekmah dosegel le 12 golov, potem je razumljivo, da so se trebenski navijači te izdatne zmage zelo razveselili. Kljub temu pa se domačini tudi tokrat niso ognili stari napaki, ker so v prvih minutah tekme zanemarili nadzorstvo nad nasprotnikom, kateremu je tako prvemu uspelo priti do zadetka. Kmalu pa so si igralci Primorca vendarle o-pomogli, izenačili in zaključili prvi del igre v svojo korist s 3:1. V drugem polčasu so imeli popolno premoč, ki so jo izrazili ■ še dvema goloma. Zmaga Primorca je rezultat dobre igre celotne ekipe.
ROIANESE — BREG:
Izdatna zmaga plavih:
Brežani so prišli v nedeljo na tujem igrišču do krepke zmage nad Roianese. Rojančani tudi v tej tekmi niso spravili skupaj več kot devet igralcev. Brežani so bili zato v stalni premoči in Rojanča-nom ni preostalo drugega, kot da so pred svojimi vrati postavili živ zid. Na drugi strani igrišča je bil vratar Brežanov Favento vseh 90’ igre praktično nezaposlen, saj je moral le enkrat posredovati v obrambo svojih vrat. Zaradi nedeljskega spodrsljaja vodeče Aurisine jo loči od Brega na lestvici le še ena točka razlike.
PRIMORJE — ZARJA:
Derbi razočaranja.
Nedeljska tekma med obema e-kipama je razočarala. Moštvi sta se v strahu pred porazom v glavnem omeji)' na nadzorovanje nasprotnika, zaradi česar je kakovost igre dokaj padla in navijači (zlasti nrose-ki) so odhajali s srečama močno	Zlasti	do-
mača ekipa je zaigrala slabo t’r nepovezano in skorai bi lahko rekli. da je v tem srečanju lahko boli zodovoljno Primorje, ker je
odneslo točko Zarji. Bazovci niso pokazali nič posebnega, bili so pa zelo požrtvovalni. S to tekmo je Primorje zaključilo (na domačem igrišču) letošnje prvenstvo, ki je prineslo Prosečanom toliko razočaranja.
2:3 2:2 5:2 0:8 0:0
Izidi:				
Aurisina -Union — Primorec Roianese Primorje	—	Libertas Alabarda —	Gretta —	Breg —	Zarja		Prosek	
Lestvica:				
Aurisina	20	15 2	3	44:19
Breg	20	14 3	3	50:19
Lib. Prosek	20	12 4	4	44:29
Primorje	20	11 5	4	29:17
Tecnoferr.	19	7 6	(i	32:28
Zarja	20	6 6	8	26:27
Rupingrande	19	3 11	5	23:26
Union	20	6 7	8	30:33
Alabarda	20	6 4	10	24:29
Roianese	20	4 7	9	22:38
Primorec	20	3 4	13	17:37
Gretta	20	2 3	15 19:40 - B. R. -	
Gligorič - Tal j remi
Druga partija med Gligoričem in Taljem za svetovno prvenstvo se ni nadaljevala ker sta se partnerja sporazumela za remi. Po drugi partiji Gligorič vodi z 1,5:0,5.
Vesti iz košarke
V	organizaciji tržaškega Mivar-ja bodo odigrali v Trstu dve mednarodni košarkarski srečanji.
Danes ob 20. uri bo na sporedu v telovadnici v Ul. della Valle srečanje med zagrebško Lokomotivo in peterko tržaškega CUS.
Jutri, 27. t. m. pa se bo v isti telovadnici ob 20. uri Lokomotiva pomerila še z mladinsko ekipo tržaškega Lloyda.
V	predtekmi nocojšnjega srečanja se bodo v minibasketu pomerili mladi igralci Bora in Mivarja-
Dirka po Španiji
SARAGOZA, 25	— Nizozem««
Janssen je zmagal na prvi etapi kolesarske dirke po Španiji. 2. Je bil Nemec Altig po 28”, 3. Erran-donea (Španija) po 38”, 4. pa Gi-mondi (Italija) po 44”.
«iiciaiiai«tnnaa>iii*ailaaalafllBlat1>valtf ..lll,*,,•a,■,•llll,B•,ll,llllll■l,BBBI,,,,,,*
MLADINSKI POKAL MENON
Mladi Brežani končno zmagali a z igro, ki ni zadovoljila
CRDA je bila za Brežane zelo trdoživ nasprotnik
CRDA — BREG 1:2	(0:1)
STRELCI: v 30' p.p. Rodella, v 5’ d.p. Brancalecni, v 30’ d.p-Berdon.
CRDA:	Hirsc; Maddaleni, Opatti; Punisc (Raubet), Montecalvo,
Gambos; Sustersin, Brancaleoni, Piccione, Moffa.
BREG: Žerjal; Bandi, Slavec; Opara, Čok, Berdon; Krmec, Lo-
vriha, Rodella, Čuk, Zahar.	. ~	~ *
KOTI- 6 — 2 za Breg.	30 pa je Berdon s krasnim strelon
SODNIK: Missano.	£ven kazenskega prostora povede
Po doigem času so Brežani le pri I ^TVilikolT izenačenj«
1 h A?"«" sr?* Tii
DA, katere igralci pa nikakor niso zaslužili poraza. Čeprav v 10 so povzročali Bregu resne preglavice in so se predvsem v drugem polčasu večkrat nevarno približali Žerjalo-vim vratom ter le za las zgrešili mrežo. Brežani so tokrat zaigrali > zadovoljivo, u so se opirali pred- |
vsem na znanje posameznikov in je p	„ma(TO
zato trpela skupna igra. Največja I V\d Zlliagtt ZjdVJC napaka plavili pa j bila. da niso	... ..... l5:7)
znali izkoristiti številčne premoč! ^RjA ^Križmanči Ji križma"-
«*T?rh »-srsus*iefHfcBsnJfe
r,rS Sto'',re	Križmancic S.. CrSlč. «J
dina igrišča, v obrambi pa je bil,aa™- R. . , .	7 h (L I
najbolj pozitiven Cok Igra je bila	^G B Žerjal A„ Zobec
vseskozi hitra in tehnično ,la zado-,	D., BonUa E„ Slavec
I k 1*r .tžsrsS’; I
E-1&& SkEc.T”nS Etf-rss. S5&TS!
Zahar zapravil ugodno priložnost, j	hazovke so bil«
V 20' je zaradi zloma desnega za- 5'Inn v ^rktvu in f skozi vse * I pestja zapustil igrišče Punisc, ka;, sete Svoio iirodnost «o večale pri*1' terega Je nadomesti' Rauber. V 30	s ’ervisi BSanke so *
TRIESTINA: Colovattl (ChendD, la požrtvovalno, toda predvsem v je Krmec leno prodrl v kazenski k g j od časa do £asa upreti pr? Da Rold (D’Eri>, Kuk; Del Pic- začetku z očitno tremo.	prostor, kjer je žogo zgubil, Monte- ( nasDrotnic ve,.dar brez ve« |!
colo, Sadar (Capitanio), Pestrin Slab vtis je pri Milanu zapustil calvo jo je poda, Opatti ju, ki pa jo .	A Pokazale so mn°8° i
(Valvassori); Ridolfi, Brusadelli, Rivera, ki se je obnašal kot zvezd- j je poslal nazaj presenečenemu vra- ? 7 P. .	.pvpda ni Z8'
Pedroni. De Cecco (Canzian), Tu- nik. V drugem ^deta lej«™ po- : tar ju. Zmedo je izkoristil Rodella, I	teh> I
PRIJATELJSKO SREČANJE
Triestina-Milan 1:4 (0:2)
Tekmi je prisostvovalo 12 tisoč gledalcev
ma se je končala z lepim strelo^ Lovrihe, ki pa ga je Hirsc ubrani*-
Loki
- ODBOJKA
ZENSKA C LIGA
miati.
MILAN:	Cudicini,
(Trappatoni, po 67’
Anquiletti
Giacomini),
s1 s rjM?,1 jas*"« g	«■£
lo pa je jasno, da niso enako-
Schnellinger’; Trappatoni (Spala),’ |
S senika je padel v Podgorl
Prejšnji dan popoldne, ko je šel po lestvi s senika, je izgubil ravnotežje in padel 62-letni Dori Klav-čič iz Podgore, Ul S. Giusto 29. Takoj so ga odpeljali v civilno bol-
Maldini, Rosato; Hamrln (Mora), Lodetti (Angelillo), Sormani (Prati), Rivera (Rognoni), Prati (Go-lin).
SODNIK Cativello iz Vidma.
STRELCI: v 21’ Hamrin, v 37’ Prati, v 48’ Canzian, v 82’ in 86’ Prati.
Kljub vsem slovečim igralcem in izdatni zmagi je Milan razočaral številno tržaško občinstvo. To pa zato, ker je v vsej tekmi jasno pokazal da se ne namerava potruditi in da je zanj vse skupaj le navaden trening. Gostje so prepustili pobudo Triestini, ki je zaigra-
Triestina je zaigrala solidno, čeprav je bilo že pred tekmo razum-
zaigrala8 riadT'Da^Ro^^Kuk! ; katenh. napadi so postajali vse ne'
?	. v r. .	_.	,	. ,.<«nnlci \/ J nn 1i> Hzi RIidI/aimIi
zadovoljil pa je tudi Del Piccolo,
u aiv	-z..,   A..i i V tej tekmi smo videli mnofj* |
nov strel. V 40 se je Zahar znašel zgre§enjb servisov, vendar pa j.; sam pred vrati a je priložnost za-1 ^ treba prip,oat, tud, vetru in <* pravil Dobe’ del drugega polčasa je nespreinosy igralk
v napadu pa še predvsem Brusadelli in De Cecco.
u. k.
varnejši V 3'	pa ie	po bliskoviti
akciji z močnun strelom zadel prečko Rodella. V 5’ je izven kazenskega prostora strelja,	Brancaleoni,
žoga bi šla gotovo ven, toda Žerj«l jo je hotel prestreči, a jo je ie nerodno preusmeril v lastno mrežo. V 14’ je nevarno streljal Montecal-V	zaostali	tekmi	italijanske mo-	va- ,a v’rata,',	plavi1,	je rešil čez
ške	B lige	je goriški	Splugen Brau	prečko. V 21	pa se	ja na močan
premagal Virtus iz Imole s 104:91 i Rodellov strel izkaza! Hirsc. V 23’ (47:31).	I je Čuk zapravil enajstmetrovko. V

Se nekaj drugih včerajšnjih bojkarskih izidov:
Moška D liga:
Kras - AGI 3:1 ženska B liga Bor - FARI Ts 3:1 Zenska C liga Corridoni — Bor B 3:1 Zenska promocijska liga FARI Ts B — Bor C 3:0
f. V-
<A
risn
STEFAN OLIVIER
NOVI ŠEF
Peto poglavje
Prihodnji teden je bila le ena večja operacij« Prišla Je nepričakovano in nenadoma, nihče je m mogel predvideti. Sprejeli so mlado ženo pred prvim porodom, imela je že popadke. V ozki medenici se je otrokova glava zataknila, tako
da ni mogla roditi.	„ .
Ni bilo izbire ne časa Otrokovo srce je bilo že prehitro Vsako skrčenje je močneje pritiskalo na drobno telo; vsaka minuta je bila čedalje bolj kritična.
Feldhusen je po telefonu poslušal Neugebauerjev glas:
«Ali boste operirali, doktor?«
Carski rez. Klasična, a vedno nova metoda. Porod ko je treba odpreti trebuh. Najbolj hvaležna operacija, ki Jo lahko porodničar kdajkoli opravi. Poseg, ki terja najtočnej-še indikacije in najhitrejšo tehniko. Tekma s časom in smrtjo.
«Ali boste operirali, doktor?«	.
Ni časa, da bi premišljal, ni izhoda. To je bilo treba storiti brez obotavljanja in odlaganja.
Nenadoma, sredi nevarnosti, se je Feldhusnu ponudila velika priložnost. Treba je bilo delati hitro, delo samo pa Je bilo lažje kot brezkončne, natančne podrobnosti, ki jih zahtevajo druge operacije. In uspeh je potreboval. To bo prisililo Neugebauerja k umiku. «Takoj pridem, Neugebauer,« Je odgovoril.
Slo je za vse ali nič. Moralo mu je uspeti in uspelo mu je.
Bu je pravi čas, kot je ugotovil Neugebauer. Mati je bila zdrava in močna, otrok še nepoškodovan. Ni bilo ne zastrupitve ne anomalij. Stena maternice je pritiskala proti Feld-husnovemu nožu, kakor da mu narava sama kaže pot. In Neugebauer j eve roke mu niso dale prostora za napačen rez.
Otrok se je oglasil in Feldhusen je videl, kako je prvič zadihal. Olajšanje je bilo tolikšno, da mu je za trenutek postalo slabo, moral se je nasloniti na mizo. To je minilo, ne da bi kdo kaj opazil. Potem je pogledal obraze okrog sebe, v njih je bilo priznanje in veselje. Tak je bil tudi Neugebauerjev obraz.
V občutku zmage se je umiril. Spretno je zašil in zaprl rez. Glavna babica je skrbela za otroka. Njegova bleda koža je postajala rožasta, otrokov glas je bil čedalje močnejši. To je bila nagrada, ki Je nobena druga veja medicine ne more dati zdravniku.
Feldhusen je bil srečen — komaj Je to prikril. Neuge-bauerju je segel v roko. V njegovem glasu je bila toplota. «Bilo bi hudo, če bi se otroku kar koli pripetilo. Naslednjega bom prepustil vam,» se je zasmejal, da bi prikril ironijo v prihodnjih besedah: «da ne boste prišli iz prakse. Hvala lepa, gospodje, hvala, sestra Thea.»
Neugebauer je stal zadaj, o nečem je še dvomil. Bilo je v redu, si je mislil. Nekoliko okorno, toda v redu. Morda bo zdaj šlo. Ali bo res vse lepo steklo? Kaj pa če ne bo? Upajmo na najboljše.
Prihodnje jutro Neugebauer ni prišel v bolnišnico. Sel Je na manjše zborovanje ginekologov. Prvikrat je bil Feldhusen popolnoma sam. Čutil se je svobodnega, nenadzorovanega, bil je brez občutka ipanjvrednosti, ki se je vedno pojavil, ko je operiral z Neugebauerjem.
Da bi ga le dolgo ne bilo, si je mislil.
Na seznamu ni bilo nič večjega. Samo štiri ženske so čakale na izpraskanje maternice in biopsio. To ni bil Feld-
husnov posel, lahko bi vse štiri prepustil asistentom. Toda hotel je pokazati, kaj zna. To je bila izredna priložnost, da si pridobi mlade kolege. Eno izpraskanje Je prevzel sam.
Feldhusen se je lotil dela sproščeno, hotel ga je opraviti v najkrajšem možnem času. Zenska je bila stara šestdeset let. Rodila je mnogo otrok. Sedaj, kakor se pogosto dogaja, so želeli odpraviti vsak sum raka. Feldhusen je delal skoraj igraje, tako kot še nikoli doslej. Toda pri poslu je bil le na pol. Mislil je na Gino, na novo stanovanje in srečo, ki ga čaka.
Bil je zelo hiter. Končal je prej, kakor ta poseg normalno traja. Ko je šel iz operacijske sobe, se je šalil. Ženska Je dolgo spala. Nič ni kazalo, da bodo Neugebauerjev! sumi postali resnica.
Ponoči je pacientka spala zelo mimo. Večerna temperatura se je nekoliko zvišala. Sestra praktikantka je to opazila in obvestila sestro nadstropja.
«Nikar sg ne vznemirjajte,)) je rekla sestra, ((temperatura se po izpraskanju vedno lahno dvigne. Dajte ji aspirin.«
Toda vročina ni padla, do polnoči je celo narastla, od časa do časa je žensko po vsem telesu žgoče zabolelo.
Dopoldne jo Je prišel pogledat Warzin, bila je sobota. Potipal je trebuh. Trebušna stena je bila trda, občutljiva in napeta. Pulz je bil prehiter, obraz ramen in upaden.
Warzin je predpisal več aspirina, a stanje se ni izboljšalo. Zvečer je bila temperatura že za dobro stopinjo višja Mrzlica — znak splošne septicaemie. Odkod je prišlo to zlo? Je imela vnetje trebušne mrene ali kaj? In kako ga je dobila?
Predpisal je močne doze penicilina. Bil je dežurni, nevarno bi bilo še čakati. To bo zadostovalo do ponedeljka, ko bodo prišli drugi zdravniki. Tudi Neugebauer.
Vročina ni popustila. Krivulja se je dvigala in padala, bila je kot žaga z rdečimi zobmi. Trebuh je bil še vedno trd, kot mrtev. V njem se ni nič premaknilo.
V ponedeljek zjutraj je imel vizito glavni zdravnik. Si-
stematično in premišljeno jo Je izkoriščal — vsi naj vidil®' kako je sposoben in priljubljen. Smejal se je, se šalil, Pr^,e vedoval razne anekdote. Njegova metoda zdravljenja so &i* spodbudne besede. Slikal je rožnate podobe bodočnosti, dril, resne primere je prikazal kot nepomembne, pri lažj^ je delal resen obraz.
Ko je prišel do postelje stare gospe, se je ni spol«11” Njene suhe, razpokane ustnice so se premikale, kot bi bot«? nekaj povedati, roke je nemirno prekladala po rjuhi, kot 11 nekaj iskala.	.
Feldhusen je nagubančil čelo in negotovo prijel boln^. za zapestje. V skupini, ki je stala okrog njega, je bilo tiho. «Kaj pa imamo tukaj?« je vprašal.	,
Warzin je stopil bliže. Pokazal mu je temperaturni «Vnetje trebušne mrene, doktor. V petek smo izpraskali ternico.«
iiHm.ii Feldhusnov obraz se ni spremenil. Pet paciefl** ki so ležale v sobi, se je obrnilo proti glavnemu zdravnik in ga opazovalo.
Feldhusen je pomignil sestri, ki je ženo razkrila. TU M bilo njeno telo. Feldhusnovi prsti so otipavali površino, skjj raj brez pritiska Gledal je list s strmimi rdečimi vrhi. pulzna črta je tekla višje kot normalno.
Pogledal je Warzina. «Je bilo izpraskanje normalno?«
((Povsem normalno, doktor. Nobenih komplikacij. čilo je bilo že...« Nato je nekaj zajecljal, potem pa nekoli”r zbegano rekel: ((Oprostite, doktor, maternico ste izpraskali ”,
Neugebauer, ki je slišal te besede, je prebledel. Od vnetjel Gledal je Feldhusna Feldhusen je počasi odm®^, roko. «Torej to je,» je rekel, ((popolnoma jasno. Hm.» še e^| krat se je rahlo dotaknil trebuha in ga sam pokril Poteifl je obrnil k Warzinu. «Ste ukrenili vse potrebno?«
f Nadaljevanje sledi)
- Telefon 37 338, *>-823
NAROČNINA: meseCno H(HI
ti»K
------x . s-™,,	_ m MONTECCHI b II TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUZNi i: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20
•uredništvo: 1KS1	..	, 4()U celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev) mesednn lo din (1 IKK) starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekori raOun Založništvo nržašKeR? &L
vnaprej, četrtletna ££	• JL	Llubll-na štari trg 3/1. telefon 22-207, tekott rarfhin pri Narodni banki v LjuhUani - 501 3 270/1 - OGLASI: Cena oglasov- Za vsak mm v rirlm “np^a ^•■!n"«	-	-	finančni 'upravni 250, osmrtnice 160 Ur — Mali oglasi 40 p
Trst 11 5374 - Za n _ ’OKiasi’ za tržaško ir goriško pokrajino se narnOato pri upravi - Iz vseh drugih pnkrailn Italije pri «Soc1et& Pubblloitš Ttaliana« — Odgovorni urednik- STANISLAV RENKO - Izdaja in Diska Založništvo tr-aškega Maka, Trst___________