Poljanci so praznovali
Pred 44 leti je bil tu politični zbor, ki ga je organiziral __________okrožni	odbor	Osvobodilne fronte__________
PREDGRAD — Krajevna skupnost Poljanska dolina ob Kolpi v občini Kočevje je 2. avgusta praznovala svoj krajevni praznik in 45-letnico vstaje jugoslovanskih narodov.
Na proslavi je najprej predsednik sveta KS poljanska dolina Aleksander Weiss pozdravil v imenu krajanov KS goste iz sosednjih KS Brod-Moravice,
INTERNIRANCEM V SPOMIN
ADLEŠIČI — Ob dnevu internirancev, ki ga v Adlešičih praznujejo v spomin na 2. in 6. avgust, ko so iz teh krajev odpeljali v internacijo veliko ljudi, so preteklo nedeljo poleg proslave s kulturnim programom pripravili skupaj z muzejem NOB iz Ljubljane razstavo »Petdeset let po španski državljanski vojni«. Zanimiva razstava, ob kateri so mnogi obiskovalci — v Adlešičih se jih je zbralo več kot tisoč—obujali spomine, bo odprta do nedelje.
Lukov dol, Stari trg ob Kolpi, Kočevja in pobratene KS Partizanska Drežnica.
Slavnostni govornik je bil predsednik občinske skupščine Kočevje Stane Letonja, ki seje Poljancem zahvalil za njihov prispevek v NOB in povojni izgradnji ter govoril o sedanjem gospodarskem položaju v občini in o bodočih nalogah. Pri tem je poudaril, da je v bodoče potreben enakomernejši razvoj krajevnih skupnosti, tudi nerazvitih, med katere sodi KS Poljanska dolina.
V kulturnem programu so sodelovali gasilska godba iz Predgrada, domači tamburaši in novi predgrajski ansambel »Žeja«. Po proslavijebilagasil-ska veselica, na kateri je igral ansambel Tonija Verderberja. J. PRIMC
I
Ukradeni atletski medalji
Novomeškima atletoma storjena velika krivica
Letošnje državno prvenstvo seniorjev je bilo posebej pomembno za mladinca Fabjana. Ker zaradi bolezni v začetku sezone ni nastopal in je v svoji prvi letošnji dirki, na državnem prvenstvu za starejše juniorje, osvojil tretje mesto, ga mesec dni pred balkanskimi igrami ni bilo na spisku potnikov za Izmir.
Da bi dokazal upravičenost nastopa na BAI, kjer se je že lani dobro odrezal, je nastopil na republiškem seniorskem prvenstvu, kije bilo 14 dni pred BAI. V tem nastopu je dosegel
SPOMIN NA ZBOR — V spomin na politični zbor, ki sta ga leta 1942organizirala okrožni odbor OF Kočevje in kočevski partizanski odred, so Poljanci 2. avgusta slavili svoj praznik, na katerem sta govorila predsednik sveta KS Aleksander VVeiss in predsednik občinske skupščine Kočevje Stane Letonja. (Foto: J. Primc)
Bolno in škrbasto bogastvo?
Metliški zdravstveni dom se je v prvem polletju komaj rešil izgube — Ogromni stroški, premalo zdravnikov — Ali več denarja ali krčenje pravic
PRIZNANJA ZA PRAZNIK
BUTOR A J — 1. avgusta so v krajevni skupnosti Butoraj praznovali krajevni praznik v spomin na dogodke izpred 44 let, ko je bil Butoraj požgan in so ljudi internirali na Rab. Letošnje praznovanje je bilo še posebej slovesno, saj so končali z gradnjo vodovoda od Brdarcev do Zorencev. Za praznik so podelili priznanja OF KK SZDL, in sicer so jih prejeli: Stane Bahor, Jože Perušič ml., Milka Kocjan, Darinka Kocjan in Amon Šterk. Priznanja so podelili tudi Beltu, Rudniku, Goku, Gozdnemu gospodarstvu in črnomaljski vojašnici, se pravi vsem, ki so pomagali pri gradnji.
M. KOCJAN
METLIKA — Izgube ni, problemi in težave pa ostajajo. Tako bi lahko najkrajše označili poslovanje metliškega zdravstvenega doma v letošnjem prvem polletju.
Pomnijo žrtve
Praznik KS Tržišče
TRŽIŠČE — V soboto so počastili krajevni praznik v spomin na črni dan 2. avgusta 1942. Okupatorji so takrat pobili sedem talcev, teden dni kasneje so v Trebnjem ubili še šest ljudi, v Tržišču in na Malkovcu pa so zažgali 42 poslopij. Talci so morali najprej popraviti most v Pijavicah, zatem sojih postrelili.
Tokrat je novomeško Cestno podjetje zgradilo nov most. Same Pijavice so dobilenov vrhnji sloj asfaltne prevleke. Spominu žrtev so se poklonili pred 'spomenikom. Izvedli so kulturni program,kjerso sodelovali šolarji tržiške osnovne šole in oktet mladih zadružnic.
Na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti so omenili tudi nekatere težave. Izpeljati bo treba samoprispevek za posodobitev ceste proti Telčam in dalje, graditi telefonsko omrežje, dobiti prostor za pokopališče, načrtujejo nov vodovod za Tržišče in Malkovec.
A. Ž.
»Zasluge« za to, datatemeljnaorga-nizacija Zdravstvenega centra Dolenjske ni polletja zaključila z izgubo, ima tudi metliška zdravstvena skupnost, ki jim je kot akontacijo za prvo polletje dala 8 milijonov dinarjev več. Tako je zdravstveni dom od občinske zdravstvene skupnosti dobil v tem obdobju 52 milijonov dinarjev.
Vendar predstavlja ta denar le 12 odst. celotnega prihodka zdravstvenega doma v prvi polovici leta, se pravi, da so kar 28 odst. ustvarili s tako imenovanim prilivom, to je prihodek od drugih zdravstvenih skupnosti, v prvi vrsti od ozaljske in črnomaljske, od koder imajo v metliškem zdravstvenem domu precej pacientov.
Kot rečeno, težave z nadaljnjim financiranjem zdravstvenega doma ostajajo, in to v prvi vrsti zaradi skokovitega naraščanja materialnih stroškov, zlasti zdravil, zobozdravstvenega, zobotehničnega in drugega obveznega materiala, pa tudi bencina, stroškov za ogrevanje, elektriko itd. Pri tem pa je treba povedati, da so njihovi stroški razmeroma najnižji v celotni dolenjski regiji, medtem ko je njihov priliv najvišji med štirimi zdravstvenimi domovi v regiji. Materialni stroški so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem kar za tri četrt večji in zanje so dali skoraj 20 milijonov dinarjev. V Metliki ne vejo, kako urediti to zagatnostanje. Možnosti sta pravza-
TRAKTORSKO
TEKMOVANJE
ŠENTRUPERT — V soboto, 9. avgusta, bo v Slovenski vasi pri Šentrupertu tradicionalno regijsko traktorsko tekmovanje. Tekmovanja, ki se bo na posestvu kmetijske zadruge Trebnje pričelo ob 9. uri, se bodo udeležili mladi zadružniki in ženske, pomerili pa se bodo v oranju in spretnostni vožnji.
Izjema je le Metlika
Povsod po svetu se poleti kulturni utrip močno zmanjša. Zavlada zatišje, toda do popolnega mrtvila nikoli ne pride. Kaj takega si lahko dovolimo le pri nas, v dolenjskih logih. Imamo občine, kjer traja kulturni mrk odjunija do septembra. Ponekod trdijo, da za poletne prireditve ni denarja, drugod še prepričujejo, da tako in tako ne bi bilo obiskovalcev. Izgovorov nikoli ne zmanjka.
Toda kdor ne zna, ne more ali pa se mu ne ljubi kaj organizirati, mu vsaka malenkost prav pride. Če pregori žarnica v dvorani, bo že govoril o objektivnih težavah. Zal se take reči dogajajo tudi v krajih, ki so nekoč sloveli po zanimivih prijemih in prireditvah v dvoranah in na prostem. Spomnimo se samo Dolenjskega kulturnega poletja, ki je duhovno napajalo domačine in tuje obiskovalce v vsej dolini Krke, pa Dolenjskega kulturnega festivala in še kaj bi lahko navedli, čeprav nočemo trditi, da so te manifestacije propadle samo zaradi nezainteresiranosti ali pomanjkljive volje organizatorjev.
Tako ta čas rešuje prireditveno čast Slovenije južno od Save le mala Metlika, ki pa se je v tem smislu prebudila zlasti po zaslugi mladih, bržkone razmerjevcev. Drugod pa nič. če izvzamemo možnost obiskov v muzejih, likovnih razstaviščih! Popolna kulturna tema v najdaljših in najsvetlejših dnevih v letu! Še dobro, da je na Dolenjsko prišla artistično »čarovniška« družina Kellnerjevih iz Prage in da bodo imeti kaj od tega vsaj tisti kraji v novomeški občini, ki premorejo količkaj spodobne dvorane. Naj uživajo vsaj oči, če že duh ne more!
I. ZORAN
prav samo dve: ali bo združeno delo zagotovilo za zdravstvo več denarja ali pa bodo morali krčiti pravice iz zdravstvenega varstva, to pa bi seveda šlo na račun zdravja ljudi. Doslej pacienti teh težav še niso občutili. Kaj pa poslej?
Metliška zdravstvena skupnost ima nekaj čez 8.000 zavarovancev, metliški zdravstveni dom pa zaposluje okoli 40 ljudi, od tega so 4 zdravniki in 3 zobozdravniki, se pravi, da sedaj pride na enega splošnega zdravnika več kot 2.000 zavarovancev. V Metliki si nikakor ne morejo'predstavljati, kako naj bi do leta 1990, kot je zapisano v izhodiščih, en zdravnik prišel na 1.600 prebivalcev. Metliški zobozdravniki že leta tarnajo zaradi prezaposlenosti, saj bi potrebovali vsaj še enega zobozdravnika. Ta četrti je bil tudi načrtovan, in sicer za šolsko ambulanto, a zaradi kroničnega pomanjkanja denarja iz tega ni bilo nič in tudi ne kaže, da kaj bo. V zdravstvenem domu nimajo prepotrebnega dispanzerja za medicino dela, prometa in športa, za kar bi v prvi vrsti potrebovali tovrstnega specialista. Direktor opravlja to funkcijo poleg rednega vsakodnevnega dela. Sedanja oprema je že precej iztrošena in
morali bi nabaviti nove aparate za sodobno diagnostiko. Denarja pa ni.
Pravijo, da je človek naše največje bogastvo. Če bo šlo tako naprej, bo to bogastvo kmalu bolno, škrbasto in onemoglo.
A. BARTELJ
ZUPANČIČ Z MEDALJO Z BALKANSKIH IGER
IZMIR — Novomeški atleti se že peto leto zapored vračajo z balkanskih iger z medaljo. Letos je na zmagovalne stopnice stopil tekač na 110 m z ovirami Matjaž Zupančič. V Izmiru je v finalu na visokih ovirah osvojil tretje mesto s časom 14,91 s. Do polovice proge je celo vodil, potem pa je na mehki stezi, ki mu ne leži, zadel nekaj ovir in zgubil desetinke, ki so ga ločile od naslova balkanskega prvaka. Tekmovanje v Turčiji, ki je bilo v hudi vročini (okrog 40° C), je motila tudi slaba in nenavadna hrana.
Odprli preurejeno pekarno
Pekarna v Ločni je s 115-milijonsko investicijo povsem posodobljena — Boljši izdelki
ČRNOMELJ
PRAZNUJE
ČRNOMELJ — V spomin na noč med 11. in 12. avgustom 1941, ko so partizani napadli sovražnikovo stražo ob železniškem mostu pri Vranovičih, praznujejo tri krajevne skupnosti mesta Črnomelj svoj krajevni praznik. Letos bodo pripravili proslavo skupaj s člani gasilskega društva Vranoviči, in sicer v nedeljo, 10. avgusta, ob 16. uri na Vranovičih. Podelili bodo tudi priznanja in plakete mesta Črnomelj zaslužnim krajanom in organizacijam ter odprli prenovljeni vranoviški gasilski dom, sledila pa bo gasilska veselica.
NOVO MEST O — 1. avgusta je bil pomemben dan ne samo za 115-članski kolektiv Žita-Pekarne Novo mesto, marveč za prebivalce celotne novomeške občine. Ti so vse od aprila ob zaprti pekarni zaradi obnove doživljali moteno preskrbo kruha. Na slavnostni otvoritvi v navzočnosti gostov iz republiških in domačih forumov ter predstavnikov združenega dela je trak prerezal najstarejši delavec Jože Blažič.
Direktorica tega Žitovega tozda Dragica Galič je v govoru najprej spomnila, v kakšnih razmerah so v ločenski pekarni pekli kruh pred rekonstrukcijo. Že inšpekcija je resno opozarjala, da sedemnajst let stara krušna peč s premajhno zmogljivostjo in vsestransko neustreznimi prostori zahteva obnovo.
Ker za potrebna obsežna preure-ditvena dela v Žitu ni bilo dovolj denarja, so se 115-milijonske investicije lahko lotili le s pomočjo združevanja sredstev. Tako so se ob otvoritvi javno zahvalili za razumevanje in pomoč tovarni Krka, Novolesu, Vodnogospodarskemu podjetju, Labodu, Gozdnemu gospodarstvu, Tovarni obutve, Podjetju za pit promet. limoni-Dolenjka, Novotehni, Elektru in Kovinarju. Aprila letos so začeli z gradbenimi deli, ki so se za dober mesec dni zavlekla iz objektivnih razlogov. Pe-
karna je bila medtem zaprta, kruh paso pekli v Črnomlju in v Trebnjem.
Nova linija za peko kruha in pridobljeni prostori s sodobno opremo ne zagotavljajo le neprimerno boljših delovnih možnosti, ampak tudi kvalitetnejše izdelke in ob večjih zmogljivostih tudi ustreznejšo dobavo. Prve količine kruha iz nove peči so bile v novomeških trgovinah še isti dan. Postopoma bodo začeli peči veliko več vrst kruha, kotso ga vstari peči, znatno večje možnosti pa imajo tudi za peko peciv.	_
RIA BAČFR
-s«,,
najboljši mladinski rezultat v državi na 5000 m in se spustil pod mejo 15 minut. Selektor mladinske reprezentance, ki je vedel, da je Fabjanu v začetku sezone nagajala bolezen, se opozorilu trenerja Mohoroviča, da Fabjan napreduje in računa na nastop na mladinskih BAI, ni odzval. Pozneje se je pokazalo, da bi Fabjan s časom, ki ga je dosegel na republiškem prvenstvu, v Izmiru lahko osvojil naslov balkanskega prvaka.
Na seniorskem DP v Beogradu je nastopil predvsem zato, da bi selektorju Radojčeviču še enkrat dokazal, kakšno krivico mu je storil. Vse je povedal z rezultatom 14:45,56, s katerim bi teden dni prej na balkanskih igrah za sedem sekund premagal zmagovalca.
Za Novomeščane je grenko dejstvo tudi to, da bi na BAI medaljo v teku na 5000 me lahko osvojil tudi Bojan Vidmar, ki ga selektor Radojčevič kljub temu, da je bil na DP starejših mladincev drugi, ni uvrstil v ekipo za Izmir. Vidmarje namreč prav tako kot Fabjan 14 dni pred igrami na seniorskem republiškem prvenstvu dosegel čas 15:03, s čimer bi na BAI za 15 s prehitel našega tekača, ki je osvojil bronasto medaljo. Je naključje, da tega tekača trenira prav selektor Radojčevič?
J.PENCA
NAJVEČJI REMONT NUKLEARKE DOSLEJ
KRŠKO — Poleg delavcev krške nuklearke bo pri remontu našega jedrskega prvenca, ki bo trajal od 1. avgusta do 13. novembra, sodelovalo še 600 delavcev in strokovnjakov iz Jugoslavije. Nekatera posebna dela bodo opravljali francoski strokovnjaki Westinghousa.
TOPLIŠKI VEČER
DOLENJSKE TOPLICE — KUD Maks Henigman prireja v petek, 8. avgusta, ob 20. uri v topliški cerkvi večer klasične glasbe z organistom Sašom Mišom Frelihom in violinistko Sabino Jerman.
Po poslabšanju v petek se bo vreme ob koncu tedna znova izboljšalo.
OB OTVORITVI NOVE PEKARNE V LOČNI — 1. avgusta so pokazali tudi sodobne naprave za peko kruha, za katerega kolektiv pekarne obljublja mnogo boljšo kakovost. V ponedeljek, 4. avgusta, je bila izbira kruha v novomeških trgovinah že mnogo boljša kot za časa obnovitvenih del. Postopoma bodo v pogon vključevali še nove stroje, tako da bo kupcem na voljo kruh po želji. (Foto: R. Bačer)
Izvozniki s praznim žepom
V prvi polovici leta so dolenjski izvozni rezultati močno nadpoprečni — Rešitev zadnji hip
£
KONČNO PRAVO POLETJE — Pa smo dočakali tudi prave poletne pasje dni. Po skoraj jesenskem večjem delu koledarskega poletja je vroče sonce, kot se za ta letni čas spodobi, krepko ogrelo tudi naše kraje. Belokranjska lepotica Kolpa se je ogrela že do hliz.u 30° C, njeni bregovi pa so polni kopalcev. Posnetek je z metliškega ( žal zanemarjenega) kopališča, narejen pa je bil prejšnjo sredo. Če seje medtem 'reme spet spridilo, nikar za to ne krivite časopisa. (Foto: A. B.)
NOVO MESTO — Izvoz in uvoz sta v štirih dolenjskih občinah v prvi polovici leta narasla za 27 odst. v primerjavi z lanskim obdobjem, izvoz na konvertibilna tržišča pa je Dolenjska povečala kar za 31. odst. Lepi rezultati pa niso skladni z ekonomskim položajem prenekaterega kolektiva, ki z mednarodno konkurenco meri svoje sposobnosti.
Ti podatki, zbrani v medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko, izkazujejo še niz številk, ki pričajo o nadpopreče čnem uspehu Dolenjcev na tujih trgih. Stopnja pokritosti uvoza z izvozom znaša nad 116, l ir je znatno več od republiškega povprečja. Izredno, kar za 31 odst., pa je Dolenjska letos povečala konvertibilni izvoz, medtem ko v Sloveniji ob polletju ni bila dosežena niti lanskoletna raven tovrstnega izvoza.
Izvoz so povečale prav vse dolenjske občine, pozitivno bilanco na konvertibilnem področju pa izkazuje le.novomeška občina. Med največje dolenjske izvoznike spadajo 1MV, ki ima še vedno daleč najpomembnejši
delež na tujem tržišču, tovarne Krka, Novoles, Novoteks, Iskra Semič, Beti Metlika, Iskra Hipot Šentjernej, Iskri v Mokronogu in Novem mestu ter Trimo Trebnje. Najbolj ugodno pokritje konvertibilnega izvoza z uvozom imajo v Novolesu, v šentjernejski Iskri, v novomeški Tovarni obutve, v trebanjskih Tesnilih ter v Iskri Novo mesto in Mokronog.
Očitno je, da se je v izvozu letos spet odprlo Metličanom in zlasti Trebanj-cem V isti sapi, ko so izvozniki deležni pohval z vseh strani, sami pravijo, da jim to nič ne pomaga pri njihovem slabem ekonomskem položaju, h kateremu je dokaj pripomogla prav izvozna naravnanost. V gospodarskih pogojih, kakršni so bili v veljavi v prvi polovici leta, je izvoz nekatere kolektive spravil na rob propada. Tipičen primer je Novoles. Nedavno sprejeti novi ukrepi ZIS v korist izvoznikovso prišli v zadnjem hipu. Če bodo izvoznike res spravili iz škripcev in jih spodbujali na tej poti, pa se bo vedelo ob tričetrtletnih obračunih.
RIA BAČI R
Modernizacija že daje sadove
Ženske kostime, namenjene Libiji, so v Labodu uspešno razprodali doma
NOVO MESTO — Navzlic majhnemu morju raznoterih težav so v Labodu v prvem polletju kar uspešno poslovali. Edinole v izvozu niso povsem dosegli plana, sicer pa so s proizvodnjo 2 milijona srajc, bluz, kril in vrhnjih oblačil celo povečali proizvodnjo v primerjavi z lani.
Labodova proizvodnja je v prvih šestih mesecih delala celo z 21 ljudmi manj, a so vseeno za 2 odst. povečali produktivnost. Tak uspeh pripisujejo predvsem novi tehnologiji in proces-
PLANINCIV LEGENDARNIH KRAJIH
SEVNICA — Člani PD Lisca tudi letos nadaljujejo s potjo po znanih jugoslovanskih gorah. Lani je številna odprava prehodila Durmitor, konec minulega tedna so seodpravili na pot iz Sarejeva proti Žabjaku. Prehodili bodo vrsto vrhov na meji Bosne in Hercegovine ter Črne gore, znanih iz NOB.
NOVI NADSTREŠKI ZA POSTAJALIŠČA
P1JAVŠKO — Na Srednjem Pi-javškem snuje krška krajevna skupnost novo pridobitev za krajane, ki so vezani na desnem bregu Save bolj na avtobus kot na vlak, ki vozi ob levem bregu, da je pot čez brestaniški most zelo zamudna. Postavili bodo novo leseno barako z nadstreškom, kjer bodo avtobusni popotniki našli zavetje pred slabim vremenom. Baraka je zgrajena po tipskem projektu, kakršen prevladuje na avtobusnih postajališčih v Savinjski dolini. V središču KS Krško pa so sodobnega nadstreška Novolesovega tozda Sigmat iz Brestanice veseli učenci OŠ Jurij Dalmatin in okoliški krajani.
nemu računalniku. Ugotovljajo pa, da seje ob modernizaciji pokazal presežek zaposlenih v skupnih službah. Nekaj ljudi bodo prekvalificirali, v proizvodnji pa bodo izpad nadomestili s štipendisti in diplomanti šol usmerjenega izobraževanja.
Največ težav so imeli z izvozom. Okrog 10.000 ženskih kostimov, izdelanih pred dvema letoma za kupce v Libiji, ki pa so zavlačevali s prevzemom, so uspešno razprodali na domačem trgu. Utrpeli so nekaj škode in izpada v izvozu, vendar v nedogled niso bili voljni skladiščiti tolikšne količine oblačil, ki bi slej ko prej prišla iz mode.
V prvem polletju so imeli namesto polovice le 47 odst. proizvodnih zmogljivosti zasedenih za izvoz, vseeno paso iztržili na tujem 900 milijonov dinarjev. Za načrtovanim pa izvoz zaostaja za 14 odstotkov.
Sicer pa so bilančne številke kar ugodne: celotni prihodek 5,7 milijard dinarjev^je za 96 odst. večji kot pfed letom dni, čistega dohodka pa je bilo
1.8 milijarde dinarjev in poprečen zaslužek je znašal 77.463 dinarjev. Labod kot celota uokvirja zaslužke v resolu-cijske okvire, po tozdih pa so zaslužki dokaj različni, odvisni od poslovanja. Labod je ustvaril tudi planirani poslovni sklad.
Kot je povedal glavni direktor Milan Bratož, jim največ preglavic povzroča vse slabša kvaliteta surovin, in to ne le pri domačih, temveč tudi pri tujih dobaviteljih. Hude težave imajo s plačevanjem računov v tujini, zato so najeli tudi blagovne devizne kredite, da bi položaj omilili. Skušajo se znajti, kot vedo in znajo v trenutnih splošno neurejenih razmerah. »Po moje pa
kljub vsemu le ni tako črno, kot je videti na prvi pogled. Zdajle tarnanje nič ne pomaga in ne moremo pričakovati, da bi nam to kaj pomagalo kot pr ed leti. Je čas za akcijo, uresničitev novih zamisli, za preverjanje ekonomike poslovanja in organiziranosti programov.« Po besedah direktorja Bratoža v Labodu prav tem vprašanjem posvečajo veliko pozornost.
RIABAČER
IZPOSOJEVALIŠČE V BOLNIŠNICI
BREŽICE — Občinska matična knjižnica namerava oživiti knjižnico splošne bolnišnice, ki ježe več let uskladiščena v bolnišnični kleti. Zamisel bo lahko izpeljala le tedaj, če bi se kolektiv odločil za izročitev knjižne zaloge profesionalni ustanovi. Ta bi potem lahko organizirala v bolnišnici izposojevališče. Knjige bodo v tem srednjeročnem obdobju približali tudi bralcem na Bizeljskem. Zdaj morajo ponje v Brežice. Oddaljenost je kar precejšnja ovira za pridobivanje novih članov.
Naša anketa
KRŠKO — Z uveljavitvijo nove devizne zakonodaje Narodna banka Slovenije zagotavlja le obdelavo izvoznih in uvoznih carinskih deklaracij, ne pa obdelave plačilnega prometa, denimo za izvoz po poslih predelave, vračila anuitet za najeta posojila, najem novih blagovnih in finančnih posojil.
Metodologija za priznavanje izvoza v turizmu je bila objavljena šele 16. julija letos, zato v informaciji, ki jo je pripravila medobčinska gospodarska zbornica za Posavje o ekonomskih odnosih s tujino v prvih petih mesecih letos v regiji niso obdelani devizni prilivi iz tega naslova.
V blagovni menjavi brežiškega gospodarstva še vedno ni registrirana menjava tozda Tovarna avtomobilskih prikolic novomeške Industrije motornih vozil. V sevniško menjavo je vključen tudi izvoz in uvoz Belin-kinega tozda Jugotanin, še nobenega izvoza pa niso zabeležili pri STT, tozd Tovarna lahkih konstrukcij Sevnica, iri tozdu Metalne v Krmelju. V ekonomskih odnosih krškega gospodarstva je registriranih tudi 350
Šele priprave na razvoj turizma
V zadnjem desetletju niso za razvoj belokranjskega turizma naredili skoraj nič—V ________turizmu	so	najboljši	domači delavci, a teh je malo
ČRNOMELJ — Belokranjski turizem je že drugič v dobrem letu dni dobil bodečo nežo ljubljanske televizije.
Največ kritik je seveda letelo na Golfturistov tozd Gostinstvo Bela krajina, ki naj bi bil nosilec turistične de-
Valentin Papež
javnosti v deželi ob Kolpi, a svoje naloge očitno ni opravil zaupanju primerno. Razlogov, zakaj tako, je veliko, prav gotovo pa ni moč mimo dejstva, da so se odgovorni zadnja leta preveč mačehovsko obnašali do te panoge.
Da turizem v Beli krajini zaostaja za ostalimi panogami, pove že.podatek, da je znašala udeležba turizma v družbenem proizvodu občin leta 1977 še 1 odst., danes pa jeleše0,6odst. »Turizem je stagniral, ne morem pa reči, da je nazadoval. Prav te, skoraj desetletje trajajoče stagnacije pa ni mogoče popraviti čez noč. Žalostno je. da imamo
sedaj še vedno isti program razvojakot leta 1978, uresničen pani,« pove Valentin Papež, kije pred kratkim postal vodja tozda.
Sedanjemu obdobju pravijo v tozdu Gostinstvo priprava na razvoj. In kaj več kot to, da se pripravljajo, težko storijo. Nekaj so le naredili, saj so namenili za obnovo 20 milijonov dinarjev, od tega več kot polovico v metliški hotel in viniški kamp. Že pol leta pa zbirajo dokumentacijo in denar za sanacijo penziona Lahinja, ki naj bi se začela čez mesec dni. Za delno obnovo bi potrebovali 110 milijonov dinarjev, za popolno, pa 180 milijonov. »Če zahteva belokranjsko gospodarstvo razvoj gostinstva in turizma, potem bo moralo pomagati, a nele moralno, tudi finančno. Naš tozd sam tega ne bo zmogel, na delovno organizacijo in sozd Integral pa se tudi ne moremo zanesti, saj so sami v velikih težavah, a tudi organiziranost je takšna, da ne mislijo na skupen razvoj,« pravi Papež.
Prizna sicer, da bi zaposleni z obstoječo opremo lahko delali bolje, zanika pa, da 40 njihovih delavcev,
ZA ENAKOMEREN RAZVOJ NI STRAHU
BREŽICE j— Občina ima 19 krajevnih skupnosti. Do zdaj je število prebivalstva naraščalo le v osmih, v enajstih pa se je zmanjševalo. Za naprej predvidevajo policentričen sistem poselitve in enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti. Vodilni središči sta in bosta ostali še naprej Brežice in Dobova.
torej skoraj polovica zaposlenih, išče delo drugje zaradi nizkih prejemkov. »Uredili smo nagrajevanje po delu, če pa že odhajajo, gredo zaradi dela ponoči, ob praznikih, nedeljah. Natakarski poklic ni zanimiv, kar se vidi tudi po odzivu na razpisane štipendije, zato za točaje dobimo tiste, ki nimajo kam drugam. Vem, da bi lahko gostinci s tem, kar imamo, naredili kaj več, res pa je tudi, da se že popravlja odnos delavcev do dela, tako v črnomaljskem gradu, viniškem kampu, metliškem hotelu. Najslabše pa je v semiškem Smuku, kjer še vedno ne razumejo, da morajo najprej delati, šele potem bodo delili,« prizna Papež
M. BEZEK
milijonov din uvoza za potrebe nuklearke, izvoza pa v jedrski elektrarni ne poznajo. V Labodovem tozdu Libna je bil, denimo, izvoz ustvarjen, evidentirali pa so ga na ravni delovne organizacije.
Vrstni red največjih treh izvoznikov na konvertibilno področje se ni od lani nič spremenil: Djuro Salaj Krško 2.716 milijona dinarjev izvoza (s 601 milijonom pozitivnega salda glede razmerja izvoz — uvoz), sledi Lisca Sevnica s 712, Tovarna pohištva Brežice z 252, na 4. mesto (z lanskega 8.) pa se je povzpel mali Novolesov tozd Bor Krško s 180 milijoni dinarjev izvoza in kar 163 milijoni dinarjev presežka uvoza. Sledijo Kopitarna Sevnica, SOP Krško, Iskra Kostanjevica, Stilles Sevnica, Kovinarska Krško, Žito Imperial Krško.
Še trije kolektivi, kjer so registrirali v prvih letošnjih petih mesecih največji uvoz v Posavju: Nuklearna elektrarna 350 milijonov. Rudnik Senovo 122 in Agrokombinat, tozd Poljedelstvo, 34 milijonov dinarjev.	p.	Perc
POSTAJALIŠČA IN PLOČNIKI NA BIZELJSKEM
BIZELJSKO — Za vodovodom, asfaltom in mrliško vežico se bodo v tem delu brežiške občine lotili izgradnje avtobusnih postajališč. V srednjeročnem načrtu imajo še pločnike v naselju Bizeljsko, da bi bila hoja varnejša. Na vseh avtobusnih postajališčih in križiščih bodo do 1990 postavili tudi svetilke.
BENCINSKI TATOVI PRIJETI
OTOČEC — Novomeški miličniki so 31 .julija okoli 22. ureprijeli F. R., P. F. inl. A.,ki so osumljeni krajebencina na Otočcu F. R. in P. F. stasetisti večer s tovornjakom — cisterno, last DO Kočevje, pripeljala na parkirni prostor ob magistralni cesti na Otočcu. Tam sta se srečala z I. A., kateremu sta iz svojega vozila dela kovinske posode, napolnjene z gorivom, ki jih je ta nato odnesel v svoj osebni avtomobil. Kaj več jim ni uspelo storiti, saj njihovo početje ni ušlo očem miličnikov.
SLOVESNOST NA POKOPALIŠČU — V Ločni sojo 29. julija priredili pripadniki enot jugoslovanskega vojnega letalstva. Ob prvi obletnici smrti Novo-meščana, 50-letnega dipl. strojnega inženirja Srečka Zupanca, ki je imel kot polkovnik JLA zelo odgovorne dolžnosti, so r u odkrili nagrobno ploščo. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki tovarne Zmaj, več generalov JLA in komandant jugoslovanskega vojnega letalstva generalpodpolkovnik Anton Tus. V krogu svojcev so počastili spomin na Srečka Zupanca iz predvojno znane revolucionarne družine Zupancev iz Dol. Toplic. (Foto: R. Bačer)
Krfiani nimajo pravih tekmecev na MDA Rogla ’86
Rekordni preseg norme
ROGLA — Med brigadami iz Kopra, Slovenske Bistrice in Tbilisija očitno krška MDB Matija Gubec nima pravih tekmecev. Prav na račun boljšega dela Krčanov so na republiški mladinski delovni akciji »Rogla 86« na zreškem Pohorju v drugi izmeni dvignili* odstotek preseganja norme z indeksa 120 na 130.
Kot smo izvedeli prejšnjo nedeljo med obiskom številne mlade delegacije iz krške občine, ki ji je dala na voljo avtobus JE Krško, je MDB Matija Gubec od 20. julija (domov sebodo brigadirji vrnili najpozneje do sobote, 9. avgusta!) presegla delovne norme za 71, Koprčani za 35 in brigadirji iz Slovenske Bistrice za 2 odstotka. Krčani imajo tudi nov rekord akcije na udarniški dan: normo so presegli za 114 odstotkov in trdijo, da še niso rekli zadnje besede, saj je bil v sredo, 6. avgusta, drugi udarniški dan.
Krška brigada se lahko pohvali s kompletno zasedbo (ta Koprčanom ni pripomogla k boljšim rezultatom!): med 37 brigadirji je le sedem deklet, polovica je delavcev, drugi pa so študenti in učenci. Vodstvo akcije ugodno ocenjuje tudi zasedbo krške brigade in njenega vodstva, ki zna spodbuditi mlade, ne le da pridno poprimejo na deloviščih, ampak tudi v interesnih dejavnostih. Za te skrbita Ida Peršolja in Anita Semec, traser je Mesud Sinanovič, komandant Stojan Kajba, predsednik zbora bri-
gadirjev in hkrati tudi skupščine 2. izmene MDA »Rogla 86« pa je tudi krčan Tone Petrovič.
»Večino dela imamo v gozdovih, od koder odstranjujemo vejevje, in na smučiščih. Kopljemo jarke za betonske ograde, gradili smo tudi krajšo obvoznico. Delovišča so oddaljena le okrog četrt ure hoje. Organizacija je dobra. V malem nogometu smo premagali vse tekmece, celo NK Zagreb, v športnih srečanjih smo bili boljši tudi od brigadirjev zvezne MDA Kozjansko. Bolj poredko lahko igramo celo tenis. Imamo tudi plesnega
Stojan Kajba
učitelja Dušana Vodljana iz Laškega, ki vodi senovsko folkloro, najbolj množična pa sta računalniški krožek in krožek cestnoprometnih predpisov. Kar 25 brigadirjev bo tako verjetno opravilo teoretični preizkus znanja!« pripoveduje komandant MDB Matija Gubec Stojan Kajba, ki je že sedmič na MDA, poprej jebilpetk-rat na zveznih akcijah, leta 1984 pa je bil tudi komandant ZMD A Istra 84.
P. PERC
C
Bor med vidnimi izvozniki
še naprej je največji posavski izvoznik »Djuro Salaj« — Turistični devizni priliv nezabeležen
KAJ PA PREKORAČITELJI?
Da plače lovijo inflacijo ne pa ustvarjeni dohodek, je med ljudmi že splošno znana resnica vsaj od novega leta dalje. Eni so se zgledovali pri drugih, kazali s prstom na kolektive, ki so imeli najdebelejše kuverte. V tekmi, da bi ujeti zaslužke sosedov ali sorodnih delovnih organizacij, so šli v marsikateri delovni organizaciji čez stvarne možnosti. Za plače so razdelili sredstva, kibijihpoplanušelemoraliustvariti, vendar jih niso. Kerni bilo od kod vzeti, so na ta račun največkrat zmanjševali akumulacijo in si s tem zapirali vrata za nadaljnji razvoj in bodočnost. Zvezni izvršni svetje takemu ravnanju skušal narediti koneezukrepi, ki začasno omejujejo zaslužke pri kolektivih, kjer so doslej čezmerno delili. Kako delovni ljudje ocenjujejo to potezo ZIS?
LOJZKA ZAKRAJŠEK, vodja plan-sko-analitske službe ObS Ribnica: »Vse delovne organizacije v ribniški občini, ki so za osebne dohodke namenile več kot bi smele, bodo do septembra oziroma do konca leta opravile poračun. Povsod so načrtovali tako rast dohodka, da bodo lahko zadržali dosedanje »plače« in jim osebnih dohodkov ne bo treba vračati.«
MILAN SIMIČIČ, tajnik občinske gasilske zveze Kočevje: »Gasilci nismo kršitelji, prav pa je, da bi vrnili osebne dohodke, kjer sojih izplačali preveč. Ljudjepaob teh ukrepih opozarjajo še na druge možnosti prihrankov: niso zadovoljni s tem, da tujci dobijo bencin ceneje, pravdo, daje preveč birokracije.«
POLONA VALENTINČIČ, učiteljica na Gostinski šoli v Novem mestu: »Če bise pri osebnih dohodkih vsi obnašali tako, kot se v prosveti, ne bi bili potrebni nobeni ukrepi ZIS. Šolniki so že vsa leta pri zaslužkih vedno med najslabše plačanimi glede na usposobljenost in izobrazbo ter opravljeno delo. Prav je, če bodo morali poračunati osebne dohodke tam, kjer so delili še neustvarjeni dohodek.«
MARINKA STRGAR iz Globokega, zaposlena v DSSS Agraria Brežice: »V naši delovni organizaciji nas vračanje preveč izplačanih osebnih dohodkov ni doletelo ne zdaj in nikdar poprej. Smo po zaslužkih med zadnjimi v občini. Mislim pa, da se bodo v prizadetih delovnih organizacijah delavci težko sprijaznili z zmanjšano plačo ob hkratnih podražitvah.«
ANDREJ KROŠELJ, tehnolog v Tehnoservisu krške Kovinarske: »Kolikor vem, utegnejo ukrepi ZIS prizadeti tudi nas. To ne bi bilo prav, kajti vrsto let zelo dobro poslujemo in negujemo tudi solidarnost na ravni delovne organizacije.«
LOJZKA VLAŠIČ, delavka BETI iz Metlike: »Za naše težko in odgovorno delo smo že zdaj preslabo plačani. Če bi morali še vračati osebne dohodke, bi to delavci šteli za krivico. Tam, kjer so si že prej povečali plače, naj bi še dalje dobivali več? Ni prav, če je tepen tisti, kije priden.«
MOJCA STJEPANOVIČ, referentka za plan inanalizevObSČrnomelj: »Prinas točnih podatkov o prekoračiteljih osebnih dohodkov še nimamo, znani bodo do 15. avgusta. Tudi tam, kjer bodo morali na zahtevo občine osebne dohodke usklajevati, bo šlo za manjše vsote, in tako standard delavcev ne bo prizadet. V vseh delovnih organizacijah so že sami skušali do polletja zaslužke spraviti v prave okvire.«
IZIDOR ZIDAR, učitelj izMokronoga: »Menim, da restrikcije niso dobre, ker imamo že cel kup omejitev, zdaj pa še ta ukrep zvezne vlade. Pri ljudeh ne more biti dobro sprejet, če so dobro gospodarili. Lepo bi bilo, da bi bili na črni listi tudi učitelji, žal pa to ostajajo zgolj sanje, saj smo že predolgo na dnu družbene lestvice tudi po zaslužkih.«
BRANKO OGOREVC, direktor finančno-računovodskega sektorja Lisce vSevnici: »Ukrep ZIS je žal nedorečen. Naš tozd Babušnica v Srbiji bi po tem ukrepu lahko izplačal za osebne dohodke več kot znaša čisti dohodek tozda. Tudi metodologija izračuna zaslužkov ni povsem jasnain ne definicija uporabljenih sredstev pri sovlaganju. V našem primeru, ko gre za Inplet, bo vložek dvakrat prikazan. Sicer pa Lisca ni kršitelj, ker imamo zelo ugodne rezultate.«
kmetijstvo
m
i
Ni dobrih strojev za vinogradnike
Slovin povečuje število trsov v novih nasadih
OREŠJE — Na sončnih vinorodnih pobočjih, kjer so v letih 1962,1963 napravili prvi nasad v terasah, vnovič rijejo buldožerji. Na teh šestih hektarih bodo slovinovci že spomladi zasadili trto.
Nove terase so drugačne, bolj ekonomične. Iz prejšnje ene nastajata dve, to pa pomeni, da bo na isti površini raslo več trsja. Z zemljo so prvič delali zelo razkošno. Na šestih hektarih je bilo 9 tisoč trsov, po novem jih bo 15 tisoč.
Za današnje vinogradništvo ni tonič posebnega, kajti drugod po Evropi imajo že 4500 trsov na hektar, ker se proizvajalci mehanizacije prilagajajo
Manj mleka in živine
V novomeški občini se letos kažejo posledice lanske   krize in neskladja cen v kmetijstvu _____________________________
NOV O MESTO — Kmetijska zadruga Novo mesto je bila ob polletju brez izgub, zaskrbljeni pa so nad upadom kmetijske proizvodnje in dvomijo, če bodo ob koncu leta dosegli vsaj količine iz lanskoletne proizvodnje,
»S finančnimi rezultati smo v zadrugi ob splošno slabih razmerah kar zadovoljni, nikakor pa nas ne zadovoljujejo rezuljati proizvodnje. Ti so slabi, so pa posledica lanskoletne krize v kmetijstvu in neskladja pri cenah,« meni direktor zadruge, dipl. inženir Jože Starič.
Vsekakor je za zadrugo uspeh, da tudi Tovarna močnih krmil, ki je vsa leta izkazovala izgubo, tokrat ni imela rdečih številk, kot tudi ne nobena od sedmih zadružnih tozdov. Po drugi strani je zaskrbljujoče dejstvo, da so v glavni panogi-živinoreji, ki predstavlja 87 odst. vse tržnosti, dosegli za 14 odst. slabši rezultat kot v tem času lani. In to ob dejstvu, da so planirali 3-odstotno rast! Tudi v mlekarski proizvodnji, ki
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 230 prašičev, starih do 3 mesece, in 40 prašičev, starejših od 3 mesece. Vendar pa kupčija ni šla, saj je bilo kupcev občutno manj. Tako so rejci prodali le 80 mlajših živali in samo 8 starejših, cene pa so se gibale med 800 in 950 din za kilogram teže pri mlajših pujskih in med 550 do 650 din za kilogram teže pri starejših prašičih.
NOVO MESTO — Tudi na ponedeljkovem sejmu ni bila najboljša kupčija, čeprav je gospodarja zamenjalo več živali. Rejci so prignali 323 prašičev in jih prodali 118, od tega je bila večina mladih pujskov, katerih cena seje gibala med 18.000 in 23.000, medtem, ko so bile cene za starejše živali nekoliko višje in sicer po 23.000 do 30.000 din. Nasploh je opaziti, da cena prašičkom pada. Rejci so na sejem prignali tudi 5 krav in jih prodali 3. Cene so se vrtele med 300 in 500 din za kilogram žive teže pri kravah in med 450 in 470 din za kilogram teže pri mladi živini.
je vsa leta naraščala, je letos rezultat za 1 odst. slabši od lanskega v primerjalnem obdobju.
Glede na nove ukrepe ZIS, ki izboljšujejo položaj kmetijstva, računajo v drugem polletju na boljši uspeh in večjo pridelavo, ne upajo pa, da bodo dosegli načrtovane rezultate.
Da se stanje prav v zadnjem času popravlja, kažejo naslednji podatki: letos je bilo porabljenih 7000 ton mineralnih gnojil, kar je 500 ton več kot največ doslej; občutno je povečana uporaba močnih krmil, v hlevih pa j e privezanih 39 odst. več telet kot pred letom dni. Začelo se je spet premikati na boljše, toda uspehi bodo vidni šele prihodnje leto. V kmetijstvu se napake in dobre poteze dolgo poznajo.
V zadrugi so poslovanje brez izgube dosegli tudi s pomočjo notranjih ukrepov, ki so bili v zmanjšanju zalog, hitrejšem obračanju kapitala in kar se da skrbni porabi vseh materialov, vključno z energijo.
R. BAČER
vinogradnikom, in ne obratno, kot je to pri nas. Tudi tukaj bi trsje marsikje lahko sadili vertikalno, vendar ga s kmetijsko mehanizacijo ne bi mogli obdelovati. Širina med vrstami bi morala biti prevelika, razen tega kmetijski stroji tudi niso primerni za tak teren.
• Na Kupcahje do zdaj rastel rumeni plaveč, avtohtona sorta v teh krajih. Strokovnjaki se za naprej še niso odločili, kaj bodo sadili; rumeni plaveč ali beli pinot ali laški rizling. Do jeseni imajo še čas.
Obnova teče od pomladi dalje in je vsak dan dražja. Buldožerska dela opravljajo delavci gozdnega gospodarstva iz Brežic. Za hektar obnovljenih površin je moral Slovin še pred kratkim prispevati 6,5 milijona dinarjev, ta čas pa že računajo na 7 milijonov dinarjev. Vinogradi naKupcah so Slovinova last in so jih vključili v letošnji v obnovitveni program za 25 hektarov površin.	J.	T.
BREZPOSELNIM NI ZA DELO V VINOGRADIH
BIZELJSKO — Pri Slovinu morajo zaradi lanske pozebe posekati 20 ha lastnih vinogradov in ne le4.5 ha, kot so ocenili lani. Površine, ki so pripravljene za nove nasade, zasajajo člani kolektiva na prostovoljnih delovnih akcijah. Dozdaj so zasadili 4 ha in do jeseni jih bo nared še 9. Mlade nasade morajo prva tri leta redno okopavati, zato jih pri Slovinu že zdaj skrbi, kje bodo dobili delavce. Na skupnost za zaposlovanje se zaman obračajo, ker iskalci zaposlitve za tako delo nočejo prijeti.
Najurnejši ni bil najboljši
Po točkah zmagal kosec Rudi Celestina iz Zgor. Vodal — Pri ženskah Mimi Povše iz Vrhka
DOL — Aktiv mladih zadružnikov iz Tržišča je ob krajevnem prazniku v soboto na travniku Boža Mesojedca pripravil tekmovanje koscev.
Najprej seje z dokaj neenakomerno otavo na navoženi in torej ne najbolj ravni zemlji spopadlo sedem žensk. Zmagala je Mimi Povše iz Vrhka. • Moški so kosili 4,80 x 25 metrov velike čredinke. V redi se jih je postavilo enajst. Najhitrejši, Lojze Škoporc z Malkovca, je nalogo opravil v pičlih 3 minutah in 53 sekundah, vendar ni postal zmagovalec. Strokovna komisija namreč točkuje tudi kakovost košnje, ocenjuje poravnanost redi, enakomernost rezi, čistočo košnje in poravnanost odreza, vse z ocenami od ena do pet.
Za zmagovalca so razglasili kmeta Rudija Celestino iz Zgornjih Vodal (139,56 točke), sledijo: Alojz Škoporc, Drago Fric, Peter Camloh, Ciril Majcen itd.
Zmagovalca sta prejela novo ko-sišče, koso, oslo in oslovnik. Slednji je bil tudi tolažilna nagrada za vse sode-
lujoče. Člana aktiva mladih zadružnikov sta na kraju pokazala tudi najsodobnejši strojni način košnje in sušenja: z rotacijsko kosilnico in pajkom.
A. Ž.
Franc Černelč
Skoraj vse delo opravijo brez pomoči strojev
Pri čemelčevih v De-dnji vasi 23
DEDNJA VAS — V dolini potoka Gabmice in po gričih na njenem levem bregu, dober streljaj od Pišec, se razprostira Dednja vas. Slaba makadamska pot, bolj podobna malo boljšemu kolovozu, vodi do domaČernelčevih. Gospodarsko poslopje je prislonjeno ob sleme strmega hriba, domačija pa je nižje na pobočju. Pri hiši s številko 23 povedo, dastaatain mama v vinogradu.
»Nič se ne da kaj dosti pri nas pomagati z mehanizacijo, s traktorjem. Imamo le kosilnico. Zato pa je treba toliko bolj pljuniti v roke, čeprav imamo le 6 hektarov zemlje, od tega je polovica obdelovalne. Pomagajo žena, zet, hčerka in oba vnuka,« pripoveduje 61-letni gospodar Franc Černelč. Štiri glave živine imajo; pozimi so oddajali mleko, zdaj pa sta obe kravi breji in ni mleka.
V teh vinorodnih krajih z veliko ljubezni obdelujejo vinograde. Černelčevi dobro izkoristijo sleherno ped bolj skope zemlje in kar med trto zasejejo še vrtnine. »Pridelali smo že tudi po tri hekte vina na okrog 40 arih. Manjši vinograd imamo v Orehovcu. Zdaj pa Slovinu, kjer sem kooperant, oddajamo le še grozdje. Lani, ko ga ni bilo, so dobro plačali, kajti pozeba je pobrala dobršen del pridelka. Nasploh pa Slovin še kar zmerno plačuje grozdje,« pravi Franc, žena pa doda: »Kar slabo mi je že v tej vročini na strmini. Upam, da se vsaj letos ne bo narava spet poigrala z našimi žulji in znojem.«
P. PERC
m ■.*
Kmetijski
Zdravila za mehka jajca
Včasih je bilo lahko pridobivati zdrava jajca, saj je narava kot nedosegljivi mojster sama poskrbela za red. V kmečki reji je kokoš na paši dobila vse, tudi kalcij za trdno lupino in karotinoide za zdaj tako pogrešano intenzivno barvo rumenjaka. Ko pa je dobičkaželjni človek ta red porušil, živali omejil, hkrati pa jih s selekcijo prisilil, da več dajejo, so nastopile težave raznih vrst, ena med njimi je pojav mehkih jajc, o čemer bo danes beseda.
Povprečno kokošje jajce tehta blizu 60 gramov, desetino te teže pa sestavljajo različni minerali, predvsem kalcij. Eno samo zneseno jajce vsebuje 2,2 g čistega kalcija, ki ga žival mora čimprej nadomestiti, hkrati pa ga mora imeti kot vsaka druga dovolj tudi za telesnepotrebe. Nepravilna prehrana in omejen življenjski prostor ob tako velikih potrebah kmalu pripeljeta do pomanjkanja in posledic, kijih nekdaj skorajda niso poznali.
• Prizadeta nesnica si pomaga, kot ji veleva nagon. Išče kamenčke in drobce apnenca, v stiski pa se loti celo lastnih jajc, da bi prišla do potrebnega kalcija za tvorbo novih. Ce se pojavijo mehka jajca, je zato prva stvar kokošim nuditi apnenčev pesek in poskrbeti za boljšo prehrano, v katerih ne bo manjkalo mineralov in vitaminov. Razen kalcija je za tvorbo dobrih jajc zelo pomemben fosfor. Dobra krma za kokoši ima približno 3 odstotke kalcija in pol odstotka fosforja. Enostransko krmo je moč izboljšati z dodajanjem rudninsko-vitaminske mešanice, ki jo izdeluje farmacevtska industrija (pri nas Lek).
Pa še beseda o barvi rumenjaka! Gospodinje imajo raje močneje obarvane, zato je ob farmski reji, ki omejuje dotok naravnih barvil, treba misliti tudi na to. Če paša ni mogoča, je koristno pokladati večji odstotek dehidrirane moke, še bolje pa je koruzno zrnje trdink, koruzni gluten ali dehidrirana lucerna. Ponekod mtšavajo v krmo za nesnice nekaj mlete rdeče paprike ali celo sintetična barvila (carophyllgelb ipd.), da tako popravijo, kar je biu p: »rečeno storiti materi naravi.
Inž. M. L.
i
ŽANJEJO S SRPI — Žetev, to starodavno opravilo, postaja vse bolj strojno delo; največkrat ga opravijo kombajni, ki vsenaredijo v eni sapi. Na hriboviti njivi s strojem ne gre, če pa je žito še poležano, pot em celo v ravnini najbolje požanjejo žanjice s srpi. Pet Lužarjevih žanjic v Gabrju je poldrugi mernik dvsa, ki gaje nevihta »vrgla«, požela v slabih štirih urah. (Foto: L. M.)
I
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL*.
| Ureja: Tit Doberšek
i Mesec mirovanja I v vinogradih
Poleg zimskih mesecev (od novembra do maja) je v dobi vege-J tacije avgust tisti mesec, ko v vinog-I radu ni potrebno opravljati poseb-I nihdel, vendarjetudivtemmesecu treba tu in tam še kaj opraviti. Če še nismo trt vršičkali (glej članek z J dne 24. julija), moramo to storiti do ! srede avgusta. Isto velja za trganje
poškodovanih listov okrog grozdja.
Ali naj vinograd še škropimo?
^	Na splošno v avgustu, ko grozdje
i	dobiva mokco (oprh), neškropimo
5 več proti peronospori razen mlade | vinograde, ki še bujno rastejo. y Tega ne storimo zaradi pasjih dni, i	temveč zato, ker mladike trte ne
\	rastejo več, zato ni mladega,
pa so z zaščitno prevleko prejšnjih
jrejsr
škropljenj dovolj zaščiteni. Če pa
nezaščitenega listja trte, stari listi
S
I bi se pojavila peronospora na I	nezaščitenih mladih listih zalis-
I	tnikov, je treba te pač porezati.
I	Samo če toča poškoduje vinograd,
I je nujno treba škropiti brež ozira na |	čas.
y	Do srede avgusta, to je do
| začetka mehčanja jagod, je pripor-y	očljivo poškropiti grozdje z enim
|	ižmed fungicidov, ki varujejo gr-
^	ozdje pred gnilobo (botryticidi),
k	kot so: enovit M, ronilan, rovral,
S	sumilex, folpet, euparen. Tem do-
|	damo še sredstva za zatiranje oid-
S	ija: cosan, karathane ali bayleton.
k	Po 15. avgustu pa bomo prenehali
S	škropiti trtetudis temi sredstvi, kar
| je nujno zaradi časa karence, to je >	časa, ki je potreben do trgatve, da
|	sredstva zgubijo strupeni učinek.
S
|	Škoda zaradi ptičev
^ Ptičiv velikih jatah patudiposa-I	mezno (škorci in drugi) naredijo v
^	času zorenja grozdja od srede av-
gusta dalje veliko škode v vinogra-)	dih. To velja zlasti za zgodnje in
I	barvne sorte grozdja, kot so portu-
J	galka, game, šentlovrenka, modri
burgundec, frankinja. Poleg barv-£	nih sort se lotijo ptiči tudi ranih be-
lih sort, kot so ranina, beli bur-)	gundec, rizvanec; celo pozno zo-
reči laški rizling ni varen pred njimi.
V severnovzhodni Sloveniji, to je v Slovenskih goricah, na Kozjaku, obronkih Pohorja in v Halozah ptice že od nekdaj preganjajo s »klopotci«, ki so značilni za te vinorodne kraje. Klopotce postavljajo po vrhovih vinskih goric s 15. avgustom (velika maša). Leseni čepki kot kladivca udarjajo po deski. Čepki so pritrjeni na os, ki jo vrti vetrnica ob vetrovnem jesenskem času. Na žalost tudi to strašilo ni popolno, saj se ptiči po nekaj dneh privadijo na ropot, v nevetrovnem vremenu pa tudi klopotci ne delujejo. Tako to strašilo ne zaleže dosti.
Več kot klopotci zaleže streljanje v predvidenem časovnem razdobju. Škoda, da nam trgovina ne nudi primernih topičev na plin (karbid), ki bi jih razvrstili po vinogradih in bi samosprožilno streljali. V časopisju smo brali, da so Angleži iznašli posebna strelna strašila za ptice, pri katerih razmike strelnih učinkov uravnavajo baterije. Trgovina naj bi se pozanimala za to iznajdbo in nabavila nekaj primerkov.
Delno odganjajo ptice obešeni ostanki stekla, ogledal, svetlečih se plastičnih trakov, ki jih veter premika in s tem vznemirja ptice. Ob pomanjkanju drugih strašil je tudi to sprejemljivo, čeprav je uspeh le delen.
Uspešno varstvo proti pticam je prekrivanje grozdja s tanko mrežo. Trgovine KZ, ki prodajajo kmetijski reprodukcijski material, naj bi mreže nabavile in jih nudile vinogradnikom.
V zvezi s strašenjem ptic v času zorenja grozdja naj bi se izkazali tudi lovci, katerim ne bi smelo biti žal žrtvovati nekaj strašilnih strelov vsak dan po posameznih goricah, s katerimi bi preganjali ptice iz vinogradov. Kot strašilo so uspešne tudi razobešene ustreljene ptice roparifce (kragulji, šoje), ker se jih drobne ptice bojijo. Tudi pri tem naj vinogradnikom pomagajo lovci z odstrelom teh ptic.
DT
1
S
I
S
I
s
I
s
I
N
I
■* N
I
I S > N
I
S
I
S
I
\
I
s
I
h
I
N
I
S
I
s
I
N
I
>
S
I
s
>
v
I
s
I
s
I
s
I
>
N
I
S
I
DT |
Lani izguba, letos dobiček
Žužemberški zadrugi je ob polletju ostalo prek 5 mi-lljonov dinarjev dobička — Do konca leta še bolje?
ŽUŽEMBERK — Po lani uspešno izvedenem družbenem varstvu v Kmetijski zadrugi Žužemberk se ugodni rezultati tudi letos nadaljujejo. Novi direktor Janko Skube je s poslovnim rezultatom sicer zadovoljen, zaskrbljen pa nad upadom kmetijske proizvodnje.
Polletni obračun, ki izkazuje 5,5 milijona dinarjev ostanka čistega dohodka, so v zadrugi 27. julija oceflili tudi na zboru delavcev in v delavskem svetu.
i
*
*
*
*
*
\
5
5
\
*
Priznanja znana
Komisije ocenile , žgane pijače, vina in sokove za 32. vinski sejem
LJUBLJANA — Ob koncu tega meseca se bo v Ljubljani začel že 32. vinski sejem, ki bo trajal od 29. avgusta do 5. septembra. Komisije za ocenjevanje vin, žganih pijač in sadnih sokov so že opravile svoje delo. Ocenile so 180 vzorcev alkoholnih pijač iz 12 držav, 1160vzorcevviniz 12državin94 sadnih sokov jugoslovanskih pridelovalcev.
Pri žganih pijačah letos ne bodo podelili najvišjega priznanja, so pa dodelili vzorcem 5 šampionov, 87 zlatih in 82 srebrnih medalj, od tega so jugoslovanski proizvajalci prejeli 4 šampione, 61 zlatih in 62 srebrnih medalj.
Za vina je 25 degustatorjev iz 11 držav podelilo 6 navjišjih priznanj — šampionov, od teh je eno pripadlo Jugoslaviji, 118 velikih zlatih medalj, 311 zlatih in 444 srebrnih medalj, jugoslovanski proizvajalci pa so dobili 35 velikih zlatih, 98 zlatih in 154 srebrnih medalj.
Za sadne sokove so podelili 8 najvišjih priznanj — grand prixov, od tega jih je 6 pripadlo slovenskim proizvajal-
Pozimi doma, poleti v Dalmaciji
Na čateški vrtnariji L Galič pred vsakim sa-jenjem razkuži zemljo
ČATEŽ OB S AVI — Ivan Galič dela že poldrugo desetletje na vrtnariji brežiške Agrarie pri kompostiranju in pripravljanju zemlje za sajenje. Po poklicu je vzdrževalec in obvlada tudi delo na strojih, najbolj pasejeuveljavil na stroju za razkuževanje prsti. To delo opravlja po potrebi, vendar nikoli pozimi, ker je zemlja ohlajena.
Zmogljivost njegovega stroja je 750 tisoč kalorij. Zemljo segreje na 120° Celzija. Če vsebuje 50 odst. vlage, je v treh urah dezinficira 50 kubikov, če je vlage več, je ves postopek daljši. Med delom s parno kolono, kot imenujejo dezinfekcijski stroj, ima Galič na sebi azbestno obleko in rokavice. Temperaturo zemlje, ki se pari pod polivinilasto folijo, ves čas nadzoruje. V primeru, da se živo srebro dvigne samo do 90 stopinj, je učinek razkuževanja vprašljiv. Ste-
l
rilizacija je najučinkovitejša pri 120 stopinjah Celzija.
Mojster Galič je povedal, daje ta postopek zelo drag. Na uro porabi zanj od 120 do 160 litrov gorilnega olja. V rastlinjakih brez tega ne gre, saj bi jim sicer bolezni in razni škodljivci uničili ves trud.
Vsako poletje se Galič za mesec dni napoti v Dalmacijo. Pa ne počivat na morje, ampak delat. V Splitu sterilizira zemljo za Parkovne nasade in Inštitut za jadransko kulturo. Do zdaj so bili še vedno zadovoljni z njegovim delom in zanj pomeni priznanje že to, da se še nikoli niso pritožili in da cenijo njegovo znanje in izkušnje.
J. T.
Menili so, dagreza razmeroma ugoden poslovni uspeh posebno v primerjavi s slabim rezultatom prejšnjih let in pa ob dejstvu, da so iz lastnih sredstev adaptirali še žužemberško trgovino in zanjo odšteli nad 5 milijonov dinarjev.
Ker so letos prodali kar 5 ton semenskega krompirja, kljub vsemu računajo na količinsko dobro letino, okro^SO ton. Ugodnokažejokumarev pogodbeni pridelavi. Odkupijo jih poprečno 45 ton na teden, dobro uspeva tobak, prvič pa so letos pri treh pogodbenikih poizkusili saditi še rdečo peso.
— S čim pa kmetovalci vašega območja zlasti niso zadovoljni?
»Zatikalo seje pri odkupu suhe robe — zobotrebcev. Izdelki so predolgo ostajali pri izdelovalcih, ljubljanskemu Domu pa se ni mudilo ne s prevzemom izdelanega blaga ne s plačilom. Kajpada so ljudje godrnjali.«
— Kakšno poslovno napoved lahko daste do konca leta?
»Rezultati ne bodo slabši, pričakujem boljše. Za nadaljnji razvoj kmetijstva vidim lepe možnosti tudi zavoljo novih predpisov, ki omogočajo agromelioracijska dela tudi pri posameznikih.«	R.	BAČER
AKUMULACIJA PRI ROKI
PRIGORICA — Prigoriški tozd ribniškega Inlesa posluje najbolj donosno. Na vprašanje, kako je to možno, saj so drugi Inlesovi tozdi večji, smo dobili tak odgovor: seveda le zato, ker pri Prigorici gradijo jez za akumulacijsko jezero in tako je akumulacija pri roki. Povedati pa moramo, da bo prigoriški jez zadrževal (akumuliral) odvečno vodo le ob poplavah oz. velikem deževju. Voda bo izakumulacijskegajezera postopoma odtekala, dokler ne bo površina jezera odtekla in bo akumulacija na suhem... Da ne bodo ostali z akumulacijo na suhem tudi prigoriški inlesovci.
IZ NkŠIH OBČIN
EETRTK0V INTERVdU
Večina ušla omejitvam
O negospodarskih investicijah, ki jih omejuje nova zakonodaja, govori Tone Kraševec iz SDK
NOV OMESTO — V zvezi z najnovejšimi ukrepi ZIS in vzporednimi republiškimi predpisi, ki stopajo na prste negospodarskim in neproizvodnim investicijam, v štirih dolenjskih občinah nebo veliko prizadetih. Pogovor s svetovalcem
Tone Kraševec
v SDK, Tonetom Kraševcem podrobneje osvetljuje razmere.
»Po zvezni in republiški zakonodaji je potrebno ustaviti negospodarske in neproizvodne investicije, ki do konca junija niso imele opravljenih 70 odst. del po predračunu gradnje. Kot izjema so v zakonu navedeni nekateri objekti vseslovenskega pomena s področja kulture. Omejitve tudi ne prizadenejo objektov za znanstveno raziskovalno delo ter izobraževanje, zaklonišča in objekte, ki predstavljajo nadomestno gradnjo zaradi naravnih nesreč. Prav tako omejitve ne zadenejo objektov, za katere je vsaj polovico denarja zbranega s samoprispevkom. Izjeme pa so še vedno pogojne, kajti za vsak objekt mora republiški izvršni svet izdati sklep, da se gradnja lahko začne ali nadaljuje. Vsi investitorji so morali izvršnemu svetu poslati obrazložitve, Služba družbenega knjigovodstva pa brez sklepa izvršnega sveta ne dovoljuje nobenih izplačil.«
— Kakšno je bilo na Dolenjskem stanje 30. junija, ki ve|ja za mejni datum?
»Prijavljenih je bilo 20 objektov v gradnji za negospodarske in neproizvodne namene v skupni predračunski vrednosti 1,9 milijarde dinarjev. Odtehje 16 takih, ki so ali gradbeno že povsem končani ali pa imajo opravljenih okrog 80 odst. gradbenih del in pričakujemo, da bodo s sklepom izvršnega sveta lahko dokončani. Nekaj tovrstnih gradenj, zlasti v novomeški občini, pa se mi zdi vprašljivih.«
— Na katerih objektih po vaših podatkih del ne bodo mogli nadaljevati brez težav?
»Gre za gradnjo družbenega doma v Šmarjeti v vrednosti 45 milijonov din, ki je dograjen le 10-odstotno, vendar pa je prostovoljno delo občanov z njihovimi prispevki v predračunski vrednosti zastopano z 80 odstotki. Nadaljeza obnovo in rekonstrukcijo novomeškega stadiona v predračunski vrednosti 24 milijonov dinarjev, za večnamenski dom Gasilskega društva Otočec in večnamenski objekt Konjeniškega kluba Šentjernej. Od teh investitorjev doslej še nihče nima papirja izvršnega sveta SRS, da gradnjo lahko nadaljuje.«
— Ljudje pravijo, da se na nekaterih neproizvodnih objektih dela vseeno nadaljujejo, ne glede na novo zakonodajo. Za kakšne primere gre?
»Pri vseh gradnjah, kjer je bilo s pogodbami izvajalcem del že vnaprej plačano, lahko dela izvajajo. Tak primer je gradnja telovadnice pri osnovni šoli Metlika, gradnja proizvodno poslovnih prostorov Pionir v Metliki, nadzidava prostorov GG Črnomelj, prizidava šole v Semiču in še nekateri.«
RIA BAČER
Iz tovarne v trgovino
Uspeina Betina prodaja mimo grosistov v Istri in Dalmaciji — Te dni že jesensko-zimska kolekcija_
METLIKA — Prodaja Betine kolekcije za pomlad-poletje gre h koncu. S prodajo so v Beti dokaj zadovoljni, spet pa seje zgodilo kot že nrejšnja leta, da so s svojim glavnim poletnim artiklom kopalkami prišli malo prepozno na trg. Letos je bila ta zamuda manjša kot prejšnja leta.
Zadnjih nekaj let uvajajo v Beti proti koncu sezone tudi prodajo na terenu. Izkušnje so namreč pokazale, da se grosisti v strahu pred zalogami že sredi sezone branijo novih naročil, zato v marsikateri manjši trgovini, ki jo zalaga z robo grosist, zmanjka najbolj iskanih artiklov. Zato so se v Beti pred časom odločili, da bodo večkrat sami obiskali te trgovine. Usmerili so se v prvi vrsti na Istro in Dalmacijo, kar se je doslej izkazalo kot pametna in koristna poslovna poteza.
Na pot gre najprej potnik, za njim pa kamion, poln blaga. Potnik »obdela« trgovine in kampe, naročil pa dobijo
DRUGA IZMENA MANJ USPEŠNA
LOKVE PRI ČRNOMLJU — V nedeljo je zaključila delo druga izmena republiške mladinske delovne akcije »Bela krajina 86«, ki je v prvi dekadi gradila vodovod v semiški krajevni skupnosti, v drugi pa od Kuljajev proti Jugorju v metliški pbčini. Medtem ko je delo v črnomaljski občini zaključeno po načrtih, pa jim v metliški ni uspelo izpolniti plana, ker trasa ni bila pripravljena, brigadirjev je bilo manj, pa tudi manj delavni so bili. V tretji izmeni se je zbralo 80 brigadirjev, kar je sicer še vedno za 40 manj, kot bi se jih moralo, zanimivo pa je, da so poleg Ljubljančanov in Mariborčanov prvič na belokranjski akciji tudi tujci, Estonci, Litvanci, Čehoslovaki in vzhodni N emci. Kot pravijo v štabu akcije v Lokvah pri Črnomlju, se bodo morali brigadirji v zadnji izmeni zelo potruditi, Ja bodo izpolnili načrt, upanje, da jim bo to res uspelo, pa daje tudi 20 brigadirjev iz ozaljske občine, ki bodo začeli delati na trasi 10. avgusta.
TRETJA IZMENA V ŽUŽEMBERKU
ŽUŽEMBERK — V nedeljo, 3. avgusta, je prišla v brigadirsko naselje tretja delovna izmena brigadirjev zvezne mladinske akcije »Suha krajina 86.«. V tretji izmeni so brigade iz Prib-oja, Belega Manastira, Novega Sarajeva, Siska in Postojne. Pričakovali so tudi mlade iz Ptuja in Lenarta, a so udeležbo odpovedali. Druga delovna izmena je na deloviščih Suhe krajine opravila 21.500 delovnih ur, vrednih čez 18 milijonov dinarjev. Kar 238 brigadirjev pravkar odišle izmene je gradilo vodovod v Sela-Šumberku, Zagorici in Gradencu, gradilo PTT omrežje v Sadinji vasi in opravljalo agromelioracije na Polomu in Smuki.
IZ NKŠIH OBČIN
P
<
Mladim pomagajo v stiski
Nova dejavnost Centra za socialno delo v prid osebnostno motenih otrok — Potrebna pomoč
NOVO MESTO — Prostovoljno socialno delo je v svetu znana dejavnost, pri nas pa v tem ubiramo prve korake. Novomeški center za socialno delo ima pri pomoči vedenjsko in osebnostno motenih mladostnikov že nekaj izkušenj.
Gre za svojsko obliko prostovoljnega (brezplačnega) dela občanov z otroki in mladostniki, mišljeno kot pomoč in dopolnitev poklicnemu-socialnemu delu. V Novem mestu vodi to dejavnost socialna delavka Mojca Papič, zastavljeno pa je v dveh skupinah:	za pomoč osnovnošolskim
otrokom in za pomoč osebnostno in
Krize še ne občutijo
V črnomaljskem Begradu so komaj kos vsem naroči-lom — Pomoč kooperantov — Nova žaga v Kanižarici
ČRNOMELJ — Kljub temu da se težave gradbenih delovnih organizacij nadaljujejo, se v črnomaljskem Begradu pohvalijo, da imajo veliko dela, gradbišča pa predvsem v Beli krajini in v ozaljski občini onkraj Kolpe, kar je zelo ugodno. Veliko dela imajo tudi zaradi 25 tisoč izgubljenih norma ur v zimskih mesecih, zato morajo še toliko bolj pohiteti.
Koliko naročil imajo v Begradu, pove tudi to, da so prav v teh dneh prvič zaposlili tristotega delavca, poiskati pa so morali tudi kooperante, kajti sami niso kos -vsemu delu, kljub temu da imajo večurni delavnik in delajo ob sicer prostih sobotah. Tako jim je uspelo, da so ob polletju splavali iz izgube, ki so jo imeli v prvih treh mesecih.
SREČANJE MLADIH
BRUSNICE — Preteklo nedeljo so Brusničani, to je osnovna organizacija mladine in športno društvo že tretjič uspešno pripravili tradicionalno srečanje mladih iz novomeških krajevnih skupnosti. Sodelovalo je 11 osnovnih organizacij ZSMS, pomerili pa so se v teku, metu kamenja, teku v vrečah, vlečenju vrvi, skoku v daljino in igri presenečenja. Zmagali so mladi iz Žabje vasi, ki so prejeli prehodni pokal, hkrati pa so tudi organizatorjisrečanja v prihodnjem letu.
Ni bila velika, le 5 milijonov dinarjev, a vseeno dovolj, da so se resno lotili sanacijskih ukrepov. Po šestih mesecih jebil celotni prihodek v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 207 odst., dohodekza241 odst.,čisti dohodekpa kar za 272 odst. Toliko večji so ti odstotki tudi zato, ker je imel Begrad lani ob polletju 15 milijonov zgube. Še vedno pa v tem Gokovem tozdu čaka na plačilo za delo 30 njihovih delavcev v Iraku, ki so ga končali pred dvema letoma. Dobiti bi morali 114 tisoč dolarjev, pa so jim šele pred kratkim plačali prvi obrok — 17 tisoč dolarjev.
V Begradu priznavajo, da je zanje prav letos splet srečnih okoliščin pripomogel k temu, da imajo dovolj dela, da pa kriza v gradbeništvu ostaja in se bojijo, da je ne bodo prihodnje leto občutili tudi v njihovem kolektivu. Vprašanje je namreč, če se bo našlo še toliko investitorjev v bližnjih krajih, kot se jih je letos.
Potožijo tudi, da imajo še vedno premalo kvalificiranih delavcev, predvsem zidarjevin tesarjev, pohvalijo pa, da so letos veliko namenili za posodabljanje opreme, saj so 42 milijonov dinarjev, kolikor naj bi porabili v ta na-,men, že prekoračili. Letošnja največja pridobitev je nova žaga v Kanižarici, ki so jo postavili ob lani odprti železokrivnici.
B.M.
vedenjsko motenih mladostnikov in mlajših polnoletnikov.
Prostovoljci, ki so se v prostem času pripravljeni vsaj enkrat na teden srečevati z otrokom, ki jim jedodeljen, enkrat na teden pa prisostvovati tudi strokovnim pogovorom na centru za socialno delo, morajo biti stari vsaj 16 let. Prostovoljci, ki delajo z mladostniki, morajo imeti tudi ustrezno osnovno znanje s področja psihologije in pedagogike in morajo biti polnoletni.
V Novem mestu dokaj uspešno že od aprila letos dela skupina sedmih prostovoljcev z mladostiki. Za pomoč mladim v stiski so se za zdaj prijavili večinoma socialni delavci, ki se v prostem času bodisi na sprehodu, v kinu, na izletu ali sicer v neuradnem okolju srečujejo s svojim mladostnikom. V sproščenem pogovoru mu pomagajo spoznavati bistvo njegove stiske, ga pravilno usmerjati insez njim ukvarjati.
Ker pa je tovrstne pomoči potrebnih veliko več otrok in mladostnikov, kot je za zdaj prijavljenih prostovoljcev, še iščejo občane, ki bi se bili voljni vključiti v tovrstno humanitarno delo.
RIA BAČER
od nekaj do 1.000 kosov. V glavnem gre za kopalke, poletne majice ter artikle za na plažo, prodajo pa celo oblačila za šport, rekreacijo in oddih. Lani so tako prodali več kot 30.000 kosov raznih artiklov, letos pa v dveh takih akcijah v Istri in Dalmaciji že okoli 20.000. Do konca sezone nameravajo še dvakrat obiskati Istro.
Hkrati pa v Beti že dalj časa s polno paro teče proizvodnja jesensko-zimske kolekcije, ki jo bodo v drugi polovici tega meseca že začeli dobavljati kupcem. Modele iz te kolekcije so, kot je v navadi, poslovnim strankam iz Slovenije, Istre ter bližnjih hrvaških krajev vključno z Zagrebom predstavili marca na internih modnih revijah na Vinomeru, poteka pa tudi že sklepanje pogodb za kolekcijo pomlad-poletje 87, ki so jo na Vinomeru predstavili septembra. Za prodajo Betinih artiklov skrbi šest trgovskih potnikov, ki pokrivajo celo Jugoslavijo, poleg tega pa imajo še predstavništvi in skladišči v Beogradu in Splitu.
V Beti zagotavljajo, da bo večina artiklov iz jesensko-zimske kolekcije pravočasno narejena in dobavljena kupcem.	A.	B.
ZMAGALI MEŽIČANI
KOČEVJE — Na 18. srečanju gasilskih rudarskih tekmovalnih enot iz vse Slovenije, ki je bilo pred kratkim v Kočevju, je sodelovalo 13 moških in ena ženska ekipa. Med moškimi ekipami so zmagali Mežičani, izmed društev z našega območja paje bila najboljša ekipa Rudnik-Itas iz Kočevja, ki je zasedla 6. mesto (11. Rudnik Senovo in 13. Krmelj). Vse nastopajoče ekipe so dobile spominsko plaketo, delo rudniškega likovnega amaterja Viktorja Kobole, na kateri so prikazane značilnosti kočevskega rudnika in Kočevske (rudarski znak, grb Kočevja, medved, novo rudniško jezero). Po tekmovanju je bilo ob obali kočevskega jezera, kjer je bil včasih dnevni kop kočevskega rudnika, tovariško srečanje. Glavni pokrovitelj srečanja je bil Itas Kočevje.
ZA PRAZNIK PRITEKLA VOD A—V butorajski krajevni skupnosti so pretekli teden hiteli graditi zadnji del glavnega vodovodnega voda (na fotografiji) in ga zaključili pred krajevnim praznikom 1. avgustom. Zanimivo je, da so v tej najmanjši in nerazviti krajevni skupnosti v črnomaljski občini začeli graditi vodovod lani jeseni, pretekli teden pa so že imeli otvoritev glavnega voda v Veliki Lahinji in Zorencih. Veliko dela na kamnitem terenu so krajani opravili sami, pohvalijo pa tudi pomoč črnomaljskih vojakov ter delovnih organizacij Goka, Belta, Rudnika, GG Črnomelj, kmetijske zadruge Črnomelj. Prihodnje leto bodo sprejeli še priključke k hišam, čaka pa jih tudi napeljava telefona in ureditev pokopališča.
Kje se zatika?
Spet propadlo dogovarjanje med zadrugo in Standardom
NO V O MESTO — Nepričakovano in preprosti logiki nerazumljivo se zdi dejstvo, da je pred kratkim delavski svet Standarda-Mercatorja v Novem mestu zavrnil predlog, ki so ga s kmetijsko zadrugo pripravljali dlje časa. Obe delovni organizaciji imata v Mirni peči in Škocjanu prodajalni z isto ponudbo in slabimi rezultati, zato so se dogovarjali, naj bi zadruga s prodajalno in večjo izbiro kot doslej ostala v Mirni peči, Mercator-Standard pa v Škocjanu.
Ko so se v pripravah že vse zmenili, je zadeva spet padla v vodo. V obeh krajih pa so tako zadružne kot Standardove prodajalne potrebne posodobitve. Oboji so čakali na sklep o novi organiziranosti in občane tolažili, da bo kmalu drugače. Trenutno ostaja pri starem, nelojalna konkurenca v lastni hiši bo še nadalje cvetela. Pri Standardu je za tak sklep delavski svet gotovo navajal razloge, v odločitve tega najvišjega samoupravnega organa se ne bi vtikali, pač pa v dvoličnost v času dogovarjanja.
Nič koliko sestankov, analiz, gradiv je bilo potrebnih, da so se dogovorili za delitev dela in pokrivanje terena v obeh krajih, kar naj bi bila začetna poteza sodelovanja. Vse to veliko stane, zato bi morali prej opozoriti na sporne točke. Tako smo priče novemu neuspelemu dogovarjanju, ki ob takih primerih priliva te olje na žerjavico zagovornikom teze, da celotno dogovarjanje v družbi ni vredno piškavega oreha.
RIA BAČER
Z večjim izvozom do prednosti
Beti je v letošnjem prvem polletju izvozila skoraj toliko kot lani v celem letu — Usmeritev v čisti Izvoz — Življenjsko vezani na uvoz_
METLIKA — Medtem ko je metliška Beti prejšnja leta več uvozila kot izvozila, je v prvi polovici letošnjega leta uvoz uravnovesila z izvozom, oziroma je celo malo več izvozila kot uvozila. Res so v prejšnjih letih na drugačne, za Beti manj ugodne načine obračunavali izvoz in uvoz, pa vendar je tudi dejansko v letošnjem prvem polletju ta belokranjska delovna organizacija na tem področju naredila precejšen korak naprej.
Seveda imajo po novem zakonu aktivni izvozniki prednosti pri plačilu za uvoženi material, in tako je Beti sedaj na drugem prednostnem mestu od sedmih. Kljub temuzamuda pri odpiranju nalogov za plačilo še vedno traja okoli dva meseca, tuji dobavitelji pa zaradi slabih izkušenj čakajo, da je akreditiv odprt in šele potem pošljejo naročeno robo. Zato morajo ta dvomesečni premik upoštevati pri načrtovanju uvoza. Kljub vsem težavam pa proizvodnja v Beti v prvem polletju zaradi uvoza ni trpela.
V prvem polletju izvoz tudi po finančnem učinku ni bil zanimiv — izražati pa so morali zaradi prepotrebnega uvoza — sedaj pa račun že kaže drugače. Tihadevalvacijadinarjaza 15
odst. in boljše izvozne stimulacije so izvoz naredile tudi finančno zanimivejši. V prvi polovici leta je Beti na konvertibilno tržišče izvozila za 2,5 milijona dolarjev, kar je že skoraj toliko, kot je znašala vrednost izvoza v celem lanskem letu. Prav tako se Beti preusmerja na tako imenovani čisti izvoz, pri čemer jim gredo najbolj v denar kopalke, telovadni dresi pa tudi oblačila za rekreacijo.
Nikakor pa to ne pomeni, da se nameravajo odpovedati ali da zanemarjajo izvoz v obliki storitev, tako imenovani »lohn posel«, še naprej delajo tudi za velike in znanefirme, kot so Triumph, Hudson, Pfeifle in druge. Zavedajo pa se, da je bolj ali manj nemotena proizvodnja odvisna v prvi
vrsti od izvoza, kajti če bi spet postali izvozno pasivni, takoj padejo na rep prednostne liste, kar vso zadevo lahko usodno zaplete. Beti paje, kot rečeno, življenjsko vezana na uvoz, saj mora uvažati repromaterial za Kodranko in uvoz za potrebe tega tozda seje še povečal, kajti Kodrankajepovečalasvoje kapacitete za 1.000 ton prej na leto; prav tako uvaža barve, kemikalije, rezervne dele in opremo.
Vsekakor bodo še naprej Betin glavni izvozni artikel kopalke in telovadni dresi, medtem ko so izdelki iz bombaža za izvoz manj zanimivi, kajti pri nas ne spremljamo svetovnih cen bombaža, dogaja se večkrat celo obratno: kona svetovnem trgu cene bombaža padejo, se pri nas zvišajo. Poleg tega je ponudba bombažnih izdelkov z Daljnega vzhoda, iz Kitajske in tudi Amerike ogromna in temu primerna tudi konkurenca.
A. BARTELJ
Novomeška kronika
VISKI — Restavracija pri vodnjaku in njeno osebje sta pogosti žrtvi te rubrike, tokrat pa ju moramo zaščititi. Gost iz toplejših krajev naše države je naročil viski. Ko mu ga je natakarica prinesla, je že od daleč kričal, da to ni noben viski, da te gnojnice ne bi pil niti njegov ded. Ko so možaku dostavili steklenico, iz katere so natočili sporno tekočino, je začel zmagoslavno vpiti, da je imel prav, da so mu podtaknili italijanski viski, ki ga on prezira. Jezno-ritež ima gotovo pravico do osebnega okusa, s svojim dedkom paje nekoliko pretiraval. Beseda viski je bila dedku popolnoma neznana, od pijač pa je poznal studenčnico in bosensko rakijo.
OMET — Vse, o čemer piše ta rubrika, se je zgodilo, se dogaja ali se bo zgodilo. Ko smo pred dnevi opozorili, da z rotovža odpada omet in da utegne biti zadeva nevarna, nismo mislili, da se bo napoved tako hitro uresničila. Kepe ometa so huje poškodovale žensko, ki si je mislila, dajo od nesreč lahko doleti le podražitev kruha in elektrike, olje in sladkor pa menda čakata jeseni.
Ena gospa je rekla, da je imel cirkus ki je nedavno obiskal mesto, dobre in slabe strani. Dobra je ta, da so starši nenehoma vedeli, kje so od jutra do večera njihovi otroci, slabo paje, da jihjetavednost stala najmanj 1000 din na dan.
Sprehod po Metliki
TRIKRAT NATEDEN JE N A METLIŠKEM KOPALIŠČU zabava s plesom. Za nemirne in stiskajoče igra ansambel Supernova. Fantje so iz Črnomlja, vodi pa jih najmlajši iz dinastije Mihelčičev. Plesaloev in zabave željnih se kar tare, tako da ima Asani Nuhi s svojo familijo polne roke dela.
TURISTIČNA SEZONA JE NA VIŠKU, zato ni nič čudnega, če so metliške gostilne ob večerih polne domačih in tujih ljudi. Hotel Bela krajina je navadno zaseden do zadnjega stola, nič slabše ni pri zasebnikih. Od 23. ure dalje pa Metlika zamre. Takrat je namreč konec točenja pijač, in če hočeš ali ne, moraš domov pod rjuho.
LJUBLJANSKA TELEVIZIJA je poklonila Metličanom bodečo nežo, kar pomeni, da s turističnimi storitvami ni tako, kot bi moralo biti. Zavoljo tega se ne bo nihče odel v črnino, kajti s turizmom se v tej občini na sončni strani Gorjancev ne ukvarja skoraj nihče. Vse je bolj ali manj prepuščeno slučaju, dobri ali slabi volji kakšnega gorečneža. Reke motoriziranih turistov pa se valijo mimo Metlike proti Plitvicam in naprej ob morje.
Črnomaljski drobir
TURISTIČNA ZANIMIVOST — V Beli krajinije večkrat slišati tarnanje, da še tistega, kar imajo, ne znajo prav obrniti v turistične namene. Pa ni vselej tako. Nekatere stvari se kar same »obračajo« in ponujajo turistom, žal navadno takšne, ki so nam bolj v sramoto kot v čast. Tudi hiša nad viniškim kopališčem sodi med takšne »znamenitosti«. Ker je noče nihče porušiti ali vzdrževati, se je že pred leti začelasama rušiti. Turisti jo z veseljem oblegajo in fotografirajo, kajti nihče ne ve, če bo prihodnje leto še stala.
MOSTA — Črnomaljci, ki morajo večkrat nadan po mostih čezDobličico in Lahinjo proti kozjemu placu pa seše vedno razburjajo, ker je eden od njih, tisti pri klavnici, zanemarjen,dotrajan. Prvega so delavci Cestnega podjetja nekoliko pokrpali, ko pa bi moral priti na vrsto še drugi, so pospravili orodje in odšli.
Drobne iz Kočevja
MOKE NI, KRUH PA KOT KAMEN — V kočevskih trgovinah moke že dlje časa ni, trgovke pa pravijo (in to ugotavljajo tudi občani), da je kruh star oz. trd kot kamen. Peki bi gotovo imeli tisoč opravičljivih izgovorov in tudi tistega, da jestar kruh bolj zdrav, vendar si tudi Kočevci žele takega kruha, kot ga pečejo drugod.
PO NAFTO S KANTAMI — Občana, kije imel bicikel natovorjen s kantami, smo vprašali, zakaj sejetako opremil. Povedal je, da gre po nafto, a ne zato, ker se bo podražila, ampak ker se mu je že nekajkrat primerilo, da mu avtomobil ni hotel voziti. Na znančev nasvet zdaj nataka nafto v kante in jo nato še precedi skozi gosto krpo, da odstrani iz goriva umazanijo(smeti), in potem z vožnjo ni težav.
PRVI OBISK SMRTI — Komaj so dom starejših občanov v Kočevju odprli, že ga je 27. julija obiskala smrt, ki je pokosila Marijo M aurič. Pokopali so jo 30. julija na kočevskem pokopališču. Na zadnji poti jo je spremljala kočevska godba (13 godbenikov), krsto so nosili štirje, za njo paje stopalo le 6 občanov. Tudi ji ni nihče spregovoril v zadnje slovo.
IZ NkŠIH OBČIN
Ribniški zobotrebci
ZAPRTI INŠPEKTORJI — medobčinski inšpektorji so pred kratkim uradovali v stavbi občinske skupščine Ribnica. Zaskočila seje ključavnica in inšpektorji so bili ujeti. Milo so prosili »zunanje sodelavce«, naj jim pomagajo ali vdro vrata. Končno jih je rešil ključavničar. Ni znano, če je v času, ko so bili inšpektorji v neprostovoljnem ujetništvu, kriminal kaj porastel, cene pa so gotovo...
POJOČE KOLO — Bili smo tudi priča nenavadnemu dogodku: bicikel, ki ga je vozil eden izmed ribniških uslužbencev, je oddajal čudne glasove, kot da poje. Na prašanje, kako da njegovo kolo poje, je uslužbenec odgovoril: »Saj ni moje, je službeno.«
TEČAJ ZA VZDRŽEVALCE — Ribničani ugotavljajo, daje okolica zdravstvenega doma in doma TVD Partizan lepo vzdrževana, okolica šolskih stavb pa slabo. Zato bosta hišnika zdravstvenega doma in doma TVD organizirala med počitnicami za člane osnovne šole Ribnica tečaj o vzdrževanju okolice stavb.
Trebanjske iveri
BAZEN — Mirenski bazen je v teh dneh pasje vročine poln, kljub temu da ni organizirano kopanje. Izračunali so, da bi bila cena vstopnice za bazen previsoka (za največ 44 kopalnih dni v sezoni), če bi morali imeti še kopalne mojstre in drugo, kar terja za javna kopališča neizprosna, a žal dostikrat prav neživljenjska zakonodaja.
DEŽURSTVO — Pri trebanjski občinski gasilski zvezi so organizirali povezavo gasilskih društev z radijskimi postajami. Tako so intervencije hitrejše in učinkovitejše, po nepotrebnem pa ne alarmirajo in kličejo vkup vseh društev. Vendar imajo gasilci težavo, da zveze nimajo popoldne in ponoči, ko niso v službi delavci občinskega sekretariata za ljudsko obrambo, kjer je centralna postaja. Zaprosili so Postajo milice Trebnje, da bi prevzela dežurstvo popoldne in ponoči, vendar kljub priporočilu občinskega izvršnega sveta gasilci niso dobili odgovora.
Novo v Brežicah
ŠPORTNE IGRE, EDINA SVETLA TOČKA — Iz brigadirskih ust se to morda čudno sliši, a jeres. Mladinci, ki so letos delali na Bizeljskem, so imeli q brigadirskem življenju kaj slabo mnenje. Zasavci so naglas povedali, da so vzdržali na akciji samo zaradi športnih tekmovanj.
KAM PO DIREKTORJE? — Ni še dolgo tega, kar so brežiški komunisti zahtevali, da ne bi potrjevali direktorjev, ki ne spodbujajo inovativnosti in ne vzgajajo sposobnih naslednikov. Toda v praksi je tako, da direktorjev vedno primanjkuje in da jih vsi kolektivi zahtevajo od političnih vrhov, kot da jih imajo tam na zalogi v inkubatorjih.
CESTA PROSTA SAMO OB NEDELJAH — V Brežicah sonajvečji prometni zamaški v Černelčevi ulici, kjer na eni strani razkladajo blago za Posavje, na drugi za Elektrotehno. Avtomobilisti so prisiljeni voziti slalom, tako da niti pešci na pločniku niso vami.
Krške novice
KLJUČ — Raški gasilci so sicer vrli fantje, le ob nedavnem požaru v Ro-višču se v naglici nekateri niso spomnili, kje bi utegnil biti ključ od doma, zato so bili bolj oddaljeni kolegi prej na mestu požara.
PTICA SELIVKA — Brestaničani iz devetih gospodinjstev z Zasavske ceste se že lep čas jezijo na obrtnika Hohnjeca, ki polaga telefonske kable. Vse so mu plačali že leta 1983, dela pa še vedno ni dokončal. Krajane moti, ker so zvedeli, da je bil Hohnjec, ki ima obrt prijavljeno v sosednji šmarski občini, v teh letih še velikokrat v krški občini in delo precej prej končal kot pri njih.
MILIČNIK — Med ljudmi po Krškem že nekaj časa krožijo govorice, da se ne obeta nič dobrega mlademu miličniku, ki slovi po svoji neživljenjski, uradniški »doslednosti«, zlasti pri obravnavi prometnih prekrškov. Menda ga ne marajo niti kolegi.
Sevniški paberki
ZAKAJTAKO DRAGO?—Obza-dnji podražitvi kruha se nam je potožilo več sladkornih bolnikov. Resda njihov »graham kruh« prištevajo med posebne vrste kruha, vendar zakaj je treba predvsem za otrobe v njem odšteti toliko več? Prej je stal hlebček 52 dinarjev, sedaj pa enako težka štručka stane domala 200 dinarjev.
SPET PREJ ZAPRTO — Na zadnji seji občinske skupščine so zlasti delegati iz Lisce negodovali nad predčasnim popoldanskim zapiranjem nekaterih trgovin s prehrambenim blagom. Delovni čas so sedaj zaradi dopustov skrajšali še v Elektrotehni, podobno je tudi v cvetličarni. Najbolj posloven je zasebni zelenjadar. Vedno ima dovolj kupcev, tudi za praznike, ko ima odprto.
«51
II
IZ NKŠIH OBČIN
Vodotok preusmerjajo
Odvečne vode Bistrice bodo po posebnem podzemnem kanalu speljali v potok Sajevec in akumulacijo — Tako visoke vode ne bodo več ogrožale hiš
PRIGORICA — Na območju Ribnice in Prigorice potekajo te dni dela v zvezi z gradnjo zadrževalnika visokih voda. Glavna dela bodo dokončana letos.
Med Ribnico in vasjo Sajevec ter v okolici oprivljajo dela, da bodo preusmerili odvečne vode z območja vodotoka Bistrice po dveh podzemnih kanalih v potok Sajevec, odkoder bo voda tekla do zadrževalnika visokih voda v Založju pri Prigorici. Z gradnjo tega sistema in pregrade (jezu) bo tudi zmanjšana, oz. odstranjena nevarnost poplav v Ribnici in še nekaterih drugih krajih.
Nekatera manjša dela bodo opravljali še v letih 1987 in 1988. V zvezi s tem zadrževalnikom bodo v naslednjih letih uredili še Obrh, ki zdaj poplavlja Dolenjevaško polje. Od stadiona na Mlaki ob Bistrici vse do Obers-
Poljanci dokončujejo asfalt — Kmalu telefoni — Sredi vasi umetniški kip?
VELIKE POLJANE — Te dni v Velikih Poljanah v ribniški občini končujejo asfaltiranje ceste skozi vas in do pokopališča pri sv. Tomažu. Tako bo tudi zadnja velika vas in središče krajevne skupnosti v občini dobila asfalt. Dela so financirana iz sredstev rednega in dodatnega samoprispevka in sisa za komunalno dejavnost.
Zdaj bo na vrsti asfaltiranje ceste proti Vrhu do vznožja turistične točke Grmada. Upajo, da se bodo dela lahko začela že letos. V načrtu za letos paima krajevna skupnost še elektrifikacijo Vahtnice.
Na območju krajevne skupnosti bodo zagotovo letos dobili tudi telefonske priključke, skupno 44, in sicer z območja poštne centrale v Velikih Laščah (občina Ljubljana-Vič-Rudnik). Krajani so z udarniškim delom izkopali jame in vanje postavili telefonske drogove, na katerih že vise telefonski kabli.
Hkrati z asfaltiranjem vasi Velike Poljane urejajo središče vasi. Želja krajanov jetudi, da bi sredi vasi stal kakšen kip. Vodstvo krajevne skupnosti se že dogovarja o tem s kulturno skupnostjo Ribnica.
J . P.
Dobro gospodarijo
V okviru Inlesa najuspešneje posluje tozd v Prigorici — Dokončujejo novo skladiščno halo
PRIGORICA —Tovarna stavbnega pohištva Dolenja vas, ki je tozd ribniškega Inlesa, posluje kljub znanim težavam vse lesne industrije razmeroma uspešno. Trenutno je ta Inlesov tozd najuspešnejši, zato lahko namenja tudi več za razvoj.
V juniju letos so začeli graditi skladiščno halo za suhi les in polizdelke, ki bo dokončana še ta mesec. V prostore, kjer je zdaj skladišče, bodo preselili sedanje pomožne obrate, kotlovnico, mehanično delavnico, kompresorsko postajo, garažo za viličarje, večji del hale pa bo namenjen za primarni razrez lesa (krojenje iz desk v elemente). Nad mehanično delavnico bodo uredili še pisarniške prostore.
Preselitve bodo omogočile še druge izboljšave, zato bo potekala proizvodnja bolj nemoteno in z manj nepotrebnega transporta. Tudi brusil-nico bodo preselili v prostore sedanje kotlovnice, kasneje pa zgradili še halo, v kateri bo predelava suhega lesa (skobljanje, razrez in lepljenje v elemente), kar delajo zdaj v utesnjenih prostorih. Veliko teh elementov tudi izvažajo. Skupno izvozijo petino proizvodnje.
J. P.
tarjevega mlina pod Jurjevico pa bodo že prihodnje leto začeli z melioracijskimi deli in tudi komasacijo teh zemljišč. Skupno bo tu melioriranih 160 ha zemlje, ki bo uporabna tudi za poljedelstvo.
Dela pri gradnji pregrade zadrževalnika v Založju pri Prigorici izvajaVGP Hidrotehnik — tozd Hidrogradnja Ljubljana, pri gradnji sistema cevovoda Bistrica — Sajevec pa Slovenijace-ste-Tehnika. Investitor del je Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava.
J. PRIMC
PREUSMERILI BODO TOK VODE — Tu bo po posebnem kanalizacijskem sistemu okoli 10 m pod površjem tekla preusmerjena voda Bistrice v potok Sajevec in akumulacijo pri Prigorici. Zaradi teh del je bilo treba razdreti tudi precejšen del asfaltirane ceste proti Sajevcu (na fotografiji). (Foto: J. Primc)
Ugibanja bo vsak čas konec
Posavskim zdravstvenim delavcem se ne bo treba odločati na pamet
PRVI INCIDENT V PETKOVI GALERIJI
RIBNICA — V Petkovi galeriji, ki deluje v ribniškem gradu, seje sredi julija dogodil prvi nekulturni dogodek. Nekdo je vrgel kamen v okno in ga razbil, kamen pa je letel še naprej ter razbil 4 galerijska stekla ter poškodoval dve razstavljeni risbi. Takrat je bila namreč v galeriji še postavljena razstava kipov in risb kiparja Franca Purga. Kulturna skupnost je zadevo prijavila postaji milice.
Asfalt, telefoni, kip
BREŽICE — Povezovanju in racionalnejši organizaciji posavskega zdravstva je zadnja leta namenjenih že nič koliko razprav brez sprememb v praksi, ker nobena odločitev ni preprosta. Zdaj bo laže, ker imajo izvajalci pri roki študijo o možnostih samoupravnega in strokovnega organiziranja. Na pobudo zavarovancev so jo naročili pri Univerzitetnem zavodu za zdravstveno in socialno varstvo v ljubljani.
Študija vsebuje šest variant, kar pomeni, da bodo zdravstveni delavci pred dokončno odločitvijo lahko temeljito pretehtali prednosti in slabe strani vsake od njih. Trenutno imajo v Brežicah Zdravstveni center s tremi tozdi, v Krškem dve delovni organizaciji, v Sevnici pa je Zdravstveni dom-tozd celjskega Zdravstvenega centra, h kateremu sodi tudi lekarna kotenovita delovna organizacija. Zdravstvena
STARA VAS IMA NOVO GOSTILNO
STARA VAS — Krejani Stare vasi pri Bizeljskem so pred dnevi dobili nov lokal. Domačinka Marta Kelharje namreč v svoji hiši odprla novo gostilno, katere posebnost je pristna domača kuhinja in seveda domača, bizeljska kapljica. O tem se bodo lahko najbolje prepričali vsi že to soboto, 9. avgusta, ko bo v Kelharjevi gostilni še posebej veselo, saj bodo gostje lokala Bizeljski fantje.
KAPELSKI GASILCI SLAVIJO
KAPELE — Za 60-letnico obstoja je tukajšnje gasilsko društvo dobifo nove prostore ter novo gasilsko avt-ocisterno. Jubilej bodo slavili v nedeljo, 10. avgusta. Najzaslužnejšim članom bodo podelili odlikovanja. Na zborovanje vabijo številne goste iz sosednjih društev na obeh straneh Sotle, s katerimi uspešno sodelujejo že več desetletij. Sodelovala bo tudi domača godba.
Zadovoljni brigadirji in krajani
Vodovod in elektrika v Gaberju, voda še na Ledini
GABER JE—Minuli pet ek so brigadirsko naselje zvezne delovne akcije Kozjansko 86 v Šentvidu pri Planini zapustili brigadirji druge letošnje izmene. V vrsti manjših krajev sevniške občine so bili veseli njihove pomoči.
V vasici Gaberje med boštanjsko in tržiško krajevno skupnostjo sta brigadi »Bratstvo in enotnost« iz splošne vojne šole v Beogradu in »7. septemvri« iz makedonskega Valandova julija izkopali več kilometrov jarkov za vodovod, kjer je marsikje priložen tudi električni kabel. Podobno gradijo na Zajčji gori med Cirjem, Zletičami in Ledino.
»Strojno smo izkopali 4.176 metrov, preostalo do celotnih sedmih kilometrov cevovoda so izkopali brigadirji. Brez njih, ne vem, kako bi,« pravi predsednik gradbenega odbora kmet Leopold Kranjc. Njegova zavzetost je izjemna. Nima ne avta ne telefona, z enega kraja obsežnega delovišča do drugega seje vozil kar s traktorjem.
Krampi brigadirjev so rili po težavnem zemljišču, kjer je moral dostikrat priskočiti na pomoč bencinski vrtalni stroj in minerec. Veliko število rok je prišlo prav pri razpeljavi velikih kolutov električnega kabla. Ponekod bodo električarji lahko odstranili izpostavljeno zračno napeljavo, vmes so tudi hiše, kjer bo prvič zasvetila elektrika.
A.Ž.
domova v Brežicah in Krškem imata tudi reševalni postaji.
Najboljšo kadrovsko zasedbo v osnovnem zdravstvu imajo v krški občini, kjer pride en zdravnik na 1.231 prebivalcev, medicinska sestra pa na 745. V Brežicah skrbi en zdravnik za 1.823 prebivalcev, medicinska sestra za 882. V Sevnici je precej slabše, saj pride na enega zdravnika kar 1972 ljudi in na medicinsko sestro 1.160. Precejšnje razlike so tudi v zobozdravstvu: v Krškem imajo enega zobozdravnika za 2.575 prebivalcev, v Brežicah za 2.844 in v Sevnici za 2.817.
OBNOVITI STREHO
RIBNICA — Ribniški grad je pravo ribniško kulturno središče, saj so v njem muzej (lončarski ni suhorobarski), Petkova galerija, poročna dvorana, ob njem pa še letno gledališče, stalna razstava kipov (ustvarjenih na likovnih kolonijah), park kulturnikov itd. Območje gradu dobro vzdržuje Komunala, kot pačje najbolje možno v oviru razpoložljivega denarja. Direktor Komunale Jože Ilc je pred kratkim obvestil kulturno skupnost, da je potrebno v prihodnjem letu zagotoviti tudi denar za obnovo grajske strehe in žlebov. Ta investicija je nujna, da ne bi bila škoda še večja.
V študiji ugotavljajo pomanjkanje zdravstvenih delavcev za zdravljenjein nego bolnikov na domu, za področje medicine dela in za splošno zobozdravstvo. Vseh zdravstvenih delavcev v Posavju je 656, od tega 300 v brežiški bolnišnici in 53 v lekarnah.
Po novem se bodo lahko odločili za delovno organizacijo Posavje s petimi tozdi in enotnimi skupnimi službami ali s štirimi tozdi brez lekarn na zaokroženem geografskem območju. Vse naslednje variante vsebujejo še alternativne možnosti in upoštevajo dosedanjo povezavo posavskih zdravstvenih organizacij s celjskim in novomeškim zdravstvenim centrom in obema bolnišnicama, kamor gravitira del prebivalstva tega območja.
J. T.
VOLITVE MINILE OBLJUBE OSTALE
RIBNICA — »Volitveso minile, obljube pa ostale,« ugotavljajo Ribničanje, ki jih jestrah, da bi sev opuščenem vojaškem stanovanjskem bloku zgodila nesreča. Blok namreč razpada (nevarni so stropi in stopnišča), v njem pa se igrajo otroci. Starši se boje, da se bo kaj podrlo na otroke in da bo prišlo do hude nesreče. Še pod staro občinsko upravo smo poročali o »prizadevanjih« občinske in vojaške uprave, da bi to nevarnost odstranili (blok popravili in vselili ali ga podrli) a še vedno ni nič narejenega.
Gasilce reSujejo veselice
V trebanjski občini GD nimajo dovolj denarja
dobro opremljen za gašenje navadnih požarov. Potrebuje še opreme za gašenje zahtevnejših požarov, nevarnih snovi, lahkovnetljivih sredstev, za hitro intervencijo v primeru razlitja nevarnih tekočin, ki jih prevažajo predvsem po magistralki. Za to opremo, društvo, občinsko gasilsko zvezo in usposabljanje vseh gasilcev v trebanjski občini imajo v programu izgradnnjo novega centra v Trebnjem. Do leta 1990 naj bi iz čistega dohodka združenega dela za izgradnjo centra zbrali 30 milijonov dinarjev.
P. PERC
TREBNJE — Čeprav občinska požarna ocena ogroženosti še ni povsem izdelana, je že moč poudariti, da s požarno varnostjo v trebanjski občini ne morejo biti pretirano zadovoljni. Zlasti zaskrbljuje malomaren odnos v nekaterih delovnih organizacijah, kjer pri delu uporabljajo nevarne snovi, niso pa poskrbeli niti za ustrezno zavarovanje skladišč.
Kljub temu lani in v prvi letošnji polovici niso imeli med 14 požari razen tistega v mokronoški Zmagi nobenega večjega. Izjemno pa je porasla škoda— od lanskih 1,28 na letošnjih 12 milijonov dinarjev! Če ne bi bilo prizadevnih gasilcev (v 27 društvih je 1800 članov, od tega 696 operativcev) in enot civilne zaščite, ki skrbijo za požarno varnost v delovnih organizacijah, bi bila škoda še večja. V večjih delovnih kolektivih bodo skušali čimprej organizirati industrijske gasilske enote, ki jih v trebanjski občini še ne poznajo.
Pri občinski gasilski zvezi in društvih posebno v zadnjem času posvečajo veliko pozornost izobraževanju in usposabljanju svojih članov, a tudi preventivnemu delovanju. Gasilci pa se nikakor ne morejo sprijazniti, da le njihova zveza edina v Sloveniji ne premore poklicnega delavca in da zato niso kos vse številnejšim nalogam pa tudi, da v skoraj polovici društev starost vozil presega 10 let. Tudi strokovni delavec v sisu za požarno varnost opravlja to delo le kot dodatno nalogo. Za zagotavljanje požarne varnosti in financiranje gasilskih društev bodo letos v občini predvidoma zbrali 16 milijonov dinarjev, ta denar pa še zdaleč ne bo zadoščal za korenitejšo izboljšave opremljenosti, kaj šele za vzdrževanje gasilskih domov. Društva si pač pomagajo s tradicionalnimi gasilskimi veselicami in neštetimi prostovoljnimi deli in urami.
Občinski center, ki deluje v okviru GD Trebnje, je tehnično sorazmerno
Inšpektorske
težave
Ponekod malomaren odnos do inšpekcijskih ureditvenih odločb — Bo potrebno posredovanje __________tožilca?___________
RIBNICA — Izvršni svet občinske skupščine Ribnica je pred kratkim razpravljal o delu inšpekcijskih služb. Pri tem je imel nekaj pripomb k delu medobčinskih inšpekcij, posebno tržne. Zahteval je podrobnejše poročilo o delu, opravljenem v prvi polovici leta, in programu dela za letos.
V razpravi je namreč prevladalo mnenje, da nekatera predvidevanja za letos niso stvarna, čeprav je predstavnik inšpekcijskih služb poudaril, da so pri pripravi programa upoštevali normative, ki veljajo za ta dela in naloge v Sloveniji. Izvršni svet je vztrajal, da je potrebno program dopolniti in predvsem časovno bolj natančno opredeliti posamezna dela. V zvezi s poročilom o delu inšpekcij letos pa je bilo zahtevano, naj v bodoče inšpektorji dostavljajo zapisnike o inšpekcijskih pregledih tudi ribniški občinski skupščini.
Hkrati je izvršni svet obravnaval dve poročili inšpektorata za tehnične inšpekcije mestne uprave Ljubljana, ki deluje tudi za območje ribniške občine. Po mnenju izvršnega sveta so ti inšpektorji učinkovitejši. Pri obiskih v delovnih organizacijah opozarjajo na napake in vztrajajo pri njihovem odpravljanju. Ta inšpekcija v omenjenih dveh poročilih pa ugotavlja, da nekateri le ne upoštevajo njenih napotkov in zahtev po odpravi nepravilnosti. Tako so med drugim omenili Ri kov tozd ZPO in ITPP, češ da nimajo uporabnih dovoljenj za vse objekte, stroje ali naprave, oziroma, da je pomanjkljivo vzdrževanje. Posebno je zaskrbljujoč malomaren in neodgovoren odnos odgovornih v teh OZD do inšpekcijskih ureditvenih odločb. Če ne bodo ob tem, zadnjem opozorilu odpravili pomanjkljivosti, bodo odgovorne predlagali javnemu tožilcu v kaznovanje.
J. P.
ČUDEŽ BO VSEKAKOR
RIBNICA — Posvetna in cerkvena gosposka slabo skrbita za vzdrževanje zvonikov ribniške cerkve, ki sta eno zadnjih del letos v tujini (bolj) in doma (manj) slavljenega arhitekta Jožeta Plečnika. Drznemo si skromno opozorilo, naj bi odgovorni ne čakali na čudež, da se poškodbe same popravijo, saj ti že dlje časa niso več v modi. Potrebno bo pač samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje, če bo uspelo, bo pa tudi to čudež posebne vrste.
P-c
POMOČ VOJAKOV
ŠENTJANŽ — V tej krajevni skupnosti so spet podaljšali asfaltni trak na cestiščih. V samem Šentjanžu so asfaltirali tudi vsa dvorišča. Potrebno je urediti mnogo bankin. Dogovorili so se za pomoč vojakov iz novomeške vojašnice Milana Majcna.
Večja proizvodnja bi omilila boleč vpliv na porabo
Krčani zaostajajo za cilji občinske resolucije — Kritični izgubarji
KRŠKO — Izvršni s v el krške občinske skupščine v poročilu o izvajanju družbenoekonomskega razvoja občine vtem letu ponovno ugotavlja, da se temeljni cilji letošnje resolucije ne uresničujejo, zlasti ne v delu, ki pomeni ekonomski razvoj občine. Zaskrbljujoča so gibanja o delitvi dohodka mimo rezultatov dela in gospodarjenja. Število delovnih organizacij, ki poslujejo z rdečimi številkami, se povečuje, kritične pa so višine izgub pri posameznih ozdih, posebno pri Kovinarski.
Na resnost položaja so opozorili tudi na zadnjem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine. Gospodarske organizacije so pozvali, naj preučijo vzroke odstopanja od sprejetih planov proizvodnje. posebej še (ne)uresni-
čevanje načrtovanih izvoznih rezultatov. Zanimive in koristne utegnejo biti analize, zakaj predvidena fizična rast industrijske proizvodnje in dohodka, predvsem pa akumulativna sposobnost organizacij capljajo daleč za načrti in potrebami.
V gospodarskih organizacijah morajo več pozornosti posvetiti razvojnim ciljem in primerjalni analizi doseženih rezultatov in razvoja, predvsem v okviru panoge in sorodnih dejavnosti. Nujno kaže preučiti zlasti primernost proizvodnih programov, kaj bi se dalo postoriti za posodobitev proizvodnje in izboljšanje kadrovske politike.
Izgubarji morajo sprejeti sanacijske programe, ki bodo prikazali ukrepe za dolgoročno odpravo vzrokov izgub. Pri lem ne sme izostati prikaz dinamike in odgovornosti za neizvrševanje sprejetih ukrepov. Vse oblike porabe nam bodo v letošnjem drugem polletju očitno krojili različni ukrepi, zakoni in sklepi, zato bi že povečanje proizvodnje precej pripomoglo, da bi bili manj boleči.
P. PERC
in
izobra-
ževanje
Uspelo
kulturno
poletje
METLIKA — Že sedaj, ko je metliško kulturno poletje šele na polovici, je jasno, da bo vsa zadeva uspela celo bolj, kot so siprireditelji obetali na začetku. Od trinajstih načrtovanih predstav na grajskem dvorišču — od tega je pet filmskih — so jih sedaj izvedli pet, skupaj pa si jih je ogledalo kar 1.500 ljudi. Do konca, do 25. avgusta. ko bo na metliškem grajskem dvorišču snemanje vese-lega_ večera za ljubljanski radio, račUnajo, da bo okoli 3.500 gledalcev. S takim številom pa bi bil metliški kulturni dom 14-krat povsem napolnjen. Še ena primerjava: povprečno bo vsak Metličan, od dojenčkov do starčkov, enkrat prišel na predstavo na grajsko dvorišče.
Program poletnih kulturnih prireditev so sestavili tako, da res vsak lahko najde zase primerno in zanimivo predstavo, saj so na sporedu tako bolj lahkotne in humorne monodrame, modna revija, zabavnoglasbeni večer, razgovor o ekologiji in še kaj.
Metliško kulturno poletje je tudi lep dokaz, da se da z malo denarja in veliko zagretosti tudi na tem področju precej narediti. Vso zadevo je vzela v roke občinska mladinska organizacija in mladi fantje in dekleta jo tudi zgledno vodijo. Vsa stvar bo stala le okoli 400 tisočakov, se pravi dve slabi direktorski plači, že precej pred koncem pa so prireditve finančno pokrite. Plačati morajo le najnujnejše stroške, se pravi reklam-no-propagandni material in nastope gostov, vse ostalo naredijo mladinci zastonj ali celo na svoje stroške.
Je pa v tej lepi podobi tudi nekaj neprijetnih peg. Organizatorji se z grenkobo pritožujejo, da se ob vsej stvari inštitucije, ki bi morale biti ob organizaciji in izvedbi takih prireditev v prvi vrsti, držijo močno ob strani, in to Zveza kulturnih organizacij. Kulturna skupnost in Belokranjski muzej.
Kljub temu pa je veselje nad uspehomprireditev tako, dasevMe-tliki že pripravljajo na podobne prireditve, ki se bodo začele novembra in bodo trajale do 8. marca. Imenovali so jih »Zimske urice«, prirejali pa jih bodo v metliških gostilnah in kulturnem domu. Skratka, Metlika postaja prijetno kulturno središče, kjer se skozi celo leto nekaj dogaja, pri tem pa poleg poletnih in sedaj še zimskih prireditev nikakor ne gre pozabiti na tradicionalno tridnevno Vinsko vigred in razne razstave in druge prireditve v Ganglovem razstavišču.
A. BARTEU
SLIKE V LESU
Vse podrejeno jubileju
Poleg tabora v Trebnjem letos samo ena razstava
TREBNJE — Tradicionalni, 19. tabor likovnih samorastnikov, ki so ga izvedli ob koncu junija in so na njem ustvarjali tudi udeleženci iz tujine, je bil zadnja pomembna kulturna prireditev v Trebnjem, potem pa je tudi tu prevladalo zatišje. Predvsem na likovnem področju sev julijsko-avgustovskem času ne dogaja nič pomembnega, če izvzamemo, da je v Galeriji samorastnikov vendarle vse tedne na ogled stalna postavitev del, ki jih hrani ta galerija. Tako bo še do septembra oziroma do trebanjskega občinskega praznika, ko bodo odprli razstavo del slikarja Zlatka Huzjaka, večkratnega udeleženca taborskih likovnih srečanj.
Huzjakova samostojna razstava, ki bo odprta v Galeriji samorastnikov, bo edina tovrstna prireditev letos v Trebnjem. Letošnje leto je v likovnem pogledu siromašnejše zato, ker Trebanjci zbirajo in varčujejo sredstva za leto 1987, ki bo za Tabor likovnih samorastnikov jubilejno, saj bo to mednarodno znano srečanje samorastniških slikarjev in kiparjev praznovalo že 20-letnico delovanja. Zato bo tabor prihodnje leto tak, kot se za tako visok jubilej spodobi. Predvsem bo večji po številu udeležencev, saj nameravajo nanj povabiti vse, ki so se srečanj
Knjižnica je spet odprta
Ribniška knjižnica začasno pod okriljem občinske kulturne skupnosti
DOLENJSKE TOPLICE — V alonu poleg viteške dvorane v ukajšnjem zdraviliškem hotelu raz-tavlja svoja dela Milan Matko iz ritovega Velenja. Na ogled je 15 slik ' lesu, polreliefov, na katerih so ipodobljeni krajinski in drugi mo-ivi. Razstava bo odprta do 14. ivgusta.
Umrl kipar France Gorše
Minulo soboto je na Golniku v 89. letu življenja umrl eden najbolj znanih slovenskih kiparjev France Gorše. Rodil se je v Zamostecu pri Sodražici v ribniški občini, po gimnaziji pa je študij nadaljeval na akademiji za likovno umetnost. Diplomiral je na zagrebški akademiji, kjer je bil Meštrovičev učenec.
V začetku so Goršetoveskulp-ture nastajale pod Meštroviče-vim vplivom, kasneje pa pod vplivom E. Barlacha in francoskih postimpresionistov. Njegova najbolj znana dela so Poljub, Veseli bratje, Eva, Plesni par, če omenimo le nekatera. Veliko njegovih del krasi slovenske cerkve.
Gorše se je leta 1946 izselil v ZDA, zadnjih štirinajst let pa je živel v Svečah na Koroškem. V Svečah je ustvaril alejo koroških umetnikov, tam paje tudi manjša galerija njegovih del.
Dva jaza Aleša Debeljaka
Graja in hvaia njegove prve razstave
likovnih samorastnikov v Trebnjem udeleževali vsa ta leta, ki so tabor gradili in mu pomagali do slovesa kvalitetne in odmevne manifestacije. Žal pa se jubilejnega srečanja ne bodo mogli udeležiti vsi, saj so nekateri že preminili in živijo le še v svojih delih. Njim bodoprihodnjeleto, ko bodo v Galeriji samorastnikov pripravili pregledno razstavo del udeležencev taborov, posvetiti poseben prostor.	j	2
RIBNICA — Od 28. julija je spet odprta ribniška knjižnica, ki je bila doslej zaradi postopka likvidacije Delavske univerze(v okviru katere je delovala) zaprta. Deluje pa le začasno, in sicer v okviru kulturne skupnosti, zato ima le honorarnega knjižničarja. Odprta je vsak dan, razen sobote in nedelje, od 16. do 20. ure. Seveda ima prostore še vedno v Domu JLA.
Ko bo ustanovljen Center za kulturne dejavnosti občine Ribnica, bo knjižnica delovala v njegovi sestavi in takrat bodo tudi redno zaposlili knjižničarje. Po normativih NUK Ljubljana naj bi bila glede na obseg dela v ribniški knjižnici zaposlena 2 človeka z osemurno in eden s šti-riurno zaposlitvijo.
Knjižnica se bo kasneje preselila v Miklovo hišo, kjer bo urejeno ribniško kulturno središče. Zaradi pomanjkanja denarja pa to še ne bo tako kmalu.
J. P.
RIBNICA — Še do 10. avgusta bodo v Petkovi galeriji na ogled fotostripi Aleša Debeljaka, študenta FSNP—^ smer sociologija. Razstavo so odprli 25. julija.
Na otvoritvi je Aleš Debeljak uprizoril svojo monodramo oz. razgovor o smrti Himindoshiqua Tun-dimorqua, ki je pravzaprav njegov dvojnik. Ta njegov dvojnik je tudi podpisan na vabilu za razstavo in pri predstavitvi Aleša Debeljaka, Ribničana, rojenega 1962. Iz predstavitvene besede povzemamo, da je fotografija le eden od medijev, s katerimi mladi avtor izpoveduje svoj odnos do okolja.
TAKO SO DELALI V TREBNJEM — Nekaj trebanjskih taborskih srečanj se je udeležil tudi Sava Stojkov, ki je zaslovel po upodobitvah kmečkih ljudi iz svojega kraja.
Razstava je mnoge Ribničane šokirala. Slišati je bilo mnenja, kot »kozlarija«, »neumnost« itd., in nato vse vmesne stopnje do hvale. Očitno sojo nekateri gledali površno, druge pa je pripravila do razmišljanja, kar je nedvomno tudi namen te razstave.
»Petkova galerija je mesto, kjer želimo prikazati razstave na akademski ravni. Zelo pomembno pa se nam zdi, da tu prikažemo tudi dela ribniških ustvarjalcev, in to kar najbolj originalna, brez dopolnitev in sprememb,« pravi tajnik ribniške kulturne skupnosti Stane Kljun.
J. P.
Ljubiteljstvo le oživlja
Kulturno društvo »Stane Kerin« v Podbočju potrebuje režiserja
PODBOČJE — V kulturnem društvu »Stane Kerin« v Podbočju, ki združuje okoli 70 članov, sta najbolj delavni dramska in recitatorska sekcija. Dramska je z igro Klobčič letos dvakrat dodobra napolnila dvorano prosvetnega doma, na obeh uprizoritvah na domačem odru je 13 nastopajočih toplo pozdravilo okoli 400 gledalcev. Gostovali so v posavskih krajih, kjer so bili razočarani nad slabim obiskom. Na srečo so dobili vsaj zastonj dvorane, da niso bili na dvojni izgubi. Člani kulturnega društva pripravljajo proslave ob slovenskem kulturnem prazniku in drugih spominskih dnevih, dostik-
Jože Kovačič: »Če bi bil lastnik in upravljalec prosvetnega doma v kraju, bi zanesljivo našli denar za temeljito prenovo.«
rat skupaj z domačo osnovno šolo Gorjanskega bataljona.
»Moški pevski zbor je, žal, zaspal, nastaja pa mešani pevski zbor, ki ga vodi prizadevni Franc Černelič. Velike težave imamo zato, ker težko dobimo režiserja, prosvetni delavci pa se ne vključujejo. Škoda, ker jih le malo ostaja v kraju, sicer bi bilo morda bolje. Rešitev za ljubiteljsko kulturo bi lahko bilatudi, če bi občinska Zveza kulturnih organizacij Krško zaposlila režiserja,« razmišlja Jože Kovačič predsednik KD Stane Kerin.
Kovačič je obrtnik, ki ima žago na bližnjem Brodu. S kulturo seje začel ukvarjati v začetku petdesetih let. Spominja se, daje bilo tedaj veliko bolje, ko še ni bila na pohodu televizija. Dve mlajši učiteljici sta bili sila zagnani, tako da so uprizorili tudi po tri do štiri igre v sezoni. Mlajše je danes težko navdušiti za ljubiteljsko kulturo, kot da jih zanima le disko. Vseeno paje vodji glasbene sekcije Francu Černeliču že spomladi uspelo zbrati pevce za mladinski pevski zbor.
Magda Kerin, ki se odlikuje predvsem v dramski sekciji, pravi, da je bil pred tremi leti kulturni utrip v kraju odvisen v glavnem od šole. Ravnatelj OŠ je vedno dal na voljo prostore za društvo. Kulturniki zdaj vadijo v prosvetnem domu, ki pajelastM-Agrokombi-nata Krško, zato kulturno društvo še vedno nima urejenih garderob niti sanitarij. Ko je delovala še kos-tanjeviška kmetijska zadruga, so v dom le eno sezono spravili hmelj, sicer pa so v njem imeli »elovadbo osnovnošolci, dokler niso ob novi šoli dobili nove telovadnice.
P. PERC
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 8. VIII.
18.10—01.10 TELETEKST
18.25 POROČILA
18.30 USTVARJALNE IGRE: Ploskev v barvi
18.45 FLIPPER, 14. del ameriške nanizanke
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50 ŽELELI STE, POGLEJTE,
poučno-zabavna oddaja
20.15 NE PREZRITE
20.25 AMAZONKA: PRIHODNOST
AMAZONIJE, zadnji del angl. dok.
serije
21.10 RISANKA
21.30 DNEVNIK 21.55 VREME
22.05 BERGERAC, 16. del angl. nanizanke
22.55 KULTURA BIVANJA 23.00 NA OBALI, ameriški film Zgodba se dogaja v Avstraliji leta 1964, čeprav je film nastal pet let prej. Le Avstralije še niso prizadele posledice atomskega spopada. Severna polobla je popolnoma uničena in prebivalci Avstralije imajo še pet mesecev življenja pred sabo. Režiser odlično slika vzdušje med preživelimi, grožnjo neizbežne smrti, občutek osamljenosti in nemoči preživelih.
pianista Mihaila Pletnjova v Dubrov-. niku — 20.45Poročila—20.50Glasovi zgodovine — 21.40 Noč čarovnic (ameriški film) — 23.10 Poletna noč TV Ljubljana
TV ZAGREB
DRUGI PROGRAM
14.45 Test — 15.00 Zdravo, kako ste? — 15.30 Poročila— 15.40 Številke in črke (kviz) — 16,00 Poletje na Adi — 17.00 Risanke — 17.25 Dnevnik —
17.45 Dajmo, družimo se! — 18.15 Začimbe po svetu — 18.45 Mali veliki svet —19.30 Dnevnik—20.00Koncert
15.00 Zdravo, kako ste? — 15.30 Poročila — 15.40 Številke in črke — 16.00 Poletje na Adi — 17.00 Risanke — 17.25 Risanka — 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar — 17.45 Dajmo, družimo se! -—18.15 Začimbe po svetu — 18.45 Mali velikisvet—19.30 Dnevni k — 20.00 Pustolovščine Sherlocka Holmesa (TV nanizanka) — 21.00 Tri srca, Radenci 86 — 21.45 Dnevnik —
22.00 Kultura srca — 23.30 Program plus — 00.50 Poročila
SOBOTA, 9. VIL
14.55—23.30 TELETEKST
15.10 POROČILA
15.15 SMER DEVETI OTOK, 5. del nadaljevanke
15.35 VROČE-HLADNO, 2. oddaja video serije
16.05 AMAZONKA: ZAČARANA REKA, ponovitev 7. dela
16.50 OTROCI NAGASAKIJA, japonski mladinski film
18.55 KNJIGA
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.50 TURČIJA: ROJSTVO ČLOVEKA, 1. del dok. serije
20.15 ZRCALO TEDNA 20.35 MUPPETSHOW
21.00 FESTIVAL VEDNO LEPIH MELODIJ — VRANSKO 86
21.20 RISANKA 21.30 DNEVNIK 21.55 VREME
22.00 OSUMLJENCI, francoski film
— 21.00 Poročila — 21.05 sobota — 21.25 Rezerviran čas Poletna noč TV Ljubljana
-21.45
DRUGI PROGRAM
TV ZAGREB
15.25 Šahovski komentar— 15.45 Karantena (sovjetski film)— 17.15 Sedem
15.25 Test — 15.40 Kako biti skupaj: Izseljenci v Ameriki — 16.10 Miti in legende —16.25 Jugoslovanski festival otroka — 17.25 Posadka za Singapur (romunski film) —19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Južn-
TV dni — 17.45 Poročila—17.50TV koledar — 18.00 Narodna glasba — 18.30 Iz prve roke— 19.30 Dnevnik — 20.00 Vojak Benjamin (ameriški film) — 21.50 Dnevnik — 22.05 Za konec tedna — 23.20 Program plus — 00.30 Poročila
NEDELJA, 10. VIII.
9.00—13.05 in 16.55—23.15 TELETEKST
9.15 POROČILA
9.20 ŽIV ŽAV: Risanke in Smrkci
10.10 FLIPPER, ponovitev 14. dela 10.35 KITAJEC V SCOTLAND YARDU, 11. del. angl. nanizanke 11.25 FOLKART: Folklorna skupina Mme Marie Curie Sklodowska
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
17.10 POROČILA
17.15 JUGOSLOVANSKI KASAŠKI DERBI, reportaža
17.35 ZAKONSKI VRTILJAK, ameriški film 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00 SOLUNSKE VRAGOLIJE, zadnji del nadaljevanke
21.05 REPORTAŽA Z.NOGOMET-NE TEKME PRIŠTINA : CZ
21.30 REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME RIJEKA : HAJDUK
22.00 ŠPORTNI PREGLED
22.30 PLAVALNI MARATON, reportaža z Bleda
22.40 JAZZ NA EKRANU: JULIUS HEMPHILL JAH BAND, 2. oddaja
23.10 POROČILA
DRUGI PROGRAM
14.25	Budimpešta: Avtomobilske
dirke F-l za VN Madžarske — 16.30 Koncert v novosadski sinagogi — 17.25 Oddaja iz kulture — 18.10 Jugoslovanski kasaški derbi — 18.30 PJ v preponskem jahanju — 19.30 Dnevnik — 20.00 Star si, oče William (dok. oddaja) — 20.45 Poročila — 20.50 Reportaža — 21.25 Malu (3. del brazilske nadaljevanke) — 22.15 Poletna noč TV Ljubljana
PONEDELJEK, 11. VIII.
18.05—23.10 TELETEKS
18.20 POROČILA
18.25 SMER DEVETI OTOK; 6. del nadaljevanke
18.40 VROČE-HLADNO, 3. oddaja video serije 19.05 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.50 POLETNI FESTIVAL: DA-NZAS MARACAIBO
20.20 V SENCI VELIKEGA HRASTA, 1. del italijanske nadaljevanke
Nadaljevanka prikazuje življenje dobro situirane italijanske družine, katere glava je Alberto Caponegro, ki ima vse dobre in slabe lastnosti moža v
najlepših letih. Je uspešen časopisni urednik in delničar pri gramofonski družbi. Pri petdesetih letih je še vedno bolestno ambiciozen in željan uspehov na raznih področjih. V novi vili živijo z njim žena, privlačna ženska pri petinštiridesetih, 24-letni sin, 20-letna hči in Albertov ostareli oče. Hčijeimelapred kratkim^ežno afero z nekim poročenim moškim in je noseča. Tu senadalje-vanka začenja. Vsa družina si prizadeva problem urediti tako, da bi hčer čimprej omožili s stalnim prijateljem Fabiom, ki ničesar ne ve in je presrečen, da se bo oženil z bogataševo hčerko. Toda Alberto v resnici ni več tako bogat...
21.20 RISANKA 21.30 DNEVNIK
21.55 VREME
22.05 C. OrfT: CARMINA BURANA, opera
DRUGI PROGRAM
15.00 Zdravo, kako ste? — 15.30 Poročila — 15.40 Številke in črke (kviz) —
16.00 Mesta: Budimpešta — 16.55 Zgodbe iz starih mest: Višegrad — 17.25 Dnevnik — 17.45 Test — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Športni grafikon— 19.30 Dnevnik — 20.00 Po poteh spoznanj — 20.50 Poročila— 20.55 Stereovizija — 22.00 Dinastija— 22.50 Rezerviran čas — 23.00 Poletna noč TV Ljubljana
TOREK, 12. VIII.
18.05—23.20 TELETEKST
18.10 POROČILA
18.15 ŽIVI PLANET: NEBO, 7. del angl. dok. serije
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.50 GALLUSOVE MORALIJE, Komorni zbor RTV Ljubljana poje Gallusa
20.15 S. Vlajkovič: JACKPOT.drama TV Beograd
Drama pripoveduje o sodobnem življenju v mestu. V središču dogajanja
so trije moški na meji med mladostniško in zrelo dobo. Nekdaj nerazdru-žljivi prijatelji se po dolgem času srečajo. Razkrivajo se njihovi zakoni, ki so že razbiti ali pa obstajajo le še formalno. Nostalgičen spomin na preteklost pa neizbežno vodi junake drame do navzkrižja s sedanjostjo in odkriva razpoke v njihovi usodi. Občutek osamljenosti in odtujenosti skušajo ti možje premagati v naročju druge ženske, v alkoholu ali z igranjem na srečo.
21.30 DNEVNIK 21.55 VREME 22.05 INTEGRALI
DRUGI PROGRAM
14.40 Zdravo, kako ste? — 15.10 Šahovski komentar — 15.30 Poročila —15.40 Številke in črke (kviz)—16.00 Mesta: Atene — 16.45 Zgodbe iz starih mest: Ljubuški — 17.15 Risanka — 17.25 Dnevnik — 17.45 Manj dijakov, da bo manj divjakov — 18.45 Žur — 19.30 Dnevnik — 20.00 V torek ob osmih — 20.50 Žrebanje lota — 20.55 Revolucija, ki traja — 21.40 Metropolitanski muzej: Vzpon krščanske umetnosti — 22.10 Poletna noč TV Ljubljana
SREDA, 13. VIII.
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
18.05—23.05 TELETEKST 18.20 POROČILA
18.25 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O treh labodkah 18.40 NARODNI PARKI: PO REKI TARI, 1. del oddaje TV Zagreb 19.10 RISANKA
19.55 Ziirich: MEDNARODNI ATLETSKI MITING, prenos 21.30 DNEVNIK in VREME
21.45 Ziirich: MEDNARODNI ATLETSKI MITING, nadaljevanje prenosa
ČETRTEK, 14. VIII.
18.05—00.30 TELETEKST 18.20 POROČILA
18.25 F. Rudolf: GOZDNE ŽIVALI, predstava PDG Nova Gorica
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.50 MOZAIK KRATKEGA FILMA: NIČ VEČ TUJCI, ameriški film 20.15 TEDNIK
21.15 RISANKA 21.30 DNEVNIK 21.55 VREME
22.05 BEG BREZ KONCA, 2. del avstrijske nadaljevanke
23.05 RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA: POP ČIRA IN POP SPIRA
oameriški plesi — 20.30 Človek in čas Športna
15.00 Zdravo, kako ste? — 15.30 Poročila— 15.40 Številke in črke (kviz) —
16.00 Mesta: Benetke — 17.05 Risanke — 17.25 Dnevnik — 17.45 Burleske — 18.15 Pred pisanim svetom poklicev — 18.45 Jubilej Janike Balaša — 19.30 Dnevnik — 20.00 Upor na ladji Bounty (ameriški film) — 23.10 Poletna noč TV Ljubljana
DRUGI PROGRAM
14.40 Zdravo, kako ste? — 15.10
Šahovski komentar — 15.30 Poročila
— 15.40 Številke in črke (kviz) —16.00 Mesta: Vatikan — 16.55 Risanka —
17.15 Madrid: SP v plavanju, vaterpolo SFRJ:
Avstralija — 18.15 Ptiči v mestu
— 18.45 Domači ansambli: ansambel Trim —
19.30 Dnevnik — 20.00 Hiša (4. del poljske nadaljevanke) — 21.25 Poročila — 21.30 Rezerviran čas —
22.15 Poletna noč TV Ljubljana.
SPORED RADIA SEVNICA
cah — 18.40 Naš prosti čas — 19.00 Vključitev v skupni program
NEDELJA, 10. VIII.
12.15 Minute za prometno varnost — 12.20 Za vsakogar nekaj — 13.00 Nedeljski poročevalec — 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
SOBOTA, 9. VIII.
17.00 Napoved sporeda— 17.20Tu-ristična razglednica — 17.40 Počitniška razglednica — 18.00 Glasbena uganka — 18.20 Naši otroci na počitni-
10.30 Napoved sporeda — Nedeljsko dopoldne: Kmetijska painorama; Od tedna do tedna; Kulturni utrinki;
SREDA, 13. VIII.
Mikrofon na vasi; Opazujemo, oce-o; Za '
njujejo, ugotavljamo; Zanimivosti domače občine — 12.00 Govori se —
17.00 Napoved sporeda— 17.05No-vice — 17.20 Naši kraji in ljudje — 18.25 Glasbena oddaja — 19.00 Vključitev v skupni program
DOLENJSKI LIST
i
nikih Čme gore, ki jih je močno poškodoval potres, letos pa smo urejali tudi dubrovniško katedralo,« je povedal Aleš Sotler, akademski slikar — restavrator iz Restavracijskega centra Slovenije, ki vodi izkušeno restavratorsko ekipo, v kateri so poleg njega in svetovalcev ter nadzornikov še študentje Andreja, Nuša, Marcel in Janez.
Za šentjurske poslikave se sicer ve že vse od prvih let po vojni. Takrat sta Ivan Komelj in Ivan Stopar (bil je še gimnazijec novomeške gimnazije) sondirala stene prezbiterija in odkrila poslikave. Kazalo je, da gre za celovito poslikan prezbiterij iz 16. stoletja. Odkrila sta prizor Kristusa na Oljski gori in del rastlinske ornamentike.
Potem se nadaljnjih raziskav in odkrivanj dolgo niso lotili. Ko pa je bil pred nekaj leti ustanovljen novomeški Zavod za naravno in kulturno dediščino, so uslužbenci tega zavoda opravili temeljit pregled vse dediščine pa seveda ugotovili, da bi bilo vredno šentjurske poslikave v celoti odkriti in restavrirati. Nalogo so prijavili za tekoče srednjeročno obdobje. V občinski in republiški kulturni skupnosti je bila sprejeta, zagotovili so vsaka po pol predračunskega denarja in delo je letos lahko steklo.
»2e samo Ime cerkve oziroma njenega patrona je dalo slutiti, da gre za starejši objekt. Sv. Jurij je namreč tipičen srednjeveški svetnik. In res je po dosedanjih ugotovitvah, ki pa še zdaleč niso dokončne, Videti, da je šentjurska cerkev precej stara. Ladja je še srednjeveška, vendar je bila kasneje v stropnem delu predelana. Stari prezbiterij so ob prenovi cerkve podrli in sezidali novega, ki so ga tudi
poslikali, kot domnevamo, v 16. stoletju, s Kasneje so cerkev še prenavljali in zazidali got- s ska okna, oziroma jih preoblikovali. Takrat so ' tudi prekrili poslikave,« pravi umetnostna	^
zgodovinarka in etnologinja Marinka Dražu-	s
merič iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne s dediščine Novo mesto. »Dosedanja dela na s cerkvi so pokazala, da so poslikave dobro > ohranjene, čeravno ne gre za trpežne freske, ;> temveč za slikarije na suh omet. Razkrita je tu-	s
di gotska zasnova oken. šele ko bodo restav-	<
ratorska dela končana, bo mogoče začeti z na-	>
tančnejšo umetnostnozgodovinsko študijo in	^
bo šele potem mogoče reči kaj določnejšega.	I
Videti pa je že zdaj, da poslikave ohranjajo tra-	s
dicije gotskega stenskega slikarstva, kažejo pa	s
se že tudi baročne tendence.«	'
Dražumeričeva pravi tudi, da v načrtu ni	s
samo restavriranje poslikav. Cerkev naj bi ure-	s
dili celoviteje, obnovili tlake, oltar, ki je zelo	s
kvaliteten, in poskrbeli, da bo uvrščena med	^
kulturnozgodovinske spomenike.	<>
Umetnostni zgodovinarji se zaenkrat še bra-	s
nijo, da bi poslikave točneje datirali ali celo	<
določili slikarsko šolo. Prizori, med katerimi so	<
upodobitve vseh štirih evangelistov, Mateja,	£
Luke, Janeza in Marka, ter Kristusa na Oljski	<
gori, Marijinega oznanjenja in še ne definiran	<
prizor, kažejo, da je poslikavo verjetno naročil	\
kak bogatejši donator iz plemstva.	'
Kaj več bomo o poslikavah in sploh o sami	;>
cerkvi sv. Jurija v Šentjuriju zvedeli čez čas, ko	s
si jo bomo lahko tudi primerno prezentirano	s
ogledali. Vsekakor pa je že zdaj jasno, da je Dolenjska dobila zanimiv kulturnozgodovinski £ spomenik.	s
M. MARKELJ ^
Sveti Jurij je star in vsega spoštovanja vreden svetnik; ugonobil je strašnega zmaja, to prispodobo vsega zlega, temačnega in uničujočega V premnogih slovenskih cerkvah vrli vitez sv. Jurij zabada sulico v žrelo pošasti in spričuje zmago dobrega nad zlim ter pomaga čvrstiti zaupanje, da bo premagana moč teme in bo luč zasijala človeštvu. Tako tudi v glavnem oltarju podružnične cerkve v Šentjuriju pri Mirni peči. Gručasta vas, ki menda stoji na tleh nekdanjega staroslovanskega gradišča nad sedanjo preobremenjeno glavno prometno žilo na jug, je ime dobila po svojem patronu. Doslej se o nji kaj dosti ni vedelo, četudi blizu
glavnih prometnih tokov, je žfvela tiho In odmaknjeno življenje, ni se po ničemer posebej odlikovala, da bi šel glas o nji okoli. Vendar pa bo te anonimnosti kaj kmalu konec. O Šentjuriju bodo vedeli nekaj več vsi tisti, ki jih zanima umetnostna zgodovina, tisti, ki potujejo po domovini, ne zgolj od bifeja do ražnjičev, marveč si ogledujejo njene kulturnozgodovinske znamenitosti. Cerkev v Šentjuriju namreč sodi mednje.
Te vroče poletne dni je v hladu cerkve kar živahno. V prezbiteriju, ki je ves zastavljen z gradbenimi odri, dela skupina študentov, ki pod strokovnim vodstvom izkušenih strokovnjakov opravljajo težavno, počasno, a natančnosti potrebno delo: restavrirajo stenske poslikave, s katerimi je poslikan strop in vse stene prezbiterija.
Z delom so začeli prejšnji mesec, dokončali pa ga bodo enkrat v začetku jeseni. Najprej so skrbno odluščili omet, pod katerim so se dolga desetletja skrivale slikarije. Ta čas že kitajo številne razpoke in razpokice, ki jih je ustvarilo posedanje temeljev, lotevajo pa se tudi polnjenja prazninic, ki so nastale med ometom, na katerem so poslikave, in zidom oziroma stropom.
»Slikarije so dobro ohranjene, vendar je omet precej načet. Najbolj problematičen je strop, ki je v predelu stika z ladjo skoraj ves kot en sam mehur. Ko bomo očistili vse razpoke, jih zakitali in mehurje zapolnili z vbrizganjem veziva, se bomo lotili retuširanja poslikave in na koncu še zaščitnega premaza. Nalogi, ki smo jo prevzeli, bomo seveda povsem kos, saj ima naš center veliko izkušenj. Restavratorska dela smo med drugim opravljali tudi na sporne-
V neobvezen premislek
VAŽNO JE, DA JE SPET LUČ
V petek, 1. avgusta popoldne, nas je v deželi, kjer je noč in dan v veljavi parola »nič nas ne sme presenetiti«, iznenadil razpad elektroenergetskega sistema. Preprosteje rečeno, po vsej Sloveniji in v zahodnem delu Hrvatske je za debelo uro zmanjkalo elektrike. Ustavilo se je vse, kar leze in gre na elektriko, v ljubljanskem kliničnem centru sta bili v teku dve operaciji (na srečo so se takoj vključili agregati), posledice bodo v gospodarstvu, pred bencinskimi črpalkami so se nabirale kolone vozil, moten je bil poštni promet itd. Skratka: šok je bil nenaden in hud, škoda je nedvomno velika, v velikem delu širše domovine se je zgodila novica dneva.
Glede na dimenzije dogodka bi pričakovali, da bodo odgovorni hitro in natančno pojasnili, kaj in zakaj se je zgodilo. Iz te moke žal ni bilo kruha, zvečer in naslednje jutro so nam ponudili le Tanjugovo novico, da je zaradi izpada 400-kilovatnega prenosnega omrežja ostal večji del SR Hrvaške in SR Slovenije brez električne energije. V tem sporočilu, ki ne pove, zakaj je odpovedal daljnovod med Obrovcem in Melinami (domnevajo le, da je za okvaro kriva huda vročina), je poleg drugega tudi huda napaka. Jugoslovanska tiskovna agencija ne ve, da označujemo daljnovode s kilovolti in ne s kilovati. Drugače rečeno, njen dežurni novinar ne razlikuje litra od metra, na podobni ravni usmerjene izobrazbe so tudi vsi dežurni uredniki časopisov, radia in televizije, ki so ohlapno vest objavili nepo-
pravljeno. Na eni strani vemo vsi vse o atomskih elektrarnah, po drugi pa ne razlikujemo volta od vata in se čudimo, zakaj so nas nagnali iz Eureke.
Seveda pa je Tanjugov zaplet z merami, čeprav značilen, precej obrobnega pomena. Nedopustno je predvsem, da javnost dveh republik niti v soboto niti v nedeljo in niti ne v ponedeljek ni zvedela, zakaj je razpadel elektroenergetski sistem. Razlago, da so se od vročine raztegnile žice daljnovoda, nakar naj bi bil zaradi dotika z zemljo nastal kratek stik (tako so poročali nekateri čas-
niki), jesicer mogoče upoštevati kot pojasnilo začetka verižnega poloma, vendar takšen odgovor sproži tudi nemalo vprašanj. Na primer: se bodo ob še hujši pripeki žice spet in še bolj raztegnile, kako je z raztezanjem žic drugod po Evropi in svetu itd.
Svojo pravico do radovednosti (gre res samo zanjo?) smo lahko delno potešili šele v torek, ko smo iz sredstev obveščanja zvedeli, da bodo strokovne službe elektrogospodarstva oziroma glavnih republiških dispečerjev šele v nekaj dneh ugotovile vzroke petkovega razpada električnega omrežja. Sicer pa je najbolj važno, da je spet luč. So tudi države, kjer ni ne elektrike ne sporočila.
MARJAN BAUER
7 SLU.VKO \\
trt
Ih m 'd 0 ® a
o ®
■5* 6
S 0)
►
©
a
Norvežan Morten Solvs-berg, 16-letni prebivalec vasi Hedemarken blizu Osla, je prvi sin prvega sina prvega sina prvega sina prvega sina prvega sina prvega sina prvega sina prvega sina prvega sina prvega sina prvega sina prvega sina prvega sina Feli-xa Solvsberga, ki je, tako kot vsi prvi sinovi njegovih potomcev, živel v omenjeni vasici pri Oslu.
letel v vrvje katapulta, ki je svojega tvorca čez obzidje treščil v mestno središče. Seveda je bil Barche pri priči mrtev.
Martin Luther (1483—1546), začetnik protestantizma, je bil v mladosti redovnik, kar je splošno znano. Manj se ve, kako se je odločil za meništ-vo. Nekega dne je Luthra na planem presenetila nevihta, v bližino je treščilo, Martin seje onesvestil. Ko je prišel k sebi, je v rešitvi videl božji prst in sklenil, da bo šel v samostan.
V VVashingtonu, prestolnici ZDA, živi največ advokatov na svetu. En odvetnik pride na 52 prebivalcev, kar je neprimerno večja gostota kot pred vojno v Zagorju ali Dalmatinski zagori. Obe hr-vatski pokrajini sta svoi čas
sloveii, da imata več advokatov in zakotnih pisarjev kot prebivalcev.
Po najnovejših demografskih statistikah je povprečna življenjska doba Švedov in prebivalcev drugih zelo civiliziranih dežel 75 let. To je samo kakšen mesec več kot je življenjski vek avstralskih domorodcev, ki še žive v kamenodobni civilizaciji.
Znanstveno je ugotovljeno, da race nosijo jajca samo pred svitom.
Pod angleškimi avtomobilskimi cestami so na primernih razdaljah čevelj široki betonski tuneli. Namenjeni so ježem, da bi mogli brez nevarnosti čez cesto.
Al Femenia, šerif v Phoe-nixu v Arizoni, je skupaj s policaji obkolil kolibo, v katero se je zatekel 25-letni razbojnik Glenn Cummings. Glenn je predtem zbežal iz krajevne kaznilnice. Ko se ni Cummings predal niti po dveh urah ostrega obleganja, je prišel šerif Femenia, ki ni hotel biti ob glavo, na zanimivo misel. Razbojnika so po zvočniku obvestili, da bodo zoper njega poslali krdelo policijskih psov. Da bi bili bolj prepričljivi, so šerif in njegovi pomočniki nekaj minut složno lajali in renčali, nakar se je Cummings predal.
Francesco delle Barche, benečanski konstruktor bojnih strojev, je leta 1345 izdelal katapult, ki je izstreljeval tudi do 1500 kg težke kamnite krogle. Ko so leta 1346 s to napravo oblegali Zader, seje delle Barche neprevidno zap-
Glasba
JAKI GRAHAM
bleja in izdajatelja plošče trenutno velike zvezde Juniorja Giscombeja. Freshvvater je Jaki kmalu ponudil, da se pridruži skupini njegovih varovancev, in kariera je bila na obzorju. V času studijskih in snemanj v živo se je srečevala z glasbeniki, kot Ruby Turner in Mo Birch, in imela srečo, da je lahko delala s takimi veličinami, kot so UB 40, George Farne in legendarni blues glasbenik Alexis Korner.
S pomočjo Dereka Bram-bleja je Jaki Graham posnela demo posnetke, ki so bili všeč odgovornim v družbi EMI, tako da je bila debi plošča What’s The Name of Your Game le vprašanje časa. Pl-
ošča je bila uspešna, prišla je na soul liste in Jaki »zaznamovala« kot enega večjih upov britanske soul scene. Po velikem uspehu z duetom z Davidom Grantom jesledila plošča Roung And Round, s katero je Jaki zares dokazala svoje pevske kvalitete.
Album Heaven Knovvsjebil najavljen z naslovno pesmijo plošče Making Up YourMind, ki pa je v albumu ni. Potem je šlo vse po znanem scenariju dobro organiziranega posla. Dobro pripravljena koncertna turneja je predstavila široki publiki moč in izraznost sedaj že ene najbolj za-nimvih soul pevk Velike Britanije.
Na pevko Jaki Graham so mnogi postali pozorni po angleškem top hitu Coulg It Be l'm Falling In Love. Pesem je napisal in produciral Derek Bramble, ki se ga bodo pristaši pop glasbe spomnili kot koproducenta albuma Toni-ght Davida Bovvieja. Njegovo sodelovanje z Jaki je bilo poroštvo, da pevka ne bo ostala neopažena. Jaki Graham je to pesem pela v duetu z Davidom Grantom.
Jaki Graham se je rodila v Birminghamu v jamajski družini.Petje jo je spremljalo od malega, svoje pevske sposobnosti je dokazovala že v šolskem zboru. Ko je prišla v London, se je zaposlila kot tajnica in pozabila na pevsko kariero. A prijatelji je niso pustili pri miru, tako da se je prijavila na eno od številnih avdicij in uspela.
V začetku je pela v skupini Ferrari z Davidom Deejem Harrisom, nekdanjim članom dokaj poznane skupine Fas-hion. Kasneje je postala članica skupine Medium Wave Band, kjer je spoznala Briana Freshvvaterja, managerja Davida Granta, Dereka Bram-
.
ra
priloga	dolenjske
Kino
> PULJ 1986
<	Spet enkrat si bomo poma-
?	gali s fotografijami. Za puljski
>	festival gre, in ker je na tako
s	majhnem prostoru težko za-
<	obseči tiste tri, štiri uspešne
i	filme, povzemanje splošnih
>	tarnanj o razkroju festivala pa
S	ne bi bilo posebej originalno,
\	poskusimo med dve fotogra-
<	fiji — Stoleta Popova in Mil-
>	oša Formana — razpeti mre-
l	že imen, ki smo jih tako ali
s	drugače srečevali v teh festi-
i	valskih dneh.
?	Torej: Stole Popov stoji
>	pred plakatom svojega filma
t	Srečno novo 1949, ki si je
š	povsem upravičeno prislužil
s	Veliko zlato areno kot naj-
<	boljši film festivala. Ob reži-
1	serju gre precej zaslug za us-
5	peh pripisati tudi Gordanu
s	Mihiču, avtorju scenarija, ki
<	ga predvsem televizijski gle-
i	dalci gotovo najbolj poznajo
>	kot pisca scenarija za serijo
s	Sivi dom. V Pulju se je iz-
kazalo, da je prav Sivi dom s svojo množico novih, mladih filmskih obrazov postal prava zlata jama, saj smo mlade fante iz doma — natančneje, igralce, ki so jih upodobili — srečali v filmih šmeker, Miss, Ples na vodi in Prostovoljci. Ostanimo še za hip pri Sivem domu. Morda se s špice spomnite tudi imena Vuksa-na Lukovca, montažerja. Med pogovorom v festivalskem centru je malo za šalo, bolj pa za res predlagal »skupno akcijo«: preselimo Festival jugoslovanskega igranega filma v Beograd, FEST pa postavimo v poletno Areno. Najsi bo ta predlog še tako vprašljiv, pomaga nam, da v mrežo vpletemo novo ime, Dušana Makavejeva. Kot smo na tiskovni konferenci bolj mimogrede zvedeli od Ne-bojše Djukeliča, je Makavejev eden od treh novih selektorjev Festa. Treba je le malo pobrskati po arhivih, pa bomo ugotovili, da je bil prav Makavejev med tistimi entuziasti, ki so držali pokonci tista prva, nora Festova leta
(gotovo ste že slišali za polnočne programe Hrabri novi svet z vrsto uglednih gostov in svetovnih premier). Le upamo lahko, da se bodo stvari v beograjskem Sava centru spet začele odvijati v tej smeri. Prvi storjeni koraki so vsekakor zanimivi: Ma-kavejevu je uspelo pripeljati v Pulj, nikogar drugega kot avtorja Leta nad kukavičjim gnezdom in Amadeusa, Miloša Formana osebno. »Prišel sem iz radovednosti in iz spoštovanja, iz radovednosti glede aktualne jugoslovanske filmske produkcije in iz spoštovanja do del Makavejeva, Saše Petroviča in Kustu-rice.« Na vprašanje, kaj meni o filmu Stoleta Popova, ki si ga je imel prejšnji večer priložnost ogledati v Areni, pa je odgovoril kratko, a pomenljivo: »Film je impresiven!« S tem je sklenjen tudi naš krog med dvema fotografijama, med podobama Stoleta Popova in Miloša Formana. Vmes je bil festival, triintrideseti po vrsti.
STOJAN PELKO
QQQQmW$jJ^ I
i' T> INTERVENCIJSKI DOVOZ
O OBISKOVALCI
Q2>0-<tI**lhlJ>0- n —	t;
2ZAV <ffl<II>wO-fiOT)»0-«IX>	{
<rO<t»č*Dvcn)«ii«*<l.
•MDODiS 0-4B 0*85<»
zz&t dDO^SMOtdj^^Ocoa*/;
priloga	dolenjskega	lista	(3
Težave v Kovinarski
ZAPLET Z LUKO KOPER PRILIL OLJE NA OGENJ
V delovni organizaciji KovinarskaKrškosovzadnjih treh letih poslovali z motnjami, brez skladov in akumulacije. Tudi po tehnološki plati so zaostajali za sorodnimi organizacijami. Ob letošnjem polletju je v periodičnem obračunu tega 700-članskega delovnega kolektiva prikazano že za okrog 555 milijonov dinarjev izgub, boljših obetov ni niti za tričetrtletje, upravičeno pa se bojijo, da se tudi do konca leta ne bodo ostresli izgube.
»Vedel sem, da me čaka težko delo, kajti v Kovinarski že leta nismo sodelovali teamsko, kolegialno, poslovno in ekonomsko. Na gospodarsko krizo se nismo resno pripravili. Zato smo julija pripravili pred-sanacijski program, ki je analiza poslovanja delovne organizacije v preteklosti, opredeljuje sedanje stanje in na osnovi tega poslovno politiko v prihodnje. Hočemo programe, ki so sprejemljivi za nas, ki jih strokovno obvladamo, da bi lahko čim hitreje zasedli proizvodnjo in dosegli boljšo akumulacijo in osebne dohodke. Najpomembnejše pa je, da ugladimo medsebojne odnose v delovni organizaciji, predvsem v vodstvu, v katerega bodo imeli delavci zaupanje«, pravi Anton Planinc, glavni direktor Kovinarske od marca letos. Planinc je bil poprej direktor najuspešnejšega tozda Tehnoservis, na razpis pa se je prijavil potem, ko na dva prejšnja ni bilo odziva.
K težavnim razmeram in slabim poslovnim rezultatom je prispeval svoje še zaplet Kovinarske z Luko Koper. Z njo so Krčani že februarja lani podpisali uvodno pogodbo za projektiranje, izdelavo in montažo ter puščanje v pogon strojno-tehnološke opreme silosa za 60.000 ton žitaric po sistemu »ključ v roke«. Začetno pogodbo so podpisali, da so v časovni stiski investitorja začeli vsaj z nekaterimi deli, predvsem s projektiranjem. Po ponujeni dokumentaciji naj bi vgradili približno 510 ton materiala in opreme. Luka je
zatem podpisala še pogodbo s švicarsko tvrdko Bueler za dobavo dela opreme za transportne sisteme v silosu, hkrati pa je določila tega tujega dobavitelja za re-videnta tehnične dokumentacije pri projektiranju kompletne strojne opreme objekta. S to vključitvijo
tujega partnerja v projektiranje pa se je obseg opreme, predvidene po ponudbi, od 510 ton povečal kar na preko 2000 ton po projektih za izvedbo. Med uvozno opremo je večji del take, ki bi jo lahko kupili tudi doma, torej za dinarje.
Junija lani pa sta Kovinarska in Luka podpisali pravo izvajalsko pogodbo, v kateri se niso spremenile obveznosti, osnova vrednosti objekta pa je ostala še zmeraj ponudbena dokumentacija, ker načrti še niso bili toliko dodelani, da bi lahko ugotovili vgrajene količine. Decembra lani je Kovinarska opozorila Luko, da bo vrednost po tedanjih izračunih presegla 3 milijarde dinarjev in da bo treba zgotoviti denar za pokritje izvajanja del. Februarja letos sov Kovinarski glede na to, da vgrajene količine materialov in opreme bistveno presegajo dotlej predvidene, zahtevali spremembo pogodbene vrednosti, na investitorjevo zahtevo dodatno vgrajena oprema in material sta prinesla podražitev del na 4,13 milijarde dinarjev. Seveda sez novo vrednostjo v Luki niso sprijaznili, še zlasti ne, ker so prvotno pogodbeno ceno 550 milijonov dinarjev plačali z avansom, pristali pa so, kot pravijo v Kopru, tudi na vse utemeljene in objektivne podražitve.
»Kovinarski pogodba z Luko Koper ni prvi podpisani inženiring posel, saj imamo izkušnje pri izvajanju del na večjih objektih. Tako smo od Luke, glede na povečan obseg del, ki se je količinsko povečal skoraj za štirikrat, terjali primerno plačilo. Kot osnovo za novo vrednost objekta pa moramo upoštevati še indeks rasti cen med oktobrom 1984 in februarjem 1986, ki je 2,35. Investitor je venomer trdil, da je izvajalec po pogodbi obvezen izvršiti dela, in je ponujal ceno, ki ni temeljila na vgrajenih količinah,« pravi diplomirani ekonomist in inženir Stane Zorko, direktor tozda Prodajni inženiring Kovinarske.
Krčani so opozarjali Koprčane, da bodo dela ustavili, če ne bo Luka za naložbo zavarovala sredstev zsj povečan obseg del. Toda od decembra do letošnjega aprila v Luki niso nič storili, da bi pripravili prim&ren investicijski program, ker so tarnali, da nimajo denarja. So pa sprožili pravo kampanjo zoper krške kovinarje, jih očrnili pri republiškem izvršnem svetu in gospodarski zbornici, svoje napake pa zamolčali.
Po vseh neljubih pritiskih in zapletanju odnosov med Luko in Kovinarsko sta se na pobudo Krčanov vmešali še obe občinski »vladi«. Dogovor, ki so ga 30. maja v Krškem podpisali predsednik IS SO Igor Dobrovnik, predsednica občinskega komiteja za gospodarstvo Silvana Mozer, predstavniki Kovinarske Anton Planinc, Franc Čuček in Ivan Marinčič, s krške strani, s koprske pa prav tako predsednik IS SO ivan Vergar in predsednik KPO Luke Bruno Korelii, je obetal, da bo bojna sekira zakopana. Dogovorili so se, da bo Kovinarska nadaljevala in končala izdelavo, dobavo in montažo opreme na 60.000-tonskem silosu po pogodbi iz lanskega junija z nekaterimi dodatki. Rok dobave in montaže v Luki je bil konec leta, poskusno obratovanje in primopredaja v funkcionalnem stanju pa najpozneje do konca februarja prihodnje letoi
Majski dogovor pa je žal ostal le mrtva črka na papirju, čeprav so ga prijateljsko zalili pri Treh lučkah na Sremiču in sta Primorca zadovoljna zapuščala gostoljubne Posavce. Krčani so dokazali, da so ponujene cene v primerjavi s tistimi v podobnih delovnih organizacijah v Sloveniji realne in nikakor pretirane; o tem so se očitno prepričali tudi v Luki. Krčani najbolj zamerijo Koprčanom, ker niso upoštevali dogovora (seveda ti zatrjujejo nasprotno!), skušali pa so dodatno uveljaviti pogoje, ki v našem poslovnem svetu niti v tujini niso sprejemljivi, Kovinarski pa bi sprejetje teh pogojev prineslo neprijetne posledice. Že zdaj imajo krški kovinarji angažiranih 1,69 milijarde dinarjev za silose! Ker so v Kovinarski zvedeli, da skuša Luka z Gošo iz Smederevske Palanke skleniti pogodbo za dela na silosu, so se, da bi preprečili veliko družbeno škodo, poslužili še skrajne poti: koprskemu temeljnemu sodišču so 29. junija poslali tožbeni zahtevek zoper Luko Koper, ki naj ji sodišče nemudoma izda začasni sklep o prepovedi sklepanja kakršnekoli pogodbe za dobavo opreme za silos, dokler ne bo rešen spor med Kovinarsko in Luko. Naposled so Krčani ostali brez precejšnjega zalogaja dela in kruha. Morda tudi zato nekateri klici po družbenem varstvu.
PAVEL PERC
Konjeniški šport
ŽALOST NA OSLA, KORAJŽA NA KONJA
Samo vztrajnost je člane Konjeniškega kluba Posavje, ljubitelje in rejce konj pripeljala tako daleč, da za jesen že lahko napovedo prve lokalne kasaške dirke v gramoznici na Bregah, kjer bodo končno vendarle dobili hipodrom. Lokacija v opuščeni gramoznici je zdaj odobrena in Sava je zagotovila, da bo še ta mesec izravnala zemljišče in navozila gramoz na stezo.
Kmetje s Krškega polja so na nedavnem občnem zboru menili, da je zadnji čas, da tudi tamkajšnji kraji nekaj pridobijo. »In če se je delegt z Bregov v Krškem pritoževal, da kmetom spet jemljejo zemljo, tega ni govoril v imenu krajanov, ampak v svojem imenu,« je na občnem zboru kluba pribil predsednik krajevne skupnosti Anton Miler. Drugi so mu pritrdili, češ da je ravno obratno, da kmetje komaj čakajo na hipodrom in na obnovo tradicije z dirkami, razstavo živine in prikazom kemčkih del.
»Če zmanjka nafte, bomo vsi lačni, saj s konjem nihče več ne zna obdelovati zemlje,« je dodal Franc Lajkovič, sosed pa ga je dopolnil, češ da njegovi fantje še niso videli, kako se orje s konjem in konja tudi ne znajo zapreči. Lajkovičeva želja od malih nog naprej je, da bi šel s konjem na dirke, zdaj pa misli, da mu bo to vendarle uspelo.
Zanimivo je, da se za opuščeno gramoznico desetletje ni nihče zmenil, potem so pa nekateri nenadoma videli v hipodromu samo škodo, ki jo bo imelo kmetijstvo. V resnici ta površina ne bo izgubljena, saj bo na sredini dirkališča še vedno uspevala trava. Prednosti bo še več in ena najpomembnejših je, da bodo kmetje spet začeli rediti konje. Časi se spreminjajo konjem v prid, odkar se iz dneva v dan draži go-
rivo za traktorje. Novo geslo na kmetijah je »traktor in konj« ne samo traktor.
Zanesenjaški ljubitelji konjskega športa so dobivali pod noge nič koliko polen, vendar kljub temu niso opustili svojih načrtov. Izvršnemu odboru je bilo na srečanju na Bregah malo nerodno, ker se zadeve okoli hipodroma tako dolgo vlečejo, toda udeleženci so pritisnili nanje z zahtevo, naj ne odnehajo. To so podkrepili z besedami, da se »korajža povzpne na konja, žalost pa na osla«.
Predsednik kluba Stane Nunčič poudarja, da je eden prvih ciljev kluba vzreja in vzgoja čimboljših konj in vozačev, to pa sloni na množičnem vključevanju rejcev in ljubiteljev konj v klubsko dejavnost. Konjski šport je po njegovem zagotovilu samo oblika temeljitega preizkušanja delovne sposobnosti in vzdržljivosti konj ter pregled uspehov njihovih rejcev.
Konjeniški šport ima v Posavju dolgoletno tradicijo. Klub je bil ustanovljen 1924. leta in naslednje poletje so bile že prve dirke na hipodromu v Leskovcu. Prireja-
li so jih vsako leto in to je bil velik kmečkik prazni, združen z živinorejsko razstavo, s prikazom kmečkih opravil in zborovanjem, katerega se je udeležil celo kmetijski minister. Tovrstne prireditve so privabile tudi do 20 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč.
Po vojni je ta dejavnost hitro oživela, čeprav so ljudje ob vrnitvi iz izgnanstva našli prazne hleve. 1946, so bile že prve dirke, tokrat na novem stadionu Matije Gubca. Združili so jih s kmečkim praznikom. Tekmovanja so se do 1957. vrstila po dvakrat do trikrat na leto. Takrat je Avto-moto društvo Krško začelo ob konjeniški stezi graditi nasip in stezo za speedway. Zaradi nasipov dirkalna steza za tekmovanja s konji ni bila več uporabna. Klub je prenehal delovati, nakar so ga nekateri člani 1975. spet poskušali oživeti in urediti hipodrom na istem mestu. V Krško je prišel celo pokojni inž. Bloudek in predlagal poglobitev dirkalne steze. Toda, še preden je bil hipodrom obnovljen, so ga že izgubili, ker je bil ves tisti prostor predviden za rekreacijski center. Klub se je spet selil na stari hipodrom, ker pa so bila tamkajšnja zemljišča že razdeljena, je tudi to zaradi neštetih zapletov padlo v vodo. Novo in dokončno lokacijo so pred dobrima dvema letoma in pol izbrali v gramozni jami.
Teren za stezo je ugoden, saj na njem lahko uredijo naravne tribune. Za začetek bodo postavili samo tisto, kar je najnujnejše za izvedbo dirk, nato bodo stadion postopoma dograjevali. Člani so pripravljeni opraviti marsikatero delo prostovoljno in tudi brigadirji bi se rade volje odzvali taki akciji.
Člani kluba se nadejajo, da so časi metanja polen in očitkov o gojenju gosposkega športa mimo in da jih tudi nihče več ne bo silil, naj se za vsako ceno združijo s Šentjernejčani. Na srečo so prav rejci konj spoznali, da razmah konjereje v prvi vrsti koristi kmetijstvu, da pa imajo konji tudi velik strateški pomen za splošni ljudski odpor. Veča se tudi povpraševanje po konjskem mesu, ki bi ga Jugoslavija lahko izvozila neomejene količine, to pa je spet dodaten dohodek kmetov. Strokovnjaki opozarjajo na zelo iskan konjski gnoj, brez katerega vrtnarji ne znajo gospodariti. Dnevno ga daje vsak konj po 20 kilogramov in z njim lahko rejci prav tako zaslužijo. Torej le ne drži tisto, d je konj za kmeta predrag. Zdaj še zagotovo ne, sr: krmo pridelamo doma, gorivo za traktor pa uvažamc Časi se pač spreminjajo.
J. TEPPEV
Prostovoljno delo
MLADA KRI SE JE
i itdi imi A
I n UI
Da mladinsko prostovoljno delo ni več, kar je bilo nekdaj, da je kriza, v katero nezadržno drsi, iz leta v leto večja, je očitno. Skoraj težko je že najti brigado, predvsem slovensko, ki bi bila popolna. Zaradi pomanjkanja brigadirjev odpovedo sodelovanje na akciji celo iz občin, ki so nekdaj poslale tudi po več brigad. O težavah mladinskega prostovoljnega dela pa tudi o tistih, s katerimi se srečujejo na republiški mladinski delovni akciji »Bela krajina 86«, se je s komandantko in hkrati sekretarko občinske konference ZSMS Črnomelj Verico Marušič pogovarjala Mirjam Bezek.
Delo na belokranjski mladinski delovni akciji ne poteka povsem po načrtih. Težav je več, vzrokov zanje tudi, čeprav so nekateri med njimi nerazumljivi in neopravičljivi. Kako se je ob tem znašel štab akcije?
V. Marušič: »Težave so se sicer začele že takoj na začetku akcije, ko brigade v prvi izmeni niso bile popolne. Vendar so bile tako dobro pripravljene, da so naredile znatno več, kot je bilo načrtovano celo za popolne brigade. V drugi izmeni sta dve brigadi sodelovanje odpovedali, tako da je sedaj v naselju v Lokvah namesto 120 le 50 brigadirjev. Kljub temu smo delo v semiški krajevni skupnosti, kjer smo gradili vodovod, skoraj končali, kar pa je še ostalo, so doko-
nčali vojaki. Zapletlo pa se je zopet, ko smo odšli na delovišče v metliško občino. Dogovorjeno je bilo namreč, da bomo prvi del akcije delali v črnomaljski, drugi del pa v metliški občini. Čeprav so v Metliki dobro vedeli, da bodo brigadirji gradili vodovod od Kuljajev proti Jugorju, trase niso pripravili, 2e lanska akcija je imela v Metliki težave zaradi nepripravljene dokumentacije in četudi smo ob koncu na skupščini poudarili, da brigadirjev ne bo več na delovišča, ki niso pripravljena, so se letos težave ponovile. Z republiške konference ZSMS smo dobili celo priporočilo, naj ne gremo na metliško traso, a je naš štab akcije le prepričal brigadirje, da so odšli na delo. Vendar so morali prvi dan najprej urediti pot, da so se lahko pripeljali z avtobusom do delovišča, dva dni pa so porabili, da so iskali vodovodne cevi. Ker je bil ta vodovod grajen že pred drugo svetovno vojno, je dokumentacija pomanjkljiva. V Metliki pa se tudi niso mogli sporazumeti, ali naj cevi pustimo v zemlji ali naj jih odstranimo. Sedaj pač brigadirji kopljejo približno tam, kjer naj bi bile cevi. Naj povem le še to, da brigadirjem ni vseeno, kaj in kako delajo. Dober dokaz za to je delo brigadirjev prve izmene v semiški krajevni skupnosti, kjer so bili motivirani, domačini so jih lepo sprejeli, na Brstovcu pa so jim ob zaključku pripravili vaščani pravo ohcet. Brigadirje, ki delajo v metliški občini, pa se je že prve dni začevalo lotevali malodušje.«
Zadnje čase je vse večkrat slišati, da je mladinsko prostovoljno delo v krizi. Bo moč še splavati iz nje, ali bomo morali začeti razmišljati o tem, da bi ukinjali akcije? Je morda poleg teg dveh skrajnih rešitev še kakšna?
V. Marušič: »Letos so v Sloveniji poleg akcij pripravili še pet ali šest mladinskih taborov, ki pa se jih loteva enaka bolezen kot akcij: premalo udeležencev. Zagotovo lahko trdim, da interes za delovne akcije še vedno je, moramo pa vedeti, da se študentje in dijaki raje odločajo za delo preko študentskih servisov, kjer zaslužijo, vse težje pa je dobiti na akcije mlade delavce, ker jih delovne organizacije ne pustijo. Naj le za primer povem, da se je v črnomaljsko brigado Milke Šobar-Nataše, ki je odšla na zvezno akcijo Partizanski put na Fruški gori, prijavilo okrog 60 mladincev, odšlo pa jih je le 32, ker v kolektivih, kjer so zaposleni, niso dobili dovoljenja. Vendar o ukinjanju delovnih akcij ne bi smeli razmišljati, toliko bolj pa o zmanjševanju števila le-teh. Več občin naj bi skupaj sestavilo eno bri-
gado, kjer naj bi se brigadirji prej dobro spoznali in pripravili. Ne pa da se bo dogajalo, da bomo brigadirje pobirali po cesti, da bomo sprejeli vsakega, ki le omeni, da bi šel na akcijo, pa bo potem prihajalo do kakšnih nerodnosti, kot je bila na M DA Bela krajina 86 v drugi izmeni, ko so namesto brigad prišle skupinice brigadirjev iz sedmih srbskih, bosanskih in slovenskih krajev. Ali pa da bodo, tako kot Trebanjci, poslali na zvezno akcijo namesto 40 le 2 brigadirja.«
Mladi večkrat kot opravičilo, zakaj nočejo na akcijo, navajajo, da je način življenja na njih že preživet, da bi morala biti vsebina prilagojena današnjim zahtevam in potrebam mladih. Ali ta opozorila prav nič ne zaležejo, da bi se na akcijah znebili togosti?
V. Marušič: »Naša akcija je že lani poskusno uvajala nov način življenja, in ker se je pokazal kot uspešen, ga letos nadaljujemo. Nič več ni hierarhije, strogih
zborov, komandant je med brigadirji in ne nad njimi. Zvečer se na neformalen način pogovorimo o formalnih stvareh, vse predvsem teži na dogovarjanju. Današnja mladina ne prenese ukazovanja, veliko več uspehov dosežemo, če sami odločajo. Seveda pa je to učinkovito le, če so brigadirji že prej dobro pripravljeni na akcijo, ne pa, če so prišli nanjo skoraj slučajno. Tako je nov način življenja pri nas dobro zaživel v prvi izmeni, v drugi pa šepa, saj brigadirji že zaradi prej omenjenih razlogov niso preveč zainteresirani za brigadirsko življenje. Ne zanimajo se celo za interesne dejavnosti, saj od 15 krožkov deluje le ribiški. Zanimivo je, da so prišli k nam 4 naši lanski brigadirji iz Tolmina, ki so začeli delati na zvezni akciji na Kozjanskem, a se niso mogli navaditi na ukazovanje in hierarhijo, ki je na zveznih akcijah še vedno dokaj očitna. Brigadirji naše prve izmene pa so se tudi sami odločili, da odklanjajo vsa priznanja, ker so prišli v Belo krajino zato, da pomagajo, in ne, da tekmujejo.«
Kakšna je bodočnost akcije »Bela krajina« glede na to, da je vedno težje dobiti brigadirje, tisti pa, ki že pridejo, se morajo srečevati s takšnimi nepredvidenimi in nepotrebnimi težavami, kot so bile lani in letos v metliški občini?
V. Marušič: »Zato, ker se vse manj slovenske mladine odloča za prostovoljno delo, bomo morali v Sloveniji bolj težiti k organiziranju taborov. Ker pa je v ostalih republikah še interes za brigadirsko življenje, v Beli krajini pa imamo še veliko klasičnega brigadirskega dela, razmišljamo, da bi MDA Bela krajina postala zvezna. Vendar bi za to morali imeti tudi pogoje za bivanje, ki pa jih v naselju v Lokvah ni, saj skoraj ni kje igrati šah, ko je dež, da o ostalih dejavnostih ne govorim. Zato bi morali dograditi montažno stavbo ali, kar bi bilo ceneje, brigadirje nastaniti v dijaškem domu ali šoli. To se v Sloveniji že uveljavlja. Ljudje morajo vedeti, da brigadirji niso divjaki, ki bi uničevali, kar bi jim prišlo pod roke, marveč da se obnašajo prostoru primerno. V urejenih prostorih bodo tudi sami skrbeli za red. Seveda bi bilo najbolje, če bi vsako leto pripravila akcijo le ena od belokranjskih občin, tako da se ne bi zanašali eni na druge. Pri pripravah naselja na letošnjo akcijo namreč razen sekretarja metliške občinske mladinske organizicije ni od Metličanov sodeloval nihče. Vse so postorili črnomaljski mladinci. Potem pa bi bilo delo bolj porazdeljeno.«
M.BEZEK
Bratstvo in enotnost
DEVETNAJSTI ZLET BO V NOVEM MESTU
Zlet bratstva in enotnosti, devetnajsti po vrstnem redu, bo junija prihodnje leto v Novem mestu, ki mu je tako poverjena že tretja organizacija zahtevne prireditve treh republik. Gre za tradicionalno, v NOB skovano sodelovanje ljudi iz Banije, Bele krajine, Bosanske krajine, Dolenjske, Korduna, Like in Moslavi-ne.
Začelo se je z zletom 20. avgusta 1944 v vasi Trnovec, nedaleč odGline, kise ga je udeležilo 15.000 nastopajočih. Takratni udeleženci zleta so v neposredni bližini sovražnih postojank ob varstvu brigad NOB poleg zletnih vaj izvedli tudi razna športna tekmovanja in kulturni program. Da bi ohranili spomin na to medvojno manifestacijo, se od leta 1952 dalje nadaljuje zletna dejavnost.
Ker so priprave in organizacija tako množičnih prireditev zelo zahtevne, celotno delo vodi stalni zletni sekretariat, območje zleta pa je razdeljeno na sedem nosilcev dejavnosti. Prevzela so jih mesta: Bihač, Si-sak, Novo mesto, Karlovac, Banjaluka, Prijedor in Gospič.
V Novem mestu sta bila doslej dva zleta: osmi leta 1960 z 10.000 udeleženci, ki je mladim zapustil za takratne razmere najsodobnejši stadion, ter trinajsti zlet leta 1974 s 6.500 udeleženci in pridobljeno športno dvorano pod Marofom.
Med dvema zletoma se po navedenih območjih odvijajo medzletne aktivnosti. S statutom je vsaki dve leti določeno srečanje samoupravljavcev, ki poteka vselej na drugem zletnem območju. V okviru te prire-
Osnovna šola Novo mesto TOZD Milka Šobar-Nataša, Šmihel 2
razpisuje prosta dela in naloge
snažilke — kuharice
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, delo v dopoldanskem času, poskusna doba 3 mesece.
Pogoj: končana osnovna šola
Pričetek dela: 1. 9. 1986
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa.
655/32-86
ditve organizirajo tudi srečanje gospodarstvenikov pomembnih delovnih organizacij, ki je doslej prineslo že vrsto tesnih sodelovanj med delovnimi organizacijami treh republik.
V okvir medzletnih dejavnosti sodita še pohod po poteh AVNOJ in spoznavanje kozarske epopeje. Prireditvi sta bienalni, poverjeni pa Bihaču, Banjaluki in Prijedoru. Občina Sisak je prevzela organizacijo vsakoletnega srečanja mladih v Jasenovcu, Novo-meščani pa organizacijo pohoda na Triglav, ki poteka vsaki dve leti. Liške športne igre so vsakoletna me-nifestacija v organizaciji Gospiča, različna športna tekmovanja pa se vsaki dve leti organizirajo na območju, ki je nosilec zleta.
Ob tem, v skopih besedah predstavljenem zletnem delu doslej omenimo še priprave za zlet v Novem mestu prihodnje leto. Ožji sekretariat za organizacijo vodi
Boštjan Kovačič, predsednik novomeške občinske skupščine, pomagata mu dva podpredsednika, sekretar in deset odborov. Pokroviteljstvo so ponudili Dušanu Šinigoju, predsedniku slovenskega izvršnega sveta.
Nekatere prireditve v okviru zleta pa so tik pred durmi. Začelo se bo z veslaškim tekmovanjem 17. avgusta v Novem mestu, nadaljevalo pa z uličnimi teki, tekmovanji v namiznem tenisu, kegljanju, šahu v Novem mestu v dneh pred občinskim praznikom. Strelsko tekmovanje bo konec oktobra v Trebnjem. Med dopustniško sezono bodo Novomeščani organizirali tudi pohod na Triglav, ki se ga bo udeležilo po pet najodgovornejših družbenopolitičnih delavcev vsakega zletnega področja in člani sekretariata. Na Triglavu bodo razvili prapor 19. zleta, ki bo nato v okviru medzletnih prireditev obšel celotno zletno območje v treh republikah.
Mr
\
i
Medtem ko v zimski sezoni — že po novem letu — predlagajo v zletni program tekmovanja v smučarskih tekih na Gačah, rokometna tekmovanja v Šentjerneju, košarkarska v Novem mestu, odbojkarska v Črnomlju in Trebnjem, v malem nogometu v Metliki, gasilski mnogoboj in kolesarski maraton v Novem mestu ter športni ribolov v Vinici — je že dogovorjeno, da bo osrednja manifestacija 6. in 7. junija 1987. V soboto zvečer bo telovadna akademija, v nedeljo popoldne pa na stadionu množični nastop s 1500 sodelujočimi.
Novomeščani bodo na zaključni prireditvi sodelovali z vajami: nastopilo bo 580 pionirjev in pionirk od 1. do 3. razreda osnovnih, 668 mladink iz zadnjih dveh razredov osnovnih šol in prvih treh letnikov šol usmerjenega izobraževanja ter 400 fantov, dijakov prvih treh letnikov srednjih šol.
Ob vseh teh pripravah pa v sekretariatu razpravljajo o dveh novih ponudbah: da se program zleta in medzletnih dejavnosti dopolni, spremeni in modernizira skladno z interesi mlade generacije tako glede ohranjanja in negovanja revolucionarnih tradicij kot v dejavnostih, ki vodijo k njihovemu zbliževanju, tovarištvu in socialističnemu patriotizmu. Ob vsesplošnih ekonomskih težavah pa v smislu racionalizacije pri izvedbi celotnega programa predlagajo tudi to, naj bi poslej zletov ne organizirali na dve, ampak na tri leta. Tako stališče zastopajo zlasti Novomeščani, vendar ga večina doslej še ni podprla, češ da organizacija zleta pripade posameznemu območju tako in tako šele na štirinajst let.
Novomeškim organizatorjem dela največ težav predvidena obnova Stadiona bratstva in enotnosti. Nujno bi morali urediti odvodnjavanje in posodobiti atletske naprave, novi zakon o prepovedi investiranja v negospodarske objekte pa taka investicijsko zahtevna dela onemogoča. Ker gre v novomeškem primeru ob zletu še za počastitev stoletnice ustanovitve dolenjskega Sokola in organizirane telesne kulture na Dolenjskem, bo celotni organizacijski zletni (prostovoljni!!!) aparat napel vse sposobnosti in moči, da bi bila prireditev uspešna, izvedena s čim manjšimi stroški, vendar organizacijsko kolikor mogoče brezhibna.
RIA BAGER
ABC POMURKA Gostinsko podjetje SEVNICA
objavlja prosta dela in naloge:
a) kuharica-slaščičarka (za PE Barbara, Krmelj)
b) več natakarjev
Pogoji: pod a in b — končana gostinska šola, IV. stop. zahtevnosti, delovne izkušnje 1 leto, izpit iz higienskega minimuma. Poskusno delo je 2 meseca.
Prijave pošljite na gornji naslov — komisiji za delovna razmerja, in sicer v 15 dneh od dneva objave. Obvestilo o izbiri bo poslano v 15 dneh po izbiri kandidata.
667/32-86
OPEKARNA NOVO MESTO, p. o. Zalog 21, 68000 NOVO MESTO
Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge:
1. vodje tehnično-proizvodnega sektorja
2. vodje sektorja razvoja in kontrole
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1: visoka ali višja šola tehnične smeri (strojništvo, gradbeništvo) in 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— izpolnjeni kriteriji družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike
pod 2: — visoka, višja ali srednja šola tehnične smeri in 3,5 oz. 8 let ustreznih delovnih izkušenj
— organizacijske in vodstvene sposobnosti in sposobnosti logičnega mišljenja
— izpolnjeni kriteriji družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike.
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Nastop dela je možen takoj oz. po dogovoru.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. vzdrževalec
2. viličarist (2 izvajalca)
3. kurjač
4. strojnik na oblikovanju izdelkov
5. več NK delavcev v proizvodnji
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1: KV ključavničar ali druga ustrezna končana poklicna šola, eno leto delovnih izkušenj in 2-mesečno poskusno delo
pod 2: izpit za viličarista, vozniški izpit B kategorije in 2-mesečno poskusno delo
pod 3: osnovna šola, izpit za kurjača (možnost priučitve in usposabljanja) in 2-mesečno poskusno delo
pod 4: osnovna šola, 2-mesečno poskusno delo pod 5: dvomesečno poskusno delo.
Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati posredujejo v 15 dneh po objavi O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi
661/32-86
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD GRADNJE NOVO MESTO Ljubljanska 47
Komisija za delovna razmerja TOZD objavlja dela in naloge
KUHARICE II — za nedoločen čas
POGOJ: poklicna gostinska šola ali končana osnovna sola in priučitev za kuharska dela, poznavanje delovnih postopkov in vozniški izpit B kategorije
KV MINER
POGOJ: vozniški izpit B kategorije Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, TOZD Gracnje, Ljubljanska 47 68000 Novo mesto.
Obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v 30 dneh po objavi-	665/32-86
DO M-KOPITARNA SEVNICA, p. o., Prvomajska 8 DELAVSKI SVET
razpisuje
prosta dela in naloge za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA DO
2. VODJA SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo po zakonu in samoupravnih splošnih aktih DO M-Kopitarna, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1: — visoka izobrazba lesnoindustrijske, strojne, ekonomske ali pravne smeri in tri leta prakse pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu ali popolnasrednjaizobrazbaenakesmeri in osem let prakse pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu
— pasivno znanje vsaj enega od svetovnih jezikov
— moralno-politična neoporečnost
— da kandidat sprejema smotre in cilje, kijih določa delavski svet kot delovni program za njegovo mandatno obdobje.
Pod 2: — da ima kandiidat visoko izobrazbo pravne, kadrovske oz. ekonomske smeri in tri leta ustrezne prakse pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ali popolno srednjo izobrazbo enake smeri in osem let ustrezne prakse pri delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
— moralno-politična neoporečnost.
Kandidata bosta imenovana za 4-leta. Rok za sprejem prijav je 15 dni po dnevu objave razpisa. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in navedbo dosedanjih zaposlitev 'naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: RAZPISNA KOMISIJA, M-KOPITARNA SEVNICA, p. o., Prvomajska 8, 68290 SEVNICA.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po odločitvi delavskega sveta. *
Komisija za delovna razmerja Tesnila Trebnje, Velika Loka
na podlagi 5. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom:
KOMERCIALIST PRODAJE II
Pogoji: višja izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri, tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, vozniški izpit B kategorije.
Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja Tesnila Trebnje, 68212 Velika Loka. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
650/32-86
EMONA-DOLENjkA iz Novega mesta
obvešča, da bo 1. 9. 1986 pričela obratovati komisijska prodajalna
na Kidričevem trgu št. 1 v Novem mestu.
Vse stranke, ki želijo prodati kakšno blago:
— gospodinjske aparate,
— akustiko,
— razne druge stroje,
vabimo, da nam blago dostavijo v komisijsko prodajo. Obiščite nas ali pa pokličite po telefonu 22-395 ali 21-274, in boste lahko dobili vse ustrezne informacije.
632/31-86
Socialistična republika Slovenija OBČINA SEVNICA Oddelek za notranje zadeve in občo upravo
Oddelek za notranje zadeve in občo upravo občine Sevnica objavlja na podlagi 9. členaZakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SRS, št. 31/76), naslednji
RAZGLAS
V letu 1986 so bili na območju občine Sevnica najdeni naslednji predmeti:
1. potovalke,
2. itiri ženska kolesa,
3. eno moško kolo,
4. štiri pony kolesa
5. dve ogrodji koles
6. trije ženski dežniki.
Lastniki pogrešanih predmetov se lahko zglasijo na oddelku za notranje zadeve in občo upravo občine Sevnica do 31. 10. 1986, najdene predmete pa lahko dvignejo na podlagi dokazila o lastništvu najdene stvari.
Načelnik oddelka za notranje zadeve in občo upravo Branko DERSTVENŠEK
662/32-86
OD 11. DO 23. AVGUSTA 1986
V VELEBLAGOVNICAH
POSEZONSKO
ZNIŽANJE
nama
DO
- ženske, moške in otroške konfekcije,
- pletenin, srajc, bluz, majic, kopalk,...
Dom Dušana Remiha, Kočevje,
razpisuje prosta dela in naloge
VZGOJITELJA
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Nastop 1. 9.1986.
Pogoj: visoka ali višja strokovna izobrazba pedagoške smeri.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po izbiri.
652/32-86
Onovoles
lesni kombinat a sol. o. novo mesto-straža
tozd blagovni promet, blp, n. sol. o Cesta komandanta Staneta 38 68000 Novo mesto
razpisuje
JAVNO PRODAJO RABLJENIH VOZIL:
Izklicna cena:
1. RENAULT TRAFIK TA 23	1.400.000
FURGON, karamboliran, vozen	
letnik 1982, km 180.000	
2. R-4 GTL, reg. št. NM 838-51	400.000
letnik 1982, km 130.000	
3. R-4 GTL, reg, št. NM 838-53	450.000
letnik 1982, km 125.000	
Licitacija bo 18. 8. 1986 ob 11. uri v	
sejni sobi TOZD Blagovni promet,	
Cesta komandanta Staneta 38, Novo	
mesto.
Ogled zavozila R-4 je možen vsakdan od 7. —14. ure na parkirnem prostoru TOZD, razen za vozilo RENAULT TRAFIK, ki se nahaja na parkirnem prostoru Servisa PIONIR v Ločni.
Kavcijo v višini 10% izklicne cene bomo sprejemali eno uro pred pričetkom licitacije.
Prometni davek, ki ga plača kupec, ni vračunan v izklicno ceno.
649/32-86
OBČINA NOVO MESTO Razpisna komisija delovnih skupnosti upravnih organov
razpisuje
prosta dela in naloge
REFERENTA ZA ODMERO DAVKOV IN PRISPEVKOV OD GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
Pogoji: višja izobrazba upravne, pravne ali ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit
Poleg navedenih pogojev so pogoj za zasedbo razpisanih del še: primeren odnos do socialistične družbene ureditve in dela, družbenopolitična aktivnost in aktivno znanje slovenskega jezika.
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi sekretariat za občo upravo občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejem prijav.
664/32-86
SOP Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, DELAVSKI SVET TOZD STORITVE Krško, Gasilska 3,
objavlja prosta dela oz. naloge
KORESPONDENTSKO-ADMINISTRATIVNA OPRAVILA
Pogoji:
— končana administrativna šola ali ustrezna srednja šola z znanjem strojepisja
— najmanj eno leto delovnih izkušenj
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Stanovanj ni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema kadrovska služba SOP Krško 8 dni po objavi oglasa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.	666/32-86
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE METLIKA Odbor za graditev stanovanj
razpisuje
VII. NATEČAJ
1. ZA POSOJILA DELAVCEM ZAPOSLENIM V ZDRUŽENEM DELU OBČINE METLIKA, ZA GRADNJO STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI
v razpisni vsoti.................... 7.000.000.— din
2. ZA POSOJILA PRI DOGRADITVI IN OBNOVI STANOVANJ ČLANOM ZZB NOV METLIKA
v razpisni vsoti................. 2.000.000.- din.
Na natečaj se lahko javijo:
1. delavci organizacij združenega dela ali zasebnih obrtnikov, ki združujejo sredstva vzajemnosti po določilih samoupravnega sporazuma pri Ljubljanski banki, Enoti za stanovanjsko kreditiranje Metlika;
2. borci s priznano posebno dobo za čas NOV kot tudi vdove padlih in umrlih borcev NOV, vojni invalidi ter invalidski družinski upravičenci, ki stalno bivajo na območju občine Metlika in nimajo zadovoljivo rešenega stanovanjskega vprašanja.
Prednost pri najetju posojila imajo:
1. delavci, ki želijo kupiti stanovanje v družbenem objektu;
2. delavci z nižjim poprečnim osebnim dohodkom;
3. delavci, ki zidajo hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda na urbaniziranem območju občine Metlika;
4. delavci, ki imajo zgrajeno hišo do višje gradbene faze;
5. delavci, ki bodo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostili družbeno stanovanje.
Ob enakih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjem natečaju ni uspel.
Pri članih ZZB imajo prednost tisti prosilci, ki do sedaj niso dobili družbene pomoči za reševanje stanovanjskih problemov.
Obrazce za prošnjo in vse podrobnejše navodilo v zvezi s pogoji natečaja lahko interesenti dobijo na sedežu Samoupravne stanovanjske skupnosti, Metlika, OBE 23, kjer se zbirajo tudi prispele prošnje.
Vlogi za natečaj morajo kandidati priložiti še:
— dokazilo o družinskem dohodku
— fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja
— dokument o stanovanjskem varčevanju pri banki
— dokumentacijo o že dodeljenih stanovanjskih kreditih
Rok za prijavo je do vključno 22. 8. 1986.
Vloge, ki bodo prispele po tem roku, ne bodo upoštevane, prav tako ne tiste, ki bodo pomanjkljive.
Metlika, 6. 8. 1986
653/32-86
MERCATOR — KZ Krka Kmetijska TZO Suha krajina Žužemberk 21
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. kuharja v bifeju Dvor,
2. natakarja v gostišču Pod lipo,
3. čistilke sobarice v gostišču Pod lipo.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1
šolska izobrazba IV. zahtevnostne kategorije — kuhar pod 2
šolska izobrazba IV. zahtevnostne kategorije — natakar pod 3
končana osnovna šola
Kandidati pod 1 3 bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.	658/32-86
ZA DOM IN DRUŽINO • ZA DOM IN DRUŽINO • ZA DOM IN DRUŽINO • ZA DOM IN DRUŽINO • ZA
TESTENINE
Testenine so za današnje razmere, ko zmeraj zmanjkuje časa za kuhanje, kar pripravno živilo. Hitro se skuhajo, imajo pa še vrsto drugih dobrih lastnosti. Glede na energijsko in nasitno vrednost niso predrago živilo. Lahko jih zelo dobro kombiniramo in sestavljamo z drugimi živili, jajci, sirom, mesom in mesnimi izdelki, za spremembo pa tudi s sadjem in sladkorjem. Same po sebi so lahko prebavljive, težje pa, če jim dodamo preveč maščobe ali mastno meso. Pretiravati pa s testeninami seveda ne kaže. Če jih pojemo preveč, se presežek energije spreminja v maščobo in nalaga v telesu.
Testenine kuhamo vedno v veliki količini slane vode, da v njej plavajo in da lahko škrob v njih dobro nabrekne. Vreti morajo počasi in odkrite. Če jih kuhamo v premalo vode, se rade sprimejo in zgube tudi obliko. Kuhamo jih 10 do 20 minut, odvisno od vrste in debeline. Premehko kuhane niso dobre, kuhane smejo biti toliko, da še čutimo ugriz. Sprijemanje testenin med kuhanjem preprečimo, če dodamo nekaj kapelj olja. Kuhane testenine oplahnemo z vodo, ki je lahko hladna, če testenine še kuharsko obdelujemo, topla pa, če jih takoj postavimo na mizo. Pogrejejo se najlepše nad soparo vrele vode.
Rezanci z grahom: Potrebujemo 1/2 kg zluščenega graha, 4 do
5 dag olja, 1 žlico moke, pol čebule, 25 dag širokih rezancev, malo popra. Grah skoraj skuhamo v slani vodi. Na vroče olje damo moko, ko se napne, dodamo sesekljano čebulo in prilijemo grah z vodo vred. Gladko razkuhamo in zakuhamo rezance. Popramo po okusu. Ponudimo kot samostojno jed, gosto skuhano pa tudi kot prilogo mesu.
Omleta: Potrebujemo 1 krožnik kuhanih testenin (ostankov),
6 jajc, 4 rezine kuhane šunke, 5 dag trdega sira, sol, poper, maščobo za peko. Testenine, če so dolge, narežemo na majhne koščke. Prilijemo jim kakšno
žlico juhe ali vode, da so sočnej-' še. Primešamo na kocke narezano šunko in sir, ki ga lahko tudi naribamo. Pokrijemo in dobro pogrejemo. Hranimo na toplem. Jajca razžvrkljamo, posolimo in popopramo. Pečeno obložimo s testeninami, prepognemo in takoj ponudimo.
Makaronov narastek z jetri:
Potrebujemo 35 do 40 dag debelih in bolj kratkih makaronov, slan krop, 1 žlico olja, 1/4 kg perutninskih jetrc, 7 dag suhe slanine, 3 čebule, 1 papriko, malo gob, 1/2 del smetane, 1 kocko za pečenkino omako, 5 dag naribanega sira, 1 žlico drobtin, 2 žlici olja. Dolge makarone na kratko nalomimo, kratke pustimo, kot so, in jih v slanem kropu ne premehko skuhamo. Odcedimo, oplaknemo z vročo vodo in spet odcedimo. Jetrca zrežemo na rezinice. Slanino nakockamo in preevremo. Dodamo sesekljano čebulo in dobro narezano papriko. Pražimo tri do pet minut. Primešamo gobe z vodo vred (če so iz pločevinke) in kocko. Skupaj prevremo. Makarone damo v pomaščen pekač, pridenemo jetrca in jih nekoliko zamešamo
med makarone. Potresemo z naribanim sirom in drobtinami, pokapamo z oljem in smetano. Postavimo v pečico ali pod žar, da jed po vrhu lepo zarumeni. Ponudimo kot glavno jed s solato.
Makaronov narastek s šunko: Potrebujemo 30 do 35 dag makaronov, sol, 20 dag šunke ali kuhane suhe svinine, 2 jajci, 4 žlice mleka, 5 dag naribanega emen-talca in 5 dag kakšnega drugega sira, narezanega na kocke, poper, muškatni orešek, 3 do 4 dag maščobe. Makarone v slanem kropu ne premehko skuhamo, odcedimo, oplahnemo z vročo vodo in spet odcedimo, šunko ali meso zrežemo na kratke in bolj široke rezance. Jajci in mleko razžvrkljamo, solimo, popramo. V dobro pomaščeno posodo damo tretjino makaronov, nanje pol šunke ali mesa in pol sira. Začinimo s soljo, poprom in naribanim oreškom. Prekrijemo z drugo tretjino makaronov in spet obložimo s šunko in sirom ter začinimo. Prekrijemo z ostankom testenin. Polijemo z jajcema in postavimo za dobre pol ure v pogreto pečico. Pečemo pri približno 200° C. Ponudimo s solato.
PREVIDNO S SONCEM
Čeprav je vse pogosteje in glasneje slišati opozorila o nevarnosti sončenja, je zagorela polt še vedno lepotni ideal predvsem poletja. Če se že požvižgamo na takšna opozorila, bi bilo dobro vsaj paziti, kako se izpostavljamo soncu, ki lahko hitro postane sovražnik sonca premalo vajeni koži. Če se že prvi dan letovanja »scvremo«, utegne biti sicer kratkih deset dni prava mora.
Prve dni nikakor ne kaže pretiravati s sončenjem, posebno če prej doma nismo utegnili nabrati primerne »podlage«. Za daljše sončenje je koža pripravljena šele po okrog petih dneh. Hitreje in lepše porjavimo, če se veliko gibamo. Zato so zelo priporočljive različne igre z žogo,
hoja, tek itd. V tem primeru je izpostavljenost soncu lahko brez nevarnosti še enkrat daljša kot pri ležanju.
Vsekakor pa moramo kožo že pred odhodom na plažo zaščititi s sredstvom, ki vsebuje ultravijolični filter. Zelo občuljiva koža potrebuje tak filter 5 ali 6, normalna in sonca vajena koža pa 3 ali 4. Koliko je občutljiva naša koža, pove tudi barva oči in las. Čim svetlejše so, bolj se je treba varovati močnega sonca.
Kakšno zaščitno sredstvo kaže uporabiti? V obliki mleka je primerno za vsako kožo. Ima to dobro lastnost, da se hitro vpije v kožo in ne masti. Kreme so mastne in so priporočljive za suho in starajočo se kožo. Kreme z visokim zaščitnim faktorjem (filtrom so idealne za obraz in vse občutljive dele telesa (nos, ušesa, prsi, ramena). Olje nima visoko zaščitnih filtrov, zato ni priporočljivo za
občutljivo in sonca nevajeno kožo. Primerno je za že zagorelo polt. Zanj se odločimo v drugi polovici počitnic. Olje pa ima to dobro lastnost, da varuje telo pred pretiranim oddajanjem vode. Prav tako je odlično pomirilo za opečeno kožo.
Zaščitna sredstva za sončenje nanesemo na telo večkrat na dan. Voda, pesek, brisača in potenje jih namreč dokaj hitro odstranijo. Občutljive dele telesa namažemo z debelejšo plastjo zaščitnega sredstva.
Sončimo se na temni podlagi (brisača, blazina). Na pesku ali skalah ne ležimo, saj so tam sončni žarki dvakrat močnejši. Po kopanju se vedno dobro obrišemo in se šele nato spet sončimo. Vodne kapljice namreč skoncentrirajo sončne žarke in na koži se rade pojavijo temne lise. Ne sončimo se med 11. in 15. uro. Infra rdeči žarki, ki prevladujejo v tem času, kože ne porjavijo lepo.
Če želimo čimdalj obdržati zagorelo polt, se izogibajmo pretoplih kopeli. Raje se vsak dan tuširajmo, telo pa namažimo z mlekom.
Komisija za delovna razmerja DO ELEKTRO LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD ELEKTRO NOVO MESTO, o. sub. o. Ljubljanska 7 NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge
ELEKTROMONTERJA — 2 delavca
Pogoji: — KV delavec elektro smer — jaki tok — 2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi razpisana gornji naslov.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
657/32-86
TOZD IGM
Komisija za delovna razmerja
sprejme v delovno razmerje
2 KLJUČAVNIČARJA za opravljanje
nalog vzdrževanja v DE strojni obrat
POGOJI: poklicna šola ustrezne smeri; delovne izkušnje so zaželene; delo je za nedoločen čas in s polnim delovnim časom
Zainteresirani kandidati naj vložijo prošnje za sklenitev delovnega razmerja skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov:
IGMP SAVA KRŠKO-TOZD IGM, CK2 59, KRŠKO
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
660/32-86
Mercator Standard, Novo mesto Komisija za delovna razmerja
obja(0bprosta dela in naloge
1. poslovodje mešane živilske stroke,
2. namestnika poslovodje mešane živilske stroke,
3. več prodajalcev.
Pogoji:
Pod 1 in 2: VKV trgovski delavec V. stopnje zahtevnosti ter 5 let delovnih izkušenj.
Pod 3: KV trgovski delavci IV. stopnje zahtevnosti ter 3 leta delovnih izkušenj.
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator Standard, Novo mesto, Glavni trg 3, kadrovska služba.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
654/32-86
RAZPISNA KOMISIJA MIZARSKEGA PODJETJA HRAST ŠENTLOVRENC, p. o. ŠENTLOVRENC 13 a, VELIKA LOKA 68212
razpisuje
prosta dela in naloge
VEČ KV MIZARJEV
Pogoji:
— končana lesna šola IV. stopnje
— 3-mesečno poskusno delo
— odslužen vojaški rok.
SNAŽILKE
Pogoji:
— končana osnovna šola
— 3-mesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 14 dneh po objavi komisiji za imenovanja Mizarskega podjetja HRAST ŠENTLOVRENC, p. o., Šentlovrenc 13 a, Velika Loka 68212.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po dnevu razpisa.
'sc,	659/32-86
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Območna skupnost Krško
I. Razpisna komisija razpisuje
prosta dela in naloge, za katera so vezana posebna pooblastila in odgovornsoti in sicer
VODJE SEKTORJA ZA IZVAJANJE ZAVAROVANJA
Pogoji: visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih področjih ali višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnjh delovnih področjih
Za navedena dela oziroma naloge bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta.
Kandidati morajo izpolnjevati navedene pogoje in imeti organizacijske sposobnosti.
II. Odbor za medsebojna delovna razmerja kadrovska vprašanja
razpisuje
prosta dela in naloge:
1. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
V ZASTOPU BREŽICE
2. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
V ZASTOPU BRESTANICA
3. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
V ZASTOPU SEVNICA
4. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
V ZASTOPU ZDOLE
Pogoji: srednješolska izobrazba ekonomske ali splošne smeri in 1 leto delovnih izkušenj
Kandidati naj imajo stalno prebivališče v zastopu.
Prosta dela in naloge se združujejo za nedoločen C&s s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
III. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov:
Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Krško, Trg Matije Gubca 3, 68270 Krško.
Pod točko I. naj kandidati označijo ponudbo z oznako »za razpisno komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
663/32-86
priloga	dolenjske
i
PREBRALI SMO
O SAMOTI S TISOČ OBRAZI
Šesta knjiga zbirke Aleph, ki jo izdaja Književna mladina Slovenije, prinaša pod naslovom Slepa okna izbor proze in poezije Boštjana Seliškarja. To je knjižni prvenec enega najbolj nadarjenih protagonistov tako imenovane mlade slovenske literature, ki pa je žal izšel že posthumno. Kot toliko mladih se je namreč tudi Seliškar odločil za prostovoljen odhod iz življenja in to storil, ko bi življenje lahko šele začel prav osmišljati. Na zavihku knjige piše, da se je to zgodilo 31. marca 1983, le dva meseca po tem, ko je mladi ustvarjalec dopolnil enaindvajset let.
Ne nameravamo razglabljati o vprašanju, kaj mladega človeka privede na pot samopo-končanja, lahko le obžalujemo, kar se je zgodilo. Za obžalovanje imamo poseben razlog, namreč ta, da smo s Seliškarjem izgubili velik obet. Seveda se tega zavedamo šele zdaj, ko listamo po knjigi,
■
čeprav Slepa okna ne vsebujejo niti desetine tistega, kar je Seliškar napisal. Morda niti njegovih najboljših in najznačilnejših del ne, pač pa le tista, ki jih je bilo moč vgraditi v celoto omenjene knjige.
Izbor je skrbno opravil Seliškarjev nekoliko starejši vrstnik, pesnik, literarni kritik in esejist Aleš Debeljak, ena osrednjih osebnosti mlade slovenske literature. Njegov je tudi tenkočutno in na moč prizadeto napisani esej o Boštjanu Seliškarju z naslovom Poetika samote. Zdi se, da je za pravo vživetje v Seliškarjev literarni svet skoraj obvezno prebrati ta esej, pa ne samo zato, ker ponuja ključ za branje Seliškarje-vih verzov in proze, ampak tudi, ker omogoča širši pogled v ustvarjalnost tega avtorja. Esejist nam razkrije tudi nekaj
tistega, kar predstavlja celoten Seliškarjev opus, vso zapuščino. Slednja ni majhna, sestavlja jo okrog osemsto literarnih besedil, in če pomislimo, da je Seliškar končal pri enaindvajsetih letih, v obdobju, ko mnogi šele začenjajo pisati, je to izjemna žetev.
V Slepih oknih srečamo najprej troje kratkih zgodb, ki so z vnanjega vidika avtobiografske izpovedi, postavljene v glavnem v mestno okolje, govore pa o brezizhodni osamljenosti posameznika, in to na pretresljiv, glede na jezikovno izvedbo pa tudi mikaven način.
Nato sledijo pesmi, ki sestavljajo preostali del zbirke. Izkušnja, kakršno nakazuje proza, je razvidna tudi iz poezije. T udi pesmi so izpovedi iz osamelosti o osamelosti. O samoti, ki ima tisoč načinov in prav toliko obrazov. O strahu, ki je en sam, in o nenehnem begu — pred nikomer in nikamor. V tem kroženju brez konca pa ni izhoda. Pesnik ve, da ga ni, zato ga ne išče. (Je izhod vendarle našel v fizičnem samopokonča-nju?) Verzi v Slepih oknih so komunikativni, a ne poenostavljeni. So pa svojska, avtentična govorica. Čeprav beseda pesnika steče gladko, čeprav je postavljena na pravo mesto, ga ne zadovoljuje. V njej ni odgovorov na vprašanja, ki so ga mučila. Beseda mu je onemela celo takrat, ko je v njej iskal sinonim za dokončno osamelost.
I. ZORAN
RAZA
»Nekje vendar mora biti raza! — luknja, skozi katero se zagledaš odrešenega,« je zapisal v svojem najnovejšem delu Raza mladi prekmurski pisatelj Feri Lainšček, ki se je v zadnjih letih uveljavil v revialnem tisku in tudi s samostojnimi knjižnimi deli. Kot kažeta sam naslov in izpisana misel, je Lainšček zasnoval roman na osnovni tezi junakovega iskanja »raze«, »luknje«, skozi katero se bo ugledal v resničnosti, kar bi z drugimi besedami lahko zapisali tudi, da gre za premagovanje razpoke med njegovim resničnim, a ne razkritim bistvom in dejanskostjo. Ugle-danje, kje je ta počenost in ločenost človekovega bivanja, bi junaka odrešila. T oda roman govori, da rešitve ni, da sploh ne gre za razklanost, da človek nima skritega bistva, marveč je to, kar je.
Roman govori o človeku, ki je na fronti med prvo svetovno vojno izgubil spomin in z njim svojo identiteto. Od nekega
mrtveca dobi dokumente in gre po sledu tuje osebnosti v domače kraje, v Prekmurje. Tu seveda ob srečanju z ženo pokojnega odkrije, da ima sposojeno identiteto, nakar se začne njegovo tavanje po zaporih, beganje preko spremi-
njajočih se meja, druženje s pokojnikovo ženo, prekupčevalci, cigani in potepuhi, prevzemanje identitete drugih, oseb, dokler ga ne doleti nesmiselna in naključna smrt.
Zgodovinski in družbeni okvir Lainščkove pripovedi so dogodki v Prekmurju v obdobju od 1918 do 1919; to je bil čas nastanka Jugoslavije, priključitve dela Prekmurja novi domovini, čas revolucionarnih vrenj, Murske republike, boljševizma, skratka, čas neredov, zmede, pravi kaos, v katerem je bilo iskanje notranje trdnosti in identitete še toliko težje.
»Zdelo se mu je, da je zgolj senca, ki se je dvignila... in kdove zakaj odpravila po svetu...«, »krajina, po kateri je blodil, stvari, ki se jih je dotikal, ljudje, ki jih je ogovarjal, vse je živelo neko tuje življenje, se uklanjalo zakonom, ki jih ni dojemal.« Teh nekaj citatov zgovorno kaže, v kakšen položaj je avtor postavil svojega junaka. In te tujosti, osamljenosti, neodrešenosti ali kakor koli že imenujemo neosmišlje-no bivanje, ne more odrešiti niti čarodejni eros, ki druži dvoje v eno. Pred »razo, ki je bila sleherniku oznanjena kot odrešujoča in zveličavna, zija praznina.
Takšna miselna izhodišča v slovenski prozi niso nikakršna novost, vendar pa je LainšČku kljub temu uspelo napisati presenetljivo dobro delo, ki s svojim svojskim jezikom priteguje in roman plasti v bogatejše sporočilo, kot je njegova miselna zasnova.
M. MARKELJ
ANTOLOGIJA
AMERIŠKE
POEZIJE
Slovenci se ne moremo ravno pohvaliti, da poznamo ame-
iz izložbe
SLAVNOSTNI PAR
Na tej strani smo predstavili že nekaj knjig, ki so izšle v počastitev velike kulturne obletnice, 400-letnice Trubarjeve smrti, v najbolj ubran par pa se gotovo uvrščata knjigi, ki sta izšli pri naših zamejskih založbah. Gre za knjigo Jožeta Rajhmana Trubarjev svet, ki jo je v zbirki Eseji izdalo Založništvo tržaškega tiska, in za T rubarjevo berilo, ki sta ga skupaj založila celovška Založba Drava in tržaško Založništvo. Medtem ko prva knjiga govori o Trubarju, pa v drugi govori Trubar sam skozi izbrana besedila, predgovore, pisma in odlomke drugih izvirnih besedil.
Jože Rajhman, odlični poznavalec Trubarja, je v svojem eseju razgrnil zanimivo pcdobo našega slavnega rojaka, vendar tako, da je povezal Trubarja z njegovim časom, ali kot je zapisal že v prvih besedah: »Primož Trubar je bil človek 16. stoletja. Srečanje z njim je srečanje s 16. stoletjem.« Silnice dobe so se namreč tesno prepletale s silnicami, ki so usmerjale in vodile Trubarjevo življenje in osebno usodo. Kot je bil čas prelomen v evropski zgodovini, saj je prinesel vzpon človeka kot vrednote in z njim duhovno prebujanje ter novi vek, tako je bilo prelomno tudi Trubarjevo delovanje za zgodovino slovenskega naroda, saj smo Slovenci s Trubarjem stopili v duhovno evropsko gibanje, ujeli poglavitne kulturne tokove in hkrati se je slovenstvo »Iz podzavesti prebudilo v zavest narodne samobitnosti«. Trubar kot močna osebnost, v kateri so odsevala z nenavadno silo nasprotja časa, pa sega tudi preko roba splošnih razmer svojega obdobja. Rajhman v zadnjem poglavju svojega eseja nagne tehtnico presojanja, ali je bil Trubar genij ali ne, na stran pritrdilnega odgovora. Trubarje genialen ustvarjalec novoveške kulture in tudi politične zgodovine Slovencev in slovenstva.
Med tistimi, ki so Trubarjevo genialnost prvi spoznali in potrdili, je bil Jože Javoršek, pisec monografije o Primožu Trubarju. Da je
lahko izrekel takšno sodbo, je seveda moral dobro poznati njegovo delo. In to poznavanje se kaže po svoje v knjigi Trubarjevo berilo. Javoršek ga je sestavil iz odlomkov Trubarje-vih izvirnih spisov, iz uvodov, ki spremljajo skoraj vsako od njegovih knjig, in odlomkov iz njegovih pisem. Vsa besedila so natisnjena v današnji pisavi, vendar pa izvirna slovenska besedila niso prestavljena v knjižni jezik, temveč so ohranjena v izvirni obliki (k boljšemu razumevanju pomaga seznam manj znanih besed). Nemško pisani predgovori in odlomki iz pisem pa so prevedeni v knjižno slovenščino.
Berilo je sestavljeno kronološko in razdeljeno na poglavitna obdobja Trubarjevega življenja in delovanja, od izida prve slovenske knjige, ravnateljstva Biblijskega zavoda v Urachu, pregnanstva v Derendingen, začasne vrnitve v domovino in smrti. Prebiranje teh izbranih besedil nedvomno pomaga bralcu, da zagleda širjave Trubarjevega duhovnega horizonta in se mu razkrijejo ob pazljivejšem branju tudi nekatere Trubarjeve značajske črte. V paru z Rajhmanovo knjigo pa je berilo še posebej zgovorno.
Kdor si bo vzel čas in prebral obe knjigi, mu zanesljivo ne bo žal ne časa in tudi denarja ne, če si bo knjigo kupil kljub nerazveseljivem dejstvu, da sta knjigi slovenski ne samo po duhu in jeziku, marveč tudi po visoki ceni.
M. MARKELJ
riško pesniško tvornost in ta nespodbudna ugotovitev velja tudi za poezijo, ki je v ZDA nastala v tem stoletju. Res je, da lahko prebiramo Pounda, Eliota, VVilliamsa in druge, ki so to poezijo najvidneje zaznamovali, in smo dobili v slovenskem prevodu obsežnejše izbore njihovih stvaritev. Tudi ne gre prezreti, da so prevodi iz del številnih drugih ameriških pesnikov posejani po naših literarnih revijah, pri čemer je treba omeniti, da uredništva posvečajo posebno skrb prevajanju iz sodobnega pesnjenja onkraj Atlantika.,
Vse to skupaj pa je vendarle premalo, preveč fragmentarno, da bi lahko sestavili celoto in iz nje prepoznali prav vse, kar je za ameriško poezijo 20. stoletja značilno.
Fragmentarnost zlasti izključuje možnost, da bi dovolj jasno videli, kaj je v tej poeziji takega, da je lahko v veliki meri vplivala na dogajanja v svetovni poeziji. Če smo torej hoteli priti do pravega obraza ameriške poezije, ne bi bilo dovolj, če bi pripravili izbortega, kar je pri nas že bilo prevedeno in objavljeno, marveč se je bilo
treba naloge lotiti drugače, načrtno in od začetka.
To težavno, obenem pa tudi mikavno delo si je naložil pesnik in prevajalec Miha Avanzo in ga s številnimi sodelavci tudi uresničil. Rezultat tega skupnega podjetja je zdaj pred na-
mi: zajetna, blizu 550 strani obsegajoča knjiga z naslovom Antologija ameriške poezije 20. stoletja; v nakladi 800 izvodov je izšla pri Cankarjevi založbi v zbirki Bela krizantema. Za antologijo je Avanzo zbral pesmi 55 pesnikov, njihova dela pa je v slovenščino prevedlo enajst prevajalcev (od Daneta Zajca do Jureta Potokarja). Sestavljavec ni opravil samo izbora, ampak je nase vzel tudi precejšen del prevajanja in napisal bioblibliog-rafske podatke o avtorjih. Tako smo dobili prvo knjigo ame-
PETI JE NAUČILA NA STOTINE LJUDI
Ko samozavestno stopi na oder in kar nekoliko diktatorsko zamahne z rokami pred zborom, iz katerega privre pesem, človek niti pomisliti ne more, kako krhka duša se skriva v zborovodkinji Ani Šober*Jankovič. Njeno dirigiranje, tako značilno samo zanjo, je pravzaprav podzavesten odzivna tisto, kar čuti v glasbi, njej tako ljubi prijateljici. Prav glasba namreč pomeni Ani enega od smislov življenja.
Od kod takšna ljubezen do glasbe? Ani je odraščala v vasici Sela pri Adl-ešičih ob stari mami in starem očetu. Srečno je bilo to otroštvo, čeprav je bila velika revščina. Toda ko je bilo najhuje ali koso bili najbolj utrujeni od de~ la, so posedli na prag hiše in zapeli.
»Stari oče je bil folklorist in kitarist, znal je veliko pesmi. Pa veseljak! Naša hiša je bila vedno polna ljudi, ljudi z velikim srcem, na ustih pa so imeli vedno pesem,« se spominja Jankovičeva. Ljubezen do glasbe je tako počasi pronicala vanjo, a pognala trdne korenine, da ji je ostala zvesta tudi potem, ko je bilo pri dvanajstih letih konec belokranjske sreče. Preselila se je v Vipavo, po osnovni šoli pa je odšla v srednjo glasbeno šolo v Karlovac, kjer je študirala solo petje.
Njena prva zaposlitev je bila na oddelku črnomaljske glasbene šole. Potem je začela poučevati na tamkajšnji osnovni šoli ter takoj»podedovala« tudi mladinski pevski zbor. »Po 120 in 150 črnomaljskih osnovnošolcev je redno hodilo na vaje. Kaj pa danes? Nikogar ni, ki bi se potrudil, da bi šolarje vzgajal v pevski kulturi,« je jez-
na Ani, ki je povedala mnogo trpkih o črnomaljski pevski tradiciji pri mladih, ki je tako rekoč ni več.
Se mar zdi ljudem škoda časa, ki bi ga morali porabiti z mladimi pevci? Jankovičeva na to ne ve odgovora, kajti ona je sebe in svoj čas vedno nesebično razdajala glasbi. Delala je tudi po 12 ur na dan. Bil je čas, ko je hkrati poučevala glasbeno vzgojo od 5. do 8. razreda na črnomaljski osnovni šoli ter na isti šoli vodila tri zbore, poučevala glasbo na osnovni šoli s prilagojenim programom ter vodila zbora v Adl-ešičih in na metliški osnovni šoli. Zavedala se je, da je to delo prenaporno, a ni mogla reči »ne«. Da pa bo to le morala storiti, so jo opozorili zdravniki, ki so ugotovili, da ima kronično utrujenost glasilk. Mislila je, da se podira svet, ko so ji svetovali, naj zamenja službo. Toda Ani je preveč trmasta in preveč ljubi glasbo, da bi lahko kdorkoli njen glasbeni svet sesul v ruševine. Učila je glasbo in vodila zbor v Starem trgu, imela v Semiču oktet, ustanovila in 4 leta vodila moški pevski zbor Belt. Sedaj vodi ženski pevski zbor KUD Miran Jarc v Črnomlju in mešani pevski zbor Beti Metlika.
V 17 letih, kolikor se ukvarja z glasbo, je imela na stotine nastopov, pod njeno roko je pelo veliko Belokranjcev. »Ponosna sem, da učim peti in
da mi uspe spraviti na oder amaterje. Vem, iz kakšne moke mesim kruh, pa četudi je ta moka črna. Učim ljudi, ki so prišli k vajam z njive, od štedilnika. Najprej jih moram pripraviti, da nehajo misliti na delo, službo, otroke. Takrat moram dati vse od sebe in misliti le na pesem in pevce. Vse je poplačano s tem, ko reče pevec: ,Ani, da nas ne bi slučajno zapustila', ker bom tudi jaz zapustil zbor. Ljudje morajo peti enako dobro, če je dvorana polna ali prazna, to pa je veliko odvisno od zborovodje.,Pojte le zame,' jim rečem,« razpreda zgovorna in temperamentna Ani. Seveda pa tudi zna izbrati pesmi, ki so ubrane, so ljudem blizu, jih imajo radi in jim nekaj povedo. Predvsem goji partizansko, umetno in narodno pesem. Če pevci radi pojejo pesem, je to že pol uspeha, ve iz izkušenj Jankovičeva.
Ko se zamisli nad svojo prehojeno glasbeno potjo, prizna, da tudi v tej vrsti kulture ni vedno vse lahko in lepo, pa četudi jo ima človek še tako rad. »In ko mi je težko, si mislim: mar je potrebno, da se toliko udinjam? Pa takoj najdem odgovor: je potrebno, kajti mene je vedno v glasbo vodila le ljubezen, čeprav se nekaterim to zdi fraza,« je odločna kot takrat, ko za njenim hrbtom posluša »njene« pevce na sto-
M.
riške poezije tega stoletja v slovenščini. Prvo tovrstno antologijo, delo, ki smo ga potrebovali in pričakovali.
Vsaka antologija je že po sv-oii naravi zasnovana kot kompromis, kar pomeni, da mora sestavljavec, čeprav navidezno svoboden, upoštevati vrsto okoliščin, se podrediti zgodovinskim, jezikovnim in tudi geografskim zamejitvam. Tako je nastala tudi antologija, ki se ukvarja s pesništvom v ZDA v tem stoletju in je kajpak napisano v ameriški angleščini. Lahko bi rekli, da je šele ta poezija povsem ameriška, saj se je prej dolgo napajala pri britanski in bila od nje celo nekoliko odvisna. Najpomembnejše, kar moramo ob tej knjigi zapisati, pa je, da antologija prinaša pregled glavnih tokov, ki so oblikovali ameriško liriko v 20. stoletju, predvsem skozi dela nekaterih nasprotujočih si pesnikov, kot so ob uvodoma omenjenih Poundu, Eliotu in Williamsu še Frost, Sandburg, Cummings, pa tudi drugih, mlajših in nam do zdaj manj znanih. Pesniki so v knjigi razvrščeni po letnicah rojstva od, denimo, najstarejšega, Roberta Frosta (1974—1963), do najmlajše, Susan Feldman (roj. . 1950). Imena nekaterih kažejo, da so po poreklu Evropejci oziroma drugih narodnosti, nekateri pa tudi rojeni v domovini njihovih staršev. Med temi posebej omenjamo Charlesa Simiča, ki je bil rojen v Beogradu (1938), potem pa je, že po vojni, kot enajstleten deček sedel v letalo in se odpeljal za očetom v Chicago. Dodajmt še to, da Simič, ki seveda piše v ameriški angleščini, ni samo plodovit pesnik, ampaktudi marljiv prevajalec. Pred leti je izdal v Ameriki antologijo jugoslovanske poezije.
Morda antologija nekoliko slabše obravnava najmlajšo pesniško generacijo, pesnike, ki šele vstopajo v ameriško literaturo. Sestavljavec sam priznava, da je imel težave s samim pregledom nad tvornostjo mladih. V Ameriki izhaja namreč toliko literarnih revij, kjer le-ti objavljajo, da jim more slediti le človek z računalniškimi sposobnostmi. Vendar naj bo ta opazka bolj za mimogrede. Kot rečeno, je knjiga zdaj tu (za vsega 5900 dinarjev), kar pa smo o njej povedali, naj se bere tudi kot priporočilo za branje. Knjiga tako priporočilo zasluži, pa ne samo zato, ker smo nanjo čakali toliko časa in se nikakor ni rodila brez muke.
I. ZORAN
priloga dolenjskega lista
i nirrnjd
SM EBMS
mm
PO
JOŽETOVIH STOPNICAH HODITA DVE REPUBLIKI
Spominjam se, kako smo kot otroci hodili k stricu Jožetu v mizarsko delavnico po ostanke lesa, iz katerih so nam potem navadno kar njegovi otroci, sicer mlajši od nas, a vešči ročnega mizarskega orodja, naredili prikupne igračke. Od tistih rosnih let me ni bilo v Gršičevi delavnici v Metliki že skoraj dve desetletji, a ko sem pred dnevi znova stopila vanjo, sem bila kar nekoliko razočarana, še vedno sem imela pred očmi prikupno majhno delavnico z nekaj ročnimi žagami, obešenimi na zid ob peči na oblance, krožno žago, ki jo je Jože naredil sam, in mizarsko mizo, na katero je rad posedel otroke, ko je mizaril. Za kaj vse so danes prikrajšani otroci! Zanje v moderni delavnici, kakršna je danes Gršičeva, ni prostora, kajti številni stroji, ki brnijo ves dan, lahko postanejo kaj hitro nevarni za nerodne male radovedneže. In kje so ostanki lesa? Jože se zasmeje in zamahne z roko: »Včasih smo jih
imeli toliko, da smo z njimi kurili, danes porabimo vse do zadnjega koščka, kajti les je drag pa še vse manj ga je.«
In če nam je nekdaj Gršičev stric potisnil v roke žagico in nas učil abecede mizarjenja, danes, ko pritisne na gumb stroja, vljudno reče, naj se umaknem, da ne bo kaj narobe. Kako naivna sem bila, ker sem mislila, daje modernizacija prizanesla delavnici, ki je bila zame in druge sosedove otroke tako prijetno otroško zavetišče! Sedaj bodo zares ostali le še spomini. »Oh, spomini, spomini,« zavzdihne Jože, ki raje gleda v prihodnost, kot da bi mislil na čas, ko je bilo njegovo mizarjenje nam otrokom v zabavo, njemu pa nuja, daje vsaj malo ublažil revščino, ki so jo tolkli.
Jože se je šel leta 1950 učit za mizarja k Stipa-niču, enemu najboljših metliških mojstrov, a se ni izučil, ostal je priučen. To pa ni pomenilo, da je bil kaj slabši delavec, nasprotno, mojster mu je zadnja štiri leta, preden je odšel v pokoj, celo zaupal, da je vodil njegovo delavnico. V posebno čast pa si je štel, da mu je Stipanič zaupal »recept«, kako narediti stopnice, kar pri nekdanjih mojstrih ni bilo v navadi. Strokovne skrivnosti svojega poklica so najraje obdržali zase in jih odnesli s seboj v grob, tisti, ki je hotel začeti na svoje, se je pač moral potruditi sam in znova odkrivati že odkrito Ameriko. Že takrat je bila Gršiču najljubša izdelava stopnic, a ko je mojster odšel v pokoj in delavnico zaprl, se je Jože zaposlil kot trgovec pohištva. Mizarjenja seveda ni opustil, kajti preživljati je moral šestčlansko družino, a ob deljenem delovnem času v trgovini, kjer se je močno dolgočasil, je bilo za mizarstvo malo časa. Zato se je odločil, da postane sam svoj gospodar.
»Ko so prišli člani komisije, ki naj bi mi izdala obrtno dovoljenje, sem imel v delavnici le cirku-lar. Gotovo so mislili, da skrivam kje še kakšen stroj, ker so videli stružene stebričke za ograjo ob stopnicah. Ampak vse sem naredil le na krožni žagi. Seveda ni bilo lahko,« pravi Jože. Od 16 kv metrov, kolikor je v začetku merila delavnica, in ene same žage je danes Gršičeva delavnica prerasla v sodobno opremljeno halo z več kot 200 kv. metri in posebnim skladiščem. In vse to so postavili z velikim odrekanjem, pridnostjo, kaj pridnostjo, garanjem, in les 150 tisočaki posojila, ki so jih dobili pred leti. Zato so Jožetovi spomini toliko bolj trpki. »Družba bi morala podpreti mlade ljudi, ki so pripravljeni delati, saj bi potem kmalu od njih nekaj imela. Ne pa da morajo mladi životariti, da si ustvarijo primerne možnosti za delo, in ko jim to na stara leta končno uspe, nimajo več moči, da bi lahko še kaj ustvarili,« pripomni. Jože je imel vsaj to srečo, da je vedel, za koga dela. Dva sinova stopata po njegovi poti, a ne le po poti mizarja, ampak tudi vestnega, natančnega, potrpežljivega delavca. Vse to so vrline, ki jih mizar gotovo mora imeti, če hoče uspeti. In Gršičeva Andrej in Janez jih imata. Andrej je bil že v poklicni šoli natekmova-nju slovenskih lesnih šol prvak, po dveh letih, kar kot pomočnik dela v očetovi delavnici, pa že samostojno naredi zahtevne stopnice. Janez, odličen učenec srednje lesne šole, pa noče prav nič zaostajati za svojim bratom.
Jože sicer pravi, da ne bi imel prav nič manj veselja za mizarjenje, če otroci ne bi hoteli nikoli prestopiti praga delavnice. A prav dobro ve, da se je prav zaradi njegove ljubezni do lesa poklic prikupil tudi sinovoma. V začetku je izdeloval
vse, kar je pač kdo želel, ko pa se je dober glas o njegovem natančnem delu razširil naokrog in je dobil veliko naročil, je lahko že izbiral. In tako je lahko začel končno uresničevati svojo dolgoletno željo. Usmeril se je predvsem na izdelovanje stopnic. »Toliko izkušenj imam že, da samo pogledam prostor, pa že vem, kateri model stopnic bi bil najprimernejši. Seveda mora ustrezati tudi žepu naročnika. Na srečo imam pretežno-bolj zahtevne stranke, ki imajo dober okus in seveda tudi toliko denarja, da lahko plačajo svoj okus. Priznam, da imam raje bolj zahtevne stranke, ki jim ni vseeno, po kakšnih stopnicah bodo hodile. Uživam namreč ob lepem izdelku, čutim neko notranje zadoščenje, ko vidim, da so stopnice estetske. Nekateri stanovski kolegi mi očitajo, da delam preveč natančno, ampak menim, da tega ni nikoli preveč. Pri hrastovih deskah vedno sredino in grče izrežem, da je videz čim lepši.«
Po dva tedna dela porabi za ravne stopnice, za zavite še teden več, ker si s stroji ne more veliko pomagati. Vse opravijo doma, tudi polakirajo jih, pri naročniku jih le še zložijo skupaj. In ko ga vprašam, če se mu je že kdaj zgodilo, da je šele pri montaži ugotovil, da se je zmotil, se zasmeji: »Jaz ne, ampak ko stopnice že stojijo, ugotovim, da se je zmotil v svojih denarnih zadevah naročnik. Boste že počakali nekaj mesecev na plačilo, mi pravi. Kaj hočem, počakam « Je že tako! Ce je Jože pri svojih stopnicah, ki so posejane po vsej Sloveniji in velikem delu Hrvatske, v eni osebi vse od arhitekta do mizarja, za kar bi v tovarni potrebovali celo skupino ljudi, mu pač nekje zašepa: pri računovodskih poslih, ki niso odvisni od njega.
M.BEZEK
najtežje, kajti ljudje so se vedno, včasih zavestno, mnogokrat pa tudi po občutku zavedali, da je življenje naroda pomembnejše in trajnejše od vsake politične stvoritve.
Eno od najtežjih obdobij v zgodovini slovenskega naroda je bilo v tem pogledu prav gotovo obdobje po prvi svetovni vojni, ko so se krivične meje zarezale najgloblje v njegovo srce. In živa priča tistega obdobja je Metličan Ivan Bevk. Zibelka mu je stekla v Zakojici, onstran meje, ki je ločevala staro Jugoslavijo in Italijo. Medtem ko počasi prigrizujeva »pusto pogačo«, s katero nama je postregla njegova žena Anica, nekdaj 2ugljeva iz Metlike, mi Ivan pripoveduje o svoji mladosti.
»V družini nas je bilo veliko otrok. Oče jih je imel v dveh zakonih šestnajst. Seveda vsi niso preživeli. Najstarejši sin prve žene je bil France, slovenski pisatelj, najmlajši sin druge žene sem bil jaz. Med mano in Francetom je bilo kar trideset let razlike, vendar je imel France mene in mojo sestro še posebej rad in nama je vedno, kadar je prišel domov, kaj prinesel. Mladost pa ni bila lahka. Delati sem moral od mladih let. Pomagal sem pri delu na okoliških kmetijah, da sem prinesel domov nekaj hrane ali denarja, pa tudi doma pri očetu, ki je bil čevljar, sem mnogokrat poprijel za delo. Italijanska fašistična oblast je na razne načine otežkočala življenje Slovencev in jih poskušala tako ali tako pokoriti in čimprej poitalijančiti. Pritiski so bili kulturni, ko je bila raba slovenskega jezika omejena le na domače okolje, ter gospodarski, saj so številni omjevalni predpisi globoko posegali na prej ustaljeno gospodarsko življenje Slovencev. Vendar je naš narod trdoživ. Niso nas mogli uničiti. Kljub stalnemu vohljanju karabinjerjev in obmejnih gardistov, ki so po hišah
iskali slovensko literaturo, pa meso in alkoholne pijače, zlasti pa blago, ki je ilegalno prehajalo prek meje, smo jih skoraj vedno prelisičili. Med drugim je bil zelo omejen domači zakol. Le enega prašiča smo lahko zaklali doma, drugo je bilo treba oddati. Tega se seveda nismo držali, kako naj bi sicer preživeli. Paso prišli po kolinah na kontrolo in oče jim je v dokaz, da smo zaklali samo enega prašiča, pokazal dva prašičja uhlja. Kako smo se ustrašili, ko smo videli, da sta bila oba uhlja leva, si lahko mislite. Pa Italijani, ki se niso spoznali na živino, tega še opazili niso. Tudi take stvari, poleg drugih, veliko pomembnejših, so zagrenile življenje ljudi.«
Z dvajsetimi leti, bilo je to leta štiridesetega in po svetu je že divjala vojna, v katero je bila vpletena tudi Italija, je moral Ivan k vojakom. Služil je predvsem v južni Italiji in na Siciliji. K sreči Italijani Slovencem niso preveč zaupali, tako da jim ni bilo treba na fronto, ampak so služili predvsem pri specialnih delovnih bataljonih v notranjosti. Tako je Ivan doživel razpad fašističnega režima in prišel v angleško ujetništvo v severni Afriki. Tu so se formirale prekomorske brigade jugoslovanskih ubežnikov in ujetnikov. Stanje pa je bilo še dokaj nejasno, saj so med Angleži precej navijali za kraljevsko vojsko, zlasti nekdanji oficirji starojugoslovanske vojske.
»Večina nas je bila že od prej dokaj dobro informirana in organizirana, tako da je prišlo do razkola in se nas je večji del odločil za partizansko vojsko. Angleži nam sprva niso zaupali, potem ko je prišel na razgovore general Velebit, pa smo dobili vso pomoč. Jaz sem se medtem izuril za letališkega delavca. Letala, ki so poletala na fronto, sem opremljal z orožjem in bombami.«
Tako je dočakal tudi čas, ko so se partizanske prekomorske enote preselile v domovino. Z ladjo so se pripeljali do Dubrovnika, od tam pa so peš marširali do Niša. V Nišu so dobili vlak, s katerim so se pripeljali v osvobojeni Beograd. Čakala pa jih je še huda naloga. Na sremski fronti so se bili srditi boji in vanje je posegla tudi Ivanova enota. Zopet je opremljal z bombami partizanska letala, ki so razbijala sovražne položaje, kajti Nemci so se zagrizeno borili in vsaka ped osvobojenega ozemlja je bila drago plačana s prelito krvjo. Letala, ki jih je takrat opremljal Ivan, so bila ruska, vendar se je tudi nanje hitro navadil. Šele leta šestinštiridesetega je Ivan Bevk lahko slekel vojaško suknjo, potem ko jo je v drugi svetovni vojni nosil le tri mesece manj kot sedem let.
Kmalu potem, ko je slekel vojaško suknjo, je Ivan v Ljubljani spoznal Metličanko Anico Žugelj in skupaj sta se preselila v Belo krajino. Tu ga je polbrat France Bevk sam ali s svojimi pisateljskimi prijatelji večkrat obiskal in Ivan ima nanj veliko prijetnih spominov. Sedaj je Ivan upokojen, vendar mu čas, ko je živel pod italijansko oblastjo, še vedno dela preglavice.
»šestinšestdeset let jih imam,« pravi, »pa še sedaj ne vem, kako se pravzaprav pišem. Na zasedenem ozemlju so Italijani s svojo matično službo, ki je poitalijančila slovenska imena, napravili strašno zmedo. Tako imam preglavice pri uveljavljanju pokojnine iz predvojnih in vojnih let. V naših dokumentih je slovensko ime, v italijanskih pa italijansko, jaz pa imam probleme z dokazovanjem, da sem to jaz in da je to ena in ista oseba, čeprav so ostali podatki sicer identični. Tako me nelagodje iz moje mladosti še vedno zasleduje.«
TONE JAKŠE
KAKO SE
PRAVZAPRAV
PIŠEM?
V zadnjem času pri nas veliko govorimo o slovenskem kulturnem prostoru. To je pojem, pa naj bo nekaterim všeč ali ne, ki naj bi duhovno, po možnosti pa tudi gospodarsko, povezal ves slovenski živelj ne glede na to, na kateri strani meja in v kakšnem političnem sistemu živijo naši rojaki. Meje je pač s svojo neizprosno in nemalokrat tudi krivično roko vlekla razburkana zgodovina, nikoli pa jih ni mogla zares vcepiti v srca ljudi, ki jih je tako neizprosno ločevala. Zato je ta pojem sicer nov le navidezno, kot realnost je namreč zaživel že zdavnaj, ponavadi takrat, ko so bile razmere
NAGRADA V KOČEVJE
ALEŠ ŠTIMEC iz Kočevja je bil izžreban izmed reševalcev naše predzadnje križanke; za nagrado mu je žreb dodelil knjigo Karla Grabelj-ška Cerkveni maček. Grabeljšek slovi kot pisatelj partizanske literature, a hkrati tudi kot dober mladinski pisatelj. S knjigo Cerkveni maček je ustvaril zanimive pripovedi o doživljanju predvojnih, vojnih in povojnih časov, gledanih z očmi odraščajočega otroka. Nagrajencu želimo prijetno branje!
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 15. avgusta na naslov:	Uredništvo
Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 28.
m
Vsak pionir tvega in brez tveganja ni nobenega napredka.
L. MILČINSKI
Noben nazor ne naredi človeka avtomatično boljše-
fla’	A.	STRES
Po navadi so najbolj razširjena ozka mnenja.
V. S. RUS
NAGRADNA KRIŽANKA
UPRAVNO-
TERIT0-
RIALNA
ENOTA
AMPER
FILM.
NAGRADA
POGANJEK
EKSOTIČNI
SA0E2
GR. MIT. SONČNA 0E2ELA
ORANJE
0L
POSTAVA
ST. GR. MESTO
K020-KRILEC KEM. SIMBOL ZA MENDE-LEVIJ
DALJŠE
ČASOVNO
OBDOBJE
TEKMEC
UL MERA
CIMOSOV
AVTO
2ILA
00V00NICA
GNUS
PISATEU
TWAIN
VARNOSTNI SVET
SEKIRA ZA TESANJE
ANGEL
P0K0N-
CEVALEC
Šahovska
FIGURA
KEM. SIMBOL ZA SELEN
ZIDARSKA
ŽLICA
PRE0ST0J NIK SAMOSTANA PRITOK 00NAVE
SARENICA
MESTO V CRN) GORI
SEST.: J. UOIR
*US. SKLADATELJ RIMSKI
ELEMENT
OKOSTJA
SEVERNA
PTICA
INDIJSKI
KROKODIL
SUMERSKI BOG NEBA
TIBETAN-
SKO
GOVEDO
MESTO V NOTR. DALMACIJI
SICILSKI
VULKAN
PRIPO-
VEDNIK
ST. SLOV. BOGINJA LEPOTE
VZHOD
PREKANJEN
SLU2ABNIK
PRIPOVE ONE PESNITVE
KARDELJ
EDVARD
OCE
STALJENA
SNOV
UPSTjiT 111
vasa
Vpliv razpoloženja na bolezen
Vrstijo se študije, ki skušajo odkriti, kako razpoloženje lahko, oziroma ne more vplivati na nastanek in razvoj bolezni — Naravne zakonitosti_
Pred desetimi leti je v znani medicinski reviji New England Journal of Medicine izšel članek Anatomija bolezni, ki ga je napisal publicist Norman Cousins. V njem je opisal, kako se je z lastnimi močmi rešil neke svoje nadležne bolezni z veliko smeha in vitaminom C, pri čemer je velik poudarek dajal dobremu razpoloženju .Tudi druge bolezni naj bi bilo mogoče premagati s pozitivnim duševnim odnosom in pozitivnimi mislimi, je sklepal avtor članka.
Odmev na članek je bil ogromen. Cousins je prejel preko 3.000 pisem od zdravnikov z vseh koncev sveta, ki so se zanimali za njegov način boja proti boleznim, članek so ponatisnili v mnogih strokovnih in nestrokovnih revijah. Založniki so poskrbeli, da je avtor napisal tudi knjigo, kije šla odlično v prodajo. Prodor zdravniškega, amaterja v medicino je bil popoln, postal je vzornik za številne druge zdravnike in laike, ki so poskušali slediti njegovim dognanjem tudi v praksi. In ko je zadevo vzela v roke še televizija ter so začele izhajati knjige drugih avtorjev, a o isti temi, je vse kazalo, da stoji medicina pred pomembnim preobratom. Seveda je bilo kljub vsemu nekaj takih, ki so dvomili o učinkovitosti pozitivnega mišljenja na nastanek in razvoj različnih bolezni, tudi tistih zelo resnih, kot je rak.
Lani pa je izšla študija, ki je zasejala dvom o že kar splošno sprejetem pogledu na odvisnost bolezni od razpoloženja.
Študijo je že leta 1982 začela skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Barrieja Cassiletha s philadelphijskega univerzitetnega središča za raka, rezultate pa so objavili šele tri leta kasneje. Zasnovali sojo na vprašalniku, ki so ga poslali 204 bolnikom z razvitim rakastim obolenjem in 155 bolnikom, ki so se zdravili za rakom na prsih ali kožnim rakom in so po dosedanjih dognanjih v tisti skupini ljudi, ki lahko ponovno oboli za isto vrsto raka.
Anketirance so povprašali," kako so zadovoljni v službi, pri vsakdanjih opravilih in sploh z življenjem, kako se počutijo glede svojega zdravstvenega stanja, se jim zdi vredno zaupanja in upanja ali se jim zdi brezupno. Pripomniti velja, da so bili anketiranci rakasti bolniki oziroma tisti, ki so jim raka začasno ozdravili. Njihovo duševno razpoloženje naj bi po Cousinsovi teoriji vplivalo na' razvoj bolezni oziroma njeno popolno ozdravitev. Psihologi so tako najprej po posebnem točkovnem sistemu ocenili splošno duševno razpoloženje in odnos do bolezni vsakega od anketiranih, potem pa so sliko njihovega razpoloženjskega stanja primerjali z medicinskimi podatki o razvoju bolezni, za katero so trpeli.
V treh letih in pol, kolikor je minilo od začetka študije, je 154 od 204 bolnikov z razvitim rakastim obolenjem umrlo, torej kar dve tretjini. Od 155 bolnikov, ki sojih zdravili za melanomom ali za
rakom na prsih, jih je četrtina ozdravela. Študija ni odkrila prav nobenih povezav med razpoloženjem bolnikov in stopnjo smrtnosti oziroma izboljšanja zdravstvenega stanja. Bolniki izjemno optimističnega in dobrega razpoloženja se niso »izkazali« nič bolje pri okrevanju oziroma dokončnem podleganju bolezni kot tisti bolniki, ki so bili z razpoloženjem na dnu.
Naša študija kaže, da razvoj bolezni določa le njena lastna zakonitost, ki presega možnosti olajševalnega vplivanja psiholoških činiteljev,« zaključuje študijsko poročilo.
Čeprav torej študija pušča nekaj praznega prostora nadaljnjim raziskavam odnosov med obolevanjem in zdravljenjem ter med duševnim razpoloženjem ljudi in bolnikov, pa odločno zavrača vplive razpoloženja na biološke zakonitosti razvoja posamezne bolezni.
V Ameriki so se namreč po izidu Cousinsove knjige in nji podobnih zdravniških priročnikov razpasle »šole« zdravljenja raka s pomočjo notranjega ugle-danja dogajanja v telesu. Učitelji so bolnikom svetovali, naj si čimbolj nazorno predstavljajo,
Mlade puščave
Človek je kriv za postop-no dezertifikacijo
Dezertifikacija je nov strokoven naziv za pustošenje in uničevanje zemeljskega ekološkega sistema zaradi človekovega delovanja. Sam naziv bi lahko prevedli kot opuščavljenje, vendar pa tak naziv skriva nevarnost, da bi proces razumeli kot naravno izginjanje gozda in ostalega rastlinstva ter propadanje plodne zemlje v neplodno in puščavo. V resnici pa gre za škodljivo učinkovanje najrazličnejših človekovih posegov v okolje, od industrijskih tehnoloških procesov do izrabljanja naravnih surovin in metod sodobnega kmetijstva.
Strokovnjaki priporočajo, da bi naziv sprejeli za označitev vsakršnega opustošenja, torej tudi za primere, ko po velikih posekih namesto tropskega gozda zraste grmičevje ali nastane savana. Šlo naj bi pač za označitev uničenja določenega ekološkega sistema v celoti in nastanek novega, manj vrednega. Procesi, ki pripeljejo do izginotja, pa so zelo zapleteni. Dostikrat je celo težko ugotoviti, da gre za posledice človekovega ravnanja. Raziskave so pokazale, da so puščave v dolgi zgodovini našega planeta razmeroma mlade tvorbe, širijo pa se inw nastajajo predvsem zaradi ljudi. Človek namreč posega v občutljive stvari, ko izsekuje gozd. kemično obdeluje prst, namaka in drugače vpliva na ozračje in tla. Vse vodi v postopno izsuševanje tal in propadanje vegetacije in živalstva.
kako njihove bele krvničke napadajo rakaste celice in jih uničujejo, češ da jim bo to pomagalo pri premagovanju težke bolezni.
Oče teorije o vplivu razpoloženja na dejanski potek bolezni Cousins vztraja pri svoji zamisli in trdi, da njegovo teorijo napačno razlagajo. Opozarja pa tudi na neko drugo študijo, ki. poteka prav zdaj. »V dveh primerih smo zabeležili, da se je število imunskih celic dvignilo v razmerah globokega zaupanja in odločnosti,« pravi Cousins.
Zmerni strokovnjaki niso ne na eni in ne na drugi strani. Po njihovem mnenju duševno razpoloženje vpliva na bolezen, vendar pa mehanizmov teh vplivov ne poznamo. Zanesljivo pa je, da duševna razpoloženja nimajo direktnega vpliva in učinka na bolezen. Psihologi pa še opozarjajo, da širjenje misli o tem, da lahko bolniki s pozitivnim razmišljanjem in razpoloženjem sami odrejajo potek bolezni, dejansko postavlja bolnike v položaj odgovornih za razvoj bolezni. Ali so potem kar sami krivi, če jih premaga rak? Nalaganje takšne težke odgovornosti na ramena ljudi, ki že tako zaradi svoje bolezni dovolj trpijo, najbrž ni najbolj človeško.
MiM (Vir: Time)
Kavbojke iz avtomata
Novost v metroju
Na postaji Auber v pariškem metroju seje pojavil prodajni avtomat, na katerem je z velikimi črkami napisano Jean’s libre service, kar seveda pomeni, da ima kakšen Janez tam svoj servis, marveč napis opozarja, da je tam mogoče kupili Levijeve kavbojke. Doslej so prodajalni avtomati ponujali cigarete, vžigalice, bonbone, napitke, prezervative in podobno malo kramo, zdaj pa so stopili še na področje konfekcije.
Kavbojke niso za vse kupce primerne le v eni velikosti, kot je steklenica kokakole, zato so načrtovalci novega prodajnega avtomata napravi dodali pas, s katerim si kupec zmeri obsegok-oli pasu. Nato potisne v režo svojo kreditno kartico, in ko pritisne na gumb. se v posebni odprtini pojavijo nove Levijeve kavbojke.
Parižani imajo zdaj večkrat priložnost videti potrošnike in ljubitelje j»ansa, kako pomerjajo v avtomatu kupljene kavbojke kar na postaji. Če se slučajno pripeti, da kupljene kavbojke kupcu niso prav, jih seveda ne more vrniti napravi, pač pa mu jih ljubeznivo zamenjajo v bližnjem butiku.
Če se bosta naprava in kupčija obnesli, bodo prodajne avtomate za kavbojke nastavili še drugod po metroju.
GOSPOD KOKOŠ IN GOSPOD SOLATNIK
Sprejemati življenje z nasmehom je dar, ki ni položen vsakomur že v zibelko. Ljudje se radi smejimo, a običajno najrajši drugim, njihovim spodrsljajem in nezgodam. Čemu vse smo se že smejali, česa vse ne odkrijemo na bližnjiku! Pozabljamo pa, da krivičen posmeh boli in da tudi nas same lahko kdo počeše z gostim in ostrim glavnikom posmeha. Smo pač le ljudje.
Bilo je pred leti, ko je po štajerskih bregovih ob košnji še bilo moč slišati prešerno pesem. In kadar seje kosilo, seje popoldne posedalo ob Štefanu domačega iz brajde pozno v noč. Tako je bilo tudi tistega lepega julijskega popoldneva. Ko je padla zadnja red trave, so se ženske potrudile in pripravile mastno večerjo. Žeja je bila zategadelj toliko bolj nepogasljiva. Vino je teklo in razvezalo jezike. Praznili so se kozarci in razdirale šale.
Kar se Tone, občasni kosec, zidar, cestar in še kaj, domisli, da zna brati usodo iz dlani. Posegel je po najbližji Jožetovi roki in mu z vso resnostjo začel pripovedovati, kaj vseje njegova roka že počela. Našteval je in našteval, potem pa končal: »Ja, pa tudi kradla je!«
Jože, ki je branje iz dlani vzel povsem zares, je tiho pripomnil: »Samo kokoši!« Osuplost in presenečenje, kije zavladalo, seje hip nato razpočilo v gromke salve smeha.
Naslednji dan so že vsi govorili o Jožetovih kokoših in kmalu se je pozabilo na njegovo pravo ime, za vseje postal kar gospod Kokoš.
Minila so leta, tiho pesem kos so zamenjale oglušujoče motorne kosilnice, a Jožetu je ime gospod Kokoš ostalo in ga spremljalo na vsakem koraku. Zaman so bili zaboji piva, za katerega je plačeval, da bi splaknili z njega vzdevek. Popivanja so se končala tako, da so fantje rekli. »Res si v redu fant, gospod Kokoš!«
A tudi on je dočakal svojo uro. Jože je po službi skrbno obdeloval svoj ogon njive, ki mu je služil kot vrt. Lepega dne pa mu je padlo v oči, da se grede s solato, špinačo in drugo zelenjavo le preveč naglo redčijo. Sklenil je, da bo prišel stvari do dna in ujel tistega, ki mu tako prija njegova zelenjava.
In res. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Z možem postave sta pri kraji zelenjave zalotila — t oneta, »Slogarja«, ki je nekoč Jožetu pripomogel do vzdevka gospod Kokoš.
Mož postave je vse lepo popisal, nato pa seje odpeljal. Ni še izginil za bližnjim ovinkom, že je začel Tone vleči iz denarnice pomečkan bankovec, dva, nazadnje pa kar cel šop, in moledoval, naj za božjo voljo Jože molči. »Kaj bodo pa rekli ljudje?«
• »Ne, Tone!« jepresekal Jože moledovanje. »Če sem jaz gospod Kokoš, boš ti pa gospod Solatnik!«
In tako je tudi ostalo.	DRAGI
Ignac Jereb:
Umirajoča domačija
»Izvlekli se
bomo, izvlekli, ni tako slabo, le malo-dušen postajam, betežen in nadležen sam sebi. Treba bo izpreči! Matevž mora prevzeti vajeti v svoje roke, pa bo šlo naprej. Zadnji čas je, dazagospodari. Moral se bo oženiti. Predolgo zavlačuje. Domačija brez naslednikov propade. Zvečer se moram z njim pogovoriti. O vsem!« jeOsojnik zaključil svoje razmišljanje, se vzdignil s klopi in odšel okoli hiše po vsakdanjih opravilih.
Zvečer Matevža ni bilo k večerji. Zadržal se je v dolini, kar ni bila njegova navada.
Niso ga čakali. Povečerjali so in se odpravili spat. Lestari Osojnik jeostalinza-mišljeno koračil po izbi iz kota v kot. Skrbel ga je Matevž. Zadnje čase se je spremenil. Skrbelo ga je, ker Matevž zadnje čase pogosteje zahaja v dolino v Grabnarjevo gostilno.
»Iz tega se ne bo nič kaj prida izcimilo,« reče zaskrbljeno Osojnik in odkimava z osivelo glavo ter nadaljuje samogovor: »Pa prav v Grabnarjevo gostilno moraza-hajat? Kaj ni bil v tej hiši že dovolj nesrečen? Ha, Grabnarzna človeka oviti okoli prsta. Matevž jedober, mehkegasr-ca. Ne vem, po kom se je vzel. Zato ga lahkoovija. Menejetudi hotel, ampakjaz sem iz drugačnega testa zgneten. Vedno sem z njim na kratko odpravil. Zato me še danes ne more videti. V kakšno sramoto meje spravil, ta lump, kosem ga vprašal, če bi hotel odkupiti mojo hlodovino. Pred polno gostilno trških veljakov mi je zabrusil v obraz, da se o tem z menoj noče
pogovarjati! Naj pride Matevž, z njim da se bo pogovoril. Kakšna sramota. Tako se je obnašal z menoj, kot da nisem gospodar na Osojah.«
Osojnik obstane pred oknom in se zastrmi v gluho temo. Čez čas se zdrzne in nadaljuje s koračenjem po izbi ter zmaje z glavo: »Samo da nas ne bi to Matevževo zahajanje v G rabnarjevo gostilno pripeljalo v nesrečo? Ne vem, kaj mu je zavdal, da je kuhan in pečen tam doli? Kaj nam ni ta hiša že dovolj gorja prizadela?«
Osojniku se je zazdelo, da je nekaj zaškripalo v kamri. Odhitel je pogledat. Nič. Bilo je slišati le počasno, hropeče piskajoče dihanje žene Marjane. Ko je videl, da spi. se je zagledal v njen izpiti, koščeni obraz, ovenele roke, in se vprašal, kje je zdaj tista Marjana, ki jo je pred tolikimi leti zasnubil in pripeljal na Osoje? Bila je visoka, vitka in lepa takrat, zdrava, čvrsta in delavna, kakor ga ni bilo dekleta daleč naokoli. Šel je ponjo prav zaradi njene pridnosti in ker sta se že od otroških let rada videla. Nikoli se ni pokesal, da je vzel za ženo bajtarsko hčer. Bila je tiha in vdana. Samo pogledal jo je in že ga je razumela, ukazovalo je delo... Nista se znala ljubkovati, a tudi nobene slabe besede si nista nikoli rekla. Ne, tega ni bilo med njima.
»Reva, ne bo več dolgo zdržala,« je po-marnjal Osojnik.
Odšel je po prstih iz kamre in potihoma zaprl vrata za sabo. Pogledal je na uro. Bila je že pozna. Postajal je čedalje bolj nemiren. Ze je nameraval oditi leč, ko se je pred hišo oglasil pasji lajež domačega psa Volkuna. Po laježu je vedel, da prihaja domač človek. Kmalu nato so
zaropotali po kamnitem tlaku v veži okovani čevlji. V izbo je stopil Matevž.
»Dober večer!« je pozdravil. »Kako to, da ste še vedno pokonci, ko je že tako pozno?«
»Tudi jaz te vprašam, kod si hodil, ko je že toliko ura?« se je Osojnik obregnil ob sina.
»Je mar kaj narobe? Se je materi poslabšalo?« je zaskrbelo Matevža.
»Mater bi med tem časom že lahko pokopali, kolikor časa te ni bilo!«
»Oče, ne pretiravajte! Pozno popoldne sem šele odšel od doma!« se je branil Matevž.
»Zato si pa tem dlje potegnil v noč!«
»Vi veste, da na Osojah potrebujemo gospodinjo. Sem gori pa se ne bo prišla nobena sama ponujat. Treba jo je poiskati in jo sem gori tudi pripeljati.«
»V gostilnah je tudi ne boš našel. Tista, ki jo boš našel v gostilni, prav gotovo ne bo za našo hišo in kaj dosti prida,« je mrko dejal Osojnik.
»Ni vse tako črno, kot vi vidite,« je odvrnil z rahlim posmehom Matevž.
»Tako rožnato pa tudi ne. Pri Grabnarju si se enkratžeopekel in nesrečno končal. Ti ni bilo dovolj? Pravim ti, izogibaj se Grabnarja in njegove gostilne!«
»Vem. Z Grabnarjem se že od nekdaj gledata kot pes in mačka. Da pa bo Grabnar mene v nesrečo spravil, se ne bojte! Ga tudi jaz dobro poznam. Preveč!«
Osojnik zakorači po izbi iz kota v kot, se ustavi pred-Matev .em in nekoliko zviška začne: »Pustiva zdaj te reči! Matevž, ti dobro veš. da moramo na vsak način prodati les, in to čimprej, če se hočemo izvleči iz denarnih težav.
POTA
Ii\ STit/ &
dežurni
poročajo
SI JE KLJUČE SPOSODIL ROM? — V času med 25. in 28. julijem je nekdo vlomil v žago v Pogancah, last novomeSkega GG. Storilec je preplezal žičnato ograjo in nato stopil v nezaklenjene lesene prostore, kjer je zmaknil več ključev in klešč. Dejanjaje osumljen Rom, ki si je hotel na žagi že pred dnevi sposoditi nekaj orodja za popravilo svojega avtomobila.
IZTOČIL GORIVO — Neznanec je med 23. in 28. julijem iz osebnega avtomobila, ki je last metliškega socialnega skrbstva, iztočil več goriva in ukradel rezervno kolo, tako je lastnik oškodovan za 25.000 din.
ODTRGAL OBEŠANKO IN ODNESEL VRTALNI STROJ — 28. julija je bilo vlomljeno v drvarnico Naceta Praznika na novomeški Cesti herojev. Storilec je odtrgal obešanko in iz drvarnice v kleti odnesel Iskrin vrtalni stroj, vreden najmanj 40 tisočakov.
KOLESA ŠE NAPREJ IZGINJAJO
MENIŠKA VAS, TREBNJE — Slavko Šenica iz Meniške vasi je 27. julija pustil svoje športno kolo znamke Senior na domačem dvorišču. Vozilce je preko noči izginilo, s čimer je lastnik oškodovan za najmanj 30 tisočakov. Podobno smolo je imela isto noč Tatjana Gospodarič iz Dola pri Trebnjem. Svoje žensko kolo jekotponavadi pustila pri stanovanjski hiši na Golievem trgu v Trebnjem. Ko se je hotela naslednje jutro usesti nanj, je ugotovila, daje to storil že nekdo drug.
OB DESET PIŠČANCEV
ŠENTRUPERT — V noči na 2. avgust je neznanec vlomil v kokošnjak Angele Denežič v Šentrupertu. Storilec je iz toplega sna prebudil 10 piščancev, starih pet tednov, in jih odnesel s seboj. Denežičeva je oškodovana za več tisočakov.
ZARADI VINJENOSTI V DREVO
PODHOSTA — 22-letni Vinko Jenič iz Dobindola seje 2. avgusta ob 2. uri peljal na kolesu z motorjem iz Podturna proti Soteski. Zaradi vinjenosti in prevelike hitrosti ga je v Podhosti pri hiši št 8 v dvojnem ovinku zaneslo čez bankino v drevo. Jeniča so hudo poškodovanega prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 70 tisočakov.
VLOM V TRGOVINO
ŠKOCJAN — V noči na 2. avgust je neznanec vlomil v trgovino kmetijske zadruge v Škocjanu. Iz predala registrske blagajne je storilec odnesel 100 tisočakov, ostalih predmetov pa se začuda ni dotaknil. Za neznancem še stikajo.
Rakete nevarnejše od toče
Zavarovalna skupnost povrne škodo zaradi neuspešno izstreljenih raket vsakemu oškodo-______________________vancu_____________________
Ni sicer na voljo podatkov, koliko škode bi povzročila toča, če je ne bi odganjali s streljanjem protitočnih raket, zato pa je precej natančno ocenjena škoda, ki sojo doslej povzročile izstreljene rakete. Sliši se morda čudno, toda bojazen pred raketami po letošnjih izkušnjah ni odveč.
V boju s točo je bilo doslej v Sloveniji izstreljenih že okoli 7 tisoč raket, kar je precej več kot lani, precej večji pa je tudi odstotek neuspešno izstreljenih raket. Letos se vrti okoli treh odstotkov, kar pomeni, da seje število takih raket povzpelo na preko 200. Bili so primeri, ko je taka raketa padla na hišo, avtomobil ali kako drugače povzročila škodo. In kaj storiti v takih primerih?
Za posledice slabih in neučinkovitih raket je odgovoren
predvsem proizvajalec. Nanj se lahko obrneta tako oškodovanec kot tisti, ki rakete izstreljuje. Da pa bi ves postopek skrajšali in občanom ne bi bilo potrebno iskati svojih pravic v titograjski tovarni, ki rakete izdeluje, velja v Sloveniji dogovor, da vsem oškodovancem, ne glede na to, ali imajo imetje prostovoljno zavarovano ali ne, povrne škodo Zavarovalna skupnost Triglav, ki potem vračilo izterja od izdelovalca raket. Dosedanje izkušnje so tak dogovor pokazale kot pravilen in edini sprejemljiv.
Tatovi nimajo počitnic
Prazne hiše in stanovanja so poleti tarča tatov
PLEMBERK, HINJE, TEŽKA VODA — Tatovi so se na letošnje dopustniške mesece izredno dobro pripravili, o čemer najbolje pričajo domala vsakodnevna obvestila o vlomih in krajah iz ta čas praznih in zapuščenih hiš ter stanovanj. Storilci so praviloma izredno dobro obveščeni, kdaj in za koliko časa gre kdo na dopust, tako da se lahko delu temeljito posvetijo. Najbolje je to prejšnji teden občutil Peter Može iz Plemberka.
V njegovo hišo v Plemberku pri Stopičah je vlomilec stopil v noči na 30. julij. Najprej je skušal vlomiti skozi priprto sobno okno, ko pa mu to ni uspelo, je razbil dvojno steklo na oknu otroške sobe, a je bila odprtina še zmeraj premajhna. Zategadelj je pograbil kar kramp in z njim razbil vrata shrambe, od tam stopil v delavnico, kjer je iztočil nekaj vina, nato pa pričel iskati denar po hiši. Očitno je moral biti precej razočaran, saj po prvih podatkih ni našel nič kaj posebej vrednega in je hišo zapustil praznih rok.
Precej več sreče pa je imel zategadelj vlomilec, ki je 31. julija med 14. in 17. uro obiskal stanovanjsko hišo Angele Škufca pri Hinjah. Kar s silo telesa je vlomil vhodna vrata in
Puška se je sprožila med praznjenjem
Neprevidnost kriva ne-sreče v Kotu pri Semiču
KOT PRI SEMIČU — Minulo nedeljo, 3. avgusta, je prišlo med lovom na srnjaka do nezgode, ki bi se kmalu tragično končala. 52-letni Anton Tesari in 56-letni Mirko Pečaver, oba iz Kota pri Semiču, sta bila tega dne na skupnem lovu na srnjaka. Po končanem lovu pa se je Pečavarju zaradi neprevidnosti med praznjenjem puška sprožila in krogla je Tesarija zadela v levi del prsnega koša. Na srečo je bil Pečaver dovolj priseben, da je Tesarija takoj prepeljal v novomeško bolnišnico, kjer so poškodovanca obdržali na zdravljenju.
ČELNO TRČILA—Zahodnonem-ška državljanka Aristula Chatzidimov je 2. avgusta ob 4.15 z osebnim avtomobilom s parkirišča ob bencinski črpalki v Drnovem zapeljala na magistralno cesto proti Zagrebu v trenutku, ko je po njej z osebnim avtom pripeljal 46-letni Dragoslav Perič iz okolice Kraljeva. V čelnem trčenju so sehudo poškodovale voznica in sopotnici v Peričevem avtomobilu, vse so odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Materialne škode je bilo za kar 8 milijonov dinarjev.
NENADOMA ZAPELJAL IZ KOLONE — 2. avgusta ob 1.15 uri je prišlo na magistralni cesti pri Grmovljah do prometne nezgode, ki jo je povzročil še neugotovljeni voznik osebnega avtomobila. Slednji je namreč nenadoma zavil iz kolone vozil, ki je vozila proti Zagrebu, in oplazil osebni avto zahodnonemškega državljana. Povzročitelja nesreče še niso odkrili.
Z MOTORČKOM PREHITEVAL AVTO — 29. julija ob 15. uri se je Robert Trinko peljal na kolesu z fnotorjem po lokalni cesti iz Mokronoga proti Šentrupertu. Pri Brinju je pričel prehitevati tovorni avtomobil
pred seboj, takrat pa gaje zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati. Motorje zdrsnil na levo bankino in se prevrnil, Trinko pa se je ob padcu poškodoval in so ga z rešilnim vozilom prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
PREHITRO JE VOZIL — 27-letni Šefik Abdič iz okolice Cazina se je 3. avgusta peljal z osebnim avtomobilom iz Metlike proti Novemu mestu. V Vinji vasi ga je v levem in nepreglednem ovinku pričelo zaradiprevelikehitrosti zanašati, tako da je najprej trčil v drevo, nato pa se prevrnil v 3 metre globoko kotanjo. V nezgodi ranjena sopotnika so prepeljali nazdravljenje v novomeško bolnišnico.
ZARADI UTRUJENOSTI NA LEVO — 3. avgusta ob 2. uri seje 18-letni Ingo Mitschke iz ZRN peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. V Dobruški vasi je zaradi utrujenosti za hip zadremal in zapeljal na levo polovico ceste, takrat pa mu je na-sproti z osebnim avtom pripeljal Ertan Etuz, začasno bivajoč v Zahodni Nemčiji. V nezgodi so se poškodovali voznik Mitschke in njegova sopotnica ter sopotniki v Etuzovem vozilu. Vse sd odpeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je bilo za 6 milijonov dinarjev.
nato pričel premetavati stvari po hiši. Trud se mu je poplačal, saj je v eni od sobnih omar našel okoli 250 tisočakov.
Že drugič v sorazmerno kratkem času pa je bilo 30. julija vlomljeno v bife »Prepih« na Gornji Težki vodi, last Milana Kožarja. Neznanec je s strešno opeko razbil dvojno okensko steklo na zadnji strani bifeja in nato iz notranjosti odnesel glasbeni stolp »Beniton« z dvema zvočnikoma ter 8 videokaset. Kožar je s krajo in vlomom oškodovan kar za približno 600.000 din.
ODNESEL KOKOŠI IN KOKOŠNJAK ZAKLENIL
VRH PRI ŠENTRUPERTU — Storilec, ki je zaenkrat še brez imena, je v noči na 29. julij šaril po kokošnjaku Antona Berka v Vrhu Dri Šentrupertu. S podboja je mirno vzel ključ, z njim odklenil vrata kokošnjaka m zmakml 9 kokodajsk, dve pa je v tolažbo pustil lastniku. Po kraji je kokošnjak zaklenil in ključ vrnil na staro skrivno mesto.
KDO JE ODNESEL 200 METROV KABLA?
HUDO — Med 24. in 29. julijem je nekdo odnesel 200metrovtelekomuni-kacijskega kabla, last zagrebškega Dalekovoda, ki je bil varno spravljen na njivi med koruzo. Delavci omenjene firme so namreč po končanih delih pri gradnji ceste med Bršljinom in Mirno pečjo pustili kolut z okoli 200 metri kabla na njivi, porasli s koruzo, blizu odcepa za Hudo, oddaljenega od regionalne ceste kakih 200 metrov. Za to priročno skladišče pa je očitno zvedel še nekdo in kabel odpeljal z avtomobilom v neznano smer.
Prikolica zmefikala Štiri avtomobile
V hudi prometni nezgodi pri Selah kar za 26 milijonov škode
SELA PRI KARTELJEVEM — V petek okrog pol šeste ure zjutraj je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Selih do hude prometne nezgode, ki je za dalj časa ohromila promet, povzročila kar za 26 milijonov dinarjev materialne škode, tri osebe pa so bile ranjene.
Zahodnonemški državljan Roland Kapeller je med vožnjo proti Zagrebu pri Selih iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste pred tovornjak s prikolico, naložen z 22 tonami deset metrov dolgih železnih cevi, ki ga je vozil Nikšičan Dušan Perovič. Slednji trčenja ni mogel preprečiti. Osebni avto je odbilo s ceste, tovornjak s prikolico pa je pričel opletati po cesti Naložena prikolica je najprej treščila v tovornjak hladilnik, ki ga je nasproti pripeljal Postojnčan Friderik Leskovšek, in ga prevrnila na bok, koj zatem pa trčila še v osebni avto zahodnonemškega državljana Ralfa Pichla. Vozilo je zletelo s ceste, medtem pa je prikolica trčila še v osebni avto 36-letnega Lazarja Boškoviča, zdomca v ZRN. Vlečni drog prikolice je pri tem odtrgalo, prikolica se je dvignila in po nasipu zdrsnila s ceste, še prej pa s prednjim delom razbila osebni avto Gerharda Bognerja iz Zahodne Nemčije. Železni drogovi so se razsuli po cesti,' jskupaj z razbitimi avtomobili pa so fea^ali časa ohromili promet na magistralni cesti.
Cujnik tudi letos prvak
V Beogradu je bilo državno atletsko prvenstvo — Cujnik državni prvak v metu kopja, Primc tretji v metu
diska
BEOGRAD — Novomeško zastopstvo se iz Beograda, kjer je bilo v soboto in nedeljo 62. državno posamično atletsko prvenstvo, vrača več kot zadovoljno. Darko Cujnik je ponovil uspeh izpred leta dni in tako že drugič zapored osvojil naslov državnega prvaka v metu kopja, na zmagovalne stopnice pa je stopil tudi mladi IgorPrimc,kijedosegel3. mestov metu diska. Tretji atlet novomeške Iskre, mladinec Matjaž Zupančič, je v teku na 110 metrov z ovirami zasedel 5. mesto.
Darko Cujnik je bil v soboto ob odsotnosti državnega rekorderja Kr-džaliča premočan za vse nasprotnike.
Njegovo kopje je poletelo na 74,08 metra, kar je slabe štiri metre več od drugouvrščenega Mustapiča iz beograjskega Partizana. Ali mu bo ta met zagotovil tudi mesto v reprezentanci za bližnje evropsko prvenstvo v Stuttgartu, je seveda drugo vprašanje. Kot že rečeno, je dobro nastopal tudi Igor Primc. Resda je osvojil bronasto me-
NOV TRENER IN OKREPITVE
SEVNICA — Domači rokometaši bodo startali v republiški ligi z novim trenerjem, nekdanjim igralcem Dušanom Novšakom. Med drugimi ima na voljo preizkušena vratarja Kovačiča in Gorogranca, v moštvo sta se vrnila Kneževič in Radadovič. Sedaj so na pripravah na Lisci. V soboto, 23. avgusta, bo Lovrekov memorial, kjer pričakujejo Dinos-Slovana, celjski Aero, Rudarja iz Trbovelj, ribniški Inles in še koga.
daljo, a imel je možnosti tudi za kaj več. Z metom 54,80 metra je dosegel povsem enak rezultat kotdrugovrščeni Mustapič, vendar je imel ta boljši drugi rezultat. Da je bilo tekmovanje v metu diska izredno izenačeno, pove tudi podatek, daje zmagovalec Tarabarič premagal Primca za vsega 46 centimetrov. Toliko je Primca ločilo od prvega naslova članskega prvaka. Dobro seje v teku na 110 metrov z ovirami odrezal tudi Matjaž Zupančič. Nekoliko je sicer zaostal za svojim letošnjim najboljšim rezultatom (14,70 sek.), vendar je bilo 15,15 sekunde še zmeraj dovolj za dobro peto mesto.
Na atletskem državnem prvenstvu pa sta v nedeljo nastopila tudi To-pličana Greta Hren in Milan Šimunič. Prva je v skoku v daljino dosegla rezultat 570 cm, kar je bilo dovolj za 7. mesto, medtem ko je Milan Šimunič v troskoku zabeležil rezultat 15,50 metra in pristal na petem mestu.
NK »BEKA KRAJINA« PRAZNUJE
ČRNOMELJ — Nogometnei klub Bela krajina izČrnomljapraznujeletos 60-letnico igranja nogometa vdeželi ob Kolpi in 55-letnico ustanovitve nogometnega kluba. Ob tej priložnosti bo klub pripravil na stadionu na Loki v Črnomlju v soboto, 16. avgusta, proslavo in vrsto tekem. Ob 14,30 se bodo pomerili pionirji A in B NK Bela krajina, uro pozneje veterani ljubljanske Olimpije in domačega kluba, ob 16,45 pa še člani nogometnih klubov »Koper« in »Bela krajina«. Ob 18,30 bo ob spomeniku na stadionu proslava s kulturnim programom in otvoritev balinišča.
g j * I * J §
ROKAVEC DRUGI
TREBNJE — Znani trebanjski motociklist Brane Rokavec je minulo soboto nastopil na mednarodnih cestnohitrostnih dirkah v vzhodnonemškem Schleizu. Rokavec je v svoji kategoriji do 80 ccm osvojil odlično 2. mesto za Madžarom Johansom.
NAJVEČ ZMAG LIPI
KRŠKA VAS — Kajak kanu klub Lipa iz Krške vasi je pred dnevi pripravil že III. tradicionalni veslaški mnogoboj, ki so se ga udeležili tekmovalci iz sedmih slovenskih in hrvaških klubov. Največ uspeha so imeli gostitelji, ki so pobrali zmage kar v sedmih kategorijah, prepričljivo najboljši pa so bili tudi v skupnem seštevku, saj so zbrali 252,5 točke, sledijo pa: ŠD Razlag Čatež (56 točk), Brodarsko društvo Bistrica (45), Kajak kanu klub Krško (35), Brodarsko društvo Kranj (20), Kanu klub Končar (8,5) in Kajak kanu klub Ljubljana (5 točk).
ELAN V SREDO Z OLIMPIJO
NOVO MESTO—Nanovomeškem stadionu bratstva in enotnosti se bosta v sredo, 13. avgusta, ob 17.30 v tekmi za pokal NZS pomerili enajsterici nogometašev Elana in ljubljanske Integral Olimpije. Zapišimo, da se bodo Novomeščani v nadaljevanju tega tekmovanja pomerili še doma s Toel Slovanom (25. september) in Slavijo (23. november), v gosteh pa bodo igrali z Ilirijo (17. avgust).
Zmagali, a ostali brez zlata
Kopica medalj novomeškim kolesarjem na državnem prvenstvu na dirkališču—V  članskem ekipnem finalu zmagala Krka, toda medalj niso podelili
KRANJ — Konec minulega tedna je bil Kranj v znamenju dveh velikih kolesarskih prireditev: državnega prvenstva na dirkališču in tradicionalnih dirk po ulicah Kranja. Obe sta prinesli zastopstvu novomeške Krke izredne uspehe, saj so bili Novomeščani na državnem prvenstvu daleč najuspešnejša ekipa, članska vrsta je postavila tudi nov absoluten rekord države na dirkališču, svojo odlično pripravljenost pa so potrdili še v soboto in nedeljo na cestnih dirkah v Kranju.
Najprej nekaj o državnem prvens- je namreč zmagal Fink (Krka), 3. je bil
tvu. Pričeti je treba s koncem. Medalje v ekipni vožnji za člane na 4.000 metrov namreč niso bile podeljene. Zakaj? Premočno so zmagali Novomeščani v postavi Sandi Papež, Branko Bojane, Srečko Glivar in Jože Smole in s časom 4:45,47 ne le v finalnem dvoboju krepko ugnali Rog, pač pa postavili tudi nov državni rekord. Toda temu je sledila Rogova pritožba, češ da v postavi Krke ne bi smel voziti Glivar, ki ga je v predtekmovanjih zaradi poškodbe ramena nadomeščal Božič, in da bi moral ta voziti tudi v finalu. Pravila mednarodne kolesarske zveze so jasna in takšne menjave dopuščajo in zagotovo bo takšna tudi kasnejša sodniška odločitev, toda v Kranju je ostalo pri trditvi Zanoškarja, ki se nikakor ni hotel sprijazniti s tako prepričljivim porazom svoje vrste. Še bolj kot ta prepričljivi nastop novomeške članske vrste pa razveseljuje izredna forma Sandija Papeža, kije bil v Kranju razred zase. Z največjo lahkoto je ugnal vse tekmece, njegovo premoč pa ponazarja podatek, da je v finalnem obračunu za zlato medaljo ugnal Tahmajstra za cel krog(!). Pred bližnjim svetovnim prvenstvom je seveda to izredno spodbudna vest in sedaj je domala že jasno, da bo Papež v Coloradu Springsu prvi mož naše ekipe, nekateri pa napovedujejo celo njegovo uvrstitev med najboljših deset kolesarjev sveta. Sicer pa poglejmo še ostale novomeške nastope na državnem prvenstvu. Branko Bojane je postal članski državni prvak v vožnji članov na 1.000 metrov, zlato medaljo si je prikolesaril tudi Krevs v zasledovalni vožnji mlajših mladincev na 2.000 metrov, zlato pa je pripadlo tudi ekipi mlajših mladincev v isti disciplini.
Slavje novomeških kolesarjev se je nadaljevalo še v soboto in nedeljo na tradicionalnih medarodnih dirkah v Kranju. V sobotnem nočnem kriteriju je v konkurenci vseh najboljših jugoslovanskih in tujih kolesarjev pri mlajših mladincih zmagal Zaletelj, Judež je bil četrti, pri starejših mladincih je zmagal Kruljac,Šmajdekjebil4., medtem ko je pri članih tudi letos zmagal Papež, šesti je bil Smole, osmi Robič. Vse zmage so torej odšle v Novo mesto, podobno obetavno pa se je pričela nedeljska dirka. Pri pionirjih A
PLANINCI NA GROSSGLOCKNER
TREBNJE — PD Tesnila iz Trebnjega organizira v soboto in nedeljo, 17. in 18. avgusta, vzpon na avstrijski Grossglockner, visok 3.797 metrov. Število prijav je omejeno na 30, zato s prijavami, ki jih je treba poslati najkasneje do 11. avgusta na naslov Franc Cvelbar, Ulica Cankarjeve brigade 23, Trebnje, pohitite. Ob prijavi je potrebno vplačati ceno prevoza, ki znaša 7.500din. Sicerpasovseinfor-macije na voljo pri predsednikih planinskih društev v Novem mestu, Mirni, Trimu in Sevnice.
Omerzel (Metlika),
(Krško). Med mlajšimi mladinci je bil Judež 2., Zaletelj pa 4., medtem ko je
4. pa Kranjec nlac.............
pri starejših mladincih zmagal Kruljac, Štangelj pa je bil 5. Največ zanimanjaje seveda veljalo članski vrsti, kjer so vsi pričakovali obračun novomeških in Rogovih kolesarjev. In medtem ko so ti pazili eni na druge, je to izkoristil Cubrič in presenetljivo zmagal, medtem ko je bil Smole 4., Robič 6. in Papež 10.
B. B.
Dopust podarila učencem
Majda Križe vsakodnevno vadi s skupino mladih atletov iz OŠ Baza 20 — Sistemsko delo rojeva ______________________sadove____________________
DOLENJSKE TOPLICE — Čeprav so počitnice, je na šolskem igrišču OŠ Baza 20 v Dolenjskih Toplicah vsak dan nenavadno živahno. Še posebej tam med 18. in 20. uro zvečer. Enajst osnovnošolcev je sklenilo skupaj z mentorico Majdo Križe žrtvovati počitnice in jih nameniti vsakodnevnemu atletskemu treningu.
»Če so tako sklenili učenci sami, potem jih ne smem pustiti na cedilu,« pravi Majda Križe, učiteljica telovadbe na tamkajšnji osnovni šoli, ki se je samo zategadelj odrekla dopustovanju na morju ali kje v planinah. »Prav zaradi takšnih treningov med počitnicami že dve leti nisem šla nikamor na dopust in verjetno še dve leti nebom. Kajti na šoli imamo izredno obetavno generacijo mladih atletov in neprecenljiva škoda bi bila, če bi jih pustila same.«
Da raste v Dolenjskih Toplicah izredno obetaven atletski rod, je najbolje potrdila letošnja sezona. Mladifantje in dekleta so na občinskih tekmovanjih, krosih, olim-piadi, pobrali domala vsa prva mesta, izjema so le mlajši pionirji in cicibani, vrhunec pa je bil letošnje republiško prvenstvo osnovnih šol: Topličani so v .dekliški konkurenci močno zmagali pri fantih pa bili drugi. Uspeh, ki se ga ob neprimerno boljših možnostih, kijih imajo druge šole po Sloveniji, ni nihče nadejal.
»Nekajletno sistemsko delo je moralo obroditi sadove,« pravi Križetova.« Ko je leta 1976 prišel na našo šolo Milan Šimunič — sama sem bila takrat še učenka — se je pričelo resno delo z atletiko. Prav Šimunič me je kasneje navdušil za ta šport in nadaljnje šolanje, saj sem sprva hotela postati frizerka ali trgovka. Danes mi ni žal. Leta 1983 sem se vrnila na šolo kot učiteljica telovadbe, poleg tega vodim atletsko delo na nižji stopnji in vadbo odbojke, na skrbi pa imam še popoldanske treninge. Tako se med šolskim letom redno dogaja, da odhajam od doma ob 6.30, vračam pa se zvečer po 20. uri.«
Majda vseto počenja prostovoljno, povsem prostovoljni so tudi ti počitniški treningi, šola plačuje pač le tisto, kar je v šoli obveznega. »Če otroci hočejo delati, jim tega veselja enostavno ne moremo in ne smemo jemati,« pravi skromno Majda.
OŠ Baza 20 jeena redkih šol pri nas, kjer imajo atletiko že od 1. razreda naprej. Talenti pridejo tako hitro na plan in dovolj zgodaj se lahko prične delati z njimi. Tako so letos v 1. razredu odkrili fanta, ki je brez težav v svojem prvem poskusu skočil v daljino blizu štiri metre. Najobetavnejši so nato vključeni v vsakodnevne popoldanske treninge, nekaj vadijo tudi sami doma po navodilih, ki jim jih dajeta Križetova in Šimunič. In rezultati takega dela seveda ne morejo izostati. Dokaz temu niso le rezultati na republiškem osnovnošolskem prvenstvu, pač pa tudi v Greti Hren, Cilki Križe, bratih Potočarjih in še kom, ki so prav tako sadovi topliške atletske šole.
»Učencem pravim, naj se dovolj zgodaj odločijo. Brez pomena je trdo trenirati za kratek čas, za rezultate danes, potem pa vse skupaj pustiti. Preveč tega zahteva atletika danes. In če si seže odločil podrediti svoje življenje tem zahtevam, potem vztrajaj do vrhunskih rezultatov. Le tako se ti bo pot splačala,« razmišlja Majda Križe, ki v tem nikakor ni brez lastnih izkušenj.
B. BUDJA
Majda Križe: »Če otroci hočejo delati, jim tega veselja ne moreš in ne smeš vzeti.«
pisma
in
odmevi
PRISPEVKI ZA SKLAD
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK so prispevali: 4.000 din Betin tozd Konfekcija, Dobova; Betin tozd Dječja konfekcija Žakanje 6.600 din; Dragica Hiti iz Otovca 3.000 din namesto cvetja na grob prijateljice Marije; Anica Zupančič iz Črnomlja 3.000 din namesto cvetja na grob prijateljice Marije; družina Ele Podbevšek iz Novega mesta 10.000 din namesto venca za Anico Verče. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Zbiranje gradiva o Deveti
Odbor skupnosti borcev 9. SNOUB Kočevske poziva k zbiranju gradiva za monografijo o tej enoti
Odbor skupnosti borcev ZDO — 9. SNOUB Kočevske je ocenil, da so borci Zapadnodolenjskega odreda s knjigo Dolenjski puntarji dobili dostojno pričevanje o svoji pravični borbi proti okupatorju, zdaj pa je čas in priložnost za zbiranje gradiva in pisanje knjige o 9. SNOU brigadi, imenovani Kočevska. V nji so namreč borci zapadnodolenjskega odreda po preureditvi nadaljevali boj do končne zmage.
Odbor je za pisca monografije o Deveti izbral avtorja Dolenjskih puntarjev, ki bo rokopis za zadnji pregled pripravil v 3 do 4 letih. Odbor bo opravil razgovore z borci te brigade na območjih bivanja in akcij Devete, predvsem na Dolenjskem, Kočevskem, v Gorskem Kotaru in Beli krajini. Vsi, ki imajo kakšno gradivo, fotografije, pisma, dnevnike, zapiske, spričevala,
Nekaj dodatnih dejstev
Dopolnila k članku »Novosti kalijo mirna šumberku«,  nedavno objavljenemu v Dolenjskem listu
K članku »Novosti kalijo mir na Šumberku«, ki je izšel v 27. številki Dolenjskega lista, želim dodati nekaj dejstev, za katera menim, da jih je novinar prezrl ali napačno prikazal javnosti.
Že sam naslov in kasneje naziv Šumberčani ne ustreza resnici, ker Šumberčanov ni, Šumberk pa je hrib nad Seli s stoletnimi razvalinami gradu.
S cesto Sela-Šumberk—Orlaka— Valična vas je naša krajevna skupnost dobila važno prometno povezavo. Največ zaslug zanjo imajo inženirci iz Vipave, skupnost za ceste občine Trebnje in sami krajani iz Orlake in Sela-Šumberka, ki so pomagali pri gradnji. Za asfalt je krajevna skupnost prispevala 3 milijone dinarjev, od tega so vaščani prispevali od 100 do 150 tisoč din.
Posebno važen je za našo krajevno skupnost vodovod, ki se gradi. Letošnja pridobitev pa je telefonsko omrežje s 50 priključki. 40 naročnikov je plačalo za razširitev ATC Žužemberk po 30.000 din, vsak naročnik paje bil dolžan pri gradnji delati 100 ur, izkopati 10 jam za drogove, prispevati 10 drogov in plačati skupaj s stroški priključka in telefona 265.000 din. Naročniki, ki bodo dobili telefon pozneje,
pa bodo plačali 30.000 manj. Poleg tega je krajevna skupnost iz samoprispevka plačala še dodatnih 55.000 din za posameznega naročnika.
Predsednik sveta KS Sela-Šumberk A. ZUPANČIČ
potrdila ipd. ali vedo za kakšne podatke, so vabljeni k sodelovanju. Odbor meni, da bo treba poleg spominov še živečih borcev in vsega gradiva zbrati tudi spise, ki sojih o NOB pisali učenci in so spravljeni med šolskimi nalogami ali v šolskih glasilih. Tudi pisni in slikovni material iz krajevnih in območnih muzejev je zanimiv, zato odbor pričakuje, da bodo borci, organizacija ZB, prosvetni delavci, predvsem mentorji zgodovinskih krožkov in učenci v njih, dobili marsikaj, kar doslej še ni bilo objavljeno ali je še neznano. Osebne spomine, dokumente, fotografije in drugo bo odbor lastnikom zanesljivo vrnil.
Borci Devete naj svoje prispevke in drugo oddajo poverjeniku brigade na svojem območju, če ga ne poznajo ali ga ni, pa svoji krajevni oziroma občinski borčevski organizaciji z opozorilom, da gre za monografijo Devete. Enako naj store vsi ostali, ki bodo pomagali pri zbiranju gradiva. Gradivo in podatke lahko pošiljajo tudi na naslov; Odbor skupnosti borcev ZDO — 9. SNOUB Kočevska, Ljubljana, Vrtača 11. Avtorbovsepotrebnestikena-vezal sam.
Upamo, da bo akcija uspela. Z malo truda lahko postavimo še en pomnik boju za obstanek in prihodnost našega naroda.
Odbor ZDO in 9. SNOUB
PASJI DNEVI Z ZAMUDO — Prve dni avgusta je udarila na plan vsa vročina, ki sojo mnogi pogrešali že v juliju. Tednijeob bazenih vsečrno kopalcev, ki pa se v vodi ne morejo ohladiti in zaradi gneče naplavati. Vse polno kopalcev je tudi ob izredno topli Kolpi in na Krki, ki kljub 22° Celzija ta hip nudi še najugodnejši beg pred vročino. Posnetek je iz ranih jutranjih ur v Šmarjeških Toplicah, kjer so ležalne deske že ob 9. uri dopoldne povsem zasedene. (Foto: R. Bačer)
Ali res »neokrnjene pravice«?
Po paragrafih je morda res vse v redu, a pravično ni — Odmev na članek v DL
V 30. številki Dolenjskega lista je bil objavljen nekoliko okrajšan sklep ustavnega sodišča Slovenije z naslovom Pravice kmetov neokrnjene. S tem sklepom je sodišče sklenilo, da ne sprejme pobude kmetice Karoline Župan iz Šent jerneja in da ne bo začelo postopka za oceno ustavnosti 1. odstavka 150. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Menim, da določba tega člena res ne bi smela biti sporna, saj konkretno ne izključuje uživalcev pokojnin iz starostnega zavarovanja kmetov, da bi se ponovno vključili v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vendar je praksa skupnosti pokojninske in invalidskega zavarovanja (SPIZ), da tolmači to zakonsko določbo tako, da je z
Se: Ne le napake, tudi nesmisli
Za vsako napako in nesmisel ni krivo usmerjeno izobraževanje
Danes, ko seje povsod rarzmahnilo upravičeno in neupravičeno kritiziranje, že vsako napako in nesmisel v srednjih šolah pripisujemo usmerjenemu izobraževanju.
Tako tudi novinar I. Z. v Dolenjskem listu (št. 30., 24. 7. 1986) pripisuje normativ o številu učencev v oddelku usmerjenemu izobraževanju, čeprav je vsakemu poučenemu znano, da je tak normativ že star predpis (obstoječi jecelo znižan), po katerem se oddelek lahko oblikuje, če je zanj primerno število učencev in nima neposredne zveze z usmerjenim izobraževanjem. Razen tega se upošteva poprečno število učencev v šoli na oddelek, in ne število učencev v posameznem razredu, izobraževalna skupnost pa v upravičenih primerih (kot so npr. tudi oddelki šole v Črnomlju) priznava oddelek z manjšim številom učencev.
Prav bi bilo, da bi bila kritika ustvarjalna in konstruktivna, sicer je škoda prostora, ki ga zavzame v časopisu, da o nepotrebnem zavajanju ljudi niti ne govorim.
DUŠAN MODIC Novo mesto
njo onemogočeno reaktiviranje oziroma vključevanje kmečkih starostnih upokojencev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S tem pa so kmečki starostni upokojenci postavljeni v neenakopraven položaj glede nadelavce in druge delovne ljudi, še posebno pa v primerjavi z upokojenci pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Županova je pred vojno služila po raznih krajih kot služkinja,’plačevala zavarovanje in si do 1. maja 1941 s trdim delom prislužila preko 17 let zavarovalne dobe. Medvojnoinponjejje delala na mali kmetiji in se ni več zaposlila. Ko je skušala uveljaviti pokojnino, je SPIZ zavrnila njeno vlogo, češ da po 15.5.1945 ni imela nobene zaposlitve. Ko sije nato hotela pridobiti status zavarovanke-kmetice, pa soji odrekli to možnost po spornem, že omenjenem 1. odstavku 150. člena.
Tu se začenja trnova pot za uveljavitev s trdim delom pridobljenepravice za vsaj minimalno starostno pokojnino. Čeprav so po ustavi pravice, pridobljene na podlagi dela, neodtujljive, soji zahtevo za pridobitev statusa zavarovanke-kmetice odrekli na odboru za uveljavljanje pravic, naodboru za varstvo pravic, posebnem sodišču združenega dela pri SPIZ, sodišču zd-
ruženega dela Slovenije in končno še na ustavnem sodišču SR Slovenije.
Njen mož jeupokojenec starostnega zavarovanja kmetov in prejema mesečno 14.326 dinarjev. Žena kot souživalka pa po načelu ena kmetija— ena pokojnina ne prejema ničesar. Če upoštevamo, daje najnižji znesek, kiše upošteva socialno varnost, 41.000 din in da sta oba stara že preko 75 let in sta le omejeno sposobna za pridobivanje dohodka, lahko razumemo njuno stisko in prizadetost.
Vpraprašujem se, kakšne pravice naj kot souživalka starostne kmečke pokojnine sploh uveljavi v SPIZ,če jije onemogočena uveljavitev starostne pokojnine za preko 17 let delovne dobe?
Kmečki upokojenci starostnega zavarovanja kmetov nimajo pravice, da bi se ponovno vključili v zavarovanje in so torej neenakopravni v primerjavi z drugimi delavci oziroma upokojenci, zato menim, da naslov v Dolenjskem listu Pravice kmetov neokrnjene ni ustrezen.
Dosedanji sklepi in odločbe so lepo po paragrafih in je v tem pogledu vse v redu, a nihče ne bo prepričal kmetice, da ji niso napravili velike krivice.
J. KIRM
BREŽICE: STO ŠOLARJEV NA MORJU
BREŽICE — Občinska zveza prijateljev mladine je to poletje omogočila letovanje ob morju stotim šolarjem in 50 predšolskim otrokom. Najmlajše je poslala v okrevališče na Debeli rtič. šolski otroci pa ta čas letujejo v počitniški bazi Ljubljana — Center v Savudriji. Tam jim vsako leto ponudijo gostoljubje, ker Brežičani sami nimajo hiš ob morju. Za vsakega otroka plačajo starši samo po 1.550 dinarjev na dan, s prevozom vred, razliko do ekonomske cene pa poravnajo interesne skupnosti. Šolarji se bodo vrnili s 14-dnevnih počitnic v soboto. 2. avgusta.
Se: Nadzornik priprtih oči?
Pojasnilo komiteja za urbanizem in varstvo okolja novomeške občine o komunalnem nadzorniku
Na prispevek s tem naslovom želi komite za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto dati naslednje pojasnilo. Komunalni nadzornik je 22. julija (na dan vstaje slovenskega naroda) dopoldne tudi v Ulici talcev v Novem mestu ugotavljal in si zapisoval, ali so na stavbah izobešene zastave tako, kot to določa odlok naše občine. Tovrstno kontrolo je komite uvedel zaradi tega, ker želi tudi na ta način prispevati komunalni urejenosti in lepšemu zunanjemu videzu mesta, k
Pozorno z imeni gob
Zaradi različnih imen za iste gobe bi bilo dobro navaj-jati latinska imena — Usodne napake
V članku Gobarji na Kočevskem, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu št. 31, je nastala neljuba napaka, ki ljudi, posebno pa gobarje, lahko bolj dezinformira kot informira.
V prispevku je omenjena rdečelistna mušnica. Toda take gobe ni. Vse mušnice imajo namreč bele lističe, razen karžlja, ki ima rumene. V resnici gre za rdečkasto mušnico (Amanita rubescens). ki pa je ne gre zamenjati z rdečo mušnico (A. muscaria). Goba ima široke proste bele lističe, ki pod pritiskom rahlo pordijo. Užitna je le pogojno, to pa pomeni, da je surova nekoliko strupena, kuhana, pečena, ocvrta ali vložena v kis paje izvrstna.
Ker seje v zadnjem času precej ljudi zastrupilo z gobami in je bilo že nekaj smrtnih primerov, je toliko bolj treba paziti pri javnem pisanju o gobah.
Tako bi se izognili vsakemu dvomu in nesporazumu. Iste gobe imajo na Slovenskem različna imena in pisci knjig o gobah jih opisujejo pod različnimi imeni. Z navajanjem latinskih (nazivov bi takoj vedeli, za katero gobo gre.
Ker ne želim, da bi kdo po gozdu iskal rdečelistno mušnico, jo morda celo našel in pojedel, javno opozarjam na napako. Napaka je bila storjena tudi v 24. številki Dolenjskega lista, kjer ženska na sliki ni imela zajčkov, marveč hrastovo zraščenko ali stog-lavko. Zajčki namreč rastejo od septembra do konca novembra. Zamenjava sicer ni usodna, ker gobi nista strupeni. Lahko pa zaradi podobnih zamenjav pride do težkih nesreč.
BOŽO RESNIK Kočevje
Še: Odgovori, ki zamaSijo le usta
Črnomaljski delegati čakajo na odgovor na delegatsko vprašanje že 11 let, a ga očitno ne bodo nikoli dobili — Na kratko zamašena usta
Iz prispevka z naslovom »Odgovori, ki zamašijo le usta« v prejšnji številki Dolenjskega lista je moč razbrati, da delegati zborov črnomaljske občinske skupščine niso zadovoljni s tem, da ne dobijo na konkretna delegatska vprašanja tudi točnih in pravočasnih odgovorov. Če sem nekoliko' piker, lahko rečem, da so sedanji delegati neučakani, saj od takrat, ko so postavili svoja delegatska vprašanja, še ni preteklo 11 let. Toliko je namreč od takrat, ko je konferenca delegacij Dolenjke, Petrola, Veletekstila, Via-torjain Jugotehnike 14.maja 1975pos-tavila vrsto delegatskih vprašanj, na katera še danes brezuspešno čaka.
Delegate je zanimalo, koliko najemnine so podjetja — najemniki plačala od nacionaliziranih poslovnih prostorov od leta 1958 do konca 1974, koliko tega denarja je bilo v tem času porabljeno za tekoče vzdrževanje in modernizacijo in koliko za gradnjo novih poslovnih prostorov. Predlagali so, naj bo ta denar prikazan ločeno od sredstev, ki so jih za vzdrževanje in modernizacijo vložila posamezna podjetja-najemniki iz svojih virov. Spraševali pa so tudi, v kakšnem razmerju je bila od leta 1958 do 1974 upravna režija dotakratnega stanovanjskega podjetja v doseženem bruto produktu podjetja.
Na seji 26. junija istega leta so bila delegatom s pismenim odgovorom zamašena usta. Odgovorni so povedali, da so podatki, ki jih zahteva konferenca delegacij, tako obsežni, da jih ne morejo posredovati takoj. Pripomnili pa so, da gre v tem primeru za zbiranje mesečnih vplačil trgovskih podjetij, in sicer za 16 let nazaj, ter obljubili, da bodo podatke posredovali, ko jih bodo zbrali.
Za odgovore pristojni organi še vedno zbirajo podatke, takratni delegati in verjetno tudi javnost pa še vedno čakajo na konkretne odgovore. Najbrž pa jih ne bodo nikoli dočakali, ker je
denar od najemnin za nacionalizirane, prostore dokazljivo požrla pisarniška birokracija takratnega Stanovanjskega podjetja, upravljavca prostorov. Odgovoren seveda ni nihče. Zakaj je tako težko priznati, da nacionalizacija majhnih poslovnih prostorov iz leta 1958 vsaj v naši občini ni prinesla ne ekonomskih ne političnih koristi, pač pa le obojestransko škodo?
JANKO VRANEŠIČ Črnomelj
čemur spada tudi izobešanje zastav.
Komite ugotavlja in tudi kontrola je pokazala, da je v mestu kljub sprejetim predpisom, ki bi jih morali izvajati in spoštovati, iz leta v leto popuščala skrb za lepšo zunanjo podobo mesta.
Omenjenega dne je komunalni nadzornik ugotovil, da na mnogih zgradbah, tudi javnih, na dan vstaje zastav ni bilo izobešenih, med njimi tudi ne na Ulici talcev 12 v Novem mestu.
Resda nima komunalni nadzornik stoodstotnega dokaza, da na tej stavbi zastave ni bilo (vnaprej bo to lahko dokazoval s fotografijo), vendar nima nikakršnega razloga, da bi stanovalce oz. lastnike te stavbe nalašč šikaniral, posebno še, ker se komite zanese nanj kot na dobrega in vestnega delavca. Opozorilo, ki ga je hišni svet oz. skupnost stanovalcev sprejela, pa tako ni imelo drugega namena, kot opozoriti stanovalce na njihovo dolžnost. Predlog za kaznovanje ima komite za skrajno sredstvo, če odpovedo' vsa dobronamerna opozorila.
Podobno je tudi s skladiščenjem drv. Komunalni nadzornik je na podlagi pisanja B. Budje ponovno pregledal okolico stavbe in preveril, kaj je zapisal v prvotni zapisnik o pregledu. Ponovno je ugotovil, da so bila drva še vedno zložena na zelenici. Glede na zajedljivo pripombo, češ ali naj bi drva hranili na strehi, komite pojasnjuje, da je odlok, po katerem mora vsak lastnik oz. upravljalec skrbeti za urejenost okolja, sprejela občinska skupščina. Ta odlok določa; da je treba drva hraniti v drvarnici ali v kleti, ne pa na odprtih, zunanjih zelenih površinah.
Naj dodamo še to, da je komunalni nadzornik v stavbi v Ulici talcev 12 ugotovil tudi, da ob glavnem vhodu te stavbe ni izobešenega seznama stanovalcev te stavbe, ne prepisa odloka o hišnem redu niti navodil občinskega štaba za civilno zaščito, kot je to določeno s posebnimi odloki. Pričakujemo, da bo tov. Budja kot eden od stanovalcev te stavbe raje poskrbel za odpravo teh pomanjkljivosti, kot pa da bi ponovno tako zajedljivo reagiral v časopisu. To poudarjamo zato, ker je bilo v juliju letos razposlanih čez 130 podobnih opozoril, vendar ni nihče reagiral na podoben način. Celo več, komite je bil deležen vrste spodbudnih pohval, češ da je že skrajni čas, da je tudi upravni organ začel skrbeti za lepšo podobo našega mesta.
Komite za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Ih
' - f el k
MARIJA
DAROVEC
z Vinjega vrha 20
Zahvaljujemo se dobrim sosedom za pomoč v bolezni, posebno sosedi Pepci, vsem, ki ste ji darovali cvetje, nam izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Starcu za dolgoletno zdravljenje in osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto. Zahvaljujemo se tudi delovnim kolektivom GG, ISKRE in KRKE, pevcem za zapete pesmi ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka in sinovi z družinami
gk
Kako zelo nam manjkaš ti, povsod te iščejo oči, v domovih naših je praznina, v srcih naših bolečina.
ZAHVALA
V 76. letu nas je mnogo prerano zapustila naša dobra, skrbna, zlata mama, stara mama, prababica in sestra
MARIJA ŠKEDELJ
iz Dol. Gradišča
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje ter našo mamo v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Najlepša hvala kolektivoma Novoteks, Iskra-tozd Upori Šentjernej, duhovnikom za opravljeni obred in cerkvenemu pevskemu zboru. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Dragi ata. že deset let v grobu počivaš, nad zvezdami večno srečo uživaš.
Mi pa sami smo ostali.
za teboj bomo v srcih svojih žalovali.
V SPOMIN
2. avgusta je minilo 10 žalostnih let, odkar nas je zapustil naš nepozabni mož, oče, stari oče in stric
MILAN
GRUBAČ
Rosalnice 82
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, mu krasite grob in mu prižigate svečke.
Žalujoči: vsi njegovi
posest
kupim
tedensK6led,
Četrtek, 7. avgusta — Kajetan Petek, 8. avgusta — Miran t Sobota, 9. avgusta — Janez Nedelja, 10. avgusta — Lovrenc Ponedeljek, 11. avgusta — Suzana Torek, 12. avgusta — Klara Sreda, 13. avgusta — Lilijana Četrtek, 14. avgusta — Demetrij
LUNINE MENE
13. avgusta ob 3.22 — prvi krajec
BREŽICE: 8. in 9. 8. ameriška komedija Dovoljenje za vikend. 10. in 11. 8. ameriška komedija izganjalci
duhov. 12. in 13. 8. italijanski akcijski film Osvajalci džungle.
ČRNOMELJ: 7. in 10. 8. hongkon-ški film Smrtonosni bes. 8. in 10. 8. ameriški film Bolero. 12.8.italijansko-špansko-mehiški filmManaos — begiz pekla pragozda. 14.8. ameriški film Satanova ost.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 7. in 8.8. (ob lO.urijitalijansko španski film Omar maščevalec. 7. 8. francoski film Prve želje. 10. in 11. 8. ameriška komedija Vse v času službe.
11., 12. in 13. 8. (ob 10. uri) francoska komedija Operacija v banzai. 12. 8. hongkonški film Gospodar zmaj. 13. in 14.8. ameriška komedija Fant iz kluba Flamingo. 14. in 15. 8. (ob 10. urijame-riški pustolovski film Tarzanov skrivnostni zaklad.
SEVNICA: 7. 8. glasbeni film Flesh dans. 8. in 9. 8. kriminalni film Satanova ostrina. 10. in 11. 8. akcijski film Pejsaži v megli. 13. in 14.8. komedija Ni lahko z moškimi.
službo dobi
TAKOJ zaposlim KV zidarja z 10-letno prakso in dva sposobna delavca. OD po dogovoru, tel. (064) 21-713 ali naslov: Viktor Zevnik, Ljubljanska c. 36 a, Kranj.
ZAPOSLIM TRI KOVINARJE (KV, PK, NK) za delo na terenu. Zaželeno vozniško dovoljenje B kategorije. Lahko tudi pripravniki. Kovinarsko strojno vzdrževanje, Boris Kos, Gubčeva 11, Krško, tel. 72-711, zvečer.
ZAPOSLIM DVE INDUSTRIJSKI ŠIVILJI. OD dober. Tel. 74-»81.
MONTERJE CENTRALNE SPREJMEMO. OD dober. Ponudbo z dokazili pošljite na naslov: Ivo Golobič, Adamičeva 11, Grosuplje.
stanuvanja
MAMICA Z ENIM OTROKOM išče sobo z možnostjo kuhanja in souporabo kopalnice. Naslov v upravi lista (4910/86).
DEKLE NUJNO IŠČE garsonjero ali sobo s sanitarijami v centru Novega mesta ali Drska, Ločna, Mestne njive, Kandija. Dam predplačilo. Naslov v upravi lista (4911/86).
V NOVEM MESTU najamen garsonjero ali enosobno stanovanje. Naslov v upravi lista (4912/86).
mutnrna vozila
PRODAM po ugodni ceni P 126, letnik 1977. Tekavec, Šmihel 11, pri Novem mestu.
PRODAM 126 p, letnik 1976 obnovljen, registriran do julija 1987 za 33 SM. Tel. 26-123.
R—4 TL, letnik 1981 prodam za 63 M. Telefon 22-441, int. 601.
PRODAM LADO, obnovljeno, letnik 1976, in moped APN 4. JožeŠvalj. Do. Brezovica 5, Šentjernej.
ZASTAVO 750 lux, letnik 1973, registrirano do julija 1987, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. tel. 69-325.
PRODAM MZ 250 TS, registriran, dobro ohranjen. Tel. 56-654.
PRODAM FIAT 850, letnik 1971, po delih. Motor, menjalnik odlična. Jože Dornik, Gorjanska c. 12, Kostanjevica.
PRODAM TOMOS 15 SLC. Roman Kaferle, V brezov log 27, Novo mesto.
PRODAM Z 750, letnik 1976. Tel. 23-182 od 16. do 20. ure.
PRODAM Z 750 S, letnik 1978. Bojanec, Ždinja vas 14, Otočec.
PRODAM 126 P, letnik 1977. Cvetan, Dol. Ponikve 1, Trebnje.
PRODAM GOLF diesel, letnik 1983 za 270 SM. Jurekič, Nad mlini 22, Novo mesto, tel. 22-305.
TOMOS AVTOMATIK, star 3 mesece, prodam. Bradač, Dol. Polje 7/a, Straža.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1978. Tel. 24-259.
TOMOS ELEKTRONIC 90, kot nov, ugodno prodam. Alojz Pavlič, Velika Bučna vas 39.
PRODAM Z 750, letnik 1979, registrirano do 6/87, in prednje blatnike za Z 101 GTL. Gotna vas 51/c, Novo mesto.
PRODAM MINI MORIS 1000 in motor za CITROEN CX 2000. Tel. 20-367.
PRODAM R 12 TL. Jablan 5.
PRODAM 126 P, letnik 1982, tel. 23-898
PRODAM Z 101, letnik 1984, prevoženih 25.000 km, dobro ohranjen. Cena 135 SM. Kostrevc Jože, Ratež 31, tel. 23-222.
PRODAM VW 1300 po zelo ugodni ceni. I.eburič, Kettejev drevored 44, Novo mesto.
PRODAM 126 P, letnik 1978, in motor tricikel. Silvo Plantan, Prapro-19 SitraJa
UGODNO PRODAM nov TOMOS avtomatic izvoznega programa. Lado HOČEVAR, Stara vas 5,68275 Škocjan.
Z 750 LE, letnik november 1983 prodam. Bartolj, Ločna 41, tel. 23-562.
PRODAM ZASTAVO 750 LC 1979 in APN 4. Alojz Zakrajšek, Dol. Podboršt 5, Trebnje.
PRODAM R 5 TL, letnik 1975. Franc Jerman, Jelše 3, Otočec.
PRODAM Z 101, letnik 1978, in traktor Zetor 5711. Gorenje Kamence 23, Novo mesto.
PRODAM po zelo ugodni ceni opel comodore v voznem stanju. Alojz Bamboč, Šmalčja vas 27, Šentjernej.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 120 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 2.000 din, na prvi ali zadnji strani 4.000 din, za razpise, licitacije ipd. 2.500 din. Mali oglasi do deset besed 1000 din, vsaka nadaljnja beseda 100 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto —Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
MOTOR 15 SLC, letnik 1981, prodam. Janko Hočevar, Zloganje 32, Škocjan.
UGODNO PRODAM VW 1300, registriran do aprila 1987. Tel. 21-134.
PRODAM ZASTAVO 101 L 1978, ohranjeno, 6,5 M. Tel. 85-185 popoldne.
POCENI PRODAM Zaporožca, letnik 1976, registriran do julija 1986, za 5 M. Tel. 85-185.
PRODAM Z 750, letnik 1979. Tel. 21-030. PRODAM Z 101 M, december 1980, garažirano s plinsko napravo. Tel. 22-890.
PRODAM Z 101, letnik 1976. Franc Kuplenik, Vrh pri Pahi 4, Otočec.
PRODAM Z 101 GTL, staro dve leti in pol, ter JUGO 45, star eno leto. Zupančič. Potok 19 pri Straži.
MOSKVIČ. letnik 1977, vozen, registriran, prodam. Tel. 25-915, popoldne.
PRODAM ZASTAVO 750 LE, 68000 km, TOMOS 3 MS in TOMOS APN 6. Dol. Vrhpolje 1, tel. 32-061.
PRODAM Z 101 GTL, staro dve leti in pol, 35.000 km. Franc Fink, Gor. Ponikve 34, Trebnje, tel. 44-180. ZASTAVO 101 mediteran 1981,56.000 km, ohranjeno, prodam. Tel. 57-338 popoldne. Vladimir Mušič, Dragatuš 3.
POCENI PRODAM PRINCA 1000 in R 4 za dele, skrinjo 310 1, šivalni stroj, pisalni stroj, avtoradiokaseto-fon, termoakumulacijsko peč. Pot na Gorjance 19, Novo mesto.
FIAT 132, odlično ohranjen, 47.000 km, prodam. Niko Zupančič, Metlika, tel. (068) 58-151 od 20. do 21. ure.
ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1980, prodam. Tel. 84-900, vsak dan od 12. do 14. ure in od 19. do 20. ure. Mile Grgič, Šmarješke Toplice 184.
PRODAM LADO 1200 karavan, letnik 1981, december. Ogled od petka zjutraj dalje. Branko Markovič, Pra-proče 3, Straža.
RENAULT 4 GTL, star 18 mesecev, in renault 4 GTL, star tri mesece, zelo ugodno prodam. Tel. 25-508 vsak dan od 20. do 21. ure — Halilovič.
MOTOR 15 SLC, letnik 1984, prodam. Darko Novak, Srednje Gr-čevje 10, Otočec.
ZASTAVO 750 L, letnik 1978, obnovljeno, prodam. Retelj, Ul. stare pravde 59, Novo mesto, tel. (068) 20-372 po 15. uri.
PRODAM Z 101 GTL 55, letnik 1984. Janez Povše, Zagrad 14, Škocjan.
kmetijski stroji
POCENI PRODAM izkopalnik krompirja. Jablan 5.
NUJNO PRODAM traktor URSUS C 335. Možno obročno odplačevanje. Ivan Bohte, Vinja vas 38, Novo mesto.
'MLATILNICO, manjšo, na dvojno čiščenje, prodam ali zamenjam za mlatilnico, manjšo, na reto in tresala. Peter Cajhen, Pšata 24, Dol pri Ljubljani.
PRODAM dobro ohranjen traktor Ferguson 35 KM. Anton Hudina, Senovo.
PRODAM brane ježarke za TV, nove. Marjan Gnidovec, Sela pri Ajdovcu 3, Dvor.
PRODAM traktorsko frezo in tračno žago. Kalčič, Gotna vas 15, tel. 20-582.
PRODAM samonakladalko pionir 17 in obračalnik 220. Alojz Jeglič, Orešje 1, Šmarješke Toplice.
PRODAM malo rabljen traktor ŠTORE 402 super. Ivan Rozman, Gorenji Globodol 22, Mirna peč.
PRODAM nakladač LEON za vsa dela. Franc Vrhovec, Iglenik 3, Velika Loka, 68212.
PRODAM traktor fend, gumi voz-15 col ali 16 col. Golob, Veliki Slatnik 15.
UGODNO PRODAM frezo GOLDONI z dodatnimi priključki. Eno leto stara. Tel. 71-611.
PRODAM tovorni avto TAM 5000 kiper, letnik 1971, AMI 8, letnik 1972, registriran do marca 1987, silokom-bajn SK 80 Sip, rabljen tri sezone, silokombajn (avstrijski) ALFALA-VAL, vlečni kombinirani, za siliranje trave, koruze, 2 kosi, bočni, za traktor IMT 539. Anton Golob, Sela 3, Šentjernej.
TRAKTOR FERGUSON 540, pu-halnik, pogon na traktor, električne pasti prodam. Tel. (068) 69-100.
PRODAM traktor super 50 Zetor po ugodni ceni. Rudi Veselič, Belčji vrh 28,68343 Dragatuš.
PRODAM traktor Štore 404 ali zamenjam ter SIP nakladalno prikolico 19. Zajc, Vel. Poljane, Škocjan.
PRODAM traktor DEUTZ 18 KS s prikolico. Franc Svetlin, Vrhovo 9, Mirna peč, tel. 84-336.
PRODAM traktor Štore 402. Jože Arh, Anke Salmič 1, Leskovec pri Krškem.
UGODNO PRODAM malo rabljen traktor Tomo Vinkovič 523, star eno leto, s plugom in branami. Brane Gorše, Meijiška vas 9, Dolenjske Toplice.
PRODAM mlatilnico, odlično ohranjeno (končno čiščenje). Jože Zupančič, Knežja vas 5 pri Trebnjem.
prodam
PRODAM KOZE. Žalec, Sinji vrh pri Vinici.
PRODAM motorno črpalko, škropilnico na bencin in jermenico za IMT 539. Dol. Vrhpolje 1, tel. 32-061.
PRODAM črno-beli televizor gorenje star tri leta. Milan Perše, Zbure 31.
UGODNO PRODAM otroško posteljico Tel. 24-990 popoldne.
CRNO-BELI TELEVIZOR, rabljen tri leta, prodam. Prodam tudi teličko simentalko, 200 kg. Gorenja vas 25, 68233 Mirna.
PRODAM staro leseno hišo, primemo za demontažo in izgradnjo vikenda v izmeri 8 x 5 m, možnost razdelitve v dva vikenda. Cena po dogovoru. Alojz llenič. Velika Lahinja, Črnomelj.
KOZE, ŠVICARSKE, bele, velike z mlekom in plemenske mladice prodam. Tel. (0601) 81-381.
PRODAM JOGI posteljo. Tel. 24-503.
PRODAM nove gume 16-700. Jože Kuplenk, tel. 21-620 v službi.
PO UGODNI CENI PRODAM mini kuhinjo Gorenje — Element 100 x 60, 2 plin, hladilnik, korito, primerno za vikendaše. Martin Šmid, Dolenjske Toplice 138, tel. 21-040 dopoldne.
PRODAM Hi-fi stolp JVC, nov s carinsko deklaracijo. Informacije na tel. 25-226.
PRODAM zamrzovalno skrinjo (410 1). Gotna vas 51/c.
TOVORNO PRIKOLICO s streho (nosilnost 500 kg) prodam. Kruljac, Vrhovčeva 10, Novo mesto.
PRODAM novo skrinjo Gorenje. Juršič, Velika Cikava 9, tel. 23-794.
MLADO brejo kravo, puhalnik, mlin za koruzo (šrotar), hidrofor (120 1) z motorjem in vprežni voz (15 col), prodam. Doberdrug, Groblje 3, Novo mesto, tel. 26-566.
PRODAM staro opeko (stari, novi format) in stare betonske 'strešnike. Šmihel 12, tel. 22-680.
SADJARSKO-VINOGRADNIŠKE
hidravlične stiskalnice (100 in 180 1) s pritiskom navzgor prodam. Tel. (064) 23-870.
SEDEŽNO GARNITURO (2 kotna fotelja, 2 navadna) prodam za 50.000 din. Nad mlini 4, Novo mesto, tel. 21-602.
UGODNO prodam živinski hlev iz brun, 14 x 7 m, ostrešje skoraj novo, streha opečna. Šinkovec, Sela 17, Raka.
PRODAM dober hud jabolčni kis. Tel. 23-563.
PRODAM termoakumulacijski peči 3 in 4 KW ter plinski bojler. Tel. (068) 71-619, popoldne.
ŠTEDILNIK GORENJE (2 elektrika, 2 plin), zelo ohranjen, ugodno . prodam do nedelje. Blatnik, Aškerčeva 8, Krško (Stara vas).
PRODAM kratkodlake rjave jazbečarje, vrhunsko leglo. Tel. (068) 49-089.
PRODAM športno kolo Amater desetko (novo) ter senior petko (rabljen). Tel. 85-344 zvečer.
DVELETNO ŽREBICO prodam. Kralj, Dobrava 30, Škocjan.
PRODAM radiokasetofon z uro; znamke Tensa, Sandi, Tel. 25-038, Cesta brigad 1, Novo mesto.
PRODAM 8 let staro kravo, brejo 4 mesece, vozno, ter peč (drva, elektrika) za kopalnico. Jože Udovč, Hrušica 7, Novo mesto, tel. 85-919.
PRODAM mizo, kot in 4 stole, manjšo preprogo in hladilno skrinjo (210 1)-TH, vse rabljeno. Tel. 25-883, od 15. ure dalje.
PRODAM spalnico — ročno delo t er ostalo stanovanjsko opremo, tel. 79-116.
PRODAM kobilo, pripuščeno, z žrebetom. Franc Kastelic, Jezero 9, Trebnje, tel. 44-661.
PRODAM pletilni stroj Super standard, dvoredni, cena 22 M. Mirjana Zaočevič, Gubčeva 11, tel. 72-327.
PRODAM eno dvodelno okno in tri tridelna okna, malo rabljena, tel. 85-769.
PRODAM dve sezoni rabljeno centralno peč TAM 35.000 call. Franc Mrvič, Osojnik 16, Semič.
PRODAM dobro ohranjeno zakonsko posteljo z jogi vložkoma. Tel. 21-939.
PRODAM malo rabljeno zakonsko posteljo z jogijem, kavč in šotor za 4 osebe. Tel. 21-155.
PRODAM nov šivalni stroj Bagat Ruža step Selektronik. Zdravko Simič, Bršljin 18, ali tel. 21-463 od 6. do 14. ure.
PRODAM dva meseca stare rjave in bele lahke nesnice. Cena 700 din. Jurij Stanonik, Log 9, Škofja Loka.
RABLJENA vrata, okna ter strešno opeko Kikinda (2.500 kom), prodam. Jože Črtalič, Paderšičeva 36, Novo mesto, tel. 21-312.
UGODNO PRODAM voz (20-colski), dobro ohranjen, primeren tudi za traktorsko prikolico. Turk, Podho-sta 16, Dolenjske Toplice.
razno
preklici
RAVNINSKO KMETIJO 10 ha, prodam. Naslov v upravi lista (4913/ 861.
PRODAM takoj vseljivo kmečko stanovanjsko hišo na hribu pri Hinjah. Trgovina, pošta, avtobusna postaja v neposredni bližini. Informacije: Šporar, Hrib 5, 68362 Hinje.
PRODAM hišo z delavnicami v Krškem za vsako obrt in z velikim vrtom. Ogled vsak dan. Naslov v upravi lista (4908/86).
PRODAM njivo v Zagorici pri Mirni 32 a, primerno tudi za vinograd, ter ci-rkular in blatnika za ferguson. Žukovec, Gorenja Nemška vas 11. Trebnje.
PRODAM vinograd v Ždinji vasi (7 arov). Naslov v upravi lista (4909/86).
KUPIM karambolirano Z 101, J UGO ali R 4, novejši letnik. Tel. (068) 32-426.
V OKOLICI Novega mesta kupim starejšo kmečko hišo z nekaj zemlje. Tel. (068) 20-570, zvečer.
KUPIM glavno gred z ležaji za traktor Kramer, tip 200, letnik 1962. Tel. 44-025.
čestitke
obvestila
V tem tednu praznujeta draga starša ata FRANCE PAVČEK iz Podgore 77. rojstni dan in mama ROZKA 70. rojstni dan. Vse najboljše, predvsem zdravja in veselja, jima želijo otroci Žalka, Štefka, Ani z družinami in sin Frenkoz Ano, šest vnučkov pa pošilja koš poljubčkov. Čestitki se pridružujeta Blanka in Anita.
HITRO, poceni in z garancijo popravljam vse gospodinjske stroje. Tel. 25-393.
GOSTILNA ROGELJ, Rdeči kal, vabi na vrtno veselico z bogatim srečelovom v nedeljo, 10. 8. 1986, ob 16. uri. Igra ansambel Slavček.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo mlin Željko Gričar, Dol. Podboršt pri Trebnjem, od 20. avgusta do 1. septembra zaprt.
POPRAVEK
Pri zahvali ANGELE GRA-DIŠAR iz Dolenjih Ponikev 29 je prišlo vzadnjemstavku zahvale do neljube pomote. Pravilno bi se moralo glasiti: Hvala tudi pevcem zazapete žalostinke in gospodu župniku za lep cerkveni obred.
648/32-86
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žene in mame
MARIJE KLEMENC
po domače ODAMOVE, iz Črnomlja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, govornikoma za lepe besede, Enici Škof za organizacijo pogreba in godbi na pihala. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!. Mama, pogrešali te bomo.
Žalujoči: VSI NJENI
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in zet
PETER ŠPEHAR
s Tanče gore 1 a
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo rudniku Kanižarica, GG TOK Črnomelj, GD Tanča gora. Hvala govornikoma tov. Čiriču in Matkoviču ter g. župniku za opravljeni obred. Na koncu naj se še posebej zahvalimo Pepci Horvat in Slavi Mušič za vsestransko pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
INŠTRUKTORJA ANGLEŠČINE za 3. razred srednje šole iščem. tel. 25-305.
MARIJA ZORAN, Šmarješke Toplice 8, prepovedujem delanje kakšr-nekoli škode po mojem travniku Orleke. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga mami, mama in prababica
KAROLINA LENARČIČ
roj. Okoren
iz Brune vasi pri Mokronogu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, posebno Brzinovim, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste se poslovili od pokojne, ji podarili vence, cvetje in sveče, prispevali za sv. maše in nam izrekli sožalje. Zahvala osebju kirurškega, internega in hemodializnega oddelka bolnice, posebno dr. Steklasovi in dr. Furlanovi. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred, pevcem ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
18
D0LEHJSKI LIST
Št. 32 (1930) 7. avgusta 1986
ZAHVALA
V komaj 21. letu je ugasnilo življenje v mrzlih valovih Kolpe našemu dragemu sinu, bratu, vnuku in nečaku
MARJANU ŠUKLJETU
iz Dol. Lokvice 13
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom, sorodnikom in njegovim prijateljem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, bratoma Dragovan in postaji LM, ki so nam pomagali iskati njegovo truplo. Posebno se zahvaljujemo DO Beti Metlika, IMV-obrat Suhor, IMV-vzdrževanje Novo mesto, KZ Metlika, GD Lokvica,ZSMS Lokvica, SZDL Lokvica ter govornikoma Štefaničevi in Petriču za poslovilne besede. Najlepša hvala gospodu župniku za opravljeni obred. Hvala vsem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti ter vsem, ki boste pokojnega ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: mama, oče, brat Jože z družino, brat Stanko, stara mama, stric Ivan združino, tete z družinami
ter ostalo sorodstvo
Lokvica, 27. 7.1986
Kako se izgublja	Nanj je življenje vklesalo
vaša življenjska pot,	neizprosen klicaj —
ulica slepa, gluha,	a vi ne morete mimo
na koncu nje kamniti plot. in več ne nazaj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, stare mame in sestre
KRISTINE MORAVEC
iz Podklanca 9 pri Vinici
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, stali ob strani, nam ustno in pismeno izrekli sožalje. Hvala ZZB Vinica, Novoteksu Vinica, avtomehanični delavnici Vinica, Industriji import Ljubljana, Astri Ljubljana za podarjene vence in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tov. Danici Moravec za ganljive besede slovesa na domu, vsem sosedom za nesebično pomoč in g. župniku za opravljen obred. Vsem šeenkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: vsi njeni
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, sin,
brat
STANKO ARNUŠ
Dolenjske Toplice 151
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, krajanom in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Hvala zdravstvenim delavcem nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto in Doma starejših občanov, kolektivom Mercator KZ Krka Novo mesto, OŠ Vavta vas, OŠ Dolenjske Toplice, Zdravilišče Dolenjske Toplice. Hvala govornikoma, pogrebcem, pevskemu zboru in godbi za lepo zadnje slovo.
Žalujoči: žena Hilda, sin Branko z družino, mama, sestra, brat in ostali sorodniki
Trud, trpljenje, draga mama, bilo vaše je življenje.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama in
teta
MARIJA WEISS
Brezovica 40, Šmarješke Toplice
Iskreno se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi dr. Kresetovi za večkratne obiske na domu in lajšanje bolečin ter sestri Uhernikovi, zdravilišču Šmarješke Toplice za podarjeni venec in nesebično pomoč ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Mimi z otrokoma, sin Jože z družino ter Tone in ostalo sorodstvo
W
	1 Tebe, naš ati. z nami več ni, ni pesmi, ni smeha, ki ljubil si ga. M - č*** W Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi 1«- ZDRAVKO ROŽIČ šofer iz Črnomlja Vsem sorodnikom, sosedom in znancem se zahvaljujemo za sočustvovanje in za pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala hematološkemu oddelku KČ Ljubljana in osebju ZD Črnomelj, ki mu je pomagalo v njegovem bojevanju za življenje. Hvala vsem kolektivom in posameznikom za prineseno mu cvetje, pevcem iz Doblič, godbi na pihala, govornikoma Janku Banovcu in Vinku Smrekarju, gospodu župniku za opravljen obred ter vsem ostalim za spremstvo k večnemu počitku. Posebno zahvalo dolgujemo njegovim stanovskim tovarišem za organizacijo zadnje poti in častni pozdrav. Zahvaljuje se njegova družina
	
	Na vrtu rdeča jablana zori in ob domačiji tvoji še vedno potok tiho žubori, le tebe ni, le tebe ni... j % fPfp ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame I \ / Ji MARIJE VOLČJAK Ratež41 se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in pokojni prinesli cvetje. Za požrtvovalno pomoč in skrbsenajlepše zahvaljujemo zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice. Hvala tudi DO KRKA-tozd Tehnoservis in osebju infekcijskega oddelka Splošne bolnice Novo mestd za podarjena venca ter g. župnikoma in pevcem za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata
m
*:-Š
FRANCA
ŠKUFCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji' poti. Posebna hvala pevcem, govorniku in župniku za opravljeni obred. Hvala za cvetje in izrečeno sožalje.
Žalujoči: žena Pavla, sinovi Franc, Jože, Slavko, Ivan, Silvo in hčerka Beti z družinami
Lazina pri Hinjah, 18. 7. 1986
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dragega moža
JOŽETA METELKA
iz Mokronoga
se zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki so ga tako številno spremili na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujem gospodu župniku, kolektivu Induplati, pevcem, godbi in gasilcem. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žena Marija
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
PAVLE ZUPANČIČ
roj. Mišjak
iz Dobindola
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, posebno pa vsem dobrim sosedom za pomoč, govorniku za lepe besede in gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in poslovilne besede ter vsem sorodnikom. Hvala vsem, ki ste jo tako bogato obdarili s cvetjem.
Žalujoča hčerka Vida z družino
Delo in trpljenje — bilo tvoje je življenje.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
TEREZIJA CIMERMAN
iz Dol. Stare vasi 42
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Avtu Kočevje, župniku za lepo opravljeni obred in pevcem za globoko doživeto petje.
VSI NJENI
Kje si zdaj, naša ljuba mama, kje tvoj ljubi je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas!
V SPOMIN
Minilo je žalostno leto, kar nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta in sestra
ROZALIJA BEVC
roj. Sajovec
Bolezen, delo in trpljenje—tvojeje bilo življenje. Hvala vsem, kise je spominjate, ji prinašate cvetje in svečke na njen prerani grob.
Žalujoči: vsi njeni
Minilo je že leto. kakor ugasne dan, kot da zašlo je sonce, odšel je
naš BOŠTJAN
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
TOMŠIČEVI Ivanja vas pri Mirni peči, 6. 8. 1986
s
*
N
*
s
s
s
s
5
s
*
*
I
S
I
1
%
*
*
<k
IšiillllJll
PP _
sV' S"i $ ž | H
p
PEPCA	Š
Belo trgovsko haljo Pepce Šporar iz Vavte vasi krasi od minule sobote pripet beč z napisom »Turistični delavec Dolenjske za leto 1986«. Novica o tem seje v Straži, kjer Pepca službuje, hitro razvedela in prodajalna kmetijske zadruge Krka je bila v ponedeljek kar premajhna za vse. ki so ji hiteli stisniti roko. Za majhen kraj je to velik dogodek, še večji pa seveda za Pepco Šporar, ki je te nekaj mesecev pred tem, ko bo za zmeraj slekla trgovsko haljo, dobila priznanje, o katerem, kot sama pravi, še sanjati ni upala.
Prvič letos je Dolenjska turistična zveza iskala in tudi našla
posameznike, ki so za razvoj turizma tako ali druga če nekaj naredili pa četudi je šlo zgolj za vsakdanjo prijaznost. In iz Straže je od komaj ustanovljenega turističnega društva prišlo pisanje, v katerem za priznanje predlagajo trgovko Pepco Šporar, pomočnico poslovodje v prodajalni KZ Krka. Dovolj ^ bodi, če namesto utemeljitve 5 tega predloga povemo, da velja v S tej trgovini nepisano pravilo, da J kupci, vsaj domači, najprej 2 vprašajo po Pepci in šele nato po $ stvari, ki jo žele kupiti. Kot da prijaznost in nasmeh ljudje danes bolj potrebujejo od kruha.
»Za trgovskim pultom sem že od leta 1949«, pravi Šporar jeva, ki seji z iztekom letošnjega leta
Legendarni nesposobneži
Show metliških »Popolnočnih kočij« na grajskem dvorišču — Igrajo šankarsko agrarni rock — Nekaj besed _______avantgardnega	amaterskega	politika_____
končuje tudi delovna doba. »Šest otrok nas je bilo v družini, edina pa sem, ki sem oblekla trgovsko haljo, pa še to po naključju. Do Podhoste, kjer smo prebivali, je prišel glas, da v potrošniški zadrugi v Straži potrebujejo trgovko. Prijavila sem se, opravila v Novem mestu trgovsko šolo in se tako zapisala poklicu. Zanimivo, vseskozi semžezaistimpultom, v isti prodajalni, menjavale so se le firme. Nič čudnega, če me ljudje poznajo.«
Recept Pepce Šporar, kako zmeraj zadovoljiti kupca, je enostaven.
»Dovolj sta prijaznost in lepa beseda. Drugo pa je vprašanje, kako se do teh dveh stvari pride. Prijaznost mi je prirojena, svoje pa je prispevala še vzgoja. Starši so rekli: ,Kar reče šef, je sveto'. In tako je tudi bilo. Trdo smo bili vzgojeni, in kar so nas naučili, to je v nas tudi ostalo. Za dobrega trgovca pa je pomembno tudi, da ima veselje do dela z ljudmi. Sama še danes, po domala šestintridesetih letih za prodajnim pultom, komaj čakam, da pridem v trgovino. Morda zategadelj, ker živim sama, a to navsezadnje niti ni pomembno. Važno je, da delam z veseljem.«
Za Šporarjevo Pepco pravijo, da še nikoli ni imela spora s kupci. Tudi danes, ko cene kar skačejo in ljudje že zategadelj togotni prihajajo v trgovine, ne.
»O ja, so težave, še posebej ob podražitvah. Toda če se postaviš v položaj kupca, če se z mislijo preseliš na ono strah pulta, potem dovolj dobro veš, kaj narediti in kako potolažiti stranko.«
Danes ima Šporarjeva Pepca še dva doma: majhno hišo v Vati vasi in poslopje kmetijske zadruge v S traži, a brez slednj ega bo ostala že kmalu. Vanj bo stopila le še kot kupec. Bo deležna enake prijaznosti in enako toplih besed, kot jih je sama širokosrčno delila izza tistega pulta dobra tri desetletja in pol?
B. BUDJA
V
0
0
0
0
0
0
0
'0
0
0
0
0
0
0
0
0
*0
0
0
0
0
0
0
0
\
\
0
0
0
0
0
'0
0
\
*0
0
0
0
0
'0
0
\
0
0
0
0
0
0
ž
*0
*0
0
METLIKA — »Ne znamo igrati, ne znamo peti, ne znamo poštevanke, tudi inštrumentov si ne znamo uglasiti pa tudi vad’mo ne. Nismo lepi, nismo pametni, tudi ambiciozni nismo. Smo pa grdi, umazani, nesposobni in nori.
NA TRŠKI GORI POSLEJ JANEZOVA KLET
NOVO MESTO — V petek, 8. avgusta, ob treh popoldne bo Janez Škrabar iz Novega mesta na Trški gori odprl Janezovo klet, zidanico, v kateri bodo točili trškogorska vina, za prigrizek pa bodo na voljo domače klobase, salame in suho meso. Lokal bo odprt vsak dan (razen ponedeljka) od 12. do 23. ure.
«- >
SPET IZKOPAVANJA V AJDOVSKEM GRADCU
VRANJE — V tem mesecu bodo slovenski arheologi nadaljevali z izkopavanji na poznoantični naselbini, znani kot Ajdovski gradeč. Pred leti je tu prišel do pomembnih najdb pokojni dr. Peter Petru s sodelavci, med njimi so bili tudi Nemci. Sedanja dela vodi Timotej Knific.
Vedno se čudimo, da nam nekateri ploskajo. Verjetno živimo v času, ko grdi, nori in umazani nesposobneži uspevajo.«
To je začetek teksta, ki vabi v soboto, 9. avgusta, na metliško grajsko dvorišče, kjer bo v okviru metliškega kulturnega poletja svoj večer pripravil metliški ansambel »Popolnočne kočije«, ki je v tem belokranjskem mestu znan po svojih neobveznih in neuradnih ekshibicijah po metliških krčmah. Fantje igrajo na kitaro, kontrabas, bendžo, violino, tamburico in orglice, svojo glasbo pa opredeljujejo kot šankarsko-agrarni rock.
Program, ki ga za ta večer pripravlja skupina, je zavit v tančico krivnosti kakor vedno, kadar gre za »Popolnočne kočije«. Ve se le to, da si bodo obiskovalci ogledali tudi nekaj kratkih filmov, ki so jih pred leti posneli metliški amaterski filmarji, da bo imel uvodni govor Jani Bevk, najhitrejši pesnik severno od Kolpe, in da bo nekaj besed spregovoril avantgardni amaterski politik Janez Vraničar-Luigi. Seveda je treba povedati, da bo odprta tudi grajska klet, in tisti, ki bodo pred nastopom ansambla spili nekaj kozarcev belokranjskega vina, bodo še hitreje spoznali, zakaj se je tega ansambla prijel vzdevek legendarne Popolnočne kočije.
Akademija za tridesetletnico
Ob jubileju Dolenjske turistične zveze bo v soboto ob 19. uri v Domu JLA  slavnostna akademija — Jutri dan sladoleda — Kmalu dnevi piva
NOVO MESTO — Pred Domom starejših občanov v Šmihelu je bila v soboto dopoldne slovesnost, s katero so tudi uradno odprli letošnji »Mesec turizma na Dolenjskem«. Tokratna prireditev pa ima še posebej slavnostno obeležje; organizatorica,Dolenjska turistična zveza slavi tridesetletnico delovanja. Temu jubileju bo posvečena sobotna slavnostna akademija v novomeškem Domu JLA, ki se bo pričela ob 19. uri.
Ob tej priložnosti bodo dolenjskim in belokranjskim turističnim ter gostinskih delavcem podelili visoka republiška priznanja, v kulturnem delu akademije pa bodo nastopili pevska zboru Fran Venturini iz Doline pri Trstu in Loški glas iz Zagorja s solistom Ladkom Korošcem ter folklorna skupina iz Črnomlja. Zvrstilo pa se bo še več drugih prireditev, ki so jih organizatorji pripravili v mesecu turizma. Tako bo že jutri, v petek, v novomeškem gostišču Na trgu dan sladoleda. Kot zanimivost izdajmo, da bodo posebej za to priložnost spekli velikansko torto in pripravili ogromno kepo sladoleda, zvečer pa bo pred gostiščem glasba s plesom. Na Otočcu bo v soboto ob 20. uri tekmovanje v plesanju polke in valčka, medtem ko bo v nedeljo izredno živahno tudi na Vinici. Pod naslovom »Bratstvo Kolpa«
se bo s koncertom delavske godbe in nastopom mažoretk ob 10. uri pričela velika zabavna prireditev, ki se bo nadaljevala z otvoritvijo razstave domače obrti in kulinarike, igrami Kompasa in Dela, zaključila pa zvečer z modno revijo Novoteksa, Beti in Tekstila ter z izborom miss Kolpe. V nedeljo, prav tako ob 10. uri, bodo
pred domom pionirjev v Dolenjskih
Toplicah zasadili park.
Omenimo še, da se bodo prihodnji četrtek, 14. avgusta, v novomeškem hotelu Kandija pričeli dnevi piva. po vzoru bavarskih običajev pa bo goste v teh dneh zabavala mestna godba na pihala.
B. BUDJA
MESEC TURIZMA ODPRT
V soboto dopoldne je bila pred Domom
starejših občanov v Šmihelu otvoritev letošnjega, že tradicionalnega »Meseca turizma na Dolenjskem«, v okviru katerega se bo v teh dneh zvrstilo kar 25 različnih prireditev. Slavnostni govornik ob otvoritvi je bil Ivo Longar, predsednik IS SO Novo mesto. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim turističnim delavcem podelili vrsto priznanj, nagradili pa so tudi tiste, ki so se izkazali pri urejanju okolja. Najbolj so se pri tem odrezali prav prebivalci Doma starejših občanov. (Foto: B. B.)
Prebili turistični led
V Vinici, gotovo najbolj turističnem belokranjskem ___________kraju, so pripravili Igre na Kolpi__________
VINICA — Slovenski in hrvaški bregovi Kolpe pri Vinici so bili v nedeljo premajhni za vse, ki so si želeli ogledati zabavno, športno in turistično prireditev Igre na Kolpi, ki jo je pripravilo tukajšnje TVD Partizan.
Čeprav je Toni Gašperič, ki je z vodenjem iger zabaval gledalce, opozoril nastopajoče, naj tekmovanje vzamejo bolj za šalo, pa opozorilo očitno ni veljalo pozornim sodnikom, ki so se ravnali povsem nepristransko
VČASIH TUDI »STRELJAJO« — Del legendarnih »Popolnočnih kočij«, ki bo v soboto izvedel svoj shovv na metliškem grajskem dvorišču. Ker ne vadijo, se vsi zberejo samo na nastopih in turnejah. Pa ne zmeraj.
TUDI Z LOKOM NI ŠLO—Takose je eden izmed Rimljanov na viniških Igrah na Kolpi trudil zatreti največjo nadlogo tamkajšnjih kmetov — divje svinje. Toda loki, ki sojih morali narediti na kraju samem, in puščice, ki so v veliko zabavo gledalcev, v glavnem letele preslabo, niso bile kos škodljivim živalim.
Bazen je zamenjal morje
Sevniški bazen ima zelo čisto vodo — Prireditve
SEVNICA — Največje shajališče v poletnem času je nedvomno lani odprti plavalni bazen za Kopitarno. Minulo nedeljo so našteli 1.100 kopalcev.
V dokaj muhastem poletju pride zelo prav dogrevanje vode iz Kopitarne. Tako je tudi ob ohladitvah voda prijetno topla (26 do 27° C). Po izjavi Andreja Peterke, sodelavca celjskega zavoda za socialno medicino in higieno, je med najčistejšimi na vsem območju.
Vodstvo bazena — upravljalec je gostinsko podjetje — si prizadeva, da bi se tu vedno kaj dogajalo. Minil je prvi krog zabavnih iger, vsako nedeljo zvečer je trimsko plavanje, vsako drugo soboto je ples. Drugi krog zabavnih iger bo 16. avgusta, posebno zabavno pa naj bi bilo na zaključku, kjer se bo verjetno merilo že sedem ekip. Za drugi krog si prizadevajo dobiti ansambel Šok, 6. septembra naj bi bila gost bazena znana skupina Plava trava zaborava. Konec avgusta načrtujejo modno revijo.
Sedaj je izredno zadovoljiv odziv v šoli plavanja, dopoldne se te veščine učijo tudi malčki iz sevniškega vrtca. Vse večja je udeležba na plavalnih tečajih za odrasle ob večerih.
Očitno je marsikdo drago letovanje na morju zamenjal s kopanjem v domačem bazenu. Prihajajo celo iz sosednjih Radeč in Krškega, krajev torej, kamor so morali vrsto let hoditi Sev-ničani, ker takšnega objekta dama ni bilo.
A. Ž.
in po predpisih. V igrah, ki so bile letos že drugič, so »obdelali« predvsem belokranjske znamenitosti in naš neizprosni vsakdan. Tako so v igri »vi-niški grb« pomagali ptiču, ki gaje lanska skopa letina prikrajšala za grozdne jagode, ki sojih simbolizirali balončki.
Ko so domači lovci obupali nad lovom na divje svinje, so prosili za pomoč Rimljane, ki naj bi nadlogo pospravili kar s puščicami. Vendar so tako lovci kot Rimljani odšli iz Vinice razočarani, kajti puščica je zadela le eno svinjo. Veliko fantazije, iznajdljivosti, izkušenj je zahtevala igra »usmerjeno izobraževanje«. Humanitarna je bila igra »reševanje divjih račk«, kjer so tekmovalci z domiselno narejenimi jadrnicami na ročni pogon reševali račke izgnezd ob povodnji. Po pravljici iz Damlja so dekleta hodila h Kolpi in prosila povodnega moža, da bi sevtem letu poročila. Tista, ki je dobila njegovo darilo, se ji je želja uresničila. Najbolje pa so se v letošnjih igrah odrezali tekmovalci s Sel, ki so prejeli tudi prehodni pokal.
Vsekakor gre priznanje tudi Vi-ničanom, saj so pripravili prijetne igre, ki so že v začetku zbudile izredno zanimanje. To je le dokaz več, da v deželi ob Kolpi manjka tovrstnih poletnih prireditev, ki bi nekoliko razbile enolično ponudbo gasilskih veselic.
M. BEZEK
Vinica bo spet zaživela
Na prireditvi Bratstvo-Kolpa 86 bo sodelovalo šest obkolpskih občin
VINICA — Viniško turistično društvo, krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije priredijo v nedeljo, 10. avgusta, zanimivo zabavno-turistično prireditev Bratstvo-Kolpa 86. Na njej bodo sodelovali prebivalci obkolpskih občin, Kompas in Delo pa bosta pripravila tudi svoje poletne igre.
Prireditev se bo začela ob 10. uri s koncertom delavske godbe na pihala in mažoretk iz Kočevja, pol ure pozneje bo otvoritev razstave domače obrti in kulinarike, ob 11. uri pa odkritje spominskega obeležja graditeljem mostu čez Kolpo. Ob tem bo slavnostni govornik Dušan Marinšek-Silni, nekdanji komisar in sedanji predsednik skupščine 1. inženirske brigade 7. korpusa, ki je most gradila. Ob 14. uri se bodo pričele poletne igre Kompasa in Dela, na katerih se bodo pomerili v šaljivih igrah, kjer pa bodo morali pokazati tudi veliko spretnosti, Izlačani in Viničani.
Ob 15.30 bo sklepna prireditev Bratstvo-Kolpa 86, na kateri se bodo v kulturnem programu predstavili prebivalci metliške, črnomaljske, kočevske, vrbovske, dugoreške in ozaljske občine. Ob 19. uri bodo belokranjske tekstilne tovarne na modni reviji prikazale svojo najnovejšo kolekcijo oblačil, ob 21. uri pa bodo izbrali še miss Kolpe.
Kot obljubljajo organizatorji, bo poskrbljeno za jedačo in pijačo — kupiti bo mogoče tudi domače belokranjske jedi, za srbeče pete bosta poskrbela ansambla Tref z Vrbovškega in Vilija Petriča. Obetajo bogat srečelov, na voljo bodo izdelki domače obrti, s kočijo pa se bo moč popeljati po Vinici in okolici. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
nat«:?
KROMPIRJEVA RAČKA — »Lejjo, raco!« je vzkliknil Stane Jurčič iz Črmošnjic pri Stopičah, ko je izkopal pol kilograma debel nov krompir na svoji njivi pri Težkem potoku. In zares je gomolj po igri narave oblikovan kot mlada račka z nožicama, perutničkama in kljunom. Nenavadnost je krompir rešila pred loncem, kamor so morali ostali gomolji, ki jih je prejšnji teden nakopal Juršič. (Foto: MiM)
Mlinarje oddal pšenico
Vseeno pa pri Košakovih še meljejo, in to že skoraj tristo let
DRUŽINSKA VAS — Sodobne hiše tik novega mostička v Družinski vasi nihče ne bi imel za mlin, če ne bi na njej visela tabla. Hiša ob potoku tudi nima mlinskega kolesa, pa vendar v njej meljejo. Stranke prihajajo tja od Jugorja na Belokranjskem do Rake, največ pa jih je seveda iz okolice in celotnega Podgorja. Medtem ko je celotna veriga nekdanjih mlinov na Težkem potoku propadla, pa pri
Jože Košak
Košakovih ohranjajo tradicijo, kot pravi gospodar Jože:
»Že moj oče, ded in praded sta bila tu mlinarja. Skoro 300 let meljemo Košaki. Jaz sem v tem mlinu zrasel, delal pri očetu, leta 1960 pa sva vodno kolo zamenjala s turbino. Jaz sem potem moderniziral še druge naprave. Tudi te dni ne meljemo, ker »nlinarijo čistimo, obnavljamo in spet posodabljamo. Vse do leta 1969 smo imeli lastno turbino tudi za razsvetljavo, potem ne več. Če pa bi bila sila, bi lahko hitro spet napeljal domačo energijo.«
Najbližji mlin je pri Škocjanu in v Dobrniču, zato Košaku ne manjka dela. Kljub temu daje delo mlinarja dandanes močno modernizirano, pa seje ohranila stara navada: plačevanje usluge z odvzemom merice.
»Doslej sem zaračunaval 10 din od kilograma zmletega žita ali 15 odst. pripeljane količine žita. Značilno je, da nekateri še vedno raje plačujejo na merice, nekatere stranke pa odštejejo raje denar. Meni je vseeno. Imam še kmetijo, pomaga mi sin. Letos smo na poldrugem hektarju njivepridelali5 ton pšenice. Na našem koncu je bila zelo slaba letina. Vso pšenico sem oddal zadrugi. Smešno, da mlinar oddaja pšenico, ampak: novi časi — novi običaji!«
R. BAČER
Vroče poletne noči in vroča glasba ob nekoliko bolj sveži Krki, to so značilnosti novomeških glasbenih večerov na Loki, kjer vrtijo med drugim tudi super top lestvico Dolenjskega lista v petek, soboto in nedeljo zvečer. Vsak teden pa izžrebajo po enega nagrajenca, ki prejme praktično nagrado, če seveda pošlje svoj predlog za oblikovanje lestvice. Tokrat je bila izžrebana ANGELCA MARINŠEK iz Dolenje vasi 97. Prejelabo kaseto s posnetki naše top lestvice.
Lestvica je ta teden ob nespremenjenem vrhu taka:
1. Slage hammer — P. GABRIEL
2. Why can’t this be love — VAN HALEN
3. Atlantis is calling — MODERN TALKING
4. Let me be your No. 1 — DATOŠHAKE
5. Midnight Lady — C. NORMAN
6. Touch me — S. FOX
7. Living for the city — SYLVESTER
8. Wanderful world — S. COOKE
9. Kiss — PRINCE & REVOLUTION
10. Addicted to love — R. PALMER
Svoje predloge za oblikovanje lestvice pošljite na naslov: Glasbena zadruga, Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto. Za nagrado bo ponovno kaseta s posneto top lestvico; lepe melodije za lepe spomine z Loke!
Obtožena posiljevalca
Razprava bo kmalu, ker je eden še vedno v priporu — Izrek sodbe bo javen, razprava pa tajna
KOČEVJE — Obtožbo zaradi spolnega nasilja je te dni vložil namestnik temeljnega javnega tožilstva Ljubljana, enota Kočevje, Bojan Šobar pri kočevski enoti temeljnega sodišča Ljubljana, in sicer proti dvema polnoletnima občanoma iz Kočevja. Oškodovanke so štiri, od tega sta bili dve v času storitve dejanja mladoletni.
V pravniškem jeziku gre za kazniva dejanja po 2. odstavku 101. člena KZ SRS, po 2. odstavku 100. člena KZ SRS in dveh po 1. odstavku 100. člena KZ SRS v.zvezi z 19. členom KZ SFRJ. Po domače povedano, pa gre za kaznivo dejanje uporabe sile in grožnje, da sta oba storilca dosegla spolni odnos z oškodovankami. To dejanje sta zagrešila oba skupaj na grozovit in posebno poniževalen način.
Pri dveh kaznivih dejanjih, kijih je storil le en storilec, gre za poizkusa posilstva in uporabo sile, da bi dosegel spolni odnos, pa do njega zaradi odpora oškodovank ni prišlo.
Pr1 četrtem kaznivem dejanju, ki ga je zagrešil en storilec, gre za
druge oblike spolnega nasilja(mas-turbacija, oralni odnos in podobno), in ne za pravi spolni odnos.
Kazniva dejanja so bila izvršena na območju občine Kočevje, in sicer v letih 1982,1983 in 1984. Zaradi tega smo dolžni nekoliko popraviti naše pisanje v enem izmed prejšnjih števil lista, in sicer, da so miličniki odkrili prvo oškodovanko že, ko je bila ozdravljena, se pravi letos, medtem ko smo mi zaradi nesporazuma, do katerega je prišlo zaradi skopih informacij, zapisa.., da so jo miličniki dobili poškodovano. Poškodovana je bila torej že pred leti, miličniki pa so jo odkrili šele letos, ko je bilo v njenem stanovanju storjeno neko drugo kaznivo dejanje. Oškodovanke niso tako dolgo prijavile dejanj zaradi groženj, ki so jim jih izrekli storilci.
Zvedeli smotudi,dabo razprava pred sodiščem kmalu, ker je eden izmed storilcev v priporu že okoli dva meseca. Razprava pri sodišču v Kočevju bo tajna, razglasitev sodbe pa javna.
JOŽE PRIMC