štev. 130 V Trstu, v soboto, dno 13. junija 1914 Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih* ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge * omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaSa: Za celo leto.......K za pol leta.........................12*— za tri mesece................. Za nedeljsko izdajo za celo leto........ 5-20 za pol leta ................ Glasilo poHti&iftsa druiHa „Edinosti" zrn Primorsko 2-60 V edinosti je močf" Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vlit Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5r— vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinare beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti«. — plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — PoŠtnohranilnlčni račun št 841.652. ha grozi MIH z represalOami. - Kabinet Ribot demisiioniral. Ultimatum albanske vlade ostaSem. - Ribot dobil na prvi seli zbornice nezaupnico. - Generalna stavka v Italiji. Uojna nevarnost med GriKo in Turčijo. DUNAJ 12. (Izv.) Iz diplomatskih krogov srno izvedeli: Grška vlada je izročila Porti noto, ki sicer nima oblike ultimata, ki pa je sestavljena v jako ostrem tonu in zahteva takojšnjo ustavitev preganjanja grškega elementa v Mali Aziji in grozi tudi z najstrožjimi represalijamL Turčija je sklenila, da odpošlje velesilam kot odgovor nn grško noto cirkularno noto, v kateri je dokazovala, da je na dogodkih v Mali Aziji popolnoma nedolžna. Diplomatični krogi na Dunaju smatrajo situacijo za velekritično. Grška bi bila sicer pripravljena na kompromis glede vprašanja Egejskih otokov, a zdi se, da zahteva Turčija za vsako ceno otoka Kios in Mitilene zase. Turčija špekulira zlasti na skrajno negodr.i diplomatični položaj Grške. Kakor se zatrjuje, si je Turčija za slučaj vojne z Grško že zavarovala hrbet napram Rusiji, trozveza pa bi zavzela strogo nevtralno stališče, oziroma Italija bi še jako favorizirala Turčijo. Edino diploma-tično pomoč bi imela Grška v Franciji, ki pa je na drugi strani močno vezana s svojimi interesi v Turčiji. Iz grških diplo-mstičnih krogov se nam poroča, da smatrajo grški politični krogi situacijo za siino opasno in se boje, da razmer sploh ne bo več mogoče ublažiti. ATENE 12. (Kor.) Grška vlada je izročila turški vladi v Carigradu ostro in energično noto, v kateri zahteva odločno da se preneha preganjanje Grkov in da se povrne Grkom vsa škoda, ki so jo napravili Turki Grkom. — Javnost je silno razburjena. Grki zahtevajo, da naj nastopi grška vlada z vso odločnostjo proti Turčiji. ATENE 12. (Kor.) Razburjenje med grškim ljudstvom vedno narašča in vsi Grki zahtevajo satisfakcijo od strani Turkov — Beguni iz Male Azije še vedno dohajajo in pripovedujejo o groznih nasilstvih turških napram Grkom. — Grški živelj v Mali Aziji je tako ogrožen, da sploh preneha. če se ne zadrži turške nasilnosti. CARIGRAD 12. (Kor.) Iz zanesljivih grških diplomatičnih virov se poroča, da je interveniral včeraj in predvčerajšnjim grški poslanik pri velikem vezirju, ki je poudarjal, da se bodo v slučaju če Turki Še naprej preganjajo Grke, razmere med Grško in Turčijo tako poostrile, da zna postati položaj silno nevaren. DUNAJ 12. (Izv.) Vesti, ki so došle, tekom današnjega dneva iz Aten, delajo merodajnim dunajskim krogom precejšnje skrbi. Poročilo, da je Grška že izročila Turčiji ultimatum, sicer ne odgovarja resnici, ker še niso izčrpana vsa diploma-tična sredstva, pač pa je, kakor se ofici-jaino pristavlja, z ozirom na vedno večje razburjenje grške javnosti mogoče, da pride že v kratkem do jako resnih dogodkov. V slučaju, če pride med Grško in Turčijo do oboroženega konflikta, nastane seveda vprašanje, ali bo vojna lokalizirana, ali ne. Turčija ne meji več na Grško, in zamore voditi ž njo vojno na kopnem le v slučaju, če faktično obstoji bolgarsko-turška pogodba, glasom katere se je Bolgarska zavezala, da v slučaju vojne Turčije z Grško dovoli turški armadi prost prehod čez bolgarsko ozemlje. Oficijozna »VViener Allgemeine Zei-tung* zatrjuje nocoj, očividno iz bolgarskega vira. da bo Bolgarska v slučaju grvko-turške vojne varovala najstrožjo nevtraliteto. Isto poročilo tudi poroča, da je novoimenovani bolgarski poslanik za Atene, Pasarov, že odšel na svoje mesto in da ima nalogo, da vzpostavi prijateljske odnošaje med obema državama. Velesile bodo seveda storile še v zadnjem trenotku vse, da se prepreči oboroženi konflikt md Grško in Turčijo. Ruski poslanik v Carigradu je že posvaril Porto. naj ne tira stvari do skrajnosti, ker bi lahko postalo to za Turčijo usodepolno. Istotako je tudi avstrijski poslanik Palla-vicini že interveniral pri Porti in ji nasve-toval spravljivost. Jedro grško-turških konfliktov ne obstoji pravzaprav v preganjanju grškega elementa v Mali Aziji, ampak v vprašanju Egejskih otokov. Kakor znano, zahteva Turčija kljub sklepu velesil otoka Kios in Mitilene ob maloazijski obali zase, do-čim se Grška sklicuje na odločitev velesil in ima imenovana dva otoka zasedena že izza balkanskih vojn. Ker pripravlja Grška že za prihodnje dni dekret, s katerim bo proglašena aneksija okupiranih Egejskih otokov, se je bati, da bo to dejstvo položaj med Grško in Turčijo še bolj poostrilo. PARIZ 12. (Izv.) Tukajšnji listi poročaj j, da je Grška sklenila poslati svoje vojno brodovje v turške vode in priredili brodovno demonstracijo, eventuelno tudi blokado Dardanel. Poprej pa hoče grška vlada še povprašati velesile, kako stališče bi zavzele napram načrtu o blokadi Dardanel. LONDON 12. (Izv.) Iz Aten se poroča: Turki so na maloazijski obali, ravno nasproti otoka Mitilene, zgradili artilerijske pozicije in postavili na njih močne baterije, ki ogrožajo razna mesta na otoku. Med prebivalstvom otoka Mitilene vlada velika panika. Grški brodolastniki, ki imajo svoje parnike v Črnem morju, Carigradu oz. Dardanelah, so že odpokli-cali ladje v domovino, ker se boje, da bi jih Turčija nenadoma zaplenila. BERLIN 12. (Izv.) Grška vlada je poklicala pod orožje mornariško rezervo iz 1. 1908. ATENE 12. (Kor.) Agence d'Athenes poroča: V današnji seji zbornice je odgovoril min. predsednik Venizelos na neko interpelacijo sledeče: Grki so se zelo vznemirili zaradi preganjanj, ki jih morajo prestati grški podaniki in Grki na Turškem. Grška vlada je opozorila turško vlado na to nevarno početje in na posledice, ki znajo vsled tega nastati. Turška vlada je odgovorila, da ne odobrava teh dogodkov, vendar pa jih pri tem ne pri-pozna kot take, kot so se dovršili. Opravičila se pa ni. Izjavila je, da je to samo maščevanje za to, kar so pretrpeli Turki pred Grki. To je bilo samo maščevanje. To se je izkazalo kot neresnično, ker Grki niso zakrivili ničesar. Dokazalo se je tudi, da so zakrivili to pred vsem le turške oblasti. Poleg več desettisoč Grkov, ki so prišli na Grško iz Tracije, da si poiščejo zavetja, je prišlo v zadnjih dneh čez 20.000 Grkov iz Male Azije in čez 30.000 Grkov iz drugih pokrajin. Vprašanje je, ali je mogoče še prenašati take razmere. Ponavljam samo, da je postala situacija silno resna in da je treba, da Turčija v kratkem ukrene vse, da se te razmere prenehajo, ker sicer moramo braniti svoje ljudi na drug način. ATENE 12. (Kor.) Agence d' Atenes poroča: Šest velikih grških vladnih parnikov še vedno prevaža begunce iz Male Azije. Diplomatični krogi smatrajo položaj silno nevaren in so obljubili, da^ bodo v tem nevarnem položaju z vsemi močmi podpirali vlado. _ Homatfje v AlbanllL Ultimatum albanske vlade vslasem. DUNAJ 12. (Izv.) Iz Drača se poroča: Albanska vlada je sklenila podati vstašem, ki se nahajajo v Šjaku, ultimatum, s katerim se jih poživlja, da se tekom 24 ur raz-idejo in podvržejo, sicer se jih podjarmi z oboroženo silo. Knez Viljem ima sedaj na razpolago dovolj čet, da nastopi lahko s silo proti vstašem. Spopad pred Dračem. — Konflikt med vlado in nizozemskimi častniki. DRAĆ 12. (Izv.) Danes so odpeljali v Valono dva brzostrelna topova. Pred Dračem je prišlo do spopada z neko vstaško četo. Vladne čete so bile baje zmagovite. Med nizozemskimi oficirji in albansko vlado je prišlo do hudega konflikta in sicer radi afere polkovnika Mu-ricchija in prof. Chinigija. Albanska vlada se je namreč napram italijanskemu poslaniku Aliottiju zavezala, da ustavi vsako nadaljno preiskavo proti italijanskima podanikoma, dočim nizozemski poveljnik, polkovnik Thomson, odločno vztraja na stališču, da se morata Muricchio in Chi-nigo izročiti vojnemu sodišču, ker je v Draču obsedno stanje. Z italijanskim par-nikom »Molfetta« so se odpeljali danes 3 oddelki oboroženih albanskih nacionalistov z dvema topovoma pod vodstvom rumunskega poročnika princa Sturdze v Lješ. DRAC 12. (Kor.) Med Elbasanom in Cavsom je prišlo do ostrega spopada med albanskimi orožniki in med epirotskimi četami. Boj je bil kratek, toda zelo hud. Na obeh straneh je več ranjencev. Epi-rotske čete so se baje umeknile. DRAC 12. (Kor.) V mestu je nastala silna panika, katero so povzročili beguni iz okolice, ki so raztrosili vest, da se vstaši zopet zbirajo, in da nameravajo napasti mesto. Vstaši so izborno oboroženi in imajo poleg modernih pušk tudi več topov in strojnih pušk. Prenk Bib Doda zasedel Tiraao. DUNAJ 12. (Izv.) Iz Drača se poroča, da je Prenk Bib Doda, ki je prihajal z 2000 mož knezu Viljemu na pomoč, včeraj brez vsakega odpora zasedel Tirano. V »Neue Freie Presse« izjavlja bivši albanski ministrski predsednik Kemal bej, da je edina rešitev za Albanijo sklicanje velike albanske narodne skupščine. Knez Viljem se preseli v Skader. DUNAJ 12. (Izv.) Kakor se poroča iz Rima, se preseli knez Viljem začetkom julija v Skader. V Drač se je vrnil knezov dvorni maršal Trotha, ki je prinesel s seboj mnogo denarja in ga razdelil med Malisore, ki so že godrnjali, da niso prišli zastonj v Drač. Tudi mednarodna kontrolna komisija je dovolila Albaniji nov predujem v znesku IV2 milijona kron. Srbski poslanik za Albanijo. BELGRAD 12. (Izv.) Srbsko diploma-tično zastopstvo v Albaniji je zvišano v poslaništvo. Dosedanji zastopnik Srbije, Panta Gavrilovič, je imenovan za poslanika v Draču. • Demisija Meta RIM Francoska zbornica. PARIZ 12. (Kor.) V današnji seji francoske zbornice je bila prebrana izjava vlade, v kateri se poudarja, da je sestay-Ijena sedanja zbornica po večini iz samih republikancev. Obenem se priporoča takojšnjo rešitev načrta glede posojil in načrta glede splošnega dohodninskega davka. Finančno ravnotežje se more glasom teh predlogov ohraniti edino le z rigoroz-no štedljivostjo in s pomočjo večjih dohodkov, ki jih prineso novi neobhodno potrebni davki. V tej izjavi se govori tudi o triletni službeni vo*aški dobi z naglasom, da je ta določba v ot gled nespremenjenim vojnim močem, ki s«- vedno bolj razvijajo in jačijo v vsej Ev;ropi, neobhodno potrebna. Vlada bo \ kratkem predložila ravno iz tega vzroke, zakonski načrt glede vojaške predizobrazbe vseh vojaških ob-vezancev in bo splch poskrbela zato, da se francoska vojaški rezerva kolikor mogoče ojači in reorganizira na trdni podlagi. Smer nove francoske politike se označi v treh zahtevah in sicer: Obramba neodvisne šole, davčna in socijalna pravičnost napram vsem državljanom brez izjeme. Vladna izjava poživlja končno republikance, da naj se zavzamejo z vso vnemo za te zahteve. Nato je predlagal poslanec Dalimier dnevni red z nezaupnico novemu kabinetu. Njegov predlog se je glasil: Zbornica je po želji volilcev pripravljena izreči le oni vladi zaupanje, ki je zmožna udejstviti enotnost strank levice. Ministrski predsednik Ribot je Dali-mierjev dnevni red v imenu kabineta odločno zavrnil. Toda pri glasovanju je bila Dalimierjevemu dnevnemu redu, katerega odklonitev je smatrala vlada kot vprašanje zaupanja, priznana prednost z 306 proti 262 glasov. Vlada je ostala torej s svojim dnevnim redom v manjšini. Ministri so takoj po glasovanju zapustili dvorano, da izroče predsedniku Poin-careju demisijo. PARIZ 12. (Izv.) Kabinet Ribot je podal vsled izrečene nezaupnice ▼ parlamentu, Poincareju svojo demisijo. Predsednik Poincare je demisijo sprejet SenzacUoiahi And JNrdiOm Vledomostr PETROGRAD 12. (Izv.) »Birdžijeva Vjedomosti«, ki je, notorično znano, v najožjih stikih z ruskim zunanjim ministrstvom, prinaša danes senzacijonalen Članek o rešitvi albanskega vprašanja. Članek stavlja za rešitev albanskega vprašanja sledeči program: Sklepi londonske veleposlaniške reunije in Buka-reški mir naj se revidirajo. Severno Albanijo naj dobi Srbija, južno Grška, srednja Albanija pa naj postane avtonomna pod suvereniteto sultana. Bolgarska naj dobi za odškodnino primeren del macedonske-ga teritorija in Srbija naj se obveže, da ne bo vzdrževala na Jadranskem morju vojnega brodovja. Avstrijski interesi na Balkanu naj se varujejo z dolgotrajno trgovinsko pogodbo s Srbijo. Zi ztoOinJe fgjj Avstrijo DUNAJ 12. (Izv.) Med avstrijsko in rusko vlado se vrše sedaj pogajanja, da se vGaticV ustavi preganjanje ruskega elementa in vzpostavilo boljši odnotaji med obema državi Oenendno stavka v Italiji. MILAN 11. (Kor.) Po današnjem shodu v veliki areni so napadli demonstranti konjenico, ki je hotela demonstrante raz-gnati. Streljali so na vojaštvo s samokresi. Nekemu vojaku so predrle čelado 3 krog-Ije. Mož je lahko .poškodovan. Neki demonstrant je pobegnil pred konjenico v neko vežo. Na pragu veže ga je zadela kroglja iz samokresa, ki ga je izstrelil neki demonstrant. Ranjenca, ki je bil ranjen na glavi, so odpeljali na bližnjo straž- nico. Mož je umrl še predno je prišel zdravnik rešilne postaje. NEAPELJ 12. (Kor.) Oficijelno se poroča, da je umrl oni stari mož, o katerem se je pisalo, da je umrl vsled rane, ki jo je dobil pri kavalerijski ataki na demonstrante, vsled srčne kapi. RIM 12. (Kor.) Glasom poročil iz Neaplja in iz drugih okoliških mest, v katerih se je stavka še danes nadaljevala, se zatrjuje, da preneha stavka jutri. V Veroni in v Palermu so se vršile danes velike manifestacije v prilog italijanske armade. RIM 12. (Kor.) Uradno se poroča, da vlada v Raveni popolen mir. Brzojavne, železniške in telefonske zveze z okolico in s sosednimi mesti pa so še vedno pretrgane. Poškodbe so samo na nekaterih mestih in bodo tekom današnjega dne odstranjene. V Neaplu so aretirali več oseb, večinoma starih kaznencev, ki so izrabili stavko in ropali in kradli po mestu in okolici. Te ljudi je zajela policija v neki ulici brez izhoda. Vnel se je hud boj, več demonstrantov je bilo ustreljenih in ranjenih, odpeljali pa so v bolnišnico tudi več ranjenih policajev. Končno se je mesto pomirilo, čete vojakov so odšle po dolgotrajni službi v vojašnice. Ljudstvo je vojake pozdravljalo in jih je obsipavalo s cvetjem. _ Sestanek v Konopištu. KONOPIŠT 12. (Kor.) Nemški cesar Viljem in avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand sta prišla danes s svojim spremstvom v Konopišt. Ogledala sta si mesto in sta se umaknila nato v svoja stanovanja. Merodajni politični krogi pripisujejo temu sestanku veliko politično važnost. Deželnozborska nadomestna volitev v Bosni. SARAJEVO 12. (Kor.) Pri nadomestni deželnozborski volitvi v katoliškem okraju Stolac in Ljubuški je bil izvoljen na mesto dr. Mandiča samostojni kandidat dr. Petrovič. Švedski kralj pride v Konopišt. PRAGA 12. (Izv.) »Bohemia« vztraja pri trditvi, da pride jutri švedski kralj, ki se mudi v Karhovih varih, ineognito v Konopišt, da prisostvuje sestanku med cesarjem Viljemom in prestolonaslednikom Francom Ferdinandom. Češki škandali. PRAGA 12. (Izv.) Gospa Voldanova, ki je v preiskavi radi ponarejanja menic, je bila danes vnovič zaslišana. Poneverjenje. PRAGA 12. (Izv.) V osrednji zvezi delavstva sladkornih tovaren, je poneveril tajnik Pušek 40.000 kron. Defravdanta so že aretirali. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 12. (Kor.) Danes se je vršila v ogrski državni zbornici seja, na kateri se je govorilo o delavnem načrtu prihodnjega zasedanja zbornice. Minister za notranje posle je predložil tri zakonske načrte glede podržavljenja uprave. Njegovi predlogi so bili vsi sprejeti z velikim odobravanjem. Nato se je določilo, da se vrši prihodnja seja v torek, dne 16. junija. Na dnevnem redu je tudi zakonski načrt glede zvišanja varstva časti. Po raznih manj važnih predlogih in interpelacijah je bila seja zaključena. Poštna poneverba v Krakovu. BERLIN 12. (Kor.) Dne 15. majnika je pobegnil iz Krakova poštni uradnik Josip Wiltschek, ki je poneveril 192.000 kron uradnega denarja. Ponevernika so aretirali v Draždanah in sicer na posebni poziv nekega hotelskega uslužbenca, ki je bil uslužben pri dvigalu. VViltschek je prišel ta večer prvič v hotel in je spal cel ta čas v železniških spalnih vozovih in se je vozil med Kolinom, Frankobro-dom, Lipskem in Draždanami. Pri njem so dobili samo še 2000 kron. Ker so našli že prej 170.000 kron, manjka sedaj samo še 20.000 kron. Bolgarska. SOFIJA 11. (Kor.) Bolgarsko sobranje je dovolilo proračunski provizorij za mesec junij t. 1. — Srbska vlada je prosila bolgarsko vlado, da naj imenuje glasom dogovora v Bukarešti delegate za mešano komisijo, ki naj uredi sporna obmejna vprašanja med obema državama. Srbska skupščina. BELGRAD 12. (Izv.) Skupščina je sklicana za jutri na sejo, da se določi dnevni red za prihodnjo sejo, na kateri bodo predložene predloge o vojaških kreditih, ki znašajo 122 milijonov. V pondeljek ali pa koncem tedna bo skupščina razpušče-na. Nove volitve bodo razpisane najbrže za 13. ali pa 20. julija. Bolgarska vendarle dobi posojilo. DUNAJ 12. (Izv.) Na pritisk avstrijske vlade, so nemške banke vendarle pripravljene, da dovolijo Bolgarski predujem 120 milijonov in da vzamejo opcijo na 500 milijonsko posojilo, ki pa se bo kontra-hiralo šele pozneje, ko se razjasni politični položaj na Bolgarskem. Iz poljskega tabora. DUNAJ 12. (Izv.) Posl. grof Rey - Wer-szowec je odložil svoj državnozborski mandat. Na njegovo mesto stopi njegov izvoljeni namestnik Ivan Siwula, ki je, kakor Rey, nasprotnik Stapinskega. LVOV 12. (Izv.) Poljski deželnozborski klub je izrekel v svoji seji željo, da se. skliče gališki deželni zbor še to poletje. Namestnik Koryto\vski je sporočil, da vlada ne more ugoditi tej želji. Deželni zbori. DUNAJ 12. (Izv.) Zastopniki kmečkih občin so v nižjeavstrijskem deželnem zboru kategorično zahtevali od vlade, da sme privoliti v znižanje carine ni žito. S to zahtevo so se postavili nižjeavstrijski kmečki krščanski socijalci proti dunajskim krščanskim socijalcem. DUNAJ 12. (Izv.) Nižjeavstrijski in tirolski deželni zbor bosta končala svoje delo dne 25. junija. Aretacija radi špijonaže. DUNAJ 12. (Izv.) Policija je aretirala danes 66 letno baronico Murman, ki je osumljena, da je vohunila na korist Rusiji. Njen sin Aleksander, bivši topničarski kadet, je bil že I. 1912 obsojen radi vohunstva na 4 leta težke ječe. Vojna med Italijo in Abesimjo? RIM 12. (Kor.) Poslanec Cirmeni je stavil na zunanjega ministra markiza Di San Giuliano interpelacijo glede izjave avstro-ogrskega zastopnika v Adis-Abebi, ki je poročal svoji vladi, da namerava Italija napovedati vojno Abesincem. Kanalske pristojbine za Panamski kanal. WASHINGTON 12. (Kor.) Senat je sprejel s 50 glasovi proti 35 glasovom zakonsko predlogo, glasom katere se razve-, ljavi določba oprostitve kanalske pristojbine za ameriške obrežne parnike v Panamskem kanalu. Odlikovanja povodom Obradovičeve slavnosti. BELGRAD 12. (Izv.) Povodom odkritja spomenika Dositeju Obradoviču je poslal kralj Nikola kralju Petru brzojavko, v kateri izreka svoje veselje, da so se zbrali ob tej priliki v Belgradu zastopniki vseh treh jugoslovanskih plemen, da se oddolže napram spominu velikega moža jugoslovanskega plemena. Kralj Peter je odlikoval jugoslovanske goste z raznimi redovi: dubrovniški župan dr. Melko Čingrija je dobil red sv. Save III. razreda, ljubljanska občinska svetnika dr. Novak in Rasto Pustoslem-šek red sv. Save IV. razreda, zagrebški župan Janko Holjac križec belega orla V. razreda, hrvatski pesnik in pisatelj Ljuba Babić - Gjalski red sv. Save II. razreda. Odlikovani so bili tudi vsi ostali zastopniki jugoslovanskih občin. Večina jugoslovanskih gostov je odšla danes v Staro Srbijo, da si ogleda tamkaj velika bojišča. Pomen In cilji boja međSIovoni in Nemci. Parlamentarizem v Avstriji je v resnici čudno zelišče. Presejeno je v tla, kjer ne more vspevati, kjer mora že v naprej pogrešati vseh tistih sokov, ki bi ga delali zmožnega za življenje. Na tem pa nikakor ni kriva narodna zmes, vsled katere se tudi avstrijski ljudski zastop kaže kakor kaka iz raznih kosov sestavljena tvorba, ampak temeljna pogreška je v tem, da se avstrijska narodnostna politika ni vzpre-minjala vsporednim korakom z demokratiziranjem državnega zbora. Po uvedenju enake volilne pravice so prišli zastopniki avstrijskih Slovanov v večem številu v državni zbor, a posledica temu je bila, da so Slovani začeli naskakovati nadvlado-valno pozicijo Nemcev, da bi tudi v ostalem državnem življenju ustanovili enako razmerje, kakor je nastalo po razširjenju parlamentaričnega stališča Slovanov. Pojavi tega boja Slovanov za pozicijo, ki jim gre v državi, so seveda po naravi zaustavljali parlamentarno delovanje, ker Slovani niso mogli izriniti Nemcev iz njihovih privilegranh pozicij, ki jih zavzemljejo izven parlamenta na škodo Slovanov ter ji hvzdržujejo ukljub pravici in vsej pravičnosti, a to, ker jih podpirajo faktorji, katerih moč je večja, nego ona parlamentarizma! Stran IL »EDINOST« št 139. V Trstu, dne 13. junija 1914. Na tem so se razbila tudi nemško-češka pogajanja in se bodo razbijala tako dolgo, dokler se ne posreči Čehom zavzeti tudi tiste utrdbe, ki dajajo Nemcem brambo. In to. kar se sedaj dogaja v Avstriji, ni nič druzega, nego izčrpanje tistega nasprot-stva. ki obstoja med pozicijo Slovanov v parlamentu in njihovim položajem izven parlamenta. Nemci se nočejo odreči svoje ga privilegiranega položaja v državi ter se bore. opuščajoč vsak obzir do parlamentarizma, do zdravega ustavnega razvoja drŽave, pri čemer pa so še v prijetnem položaju beati possidentes, z vsemi prednostmi, ki jim izhajajo iz Slovanom sovražnega vedenja državnih faktorjev. V tem neenakem boju se poslužujejo Slovani vseh parlamentarnih sredstev in nikako čudo ni, da posezajo tudi po obstrukciji, ker sicer v resnici nimajo nikakega dru-zega orožja. Obstrukciji ni namen, da o-škoduje parlamentarizem, marveč je le sredstvo, da bi vlado — ki koncem konca. tudi če je avstrijska vlada, vendar-le nerada poseza po odpravi ustave — prisilili v pripoznanie slovanskih zahtev. V ta namen je bila uprizorjena tudi zadnja obstrukciia Čehov in če se je vlada odločila za odgodenje parlamenta in vladanje s $ 14. niso krivi na tem Čehi, marveč tisti faktorji, ki nočejo pripustiti, da bi prišli Slovani v državi do tiste veljave, ki iim gre. In Nemci so, ki jih oni faktorji podpirajo o njihovi nespravljivosti in ti faktorji omogočajo tudi, da se Nemci niti ne menijo za ustavo. To treba reči ravno sedaj, ko se Nemci v Avstriji pripravljajo, da bi izigrali Slovane kakor državi in u-stavi nevaren element; pod pretvezo prizadevanja za delazmožnost državnega zbora in rešitev parlamentarizma so se Nemci pridružili akciji od strani socijalne demokracije — pri čemer nočemo dvomiti na odkritosrčnih namenih socijalnih demokratov. Češke stranke niso odklonile udeležbe na tej akciji, pač pa so se izrazile zelo skeptično glede vspeha te akcije z ozirom na to, da za Čehe ni povoda, da bi odnehali od obstrukcije; dokler ni na češkem, po krivdi Nemcev, vspostavljena ustava. To stališče bodo Čehi zastopali tudi na pogajanjih in s tem je že v naprej Izključena možnost, da bi imela pogajanja vspeha, ki ga socijalni demokratje žele, dočim se Nemci le delajo, kakor da bi ga želeli. In če se pogajanja razbijejo bo nemško časopisje zopet kričalo proti Čehom, proti Slovanom, češ, da ob svojih slabih namerah izpodkopujejo ustavo in parlamentarizem. Zato so Nemci z veseljem posegli po priliki za sunek proti. Slovanom, kajti njim najbolje konvenira stanje, ki sedaj gospoduje v Avstriji, za katero pa nočejo nositi odgovornosti. Boj, ki ga bijejo sedaj v Avstriji Nemci in Čehi. ni lokalne naravi in omejen na Češko, marveč je znamenita faza v pre- dijaki-Srbi in profesorji-Hrvati na mostarski gimnaziji in vzklika, »ovo je eto jedan argumenat ne samo slozi nego upravo jedinstvu, Srbu k Hrvatu«. So pač veliki časi zopet našli male ljudi. To je ravno naša nesreča, da med Slovani velika gibanja dobivajo pritlikave ljudi. Zato smo izgubili Beneško Slovenijo, zato-*se je izvršila ekspropriacija hrvatske morske obali, zato so Poljaki brez svoje enotne države, zato — ah, kaj bi našteval! Ali nas ni izučila Bregafnica? Pamet, pamet! S takimi prepiri se ne reši jugoslovansko vprašanje____ Pri »R. N. Listu« ne poznajo slovanskih krajevnih imen. Trnovo (pri II. Bistrici) imenujejo enkrat Dornek, drugič Trnovo; Gradec enkrat »Graz« (»u Grazu«) potem Gradac. Potem zopet Prag (u Pragu), ne Praga, ali Praha. S tem si ne delamo časti pred tujci! C Ke # Kakor v Trstu, a v Ljubljani smo imeli tudi na Sušaku in na Reki v nedeljo cvetlični dan, oziroma »Diečji dan« (Otroški dan). Uspeh je bil prav dober in časten v gmotnem in moralnem oziru. Tudi reški Italijani so gledali pisano to nabiranje in so pri županu Korošcu protestirali, ker je dovolil pobiranje za uboge hrvatske otroke. Ta se je opravičeval na vse načine. »La Voce del Popolo«, to zagrizeno Za-nellijevo glasilo, pa je zagrozilo Korošcu: »speriamo, che non si ripeta«. Poveri! Še sanje se jim ne, kaj vsega se bo moralo še dovoliti! Počasi se že privadijo tudi Slovanov. 4 * # Na Reki odpre z julijem »Peštanska o-grska komercijalna banka« svojo filialko. Italijani so že zvohali, da bodo v tej banki tudi hrvatski uradniki, pa že grozijo in pretiravajo. Kakor da bi se jih kdo bal! Ogri že vedo, s kom bodo imeli na Reki svoje bančne posle in kdo je najsposobnejši uradnik. Mari naj bi vzeli za uradnike kakšne renjikole, kaj ne?! Kako je rekel te dni »Piccolo«? Banke naj se drže v mejah gospodarskega polja! Torej? — Potemtakem ukrene gori rečena banka čisto pravilno in pametno, ako si najme u-radnikov, ki bodo najbolje povspeševali nje — bančne posle!! Dnevne vesti. Poljski klub. — Gališki deželni zbor. — Član poljskega kluba poslanec grof Rey-Werszowec je zaradi nesporazumljenj z radikalci odložil državnozborski mandat. Za njegovega namestnika je bil izvoljen v njegovem okraju deželnozborski poslanec Sivula, ki je tudi nasprotnik Stapinskega. Sivula je bil že v zadnji legislaturni peri- obrazbi avstrijske d^avne Po*ovice in ( di ČIan državnega zbora. - V torek se zato tudi največjega pomena za vso skup- i____________u no monarhijo. Če se Čehi bore proti pre-vladju Nemcev na Češkem, se bore proti poziciji Nemcev v vsem državnem življenju in od izida tega boja ni odvisno samo prihodnje razmerje med Čehi in Nemci v eni kronovini, ampak tudi prihodnja uredba razmerja med Nemci in Slovani v skupni monarhiji. Zato imajo vsi Slovani velik interes na tem, da zasledujejo razvoj razmer v Avstriji ter da posvečajo najve-čo pažnjo akciji, ki se je uvedla sedaj v avstrijski državni polovici pod pretvezo reševanja parlamentarizma. Moramo priti do jasnosti: Slovani žele zdravega parla-mentaričnega razvoja v vsej državi, nočejo pa talmi parlamentarizma, ki služi Nemcem in Madjarom le v to, da bi se o-hranili svoje privilegirano stališče. In javno mnenie vse Avstro-Ogrske naj se ne daja zavajati po uprizoritvi teh konferenc, ki so že v naprej naperjene proti Slovanom! Boia Slovanov v Avstriji za položaj, ki jim gre, naj ne motijo take konference. Z Reke. r Riječke Novine« vprašajo »Edinost«, zakaj govori o »Srbohrvatih« in ne o j Hrvatih in Srbih«, ker »Srbohrvata nema, a ono malo usijanih glava, koje se vole nazivati ovim imenom — neznatna su, hvala Bogu, manjina medju Hrvatima«. V isti številki pa s posebnim veseljem in zadoščenjem konstatira neke prepire med PODLISTEK. Rdeči mlin, Rcman. - Spisal — Da, na vse vrage! — je nadaljeval Lascars, živim in mislim živeti še prav dolgo. Imela ste me vi, draga baronica, za mrtvega in ste se — dovolite mi pripombo — inorda nekoliko preveč podvizala, ko ste se proglasila za vdovo in ste oblekla žalno obleko. Tristo vragov! Ali mora človek že takoj odpotovati na drugi svet, če hoče, da bi se na tem svetu nekoliko časa nič ne govorilo o njem? V onem trenotku ko sva se ločila, so bile razmere zame, kakor veste, zelo kočljive. Sodišče me je po pomoti zasledovalo — ti Erokleti ljudje na sodišču delajo vedno ta-e neumnosti — tako da sem bil prisiljen skriti se za kakih pet ali šest mesecev. Kakor hitro so bile urejene moje stvari, sem se vrnil k »belem sokolu« po vas. — Srce mi je utripalo, ko sem prišel v Achen, v veselem upanju in vroči ljubezni, kajti, na mojo častno besedo, gospa baronica, oboževal sem vas, kakor bi bil star dvajset let. Poleg tega pa bi me bila v kratkem obdarovala s potomcem. Oh! kak grozen udarec me je pričakoval! Izginila je vršila konferenca predsednikov poljskih deželnozborskih klubov. Predsedoval je predsednik poljskega kluba dr. Leo. — Razvila se je živahna debata o politični situaciji v Avstriji, v kateri se je odločno zahtevalo, da se skliče gališki deželni zbor na poletno zasedanje. Namestnik vitez Koritovski je izjavil, da vlada tej želji ne more ustreči. Vprašanje vztočnih železnic. »Samouprava«, glasilo radikalne stranke beleži, da je vprašanje vztočnih železnic stopilo v fazo definitivne rešitve ter da te železnice potom odkupa preidejo v posest Srbije. Sporazumljenje med Avstro-Ogrsko in Srbijo v tem vprašanju odpira velike perspektive nadi, da tudi vsa druga vprašanja med obema državama pridejo do zadovoljive rešitve. Najnovejša umetnost mojstra letalca Pegouda. Znani francoski mojster aviatik Pegoud je pokazal te dni svojo najnovejšo umetnost v letanju. Priredil je letalne polete v Moskvi katerih se je udeležilo povprečno od 250 do 300.000 oseb. Po najtežjih točkah njegovega programa, s katerimi se je odlikoval že po celi Evropi in si priboril svetoven glas mojstra letalca, se je Pegoud v višini par sto metrov odvezal raz svoj sedež, skočil je na krov letalnega stroja in je popolnoma izpustil krmilo. Držal se je na robu krova z eno samo roko in je vodil letalo samo s tem, da je uravnaval ravnotežje letala samo s težo svojega telesa prosto viseč nad krovom ne da bi se dotaknil krmila. Izvršil je različne kroge, osmice in pentlje in srečno Pristal na ravnici, iznad katere se je dvignil. 1 ega ni dosegel še noben avijatik in s tem je Pegoud dokazal, da je resnična njegova trditev, da obvlada popolnoma svoje letalo, tudi če mu odpove stroj pri padcu in da se ne boji nesreč tudi če bi padal ali vozil iz višine brez krmila. . Evropsko konferenca za sestavo žel. voznih redov za zimsko dobo 1914/15 se je otvorila te dni v Bernu. Konferenca se bo bavila tudi z ureditvijo vprašanja glede dostavitve železniških voz. Na konferenci so zastopniki železniških uprav iz 19 držav. ste! Iskal sem vašega sledu, toda bilo mi je vas nemogoče najti. Jokal sem bridke solze, proklinjal življenje, v katerem naj bi bil v bodoče sam, popolnoma osamljen, in želel sem si smrti, ki pa se me je izogibala! Šest let že živim kakor duša, ki ne more najti miru, kakor golob, ki mu manjka golobica, vedno le upajoč na vas! Kamenito srce bi se moralo usmiliti ob tem mojem trpljenju! Toda čemu bi govoril o vsem tem. Preteklost je sedaj le še san; vse bridkosti so izginile. Naj vzame vrag vse slabe čase in žalostne spomine! Moja srečna zvezda se zopet blešči na nebu in jasna se mi kaže moja bodočnost, ker sem zopet našel vas in z vami svojo srečo! Po teh besedah, ki jih je govoril deloma z zasmehljivim, deloma pa s strastnim poudarkom, je Lascars omolknil in je z naravnost peklenskim izrazom uprl svoje lesketajoče se oči v Pavlino. Mlada gospa je ostala nepomična in nema, kakor bi se bila izpremenila v kamenito soho. — Draga baronica, — je nadaljeval Lascars smeje, — tudi molk govori svojo posebno govorico, kakor zatrjujejo pesniki! Toda bojim se, da bi se zelo motil, ko bi hotel tlomačiti vaš molk. Ali vas je morda veselje, da ste me zopet videla, prevzelo tako zelo, da ste kar okame- nela? . (Dalje.) Gomače vesti. Imenovanje. Cesar je podelil svetniku pomorske vlade Štefanu vit. M a u t line r j u naslov in značaj dvornega svetnika. Iz finančne službe. Za davčnega asistenta v XI. čin. razredu je imenovan prov. davčni asistent Ivan D r a š č i č. Kdo je grabil tujo last?! Nekaj časa sem prinašata »Piccolo« in »Indipenden-te« razne članke in vesti po — »Edinosti«, posebno pa take vesti, ki vspodbujajo nas tržaške Slovane k vstrajnemu delu in napredku. Taki Članki, prepisani s kako neumno opazko vmes (kakor pač znajo naši Lahi) pripravljajo svoje ljudi, da potem vpijejo, kaj vse Slovenci počenjajo in — namerujejo! Tudi te dni je prinesel »Piccolo« neko vest iz »Edinosti« — ono namreč, da je »Hrvatska Štedionica« v Trstu kupila sredi mesta hišo za 600.000 K. — Laško glasilo se huduje nad Slovani, češ, da si prisvajajo zemljišča in hiše v mestu, kakor da bi mi Slovani Tie imeli pravice do kupovanja zemljišč v tem mestu! Mi bi o tej priliki vprašali »Piccola«, ali mu ni nič znano o tem, koliko tisočev in tiso-čev hektarjev zemlje so že pokupili in pograbili že Italijani našim okoličanom, ne da bi jim bili vsaj pošteno plačali!! In to so zemljišča, ki tvorijo dele mesta! Vprašamo: čegava so bila zemljišča od cerkve sv: Antona tja do vrha Skorklje? In od južnega kolodvora z rojansko planoto do vrha Grete?! Čegava so bila zemljišča, kjer je sedaj ulica Stadion, Kolonja tja do Sv. Ivana, spodnji Kjadin, Carbola tja do Skednja?! Vse to in drugo, dragi »Piccolo«, je bila naša last in last naših okoličanov! In ne samo to: tik cerkve sv. Justa so še sedaj sledi, ki pričajo, da so imeli tam naši okoličani katfor kmetje svoja bivališča! V tistih časih je segal Trst do Corsa, objemajoč proti morju del hriba sv. Justa! Vse drugo Je bila okolica in last naših okoličanov! In le krasota te naše zemlje in pa nevednost naših ljudi sta dali Italijanom povoda, da so prišli sem ribarit in se naseljevat! Ko ste se, o laška gospoda, tu udomačili, ste postali — kakor povsod — prepotentni! Spravili ste pod se naše predobre okoličane in pograbili njihova posestva, skrbeč sami za-se! Naše ljudi pa ste zatirali tako, da so ostali nevedni, kajti znali ste predobro, da, če bi bili imeli naši ljudje šole, ne bi vam vspe-valo to prisvajanje in danes bi bila ista velika okolica približno na isti stopni razvoja, kakor je mesto; nam ne bi trebalo kupovati hiš, ki so sedaj vmestu, ker bi spadale pod okolico! Ako torej danes Slovenci kupujejo hiše v mestu, vrše le svojo narodno dolžnost, prihajajo zopet, po tolikem Času na nekdanje svoje bivališče, na svoje!! Tako je stvar, to je zgodovinska resnica. In ravno Italijani nimajo prav nobene pravice, da kriče na Slovence, češ, da posezajo po njihovi lasti!! N. Iz Rojana nam pišejo: Kakor se čuje z raznih strani, bo kmalu tu otvoritev »ri-kreatorija«, ki ima namen, potujčevati našo slovensko deco in ji vcepljati v srce so vraštvo do lastnega naroda. 2e sedaj prigovarjajo nekaterim staršem, naj vpišejo svoje otroke v ta potujčevalni zavod in žalibog jih je že mnogo tam, kjer ne bi smeli biti. Starši, aH boste dovoljevali, da bi šli vaši otroci v ta zavod, kjer se navadijo samo vas zaničevati? Mislimo, da ne! Ne glejte na to, ako dajo otrokom kako malenkost, ker s tem kupujejo otroka in otrok postane sovražnik vam in vsemu slovenskemu narodu. Zato apeliramo na vas, slovenski starši v Rojanu in okolici: pošljite rajši svojo deco k »Sokolu«, ker tam se vzgaja mladina na duhu in telesu, vrhu tega pa se tudi spozna, zakaj mora ostati zvesta svojemu narodu. Letos praznujemo jubilej slovenskega Sokolstva in z nami ga praznuje ves slovenski narod. Zato naj ne bo slovenske družine, ki bi ne bila imela v svoji sredi Sokola ali Sokoliće, in kličemo vam še enkrat, vam narodno čutečim staršem: Pošljite svojo deco k telovadbi, ker tam se okrepča telesno in duševno ter ostane zvesta svojemu narodu. Slaviteljem Italije v album. Na poizkuse govornikov večine v našem mestnem svetu, da bi s primerjanjem tržaških s šolskimi razmerami na Kranjskem kazali italijansko tržaško upravo v Čim lepši in svetlejši luči, je menil dr. Wi!fan: Če bi hotel biti malicijozen, bi primerjal socijalno-kulturne razmere na Kranjskem z onimi po nekaterih predelih Italije ...!! Dr. Wilfan je pa hitro zatrdil, da noče biti tako malicijozen. Ali gospoda večine so vendarle Hmeli to plemenito gesto in so mirno prenesli, kar jim je slovenski govornik pokadil pod nos!! E), neprijetno je takole primerjanje za navduševatelje za lepo, solnčno, blaženo, divno zemljo italijansko. No, da, ta zemlja je res lepa, je res bogata na naravnih krasotah in zgodovinskih spomenikih in retrospektiva jej odpira pogled v veliko, dolgo in slavno zgodovino. Tega ne taji nihče in pri- znavajo vsi. Ali to je ravno grenko, da socijalne in kulturne razmere v današnji Italiji — vsaj po mnogih nje predelih — so veliko, veliko drugače, nego bi morale biti po taki veliki minolosti. V deželi, ki se ponaša, da je bila zibel kulture in civilizacije, se dogajajo često stvari, ki so veliko bolj krvave, nego pa — kulturne in ki bi morale oboževatelje in slavitelje te Italije siliti, da bi bili nekoliko previd-neji, ko drugim, kazoč na svojo Italijo, očitajo vandalstvo in barbarstvo. Vsak navaden gostilniški ali poulični pretep kje med Slovenci, vsak najmanjši izgred, vsaJt dogodek, ki dovaja kakega našega človeka v navskrižje z zakonom: vsak tak dogodek jim je v dobro došel povod, da kriče o barbarskih nagonih Slovencev in o njihovi nepristopnosti za kulturo!!! In to vzlic neutajljivemu dejstvu, da je v Italiji odstotek analfabetov povprečno večji, nego med nami Slovenci. In vzlic dejstvu, da v tej mladi moderni Italiji živita mafija in banditstvo skoraj kakor legitimni ustanovi, tako, da zastopnike mafije in tatove sodno stizmatizirane volijo celo v parlament!!! Dogajajo in ohranjujejo se torej tam doli stvari, ki so enostavno izključene v vsaki drugi deželi in še posebno tudi med nami Slovenci — izključene, ker jih izključujejo kultura, civilizacija in javna morala! Naši Italijani, ti najnavdušenejši slavitelji Italije, očitajo vedno slovenskemu ljudstvu, da mu je že prirojena podivjanost, surovost, nagon k nasilju, brutalnosti in poboju. No, pa kaj se je dogajalo sedaj v Ja-kinu, in potem po vsej lepi, solnčni Italiji?! Poboji, nasilja, ranjenja, požigi, mrtvi!! Pa tudi tega mi ne bi očitali, ker umevamo silo razburjenja in sugestivno moč mase, ko celo naobražen in najdostoj-neji človek izgublja svojo voljo in se pokori volji mase!! Ali, kako pravi že tisti pregovor: če tepeš ti mojega žida, bom tepel jaz tvojega! Zato naj bodo naši ljubi italijančiči previdneji s svojimi primerami kulturnega nivoa med Slovenci in Italijani! Kajti, če naj kaki izgredi iz posebnih razlogov in povodov služijo v merilo za kulturno in socijalno stanje v kakem narodu, potem moremo reči z vso samozavestjo, da je naš slovenski narod — na boljem! Dr. Pangraziju v album! Pred nekaterimi dnevi se je vršila pred tržaškim okrajnim sodiščem razprava proti neki italijanski ženski, ki je prvega majnika polila udeležnike izprevoda slovenskega delavstva z vodo. Na tej razpravi se je izrazil dr. Pangrazi kot branitelj one ženske, da bi bil on polil izprevod še s čim drugim, ne samo z vodo! — Gospod dr. Pangrazi se kaže posebno v zadnjih časih kot najzagrizenejši sovražnik vsega, kar je le količkaj v zvezi z našim narodnim življenjem, sploh vsega, kar je naše, slovensko. Ta gospod je javno, pred sodiščem, izjavljal, da ne zna slovenski, dasiravno je splošno znano, da zna prav dobro slovenski, dasiravno išče odvetniška pisarna dr. Robba & dr. Pangrazi slovenskih klijentov med našimi slovenskimi okoličani kar naravnost z vabo, češ, da se v tej pisarni govori tudi slovensko in je ravno dr. Pangrazi tisti, ki govori v tej pisarni naš jezik. Čudno je to postopanje g. dr. Pangrazija, da ne uporabljamo drugega izraza; zato tudi opozarjamo tega gospoda, ki na eni strani tako sovraži vse, kar je slovenskega, na drugi strani» pa prav z istim, tako sovraženim slovenskim jezikom išče klijentele med našim ljudstvom, da še nismo pozabili zanj tako bridke resnice, da je gospod dr. Pangrazi, ki Je bil c. kr. državni pravdnik in c. kr. sodni svetnik, moral prostovoljno zapustiti c. kr. službo zaradi svojih — privatnih zadev! Kako se bojujejo naši Italijani. — Evo nekaj primerov: S hujskanjem. — »Piccolo« je že začel pretvarjati resnico in hujskati proti jutrišnji sokolski prireditvi pri Sv. Jakobu, češ, da je to provokacija, provokacija slovenske okolice pa ni njihova veselica, ki jo prirede v gostilni »Subietta«, kjer se bo zbiral kapital za janičarski »rikreatorij« v Skednju. Dobro bi bilo našim ljubim sosedom pravočasno predočiti, Če ne bo naše veselice pri Sv. Jakobu, ali pa če poteče v znamenju pretepov, da vse to ne ostane brez resnih posledic tudi za potek njihove prireditve v slovenski okoilci. »Uomo avvisato, mezzo salvato.« — Z zahtevo, da bi jih profesorji favorizirali na škodo slovenskih dijakov. — Bilo je kmalu po onih dogodkih na Revoltelli, ko sem slišal slučajno na Corsu sledeči pomenek, ki je tipičen dokaz, kako je s kamoraškim duhom prepojena vsa italijanska mladina. Dijak proti dijaku: Kaj hočeš, za sedaj držijo profesorji z nami, ali na koncu leta bo že vse pozabljeno in mi bomo »tombolirani«, ščavi bodo pa napredovali! Lepa morala, kaj ne! Italijan, tudi največji butec, naj naredi izpit z odliko, Slovan pa za kazen, ker je Slovan, pa naj odnese dvojko! — Z bojkotiranjem slovenskih podjetij. Par-nik »Vida« se je pripravljal ravno za odhod. Neki Italijan, kakor sem pozneje izvedel, trgovec po poklicu, je pridrl ves zasopljen na obrežje z namenom, da se vkrca za Miramar. Že je hotel stopiti na krov, ali ko je videl slovenski napis, je odskočil, kakor bi ga pičil gad, poslal par-nik in vse ščave v maloro in je rajši ostal v Trstu, kakor da bi stopil na obsovra-žena slovenska tla. Slovenci pa premno-gokrat dajejo prednost pri nakupovanju svojih potrebščin italijanskim trgovcem! Slovenci, vzdramimo se! — Ob tej priliki bi svetoval, da bi parnik »Vida« vsaj za poskušnjo pristajal tudi v Barkovljah, odkoder bi lahko mnogo Slovanov na-pravljalo izlet tudi v Miramar in tako podpiralo naše domače podjetje. Tudi pekovska tvrdka Morin & Pet-tarin, ki ima svojo trgovino š pecivom v ulici Ponteroso in ki rada služi raznim slovanskim odjemalcem — posebno srbskim — je čutila potrebo, da je eden nje lastnikov nedostojno odslovil slovenske cvetličarke. »Obžalujem, a mi nismo od teh,« je rekel in s tem odslovil naše go-spice. Mi smo bili nasproti laškim prodajalkam bolj kavalirski. Moramo pa, v bodoče odklanjati laške cvetke za vsako ceno, toda na dostojnejši način, nego so to delali laški »kavalirji« z našimi punčkami. Razpisani službi. Pri namestništvu in namestništvenem svetniku v Trstu je razpisano po eno mesto uradnega sluge. Zahteva se telesna sposobnost, popolno znanje nemškega, italijanskega in enega obeh slovanskih deželnih jezikov, natančno poznanje lokalnih razmer. Podčastniki s certifikatom imajo prednost. Prošnje, pravilno kolkovane in opremljene s prilogami, do 15. julija namestništvenemu predsedstvu v Trstu. Da popravimo. G. inženir Ovidon Gulič nas je naprosil, da popravimo, da ne bo kakega nesporazumljenja, zahvalo odbora za cvetlične dneve v toliko, da sta sodelovala pri nabiranju prispevkov za cvetlične dneve le njegova sestra, gdč. Mery in mlajši brat, g. Mirko. Sv. Križ pri Trstu. Cvetlični dan, ki se je imel vršiti dne 31. majnika, se je vsled slabega vremena prenesel in se bo vršil jutri, v nedeljo, dne 14. junija. — Naj bi se požrtvovalnosti odbora odzvalo tudi si. občinstvo v obilni meri! Naj nihče ne omalovažuje svojega daru, češ, moj dar več ali manj, to je vseeno. Nikakor ne! Če vsakdo tako misli, je končni rezultat: nič; če pa uvažuje in ceni vsakdo svojo — četudi malo — žrtev, pomeni nekaj drugega kot nič. Vsakdo majhen dar, in velik je uspeh, kajti pregovor pravi: »Kamen do kamna palača____«. Dar do daru, in slovenskemu šolstvu je veliko pomagano! Izlet slovenske mladine. Mladinska organizacija priredi v nedeljo, dne 14. t. m. popoldne ob poldveh izlet. Pridejo naj vsa moška mladina iz Trsta do 18 let. Zbirališče v telovadnici Sokola v Trstu, ulica Stadion štev. 21. Darovi za Lego v Skednju. Po »Pic-colu« so darovali: Sancin Josip in Ivana, Godina Evelina in Elvira, Jenko Domenik in soproga, Matetić Anton, Mohor Vale-rio in Henriketa, Mrakić Herman, Tomšič Feliks, Jenko Hektor, Rebec Alojzij. Ti in še par Lahov so priskočili na pomoč oni Legi, ki obstoji samo za to, da krade slovenske otroke in jih poitalijančuje! Kakor vidite, so zgoraj navedeni — sami potomci pristnih Latincev: »Puro san-gue«!!! Janičarji so to, ki sramote lastno mater, lastno domovino in kopljejo grob lastnemu narodu! Takim odpadnikom naš prezir! Izključujejo se sami iz vsake slovenske družbe. Našel je dne 24. majnika izvošček št. 141 v svoji kočiji liro šterlino. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri policijskem ravnateljstvu. SLOVENCI! SOKOLI! Jutri, v nedeljo 14. t. m., je prvi nastop »Sokola« pri Sv. Jakobu, na telovadišču za »Jadranom«. Nastopi nad 200 naraščaja. Pri skupini sodeluje 260 oseb. Prihitite vsi k Sv. Jakobu! Radi razžaljenja Veličanstva. Predsnoč-njim je bil aretiran 331etni natakar hotela »Moncenisio« Dominik Schiavon, stanujoč v ulici Nuova št. 11. Aretiran je pa bil na podlagi tiralnice tukajšnjega deželnega sodišča, ker je neki dan minolega majnika v neki vasi blizu Vidma izrekel Heke psovke na naslov vladarjeve osebe. Tat na parniku. Ko je hotel predvčerajšnjim podkuhar nekega parnika »Avstro - Amerikane«, Humbert Roteneisler, v kajuto, ki jo ima skupno z drugimi mornarji, je konstatiral, da nekdo od znotraj tišči vrata. Ko je pa porinil vrata z vso silo, so se ta vendar odprla iu Roteneisler je našel v kajuti dva človeka, ki sta ob njegovem vstopu skušala pobegniti. Enemu se je sicer beg posrečil, a drugemu ne: in ta poslednji je 191etni mornar Peter Zbona, doma iz Gorice in prenočujoči tu na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi. On in njegov ubegli tovariš sta bila na nasilni način odprla predala neke omare in si pripravila precejšen »punkeljček« obleke in perila in 130 cigaret. Aretirani Zbona je bil odveden v zapore. Oni, ki je pobegnil, je pa Viktor Ehlnard. Na krivi poti. Ko je predsnočnjim prisopihal na kolodvor južne Železnice brzo-vlak z Dunaja, je policijski funkcijonar, ki je bil tam v službi, videl med drugimi do-šlimi potovalci nekega dečka, ki se mu je zdel sumljiv. Zato je pa policijski funkcijonar povabil onega dečka seboj na policijski urad in mu tam malo pobrskal po žepih: in našel je poštno-hranilno knjižico, glasečo se na ime Justa Zaga, na katero je bila vložena mala svota K 22.62, a poleg knjižice je imel dečko v žepu še 130 kron denarja. Ko ni več mogel drugače, je dečko povedal, da je 151etni Josip Godlar, doma iz Zagreba, kjer ima roditelje in kjer je bil zaposlen pri trgovski tvrdki Kastner in Oehler, da je pa od tam pobegnil, ker so ga v službi preveč šikanirali. Da si poskrbi denarja za potovanje — je rekel dečko — je ukradel služkinji svojih roditeljev, Justini 2agovi, hranilno knjižico in 180 kron denarja. Za vožnjo in za druge potrebščine je potrosil 50 kron, ostalo je pa še imel pri sebi. Dečko je bil izročen okraini sodniii. V Trstu, dne 13. Junija 1914. »EDINOST« it tat. Stran ni. Aretiraa vlomilec. Blizu pod imenom >SyU**< skladišča južne železnice vratare blairaine tvrdke A. A. Backer <5t Co. v Barkovljftb. — Ko so aretiranega Kosiča na polletji preiskali, so našli pri ■jem več vefrrhov in velik nož posebne oblike, ki je j*ko pripraven za paranje blagajen, svedrov ročaj In druge take igrače. Tatvine. Pri gradbi hiše v Kjadinu št. 239 so neznani tatovi ukradli razno orodje instalaterja Antona Osenkovskega, v vrednosti 100 kron. — Mariji Facchini so neznani tatovi, ko je bila ona odsotna, ukradli iz stanovanja v hiši št. 31 v ulici U. Foscolo uro budilko. — Hlevarju Karlu Markuža v ulici C. Do-nadoni št. 6, so včeraj neznani tatovi ukradli konjsko opravo, vredno 45 kron . — Josipu Božiču, stanujočemu na Vrdeli v hiši Št. 331 so pa. ravno tako neznani tatovi ukradli par čevljev, vrednih 12 kron. V nedeljo 14. t. Sokolska telovadba pri Sv. Jakobu v Trstu Druftvene vesti. Dramatično društvo. Danes zvečer ob fc.30 v gledališki dvorani odborova seja, ki se naj je udeleže vsi odborniki, namestniki in pregledovalci računov v svr-ho konstituiranja odbora. — Ob 9 zvečer v istih prostorih sestanek odbora in vseh dosedanjih članov našega gledališča. Veselica podružnice CMD v Lonjerju se ne bo vršila jutri, kakor je bilo že potom »Edinosti« javljeno, ampak naslednjo nedeljo, dne 21. t. m. Telovadno društvo »Sokol« v Rojanu naznanja vsem onim staršem, ki bi hoteli vpisati svoje otroke k telovadbi, da se sprejemajo dečki vsak ponedeljek in četrtek od 6 zvečer, deklice pa vsako sredo in soboto od 6 do 7 zvečer. Starši, pošiljajte svojo deco k telovadbi, delata bo čast vam in vsemu slovenskemu na-odu! I. Primorsko vojaško - veteransko društvo vabi svoje člane, da se zberejo jutri. v nedeljo ob 6.30 zjutraj pred veliko vojašnico, odkoder se odpeljejo s tramvajem na Opčine, od koder odkorakajo peš z godbo in zastavo v Trebče k procesiji Sv. Rešiljega Telesa. Uniforma; parada z bojnim znakom. »Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov« v Trstu vljudno vabi vse tukajšnje člane na prijateljski sestanek, ki se bo vršil danes, dne 13. t. m„ zvečer ob b.30 v mali sobi gostilne »Narodne delavske organizacije« v ulici Commerciale št. 7. Ker se tega važnega sestanka udeleže tudi vnanji člani, pričakujemo številne udeležbe. — Odbor. »Narodno-socljalna mladinska organizacija vabi brate člane na društven sestanek, ki se bo vršil jutri, 14. t. m., ob poldveh popoldne v konsumnem društvu »Jadran« pri Sv. Jakobu. Tega sestanka naj se udeleže zlasti oni bratje, ki bodo pomagali šentjakobskemu »Sokolu« pri veseličnem delu. — Zrtvujmo se bratje! Pri tako važni prireditvi, kakršna je prvi javni nastop šentjakobskega »Sokola«, ne sme nihče manjkati. V četrtek se je vršil sestanek »Narodne socijalne mladinske organizacije« pri Sv. Ivanu v Narodnem domu«. Sestanek je otvoril brat Požar, za katerim so govorili: Kosovel, Kravos, Širok, Ferjančič, Luk-sič in še nekdo. Svetoivansko prebivalstvo je pokazalo dovolj zanimanja za stvar, in upati je, da se prične med mladino poživ-Ijeno gibanic. Pozneje se skliče pri Sv. Ivanu velik sestanek, na katerega bodo povabljena tudi vsa tamkajšnja društva. Ksrotina delavka organizacija. Podružnica »Narodne delavske organizacije« v Skednju priredi danes, v soboto, ob 7.30 zvečer društven shod v dvorani »Gospodarskega društva« v Skednju. Sestanek pri Sv. Ivanu se je vršil ob precejšnji udeležbi in je na njem govoril tov. Pečar. Govorili so razven njega še drugi in priporočali združitev v »Narodni delavski organizaciji«. Dr. Karlo Perničič 10 K. Skupaj 96 K; prej izkazanih 2056 K, skupno 2.154 K. 11. Izkaz. Podružnica Osrednje banke čepkih hranilnic v Trstu 10 K, Grad. poglavarstvo Zagreb S5 K, Vinodelska Štedionica u Novom 10 K, dr. Ivan Ribar Djakovo 10 K, dr. Anton Budin Delnice 10 K, Milan Janaček Trst 4 K, Jastrebar-ska dionička banka Osijek 10 K, M. Primožič Trst 5 K, Renć de Tortaglia Trst 6 K, Frano Ivaniševič Krilo 10 K, Paro-plovno društvo »Ragusea« Trst 10 K, Dr. Marin Henrik Trst 2 K, Anton Dejak Trst 10 K, Ga jo Bonefačič Trst 10 K, Anton Ravbar Komen 5 K, J. Grgurina Frančiči (Istra) 5 K, Rudolf Košuta Rojan 6 K, Hin-ko Kosič Trst 6 K, Fran Morinček, c. kr. učitelj Trst 4 K, Pravdoslav Rebek Pazin 5 K, Inž. Milan Pertot Opatija 4 K, N. A. Duboković Jelši 4 K, I. Vodička, Župnik Vodice 4 K, Ivan Bianzani Trst 6 K, Občina Omiš 10 K, Hrvatska radnička zadruga Spljet 6 K, I. Cerne tergovec Trst 8 K, Ivan Wiegele et Komp. Trst 6 K, A. Len ček Trst 6 K, Dr. Ernest Rekar, od v. konc. Trst 6 K, Družina Valentič Trst 4 K, Anton Delles Trst 20 K, Roman Klavo-ra Rojan 2 K, Svetko Martelanc, podjetnik Barkovije 10 K, Dr. Božidar Stegu Rojan 6 K. Skupaj 279 K, prej izkazanih 2154 K. Skupno 2.433 K. — L. Ana daruje moški podružnici CMD K 5.— in za cvetlični dan K 1.—. Denar vložen v T. P. H. — O priliki cvetličnega dneva so nadalje darovali gg.: I. H. s posebnim namenom 60 vin.. Pečar K 1.—, Pečar Andrej 40vin., Mahnič P. 70 vin., Gerotti 40 vin., Cotič K 2.—, Vičar K 2.—, Seliškar K L-, Kokalj 50 vin., Malvin K 1.—, Gregorič K 3.—, Fany Rebula K 2.—, Josip Perič K 1.—, Brajnik 50 vin., Marij Pavlovič K 3.—, Kobal K 1.—, malčki v slovenski šoli na Ac.uedottu K 14.84. Ženski podružnici CMD darovala Milka K 20.— namesto šopka prijateljici za god. Darovi. Darovi za Cirilmetodov ples. 9. i z k a z. Hrvatsko-Slavonska zemaljska hipotekar-no. banka v Zagrebu 20 K, Ungaro-Crota Reka 20 K. Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu 20 K, Dr. Mile Starčevič Zagreb 20 K, Dr. Per oBelobrk Belovar 10 K, Gustav Modrušan Karlovac 10 K, Josipa Ar-ko Zagreb 10 K, I. Hrvatska obrtna banka v Zagrebu 5 K. I. Mankoč Trst 20 K, Hrvatski Sokol Zadar 25 K, Gospa Dekleva I rst 4 K, Gospa Bandel Trst 4 K, Fran Emil Conte Smeccliia Dunaj 10 K, Aton Man zoni Trst 6 K, dr. Ivan Zuccon Pula 6 K, Ausehio Randić Trst 10 K, Vilim Val-dinger Trst 4 K, Nikola Grego Trst 2 K, Dr. Ljubomir Tomašič Trst 20 K, Roza Medvidović Ercegnovi pri Kotoru 4 K, Dr. Niko Banicević Blato 10 K, Don Ivo Rundemen Blato 10 K. Svota K 260.—, prej izkazanih K 1796.—. Skupaj K 2056. 10. Izkaz. Pavla Hočevar Trst 5 K, Dr. 2'ga Vodušek Trst 4 K, Dr. Josip Gia-coni odvj. kot?c. Trst 10 K, Angela Setni-v.ar učiteljica Sv. Ivan 4 K, Jakob Pekišič 1 rst 0 K, Ivan iiiđovec trgovec Trst 10 K, Niče Trst 10 K, V. Kosovel 1 rst 4 K, Jakob Rupel Trst 4 K, Dr. AJeks Fatur Trst 10 K. G. Premrov knjigovodja 5 K, Anton i Pczdič 6 K, Ferdinand Vondraček 10 K,- Vesti iz Gori&e. Cvetlični dan za ustanovitev doma za strežnice priredi danes »Gospenje pomožno društvo »Rdečega križa«. Priznavamo radi, da ima ta prireditev čisto humanitarni značaj in da je vredna vse podpore. Ali nekaj drugega ne moremo pripoznati, to namreč, da bi bila prireditev tudi prav aranžirana! V plakatih, ki jih je izdalo zgoraj omenjeno društvo, se apelira na vse Goričane, brez razlike na narodnost, da kupujejo cvetlice, plakati sami so pa sestavljeni tako, da žalijo vse Slovence. Pred dvema letoma, ko se je vršil tudi cvetlični dan za »Rdeči križ«, so bili ravno tako izdani trojezični plakati, ali nekoliko drugače ko sedaj. Najprej je bilo laško besedilo (čemur v tem slučaju ne nasprotujemo), potem slovensko (kakor zahtevamo) in končno nemško (kar ni ravno prepotrebno). Letos pa so besedila naenkrat zopet drugače razvrščena in slovensko besedilo je na zadnjem mestu. Kar smo pred dvema letoma imeli, to nam sedaj jemljejo, ko so dogodki v teh letih pokazali našo mogočno rast. Gospenje pomožno društvo si naj zapomni, da vrši presneto slabo svoje delo, če si odtuji z zapostavljanjem Slovence, ki v požrtvovalnosti pač daleč prekašajo Nemce in Italijane. Ne nastopamo za enkrat ostrejše proti prireditvi, ker jej radi priznamo humanitarni značaj, ali zapostavljati se ne damo. Ce bi se ponovil tak slučaj še enkrat, potem naj bo prepričano ugledno društvo, da nastopimo proti slični prireditvi z vso silo. Naša ponižnost in skromnost ima tudi svoje meje. — Slovencem pa, ki še pravočasno berejo te vrstice, pa svetujemo, da tudi danes ne pozabijo naših narodnih potreb, da sc spomnijo naše šolske družbe, ki se bori proti zapostavljanju, in ki je ravnotako humanitarno. Vipavska žeieznica. Na južnem kolodvoru so nabavili v zadnjem času velike table, kjer je označena smer vlakov. Ena teh tabel je namenjena za Vipavsko železnico. Besedilo pa je tako, da kriči naravnost po naši kritiki. Slovenski tekst je čisto na koncu, kakor da se ne bi vozili po Vipavski železnici le Slovenci. Tistih par nedeljskih izletnikov in tistih par vojakov pač ne zasluži tolike obzirnosti, da bi bile radi njih teptane slovenske pravice. Kuratorij vipavske železnice naj torej poskrbi, da se ta krivica odpravi. »Novi čas« proti sokolskim plakatom. Dostojen akt na sokolskih plakatih ne da gotovim ljudem miru. Zgražajo se nad njegovo »pohujšljivostjo«, dasiravno še iiI zardela radi plakata niti najbolj sitna stara devica. Radovedni srno, kako se zgružajo ti ljudje, če pridejo v Rim v Si-kstinsko kapelo in gledajo slavne slike Michelangela in Raffaela, ki predstavljajo prvi greh v raju in pa zadnjo sodbo. Seveda tam ni pohujšljivosti, čeprav so na teh slikah tudi akti, tam je vse v redu, ali tu pa ne. »Sokol« je gotovim ljudem pač trn v peti in ti niso srečni, če ne udrihajo ob vsaki priliki po Sokolu. Naj se zaganjajo — Sokola ne dosežejo! Darila za dirko okoli goriškega Krasa so razstavljena v trgovini I. Drufovka, Gosposka ulica. Darila so lepa in dragocena. Posebno pozornost pa vzbuja darilo barona Locatellija. Iz Solkana. Slovenska čitalnica v Solkanu je najstarejše in najmočnejše društvo v občini. V svoji bogati knjižnici ima lepo izbero narodno - izobraževalnih knjig, vsled česar je pred par leti sklenil odbor preurediti svojo knjižnico v javno ljudsko knjižnico, kar je vsekakor hvalevredno. — Letos pa si je odbor štel v dolžnost, prirediti v prid tej knjižnici cvetlični dan. in to ravno v času, ko se prirejajo po Slovenskem cvetlični dnevi v prid naši prepotrebni C. M. D. Tudi v Solkana bi brezdvoena priredila tamošnja podružnica svoj cvetlični dan, da fe ni v tem prehitela Čitalnica. — In to nas sili, da stavimo odboru vprašanje: Mar nimate drugega vira dohodkov, da se poslužujete prireditev, ki Jih je določila družba sv. Cirila in Metoda za svoja sredstva in postavila v svoj načrt?! To Vam vendar ne bo težko. Saj ste za Časa, ko ste vrgli g. Tomaža Juga, kojemu morate v svojem poročilu zopet izrekati hvalo, s predsedniškega mesta, v odboru same »mlade in čile moči«, ki so se pa celo v tem slučaju morale zateči k res požrtvovalnim solkanskim dekletom. Prepričani smo, da dosežete s pomočjo teh solkanskih deklet, ako vam ostanejo še nadalje naklonjena in jih naprosite, da vam poberejo članarino, ki znaša nad 1000 K, svoj cilj, ne da po nepotrebnem tekmujete proti naši prepotrebni C. M. D. S toliko članarino in čistim dohodkom svoje običajne pred-pustne veselice, ter dohodki knjižnice same, vam bo vendar mogoče kriti stroške s preostankom, ki brez dvoma zadošča, da v par letih izpopolnite svojo ljudsko knjižnico tako, da se bodo v njej dobivale poleg drugega čtiva tudi knjige, ki uče, kdaj se ne sme po nepotrebnem delati konkurenco »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Pri dirki okoli goriškega Krasa prihodnjo nedeljo bo dirkal tudi znani dirkač Ivan Semolič, član kolesarskega društva »Danica«. Izobraževalno društvo »Morje« v Vi-žovljah priredi dne 14. t. m., ob 3.30 popoldne, predavanje o političnem življenju Slovencev. Predaval bo dr. Stefančič iz Gorice. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz Kobarida. Ravno sedaj, ko se borite v Trstu in drugod na življenje ki smrt za obstanek našega, od vseh strani tlačenega naroda, se godi nam tukaj ravno narobe. Sovražnik, ki nam je v Trstu in marsikje drugje najhujše zlo — je nekaterim našim občanom prava čebelica. To je res čudno in neverjetno in vendar so jih naročili sem izza meje. Da stvar pojasnim: Tukajšnja občina je dala na dražbo prezidavo vojašnice. Oferte, ki so se stekle, so bile tudi od nekaterih slovenskih strokovnjakov. Ker sta pa stavila dva tukajšnja gostilničarja najnižjo ponudbo, je ostala seveda prezidava vojašnice njima. A kaj sta napravila ta dva narodna stebra — za taka smo ju vsaj imeli dosedaj! Meninič tebinič sta naročila zidarje in podajače iz Italije, čeravno imamo sposobne koncesijonirane domače mojstre na ra«polago. Zdaj so jenjali povpraševati naši ubogi domači delavci: kdo prevzame delo in kdaj se prične z delom? Vse se huduje, pa le na tihem, ker s prvim so si »kompareti«, z drugim so si v »žlahti« na kakšen drug način in tretji se jih boji, ker se jih drugi boje. Ako bi prevzel to delo kdo drusr, in bi storil potem isto, kar sta storila ona dva, šli bi naravnost h gospodu županu ter bi zahtevali, da ukrene na ta ali oni način, da ne bodo italijanski delavci delali vojašnic za avstrijske vojake. Ker pa ni prevzel dela kdo drug, je najbolje, da potrpimo, drugače pridemo še v zamero!! PALMA Vesti iz Istre. Jezikovna enakopravnost pred rovinjskim porotnim sodiščem. Iz Rovinja nam poročajo: Danes, dne 12. t. m., se je vršila pred porotnim sodiščem v Rovinju porotna razprava proti Janku Troštu zavoljo pre-greška razžaljenja časti potom tiska. Senatu je predsedoval svet. dr. Signori, zasebnega obtožitelja Norberta Schinigoja, občinskega tajnika v Krku, je zastopal rovinjski odvetnik dr. Depiera, obtoženca pa je branil dr. Josip Manaić iz Trsta. Ko so se izvršile formalnosti pri sestavi porotne klopi, je zahteval branitelj od predsednika. naj konstatira, koliko porotnikov je veščih hrvatskega ali slovenskega jezika. Dognalo se je, da le trije porotniki govore hrvatski. Branitelj je zahteval, naj pride to v zapisnik. Nato je predsednik začel iz-praševati obtoženca v hrvatskem jeziku, a tolmač je prevajal to na italijanski. Zopet je vstal branitelj in izjavil, da se odločno protivi, da bi se razprava vršila potom tolmača. Hrvatski jezik je v Rovinju deželni jezik. Sklicujoč se na razna določila kazensko-pravdnega reda in na administrativne odločbe, se je branitelj uprl tolmaču. Sodni dvor je, v očividni zadregi, podelil besedo zastopniku obtožitelja, dr. Depieri. Le-ta je podal izjavo, ki je za nas velekarakteristična. Dejal je: »Obtoženec je Slovenec, njegov materin jezik je slovenski. Slovenski Jezik pa ni iezik našega sodišča, temveč le hrvatski. Ko b: bil obtoženec Hrvat, bi mu jaz morda pripoznal pravico, zahtevati, da se razprava vrši v hrvatskem jeziku. G. branitelj se sklicuje na Trst, toda gospoda moja«, — je zkliknil dr. Depiera — »kar velja za Trst, ne velja za Rovinj«. — Dr. Man-dič se je v svoji repliki zahvalil dr. Depieri, da je pripoznal. da ima vsak obtoženec Peruti ■■iihbihiihiihi nmm 11 ■m »■■hi 1 Vsakovrstne slamnike | od priprostih do najfinejših priporočam gospodom = trgovcem in slavnemu občinstvu za obilna naročila, g | Nizke stalne cene. Postrežba točna. Svofi k svojim« i FRANC CERAR jjovanifl slumnlfeov v Stoh pošta Domžale pri Ljubljani. Oglase treba nastavljati na Inseratnl oddelek Edinosti. Splošna hranilnica v Trstu je edini slovenski denarni zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati hranilne vloge, za katere se zahteva pupllarna varnost. Pri Splošni hranilnici vlagajo sodišča denar mtadoletftih otrok. Vložna obrestna mera 4%; dvakratna kapitalizacij* v letu. RENTNI DAVEK PLAČUJE HRANILNICA SAMA. Posojilo no poslopja hi zemljišta po uftoOtth posoliti. Uradi: Via di Torre Bianca štv. 41; uradne ure: 9—12; 3—5. j Zenitbeni posredovalni zavod „SREČA" v Zagrebu Marovska ulica 30, I n.t kot strogo diskreten in oblastvono dovoljen Vam hitro in gotovo doprinese do-mrtno družinsko srečo, ako se obrnete do njega, ter mu dopošljete 35 stot. v znamkah. V tem zavodu so na vpogled slike zabeleženih partij obojnega spola, vsakega veroizpovedanja, počenši od obrtnih pa do najimoviLejših krogov. Vsled tega se ta zavod toplo priporoča gospodičnam, ki želijo stopiti v zakonski stan, ter jamči za strogo tajnost in točen odgovor na vsako vprašanje. Pisma naslovljati na Ženirbeni posredovalni zavod „Sreča* Zagreb. Cirkus Charles v Trstu. V kratkem pride v Trst največji v Evropi obstoječi cirkus pod imenom ravnatelja Charles-a. Ni to eden izmed onih cirkusov, ki krožijo navadno po vaseh in mestih, ampak prava potujoča menažerija, v kateri zamore vsakdo občudovati različne živali, ki se jih ne vidi tako zlahka. Med drugimi živalimi, s katerimi razpolaga ta cirkus, bo Tržačanom omogočeno videti zebroi-da, t. j. mešano pasmo pony-ja in zebre, od katerih živijo samo 4 eksemplarji, med temi 3 v tem cirkusu. Nadalje se nahaja tudi nilski konj, žirafa, kenguru, tapin in črede indijskih zebu. Da si zamore čitatelj ustvariti sliko o tem velikanskem cirkusu, bodi še omenjeno, da služi pri tem cirkusu nič manj nego 600 oseb. Tako iudovito učinkujejo Kola KOIM TUBLETi C Dultz najboljša naravna hrana za možgane in žive«. ) Razpoloženje, mišljenje in delovanje, kakor tudi vsaka telesna kretnja, vse je odvisuo od ganov. Medlost, klavernost, onemoglost, živčna slabost in splošna telesna slabost so »namenja pomanjkanja življenjske moči. — Želite počntiti se krepke, s čisto glavo in sveiim spominom, tedaj rabite Kola TabSeie (Kola Buiiz), ki so najnaravnejša hrana za živoe in možgane, ki istočasno čisti kri in jako pomlsga moč vsakega uda. Keta TaMalfl fKoltl Dultz) vzbujajo življenjsko silo in svarilna moč ter jamčijo za občntek mladosti z njeno krepostjo, kakor tudi za uspeh in srečo. — Rabite tedaj nekaj časa dnevno Koftt DuitSi ki ojači vaše živce S tem izgine vsaka šibkost, nakar se boste počutili prerojene. — Kola so priporočeni od zdravniških avtoritet vsega sveta ter se u poraibljajo v bolnišnicah in zdraviliščih. — Zahtevajte Kola Tablete (Kola Dufis) sasionj. Nudim Vam priliko, da si ojačite svoje živce. Pišite mi takoj na dopisnici ('označite natančen naslov) in pošljem Vam zastonj in pošrnine prosto toliko KOLA TABLETE (KOLA DULTZ) da zadostujejo pridobiti Vam izgubljene moči. — V slučaju, da Vam ugajajo "namočite jih več. — Pišite mi takoj 0> turške srečke 221.—, Napoleoni 1912, marin papir 117.82. London kratko 34.18. * ariz 96.02. Slabo. Dunaj, 2.40 pop. Avstr. rento papir 30 95, kre-ditke 600.50, Iiojd 564 —, drž. žeL 682.75, Lo -b«rdi 8z 50, alpinke 778.50, turiks srečke 212 25. cheques Parim 96.—. Slabo. Trst, 0, ogrska zlata renta 96.90 - 97.50. ogrska kronska renta 79.90 8- >. 0, turške srečke 210 - 213.— diskont za menice do 3 mesecev 3•/« - 4'/,•/,, nad 8 mesece 47* - 4"/«%. Blagovna borza. Budimpešta, 10. junija Pš en i ca za april —.—, maj —.—, okt. 13.08, r £ za april —.—. okt. 9 86; okt. 9.51; oves za april--. oktober 7.66 koruza za maj 7 50, juli 7 Ponudbe pdenice sred-ie, povpraševanje onugeno. Tendenca trdna. — odaje neznatna. £ ali odda se v na^em vila Irma (Šalica di • m*— Oretta ki ima IS sob 4 sobice, verando, postranske prostore, park in vrt. Podatke pn upravitelja J. Arhar, Stadion 21 od 12—1.(644 olja in jesiba *e takoj proda po ceni. 1 Izlivillfl Z^amča dobiček. Izključeni posre-v.ilcL Naslov po e Ins. odd Edinosti. 645 DAlllfN soba s krasnim razgledom • za 1—2 osebi) VClIllH se odda pri družini ki govori slove skot ita>ljans8 Prenočišče - gostilna - buffet Hinko Hftfif ^■rst Carradori '5. Vedno na razpolago HUMI gorke in mrzle jedi. kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina, kakor tudi D eherjevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H osič. 2333 III An rinil nn? I Vaš edini fotograf je Anton JUgOSroVUM I Jerhič, Trst Via delle Poste 10. - Gorica, Gosposka ulica 7. 4444 ll)i(l II iiinilff vsi na mladeniški ples v U1IC J 4« juniju Skopo v g. stilno Živca. vel p' ses nika Zraven izvr tne sokolske godbe iz Mavhinj, ne bo manjkalo drugih zabav. Na obilno udeležbo vab jo Skopeljski mladeniči. 603 Stolni Krajevni agenti si&^ss; nastavijo s stalno plačo za prodajajte dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur" Brno, Neugasse št. 20. 614 Javen ples priredijo fantje v Danah pri Sežani dne 14. jun\ja 19'4 620 flrfrfff se takm soba in sobica mebtirane s hrano. UUUH Ulica Boschetto št. 40, vr. 2. 900 Shajališč« Slovencev Je j ' " ---- »» —— — —" , ----- " 62.—. Tendenca mirna. Good Bio za juti 53.50 -—.—, juli —.---.—, september —.---.—, december —.---.—, maj —.---.—. S* ~ .....— avgust 28» 8, okt.-dec. 26» # - St ;* ^MI eemsi si □□ □a □□ se računajo po 4 sto t. besedo-Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : iristojbina znaša 40 stotink. : □□ □□ Izborna v na, kraški teran, vipavsko belo istrsko, prvovrstno vedno sveže pivo. — Gorka in iurzla jedila. — Vrt in krcgljišče. 10% dobička v narodne namene. Za obilen obisk se priporoča Josip Robec, voditelj. Dr. HORVITH Trs«, Via Nuova št. 22 Specijalist sa kožne in spolne bolezni Šibkost in nervoznost za BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. Bn 4-6 zvefer. ZDRAVNIK MelDr.KarolPerničlč ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonorao 311. (nasproti Dreherjeve pivovarne). TrMo-obrtoa zadruga u Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom v Likvidaciji vabi svoje p. n. gg. člane na SO IV« Q ki se vrši v nedeljo dne 21. junija 1914. ob 10. dopoldne v zadružnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo likvidacijskega odbora ;o stanju zadruge in predložitev računskega zaključka za leto 1913. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev načelstva, nadzorstva in likvidacijskega odbora. 4. Slučajnosti. GORICA, 10. junija 1914. Likvidacijski odbor. Računi so razpoloženi v smislu § 23 pra - i!, v zadruginem uradu zadružnikom na vpogled „Jolmnca" v itabreiln!. £Erierpro" znanega jugoslovanskega kabarete pl. Sladovića v F. Grudnovi dvorani, začetek ob 7. Velezabaven program. „Jama Dimnice v SltoJT. Obiskovalcem se priporoča s skrbno postrežbo, prenočišči in senčnatem vrtom ter z dobrim jedili gostilna Bubnič v Slivji. L- a pokrajina, primerna za vsake izlete. Postrežba točna. 628 vila v Gorici novo sezidana, v koji ni še ____nihče stanoval, v lepi mirni legi, oddaljena 10 minut od Travnika, se proda takoj tudi proti malemu naprej p ačita, zelo pripravna za kaki ga vpokojenca- f^oizve se pri Iv. Millonij?, Gorica, Rdeča h ša št 4. Illka V urarnl ŠTEV. 30 se vdobi VELIK IZBOR ŽEPNIH IN STENSKIM UR. — Prodaja se. kupuje in menjuje dragocene moderne ali stare predmete. Velik izbor predmetov iz am. doble zlata, kakor tudi UR ZA BIRMO. — Srebrne ure z dvojnim pokrovom od kron 10-90 naprej. CHARLES 09 ■ ljV@Cjl €i?§tus ¥ pride v kratkem ¥ >#aa«a Desetkrat ve 600 ljudi! 25.000 m9 obsega! glasovitih, odSii RMomnclfl šotori od Bmnmi-oilfe taov sm!| | flolosromneifl Šotori od Bomum-ooHi časov sem l~| in najboljših drk ^mf^M . Sd*- tU TRGOVCI! PEKI! Drože (Kvas) iz odlikovane slovenske trgovine drož, so dosege dosedaj vsepovsod najboljši sloues. Narodnjak naročajte pn domači tvrdki, ki Vam postreže po konkurenčnih cenah. Apelioslo & mm\, Trst. Via Vašari 1' Tclef. Nr.o 2